PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 89 (13.919) Trst, sreda, 22. maja 1991 Po včerajšnjem sestanku med slovensko vlado in visokimi oficirji JLA Otoplitev v skaljenih odnosih med Slovenijo in ljudsko armado Srbski bojkot do Mesiča še vedno glavni element napetosti v Jugoslaviji Pritisk srbskih nacionalistov se je sedaj razširil na etnično mešani Sandžak V Beogradu hudo pretepli tri Slovence BEOGRAD — Včerajšnji beog-rajski dnevnik Večernje novosti Prinaša vest o treh mladeničih iz Maribora in Kopra, ki jih je skupina prenapetežev pretepla in težko poškodovala zelo verjetno samo zato, ker so se pogovarjali v slovenščini. Do pretepa je prišlo Pred biljardskim klubom v Ulici Pariške komune. Najbolj je nastradal 25-letni Mariborčan Alen vajanger, ki so mu tako poškodovali oko, da je potreboval opera-cllo, a še ni gotovo, da ne bo izgubil očesa. Nekoliko laže sta poškodovana Dejan Pekas in Marko Zilnik. Vsi trije mladeniiči so trenutno v Beogradu na šolanju pri Zvezni carinski upravi. BOGO SAMSA LJUBLJANA Okrog slovenskega parlamenta je bilo včeraj dopoldne spet živahno, mladostno prešerno in zanimivo. Zbralo se je namreč nekaj tisoč fantov in deklet, srednješolcev zadnjih razredov višjih šol. Prek njihovih hrbtov se ponovno lomijo vsi problemi slovenskih šolskih reform nekdanjega usmerjenega šolstva in sedanjega ponovnega spreminjaj a tega sistema v normalen višješolski sistem, ki pa zahteva zaključni izpit - maturo. Srednješolci zahtevajo, da se matura zamrzne, uvede nekak moratorij in v tem svojem zanje pravičnem boju, so izredno simpatični in zanimivi. Toda slovenska javnost jim ni tako neklonje-na. Slišati je tudi govorice da naj mladina študira, da je treba delati, da ne sme nihče pohajkovati. Parlament nima pravega posluha za zahteve mladih, čeprav seveda prihajajo do izraza tudi logični zaključki: prihodnje leto bodo že volili, saj bodo imeli 18 let, in v letu 1992 bodo volitve. Zahteva po uvedbi mature je logična in nujna, res pa je tudi, da bi bila to matura za šolsko generacijo, ki je živela in se učila v povsem drugačnem ozračju. Pa vendar, to so izredno dobro vzgojeni dijaki, govore izbrano, svoje zahteve artikulirajo na ravni, dokumentirajo, skratka mladina in pol. Veliko huje pa je na drugih področjih, včeraj predvsem v razmerju med Slovenijo in zveznimi organi. Predsednik Markovič je sklical predsednike oziroma predstavnike republiških vlad, od katerih je zahteval pokrivanje proračuna in seveda izvajanje njegovega že znanega programa 11 plus 3 točke. Po seji vlade je odgovoril slovenski vladi glede ločitvenega ^postopka. Računi so tako zamotani, da bo postopek dolg, se glasi glavni argument, v bistvu pa zavrača slovenske argumente in poudarja prehodno razdobje, ko mora zvezna država delovati, na kar pa jo je po njegovem mnenju treba pripraviti. Pravna pogajanja na zvezni ravni pa so bistvo slovenskega odgovora visokim oficirjem JLA, ki so bili včeraj v Ljubljani. Napetosti so se omilile, očitno celo popuščajo zaostreni odnosi med Slovenijo in petim vojaškim območjem. O tem priča uradno sporočilo novega glasnika slovenske vlade Janeza Pezelja. Poročilo za tisk se glasi: Včeraj je predsednik slovenske vlade gospod Lojze Peterle s predstavniki skupščine in predsedstva Republike Slovenije sprejel delegacijo JLA, ki jo je vodil poveljnik 5. vojaškega območja generalpolkovnik Konrad Kolšek. Delegacija JLA je predstavila stališča in zadolžitve, ki izhajajo iz nedavno sprejetih sprememb zveznega zakona o vojaški obveznosti. Obenem so člani delegacije JLA obvestili predsednika Lojzeta Peterleta, da so vojaške oblasti že začele odpuščati vse vojake, ki jim je na NADALJEVANJE NA 2. STRANI Andreotti ocenjuje zahtevo Demokratične stranke levice kot nesprejemljivo Po napadu na DSL na pomolu spor med levo strujo KD in Kvirinalom 'n ‘ajništv: * stranke ra DSL Macaluso pred včerajšnjo sejo vod- (Telefoto AP) RIM Na italijanskem političnem rizorišču se je včeraj pojavil na ob-irju nov institucionalni konflikt. To-rat gre za nesoglasje med ministr-:im svetom in parlamentom. Pred-idnik ministrskega sveta Andreotti je amreč vladi sporočil, da ocenjuje kot resprejemljiva« štiri vprašanja, ki jih i vladi postavila Demokratična stran-a levice v zvezi z nekaterimi izjavali predsednika republike v zvezi z iladiom, prostozidarsko ložo P2 in in-itucionalnimi reformami. Ta ocena a je v očitnem nasprotju z oceno redsednice poslanske zbornice Nilde itti, ki je zahteve DSL ocenila kot ovsem sprejemljive. Najbrž se bo Andreotti skušal izogniti neposrednemu »spopadu« in bo po vsej verjetnosti iskal »diplomatske« rešitve. Kaj več o tem bo znano že jutri, ko bo kabinetni svet v zvezi s tem sprejel ustrezno odločitev. V zvezi s tem je včeraj predsednik DSL Stefano Rodota pripomnil, da je bila v preteklosti vlada že večkrat po- klicana, da se izjasni glede ravnanja predsednika države, pa to ni povzročilo nikakršnih reakcij. »To se je zgodilo s Saragatom, kakor tudi s Pertini-jem in če se bo tokrat vlada odločila, da na ta vprašanja ne odgovori, bo morala prevzeti tudi politično odgovornost,« je še poudaril Rodota. Predsednik DSL pa se je dotaknil tudi Cos-sigovih predvčerajšnjih izjav v zvezi z Demokratično stranko levice in dejal, da ima predsednik republike na razpolago eno samo sredstvo, če meni, da so bile kršene njegove pristojnosti: konflikt mora postaviti pred ustavno sodišče, »nikakor pa ne sme pošiljati sporočil ali izvajati pritiska na parlament in politične sile, kot tudi ne more biti on tisti, ki ocenjuje, če so neka vprašanja sprejemljiva ali ne.« Zaradi vprašanj DSL pa je prišlo do nove napetosti med Kvirinalom in krščanskimi demokrati. Po kratkem premirju po predsednikovem povratku iz ZDA je na pomolu nov konflikt, ker NADALJEVANJE NA 2. STRANI Najbolj krvave volitve v Indiji zahtevale smrt Radživa Gandija NEW DELHI — Najbolj divje volitve v zgodovini Indije so včeraj terjale tudi smrt Radživa Gandija, 46-letnega bivšega predsednika vlade, in dvanj-stih članov njegovega spremstva. Gandi se je podal v Sriperumpudur (mesto na jugu države Tamil Nadu, 40 km od Madrasa), da bi tam imel volilni govor. Tempirano bombo so nastavili pod oder in eksplodirala je, čim je izstopil iz avtomobila, da mu je trup obležal v mlaki krvi, medtem ko je glava letela daleč proč. Radživ Gandi je bil na čelu indijske vlade v letih 1984-1989, ko je nasledil materi Indiri, ki sta jo umorili dve osebni straži leta 1984. Na volitvah se je Gandi predstavljal za Kongresno stranko, katere je bil tudi predsednik, da bi jamčil državi politično stabilnost, ki je šibke vlade zadnjih let niso mogle nuditi. Po atentatu bodo verjetno razveljavili volitve za spodnjo zbornico, ki so v zadnjih tednih zahtevale 200 mrtvih. Najostrejši so spopadi med Gandijevo stranko in indujskimi fundamentalisti, sicer pretresajo Indijo, federacijo 25 držav z največ prebivalci po Kitajski (volilcev je preko 500 milijonov, poslancev pa 454), težki medetnični, verski in socialni spori. Dogodku v Sriperumpudurju so sledili izgredi v okolici Madrasa. Policija je v stanju pripravljenosti. Zahtevni gospodarski cilji vlade v programu za naslednja tri leta vladel, Glavni cilj italijanske Uničenje Hekerskem pod5?čju je lavnih mA koce9a primanjkljaja v 19gg ■ nnancah najkasneje do leta tudi =m te.mu cilju so podrejene čnem ernice v gospodarsko-finan-°bdohU,rc19ramskem dokumentu za ki Soble ^92 - 1994. Ta dokument, nistri r p1dPravpi gospodarski mi-jevčera-j Pomicino in Formica, Za trj odobril ministrski svet. tako nroadnle triletno obdobje je haj ju g videna vrsta ukrepov, ki ?.a 94.0nn1Iri?.rne potrebe zmanjšali jih deset ?dijard, od katerih naj bi Prodaje j ,°5 vsako leto dobili od državnene e^ev iavnih ustanov in na) bi jiua Premoženja, 26 tisoč pa obrestih Kfdvidoma prihranili pri bkupno skrčenje potreb naj bi tako doseglo 120.000 milijard lir, kar je 6,8 odstotka notranjega bruto proizvoda. Vlada načrtuje tudi vrsto novih dohodkov, predvsem na področju davčne politike, kjer je posebej poudarjen boj proti davčnim utajam, v tem obdobju pa naj bi zmanjšali tudi nekatere stroške. Javni dolg naj bi se začel zmanjševati z letom 1993. Istočasno s krčenjem izdatkov pa si bo vlada prizadevala tudi za izničenje razlike med sedanjo stopnjo inflacije v državi in ostalimi članicami ES, vse to pa naj bi Italiji omogočilo tudi enakopravno sodelovanje v procesu, ki zadeva evropsko denarno unijo. Makroekonomski vladni načrt predvideva za leto 1992 3% rast notranjega bruto proizvoda, zmanjšanje inflacije na 4,5% in ustalitev stopnje nezaposlenosti pri 10,5 odstotkih. Dve leti kasneje - leta 1994 torej - naj bi rast notranjega bruto proizvoda znašala 3,5%, inflacija naj bi se spustila na 3)5 odstotka, nezaposlenost pa naj bi znašala največ 9,6 odstotka. Precejšnje novosti so predvidene tudi na pokojninskem področju. Tu je za predlog reforme zadolžen minister za delo Marini, ki mora načrt pripraviti do 15. junija. V novem načrtu bo govora tudi o zvišanju starostne meje in o podaljšanju delovne dobe potrebne za upokojitev. Podehli so letošnje Tomšičeve nagrade LJUBLJANA — V dvorani založniške hiše "Delo" so včeraj slovesno izročili zaslužnim novinarjem Tomšičeve nagrade. Prisotni so bili med drugimi predsednik republike Milan Kučan, minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, minister za informiranje Jelko Kacin in predvsem številni novinarji. Znani slovenski novinar Stane Stanič je v slavnostnem nagovoru poudaril prizadevanja slovenskih novinarjev za svobodno in pošteno poročanje tudi v preteklem razdobju, s čimer so bili odločilni dejavnik demokratične preobrazbe družbe, še posebej pa je opozoril na nevarnost spreminjanja sedanjega stanja v ponovno enoumje. Zlato partizansko odličje sta letos dobila znana novinarja: Rado Cilenšek, ki je bil daljše povojno razdobje urednik Primorskega dnevnika, nato pa vodilni ustvarjalec slovenske televizije, in Zvone Zorko, ki je postal novinar 1944. leta in še vedno aktivno ustvarja, vrsto let je bil dopisnik iz Celovca, drugače pa je izredno učinkovit radijski novinar. Nagrado za življenjsko delo je prejel gledališki kritik, ustvarjalec in novinar Naših razgledov Vasja Predan. Tomšičevi nagradi za posebne dosežke so podelili novinarki slovenske TV Lidiji Hren in novinarju radia Slovenija Vojku Brvarju, nagrade Tomšičevega sklada pa Damijanu Slabetu, Vladimiru Vodušku in Marku Zorku. (B.S.) Po 14 letih neomajne oblasti in krvave strahovlade nad prebivalstvom Beg etiopskega diktatoma Mengistuja zaradi zadnjih vojaških uspehov gverile ADIS ABEBA — Po štirinajstih letih neomajne oblasti je etiopski diktator Mengistu Haile Mariam (na sliki AP) odstopil in včeraj že zapustil Adis Abebo. Rdeči Negus, kot ga je opozicija prekrstila, ko je februarja leta 1977 likvidiral še zadnje člane začasnega vojaškega sveta, ki je tri leta prej strmoglavil etiopskega cesarja Haileja Selasjeja, je včeraj že prispel v Nairobi, od tu pa bo odšel v Harare. V Zimbabve so se že pred časom zatekli člani njegove družine. Mengistu se je odpovedal vsem svojim funkcijam in dobesedno zbežal iz države v zadnjem trenutku. Etiopska gverila je bila včeraj komaj 60 kilometrov od glavnega mesta, eritrejska gverila pa je pretrgala še zadnje cestne povezave z Do Asabom, edinim pristaniščem, ki je še v rokah režimskih sil. Poročila s fronte so za redno vojsko pravi labodji spev, saj pod pritiskom gverile padajo druga za drugo še zadnje postojanke, ki branijo glavno mesto. Po mnenju večine opazovalcev ne bo Mengis-tujev beg zaustavil prodora tigrajske in eritrejske gverile. Še več, obe grupaciji bosta še bolje koordinirali svoje napade, da se bosta lahko čez 5 dni v Londonu udeležili »okrogle mize« s še boljših pozicij. Predsedniško funkcijo je prevzel general Tes-faje Gebra Kide, ki je že bil podpredsednik, obrambni minister, guverner Eritreje in Tigraja, kot tak pa ni priljubljen med tigrajsko in eritrejsko gverilo. Po vesteh, ki prihajajo iz italijanskega veleposlaništva v Adis Abebi, zamenjava v vrhu države ni spremenila običajnega utripa v glavnem mestu. Italijanske oblasti niso še pripravile načrta evakuacije italijanskih državljanov, to bodo lahko storile že v nekaj urah, če bi se položaj nenadoma poslabšal. Po vsem sodeč pa se to za sedaj še ne bo zgodilo. V diplomatskih krogih upajo, da jim bo za razliko od Somalije uspelo uresničiti mirno zamenjavo režima. To je vsaj cilj washingtohske administracije, ki se na vse krip-lje trudi, da bi bila londonska »okrogla miza« med vsemi etiopskimi političnimi silami uspešna. Pri tem je nedvomno v oporo spoznanje, da etiopsko marksistično oblast zaradi strahovlade podpira le ozek krog prebivalstva, večina je lojalna le iz strahu pred krvavimi režimskimi represijami, tako da bi lahko opozicija prevzela oblast, ne da bi prišlo do pokolov. To izhaja tudi iz prvih izjav novega voditelja, ki pristaja na začasno vlado, da bi se v Etiopiji preprečilo najhujše. Taka rešitev bi bila navsezadnje sprejemljiva tudi za opozicijo, saj državo pretresa lakota svetopisemskih razsežnosti, tako da bi le mir lahko vsaj delno omilil nepopisno trpljenje stotisočev. Tigrajska in eritrejska gverila ob sedanjih vojaških uspehih trenutno ne kaže prevelike razpoložljivosti, prav zato se bo moral Zahod pošteno potruditi, da prepriča gverilo na kompromis. • Po napadu NADALJEVANJE S 1. STRANI predsednik republike na včerajšnje srečanje s predstavniki KD ni povabil tudi predsednika stranke De Mite. Cossiga je namreč včeraj na Kvirinal povabil tajnika krščanske demokracije Forlanija in oba načelnika KD v senatu in poslanski zbornici Mancina in Gavo, povabilo pa ni veljalo za De Mito, ki je bil včeraj sicer.odsoten iz Rima. To pa je povzročilo reakcijo Mancina, ki je prijatelj in tovariš predsednika KD v levi struji stranke. Zato se ni pojavil na srečanju s predsednikom republike, za ta korak pa se je po lastnih besedah odločil potem, ko mu je bilo sporočeno, »da trenutni hladni odnosi med predsednikom republike in predsednikom KD odsvetujejo prisotnost De Mite na tem srečanju.« Mancino je še povedal, da je predsedniku republike poslal osebno pismo, v katerem ga je seznanil, da predstavništvo KD ni bilo popolno in »zato ne more predstavljati mnenja celotne stranke.« Mancino dodatnih pojasnil ni želel dati, zato pa je tajnik KD Forlani skušal pomiriti duhove. »Ne gre za nikakršen politični primer,« je dejal Forlani, ki je še dodal, da Cossiga po njegovem mnenju ni imel namena povabiti uradne de-mokrščanske delegacije, v katero spada tudi De Mita kot predsednik stranke, temveč naj bi šlo za preprosto srečanje starih prijateljev. Včeraj je bilo tudi slišati glasove, da naj bi De Mita zaradi vsega tega odstopil. Toda Mastella, eden od De Mitovih najožjih sodelavcev, je te glasopve demantiral, ob vsem tem pa je tudi poudaril, da bi De Mita lahko tako ravnal, glede na to, da »se je pripravljen umakniti, če je on tisti, ki naj bi povzročal probleme« G. R. Ob temeljitih preiskavah in številnih aretacijah Ukrepi pravosodnih organov za učinkovitejši boj proti mafiji RIM — Problem mafijskih pokolov in posledic še vedno zaposluje ne samo javnost, temveč predvsem politike ter odgovorne za službe javne varnosti. Minister za pravosodje Martelli zahteva, denimo, od Vrhovnega sodnega sveta, da zapolni prazna mesta »s sodniki, ki imajo primerno izkušnjo«, poleg tega predlaga koordinacijo predhodnega preiskovalnega dela med raznimi uradi. Vodja kazenskih poslov pravosodnega ministrstva Fal-cone je istočasno poslal državnim pravdnikom prizivnih sodišč pismo z vabilom, naj bi se ustanovile skupine izvedencev za koordinacijo preiskav v zvezi z organiziranim kriminalom. Domnevnega morilca iz Taurianove Rocca Occhiuta, ki so ga aretirali karabinjerji v bližini Ivree, bodo premestili v zapor v Palmiju. V kratkem se bo moral soočiti s pričo, ki je nudila osnovo za njegovo obtožbo in podatke za izdelavo identikita. Čedalje bolj se tudi uveljavlja prepričanje, da je bil Occhiuto eden od »poklicnih« morilcev v skupini Giovinazzo. Državno pravdništvo v Palermu se je večraj izreklo v prid sedemnajstim domnevnim predstavnikom mafijskih »družin« Vincenti in Cupola, ki so jih dolžili umora karabinjerskega kapetana Maria D'Alee v Palermu decembra 1983. V istem napadu so umorili tudi dva karabinjerja, ki sta ga spremljala. Osumljenci so bili popolnoma oproščeni kaznivega dejanja, trije pa so »izginili« že pred časom. Sicer tudi včerajšnji dan ni bil brez aretacij: dva domnevna morilca so aretirali v Trapaniju, sedem prekupčevalcev z mamilom pa pri Palermu. Z aretacijo WiUija Stopha za zapahi vsi voditelji NDR BERLIN - Nemška zvezna policija je predsinočnjim aretirala še zadnje štiri člane bivšega vzhodnonemškega obrambnega sveta. Za zapahi so se tako znašli bivši premier NDR Willi Stoph, bivši obrambni minister Heinz Kessler in dva veljaka bivše vzhodnonemške partije, tajnik v obrambnem ministrstvu Fritz Streletz in thurinški okrajni partijski sekretar za mesto Suhi Hans Albrecht. Kot je povedala odgovorna za pravosodje pri berlinskem senatu Jutta Limbach, so četverico aretirali, ko je postalo jasno, da Kessler načrtuje prebeg v Sovjetsko zvezo. S tem v zvezi je treba omeniti, da so nemške zvezne oblasti predvčerajšnjim od 14. do 19.10 blokirale sovjetsko vojaško letališče Sperenberg pri Berlinu. Moskva je že protestirala zaradi te »kršitve sovjetsko-nem-škega sporazuma«, a ni pokomentirala zadnjih aretacij. Sodeč po izjavah Limbachove bodo četverici sodili zaradi soodgovornosti v umorih, ki so jih vzhodnonemške obmejne enote zagrešile pri nasilnem preprečevanju prebegov na Zahod. Limbachova je včeraj poudarila, da so sedaj za zapahi vsi člani bivšega vzhodnonemškega obrambnega sveta razen bivšega partijskega in državne- ga šefa Ericha Honeckerja, ki se nahaja v Moskvi. Po njenem mnenju je malo verjetno, da bi sovjetske oblasti izročile 'Honeckerja, še več, Moskva ne skriva svojega nezadovoljstva, ker nemške oblasti sodno preganjajo bivše sovjetske vzhodnonemške zaveznike. Od predvčerajšnjim aretirane četverice je nedvomno najbolj znan VVilli Stoph, ki ima za sabo več kot 40 let dolgo politično kariero. Kar 22 let je bil predsednik ministrskega sveta NDR. Pred padcem berlinskega zidu so Stopha odstranili skupaj s Honeckerjem, iz partije pa so ga izključili v prvih dneh decembra 1989, ko so proti njemu in sodelavcem sprožili preiskavo, a so jo tedanje vzhodnonemške oblasti prekinile. Heinz Kessler je bil eden od najbolj zvestih Honeckerjevih sodelavcev. Leta 1956 je postal poveljnik vzhodnonemških letalskih sil, leta 1985 pa obrambni minister. To funkcijo je ohranil vse do Honeckerjevega padca. Januarja 1990 so ga izključili iz partije in proti njemu sprožili postopek zaradi korupcije, kasneje so ga zaradi slabega zdravja spustili na svobodo. ZRN je bila prepričana, da ne bo zbežal in da ne bo vplival na dokazno gradivo. Otoplitev med Slovenijo in vojsko NADALJEVANJE S 1. STRANI podlagi zvezne zakonodaje že potekel vojaški rok in ki so bili v enotah zadržani kot obvezniki rezervne sestave. Slovenska stran je poudarila, da v Sloveniji ni protiarmadnega razpoloženja in da je vlada Republike Slovenije zveznim organom pismeno posredovala predloge o postopnih in strpnih korakih za urejanje vojaškega vprašanja v procesu osamosvajanja Republike Slovenije. Glede stališč delegacije JLA v zvezi z vprašanjem vojaške obveznosti je predsednik Lojze Peterle zagotovil, da bodo o njih razpravljali pristojni organi Republike Slovenije in o svojih stališčih pravočasno obvestili zvezne organe. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din, mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Uradno obvestilo za javnost o pomembnem razgovoru vojaškega vrha s slovenskimi odgovornimi ljudmi je izredno pomirljivo. Predvsem bodo v roku prišli domov vsi slovenski fantje, ki sedaj služijo vojaški rok v JLA. To je bila bistvena zahteva slovenskih mater i vseh drugih glede njihovih fantov, ki služijo vojaški rok, večinoma na ogroženem kninskem področju. Vsa druga vprašanja so še vedno predmet razprav, pojasnjevanj in dogovarjanj. Nihče torej ne bo poslal vojaške policije, da bi pričela po Sloveniji lov za slovenskimi rekruti. Vse to je izredno pomirjujoče tudi v zvezi z vestmi in napovedmi, da naj bi se JLA pripravljala na možnost, da zapre mejo proti zapadu. V tej zvezi so menda zmanjšali bojno pripravljenost v Sloveniji na razumno normalno mejo. Seveda pa s tem še zdaleč niso urejeni jugoslovanski odnosi in problemi, saj je še vedno povsem odprto vprašanje zveznega predsednika. Hrvaška vztraja pri Mesiču, Srbija pa prav tako pri tem, da Mesič ne more biti predsednik. Sedaj so nekoliko spremenili ton, češ da je Srbija privolila v Hrvata, toda takega, kot ga Srbija lahko sprejme. Vzorec je očiten: za Srbijo je predsednik predsedstva albanski kvizling Sej do Bajramovič, kar je naravnost strahotno nizka izbira, bivšega kaplarja, sedaj organizatorja tombol za boksarska srečanja, v bistvu skoraj nepismene osebnosti. Toda bistveno je, da ga je izbrala Sr- bija, čeprav med svojo volilno bazo ni dobil niti dobrih sto glasov. To je sramotenje kosovskih Albancev, predvsem pa Srbov in funkcije predsedstva Jugoslavije. Na tem področju torej ni najmanjšega znamenja sprave. Prav nasprotno. S Kosova poročajo, da so množično delili kosovskim Srbom orožje, kalašnikove, pištole in strojnice so pripeljali s kamioni in jih vse vprek delili srbskemu prebivalstvu. Zaostrujejo se odnosi v Sandžaku. Včerajšnja Politika" napoveduje, da je vse pripravljeno, da bodo poslanci samovoljno razglašene Krajine uradno prenesli v srbsko skupščino rezultate referenduma, po katerem so se stoodstotno izrekli za priključitev Srbiji. Zaostrujejo se odnosi v BIH, kjer se je že pričelo množično oboroževanje srbskega prebivalstva v tistih občinah, ki bi morale postati del avtonomne Krajine. V tej zvezi povezujejo stike med notranjimi ministrstvi Srbije s srbskimi policisti Krajine. Vse skupaj je tesno povezano z ameriško odločitvijo, da prekliče finančno pomoč Jugoslaviji in da bo to svetovala tudi vsem mednarodnim organizmom, v katerih sodeluje. V tej zvezi je dal več izjav ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Zimmerman, ki jih vedno povezuje s sklepom o kršitvi človekovih pravic na Kosovu in sedaj z neizvolitvijo Mesiča. Podobna tema pa prihaja v razpravo tudi v evropskem parlamentu, čeprav finančne pomoči zaenkrat uradno še niso odtegnili. Brezigar kritično ocenil De Michelisovo politiko TRST — Svetovalec stranke Slovenske skupnosti v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine Bojan Brezigar je včeraj napovedal pobudo o kritični presoji italijanske vladne politike do dogajanj v Jugoslaviji, ki je še vedno bolj naklonjena enotni Jugoslaviji kot referendumsko potrjenim osamosvojitvenim procesom. Za pobudo bo poskušal Brezigar pridobiti čim več parlamentarcev, deželnih svetovalcev in drugih izvoljenih predstavnikov v deželi Furlaniji-Julijski krajini in v drugih deželah italijanskega severovzhoda. V kritični oceni italijanske politike se sklicuje na dve De Michelisovi pobudi -»pentagonalo« in »os Barcelona-Trst-Bu-dimpešta«. Obe zamisli naj bi oblikovali gospodarski in politični protiutež severno evropski osi Pariz-Berlin. Za uresničenje te južne, sredozemsko-srednjeevropske vzporednice pa so nepogrešljivi pravi dejavniki, to pa ni razpadajoča Jugoslavija, ampak sta Slovenija in Hrvaška, saj preko njih potekajo transverzale obeh De Mic-helisovih pobud. Brezigar opozarja na hkrati vedno nove dokaze o naklonjenosti Avstrije avtonomističnim težnjam Slovenije in Hrvaške in na molk Nemčije, oboje pa govori v prid nevarnosti za poskus vzpostavitve osi sever-jug, od Hamburga do Kopra in Reke. Druga sestavina Brezigarjeve kritike, je ocena, da Italija s takim odnosom do dogajanj v Jugoslaviji, ignorira dejstvo, da je zaledje Trsta in Furlanije-Julijske krajine Srednja Evropa in da bi »izguba« tega za- Tudi misovci zahtevajo revizijo vzhodne meje TRST — Misovci so imeli včeraj imeli v Trstu zborovanje o tistem, kar oni imenujejo vzhodna Italija. Gre seveda za Istro in Dalmacijo, ki jima je treba omogočiti priljučitev k domovini Italiji. Zborovanja so se udeležili vidni predstavniki neofašistične stranke vključno s sedanjim tajnikom Rautijem in porejšnjim tajnikom Finijem, ki sta se zaenkrat pobotala. Misovci zahtevajo oblikovanje posebnega pasu ob meji, ki naj bi zagotovil zaščito morebitnih beguncev. Slednje pa ne bi na noben način smeli pustiti v Italijo, temveč bi jih morali držati kot Kurde nekje ne meji med Italijo in Jugoslavijo. Čuvali pa naj bi jih italijanski in avstrijski vojaki. Svoj piskrček so pristavili tudi listarji, ki se močno hvalijo, kako so oni vse to predvideli, ko so onemogočili oblikovanje mešane industrijske cone na Krasu. Zato se pridružujejo zahtevi liberalca Coste, da bi Italija zahtevala ponovno odprtje razprave o italijanski vzhodni meji. ledja pomenila veliko politično in gosp0-darsko škodo za italijanski severovzhod ih še posebej za obmejno Furlanijo-Julijs*10 krajino. ,. Upoštevati je tudi treba, da se žara Sloveniji in Hrvaški nenaklonjene ita11 janske politike v Sloveniji ustvarja neprl jazen odnos do Italije in v okviru teg tudi do dežele Furlanije-Julijske krajin^ ki je že januarja, preko svojega predsedni ka deželne vlade, sporočila rimski vla svoj pozitiven odnos do demokratičnih osamosvojitvenih procesov v Slovemj1 na Hrvaškem. Napolitano sprejel Tupurkovskega RIM — Zunanji minister komu nistične vlade v senci Giorg' Napolitano se je včeraj pogova jal s članom jugoslovanskeg predsedstva Vasilom Tupurko ^ skim. Pogovor je seveda teke sedanjem stanju v JugoslaviJ Napolitano je poudaril, da je P ces demokratizacije in preure ve Jugoslavije nujen ter da 9a treba podpreti. Pri tem pa je o ^ nil, da bi naraščajoča nasprotja, bi utegnila pripeljati do obor nega spopada med jugoslovan ^ mi narodi in narodnostmi in propada Jugoslavije kot en imela hude destabilizacijske p sledice. Napolitano je vse _ _ mnenja, da imajo samo ju9 Q vanski narodi pravico odloc obliki bodoče države. ,, Q(j Poslanci DSL bodo zahteviat g vlade razpravo, v teku bodo poglobili vse aspek L ga. lovanske krize, vključno s p jem Italijanov v Jugoslaviji-_ Srečanje deželne KP s Slovenci videmske pokrajine Okrepiti vezi med vsemi komponentami manjšine ČEDAD — V Čedadu se je deželno zastopstvo Slovenske odprte skupine Komunistične prenove srečalo z enotnim predstavništvom Slovencev videmske pokrajine. V delegaciji Komunistične prenove so bili sen. Jelka Gerbec, Sergij Lipovec, Silvester Koren, Izidor Predan in Renzo Rucli, v delegaciji Slovencev videmske pokrajine pa prof. Viljem Černo, Fabio Bonini, Živa Gruden, Jole Namor, Maurizio Namor, Riccardo Ruttar in Lucija Trusnacg. Na osnovi poročila, ki ga je podal prof. Černo, so najprej pretresli položaj med Slovenci v videmski pokrajini; slovenske organizacije soopravile veliko dela, da bi ohranile slovenski jezik, ustanovile dvojezično osnovno šolo in vrtec, odprle slovensko banko, prispevale k obrambi in za kulturni, socialni in gospodarski razvoj dela slovenske manjšine v Italiji, ki je hudo ogrožen in živi v krajih, ki jih pristojne oblasti izredno zanemarjajo. Priznali so tudi veljavnost potrebe po vzajemnosti Slovencev in menili, da je treba poiskati vse niti, ki morejo povezovati Slovence in dobiti enotni jezik. Sen. Jelka Gerbec je seznanila delegacijo Slovencev videmske pokrajine z nameni Komunistične prenove, da se opredeli na vseh ravneh za obrambo slovenskih Pravic in dosego globalnega zakona, s katerim naj bi se zajamčile te pravice vse Slovencem v Italiji in še posebno delu manjšine, ki živi v videmski pokrajini in se je morala skozi desetletja soočati s hudimi razmerami, vsakovrstnimi ovirami in diskriminacijami. Komunistična prenova priznava, da so slovenske organizacije na Videmskem opravile veliko dela za obuditev zavesti o narodnostni identiteti in za uveljavitev pravic Slovencev v Beneških dolinah in se bo zavzela za to, da se čimprej izročijo potrebne vsote denarja, ki jih predvideva zakon za obmejna območja za Slovence v Italiji, v podporo dvojezične šole in vrtca v Šentpetru. Vse to terja seveda skupne napore vseh Slovencev v Italiji. Zato se bo Komunistična prenova posebno zavzela za enotne oblike sodelovanja, da se okrepijo že obstoječe enotne organizacije in da se skupno preverijo predlogi za obuditev enotne slovenske delegacije, če treba v prenovljeni obliki. V razpravi so poudarili nujo po okrepitvi vezi med tržaškimi, goriškimi in videmskimi slovenskimi komponentami. A. Dubčka bo sprejela skupščina FJK TRST Predsednik češkoslovaškega parlamenta Aleksander Dubček bo dopotoval v petek na tridnevni uradni obisk v Furlani-jo-Julijsko krajino. Kakor smo že poročali, bo obiskal Gorico, a tudi Trst, Pordenon in Vilo Manin pri Passarianu na Videmskem, kjer se bo sestal tudi z odposlanstvom pokrajinskega združenja industrij-cev. Glavni namen njegovega obiska bo snidenje s predsednikom deželnega odbora FJK Adrianom Biasuttijem, da bi skupaj poglobila najnovejše spremembe na področju tkanja svežih mednarodnih stikov, do katerih je prišlo po sprožitvi procesa za prehod vzhodnoevropskih gospodarskih sistemov od centralističnega do tržnega režima, v tem sklopu pa tudi seveda nove številne možnosti okrepitve in raztegnitve dvostranskega sodelovanja v smislu italijanskega državnega zakona za obmejna območja. Obisk Aleksandra Dubčka se bo začel s sprejemom v deželni skupščini, ki bo v petek ob 14.30. 11 milijard živinorejcem TRST — Deželni odbor je namenil 11,3 milijarde lir financiranju delovnih programov in proračunov 1991 za izboljševanje živi-norejske proizvodnje. Denar pojde pokrajinskim združenjem rejcev v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu, Deželnemu zadružnemu konzorciju kunčerejcev in pe-rutninarjev, Deželnemu centru za umetno oplojevanje idr. Dežela bo tudi nakazala za skoraj 1,2 milijarde lir kompenzacijskih odškodnin gorskim skupnostim Brda, Kanalska dolina-Pod vilo in Meduna-Cellina; te bodo denar Podelile kmetovalcem, ki obdelujejo vsaj tri hektarje zemlje. V Piranu bo tudi letos poleti enak prometni režim kot lani PIRAN — Tudi v letošnji poletni turistični sezoni bo v Piranu veljal enak prometni režim kot lani. Pripravo novega odloka o ureditvi cestnega prometa v piranski občini bo obravnavala še občinska skupščina, zato so na izvršnem svetu sklenili, da glede sezonske zapore prometa v starem mestnem jedru veljajo določila iz starega odloka, prav tako bo izvajanje nadzora vstopa in izstopa vozil v mesto opravljalo - kot doslej - Komunalno stanovanjsko podjetje Okolje. Izvršni svet je potrdil tudi predlog cen za parkiranje v starem mestnem jedru, ki ga je pripravilo Okolje; slednje je samo revaloriziralo lanske cene z inflacijskim indeksom. Od 1. junija do 1. septembra bo ura parkiranja v mestu brezplačna, za dve uri parkiranja bo treba odšteti 30 din, za tri ure 45 din, za štiri ure 50 din, za pet ur 60 din, za šest ur 80 din in za več kot šest ur 570 din. Slednje velja za vsak dan posebej (kdor bi na primer imel v Piranu parkiran avtomobil pet dni skupaj, bo torej moral plačati 2.850 din). Okolje je tudi določilo cene parkiranja v času sezone tudi za parkirišči pri obzidju in na obrežju pred mestnim jedrom. Vozniki osebnih avtomobilov bodo za parkiranje do dvanajst ur plačali 30 din, do 24 ur 40 din, za 7-dnevno parkiranje pa 230 din. Po sklepu izvršnega sveta Okolje in upravni organi občine ne bodo smeli izdati posebnih dovolilnic, ki ne bi bile v skladu z veljavnim odlokom o poletni omejitvi prometa v mestu. IZTOK UMER Zgodovinske in naravne lepote ponovno dostopne Idrijsko in cerkljansko območje nas spet vabita Zdaj ko so tople sape dokončno razklenile ledeni zimski obroč in je sneg skopnel v zakotjih slovenskih planin, gora in gozdov in so pomladni sokovi spodbudili novo brstje na drevju in tratah, je priroda začela vabiti v svoj objem. To velja tudi za idrijsko in cerkljansko območje, ki poleg naravnih lepot in zanimivosti krije v sebi tudi enkratne spomenike naše preteklosti in polpreteklosti. V mislih imamo predvsem slovito partizansko bolnico Franjo v soteski Pasice pri Cerknem in partizansko tiskarno Slovenijo pod Vojskem, pa še kraj, kjer je delovala druga centralna primorska partizanska bolnica Pavla na Hudem polju pri Mrzli Rupi, pa partizansko grobišče na Vojščici, ob teh pa še obnovljeno Bevkovo domačijo v Zakojci, pa Divje jezero pri Idriji, Smrekovo drago in še marsikaj, kar zasluži ogled vključno z Mestnim muzejem Idrija na Gradu s prikazom zgodovine idrijskega živos-rebrnega rudnika, čipkarske in etnološke zbirke in drugih zanimivosti mesta Idrije. Vse te ali vsaj večino teh objektov in prirodnih lepot ima v oskrbi Mestni muzej Idrija, ki je tudi poskrbel za obsežno propagandno akcijo, ki naj v to slovensko prelest in bogastvo privabi čimveč domačih in tujih obiskovalcev. Zdaj so praktično omenjeni zgodovinski objekti in naravne lepote že odprte in dostopne. Od 15. aprila je odprta bolnica Franja, ki sprejema obiskovalce vsak dan od 9. do 18. ure. Za skupinske obiske Franje, predvsem šolske mladine, predvajajo v Mestnem muzeju v Idriji dokumentarni film vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 14. ure. Sicer pa je Mestni muzej sam odprt za obiskovalce že od 15. aprila ob delavnikih, vključno sobotah, od 8. do 15. in ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. in do 14. do 17. ure. Skupinske obiske je mogoče najaviti tudi po telefonu (065) 71-135. Od 15. aprila je odprta za obiske obnovljena domačija pisatelja Franceta Bevka v Zakojci z etnološko in literarno razstavo prav tako vsak dan od 9. do 16. ure. Partizanska tiskarna Slovenija pod Vojskem pa je odprta od 1. maja dalje vsak dan od 9. do 16. ure. "7.a vse, predvsem pa za skupinske obiske, so na razpolago vo- diči Mestnega muzeja za strokovne razlage in informacije. Vsekakor je priporočljivo, da si ob obisku Idrije, mesta, ki je lani praznovalo svojo 500-letnico, ogledate najprej mužej v idrijskem gradu, ki že 450 let dominira nad mestom in v katerem je skoraj štiri stoletja gospodovala rudniška uprava. V njem bodo muzejski delavci izčrpno predstavili idrijsko zgodovino in razkazali velikopotezna prenovitvena dela ter rudarsko, čipkarsko in etnološko zbirko ter spominsko sobo pisatelja Bevka. Po obisku na Gradu pa je na voljo še podučen sprehod po starem delu mesta. Ogled vključuje stavbo znamenite prve slovenske realke iz leta 1901, iz katere je izšlo toliko znamenitih Slovencev, pa cerkev Sv. Trojice iz začetkov 16. stoletja, novi in stari trg s celo vrsto znamenitosti, med katerimi terezijansko gledališče iz leta 1770, nekdanje žitno skladišče, v katerem je nameščena likovna galerija in Antonij e v rov, drugi naj starejši in ohranjeni vhod v rudnik v Evropi. Nekoliko daljši sprehod po mestu omogoča seznanjenje z rudniškimi napravami, kot so jaški in topilnica, značilne rudarske hiše, 200 let stara rudniška črpalka na vodni pogon Kamšt in še kaj. Če pa nam ostaja še kaj časa, se bomo podali k bližnjemu Divjemu jezeru, ki slovi po naravnem okolju in botaničnih posebnostih, in od njega dalje po poti v zgornje porečje Idrijce in Bele, kjer že 200 let stojijo mogočne vodne pregrade Klavže za plavljenje lesa. In ko je obiskovalec od pohajkovanja in ogledovanja že kar utrujen in si zaželi nekaj oddiha in prigizka, si lahko privošči že poznane idrijske kulinarične posebnosti, zlasti znane idrijske žlikrofe pa smukavc in druge v raznih lokalih, kot so "Nebesa", gostilna "Pri Metki", Dom iMP in Dom Mercator na Vojskem pa koče na okoliških planinah: Pirnatova koča na Javorniku, Hleviška koča in druga gostišča na poteh do Idrije in nazaj v Cerknem, na Črnem vrhu itd. Ko se bo dan iztekel in nočne meglice spuščale nad gozdove in jase, bo znatiželjen ljubitelj slovenskih lepot priznal, da je doživel prijeten in koristen dan, duhovno obogaten in še bolj navezan na ta prekrasen del naše ožje domovine. J. KOREN 22. MAJ SREDA rjrrm fril/"kfl| ^priložnost 6 Dni Izrednih nakupov Od 20. do 25. Maja JUTRO ti ponuja zlato ' N. 20 BARVNI TV GRUNDIG P 45/440 688.000 lir F014 AVTOMATSKA FRITEZA M0ULINEX 152.000 lir N.30 ZAKONSKA VZMETNICA OLIMPVA EXTRA ORTOP. 228.000 lif 490.000 110.000 170.000 N. 100 GRAND F0ULARD DVODELNI 4 FANTAZIJE 17.000 lir 13.000 41 - ’ * ‘ X N \ v t / V s-rr . , 6 KOMPLET ZA KOPALNICO 30% POPUSTA DO PRODAJE ZALOGE 'm T ■J -V vy -V N.30 Moški / ženski copati ADIDAS 0UEDAR 49.000-iif 35.000 POPOLDNEVA ne smeš zamuditi N. 20 HORIZONTALNI X ZMRZOVALNIK POLARIS1301. "dE 308.000 lir 'r N. 50 VENTILATOR S PROPELERJEM namizni 40 cm 50.000 lir 215.000 30.000 N. 100 REGISTRATOR 860 MONO S SLUŠALKAMA 32.000 lir 22.000 N. 100 . KOMPLET ZAKON. RJUHE 100% BOMBAŽ 33.000 lir 0\ M A 7 N. 100 Moški / ženski COPATI TRAINING USNJENI 39.000 lir POLO PETER do prodaje zaloge 7 cpn lir t .uuv nr 21.000 29.000 5.000 I li ItEia 11 j ;i j EU mercatone«™ i' PALMANOVA (UD) - Pri izhodu z avtoceste Urnik: 8.30-12.30/15.30-19.30 - V nedeljo in ponedeljek zaprto Tiskovna konferenca predsednika Toreselle Tržaški industrija resno opozarjajo da lahko Trst zamudi evropski vlak Na avdiciji pristojne komisije tržaške Občine SKGZ orisala zahteve glede občinskega statuta »Kaže, da v mnogih tržaških krogih prevladuje prepričanje, da je najslabše za nami in da je kriza dokončno premagana. Da bi zavrnili to tezo, ni potrebno groziti s katastrofo, saj so elementi permanentne šibkosti, ki še vztrajajo v mnogih temeljnih sektorjih tržaškega gospodarstva, več kot zgovorni: zasebna manufakturna industrija je še vedno premajhna, perspektive nekaterih sektorjev javne industrije ostajajo vse prej kot obetavne, tradicionalni trgovski terciarni sektor je ošibljen in prepuščen tržišču z velikimi, zlasti mednarodnimi neznankami, učinkovitost pristaniških storitev pa kljub določenemu napredku še vedno ni resnično kompetitivna. Če k vsemu temu prištejemo dejstvo, da nekatera 'dela, ki so temeljnega razvojnega pomena - kot npr. hitra cestna mreža, pristaniške infrastrukture, sinhrotron, preureditev urbane strukture mesta itd. -ogrožajo naraščajoče težave pri pridobivanju finančnega kritja za njihovo dokončanje, in če povrhu dodamo še neodločnost, v katere past so zabredli nekateri projekti, ki so izrednega pomena za vse tržaško gospodarstvo (kot npr. Polis in nezaslišan primer Sesljanskega zaliva), potem je spričo tako zelo kontradiktorne podobe primerno, da glede morebitne tržaške prihodnosti ostanemo na trdih tleh. Ne samo, da ne moremo izključiti nove krize, ampak predvsem ne smemo zanemariti možnosti, da lahko nakopičenje zamud in odlašanj z nekaterimi strateškimi odločitvami na področju pokrajinskega gospodarstva prepreči vključitev Trsta v Evropo.« To je eden izmed najbolj črnih odstavkov dolgega in razčlenjenega poročila, ki ga je predsednik Piero To-resella pripravil za aprilsko skupščino Združenja tržaških industrij cev in ki ga je včeraj predstavil tudi javnosti. Nevarnost, da bi Trst zamudil evropski vlak, bi bila po njegovih besedah nesreča zgodovinskih razsežnosti tako v podjetniškem smislu kot za vse tržaško prebivalstvo, zato so tržaški industrij ci prepričani, da je upravičena in legitimna vsaka akcija, ki bi jo kot podjetniki in vodilni razred sprožili oziroma ki so jo dolžni sprožiti, da bi to nevarnost preprečili. Izhajajoč iz vsedržavnega političnega in ekonomskega scenarija, v katerem sta državni primanjkljaj in neučinkovitost infrastruktur in storitev največja problema oziroma oviri za integracijo z Evropsko skupnostjo, se je Toresella najprej ustavil pri velikih spremembah na evropskem Vzhodu. Le-te postavljajo Trst pred nenadno, čeprav ne povsem nepričakovano perspektivo, na kateri si bo moral izmeriti moči, še zlasti na svojem tradicionalnem področju prevozov, trgovskega posredovanja in finančnih storitev, ki pa jih bodo nujno morale dopolniti prometne infrastrukture in učinkovit sistem storitev. Pri tem je Toresella posebej opozoril na nevarnost, da bi Trst izpadel iz projekta za hitro prometno os od Turina, ki bi se zaradi krčenja investicij utegnila ustaviti v Benetkah. Tržaški politični razred bi zato po mnenju industrij cev moral glede politike' državnih investicij sprožiti odločna pogajanja z rimsko vlado, in to na osnovi natančno opredeljene prioritetne lestvice. Slabo delovanje krajevnih javnih ustanov, uprav in struktur so industrije! postavili na čelo lestvice krajevnih razvojnih ovir in omejitev. Pomanjkanje materialnega prostora ne sme biti izgovor za lažno dilemo, ali Trst hoče ali ne industrijski razvoj, menijo industrije!, ki hkrati ponavljajo že nekaj časa star predlog o ustanovitvi odborništev za ekonomske zadeve pri tržaških javnih upravah. Ekonomska vprašanja morajo namreč nujno priti v središče krajevnega političnega in upravnega delovanja - je poudaril Toresella - saj so pogoj za preseganje asistencialistične mentalitete in za njeno nadomeščanje z novo razvojno kulturo. Velik pomen dajejo tržaški industrij ci zlasti trem prioritetnim skupinam, in sicer pristanišču, raziskovalnim dejavnostim in industrijski coni, pri tem pa se kritično navezujejo na problem politike teritorija v razvojni optiki. Pri tem se je Toresella med drugim obregnil ob »nenaravni pritisk na industrijske dejavnosti, tudi ekološko varne, ki ga izvajajo manjše občine na račun načela etnične zaščite, ki je danes povsem nerazumno in neupravičeno«. S tem naj bi te občine - z redkimi in malo pomembnimi izjemami - vztrajale pri politiki odklanjanja lokacij za proizvodne dejavnosti, ki je škodljiva za vso skupnost. Industrij ci zato zahtevajo odpravo teh ovir, kar ni neobhodno samo za razvoj manufakturnih dejavnosti - še nezadostnih, da bi lahko ustrezno prispevale k dvigu razvojne stopnje - ampak tudi za razvoj znanstvenega parka in z njim povezanih dejavnosti, (vb) Komisija za statut pri Tržaški občini je v soboto sprejela predstavništvo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je posredovalo svoje poglede in predloge glede oblikovanja občinskega statuta zlasti kar zadeva upoštevanje pravic slovenskega prebivalstva. Delegacija, ki so jo sestavljali predsednik pokrajinskega odbora Suadam Kapič, tajnik Dušan Kalc, izvedenec za pravne zadeve Pavel Slamič in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, je podčrtala nujo, da občina pri izdelavi svojega statuta, ki ga predvideva zakon št. 142, upošteva značilnosti in specifičnosti skupnosti, ki jo upravlja in zastopa. Pri tem seveda ne more in ne sme prezreti njenih legitimnih zahtev po priznanju jezikovnih in drugih pravic. Te zahteve je SKGZ pred nedavnim izpričala na širšem posvetu v tržaškem dijaškem domu, na katerem je tudi sklenila, da bo pozvala vse krajevne uprave oziroma njihove komisije, ki so zadolžene za oblikovanje statutov, naj prisluhnejo vsem reprezentativnim dejavnikom slovenske manjšine, upoštevajoč pri tem določila zakona 142 o sodelovanju pri odločitvah. Komisija pri tržaški občini je to zahtevo upoštevala ter v soboto dejansko prisluhnila slovenskim predstavnikom, ki so članom komisije tudi izročili ter obrazložili dokument s podrobnimi zahtevami. V dokumentu je med drugim rečeno, da mora statut tržaške občine zagotoviti popolno priznanje slovenske prisotnosti v občini ter spoštovati manjšinske pravice, hkrati pa zaščititi in ovrednotiti kulturno in jezikovno bogastvo slovenske narodnostne skupnosti. Poleg zahtev glede rabe slovenskega jezika obravnava dokument tudi druge aspekte, kot na primer upoštevanje slovenske prisotnosti v rajonskih svetih ter priznanje vloge rajonskih svetov. Na sliki (foto Magajna) predstavniki SKGZ (na desni) na avdiciji na Občini. CGIL se strinja s Toresellovo kritiko tržaških krajevnih uprav Poročilo predsednika tržaških in-dustrijcev Piera Toreselle je dobilo takojšen odmev v sindikalnih vrstah. V imenu pokrajinskega tajništva CGIL sta Roberto Treu in Clyde Cofone podpisala tiskovno noto, v kateri med drugim pravita, da se ni mogoče strinjati s popolnim pridruženjem krajevnega Združenja industrijcev k nepopustljivim stališčem predsednika Con-findustrie, ki jih je med drugim že delno zavrnil predsednik Fiata. Ne zdi se nam - pravita sindikalna predstavnika - da bi bili Pininfarinovi cilji in metode lahko resna osnova za kakršnokoli sindikalno pogajanje in niti predpogoj za vzpostavitev modernejših sindikalnih odnosov. Veliko zanimivejši pa je po sindikalni oceni tisti del poročila, ki se na nov način loteva krajevnih problemov: še posebno tam, kjer na pogumno kritičen in avtokritičen način razmišlja o konservativnem in korporativističnem obnašanju nekaterih ekonomskih grup in podjetniških sektorjev, ki so zaviralno vplivali na gospodarski razvoj. Pozitivno je tudi izrecno priznanje veljavnosti sindikalnih zahtev po preseganju javnega asistencializma v podjetništvu - meni CGIL - kot tudi močna kritika neustreznosti političnega in upravnega delovanja krajevnih ustanov na ekonomskem področju ter zahteva po posodobitvi tržaškega upravnega sistema. Sindikat se strinja tudi s Toresellovim predlogom za izdelavo prioritetne lestvice razvojnih posegov in za selektivno uporabo sredstev iz Sklada za Trst in od bencinskih kontingentov v prid industrijske cone, pristanišča in raziskovanih dejavnosti. Dvomi pa se predstavnikoma pokrajinske zveze CGIL postavljajo pri poglavju o uporabi ozemlja in pri predlogu o ustanovitvi posebnega občinskega odborništva za gospodarstvo. V zaključku tiskovne note Treu in Cofone pozdravljata tudi novo politično voljo in konkretnost, ki jo je Toresella izrazil s predlogom za ustanovitev permanentnega telesa - v katerem bi bile zastopane glavne ekonomske ustanove, ekonomske kategorije in sindikalne organizacije - ki naj bi uresničilo »zavezništvo med glavnimi ekonomskimi in socialnimi subjekti«. Pri tem pa je neobhodno - zaključujeta sindikalista - da se vsi subjekti obnašajo dosledno in da spoštujejo podpisane sporazume, začenši s tistimi o podjetjih v krizi in o procesih mobilnosti odvečne delovne sile. Ugledni predavatelji med tečajniki MIB Po uglednih gostih, kakršna sta bila Corrado Passera, novi pooblaščeni upravitelj založbe L Espresso, in Alfonso Desiata, predsednik zavarovalnice Alleanza, ki sta opisala dogajanja okrog družbe Mondadori oziroma problematiko uresničevanja centra za finančne in zavarovalne storitve v Trstu, je letošnji tečaj MIB (Master in International Business) v teh dneh gostil še dve osebnosti mednarodnega slovesa: prof. Kenntha Sim-mondsa z London Business School in prof. Edvvarda Altmana z New York University. Simmonds je docent za mednarodni strateški marketing na najuglednejši londonski menedžerski šoli in avtor številnih del, ki predstavljajo temeljno berilo za znanstvenike kot tudi za operaterje na tem področju. Britanski ekonomist je tudi svetovalec nekaterih najpomembnejših mednarodnih družb, kot npr. ameriške IBM. Edward Altman pa slovi kot neke vrste »čarodej« mednarodne finance, tako zaradi svoje splošno priznane kompetentnosti na tem področju, kot po svojih analitičnih modelih, ki jih uporabljajo podjetniki in finančni oziroma borzni operaterji po vsem svetu. Udeleženci tečaja MIB so imeli še eno pomembno priložnost, in sicer to, da so se pobliže seznanili s strategijami za širjenje sektorja stanovanjskega tekstila v Evropo. Predaval jim je namreč Giordano Zucchi, pooblaščeni upravitelj družbe Vincenzo Zucchi, ki je tudi član izvršnega odbora Confindustrie in. številnih drugih združenj in finančnih grup. V zadnjih dneh pa je bil gost tržaškega Masterja še predsednik zavarovalnice Lloyd Adriatico, ki je tečajnikom orisal perspektive mednarodnega zavarovalnega tržišča. Našteta zveneča imena ekonomskega sveta nedvomno utrjujejo visoko kakovostno raven tečaja MIB, kar mu po besedah njegovega ravnatelja Vladimira Nanuta omogoča, da se lahko meri z najuglednejšimi poslovnimi šolami, ki prirejajo tečaje za univerzitetno podiplomsko specializacijo. Otvoritev bo v petek, trajala pa bo do nedelje V Zgoniku v teku priprave na občinsko razstavo vin V Zgoniku potekajo še zadnje priprave na 27. izvedbo občinske razstave in pokušnje domačih vin, ki jo bodo otvorili v petek, ob 18.30 z nagrajevanjem najboljših vin od 2i vzorcev belega in 8 primerkov terana. Sobota bo v znamenju mednarodnega tekmovanja v balinanju in osnovnošolskega turnirja v igri med dvema ognjema, v nedeljo pa bodo nastopili karateisti, prostovoljna gasilska enota iz Komna in pihalni orkester Muja Doc Band. Za prosto zabavo bodo v treh večerih po vrsti poskrbeli Kraški kvintet, Happy day in Lojze Furlan. Na dvorišču bo običajna razstava kmečkih strojev in orodja, v šolskih prostorih pa razstava ročnih del in likovnih izdelkov, (bs) Zbor Veter na Opčinah V petek z začetkom ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert Mešanega pevskega zbora Ljubljanskih srednješolcev »Veter«, katerega organizator je Mešani pevski zbor Primorec - Tabor. Zbor se bo občinstvu predstavil s štirimi Gallusovimi skladbami, nato še s skladbami Brahmsa, Mendelssohna, Kumarja, Poosa, Adamiča let dvema angleškim skladbama »Deppe River« in »Elijam-rock«. Zbor ljubljanskih srednješolcev je bil ustanovljen leta 1989 ter je nastal iz želje in trdnega hotenja Glasbene mladine iz Ljubljane, da preneha z desetletji pevskega molka in začne z delom in nastopi. Zbor, v katerem poje 65 mladih pevcev, ima za seboj že 24 nastopov. Dirigent zbora Marko Vatovec je sedem let vodil Mladinski mešani zbor iz Kopra, bil pa je tudi umetniški vodja Obalnega okteta iz Izole, (ni) Vrsta zanimivih podatkov in ugotovitev na okrogli mizi o bodočnosti slovenske šole v priredbi KD Lonjer-Katinara Množični pojav otrok iz mešanih zakonov nov izziv za našo šolo Okrogla miza o Slovenski šoli na pragu leta 2000, ki jo je v okviru proslav 200-letnice ustanovitve katinarske osnovne šole priredilo pred dnevi KD Lonjer-Katinara, je dosegla namen, ki ga je v uvodnih besedah zaželel predsednik društva Radi Pečar. Tehtni in izvirni prispevki Pavla Štranja, Danila Sedmaka in Ivana Peterlina so namreč izrisali sliko naše šole v prihodnjih letih in obenem nakazali tudi splošne strateške prijeme, kako obiti osti, ki znajo to perspektivo močno ohromiti. Osnovna ugotovitev je namreč ta, da izhaja več kot ena tretjina osnovnošolcev iz mešanih zakonov (isti podatek potrjuje za nižje srednje šole raziskava psihologinje Suzane Pertot, op. ur.) in da se je treba s tem pojavom, ki zaenkrat nima negativnih predznakov, spoprijeti z novimi idejami, in to v zavesti, da marsikatera šola ali razred bi brez teh otrok ne obstajali. Zaenkrat ne vemo, koliko slovenskih staršev vpiše svoje otroke v italijanske šole, ne vemo niti, koliko staršev iz mešanih zakonov se raje odloči za italijansko šolo, vemo pa vsekakor, da se jih z razliko od preteklih generacij danes veliko odloči za našo šolo. Kako sprejeti ta izziv? Raziskovalec SLORI in eden najboljših poznavalcev slovenskega manjšinskega šolstva Pavel Stranj se je problema lotil s količinskega in vsebinskega vidika. Med raznimi statističnimi prikazi naj tu omenimo predvsem projekcijo glede vpisov na slovenske nižje srednje šole do leta 2000. Čeprav ostajajo statistične napovedi uganke, je Stranj, na osnovi verodostojnih podatkov za dvajsetletje 1981 1901 lahko ugotovil, da smo dno vpisov že dosegli in da lahko računamo na fazo dviganja. Za preteklost, od povojnih let do danes, pa je Stranj ugotovil, da so slovenske šole v'obdobju med 60. in 80. leti izgubile v primerjavi z italijanskimi v Trstu dober del takratne generacije. Pobrala jih je asimilacija, vendar Štrajn je pri tem ugotovil, da je v tistih letih bila slovenska manjšina v fazi socialnega preustroja, ko je iz pretežno delavskega sektorja prehajala v terciarnega. Tudi danes smo v fazi socialnega spreminjanja, je opozoril predavatelj, zato moramo paziti, da se tovrstni izpad ne ponovi. Glede kakovostne analize slovenske šole je Stranj najprej omenil tri značilnosti, na katere Slovenci lahko bolj malo vplivamo, ker so pač sestavni deli italijanskega šolskega sistema in zato vsaj delno pogojujejo tudi naše šole: to so centralizacija šolskih organov, selekcija in korporativni interesi šolnikov, ki lahko preglasijo druge interese. Državna šola je vsekakor le hrbtenica širšega izobraževalnega sistema, ki je za nas Slovence sicer zelo razvejan, a tudi pomanjkljiv. Stranj je tu omenil tri bistvene »hibe«, zaradi katerih ni pretakanja med raznimi komponentami tega sistema. Solniki imajo pač svojo logiko in so nekje prevladali v trdnjavi šolske strukture, gospodarski sektor ima spet tudi čisto svojo logiko, tako da poteka vključevanje v delo izven skupnega načrtovanja, starši pa polnijo vrzeli, ki jih ima šola, z ustvarjanjem zunanjega tržišča uslug za mladino. Pri tem pa je značilno, kot dokazuje lanska anketa SSŠ, da je pri slovenskih otrocih najbolj zanemarjena dodatna dejavnost za krepitev znanja slovenščine. Prav na težave s slo veščino se je nato navezal vodja slovenske socio-psihopedagoške službe pri KZE Danilo Sedmak. Služba je lani opravila poglobljeno anketo na vseh slovenskih osnovnih šolah in vključila vanjo okrog 750 učencev, njihove šolnike in starše. Veliko podatkov je še v obdelavi, vendar nekaj osnovnih ugotovitev je služba že izdelala. Prvo smo že omenili in sicer, da se je 35 odst. osnovnošolcev rodilo narodnostno mešanim parom, šest odst. pa v družini, kjer sta oba starša italijanske narodnosti in da je tako le 59 odst. povsem slovenskih otrok. Med starši osnovnošolcev je vsak peti oče Italijan, vsaka 7 mati pa Italijanka. V tem dvojezičnem okviru je nadvse pomembna ugotovitev ankete, da ima po oceni učiteljev vsak drugi učenec težave s slovenščino. Ta podatek bo služba preverila še na osnovnih šolah v Sloveniji, vendar za nas je vsekakor zaskrbljujoč. Psiholog Sedmak je namreč poudaril, da imajo težave pri obladovanju učnega jezika lahko hude posledice pri Otrokovem razvoju in dojemanju, tako da je treba v vrtcih in prvih dveh razredih osnovnih šol napeti vse sile za krepitev znanja slovenščine. Naj v zvezi s tem omenimo poznejši poseg predstavnikov Dijaškega doma S. Kosovel, ki se že pet let posvečajo temu vprašanju, tako da ob strokovnem sodelovanju logopedinje socio-psihopedagoške službe pomagajo tistim otrokom, ki imajo posebno izrazite težave pri branju in pisanju. Pa še podatek, ki ga omenil Sedmak in je po svoje pomemben: izobrazba mater je na ravni višje srednje šole višja od očetov, na univerzitetna pa ista. Ker vemo, da je vzgoja otrok v večji meri še vedno poverjena materam,, j e to ugoden podatek, saj je računati, da izobrazba utrjuje osebnost, torej tudi identiteto posameznika Ivan Peterlin, pedagog in športni delavec, je s svojo anketo, ki je še v izpopolnjevalni fazi, zaoral v popolnoma novo ledino. S pomočjo infor- macij razpoložljivih občinskih uprav (med kater^ žal ne sodi tržaška), župnikov, društev, znance in prijateljev je obredel vse slovenske občine o Milj do Benečije in skušal »popisati« vse otrok ' ki so se rodili v triletju 1988-1990. Na osnovi to podatkov je ugotovil, da se trend padanja ustavlja in da bomo dno zabeležili v letih 1°=.. 94, ko naj bi prve razrede tržaških in gori5** osnovnih šol obiskovalo 185 učencev. Pa še Peterlinov podatek za devinsko-nabrežinsko 0 čino: v njej je leta 1988 privekalo na svet otrok, od katerih se je 19 (32 odst.) rodilo slove skim staršem, 8 (13,7 odst.) pa v mešanih zakon _ Ivan Peterlin se je nato zaustavil na speci ^ nem področju telesne vzgoje. Že iz Sedmak analiza izhaja, da 60 odstotkov osnovnošolcev haja v slovenska športna društva, Peterlin P® podatek izpopolnil s številom slovenskih atle Teh je 2500, od katerih je kar 74 odstotkov p 20. letom starosti. 15 odstotkov je iz mešani*1 Pg_ rok. Iz vsega tega jasno sledi, da morajo biti nerji, ki preživijo z atleti toliko ur, koliko o_ nanese 60 dni v letu, posebno strokovno P° lZ vani, torej pedagogi. V resnici pa ni tako, kaj druge analize izhaja, da je 60 odstotkov vo ^_ ga športnega kadra uradnikov in odvisnih cev, le 7 odstotkov pa šolnikov. .. tua kaže večje zanimanje za vprašanja svojih manjšin lo ^ društvu slovenskih izobražencev je v ponedeljek poteka-jj- nadvse zanimivo srečanje, posvečeno manjšinski problemati-EvV Evropi. Govoril je Donall CCRiagan, generalni sekretar Ven°fS*Cega urada za manl poznane jezike, ki je bil gost Slo-(janslce skupnosti. 0'Riagan je imel za seboj precej naporen pr 1 sai je zjutraj predaval dijakom višjih razredov liceja »F. skaSeren-' Popoldne je v Ljubljani obiskal Inštitut za manjšin-vprašanja, zvečer pa je govoril še v DSI. Sadnega gosta je občinstvu predstavil deželni svetovalec dušo ' n Brezigar' ki je predvsem poudaril, da se 0'Riagan z Ujg..,111 srcem posveča delovanju v korist manjšin. To proble-je j ko izredno dobro razume, saj je sam po rodu Irec. Večkrat hian'-1 ™el priložnost, da je izkazal naklonjenost slovenski tudi Sln* *.n zel° dobro pozna našo stvarnost. Brezigar je nato gjg^-jProti prevajal predavanje 0'Riagana, ki je govoril v an- Urada°St le Prisotnim na kratko orisal zgodovino Evropskega skUo Za ruanj poznane jezike, neuradne organizacije Evropske Arf|j °sti' Urad je nastal pred desetimi leti po odobritvi znane tnenteva listine v korist manjšin, ki jo je sprejel Evropski parla-ttiisein UonaH O Riagan je prisotne opozoril, da se evropska sprern-0st v odnosu do manj številnih etničnih skupin bistveno ^ujši® y preteklosti so hoteli večji narodi nadvladati nad šin, o pami' danes pa se vedno pogosteje govori o zaščiti manj-Pravic tiVr°P‘ Regij in ne več nacionalnih držav. Vsakdo ima ptedav ,la dolžnost, da ohrani svojo identiteto, je nadaljeval Uieg p [?!): Spopadov v zgodovini ni nikoli zakrivila različnost tazllčnosu*' ae rekel. Zakrivilo jih je le nesprejemanje te ^Vr°Psk" kiagan je tudi omenil najpomembnejše pristojnosti Uta za urada za manj poznane jezike. Predvsem se zavzetje mpj?nianie ® razvoj avtohtonih kultur, spodbuja sodelo-ia seiujjj a.razn*mi evropskimi narodnostnimi skupinami, prire-tl'?njšinsk^e V korist manjšin in tudi finančno podpira nekatere k’v° deb l30l)ude. Predavanje se je zaključilo z nadvse zani-olemj sln\ °' v kateri so seveda prišli do izraza predvsem pro-enske narodnostne skupnosti v Italiji, (hj) Spet sindikalne težave v štivanskem obratu Delavci štivanske papirnice se znova soočajo s precej hudimi sindikalnimi problemi. Do nove zaostritve je prišlo, potem ko je vodstvo obrata sporočilo tovarniškemu svetu, da namerava uvesti nekatere spremembe pri organizaciji proizvodnje, kar bi po mnenju sindikalistov precej prizadelo zaposlitveno raven v tovarni in predvsem mlajše delavce, ki so bili sprejeti v službo na osnovi pogodbe za prvo zaposlitev. Do precejšnjih težav je prišlo tudi pri izvajanju sporazuma o poletnih dopustih. Tovarniški svet papirnice je v zvezi s tem izdelal dokument, v katerem med drugim očita vodstvu tovarne, da slabo opravlja svoje delo. Sindikati se bodo v kratkem srečali z devinsko-nabrežinskimi upravitelji in s predstavniki strank, ki so zastopane v občinskem svetu. Vzporedno s tem bodo zaprosili tudi za srečanje z deželnim odbornikom za industrijo Sarom. Raznovrstne pobude Odbora za varnost in pravice pešcev Nadaljujejo se prizadevanja Odbora za varnost in pravice pešcev, da bi se vse pristojne organe opozoril na nevarnost, v kateri se nahajajo pešci v nekaterih mestnih in predmestnih predelih. Jutri popoldne se bodo tako člani Odbora sestali z rajonskimi svetovalci, in sicer ob 17.30 na sedežu PSI v Ul. Trento. V posebnem dopisu Odbor poudarja, da je so v nekaterih predelih pešci še posebej izpostavljeni nevarnosti, da bi postali žrtve prometnih nesreč. Istočasno ugotavljajo, da nenehno prihaja do kršenja predpisov o omejitvi hitrosti. Ob zavzemanjih za zaščito pravic pešcev in prizadevanjih za ureditev zelenic v mestu pa je Odbor zahteval posvetovalno srečanje z občinsko upravo glede novega občinskega statuta. Delegacija SSk pri Biasuttiju Načrti Dežele o normativu za Kraški park Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je včeraj sprejel delegacijo deželnega vodstva Mladinske sekcije Slovenske skupnosti, v kateri so bili David Slobec (predsednik), Damjan Terpin (tajnik) in Maja Lapornik. Delegacijo Mladinske sekcije sta spremljala deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar in deželni svetovalec Bojan Brezigar. Gostitelji, kot piše v tiskovnem sporočilu deželnega tiskovnega urada, so izročili Biasuttiju dokument o zaščiti Krasa, ki so ga predstavili na nedavnih javnih skupščinah na Tržaškem in na Goriškem. Dokument se zavzema za aktivno zaščito kraškega teritorija, a tudi za vsestransko zaščito in za ovrednotenje človeka, ki na njem živi ter slovenske narodnostne skupnosti, ki je na Krasu avtohtona komponenta. Mladinska sekcija SSk je bila tudi mnenja, da Dežela ne sme odvzeti občinskim upravam dosedanje primarne pristojnosti na tem področju. Predsednik deželne vlade je rekel, da je zakon o Krasu nujno potreben in da pristojna telesa (v prvi vrsti Dežela) ne nameravajo na noben način s tem odlokom »zamrzniti« kraškega okolja. Vsebina zakonskega normativa mora odražati ravnovesje med teritorijem in skupnostjo, ki na njem živi. Glede urbanističnih problemov pa se je Biasutti izrekel za aktivno vlogo Kraške gorske skupnosti. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Guido Svetina Žalujoči: žena Justina, hči Mirella in sin Vito z družinama. Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Sv. Barbara, Trst, Ljubljana, 22. maja 1991 Upravni svet, nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Tržaške kreditne banke izrekajo svojemu ravnatelju Vitu Svetini in družini najiskrenejše sožalje ob hudi izgubi dragega očeta Guida. Slovenska kulturno gospodarska zveza izreka iskreno sožalje Vitu Svetini in svojcem ob smrti očeta. Ob težki izgubi dragega očeta Guida Svetine izrekava Vitu in družini naše občuteno sožalje. Andreina in Adriano Ob smrti očeta izraža Vitu Svetini in svojcem najgloblje sožalje Klavdij in Ani z družino Dragica, Ramiro in Ana žalujejo z družino Svetina. Ob težki izgubi očeta sočustvujeta z Vitom in družino Sonja in Duško Udovič Ob smrti očeta izrekata prijatelju Vitu in svojcem občuteno sožalje Tamara in Dario Cupin z družino Ob izgubi dragega očeta Guida se pridružujeta žalovanju Vita Svetine ter družine Mirjana in Boris Sossi t Društvo zamejskih likovnikov sporoča, da nas je zapustil častni predsednik Milko Bambič Pogreb bo v petek, 24. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ivanu in nato na pokopališče pri Sv. Ani. Trst, 22. maja 1991 Slovenska kulturno gospodarska zveza se klanja spominu umetnika Milka Bambiča. Spominu na slikarja in dragocenega sočloveka Milka Bambiča se pridružuje Sklad Mitja Čuk Dragega družinskega prijatelja, umetnika Milka Bambiča, bomo ohranili v trajnem spominu Kravosov! t Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša Marija Petkovšek Pogreb bo danes, 22. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Užaloščeni vsi domači Trst, 22. maja 1991 Ob izgubi ljubljene mame Ivanke Lupine izreka Bogomili in sorodnikom občuteno sožalje Pierina Kravanja z družino Silvijem Kobalom bo danes, 22. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu Ob izgubi dragega Silvija sočustvujeta z Marijo in Borisom Milica in Vanček Ob izgubi dragega in dolgoletnega prijatelja Silvija Kobala izražata najgloblje sožalje dragi Mariji in sinu Borisu Miranda in Atilij Kralj Ob bridki izgubi moža in očeta Silvija Kobala izrekata globoko sožalje svojcem Mira Kariš in družina Ob bridki izgubi dragega Silvija Kobala izražajo najiskrenejše sožalje družini in prijatelju Borisu Boris Devetak, Marko Feri, Miran Košuta in Igor Malalan Žalovanju Borisa in njegove mame se pridružuje Živa V Zgoniku prijateljsko srečanje pevskih zborov Številnim ljubiteljem zborovskega petja v soboto ni bilo žal, da so dodobra napolnili tribune športno-kul-turnega središča v Zgoniku. Na 4. srečanju prijateljskih pevksih zborov, ki sta ga priredila odbor in mešani zbor Rdeča zvezda iz Saleža, je uspeli koncert potekal v znamenju vokalne melodičnosti in homogene glasovne zlitosti štirih pevskih kolektivov. Ob poslušanju 26 skladb, predvsem iz slovenske zborovske zakladnice, se je ustvarila res čarobna atmosfera in pozorno občinstvo je z burnim ploskanjem izpričalo svojo hvaležnost za tako pristen kulturni užitek. V inenu organizatorja je izrekla pozdravne besede Majda Legi-ša, ki je tudi povezovala program in predstavila nastopajoče. Po vrsti so se na odru zvrstili mešani zbor Rdeča zvezda, ki ga vodi Marta Werk-Volk, moški zbor Igo Gruden iz Nabrežine pod vodstvom Aleksandra Rojca, moški zbor Franc Zgonik iz Branika, ki ga že 31 let neprekinjeno vodi Guido Filipčič in mešani zbor Primorsko iz Mačkolj, katerega zborovodja je Anton Baloh. V drugem in nič manj pomembnem delu večera, so gostitelji in pevci za obloženo mizo imeli priložnost, da poglobijo prijateljske vezi in tako kulturno razsežnost srečanja obogatijo še s pristno človeško solidarnostjo. (bs) Na sliki (foto Magajna) sobotno srečanje pevskih zborov v Zgoniku. Nedeljska revija Mladi izvajalci navdušila predvsem nastopajoče ■ d V nedeljo popoldan je v dvorani kulturnega centra pri Domju doživela prvo izvedbo revija Mladi izvajalci, ki je na pobudo dolinskega KD Valentin Vodnik zbrala več kot 40 mladih pevcev, glasbenikov in plesalcev. Prireditev je nekakšno nadaljevanje niza kulturnih pobud za mlade in najmlajše, ki se je že pred leti po zamisli borštanskega PD Slovenec začel z revijo Veselo zapojmo. Po nekaj letih je organizacijo te revije prevzelo dolinsko društvo, poleg mladih pevcev se je vabilo na udeležbo razširilo še na mlade glasbenike. Letos pa je bila revija prvič namenjena prav vsem mladim izvajalcem. Ker dolinsko društvo nima lastne dvorane in je občinsko gledališče nerazpoložljivo, je prireditev bila v dvorani kulturnega centra pri Domju, kjer deluje KD Fran Venturini. Nedeljsko srečanje je bilo veliko več kot le niz raznih glasbenih in plesnih točk: nastopajoči so se prijavili na podlagi razpisa, ki ga je KD Vodnik poslal vrtcem, osnovnim in nižjim srednjim šolam v naši pokrajini. V prijavnici so tudi opisali svojo točko, na osnovi stopnje šolanja pa so jih organizatorji razdelili v tri kategorije. V prvi se ni prijavil nihče, tako da so se v nedeljo predstavili občinstvu učenci 3., 4. in 5. razreda osnovne šole in pa dijaki nižje srednje šole. V dvorani je nastopajočim sledila tudi mlada žirija, ki so jo sestavljali predstavniki sodelujočih šol. Skupina priložnostnih »strokovnjakov« je v obeh kategorijah določila tudi dva zmagovalca: tako je med mlajšimi odnesel pokal Matej Santi, učenec prof. Jagode Kjuder, ki je ob klavirski spemljavi Tamare Ražem zaigral na violino Tessarinijev Koncert v D-duru; med dijaki pa je bil najboljši harmonikar Uroš Jercog, ki se uči pri prof. Claudiu Furlanu in je na nedeljski reviji predstavil Ples Solotarieva. Poleg zmagovalcev in seveda vseh ostalih nastopajočih pa se bodo današnjega nagradnega izleta v Garda-land (priredilo ga je društvo) udeležili tudi štirje mladi gledalci, »lastniki« izžrebanih številk. Revijo sta vodili animatorki Neva Bak in Darja Gruden, spored je popestril še nastop dolinskega mladinskega zbora, ki ga vodi Fanči Kapun, uvodoma pa sta nastopajoče in občinstvo pozdravila Rado Kocjančič in Valentina Bandi, člana pevskega zbora KD Vodnik (na sliki Maria Magajne), (dam) _________gledališča______________ GLEDALIŠČE VERDI V nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri bo na sporedu koncert zbora in orkestra Gledališča Verdi pod vodstvom Guerrina Gruberja. Kot solisti bodo nastopali sopranistki Cristina Barbieri in Stefania Ce-lotto, basist Enrico Rinaldo, bariton Manrico Biscotti in tenor Sergio Panajia. Koncert je namenjen abonentom reda L. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. GLEDALIŠČE CRISTALLO La Contrada Jutri, ob 10. uri bo na sporedu predstava PRAVLJICE V ŽEPU po pripovedkah Giannija Rodarija v režiji Luise Crismani. Predstava je namenjena malčkom iz vrtca in za prve razrede osnovnih šol. Ponovitve do srede, 29. t. m. Gledališče v Ul. Ananian V petek, 31. t. m., ob 21. uri bo na sporedu komedija Sandra Rossita SKRA-TABUM. koncerti Milje - Gledališče Verdi V nedeljo, 26. t. m., ob 21.30 bo na sporedu celovečerni koncert angleške skupine WORKING WEEK. Goethe Institut V dvorani Inštituta Goethe bo jutri, ob 20.30 koncert pianista EDOARDA TORBIANELLIJA. Na sporedu skladbe Ravanella, Mirta, Merkuja in Viozzija. Evangeličanska cerkev V soboto, ob 20.30 bo na sporedu koncert nabožne glasbe "Citta di Trieste". Nastopali bodo zbori Milan Pertot pod vodstvom Aleksander Pertot, Goro del Rojale iz Vergnacca (Videm) pod vodstvom Arbena Bertonija in zbor G. Peres-son iz Piana d'Arta Terme (Videm) pod vodstvom Arnalda De Colleja. GLASBENA MATICA TRST danes, 22. t. m., ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah IX. srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel - Koroška - Slovenija - Furlanija Julijska krajina Vabljeni Srečanje je omogočila: Dežela Furlanija Julijska krajina: skupnost ALPE ADRIA Koncert v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu. [alerjja UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vljudno vas vabi na otvoritev jutri, 23. t. m., ob 18. uri Paolo Pascutto slike Predstavitev ANDRO MERKU Glasba ANDREA PEGAN kino ARISTON - 18.30, 20.20, 22.10 La doppia vita di Veronica, i. Irene Jacob. EXCELSIOR - 17.15, 22.00 II portaborse, r. Daniele Luchetti, i. Nanni Moretti, Silvio Orlando. EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.15 La čarne, r. Marco Ferreri, i. Francesca Dellera, □ NAZIONALE I - 15.30, 21.45 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Pazzi a Be-verly Mills. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Cicciolina e Moana le donne di Mandingo, pom. □□ NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 II marito della parrucchiera, r. Patrice Leconte, i. Jean Rochefort, Anna Galiena. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Bella, bi-onda ... e dice sempre si, i. Alec Bal-dwin, Kirn Basinger. MIGNON - 16.00, 22.15 Edward mani di iorbice, r. Tim Burton, i. Johnny Depp. EDEN - 15.30, 22.00 L'appetito della notte, una febbre bestiale di sesso, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.10 Un poliziotto alle elementari, i. Arnold Schvvarze-negger. LUMIERE - 18.00, 22.15 La settimana della sfinge, r. Daniele Luchetti. ALCIONE - 17.00, 22.00 Cyrano de Ber-gerac, i. Gerard Depardieu. RADIO - 15.30, 21.30 L'animal sex, porn., □ O Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□ včeraj - danes Danes, SREDA, 22. maja 1991 RENATA Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.36 - Dolžina dneva 15.09 - Luna vzide ob 14.35 in zatone ob 2.15. Jutri, ČETRTEK, 23. maja 1991 ŽELJKO PLIMOVANJE DANES: ob 5.51 najvišja 2 cm, ob 11.29 najnižja -24 cm, ob 18.37 najvišja 40 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,6 stopinje, zračni tlak 1028,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Vlenia Sobar, Chiara Cossutti, Anastasia Puppis, Sara Gregori. UMRLI SO: 76-letna Maria Benedetti, 92-letna Giovanna Ruzzai, 86-letni Milko Bambič, 62-letni Silvij Kobal, 81-letni Giuseppe Scoberti, 94-letna Fulvia Rossi, 82-letni Santa Depangher. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote 25. maja 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Milje, Lungomare Venezia 3. Opčine, Proseška ul. 3 - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Milje, Lungomare Venezia 3. Opčine, Proseška ul. 3 - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unita 4 (tel. 365840). SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve čestitke Klub prijateljstva vabi danes, 22. t. m., ob 16.30 v Ul. Donizetti 3 na PREDAVANJE zdravnika dr. Borisa Kariša o psihosomatskih problemih. Pogovarjali se bomo tudi o nedeljskih izletih in eventualnem letovanju. MePZ Primorec - Tabor vabi na KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA VETER iz Ljubljane, ki bo v petek, 24. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. KD Lipa iz Bazovice vabi v petek, 24. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na predavanje prof. Jožeta Pirjevca ZGODOVINSKI VZROKI JUGOSLOVANSKE KRIZE. PD Mačkolje organizira 24., 25., 26. in 27. maja v Mačkoljah tradicionalni PRAZNIK ČEŠENJ. Na sporedu bo bogat kulturni program, prosta zabava ter dobro založeni kioski. SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 26. t.m ., ob 12. uri ob praznovanju 50 - letnikov NASTOP čarodeja Vikija in njegove skupine. Vabljeni vsi. Župnijska skupnost Nabrežina v sodelovanju s SKD Hrast iz Doberdoba prireja v nedeljo, 26. t. m., ob 20.30 v nabre-žinski cerkvi KONCERT MePZ Hrast ob 200 - letnici smrti VVolfanga Amadeusa Mozarta, sopran Livio Valentinsig, mezzosopran Romina Basso, tenor Luca Dor-dolo, bas Paolo Albertelli, orgle Stefano Buri, dirigent Hilarij Laurenčič. razna obvestila Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel sporoča mladim in staršem, da je še nekaj mest na razpolago za letovanje, ki bo od 20. junija do 4. julija na Raktini in za letovanje, ki bo od 1. do 16. julija na Ptuju ter za tradicionalni planinski pohod po Pohorju in Kamniških alpah, ki bo od 16. do 20. julija. Interesenti dobijo lahko vse informacije pri upravi doma, Ul. Ginnastica 72 ali po telefonu, katerega številko z lahkoto najdete v telefonskem imeniku pod črko S, t. j . Slovenski dijaški dom. JK Čupa organizira jadralne tečaje za otroke od 7. do 11. leta; prvi tečaj bo od 17. do 28 junija, drugi tečaj od 1. do 12. julija, tretji tečaj pa od 15. do 26. julija; ter dva tečaja za upravljanje vindsurfov, prvi tečaj bo od 15. do 22. julija, drugi tečaj od 22. do 27. julija. Vpisovanje na sedežu društva do 8. junija v Sesljan-skem zalivu vsako soboto od 16. do 19. ure tel. št. 299858. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da je še nekaj mest za izlet v Celovec. Vpisovanje v Ul. Cicero-ne 8 v dopoldanskih urah. razstave V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bo do 30. t. m. odprta razstava slikarja Domenica FERRARIJA. V galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) bo do 9. junija odprta razstava holandskega umetnika MARTINA HIDD1NKA z naslovom Look & Say. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V Palači Costanzi bo do 27. t. m. na ogled razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA. V tržaški občinski galeriji je na ogled razstava slikarja Corrada DAMIA-NIJA. V prostorih knjigarne »Cooperativa fra i Servi di Piazza« v Ul. F. Venezian 7 je na ogled razstava ilustracij VESNE BENEDETIČ z naslovom »Barvne sanje«. V Galeriji Kraška hiša v Repnu bo do 2. junija odprta razstava LJUDSKE NOŠE VČERAJ IN DANES. Urnik: ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 18. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava MOSTRA DEL CAFFE', ki bo odprta do 26. t. m. V Beneški hiši v Miljah, Calle Ober-dan, bo do 30. t. m. odprta razstava ANTONIA RIELLA in SARAH SEIDMANN. Urnik: 18-20, ob praznikih 11-13. Publiest S.r.I. OBVESTILO Urnik sprejemanja raznih objav v Primorskem dnevniku od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.30. Popoldne sprejemamo samo osmrtnice in sožalja od 13.30 do 17. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30. Tel. (040) 7796611 Danes oče in mama praznujeta 9 let poroke. Vse najboljše, da bi bila zdrava in srečna v medsebojnem razumevanju jima želita Peter in Ivana. Eleno in Livija je osrečilo rojstvo prvorojenca JARA. Srečnima staršema čestitata, malemu Jaru pa srečno življenje želita MePZ in KD Primorsko -Mačkolje. mali oglasi 311 EDI MOBIL! Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA KNJIGOVODJO/KINJO z dobrimi izkušnjami in z vsaj osnovnim znanjem programiranja na PC-ju stalno zaposli tržaško podjetje. Prošnje s podrobnimi informacijami poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Programer". RIBOGOJNICA ZOBEC iz Boljunca nudi odlične žive salmonirane postrvi. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do 12. ure. PO UGODNI ceni prodam traktor Goldoni 30 z rezkalom in grabljami, trosilnik in nakladalo za gnoj. Tel. 226585 ob uri kosila (Sandro). PRODAM tovornjak daily fiat iveco, ki se prevrne na vse tri strani, letnik '82. Tel. ob uri kosila na št. 212385. PRODAM citroen bx 14 re, letnik '84 v dobrem stanju. Tel. 229264. PRODAM stanovanje v Umagu 40 kv. m z veliko teraso 60 kv. m s pogledom na morje in s telefonom. Tel. št. 226618. PRODAM zasedeno hišo v Lonjerju v dobrem stanju. Cena 35.000.000 lir. Tel. 910148 od 12. do 14. ure. FORD ESCORT CL, letnik '86, 37.000 km v odličnem stanju prodam. Tel. 51956. FIAT 1 70 S, november '83, metalizirane barve, s check panelom, digitalno uro, števcem, zadnjim brisalcem in halogenimi lučmi v odličnem stanju proda edini imetnik. Tel. 421909. FIAT 500 L, letnik '72 v zelo dobrem stanju prodam. Tel. na št. (040) 226274. VESPO PX 125 prodam po izredno nizki ceni. Tel. (040) 213061 v večernih urah. MERCEDES 190E, letnik '87, edini lastnik, prevoženih 48.000 km zelo ugodno prodam. Tel. št. 55332. STAREJŠA ZAKONCA iščeta sobo in kuhinjo za poletne mesece na Opčinah ali bližnji okolici. Tel. 393624. MLAD slovenski par s stalno zaposlitvijo išče stanovanje v najem, ne v mestu. Tel. v večernih urah na št. 213164. MLAD par išče v najem stanovanje na Proseku, Opčinah, Piščancih, Banih, Ferlugih ali Ul. Commerciale. Tel. 214472 ( tudi telefonska tajnica). PODJETJE išče resnega mladeniča, tudi brez izkušenj za ojačitev svoje prodajne mreže na področju industrijske opreme. Prošnjo s currliculum vitae poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Podjetje". PODARIM kopalno kad v izvrstnem stanju. Tel. št. (040) 420736 (ob uri obedov). LJUBITELJU živali darujem 3- letno samico jazbečarja ( bassotto). Tel. (0481) 21467. DAJEM v najem manjši lokal v Ul. Ris-mondo. Tel. 742363. DAJEM v najem v središču Opčin, Narodna ul. 47 dve sobi za poslovne prostore in kopalnico. Tel. 212246. OSMICO je odprl Franko Strain - Mačkolje - Križpot. OSMICO je odprl Pepi Sancin (Šarnek) v Dolini. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Alfredo Brajnik - Do-mio št. 172. OSMICO so odprli pri "Batkovih" - Repen št. 32. V JAMLJAH je odprl osmico Mario Pa" hor - Mitin v Župančičevi ulici. Poleg domače kapljice nudi tudi domač prl" grizek. IZŠOLANA natakarica želi stalno delo v Trstu ali okolici. Tel. (003866) 81276. KUPUJEM rabljen avtomobil v dobrem stanju od 900 do 1.000 kubičnih cm-Tel. v popoldanskih urah od ponedel)" ka do srede na št. (040) 566822 ali °° četrtka do sobote na št. (0481) 53103°- GOLF GL 1300, letnik '86 in motor Ja' maha XT 600 Enduro, letnik '89 oboje v odličnem stanju prodam po zel° ugodni ceni. Tel. od 14. do 16. ure m po 20. uri na št. 225797. RENAULT SUPER 5 TC 950, letnik '85 v dobrem stanju prodam. Tel. na 5 • 364212 ob delovnem času. ANGLEŠČINO - intenzivna metoda, tečaji za odrasle in otroke - poučuje an^ gleški inštruktor. Informacije po tel- 13 št. (040) 212289. KUPIMO hišo ali zemljišče na gorišken Krasu, možnost zamenjave hiše P Sesljanu. Tel. ob zgodnjih jutranj1 urah na št. (040) 291270. . TRGOVINA JESTVIN išče vanjenca/KU' Tel. št. 200172 ob delovnem času. menjalnica FIXING BANKOVCI ____TUJE VALUTE___ MILAN TRST Ameriški dolar.... 1274,20 1240. - Nemška marka...... 742,26 733.— Francoski frank... 218,78 216. Holandski florint ... 658,91 650. Belgijski frank... 36,078 34,50 Funt šterling..... 2205,55 2170. Irski šterling.... 1987,75 1960. Danska krona...... 194,39 189. Grška drahma...... 6,789 6,20 Kanadski dolar.... 1108. 1050. 21.5. 1991 Tnlc,,,,IITC FIXING TUJE VALUTE MILAN Japonski jen .......... 9,243 Švicarski frank..... 877,01 Avstrijski šiling... 105,52 Norveška krona...... 190,73 Švedska krona....... 207. - Portugalski eskudo . 8,508 Španska peseta ....... 11,985 Avstralski dolar.... 986,70 Jugoslov. dinar .... ECU................. 1525,55 bankovci trst 8,90 868-104--' 186-"' 203--' 7,50 H'' Razočaranje v Italiji po porazu v Cannesu RIM- Začudenje in obžalovanje ob logični ugotovitvi, da se z udeležbo na tekmovanjih lahko zmaga ali zgubi. Tako bi lahko strnili občutke nekate-rih italijanskih filmskih delavcev po snočnjem sklepu žirije na festivalu v Cannesu. Italijanski filmi Bix, La Car-ne in II portaborse niso dobili namreč nobenega priznanja, kljub dejstvu, da jih je kritika ocenila dokaj pozitivno. ^ intervjuju z novinarji agencije ADN Kronos, so trije znani italijanski reži-serji Dino Risi, Mario Monicelli in Gi-uliano Montaldo obžalovali »poraz«, vendar so menili, da nima smisla dramatizirati. Mario Monicelli je na primer poudaril, da doslej ni imel priložnosti, da ni si ogledal italijanske in tuje filme, m so tekmovali v Cannesu. Dodal pa je. da nima smisla obtoževati žirije, če dalijanski filmi niso bili nagrajeni, ali Pa se pretirano veseliti, če gre italijanski produkciji kopica priznanj. »Na nekem tekmovanju se lahko zmaga ali zgubi, dokončno razsodbo o kakovosti turna pa bosta lahko dala samo čas in Publika,« je menil Moniceli, ki pa je Pozitivno ocenil dejstvo, da je žirija v Cannesu tokrat upoštevala tudi komične filme, kar se dogaja zelo pored- Podobna je bila tudi Risijeva ocena, P° katerem ni nič čludnega, da lahko ltalijanska kinematografija dobi kopi-Co priznanj, kot v Berlinu, le dober mesec potem pa niti ene nagrade, kot v Cannesu. . Ciuliano Montaldo pa je bil prepri-Can. da bodo italijanski filmi dobili Več nagrad, potem ko so v Berlinu od-nesli levji delež. Sklep žirije ga je presenetil, ker so bile ocene kritikov v glavnem pozitivne. Po njegovem mne-nlu imajo vsi trije italijanski filmi res-tcno možnost, da postanejo medna-k°dne uspešnice. Lucchettijev II porta-0rse, ker je pojav, ki ga opisuje, raz-^lrJen v svetu, Avatijev Bix, ker ga je Zlser snemal z neprovincialnim pri- jemom, Ferrerijev film La čarne pa, ker obravnava širši problem. Nekoliko različnega mnenja pa je bil snemalec Vittorio Storaro, ki je bil član žirije filmskega festivala v Cannesu. Po njegovem mnenju italijanski filmi niso bili nagrajeni, ker so bili drugi boljši. Nadvse všeč sta mu bila ameriški in danski film, ki sta bila tudi nagrajena, zelo dober pa je bil po njegovem mnenju tudi kitajski film, ki bi bil po Storarovi oceni nedvomno zaslužil priznanje. Storaro je poudaril, da mu je res žal, da italijanska kinematografija tokrat ni dobila priznanj. »Treba pa je razumeti, da so bili drugi boljši. To nam je lahko le v spodbudo, da bomo v prihodnje poskusili delati še boljše,« je dejal snemalec. V pogovoru z novinarji je tudi pojasnil, na kaj se je nanašal predsednik žirije Roman Polanski, ko je govoril o deljenih mnenjih za podelitev nagrad. Po Storarovi pripovedi glavna nagrada ni bila v dvomu, med člani žirije pa je bilo veliko razpravljanja o podelitvi dveh nagrad, ki bi jih lahko podelili komur koli. Nejasnost v pravilniku je povzročila precej zmede, vsak od članov je silil svoje poglede in zelo težko je bilo najti ustrezen dogovor. Po Storarovem mnenju je absurdno, da filmski festival kot je tisti v Cannesu ne predvideva nagrade za fotografijo, saj je prav fotografija sestavni del filma. Storaro se je tudi izrazil zelo pohvalno o delu žirije. Zelo všeč mu je bilo na primer dejstvo, da je žirija šele v zadnjem trenutku tik pred podelitvijo priznanj razglasila nagrajence. To je po njegovem mnenju pomembno iz spoštovanja do tekmovalcev in tudi pošteno v odnosu do občinstva. Po njegovem mnenju je zgrešeno, kar se na primer dogaja na beneškem filmskem festivalu, kjer so nagrade že znane pred zaključnim večerom. Beneški filmski festival bi po njegovem mnenju nedvomno pridobil, če bi rešil tudi to vprašanje, saj bi na ta način ovrednotil tudi nagrado samo. Ameriški kantavtor se bo v kratkem »srečal z Abrahamom« Čar Dylanovih pesmi Bob Dylan z Jackom Nlcholsonom med nedavno podelitvijo nagrad Grammy NEW YORK - Znani ameriški kantavtor Bob Dylan se bo v kratkem srečal z Abrahamom. Kolikor je znano, Dylan ne pripravlja nobenega posebnega slavja za ta življenjski jubilej, kvečjemu bo praznoval v družinskem krogu. Kljub temu pa bo Dylanovih 50 let dogodek, ob katerem se bo marsikdo zamislil, o katerem se bodo časopisi razpisali, morda celo proti Dylanovi volji. Marsikdo namreč odkriva v sebi, da je skupaj z Dylanom prehodil del življenjske poti, da mu je kantavtor marsikaj pomenil. In to odkrivajo starejši ljudje, odkrivajo Dylanovi vrstniki, pa tudi mladi, ki v Dylanovi glasbi in tekstih dojemajo neko posebno sporočilnost. Bob Dylan je bil od svojih začetnih nastopov - in je še danes - posebna osebnost v svetu lahke glasbe. O njem samem in o njegovem zasebnem življenju se malo ve in se malo piše, Dylan je uveljavljen, njegove plošče in kasete dosegajo izredne naklade, vendar ni nikoli bil in ni zvezdnik v negativnem pomenu besede, ker se dosledno izogiba vsem negativnim pojavom zvezdništva, ki se potem sicer pretvarjajo v brezplačno medijsko reklamo. S svojo pesmijo in s svojo glasbo je bil Bob Dylan glasnik in interpret počutja številni generacij Amerike, od tiste, ki se je skupaj z Martinom Lutrom Kingom borila za civilne pravice temnopoltega prebivalstva, do tiste, ki se je upirala vojni v Vietnamu, do tiste, ki je pred nekaj meseci nasprotovala vojni v Zalivu. In vendar Dylan ni bil nikoli politični lider. Vse, kar je sporočal, je sporočal s svojo pesmijo in glasbo, s svojim nenavadnim glasom in kitaro. Tudi v prijateljskih krogih Bob Dy-lan ni bil nikoli zelo zgovoren. Kdor ga je spoznal, pripoveduje, da Bob reče kvečjemu dva ali tri kratke stavke, da se izraža bolj z vzkliki kot z besedami, da govori predvsem s svojo pesmijo. In tudi na poslušalce Dylan učinkuje dokaj nenavadno. Njegova pesem je vselej namjenja samo dvem: njemu, ki poje, in tistemu, ki ga posluša. Kdor je sledil Dylanovim koncertom, je najbrž opazil, da po navadi na njegove koncerte prihajajo pari, ki se posedejo okoli odra, tesno objeti. Ob Dylanovem petju pa se dvojica loči, vsakdo se zapre vase, posluša. Šele po ploskanju se parčki spet iščejo, se objamejo, dokler se ob naslednji pesmi ne ločijo spet. Dylan je nedvomno eden od najbolj cenjenih katavtorjev v svetu lahke glasbe, redkokdo pa zna pojasniti zakaj. »Ob njegovi pesmi se počutiš dobro,« je skušal pojasniti svoje občutke Bruce Springsteen, medtem ko je Alen Ginsberg dejal, da sta v njegovi generaciji samo dva pomebna avtorja: Dy-lan in on sam. Furio Colombo, ki je preživel kot novinar in esejist dolgo let v ZDA, meni, da je Ginsberg hotel s tem poudariti, da je Dylan predvsem pesnik, ki potuje v nekem svojem svojskem svetu, velikem in polnem pustolovščin, nevarnosti in ostrin, vendar v svetu, ki ni utesnjujoč in moreč. Zato mu ljudje radi sledijo. Po Colombovem mnenju je Dylan profet nekega naroda, v katerem so stari in mladi, ljudje različnih narodnosti, vendar so razpoznavni po nekaterih značilnostih: predvsem po tem, da niso še povsem izgubili otroštva, da se niso zaprli samo v sanje, da so stalno na poti, tudi če vedo, da ima pot svoj konec. Dylanov narod mora poznati tudi bolečino, obenem pa pot okrevanja, imeti mora v sebi željo po prostranem nebu, odprtem protoru, novih krajih, obenem pa mora biti pripravljen tudi na samoto. Dylanove pesmi, meni Colombo, niso primerne za praznik, čeprav ima kantavtor v sebi nekaj prazničnega. To občutijo vsi, ki ga poslušajo že desetletja. Kaj čuti ob Dylanovih pesmih pa je treba vprašati vsakega posamezno, nikakor pa ne Dylana, ki ne bo vedel odgovoriti. HiiOi .M ■M: današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1 in'35 Aktualno: Uno mattina ■15 Nadaljevanka: Five H n Mile Creek 'u5 Nanizanka: Gli occhi Vreme in kratke vesti ■°5 Varieteja: Occhio al biglietto in 12.30 Piace-re Raiuno Unn Dnevnik Kvarkov svet 15 nn °dPrta šola 1 Dok.: Za kulisami lfi nn najmlajše iRnn Mladinska oddaja: Big Kratke vesti Ua Nanizanka: Alfred Hit-lg , chcock predstavlja 43 Dokumentarec: Trideset Ig . b-I naše zgodovine b Almanah, vreme in 20.4n ^evnik Film: LJn ragazzo sulla trentina (kom., ZDA 1985, r. Paul Schneider, 22 ne L Me v e Eckhold) Aktualno: Trg Republi-22 »e ie " Vozli demokracije 23.o0DšneVnik „^portna sreda vmes 0 2.5 f?:00 Dnevnik 0.35 ^nmske novosti Variete: Mezzanotte e nmtorni ^ RAI 2 ^ RAI 3 | TV Slovenija 1 | (*P) TV Koper 7.00 8.00 8.30 9.00 10.20 10.50 11.50 11.55 13.00 13.15 13.45 13.55 15.25 17.00 17.10 17.30 18.00 18.20 18.45 19.45 20.25 22.20 23.15 0.10 Nanizanki: Oliver Ma-ass in Lassie L albero azzurro Nan.: Mr. Belvedere 8.30 Film : L'ascesa del-la famiglia Hardy (kom., ZDA 1939, r. George B. Seitz, i. Mickey Rooney) Izobraževalna oddaja Nadaljevanka: Destini Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik - Ob trinajstih Diogenes, Gospodarstvo Tribuna referenduma Nadaljevanki: Beautiful, 14.25 Ouando si ama Aktualno: Detto tra noi vmes 16.25 La TV degli animali Kratke vesti Odprti prostor Nanizanka: Alf Zabavna oddaja: TGX Šport in Rock Cafe Nan.: Moonlighting Dnevnik in šport Nogomet: Roma - Inter Mixer kultura Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop Film: II Tigre (kom., It. 1967, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman) 12.00 Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12. (Vodita Romano Battaglia in Francesca Topi) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dnevnik 14.40 Krožek ob 12. (2.del) 15.40 Šport: Hokej, 16.00 sabljanje in 16.40 biljard 17.45 Tuji dnevniki in TV (Vodi Giancesare Fles-ca) 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Aspettando un terno al lotto 19.55 BlobCartoon 20.05 Variete: Blob, di tutto di piu 20.25 Rubrika: Barbatova razglednica 20.30 Aktualno: Mi manda Lubrano 22.35 Dnevnik 22.40 Aktualno: Cartollina il-lustrata (Vodi Andrea Barbato) 23.40 Nočni dnevnik 0.25 Šport: EP v biljardu 8.50 Video strani 9.00 Mozaik (pon.) Živ žav, 9.55 Zadnji vlak 11.20 Nadaljevanka: Ime mi je Števen 11.40 Video strani 15.10 Video strani 15.25 Sova (pon.), vmes nan. Črni gad in nad. Na poti k mavrici 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Dokumentarna oddaja: Bajke na Slovenskem -Varuhi narave 17.45 Spored za otroke in mlade: risanke, 17.50 Klub klobuk 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Ljubo doma... (dram., ZDA 1989, r. Lee Grant, i. Christine Lahti, Jeff Daniels, Scott Marlowe) 21.40 Videogodba 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Nočni program Sova, vmes nan. Alf, nad. Na poti k mavrici in dokumentarec V znamenju zvezd - Dvojčka 0.30 Videostrani 16.00 Športni pregled 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Matt e Jenny in risanka Gianni e Pinot-to 19.50 Nanizanka Buck Rogers 21.00 Dokumentarec: Islam -Znanost in vera 21.30 Nanizanka: Fantasilan-dia 22.20 Dnevnik 22.30 Rubrika o športu [ ^ TV Slovenija 2 16.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.25 22.30 23.15 Satelitski programi, poskusni prenosi Mostovi TV Slovenija 2 - Studio Maribor: Poslovna borza, 19.15 TV ruleta Dnevnik Danes v skupščini Športna sreda Svet poroča Yutel, eksperimentalni program ^-~~^WALES | 8.3q p5n" famiglia Brady dm: La mia vita (kom., 10.2o p,Al944) 11.45 vU°rika: Gente comune i d Pranzo e servito, 12,5S ir33 Tris 1320 yanale5News viza: O.K. II prezzo e 9 usto!, 14.20 II gioco del-1S.05 ikC°PPie ualno: Agenzia ma-, unoniale, 15.35 Ti '6.00 R?10','' Parbamone 48.15 N™ Umbam 48.45 jz, • lzanka: I Robinson iza: H gioco dei nove, v a m°glie e marito, m« n£>118 c‘na,e 5 20.25 c. ,Ua*no: Radio Londra 20.4q p^‘Sc^a 4® notizia re h*11® sPina nel cuo-b 'dnram» K- 1985, r. Al-hy n ^attuada, i. Antho-z2-40 el°n, Sophie Duez) o tofltnete; Scene da un 23.10 v tnm°nio stfln6te; Maurizio Co- 1 (24 nnw-, Show' vmes 15 str°0,.Canale5News 4-30 Nan Ctala n°tizia n': Marcus Welby RETE 4 8.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa, 11.00 Senora, 11.50 Topa-zio 12.45 Variete: Buon Pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 12.50 Nadaljevanke: Valeria, 13.45 Sentieri, 15.15 Pic-cola Cenerentola,15.45 Stellina, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore 18.30 Kviz: Čari genitori 19.10 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Film: Alle donne ci pen-so io (kom., ZDA 1963, r. Bud Yorkin, i. Frank Sinatra, Jill st. John) 22.30 Dokumentarec: National Geographic 23.50 Film: Un tranguillo week-end di paura (dram., ZDA 1972, r. John Boorman, i. Jon Voight) 2.00 Nadaljevanka: Love Boat 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 10.00 La donna bionica, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 T.J. Ho-oker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka! 15.30 Variete: Mai dire banzai 16.15 Nanizanki: Simon & Simon, 17.30 Mai dire si 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: McGyver 20.00 Risanke 20.30 Film: Fulmine, lo stallo-ne bianco (pust., ZDA 1986, r. William A. Levey, i. Mickey Rooney) 22.25 Glasbena oddaja: Top-venti 23.15 Dokumentarec: Jonatan 24.00 Nanizanka: Cin Cin 0.30 Odprti studio 0.45 Nanizanki: Kung Fu, 1.45 Samurai 17.30 Film: Obiettivo ragazze (kom., It. 1963, r. Mario Mattoli, i. Walter Chiari, Carlo Campanini) 19.30 Risanke 20.30 Film: Solo per il tuo amo-re (krim., 1976, r. Wol-fang Petersen, i. Nastas-sia Kinski, Klaus Schwarzhopf) 22.15 Rubrika o medicini: Il ritratto della salute 22.30 Film: Paura in citta (krim., It. 1976, r. Giuseppe Rosati, i. Maurizio Merli, James Mason) golin, i. Stockard Chan-ning, Sam Waterson) 22.30 Variete: Festa di comple-anno 23.30 Nočne vesti 23.50 Rubrika: Top Šport 1.00 Film: Horror Hospital (srh., VB 1973, r. Antony Balch, i. Michael Gough) TELEFRIULI TMC ODEON ITALIA 1 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.00 Risanke 14.00 Film: Il segno di Zorro (pust., ZDA 1940, r. Robert Mamoulia, i. Tyron Power) 16.00 Film: Il bandito di Sierra Morena (pust., Šp. 1960, r. Jose M.Forgue) 8.30 11.15 11.55 12.30 13.00 13.30 15.00 16.45 18.10 19.15 20.00 20.30 Nanizanke: Enigma, I gi-orni di Brian, Condo Nadaljevanka: Potere Kosilo z Wilmo Nan.: Doris Day Show Dnevnik in šport Rubrika: Ženska TV Film: La setta dei 3 K (dram., ZDA 1950, r. Stuart Heiser, i. Ginger Rogers, Ronald Reagan) Rubrika: Ženska TV Nanizanka: Autostop per il cielo Variete: Corto Circuito Vesti: TMC News Film: La pensione (kom., ZDA 1987, r. Stuart mar- 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Nanizanka: II calabrone verde 16.00 Otroška oddaja 17.50 Nanizanka: The Bill Cos-by Show 18.20 Nad.: E' proibito ballare 18.50 Nan.: Wayne and Shus-ter 19.20 Dnevnik 20.00 Nanizanka: Mago Merilno 20.30 Film: Gli sciacalli (dram., ZDA 1955) 22.00 Dnevnik 23.00 Čakajoč na polnoč 0.30 Nočne vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 13.00, - 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 9.10 Soft mušic; 9.30 Za smeh in dobro voljo (pon.); 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Iz koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Prezir (Alberto Moravia); 11.40 Slovenska lahka glasba; 12.00 Prodor novih gastronomskih tokov v obmejni prostor; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Mi in glasba, slovenski solisti na laserskih ploščah; 17.00 kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!, 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Slovenska operna literatura; 22.00 Zrcalo dneva, 22.30 melodije, 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje 16.00 Kulturna oddaja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Slavne arije. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in obvestila; 17.00 Pogovor-z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst. Javna nesoglasja med misovci glede prihoda Albancev Tudi Scarano zavrnil stališče PLI o reviziji italijanske vzhodne meje Upokojenci se bodo izognili dolgim vrstam Oprostitev ticketa tudi preko patronatov Na vprašanje svetovalca DSL Lam-bertija je župan Scarano na sinočnji seji občinskega sveta zavrnil stališče večine delegatov na vsedržavnem kongresu liberalne stranke, češ da bi morali ponovno načeti vprašanje vzhodne meje. Scarano je ocenil, da je navedeno stališče povsem izven zgodovine poleg tega pa je tudi škodljivo za sile, ki se danes zavzemajo za demokratizacijo v bližnjih jugoslovanskih republikah. Raje kot postavljati nesmiselne zahteve o reviziji meja, naj se zato vse politične sile zavzamejo za oblikovanje Evrope brez meja, v kateri se bodo tudi nekdanji istrski begunci lahko prosto odločali o povratku v nekdanje domove. Podobne misli je s tem v zvezi izrekel tudi svetovalec PLI Majo, ki se je ogradil od kongresnega stališča lastne stranke in označil revizijo meje kot politični, zgodoivn-ski in pravni absurd. Lamberti je tudi priporočil aktivnejšo politiko glede jugoslovanskih problemov. S tem v zvezi je Scarano odgovoril, da je prav v teh dneh pomagal pri navezovanju stikov med političnimi predstavniki Slovenije in italijanskimi vladnimi krogi. Pri tem se je zavzel za tako zunanjo politiko Italije, ki naj upošteva tudi razloge tistih sil v sosednji državi, ki niso za unitarno Jugoslavijo. V uvodnem delu sinočje seje je bila zanimiva tudi izjava misovca Noselli-ja, ki je obsodil protest pokrajinskega svetovalca MSI Cosme proti prihodu skupine albanskih pribežnikov v Gorico. Gre za vprašanje omike, če hočemo za krščansko dolžnost, je dejal No-selli in spomnil, da so prav iz naše dežele odhajali v preteklosti tisoči izseljencev. Nesoglasja v vrstah lastne stranke je nato skušal omiliti njen občinski tajnik Coana, češ da Cosma ni protestiral proti Albancem pač pa proti odločitvi Pokrajine, da jih namesti v Ul. Randaccio. Ta razlaga pa spričo letakov z naslovom "prima gli italiani", ki jih je te dni Cosma delil pred ljudskim vrtom, ni izzvenela povsem prepričljivo. Na sinočnji seji župan ni dal pojasnil glede spornega načrta za vojašni-co-šolo za finačne stražnike, ki naj bi jo zgradili na obsežnem delu mirenskega letališča. Napovedal je, da bo to naredil na prihodnji seji. Omeniti pa gre, da je številna skupina svetovalcev vseh strank predložila osnutek resolucije, ki bi v primeru odobritve obvezala občinsko upravo, da ohrani neokrnjeno letališče in omogoči na njem razvoj letalskih kot tudi vseh oblik spontanih rekreativnih dejavnosti. Če naj se šola za financarje gradi v Gorici, piše v sklepnem delu resolucije, potem naj se v ta namen uporabijo številne vojašnice v mestu in bližnji okolici, ki so že ali pa bodo v kratkem opuščene. Taka izbira bi pomenila prihranek in treznejšo uporabo že obstoječih struktur in ne bi prizadela dodatne škode okolju. Tudi o tej resoluciji bo govor šele na eni od naslednjih sej občinskega sveta. Goriška občinska uprava je v dogovoru s patronati pri sindikalnih zvezah določila enostavnejši postopek za oddajanje izkaznic upokojencem, ki naj bi bili oproščeni plačevanja pristojbine (ticketa) za zdravstvene storitve. V prejšnjih letih je v tednih tik pred potekom roka za vlaganje prošenj prihajalo do zastojev in dolgih vrst v občinskih uradih, kjer so upokojenci tudi po več ur morali čakati na izdajo izkaznice, ki na osnovi letnega dohodka dotičnega daje pravico do oprostitve plačevanja ticketa. Te izkaznice je treba obnavljati vsako leto. Lanske so veljavne še do 30. junija, do tega datuma pa si je treba priskrbeti novo za obdobje od 1. julija letos do 30. junija 1992. Na srečanju s predstavniki sindikalnih patronatov je občinski odbornik za socialno skrbstvo Salvatore Colella predlagal sledečo rešitev, s katero naj bi se upokojenci izognili dolgim vrstam na občini. Vsem dosedanjim upravičencem - teh je v goriški občini okrog 5 tisoč - bodo dostavili na dom obrazce za prijavo lanskega dohodka. Do oprostitve plačevanja ticketa imajo pravico upokojenci, ki so v letu 1990 razpolagali z bruto dohodkom do 16 milijonov lir oz. 22 milijonov, če imajo v breme tudi zakonca. Ti pogoji so enaki lanskim. Interesenti bodo dobili z obrazcem tudi spremno pismo z navedbo dnevov in urnikov, med katerimi bodo lahko sami vložili prošnjo v občinskem matičnem uradu. Lahko pa se bodo po-služili tudi storitev patronatov, kjer jim bodo v tem primeru izpolnili obra- Kriza na Pokrajini: še en teden V politiki se kaj rado zgodi, da se v trenutku ko se zdi že vse dorečeno in dogovorjeno, pojavijo nove težave. Nekaj takega se je zgodilo pri reševanju politične krize na Pokrajini. Ponedeljkovo srečanje predstavnikov petih strank koalicije (to srečanje je bilo sprva napovedano že za prejšnji petek), ni razrešilo vseh vprašanj, zlasti kar zadeva vlogo, ki naj bi jo prevzeli republikanci. Doslej v odboru namreč niso bili neposredno zastopani in najbrž tudi v prihodnje ne bodo. Postavljajo pa zahtevo da v zameno dobijo kako vplivnejše mesto v drugih ustanovah. Potrebnih bo zato še nekaj pogovorov. Prvo srečanje je bilo napovedano že za sinoči. V petek se bo sestalo pokrajinsko vodstvo socialistične stranke, ki naj bi dokončno potrdilo dogovor o oblikovanju nove koalicije na Pokrajini in kandidata za mesta v odboru. Pokrajinski svet pa naj bi se sestal šele prve dni junija. Rok do katerega je treba rešiti politično—upravno krizo pa zapade 7. junija. Nekaj težav imajo, kakor je slišati tudi v demokristjanski hiši, kjer morajo določiti kandidata za mesto podpredsednika. Kandidata sta vsaj dva. Poleg dosedanjega načelnika skupine Bergamina naj bi bil to Di Mercurio. Slednji je sicer že opravljal funkcijo odbornika. Za mesto v odboru pa kandidira tudi Marilisa Bombi. Stališče SKGZ glede prepovedi rabe slovenščine na sodišču Izjava pokrajinskega tajništva SSk Dogodek spet opozarja na nujnost čimprejšnje odobritve zakona Ogorčen protest in solidarnost s sovodenjskim županom Primožičem Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško nam je v zvezi s petkovim procesom in prepovedjo rabe slovenščine na sodišču, poslal naslednje stališče: "Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško želi izraziti popolno solidarnost županu sovodenjske občine gospodu Vidu Primožiču, kateremu ni bila dovoljena raba materinega jezika na go-riškem sodišču. Utemeljitev goriškega sodnika dr. Papaiannija je popolnoma v nasprotju z realnostjo, ker ne upošteva zgodovinske prisotnosti Slovencev v goriški pokrajini, ki jo neizpodbitno dokazujejo: dvojezično poslovanje treh slovenskih občin, zakon o slovenskem šolstvu, zakon za obmejna področja, ki dodeljuje finančne prispevke slovenski manjšini, razsodba Ustavnega sodišča št. 28 (z dne 11. 2. 1982), ki priznava obstoj slovenske manjšine in člen št. 109 kazenskega postopnika, ki jasno predvideva možnost rabe slovenskega jezika v odnosu s sodno oblastjo. Odlok goriškega pretorja je zadnji dogodek v seriji diskriminacij, ki jih je deležna slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Prav zaradi tega apeliramo na vse politične sile in na javne uprave, da se brez nadalnjega zavlačevanja odobri zaščitni zakon, ki naj dokončno pravno opredeli pravice slovenske manjšine. To pa še ne pomeni, da mora biti pomanjkanje takega zakona neprestano in edino opravičilo za zavračanje najosnovnejših zahtev in predvsem uporabe slovenskega jezika v odnosu z javno upravo". Avtobusne vozovnice Pokrajinsko prevozno podjetje obvešča, da bodo od sobote 25. t.m. vozne karte na razpolago tudi na avtobusih. Poleg cene vozovnice bo treba plačati dodatek v znesku 800 lir. Karte bo izdajal šofer. Včeraj smo poročali o sodni obravnavi na Preturi v Gorici proti županu Vidu Primožiču ter o čudnem in nesprejemljivem stališču sodnika glede rabe slovenščine. V zvezi s tem dogodkom smo od Slovenske skupnosti prejeli naslednjo izjavo: "Ob novici, da je bila na goriški Preturi zavrnjena pravica do uporabe slovenščine kot manjšinjskega jezika, kar 109. člen novega zakonika o kazenskem postopku izrecno dovoljuje obtožencem, ki pripadajo priznanim narodnim manjšinam, izraža Slovenska skupnost svoje največje začudenje in globoko obžalovanje. Še bolj smo zaprepaščeni nad dejstvom, da goriška Pretura utemeljuje svojo odločitev z argumentom, češ, da slovenska manjšina na Goriškem ni priznana manjšina in obtožencu (šlo je za sovodenjskega župana Vida Primožiča), ki mu izražamo popolno solidarnost, zaradi tega ne priznava že uzakonjene pravice. To pa kljub temu, da obstoj Slovencev na Goriškem pravno priznavajo zakoni, na podlagi katerih so bile ustanovljene šole s slovenskim učnim jezikom, poleg teh pa še številni drugi zakoni. Odlok goriške Preture je torej v kričečem nasprotju z duhom nove zakonodaje o kazenski proceduri, še posebej pa zaradi poti, ki jo je nakazalo Ustavno sodišče z razsodbo iz leta 1982, ko je v državni in deželni zakonodaji, med katero spadajo navedeni zakoni o slovenskih šolah, utemeljilo kriterij za razlikovanje med priznanimi in nepriznanimi manjšinami. Še toliko bolj smo ogorčeni zaradi dejstva, da je bila pravica do uporabe slovenščine že priznana v Trstu, kar pomeni, da smo priča nadalnjemu poskusu ozemeljskega krčenja narodnih pravic, zoper katerega, ob priznavanju ustavnih pravic sodne oblasti, najostreje protestiramo." Pokrajinsko tajništvo SSk Sekcija WWF vztraja na smotrni zaščiti Soče in njenih bregov Goriški liberalci o vprašanjih meje Pokrajinsko in goriško tajništvo liberalne stranke je v zvezi s polemikami, ki so se pojavile po odobritvi dokumenta o reviziji Osimskih sporazumov in spremembi meja, na vsedržavnem kongresu stranke, izdalo tiskovno poročilo. V njem izraža polno podporo izjavi, ki jo je dal vsedržavni tajnik stranke Altissimo. "PLI je internacio-nalistično in evropeistično naravnana stranka in v tej optiki oblikuje odnose z deželami na vzhodu, ki se odpirajo demokraciji in Evropi". Pokrajinsko in goriško vodstvo izražata tudi polno solidarnost članu vsedržavnega vodstva stranke odvetniku Agostinu Maju, ki je na kongresu stranke obrazložil politično usmeritev PLI na Goriškem. Medtem ko PLI predlog o reviziji meje ocenjuje kot nerealen, pa poudarja, da ne gre pozabiti stalne skrbi za varstvo manjšine in ohranjevanje prisotnosti italijanske kulture na območju Istre in Dalmacije, ki ju je Italija izgubila ob koncu vojne v katero je italijanski narod potegnila fašistična diktatura. razstave V Ronkah, v galeriji Art, je do 2. junija odprta razstava grafik Bojana Boleta, Klavdija Tutte in Nazorja Lenjinova. V galeriji Katoliške knjigarne so v soboto, 18. t.m. odprli razstavo akvarelov Magde in Emila Marinška. Razstava bo na ogled do 15. junija. V palači Lantieri na Trgu sv. Antona, 6 je odprta razstava del Pina Guzzo-natija in Vinicia Momolija. V galeriji Meblo bodo v petek, 24. t.m. ob 18. uri odprli tematsko razstavo Erotika v slovenskem slikarstvu. Razstava bo na ogled do 8. junija. Goriška sekcija Svetovnega sklada za varstvo okolja (WWF) je prejšnjo nedeljo v sklopu vsedržavne manifestacije "Camminafiume 91" priredila akcijo za čiščenje levega brega Soče južno od Ločniškega mostu. Gre za lepo in dragoceno območje ob reki, ki ga ogrožajo ti. črna odlagališča. Več desetin prostovoljcev je nabralo kar precej vreč odpadkov in vrnilo bregu reke njen naravni videz. Ob tej priložnosti je sekcija WWF objavila tudi daljše stališče o številnih problemih Soče in ga poslala goriške-mu županu, načelnikom strank v občinskem svetu ter tisku. V njem uvodoma opozarjajo, da reka ni le vodni tok kamor spravljati odplake, pač pa kompleksen ekosistem, ki ga je treba nujno obvarovati pred kvarnimi učinki tudi navidez omejenih posegov, ki pa ogrožajo ravnotežje celote. Med prvimi na dolgem spisku problemov je grožja, ki bi jo predstavila gradnja obvoznice pri Štandrežu prav na bregu, ki so ga očistili v nedeljo. WWF je načelno proti tej nepotrebni obvoznici, če pa jo bodo vseeno gradili, kot je odločila večina na občini, naj jo vsaj tako, da ne bodo povsem zabetonirali breg in danes razkošno zelenico na njem. Člani WWF so tudi odločno proti gradnji jezu pri Podgori in ugotavljajo, da bi bil nepotreben. Zadostno količino vode v sušnih obdobjih bi zagotovili zgolj z rednejšim vzdrževanjem sedanje pregrade (ki jo je pred nekaj tedni voda predrla) in z mešano komisijo, ki naj bi v duhu "skupnega mesta" upravljala pretok pri solkanskem jezu. Ob dveh načrtih, ki bi ju bilo bolje opustiti, navajajo tretjega, ki napredu- je prepočasi: uresničitev soškega parka, ki naj končno zaščiti okolje ob reki in prepreči požige rastlinja, širjenje odlagališč in dirkalnih prog za terenska vozila. Že danes pa je treba poostriti nadzorstvo ob reki in preprečiti spuščanje odplak ali nedovoljeno odlaganje odpadkov. WWF s tem v zvezi spodbuja pristojne organe (občinske redarje in KZE) k strožjemu in rednej-šemu nadzorstvu ter predlaga, naj bi objavljali tudi izsledke analiz o onesnaženosti odplak iz občinske čistilne naprave. Prav tako naj bi sporazumno z upravitelji Nove Gorice čimprej poiskali rešitev za problem onesnaženosti potoka Korna. Nobenih nepotrebnih javnih del na reki torej, pač pa večja zavzetost za omejevanje in odpravo onesnaževanja: to je poziv, ki ga naslavljajo upraviteljem in pri tem ponujajo sodelovanje za ohranjevanje čistega in zdravega okolja ob Soči. Tekmovanje s papirnatimi zmaji V "delavnicah fantazije" pri Socialnem večnamenskem središču v Ul. Ba-iamonti deluje v teh tednih tečaj za izdelovanje zmajev in drugih papirnatih izdelkov. Namenjen je učencem in dijakom nižjih srednjih šol. Srečujejo se vsak torek in četrtek med 14. in 16. uro ter spoznavajo skrivnosti izdelovanja preprostih kakor tudi že kar zahtevnejših letečih zmajev. Cilj tega živahnega ustvarjalnega dela pa bo 6. množično srečanje "zmajarjev" v nedeljo, 26. maja (v primeru slabega vremena bo 2. junija), na mirenskem letališču. Polovica delavcev v HFE doma Od ponedeljka je v dopolnilni blagajni sedemdeset uslužbencev tovarne HFE iz Štandreža, ali skoraj polovica vseh zaposlenih. Ukrep je posledica velikega padca povpraševanja po kontejnerjih na italijanskem, evropskem in svetovnem tržišču. Vodstvo podjetja med razlogi za tako stanje navaja tudi konkurenčne ponudbe z Bližnjega Vzhoda in nekaterih azijskih držav. Tovarna HFE, v kateri je zaposlenih 170 oseb - od teh je kar 150 delavcev - izdeluje kovinske konternerje za ladijske in železniške prevoze. Alarmi zvonec je bilo slišati že v začetku leta, ko je uprava podjetja poslala delavce na prisilni dopust. Pred poldrugim mesecem so sicer sklenili realizirati novo obliko kontejnerja, ki naj bi ustrezala prevozu s tovornjaki. Vendar ta novi izdelek ni naletel na veliko zanimanje. Spričo takega stanja je bil ukrep dopolnilne blagajne, ki bo trajala kot napovedujejo trinajst tednov, skoraj edini izhod. Sindikalni ^predstavniki so glede razvoja dogodkov v podjetju sicer zaskrbljeni, vendar ne pretirano. Menijo sicer, da obstajajo realne možnosti, da se bo prodaja oziroma povpraševanje po kontejnerjih povečalo že v naslednjih mesecih. Zmerni optimizem dokazuje tudi sklep podjetja, da bo obnovil pogodbe za poklicno usposabljanje. Ugotovili istovetnost utopljenca Včeraj smo poročali, da je Soča v bližini državne meje pri Solkanu naplavila truplo moškega srednjih let. Včeraj so ugotovili, da gre za 34—-letnega Roberta Dolenca s stalnim bivališčem v Novi Gorici. Dolenc je utonil deset dni od tega. Šlo naj bi za nesrečo. zec in ga odposlali občini, naknadno pa bodo upravičenci lahko kar na patronatu prevzeli izkaznico o oprostitvi ticketa. Če se bo ta poskus obnesel, bodo lahko upokojenci že precej časa pred 30. junijem poskrbeli za obnovo izkaznice, vsekakor pa naj bi se izgonih dolgim vrstam, ki so bile v prejšnjih letih za marsikoga nevzdržne. Koncert dua Devetak/Masutti Drevi ob 20.30 bo na sporedu v župnijski dvorani cerkve sv. Ignacija na Travniku, z vhodom na Trgu 27. marca 5, zanimiv glasbeni večer mladega dua, ki ga sestavljata Fabio Devetak iz Štandreža (flavta) in Alberto Masutti (klavir). Koncert, ki spada v novi ciklus glasbenih srečanj na dan srede, prireja goriško združenje prijateljev glasbe v sodelovanju z župniščem sv. Ignacija in občinsko oziroma pokrajinsko upravo. Devetak, ki je bil gojenec Glasbene matice v Gorici in študij dokončal na konservatoriju Tartini v Trstu, bo v spremstvu Alberta Masuttija iz Vittoria Veneta v prvem delu večera podal več skladb Marcella, Bacha in Hummela, v drugem delu pa Faure-jevo Fantazijo, Gannejev Andante in Martinovo Balado. Zbor Skala odhaja na obisk v Porabje Člani moškega pevskega zbora Skala, ki ga vodi Rozina Konjedic, so v zadnjih tednih priredili vrsto nastopov. Pripravljajo se namreč na skorajšnji obisk na Madžarskem, kjer bodo obiskali rojake v Porabju, pa tudi za nekatere zahtevnejše nastope. Prejšnji ponedeljek so se odzvali vabilu KD Oton Župančič in v domu Andreja Budala pripravili lep pevski večer. S pestrim programom in ubranim izvajanjem so gabrski pevci navdušili ljubitelje zborovskega petja. Po toplem sprejemu in aplavzu pa bi lahko rekli, da so taki nastopi, tudi v okviru društev, zmeraj dobrodošli. V soboto so člani zbora zapeli tudi na občnem zboru Sekcije krvodajalcev iz Sovodenj. razna obvestila Občina Sovodnje obvešča, da občani lahko oddajo prijave dohodkov (obrazec št. 740) vsak delavnik od 11. do 13. ure. Od 25. do 30. maja od 9. do 13. ure, 31-maja pa od 8. do 13. in od 15. do 18. ure- Dijaški dom Simon Gregorčič Gorica prireja v mesecu juniju in juliju Slovensko poletno središče od 17. do 29. junija za šoloobvezne otroke, Letovanje morju v Poreču od 3. do 12. julija za otroke od 8. do 16. leta in poletni tečaj računalništva, od 8. do 12. julija, na institutu Jožef Stefan v Ljubljani, za dijake višji/1 srednjih šol. Prijave in pojasnila v Dijaškem domu - Ul. Montesanto 84 - /e/ 533495 do 30. maja, vsak delavnik od Judo 14. ure. Sindikat upokojencev SPIGIL - sekcija Doberdob, obvešča, da bo v petek, 2 ■ t.m. ob 15.30 kongresna skupščina v ot>-činski telovadnici. Vabljeni člani in nasploh vsi upokojenci. KD Oton Župančič iz Štandreža prir®' ja 1. in 2. junija tradicionalni avtoraj i Argoš 91. Tokrat bo cilj v Novemgrad u Prijave in podrobne informacije v urao Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288) a pri Sari Hoban (tel. 521768). n kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »11 portaborse«. Igrata N. Moretti in S. Orlando. VERDI 16.00 »Serata a ruota libera«. Zaj bavni večer. Jutri 18.00-22.00 »Gre®" card. Matrimonio di convenienz Igra G. Depardieu. VITTORIA 17.30-22.00 »Orgia tran*s®e’ sual«. Prepovedan mladini pod lotom. Tržič EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri 22.00 »La ragazzina vogliosetta«-povedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica . SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 » kita«. DEŽURNA LEKARNA V GORIC? AllOrso Bianco — dr. Tavasan Korzo Italia, 10 - tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČUn „ Občinska lekarna št. 1 (Comuna — ul. Terenziana, 26 tel. 48278/. pogrebi ianes ob 11. uri Camillo Tolo iz m^ ^ veže glavnega pokopališča. 0 , neza jlielmo Cettul iz bolnišnice -m ,la Bona v Ronke, ob 12.45 Ide M%ojdo (Faedis). Slikarju Milku Bambiču v slovo Vsestranska osebnost Bambičeva Futuristična kompozicija iz leta 1925 Pred nedavnim je Bambič praznoval 86. leto starosti. Kot da bi ga Prevzela slutnja smrti, si je prav za to Priložnost zaželel umreti kar na odru goriškega gledališča. Čutil je v sebi, da je svojo vlogo odigral, čeprav je do konca ustvarjalno ži-vjj- Tri tedne kasneje mu je srce °dpovedalo v katinarski bolnišnici. . Izredno prilagodljiv in intuitiven, 'zumitelj in umetnik obenem, je s Sv°jo občutljivostjo večkrat zaslutil Potek družbenega dogajanja. Tokrat £ začutil, da mu življenje usiha, kot bi se hotel posloviti, je povabil n.a dom prijatelje likovne kritike ter hm med drugim zaupal, da se čuti Ptrujen. Vsestranska osebnost umetnika, 1 se je ob ustvarjanju stalno ob-_avljal in človeka, ki se je s svojo ‘vljenjsko navdušenostjo znal priljubiti vsakomur, zasije v vsej svoji Popolnosti prav v trenutku, ko je iz- Bambiča poznamo kot slikarja, ..Pfdatorja, oblikovalca, izumitelja, kovnega kritika, govornika in sati-lliU; predvsem pa kot človeka, ki je °**tcjl zvest svojim idealom. Ni str-"!e' za slavo, ne za dobičkom, ni opustil, da bi ga pogojevali, do-zeien za družbeno problematiko je obor del svojega ustvarjalnega „a Posvetil humanitarnim namenom. In Bambič se je rodil 26. api liir-h' v Trstu, prav v obdobju v knt sPrememb tako na likovnei D .na znanstvenem in družbene sf ročju. Morda je prav zaradi te c °Zi svojo življenjsko ustvarjali teh Uskoka občutil vse, kar se je i v n Področjih dogajalo. Znašel se spvf°ki situaciji, v težkih trenutk fvn ■ 0P‘raI na ironijo in preko u v,irr,aInega dela krepil svoj i v,ien]Ski elan. Orel11- Rrem°žnega trgovca se je nc Sv I^s,oIaI v Ciril-Metodovi šoli p nemeu°^u' nato ie začel tržašl klin,-, f reQIk°, gimnazijo pa je z 1,učl 1 v Idriji. Kasneje se je vpis na ljubljansko univerzo, a mu tak-ratnje razmere niso dopustile, da bi arhitekturo doštudiral. Njegov likovni talent je stopil v ospredje že v zgodnjih šolskih letih, ko je njegov učitelj risanja Novotny izbral nekaj njegovih del za razstavo o vojni iz leta 1916. Prav po učiteljevi zaslugi je Bambič že takrat vzljubil portret, likovni motiv, ki ga je spremljal skozi celo ustvarjalno pot. Med kasnejšimi portreti lahko omenimo zbirko pod skupnim naslovom: »Hvala Basaglia«, ki jo je umetnik predstavil na razstavi v Kulturnem domu za svojo osemdesetletnico. Tudi preko teh portretov se je znal Bambič globoko vživeti v psiho portretiranca ter pripeljal gledalca s svežino slikarskih potez in enovitostjo kompozicije v svet poezije. Ostal nam bo v spominu tudi tisti Bambič, ki je človeka pogledal s svojimi živahnimi očmi ter s flomastrom improviziral karikaturo; z izredno sproščenostjo je znal zgostiti na osnovne poteze karikaturiran-ca ter ga na duhovit način prikazati. Svojo risarsko spretnost je izkazal še kot študent v Ljubljani, kasneje tudi v Trstu. Spomnimo se ga tudi kot ilustratorja pomembnih otroških publikacij, kot so Novi rod, Mali rod in Prvi koraki iz Trsta ali Kolački iz Gorice. Presenečal je takratno mladino z večbarvnimi linorezi, kot ga tudi kasnejše generacije poznajo kot ilustratorja iz mladinske revije Galeb. Pred kratkim je izšla v ponatisu knjiga »Kralj Honolulu« z izvirnimi ilustracijami iz leta 1935, ki je počastila umetnikovo delovanje na tem področju. Za Bambiča je značilen hiter način dela in teži k eskspresivni idealizaciji stvarnosti, globoka izpovednost sloni na mladostnih izkustvih, ko se je izoblikoval ob slavnih imenih, kot sta August Bucik in Lojze Špacapan. Portretist August Bucik je v Idriji Bambiču vzbudil pozornost do klasične umetnosti in natančnejše obdelave podrobnih, realističnih detajlov. Kasneje je tudi v Trstu v ateljeju bratov Rendič poglobil zanimanje za klasični realizem, kar je pustilo svojo sled tudi v kasnejših obdobjih. Špacapan je bil za Bambiča predvsem prijatelj, delila sta zanimanje za evropske avantgarde od ekspresionizma, kubizma, do futurizma in secesije. Pod vplivom goriškega slikarja Ivana Čarga se je dinamičen Bambičev temperament navdušil za futuristično gibanje. Kulturno in ustvarjalno aktiven, z neverjetno lahkoto se je loteval najrazličnejših li-kovno-izraznih tehnik ter se stalno obnavljal. Uveljavil se je tudi kot likovni kritik, pisal je veliko predvsem za naš Dnevnik in za slovenski radio. Anagrafsko najstarejši član Društva zamejskih likovnikov, njihov častni predsednik, je in bo ostal zaradi svojega življenjskega elana in ustvarjalnega bogastva v očeh vseh najmlajši po duši. Tudi kot oblikovalec je Milko Bambič pustil svoj pečat, naj omenim posrečeno znamenje za Radensko s tremi srci. Poleg steklenice z Radensko in s tremi srci hranim v spominu prazne steklenice vina in polne kozarce likovnikov, ko smo Bambiču na čast za osemdesetletnico nazdravili. ... Kot smo Te mi takrat presenetili in Ti priredili veselico, tako si tudi Ti nas. Vidno ganjen si ob slavju spregovoril in privlekel iz torbe skrbno spravljeno svojo prvo srajčko, simbol rojstva, ki nas s svojo belino vodi v marvico življenja. JASNA MERKU Društvo zamejskih likovnikov sklicuje žalno sejo za Milkom Bambičem danes ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) Prijetno petjt v Barkovljah SK d ^ delj0 , ^ovlje je imelo prejšnjo n SoPranicti5eri' na katerem je nastopi na kEa Rieko Katsumita, ki jo Sopivec J ,sPremlial Aleksander V n° navp.^ans^° občinstvo je od ve sluhom j na glasbo. Z velikim p glasben in? zanlmanjem sledi razni 9a konro Prireclitvam. Tudi tokratn številu Nr a se je udeležilo v lepe nekaj D, ,Kal morda iz radovednos 9a, ki zaradi' programa sam ?kladatelj obs|ga!,kar 20 samospev. , Vske0R Schuberta, Brahmsa, čč skladbe t ln Prvlč v Trstu izvedet n° in klat?189 ^P°hra za sopran, vio netnSfin; lr' ki jih je pevka izvajala Konc *1" ruščini.J Vedovdia S?a *eP° in smiselno nap ^Ustva ^ana barko vij ansk te*- l?- ^andra Poljšak in rvuu atk0 no 1 sta °b vsaki skladbi Vedala njeno vsebino.(nl) pismo uredništvu Zadoščenje ob koncertu Od zmeraj je praznik, ko nekaj združimo in praznik je bil zato tudi v petek, 17. 5. 1991 v stolnici Sv. Justa, kjer se je zbralo več naših zborov, sestavljenih iz ljudi vseh mogočih mišljenj, kar jih zamejski Slovenci premoremo. Torej praznik glasbe in petja. Sedaj je pot nakazana: edino v združitvi ljudi, zamisli in moči je možno, da Slovenci pokažemo nekaj lepega in kvalitetnega. To so nam dokazali mladi pevci, pevovodje in vsi tisti, ki so sodelovali pri organizaciji tega čudovitega koncerta. Uspelo jim je razbiti tisto dolgočasje, ki je zadnje čase prisotno skoro na vseh naših zborovskih koncertih in prireditvah nasploh. In to ni malo! Do takih, tako prijetnih presenečenj pride le, če se pevovodje čutijo eno s pevci, če je pevovodja predvsem pevec. Da naši mladi dirigenti to hočejo biti in tudi so, smo lahko videli in slišali v petek zvečer. Malokrat sem odšel iz neke prireditve dobre volje in z zravnano držo; no, tokrat se je to zgodilo. Seveda, pišem vam kot navaden poslušalec, še pod vplivom tistih akordov, ki v meni nočejo utihniti. Kako lep občutek, da tisti, ki to lepoto ustvarjajo so naši, moji. Je mogoče še kaj lepšega? Neka gospa, Italijanka, ki stalno obiskuje koncerte, mi je v pomenku zaupala, da je to višek zborovskega petja. Da, dragi pevci, in pevovodje, tako 'ljudje mislijo in govorijo o vas in prav je, da to tudi veste. Ostanite tam, sprehajajte se še po tistih višinah, uživajte vaš trud, ne mislite še na sestop. Imejte v petju zadoščenje in mi, ki vas poslušamo, bomo imeli ob tem veselje. Aleksander Furlan Spomin na Silvija Kobala »Niti za najmanjši trenutek mi ni žal« Kako najbolje obuditi spomin na Silvija Kobala? Odločili smo se ponovno objaviti intervju, ki ga je imel z Jožetom Korenom leta 1988 tik pred upokojitvijo. V njem odkriva svoje igralske začetke, svojo gledališko pot pa tudi poglede na gledališko umetnost. Takega, živega in iskrenega se ga spominjamo, tak ostaja tudi danes, ko ga ni več. Žalna seja za Silvijem Kobalom bo danes ob 18. uri v Kulturnem domu. »Vidiš, kako se življenjski krog sklenja, - je menil - igralsko kariero sem začel kot statist v Matičku se ženi v sezoni 1946/47, uradno pa sem jo sklenil spet kot statist v tem Georgeu Dandinu. Vmes je bilo več kot 200 vlog, velikih, srednjih in malih. Zdaj bom dve do tri leta čakal na penzijo, ki mi jo bo nakazal Enpals... Saj veš kako je s temi našimi penzijami, odgovarjale bodo pač našim plačam in mnogim nezavarovanim letom v prvem povojnem obdobju našega gledališča. Plače so bile takšne, kot so bile, včasih še dobro, da so sploh bile, odpravnina pa po zakonu za gledališčnike tudi ni predvidena. Pa kaj bi zdaj o tem, saj z upokojitvijo ni vsega konec. Če naj ti iskreno povem, se mi zdi, da igralec sploh ne more v pokoj dokler še čuti v sebi ustvarjalno silo in mu možgani še delujejo. Vsaj za zdaj se še ne morem spoprijazniti z besedo upokojitev in če mi bo sreča naklonjena, se tudi še dolgo ne bi hotel počutiti kot tak...« Zdaj je bil Silvij Kobal že ves v svojem igralskem elementu, on s svojim humorjem, s svojim zdravim realizmom, pa tudi s kančkom sentimentalnosti, ki jo verjetno nosimo s seboj vsi v določenih letih, ko nam misel tako rada splava nazaj pa obenem vrta naprej v čas, ki je še pred nami in bo tudi po nas. Prikrade se tudi kakšna kaplja pelina; vraga, saj smo krvavi. pod kožo in igralec je tudi človek s svojimi občutki in dovzetnostjo, morda še bolj kot drugi smrtniki. »Več kot 200 vlog sem odigral v svoji karieri, naslovnih, tudi po več glavnih v eni sami sezoni, pa srednjih in malih tja do statiranja. Vse sem imel rad, nekatere seveda bolj kot druge, nekatere so mi bolj ležale kot druge, toda vsem sem skušal dati največ, kar sem zmogel. Zadoščenja je bilo mnogo in priznanj tudi in bridkih in težkih trenutkov tudi ni manjkalo, a mi je vedno bilo janso, da je vse to sestavina našega poklica. Tudi to, da greš v penzijo tako rekoč "incognito", potem ko naivno misliš, da ti bo kdo rekel vsaj besedo. Zdaj pričakujem, da bom kljub formalni upokojitvi lahko še kaj igral, pa ne samo zato, ker bom k temu tako rekoč prisiljen iz povsem prozaičnih razlogov, kar je sicer žalostno, a žal resnično. Po pravici povedano imam tudi zagotovilo vodstva SSG vsaj še za nekaj sezon in že v prihodnji bom, če bo šlo vse po predvidevanjih, nastopil vsaj v treh delih, začenši kar z glavno vlogo v prvem delu na repertoarju, v Brusatijevih »Galantnih pogovorih« v Borisovi režiji, to je v delu, ki je bilo načrtovano že za minulo sezono, pa je moralo odpasti zaradi moje nezgode, ki me je prvič v karieri spravila "v bolniško". Gre predvsem za to, da sem prepričan, in to ne velja samo zame, temveč tudi za druge moje kolege, ki so šli že pred menoj v pokoj, da lahko še kaj damo od sebe in da se za igralca poklic nadaljuje, če mu je zdravje naklonjeno, tako rekoč do zadnjega srčnega utripa, kot pričajo o tem številni primeri v igralskem svetu. Samo zaradi tega, ker pač obstaja neki državni zakon, svojega življenjskega poklica ne moreš kar tako čez noč končati, presekati pa... zbogom.« Kako se ne bi mogel strinjati s Silvijem Kobalom, ko se takole sproščeno, počitniško, prav nič jezno, prizadeto pa vendarle, izkašlju-je in ko kar vidiš, kako živi z gledališčem in nesebično misli nanj tudi zdaj in tukaj, kjer ga zeleno okolje tega prekrasnega planinskega sveta vabi v svoj pomirjujoči objem. »Pa da ne boš mislil, da smo mi starejši igralci egoisti, vsaj jaz ne bi hotel biti. Popolnoma jasno mi je, da je treba vsako gledališče stalno odpirati mladim, novim igralcem, dajati priložnost novim talentom, igralsko šolanim ljudem, da se izkažejo. Gledati na odru vedno iste obraze, čeprav še tako simpatičnih in kvalitetnih igralcev, tudi za gledalca ni vedno spodbudno. Za novo sezono se nam menda obeta kopica gostov iz matične sredine. To je lepo in tudi prav, če že domačih proizvodov ne moremo dati na oder, ker jih preprosto skorajda ni. Vidiš in zdaj bom zares kritičen. Premalo, mnogo premalo, skoraj nič, smo naredili ?a vzgojo domačih mladih igralcev. Premalo vztrajnosti je bilo z igralsko šolo, čeprav kandidatov zanjo ni manjkalo. Za avtentičnost, za ambien-talno kulturno avtentičnost gledališča, še zlasti takšnega kot je naše, to gotovo ni dobro. Je že res, da nam splošne razmere tega niso vedno dopuščale, toda kaj več bi se le dalo in moralo narediti...« Po teh kritičnih mislih sva obrnila pogovor v spomine na igralske začetke pred 42 leti, ko je Silvija v bistvu srečno naključje pripeljalo med igralske vrste. Takrat, 46.,leta, je obiskoval dvomesečni tečaj igralske umetnosti v Gorici, ki sta ga vodili prof. Markuče-va, ki je sicer delala pozneje v Beogradu, in pa igralka Nada Gabrijelčiče-va. Včasih je prišel predavat tudi pisatelj Vladimir Bartol, poznejši dolgoletni gledališki kritik, Delak, prvi povojni upravnik in dejanski ustanovitelj novega gledališča pa je takrat že odšel v Ljubljano. Takole se spominja Silvij Kobal: »Strokovna komisija gledališča, v kateri mi je ostal v spominu predvsem Modest Sancin, si je ogledala naš tečaj niški odrski izdelek in ocenila, da sem zrel za vključitev v poklicni ansambel v Trstu. Rekel sem že, da sem začel kot statist v "Matičku" in čeprav nisem menda izustil ene same besede in mi že prirojenega poguma ni manjkalo, me je bilo vendarle strah. In ta strah me je spremljal še nekaj časa, ko sem se šele že dobro začel zavedati pomanjkanja neke splošne gledališke kulture, ki ti jo lahko da samo šola, in ko me je ves čas dajala skrb, kako se znebiti mojega idrijskega narečja. Pri obojem mi je največ pomagala knjiga, vztrajno branje in govorno vežbanje pri čemer so mi bili v veliko pomoč za katero jim bom vedno hvaležen, starejši kolegi, predvsem Sancin in Nakrst, mnogo pa tudi prof. Andrej Budal, ki je takrat vodil v gledališču jezikovni tečaj za nas mlade in začetnike. No in tako je potem šlo naprej z muko in trdim delom vse do prve pomembne vloge v Shakespearovi komediji "Kar hočete", v kateri sem igral viteza Bledico. Takrat se me je oprijel pečat komičnega igralca, ki se me drži pravzaprav še danes. Ko pa mi je režiser Babič zaupal zahtevno dramsko vlogo v Andersonov! igri "Čaj in simpatija", sem, tako je ugotavljala kritika, pokazal, da mi tudi dramska zvrst "leži". O tem lahko priča tudi dejstvo, da smo s to predstavo, z mano sta v vodilnih vlogah igrala še Štefka Drol-čeva in Jožko Lukeš, imeli imeniten uspeh v Ljubljani, kjer smo v Drami odigrali z njo ves abonma. In če me zdaj vprašuješ po najljubših vlogah med vsemi, kar sem jih odigral, bi bil v zadregi. Vsekakor se najraje spominjam Paronzinija v "Delitvi", ' naslovne vloge v Petrolinijevi "Chichignoli", starega Krnca v Kralju na Betajnovi, naslovne v Smrti trgovskega potnika, še prav posebej pa glavne vloge Zena Cosinija v znani drami Itala Sveva. Po mojem in verjetno samo po mojem občutku, je bila to moja življenjska vloga... Potem pa vseh tistih malih makjet v Štokovih burkah in tako dalje...« Potem sva začela rešetati med pomembnimi imeni iz prvih let našega gledališča. Na misel so nama prihajali Jože Tiran pa Vladoša Simčičeva, pa Milan Košič z njegovim čudovitim Krjavljem, pa Rakarca in Valerija Silova, Martinuzzi s svojim tako zgodnjim tragičnim koncem, pa Modest Sancin in Nakrst, pa Nada Gabrijelčičeva in Ema Starčeva, če naj ostanem le pri starejših in Silvijevih, bolj ali manj vrstnikov po letih, niti ne naštevam. Koliko užitkov so nam pripravili ti mojstri odra in odrske besede in kako čvrste temelje so postavili naši tržaški slovenski gledališki hiši. Pokukala sva tudi v zakulisje, tja kjer se odvija občinstvu nevidna plat igralčevega življenja, kjer se nervoza in bojazen krešeta z duhovičenjem in jezikanjem, pa medsebojnim spodbujanjem, če je potrebno, kjer vlada včasih do zadnjega trenutka en sam velik kaos pa predstava potem vendarle steče kot je treba. Zaodrje je drugi obraz odra, ki ga pravi igralec ljubosumno skriva zato, da ostane čist in iz Silvija boš težko izvlekel kaj, kar bi lahko omadeževalo to čistost. »Veš, pa mi vseeno ni žal niti za en sam trenutek v tej moji igralski karieri...« In kdo mu ne bi verjel, ko pa je teater njegovo življenje. Pod večer tega najinega pogovornega sprehoda smo si ogledali na kotalkališču športnega centra ob Tilmentu nastop jugoslovanske folklorne skupine iz Metkoviča v Dalmaciji, ki je večer prej nastopila na mednarodni folklorni prireditvi društva "Sot la Nap" v Villi Santini, s katerim je pobrateno. Prijeten občutek nas je obhajal ob "naših" ljudskih ritmih in melodijah mladih plesalk in plesalcev in še bolj ob toplih aplavzih, s katerimi je jugoslovanski ansambel pozdravila večstog-lava množica domačinov in turistov, tukaj v čisti prirodi, kjer je tudi ljudska duša bolj čista in dovzetna za lepo 'in plemenito, pa naj pride od koderkoli. Po sinočnji zmagi v 5. tekmi košarkarskega play offa Italijanski naslov v Caserto PHILIPS - PHONOLA 88:97 (39:43) PHILIPS MILAN: Aldi, Pittis 8, Am-brassa 9, Vincent 32, McOueen 6, Riva 27, Blasi 2, Montecchi 4, Alberti. PHONOLA CASERTA: Longobardi, Gentile 28, Esposito 4, DelLAgnello 30, Frank 13, Rizzo, Donadoni 2, Shackle-ford 20. SODNIKA: Zanon iz Benetk in Zep-pilli iz Roseta; PM: Philips 19:25, Pho-nola 28:35; PON: Pittis (32), Montecchi (39), Riva (4), Ambrassa (40); TRI TOČ, KE: Philips 9:29 (Pittis 0:1, Ambrassa 3:4, Vincent 2:12, Riva 2:6, Blasi 0:1, Montecchi 1:5), Phonola 7:22 (Gentile 4:13, Esposito 0:4, DelLAgnello 3:4, Donadoni 0:1); POŠKODOVAN: Esposito v 27. minuti; GLEDALCEV: 11.500 za rekordni inkaso 357 milijonov lir. MILAN — »Zmagali smo, ker smo uspeli zaustaviti njihov protinapad«, je po tekmi povedal trener Phonole Franco Marcelletti, »Frank in Shackle-ford sta "skrbela" za Montecchija, to je bil ključ, ki nam je omogočil, da Philips ni izvajal protinapadov. V napadu pa so moji košarkarji igrali izredno preudarno.« Trener Philipsa Mike D'Antoni je s svoje strani pripomnil: »Manjkajo nam izkušnje za take finalne tekme. Resnica pa je, da je Caserta v odličilnem trenutku bolje igrala. Nič ne pomaga iskati opravičila.« Resnica je tudi, da je Phonola v sinočnji peti in odločilni tekmi (prve štiri so se končale s po dvema zmagama na vsaki strani) pokazala več odločnosti in volje do zmage, kar je tudi razumljivo: medtem ko so Milančani naskakovali svoj 25. državni naslov, je peterka iz Caserte skušala priti do svojega prvega, ki ga je zgrešila že v dveh drugih priložnostih. Osvojila pa ga je s štetimi močmi, na tujem igrišču, kjer je poleg vsega v 27. minuti ostala brez Esposita, ki si je huje poškodoval koleno. Osvojila ga je predvsem po zaslugi odličnega DelLAgnel-la (30 točk, 9:9 v prostih metih, 5 odbitih žog). Ob njem se je v težkih trenutkih izkazal Gentile, a tudi ostali niso »gledali«: Shackleford je polovil kar 20 žog, v prvem polčasu je bil tudi izredno natančen pri metu, Tellis Frank je bil »neopazno« učinkovit (13 točk, 5:7 pri metu, 9 odbitih žog). Veliko zaslug pa ima nedvomno trener Marcelletti, saj je modro vodil ekipo. Milančane je morda zmedel silovit začetek Phonole (2:15 v 5. minuti), v napadu se nikakor niso znašli. Gostje so skoraj vseskozi vodili. Edini, ki se je povsem enakovredno kosal z igralci iz Caserte, je bil Vincent. V drugem polčasu, po poškodbi Esposita, je Phonola nadaljevala še bolj zagrizeno, Philips pa je zaradi osebnih napak izgubil Pittisa in zatem še... ideje. Približal se je sicer na 77:79, vendar je Gentile tedaj z enim svojih prodorov v bistvu zagotovil svojim zmago. Škoda le, da so nekateri navijači na koncu podivjali, odvrgli so nekaj umetnih ognjev, nekdo pa je po nepotrebnem uporabil gasilne aparate. V Caserti, kjer je med tekmo vladala nerealna tišina, saj so bili ljudje priklenjeni pred televizijskimi ekrani, je zvečer izbruhnilo nepopisno veselje. Zadoneli so zvonovi, saj je tamkajšnji župnik velik košarkarski navijač in je pred odhodom v Milan naročil, da morajo zmago primerno proslaviti. Kvalifikacije za nogometno EP Dve tekmi Drevi povratna finalna tekma UEFA Težko za Romo RIM — V dre višnji povratni finalni tekmi za pokal UEFA bo skušala Roma proti Interju nadoknaditi zaostanek 0:2 s prve tekme v Milanu. Roma nima veliko orožja. Na svoji strani bo imela gledalce, teh bo več kot 80 tisoč (inkaso znaša štiri milijarde lir), borbenost igralcev in željo društva, da se po 30 letih spet dokoplje do pomembnega mednarodnega pokala. Rimljani se še dobro spominjajo na finale pokala prvakov na Olimpicu pred sedmimi leti, ko je Roma po enajstmetrovkah izgubila proti Liverpoolu. Toda na uspeh v Evropi dolgo čaka tudi Inter. Po zmagoslavjih trenerja Herrere in predsednika Morattija je nastopila 26-letna suša. Glede na izenačenost sil, je težko pričakovati, da bi lahko interjevci kar tako razsipavali svojo prednost. V taboru Rome ne verjamejo govoricam, da so Milančani že iztirili, oziroma da se ekipa samoupravlja ob dejstvu, da jo trener Trapattoni zapušča za svojo »staro ljubezen« Juventus. Obe ekipi bosta drevi igrali okrnjeni. Pri Interju bosta manjkala poško- dovana Serena in Baresi, pri Romi pa diskvalificirana Comi in Carboni. Nastop Desiderija je negotov. Tekmo bo sodil Francoz Ouiniou, ki je na svetovnem prvenstvu vodil tekmo ČSFR -Anglija. Postavi sta sledeči: ROMA: Cervone, Pellegrini, Gero-lin, Berthold, Aldair, Nela, Desideri, Di Mauro, Voller, Giannini, Rizzitelli, 12 Zinetti, 13 Tempestilli, 14 Piacenti-ni, 15 Salsano 16 Muzzi. INTER: Zenga, Bergomi, Brehme, Battistini, Ferri, Paganini, Bianchi, Berti, Klinsmann, Matthaus, Pizzi, 12 Malgioglio, 13 Tacchinardi, 14 Man-dorlini, 15 Stringara,' 16 Iorio. Kazen za Zvezdo BEOGRAD - Zaradi izgredov po polfinalni tekmi pokala prvakov je disciplinska komisija UEFA kaznovala beograjsko Crveno zvezdo s prepovedjo igranja ene tekme v Jugoslaviji. Poleg tega mora klub plačati še tri tisoč švicarskih frankov globe. SALZBURG — V okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo bosta danes dve tekmi. V Salzburgu se bo Avstrija pomerila s Ferskimi otoki, v San Marinu pa bo tamkajšnja reprezentanca gostila Bolgare. Vse te štiri ekipe praktično nimajo možnosti, da se uvrstijo v sklepno fazo na Švedskem. Koprčani v ospredju KOPER — Obetavna koprska jadralka Janja Orel je blestela na jugoslovanskem prvenstvu, ki je bilo za razred optimist v Pulju. V konkurenci 65 jadralk in jadralcev je bila s srebrno medaljo v absolutni konkurenci in zato med dekleti najuspešnejša udeleženka prvenstva. Uspeh koprske jadralne šole so potrdili še Boštjan Krašovec na 4., Miha Staut na 5. in Alenka Orel na 6. mestu, kar ji je navrglo srebrno medaljo med dekleti. Med Izdani je bil najuspešnejši Simon Dekleva (8.), Katarina Čok pa 12. in 3. med dekleti. (Kreft) Drevi ob 20.00 v Parmi druga tekma play-offa Maxicono - Messaggero za odbojkarski naslov Ne glede na končni razplet končnice letošnjega moškega italijanskega odbojkarskega prvenstva, bo ostala sezona 1990-1991 v analih kot nekaj svojevrstnega in prelomnega. Tudi moška odbojka, kot precej prej nogomet in kasneje košarka, je krenila na pot profesionalizma, s pristopom nekaterih mecenov kot so Silvio Berlusconi, Gilberto Benetton in Raul Gardi-ni, ki niso prav nič štedili s težkimi milijardami. Kot dobri gospodarstveniki so uvideli, da ima odbojka vedno več mladih privržencev, ob nenehni kakovostni rasti so prvenstvene tekme izredno privlačno medijsko "blago", saj se ob zanimivih prvenstvenih srečanjih zbira veliko mladih gledalcev, tako da so tudi največje športne palače dobesedno pretesne. Omeniti moramo, da je v letošnjem prvenstvu naraslo število gledalcev za skoraj 40 odstotkov. Že v polfinalu play-offa je bilo izredno težko priti do vstopnice celo nekaj dni pred posameznimi srečanji, čeprav smo sledili tekmam lahko tudi na televizijskem ekranu. Kljub temu, da sta Gilberto Benetton in Silvio Berlusconi vložila v Mediolanum in Sisley največ milijard, ju ni med finalistoma končnice prvenstva. Milančane je izločil presenetljivi Maxi-cono iz Parme, ki sicer brani naslov, šesterko Sisleya iz Villorbe blizu Tre-visa pa Messaggero iz Ravenne. Ma-xicono in Messaggero sta se tako prebila v finale, v katerem so odigrali eno tekmo, ki jo je s 3:2 osvojil Messaggero. Druga od morebitnih petih bo drevi ob 20.00 v Parmi. Odbojkarsko društvo v Parmi je bilo ustanovljeno šele leta 1972. Doslej so bili odbojkarji iz Parme trikrat državni prvaki, leta 1981 in leto kasneje z imenom Santal ter v lanski sezoni kot Maxicono. Odbojkarski klub iz Ravenne je bil ustanovljen leta 1963 z imenom Porto. V 1. italijanski ligi pa Porto nastopa šele od sezone 1988-1989 in največ zaslug za kakovostni skok ima bržkone bivši jugoslovanski kapetan reprezentance in član MJadosti Monterja iz Zagreba Nurko Čauševič. Ker v vsaki ekipi lahko igrata samo dva tujca, je moral Čauševič po treh izredno uspešnih sezonah zapustiti Ravenno in se preseliti v bližnjo Fal-conaro, ker sta prestopila k Messagr-geru Američana Steve Timmons in Karch Kiraly. Potem ko sta Američana postala najprej svetovna prvaka in kasneje še olimpijska, sta imela nič-koliko vabil in laskavih ponudb, a vedno je prevladala njuna želja, da ostaneta v ZDA in si za vsak konec tedna prislužita zajeten mošnjiček dolarjev z zmago na turnirju v beach-volleyu. Poleg dveh Američanov so Messaggero okrepili še odlična centra Gardini in Masciarelli ter prerojeni podajač Vullo. Od lanske udarne šeste rke je tako ostal samo Margutti, ki se je s peterico odlično "ujel", tako da sestavljajo neverjetno homogeno celoto, ki je že med prvenstvom pokazala odlično igro. Pri lanskem prvaku Maxiconu iz Parme so ubrali povsem drugačno pot, lahko bi rekli brazilsko varianto. Parmo sta po lanski osvojitvi tretjega naslova zapustila Zorzi in center Golli. Krmilo Maxicona je moral zapustiti tudi trener Paolo Montali, čeprav je zmagal prav vse, kar se je zmagati dalo. Trenerske posle je prevzel bivši trener brazilske reprezentance Paulo Roberto De Freitas, bolje znan kot Ba-beto, s seboj pa je pripeljal še kapetana brazilske reprezentance Carlao Gouveia, tretji član je prav tako Brazilec, Renan Dal Zotto, ki je dobil italijansko državljanstvo. Drugi tujec je odlični tehničar Jeff Stork (ZDA). Koncept igre pri obeh finalistih je dokaj drugačen. Pri Messaggeru prevladuje specializacija, po principu ZDA, pri Maxiconu bolj prost koncept, ker Bebeto zagovarja tezo, da je treba igralcu, če je sposoben in iznajdljiv, pustiti prostost glede kreativnosti. Zato Maxicono nima izrazitega tolka-ča iz druge linije, kot je denimo Timmons pri Messaggeru. ■ Prva tekma v Ravenni je potrdila, da se letos obeta izjemen finalni play-off. Domačini so bili na pragu prepričljive zmage samo po treh nizih igre. Potem ko so Kiraly in tovariši zapravili kar 6 match žog, so najprej izgubili tretji niz in potem še četrtega in je bil končni zmagovalec prvega od verjetnih petih obračunov, Messaggero, znan šele po tie-breaku. Kot smo dejali, bo drevi v Parmi drugi obračun in glede na neverjeten razplet v Ravenni je nesporen favorit Maxico-no, ki je tudi z Mediolanumom prvo srečanje sredi Milana izgubil, a potem trikrat zapored slavil in izločil nespornega velikega favorita za uvrstitev v finale končnice. Za konec povejmo še, da je v moški konkurenci leta 1952 postal italijanski prvak Ro-bur. Odbojkarji torej čakajo nič manj kot 39 let na nov državni naslov, ženska šesterka Teodore pa se je letos okinčala z nič manj kot enajstim zaporednim naslovom, kar je v športnih analih prav gotovo svojevrsten rekord. G. FURLANIČ naši košarkarji v nižjih ligah 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina B Če sta si Breg Adriatherm in Polet v tem prvenstvu zagotovila sodelovanje v finalni skupini pa se je morala ekipa novoustanovljenega društva Prosek zadovoljiti s skromnejšo uvr-stitvjo. FIAMMA - PROSEK 84:69 (39:39) PROSEK: Ban 40 (4:7), Kneipp 2, Pertot 2, Gregori 9 (1:2), Bogateč, Perini 3 (3:4), Brischia, Emili 10 (0:4), Cunja (0:1), Nabergoj 3 (1:2). TRI TOČKE: Ban (6). PN: 9:20. ON: 22. Tudi v zadnji letošnji tekmi so Prosečani potegnili krajši konec. Tokrat jim je bil usoden začetek 2. polčasa. Po izena-čenm 1. delu je Fiamma v prvih 6 minutah nadaljevanja z delnim izidom 15:2 dosegla prednost, ki je gostje niso več nadoknadili, kljub izredni igri Valterja Bana, ki je bil za nasprotnike praktično neustavljiv. Naša novoustanovljena ekipa je tako svoje prvo prvenstvo zaključila na neslavnem zadnjem mestu s 3 samimi zmagami. Prosečani bi lahko sicer dosegli precej boljšo uvrstitev, saj bi se lahko izognili večini porazov. Bo pač bolje prihodnje leto... (Andrej) KONČNA LESTVICA SKUPINE B: Lega Nazionale 20, POLET 19, GS Trst 16, Fiamma 14, Antenati 8, PROSEK 6. KONČNA LESTVICA SKUPINE A: Breg Adriatherm A 28, Lav. Porto 22, Hair Studio in P. Mercato 18, Saba 14, Trash Basket 8, Superbasket 4, Breg Adriatherm B 0. PROPAGANDA Finalna skupina POGGI B - BOR 98:42 (52:17) BOR: Jagodic 15 (5:6), Velinski 3 (1:2), Turk, Štokelj 15 (1:1), Bajc, Kafol 2 (2:2), Omari 5 (1:2), Bertocchi 2. Tekma je bila enosmerna od vsega začetka. Domačini so povedli že v prvi četrtini, ko so z zares lepimi protinapadi zadali našim 20 zaporednih točk. Borovci bi lahko dosegli več, če bi si odgovornost v napadu prevzeli tudi ostali igralci, ne pa samo Štokelj in Jagodic. (U.A.) BOR - POGGI B 43:73 (19:39) BOR: Jagodic 15 (1:4), Velinski 5 (1:2), Turk, Štokelj 3 (1:4), Grgič 6 (0:2), Perkovič 12 (0:3), Omari 2 (0:2), Bertocchi (0:2). Plavi so sklenili sezono s porazom. Kljub temu je treba omeniti, da so tokrat pokazali res dober protinapad, kar potrjuje, da je samo s skupinskim delom na treningih mogoče dosegati rezultate. Borovci niso dosegli nobene zmage v drugi fazi trofeje propaganda, vendar je že dobro to, da so se uvrstili med šesterico boljših ekip na Tržaškem. Šesto mesto ima dodatno vrednost, če upoštevamo, da je bila prisotnost na treningih, včasih pa tudi na tekmah, iz najrazličnejših razlogov zelo skromna. (U.A.) KONČNA LESTVICA: Poggi A in Poggi B 18, Ricreatori 10, Don Bosco B 8, Barcolana 6, BOR 0. Pregledno tekmovanje Borovih telovadcev Borov gimnastični odsek bo priredil danes notranje pregledno tekmovanje svojih najmlajših telovadcev, ki obiskujejo vadbo akrobatike. Ta skupina osvaja namreč začetne akrobatske prvine pod strokovnim vodstvom prof. Kruna Peričiča in je letos dosegla več kot zadovoljiv napredek. Danes bodo mladi telovadci in telovadke nastopili v skokih z male prožne ponjave in sicer bo moral vsak pokazati dva poljubna in dva obvezna skoka. Tekmovanje (začelo se bo ob 16. uri) bo obenem veljalo tudi kot izbirni nastop za srečanje, ki ga odsek načrtuje z mladimi koprskimi telovadci, na sporedu pa bo jeseni, (-boj-) NARAŠČAJNIKI CAMPANELLE - PRIMORJE 1:2 (0:0) STRELEC: K. Pacor v 65. in 76. min. PRIMORJE: Franza, Puntar, Pahor, Savi, Gher-bassi, Natalicchio, Pacor, Štolfa, Zacchigna, Sardoč, Husu (v d.p. Guštin) Primorju v zadnjem kolu za končno 4. mesto zadošča delitev točk. Vsekakor bi bil to soliden rezultat. Proti slabemu nasprotniku naši niso igrali najbolje, vseeno pa so precej zasluženo zmagali z zadetkoma Pacorja, prvič po podaji odličnega Štolfe, drugič pa po grobi napaki vratarja. Poleg Štolfe sta dobro igrala (kot sicer v vsem prvenstvu) Sardoč, steber ekipe in Gherbassi, glavni mož sicer precej neuigrane obrambe, ki je prejela preveč zadetkov po lastni krivdi. (Maxi) ZAULE RABUIESE - BREG 2:1 STRELEC za Breg: Lavrica iz 11-metrovke BREG: I. Rapotec, Čuk, Štrajn, Lavrica, Kalc, Švab, Č. Rapotec, Bajec, Mauri, Pavletič, Gro-pazzi. Ne glede na rezultat bi si Brežani gotovo zaslužili kaj več, saj so večji del tekme napadali. Nasprotniki pa so izkoristili napaki sodnika, ki je spregledal off-side, in dvakrat realizirali. Zaostanek so Brežani znižali iz 11-metrovke. Danes čaka naše igralce še zadnja prvenstvena tekma. (Luka) OSTALI IZIDI 29. KOLA: Chiarbola - Primorje 0:7, Opicina - CGS 2:4, Costalunga - San Luigi 1:6, Don Bosco - S. Andrea 2:1, Domio - Portuale 0:0, Fortitudo - Zarja 0:4. LESTVICA: Olimpia in San Luigi 51, CGS 42, PRIMORJE 37, Chiarbola 35, Costalunga 33, Za-ule 32, S. Andrea 30, Portuale 27, BREG in ZARJA 23, Don Bosco 22, Opicina 20, Fortitudo 16, Campanelle 13, Domio 11. ZAČETNIKI IZIDI ZADNJEGA KOLA: Fortitudo - S. Andrea 1:1, Esperia - ZARJA 2:0, Fani - Fulgor 0:9, Soncini A - Portuale 0:0, Opicina B - PRIMORJE 2:1, Ponziana A - Al tura 9:0, Domio - Muggesana 5:0. CICIBANI Play off BOR FARGO - PONZIANA 2:1 (1:1) STRELEC za Bor Farco: Kariš BOR FARCO: Babuder, Vatovani, Križmančič, Jan Gregori, Kariš, Manzin, Zornada, Sossi, Damjan Gregori. Na blatnem in težkem igrišču na 1. maju so v play offu borovci prišli do prve zmage proti favoritu Ponziani. Naši so tokrat igrali dobro in odločno, k zmagi pa je pripomoglo razmočeno igrišče, saj so bili tehnično bolje pripravljeni gostje zelo odškodovani. »Plavi« so takoj na začetku prisilili Tržačane v obrambo, izsilili takoj dva nevarna kota in nato je prisebni Kariš preigral vrsto nasprotnikov in zasluženo povedel svoje v vodstvo. Gostje so reagirali, vendar so izenačili le z avtogolom Vatovanija. Po odmoru so se nevarne akcije na obeh straneh nadaljevale kot na tekočem traku. Veliko nevarnost so predstavljali predvsem prosti streli, po enem od teh pa je žoga končala v mreži Ponziane. Proti koncu tekme so borovci imeli vrsto priložnosti, da dosežejo tretji zadetek. Zmaga je res lepo zadoščenje za Verdenikove varovance, saj Ponziana spada v sam vrh tržaškega mladinskega nogometa, (d. gr.) IZIDI 4. KOLA: Bor - Ponziana 2:1, Opicina -San Luigi prek., San Giovanni - Soncini 0:3. LESTVIČA: Soncini 8, San Luigi in Ponziana 4, BOR FARCO 2, Opicina in San Giovanni 0. (Soncini in Ponziana sta odigrala štiri tekme, San Luigi, Bor in San Giovanni tri, Opicina eno) UNDER 18 PRIMORJE - SANT ANDREA 3:4 (1:3) ŠTRELCA: v 34. in 87. min. Škabar, v 56. min. Vidonis. PRIMORJE: Franza, D. Gherbassi, Tavčar, Štolfa (v 70. min. M. Gherbassi), M. Štoka, Trampuš, Križman, P. Štoka, Vidonis, Škabar, Canzia. Sramoten zaključek prvenstva našega moštva. Zaradi neresnosti nekaterih, so ostali bili v stiski, saj je v zadnji tekmi igralo kar sedem rezerv, med temi štirje naraščajniki. Poleg tega so bili poškodvani Štolfa, Košuta, G eri, Tommasetig in Blason. Vseeno bi naši lahko zmagali, a gostje so izkoristili vse svoje priložnosti. Temu je botroval nesrečen dan mladega vratarja. Poleg tega naši niso izkoristili niti tega, da so gostje' ostali v devetih, brez poškodovanega vratarja.^Naj povemo še, da sta odlično igrala mlada Štolfa in Gherbassi (slednji je letnik 1975). (Maxi) COSTALUNGA - BREG 5:3 (1:1) STRELCI za Breg: Kozina. Slavec, Buzzi. BREG: Giglifano, Calzi, Štrain, Kozina, Švab, Ota, Slavec, Rocchetti (Majovsky), Mauri (M. Bandi), Švara, Buzzi, Lavrica, R. Bandi. V zaostali in obenem zadnji letošnji tekmi so Brežani nezasluženo izgubili. V prvem polčasu so igrali res dobro in bi lahko vodili tudi s tremi zadetki, a bilo je 1:1. Na začetku drugega polčasa je sodnik nepričakovano izključil Švaba. Vseeno so Brežani s Slavcem ponovno povedli. Po nekaterih napakah naših v obrambi, so domačini dosegli dva zadetka v protinapadu. Deset minut pred koncem srečanja je Buzzi izenačil, a v zadnjih treh minutah so igralci Costalunge še dvakrat zatresli mrežo Brežanov in zmagali. Prvenstvo se je tako končalo. Modri so zbrali devetnajst točk in se uvrstili na sredino lestvice, kar je lep uspeh glede na potencial, a tudi na probleme, ki so pestili ekipo vso leto. (E. B.) NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI IZIDI 26. (ZADNJEGA) KOLA: Gradese - Pro Gorizia 1:1, Natisone - San Nazario 0:6, Juventi-na - Cormonese 0:5, San Michele - Aris 2:1, San Sergio - Azzurra 3:2, Muggesana - Staranzano 0:0. Počivala sta Corno in Lucinico. KONČNA LESTVICA: San Nazario 44, Pro Gorizia 41, Cormonese 39, Muggesana 36, San Sergio 33, Gradese 30, Staranzano 29, Aris in San Michele 20, Juventina 19, Azzurra in Lucinico 14, Corno 13, Natisone 10. San .Nazario je pokrajinski prvak. NAJMLAJŠI IZIDI 20. KOLA: Itala B - Pro Farra 1:2, Ju' ventina - Mossa 6:1, Isontina - Natisone 1:0, Corno - Lucinico 1:1, Azzurra - Pro Romans 2:0. P?" čival je Sanrocchese. ZAOSTALO SREČANJE: Pro Romans - Sanrocchese 5:0. LESTVICA: Juventina 35, Azzurra 30, Pro R°' mans 29, Sanrocchese 21, Isontina 20, Lucinico 19, Pro Farra 17, Natisone 14, Corno 12, Itala B Mossa 6. Juventina je matematično pokrajinsk prvak. ZAČETNIKI SOVODNJE - LUCINICO 2:3 (2=z) STRELCA: Prinčič, Florenin. SOVODNJE: Pelegrin, Pahor, Peric, E. in 'J_ Petejan, Gorjan, B. in I. Prinčič, Florenin, D- 1 M. Devetak, Černič, Mažgon, Radigna, Cotič. . MEDEA - SOVODNJE 2:4 STRELCI: Florenin 2, Manuel Devetak, Ma gon. v SOVODNJE: Pelegrin, Pahor, Peric, E. in ’ Petejan, Gorjan, B. in I. Prinčič, Florenin, D- 1 M. Devetak, Černič, Mažgon, Radigna, Cotič. SOVODNJE - SAGRADO 5:0 STRELCA: Florenin 4, Gorjan. SOVODNJE: Pelegrin, Pahor, Peric, E. - -n in V- Petejan, Gorjan, B. in I. Prinčič, Florenin. D- M. Devetak, Černič, Mažgon, Radigna, Cotič. Minuli teden je bil za našo enajsterico z naporen, saj je odigrala kar tri tekme, dve za ^ tali in eno redno kolo. Vsekakor je bil teden kar uspešen, saj je naše moštvo iztržilo kar točke. Škoda le, da je moštvo Sovodenj nesre izgubilo proti Lucinicu, čeprav si je ustvar ^ več priložnosti za zadetek kot pa nasprotnik ostalih dveh tekmah je moštvo Sovodenj boljši nasprotnik in je zasluženo odneslo P izkupiček. (I.P.) ror. IZIDI 24. KOLA: Isontina - Natisone 0:0, £of. no - Pro Romans n.o., Azzurra - Itala B n.o., monese B - Cormonese A 1:4, Itala A - ^°?)Ldea Sovodnje - Lucinico n.o., Sanrocchese - M 3:0. Počival je Sagrado. LESTVICA: Cormonese A 46. Itala A ^ % rocchese 39, Isontina 33, Lucinico 28, AzzPf , Natisone 26, Cormonese B 23, Sovodnje 21, ja dea in Pro Romans 19, Corno 14, Mossa 1J> B 3, Sagrado 2. CICIBANI IZIDI 16. KOLA: Lucinico - Cormonese A n^ Itala B - Audax n.o., Isontina B - S. An ur. Sovodnje - Pro Gorizia 1:2, Sanrocchese - [taja ra 3:4. ZAOSTALA SREČANJA: Azzurra ' . B 0:1, Sanrocchese - Audax 10:1, Sanro Pro Gorizia 2:0, Audax - Isontina B 0:7. . 23, LESTVICA: Lucinico 27, Cormonese Gorj-Isontina B 22, Azzurra 19, S. Anna 15. , g 7, zia 12, Sovodnje in Sanrocchese 10, Audax 2. Na državnem namiznoteniškem prvenstvu mladinskih kategorij Krasovke in borovke izvrstne Odbojkarsko prvenstvo za 13-letnice Dom Robo za finale V nedeljo se je v Forliju zaključilo državno namiznoteniško prvenstvo mladinskih kategorij. Nanj so se kvalificirale tudi štiri igralke Krasa ter dve borovki. V ekipnem nelu sta imeli pravico do nastopa tudi Krasova ekipa pionirk in Borova mladinska postava. Kot smo na kratko že poročali, je naslov italijanske pod-Prvakinje med mlajšimi pionirkami osvojila Katja Milič (Kras), na odlično 3. mesto pa se je uvrstila Borova zastopnica Jadranka Cergol. Treba je poudariti, da so vse tri predstavnice naše dežele (Milič, Cergol, Gambini) zmagale v svoji skupini. Presenečenje turnirja je bila Gambinijeva, ki le na svoji poti premagala kasnejšo zmagovalko Monio franchi. S slednjo se je Cergolova srečala v polfinalu in se Jfjralki iz Rima odlično upirala. Katja Milič pa je v finalni tekmi proti isti nasprotnici pokazala izredno borbenost, 'telo dobro se je odrezala tudi Erika Radovič (Kras), ki se je v svojem prvem letu tekmovanja prebila med 16 najboljših p Italiji. V borbi za vstop v četrtfinale proti nasprotnici iz bočna je prvi set žal tesno izgubila. Med mladinskimi vrstami je bil žreb na začetku tekmovanja naklonjen krasovkama Biserki Simoneta in Moniki Radovič, ki sta seveda premagali vse nasprotnice v svoji skupini. Borovki Ana Bersan in Lara Posega sta imeli na začetku težko nalogo, predvsem Bersanova, v skupini kate-. le bila tretjeuvrščena Merendova. V izločilnem delu pa le borovka naletela na finalistko Negrisolijevo, ki je prekinila njeno pot. S tem se je Bersanova uvrstila med 32 mladink v državi, medtem ko so Simonetova, Radovičeva in osegova napredovale med 16 najboljših. Radovičeva je JRela proti Crespijevi nekaj smole (tretji set je vodila z £U:!9). vendar je pokazala eno najboljših iger v svoji sezoni, binionetova je nasprotnico Nolijevo v prvi tekmi odpravila “ Petimi točkami, potem pa ni znala izkoristiti slabosti nasprotnice. Posegovo je v tem kolu premagala kasnejša prvaka, Tržačanka Parm. V ekipnem delu prvenstva se je Borova mladinska ekipa v Postavi Bersan - Posega uvrstila na 3. mesto, medtem ko vrstitev Krasove ekipe naraščajnic Katja Milič, Erika Ra-°vič, Jasna Simoneta med prvih 16 lahko štejemo za dober ®zultat, saj so vse mlajše pionirke nudile zelo dober odpor j arejšim naraščajnicam. Slovenske predstavnice so nastopili v?d? v vseb inačicah igre dvojic. Omenimo le uvrstitev al boljših parov, to je uvrstitev med osmerico Borovega Para Bersan - Posega in Krasovega Simoneta - Radovič ter rstitev med 16 v kategoriji naraščajnic, ki si jo je izboril združeni« par Cergol - Milič. (J.J.) Jadranka Cergol (levo) in Katja Milič Mlade odbojkarice goriškega Doma Robo, ki uspešno nastopajo v prvenstvu Primovolley (prvenstvo je namenjeno 13-letnicam in mlajšim), bodo drevi ob 18. uri stopile na igrišče telovadnice Kulturnega doma v Gorici proti vrstnicam iz Štarancana. Gre za povratno polfinalno srečanje. Prvega so namreč prejšnjo soboto Prinčičeve varovanke osvojile z gladkim 2:0 in imajo zato realne možnosti za uvrstitev v pokrajinski finale. V primeru zmage ali poraza z 1:2 se bodo nato v finalu pomerile z zmagovalkami dvoboja med ekipama Libertas Gorizia in Pallavolo G rado. (mar) 1. ženska divizija Zmagal le Breg CUS - BOR FRIULEXPORT 3:0 (15:5, 15:9, 15:1) BOR FRIULEXPORT: Pernarcich, Jogan, Tence, Bezenšek, Perosa, Vidali, Gruden, Faimann, Zadnik. Borovke so doživele svoj prvi poraz v tem prvenstvu, vendar je treba takoj povedati, da je proti CUS nastopila ekipa »naraščajnic«, ker je bila standardna postava v nedeljo zjutraj istočasno zaposlena v deželnem finalu prvenstva »deklic«. Mlade borovke, ki jih je s trenerske klopi tokrat vodil Igor Gombač, so zlasti v prvih dveh nizih nudile bolj izkušenim nasprotnicam presenetljivo močan odpor, na koncu pa so jim pošle zlasti psihične moči. Do konca prvenstva manjka še eno kolo, borovke pa morajo odigrati še eno zaostalo tekmo. »Obe tile tekmi pa sta zgolj formalni, kajti plave so si z veliko prednostjo že zagotovile napredovanje v deželno D ligo. (Igor) OMA - SLOGA SAG OR 3:0 (15:12, 15:11, 15:13) SLOGA SAGOR: Brišnik, Ciocchi, Če-bulec, Ferluga, Fonda, Gruden, Kosmina, Milič, Spacal. Sloga Sagor je v predzadnjem prvenstvenem kolu doživela nepričakovan poraz. Izidi posameznih setov sicer kažejo, da bi se tekma lahko drugače zasukala, očitno pa so bile domačinke bolj zagrizene, predvsem so zmago absolutno potrebovale. Do polovice prvenstva je bilo namreč vsem že skoraj jasno, da bo OMA izpadla iz lige, vendar je v drugem delu nanizala nekaj zmag in se torej izpadu lahko še izogne. Resnici na ljubo moramo priznati, da slogašice v soboto niso igrale najbolje, saj je odpovedala zlasti igra v polju, kar je OMA spretno izkoristila. Kljub porazu ostaja Sloga Sagor na več kot solidnem 4. mestu na lestvici, ki ga bo tudi obdržala do konca prvenstva. (INKA) OSTALI IZIDI 17. KOLA: Club Al tura - Altura 1:3, Virtus - Breg 2:3, La Mar-motta - Killjoy odlož. LESTVICA: BOR FRlULEXPORT 30, Altura in BREG 26, SLOGA SAGOR 22, Cus Trst 18, Killjoy 14, Virtus 10, OMA in Club Altura 8, La Marmotta 2. (Bor Friulexport, Killjoy, Marmotta in CUS imajo tekmo manj) Igor Pison je bil peti Športna šola Trst sporoča, da je prišlo pri seštevanju točk za atletski troboj osnovnošolske olimpia-de do neljube napake. Učenec šole Fran Milčinski Igor Pison ni dosegel 350 točk, ampak 450 in torej na končni lestvici 3. razredov deli 5. mesto. ^ moški rokometni C ligi Kras presenetil Dona - KRAS TRIMAC 12:30 W:ll) KRAS TRIMAC: Klinc, Kozlovič 8, Ra-ran-i6, Milič 8- Fonda 1, Oberdan 3, Mu-y - Race, Brissi 2, Zatti. je Predzadnjem kolu rokometne C lige s .Rras Trimac dosegel presenetljivo vida ° zmag° v San Donaju. Glede na to, ra s.e ie San Dona, potem ko ga je fede-peJa zaradi nepravilnosti kaznovala s boj 1111 tečkami penalizacije, znašel v pJ. Proti nazadovanju, so si krasovci i akovali motivirano inrn nammtni. 1 so dokaj zaskrblji aorR10' ^es le San Dona začel izredno lit Slvno, meritpm ko sn bili naši npkn- °V, ki igro nasprotni- Ur—no, medtem ko so bili naši neko-rez, ^rrtedoru, tako da je bil v 7. minuti so i/at 8:4 za domačine. Kaj kmalu pa sProtaSOVCi u9°tovili šibke točke na-ratnhrulcov in ko je trener Lazar za ob-naj °° najnevarnejšega igralca San Do-he ?°*očiI Fondo, so bile vse napadal-NasStleme domačinov onemogočene. te, Protniki niso znali reagirati na to poko ' lako da so Krasovi rokometaši lah-Pr zagospodarili na igrišču. Večinoma s pje lnapadi so iz minute v minuto večali tuje n°st. glede igre v obrambi pa zadošča-,, Podatek, da so v vsem drugem pol-P Prejeli le štiri gole. žatj t Škoda' da krasovci ne znajo obdr-stvo -Pnstentne forme skozi vse prven-ziaiu f.*9r°, ki so jo pokazali v San Doda ip , . s.i zaslužili mnogo višji položaj 2NlSTr,U Oriago - Q. d Altino J°llv' ui S Udine - Cividin 19:19: Fider -lEs-rt Mestrino - Nardi 20:20. Jollv iVICA: Cividin 36, CUS Udine 32, Quartp atepof°rmido 25, Kras Trimac 21, sina p d Altino 21, Fider S. Vito 20, Tas-Narrij' , ' San Dona 12, Mestrino 12, ^0 Dm * ■' Veneto 11, Oriago Dolo 1. PRmr?^!ma 5 točk penalizacije Kras t!°?NJE (ZADNJE) KOLO (25.5.): no; pjp mac ' CUS Udine; Jolly - Mestri-d'AltirT„ ' Cividin; Nardi - Tassina; Q. m° - San Dona. obvestila n^CUPA do j j ir,a Jadralne tečaje za otroke od Junija (Prvi tečaj bo od 17. do 28 J5- do 26?!,?? V do 12- Julija, tretji od up- do JfPisovini “rU9i od 22. do 27. julija). 'lanskem1 ,2a sedežu društva v Sesuto od ir ®ilvu do 8- junija vsako so-§7 do 19. ure (tel. 299858). SporočtDdRA,N "um dom?,3 bo v torek. 28.5., v Prosvet-°b 20.3J?, ,na. PP^inah ob 20.00 v 1. in * sk*icanju občni zbor. *u var?° ?*nes ob 20.30 na sede- Dorici seja izvršnega odbo- ?edežu3J da bo jutri, 23.5., ob 18.30 na v kSke komis??® V Bazovici seia odboJ- h K°ti nna n le' v Petek, 24.5., ob 21.00 arske komi^j?0 v Repnu pa seia bali" ^o^ORJE ot?e2U na D b° v soboto, 1. junija, na Uri v r.°seku ob 20.30 v prvem in 1 Zbor dru?tU®em skiicaniu redni ob- 1¥1 nogi še vedno mislijo, da je osem od tisoč dodatni davek, ki ga je treba plačati. A vendar ni tako. To je delež vsedržavnega davčnega prihodka, ki je bil že vplačan. S svojim podpisom v ustreznem okencu (Chiesa cattolica) davčne prijavnice IRPEF 740, 101 (odvisni delavci) ali 201 (upokojenci), kot se spodaj nakazuje, lahko nameniš ta osem od tisoč katoliški Cerkvi. Podpiši. To te nič ne stane, katoliška Cerkev pa lahko s tem veliko dobrega naredi. Za vse. Stato ta scopi sociali o umanitari) Chiefa cattolica /C? (a scopf/eligiosi ojBšfflativi) » Uniona Chiese cristiane avventiste del 7° giorno (a scopi sociali o umanitari) Assemblee di Dio in Italia ta scopi sociali o umanitari) S PODPISOM DOLOČI, KOMU NAJ GRE OSEM OD TISOČ PRIHODKA IRPEF. CEI Italijanska škofovska konferenca tržno obvestilo PRIM01/6 Tudi v obdobju gospodarskih težav, pretresov in krize Podjetje za mednarodno trgovino PRIMEX uspešno posluje Rožna dolina pri Novi Gorici, maja — To naselje zraven državne meje z Italijo — takoj za Mednarodnim mejnim prehodom je že Gorica — je bilo nekdaj znano po blagem podnebju, brezveterju in morda po nekaj izvirnih naravnih pejsažih. Zdaj pa Rožna dolina uživa sloves po tem, da se v njej nahaja sedež velikega podjetja za mednarodno trgovino PRIMEX. Ta oragnizacija je znana po vsej Jugoslaviji, v Italiji, pa tudi marsikje drugod v razvitih državah Evrope in, dejali bi, na vseh celinah. Naši bralci so že bili seznanjeni s tem, da je PRI-MEX nastal leta 1949 kot izvozno-uvozno podjetje, ki je skrbelo predvsem ali skoraj izključno za blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Italijo po tako imenovanih avtonomnih Goriškem in Tržaškem sporazumu. Prav prek tega podjetja, ki je bilo tedaj majhno, a polno zanosa in ciljev, se je med sosednjima državama pravzaprav začela razvijati blagovna izmenjava. Postopno, v kasnejšem obdobju, pa se je dejavnost PRIMEX-a razširila na svetovni trg — kot žeomenjeno — kjer je sedaj s svojimi bogatimi izkušnjami, znanjen, dobro organizacijo, strokovnimi kadri in s sodobno zasnovanim informacijskim sistemom, domačim in tujim partnerjem sposobna opraviti celovit sklop tudi najbolj zapletenih storitev v mednarodni trgovini oz. v blagovnih izmenjavah. V pogovoru o PRIMEX-u sodeluje Danilo Bašin, novi direktor podjetja. Gospod Bašin, PRIMEX je velika in medanrodno pomembna oragnizacija na področju trgovine in blagovnih izmenjav. Kolikšno realizacijo pa letos, to je v obdobju hudih gospodarskih težav, pretresov in krize v Sloveniji in Jugoslaviji, pričakujete v podjetju, ki ga vodite? Politične negotovosti se seveda odražajo tudi v gospodarstvu in prišli smo celo v položaj oz. tako daleč, da v tujini ne priznavajo ali v časih ne priznavajo finančnih oz. kreditnih garancij naših bank za uvozne, izvozne ali druge posle ter poslovne operacije. V PRIMEX-u položaj tekoče spremljamo, sproti rešujemo različne težave, ki jih seveda ni malo, tako da se, mislim, uspešno prilagajamo razmeram. V taki luči in zaradi omenjenih razlogov smo prevereli vse oblike našega poslovanja in utrdili merila ter izhodišča, ki naj usmerjajo poslovne poteze in tudi dolgoročno usmeritev PRIMEX-a. Poudarjam, da v novih razmerah gospodarske krize dinar ni več konvertibilen, devizno tržišče pa je prenehalo delovati. Uvoz iz tujine, ki je bil lani zelo visok, se bo bistveno Pri tekočem poslovanju in razvojni usmeritvi s pridom uporabljajo tudi izkušnje, tradicije in možnosti, ki jih nudi lega podjetja ob meji z Italijo PRIMEX prek svojih podjetij in poslovnih povezav oz. stikov v Gorici in drugod na sosednjem območju prihaja zmerom globje in dalje v razvito Evropo. zmanjšal. V gospodarstvu traja nelikvidnost, na poslabšanje razmer in stanja, tudi v primeru našega podjetja, pa je seveda močno vplivala tudi gospodarska blokada, ki jo je proti Sloveniji in Hrvatski uvedla Srbija. Zaradi naštetih in drugih razlogov smo spremenili letošnji načrt realizacije in tudi strukturo (sestav) poslov. Medtem ko je lani realizacija PRI-MEX-a znašala okrog 360 milijard lir, naj bi tudi letos dosegla takšno usoto, torej kakih 360 milijard lir. Pri tem naj bi bila izvoz in uvoz uspoš-tevana in vrednotena v enakem razmerju, se pravi, da bi znašala vsak po približno 180 milijard lir. Pospeševali bomo vse oblike poslov, tako tudi kooperacijo pri proizvodnji blaga za izvoz ali uvoz, ter maloprodajno trgovino. Zaradi gospodarskih težav, ko je zmeraj težje uspevati na mednarodnih trgih, kjer veljajo tako imenovani generalni sporazumi o blagovnih izmenjavah, spet naraščata pomen in aktualnost poslov in izmenjav po tako imenovanih regionalnih sporazumih, Goriškem in Tržaškem. V PRIMEX-u ste na omenjena sporazuma sicer pogosto opozarjali, toda kako boste lahko povečali njuno uveljavljanje? - Minilo je obdobje liberalnih odnosov v zunanji trgovini, kjer je bilo na primer še lani veliko možnosti in pogojev za uvoz blaga, pa tudi izvoz je pretežno potekal po generalnih, to je po splošnih sporazumih med državami Kazalo je, kot da ima Jugoslavija v izobilju deviznih sredstev, kar je bila seveda bolj utvara kot pa dejstvo. Spričo sedanjih nestabilnih gospodarskih razmer in tokov, ki sem jih že omenil in obravnaval, seveda narašča pomen izmenjav med lokalnimi območji v Sloveniji in v sosednji Furlaniji-Ju-lijski krajini, po Goriškem in Tržaškem sporazumu. To so posli oz. izmenjave, ki so glede posameznih proizvodov ali list morda preživelč in niso več ustrezne, a v svoji celoti vendarle omogočajo izmenjave, ki koristijo izvoznikom, uvoznikom, toda tudi gospodarstvu območij ob jugoslovansko-italijanski meji. PRI-MEX bo zaradi omenjenih razlogov poskušal ponovno ovrednotiti Goriški in tržaški sporazum o obmejnih izmenjavah. V zadnjih nekaj letih je realizacija po obeh sporazumih hitro nazadovala. Za primer navajam, da so posli po obeh regionalnih sporazumih v letu 1985 znašali 57% skupne realizacije PRIMEX-a, leta 1987 so dosegli 66% realizacije, 1988. leta 39,1, lani pa je delež poslov po omenjenih dveh avtonomnih računih v skupni realizaciji našega podjetja znašal samo 2.7 odstotka. Letos bomo ta delež poskušali povečati na 15 odstotkov od celotne realizacije PRI-MEX-a. Toda kljub za zdaj še precej manjhnem deležu regionalnih sporazumov v poslovanju in realizaciji, si bo podjetje zelo prizadevalo, da povsem ovrednoti Goriški in Tržaški sporazum. Pri tem bomo uporabili vse možnosti, vire, znanje in tudi poslovne stike, ki jih imamo v obmejnih območjih na Primorskem ter v Furalniji-Julijski krajini. Ali se je poslovanje PRIMEX-a ustalilo, po nestabilnostih in negotovostih zaradi gospodarskih pretresov v začetku leta? Povedal sem že nekaj o težavah, ki smo jih imeli. Samo zaradi gospodarske blokade Srbije je na primer PRIMEX izgubil 50 milijonov dolarjev realizacije. Podjetja iz Srbije in tudi iz Hrvaške zaradi likvidnostnih težav niso redno plačevala naših dobav. Zato pa tudi PRIMEX ni mogel v vseh primerih tekoče poravnavati svojih obveznosti. Posledica so bili primeri (sicer osamljeni) nekakšne nervoze poslovnih partnerjev. No, razmere pa so se povsem uredile in se stabilizirale v mesecu marcu. V naš poslovni sistem so se vrnila tudi posamezna srbska podjetja. PRIMEX pa je podjetje brez likvidnostnih težav. Poravnali smo vse svoje prejšnje obveznosti, na primer tudi carinske dajatve. Poslovanje je v aprilu bilo dejansko povsem nemo- (S PRIMEX t».o. nova gotica teno, enako dobro poteka tudi v mesecu maju. Prizadevali si bomo, da bo PRIMEX izpolnil svoje načrte za poslovanje in realizacijo v skupnem znesku že omenjenih 360 milijard lir. Pri tem je pospeševanje izvoza prednostna naloga. Sploh opozarjam in poudarjam, da zunanja trgovina je in bo ostala steber ter osnovna dejavnost PRIMEX-a. Ob prilagajanju podjetja in njegove sestave potrebam trga, smo izvedli tudi preobrazbo predstavništev PRIMEX-a na drugih območjih v Jugoslaviji. Prejšnja predstavništva v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in drugod se zdaj spreminjajo v podjetja. Direktor podjetja za mednarodno trgovino PRIMEX je v pogovoru za naš časnik pojasnil tudi druge vidike poslovanja in usmeritve, ki izhajajo iz osnovnega cilja, da razširijo poslovanje, zagotovijo delo in dohodke vsem zaposlenih, ter-da v PRIMEX-u opravijo tudi lastninsko preobrazbo, s čemer bo podjetje postalo last delničarjev: med slednjimi pa bodo predvsem zaposleni v tem podjetju. Danilo Bašin je ob vsem naštetem poudarjal, da PRI-MEX teži v Evropo, kamor se sicer že stekajo številne niti povezav in poslovanja. Eno izmed izhodišč za razširitev vključevanja v Evropo, so PRIMEX-ova podjetja v Gorici in drugod v Italiji. V Gorici imajo podjetja PRIMEX IT AHA, PRIMEX EMILIANA in MEDIA 7. Podjetje pa je tudi delničar v treh podjetjih na sosednjem obmejnem območju. Slovenska, italijanska in druga podjetja ter sploh poslovne partnerje, ki že sodelujejo ali pa bi radi in želeli sodelovati s PRIMEX-om pa tudi vse naše bralce in ostalo javnost, seznanjamo, s posli, storitvami in z drugimi oblikami poslovanja PRIMEX-a, pa tudi z mrežo lastnih trgovin in prodajalne. PRIMEX nudi popolne storitve pri izvozu in uvozu, prek naslednjih oblik ali poslov: klasičnega izvoza in uvoza po generalnih in maloobmejnih sporazumih; kooperacij; kompenzacij; tako imenovanih barter poslov in s področja reek-sportnih poslov. PRIMEX ustanavlja veliko prodajno središče na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi, ki ga bo na površini 4 tisoč kvadratnih metrov razvil skupaj z velikim italijanskim podjetjem CONAD. Ob omenjenem mejnem prehodu se nahajajo sedeži oz. prostori za MEDNARODNO ŠPEDICIJO, MEDNARODNI CESTNI TRANSPORT, tam je BLAGOVNO-MANIPULATIVNI TERMINAL, na prehodu Vrtojba razvijajo tudi CARINSKO CONO NOVA GORICA. V osrednji zgradbi PRIMEX-a v Rožni dolini pa se nahajata svetovalno-podjetniška organizacija PRIMEX CONSULT in Poslovna Skupnost PRIMEX-PROJEKT. PRIMEX ima nadalje brezcarinski prodajalni na mejnih prehodih NEBLO v Goriških Brdih in Robič pri Kobaridu. Maloprodajne trgovine z najrazličnejših blagom izbrane kakovosti pa ima podjetje v solkanskem hotelu Sabotin, hotelu STARI KANIN v Bovcu in na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi. V tej slednji trgovini je na voljo naj modernejša mehanizacija za kmetijstvo. Pri tem naštevanju in kratki predstavitvi dejavnosti oz. poslovanja, dodajamo, d je PRIMEX v svoji osrednji zgradbi v Rožni dolini, zagotovil prodajo osebnih avtomobilov raznih znamk in sv.ojstev. Skupaj s trgovsko hišo AUTO-COMMERCE iz Ljubljane je tam ustanovil prodajni salon avtomobilov, v katerem nudijo vozila vrste oz. znamke MERCEDEZ-BENZ, HONDA-AUDI, VVOLKSVAGEN, RENAULT in CITROEN. PRIMEX bo kmalu odprl tudi prodajalno vseh avtomobilov, ki jih izdeluje italijanska industrija FIAT. V poslopju v Rožni dolini pa bodo urejena tudi predstavništva PRIMEX-ovih podjetij iz Gorice v Italiji. Podjetja in posamezniki imajo mnogo razlogov in povodov, da sodelujejo s podjetjem za mednarodna trgovino PRIMEX v Rožni dolini pri Novi Gorici. PRIDITE, PRIČAKUJEMO VAS IN VAM IZREKAMO DOBRODOŠLICO TER PRISRČNE POZDRAVE. NAŠ NASLOV, S TELEFONSKIMI IN DRUGIMI ŠTEVILKAMI TER OZNAKAMI: PRIMEX, PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO: 65000 NOVA GORICA, VIPAVSKA 13. TELEFONI: (065) 22412, 26411 IN 24800. TELEX, PREK YU, ŠTEVILKA 38103. TELE-FAX: (065) 26265. POŠTNI PREDAL 6, 65000 NOVA GORICA. ŽIRO RAČUN PRIMEX-a: 52000-601-10404 PRI SDK NOVA GORICA.