35. številka. PruLgo izcia^je- V Trstu, v sredo 30. aprila 1890. Tečaj XV. „E D I N 0 S T" i k h h j a dvakrat na rpden. vanko iredc >n lobotc ol> 1. uri popoludn«. „Edinost" stane: 'H leto gl. izven A*«t. 9,— gl. za polu leta , H.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ '2 25 , Posamično številke se dobivajo v pro-dAjalnicfth tobaka v TritU po « nov., v Gorioi in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se npravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila se račune po 8 nov. v rotira v petitu ; za naslova z debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi ob«e^lo navadnih vrntic. Poslana. Javne zahvale, osmrtnice itd. se raouue po pogodbi. V-i dopisi ne pošiljajo urediiiAtvu v ulic! Carintiu 5t. 25. Vwako platno mora biti fraukovano, ker nefraukovana ne ne npro-jemajo. Rokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije in innnrate pre> jemii upravništvo v ulici Carintia Odprte reklamacije »o pronte pofttnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Pri(nonsko. v ' • V edian»t je m ć Zadnjcj in deiia&njej Številki pri-dejali smo rudeie listke za vse oiie naročnike, ki so nam kaj na dolgu. Dotičnike prosimo, da store prej ko prej svojo dolžnost, kajti le takim načinom nam omogočijo, da tudi mi storimo v polnej meri svojo dolžnost. Podpisano uredništvo zastaviti hoče vse svoje moči v ta namen, da bode list ugajal potrebam naroda slovenskega. Z druge strani pa prosimo slavno občinstvo, da nas podpira v izvrševanju težke naše naloge. Uredništvo in upravništvo „Edinosti".; Govor dovenskei/a poslanca dra. Ferjanfciča v, seji državnega zbora rine 22. aprila 1890. (Dalje). Navel sotii to, da označim uioža, ki a« je postavil na ćelo družtva „Dante Alighieri". Ruggero Bonghi je označil smoter družtva v tem zmislu, da mu (dru-žtvu) pripada naloga, obvarovati propada one dežele, katere amo Italija zahtevati po narodnem pravu. Rekel je: „Dante je se svojo lučjo prepodil srednovečno temo. Dal Bog, da družtvo, ki bo je ustanovilo pod njega imenom, vspeva v to ime, da ne potoneta italijanska kultura in italijanski jezik v ptujem nalivu*. Še jasnejše nam je smoter tega družtva v družtvenem organu povedal Gia-como Venezian, ko je — govoreč o položaju Italijanov v raznih dolih sveta — rekel (čita): V Tridcntu postavili bo spomenik nekemu staroneuiškemu pesniku, ker nas hočejo izzivati. (Klici: Bolzan!). Ob mejah Beneških čuje se kričanje Srbov in Hrvatov, kateri nočejo dopustiti, da se postavi spomenik slavnemu Dalmatincu Nikolu Toinazeju*. Mimogrede bodi omenjeno, da to ni rcB. (Čita): „Slovenci po gledujejo poželjivo po Furlanskih planjavah in njih apostoli napovedujejo po propo- PODLISTEK. Na jadranskej obali. Povest; opisal Slavoljub Uubravoc. IV. „Slovan gro na dan", ta izrek izpol-nuje se veselo letošnjo jesen v meatnej okolici. Celo pred samim mestnim pragom ujunačili so ee zopet Slovenci, celo tukaj snujejo slovensko pevsko družtvo in poleg tega ustanoviti mislijo tudi podružnico šolskega podpornega družtva, čegar blagi nameni ao toli plemeniti in vzvišeni, da ga zavednemu človeku niti ni treba pri poročati. Toda to ni lahko na teh tleh, na periferiji slovenstva. Lahoni imajo pov sod in z jako pretkano previdnostjo razpete svoje mreže, kamor love lahkomiselne okoličane, da z njihovim denarjem bhu jejo in podpirajo šole v njih lastno pogubo, šole, katerih Bmoter je vcleizdajski. Treba torej neustrašljivosti, orjaškega poguma in mnogo čilih moči, da varujejo nezavedno ljudstvo grabljivih in Skodeželjnih volkov nasprotne stranke, ki razpolaga z mnogo-brojnimi sredstvi, namo da doseže svoj namen : odtujiti Slovence svojemu narodu in prevzvisoni dinastiji ter je učiniti po nekoliko jednake sebi, katerih srce jo v Rimu, trebuh v Avstriji. vednicah in po cestah vojsko italijanskim rojakom. Družtvo „Dante Alighieri" kliče1 Italijanom, da se postavijo v bran. Kdor ljubi domovino svojo, mora žnjimi. Italija mora pomagati Italijanom, boreći ui se za najsvetejša prava". Taki so torej nameni, tak je smoter tega družtva. Ako pripomnim, da je družtvo to stopilo na mesto „Odbora za Tise in Trident", izvel sem — tako mislim — le posledico iz istin, po meni navedenih. Postavljenje spomenika v Tridentu ni torej druzega, nego protiavstrijska demonstracija. (Ugovarjanje). Uverjen sem, da je mnogo mest po Italiji, katera pogrešajo kinča Dantejevega spomenika in vender so izbrali uprav Trident za to, da se najprvo tam postavi Danteju spomenik. Nabira se po vsej Italiji in nabirajo tudi po avstrijskih mestih, kjer stanujejo Italijani. Trident je podaril 10.000 lir, ker menda nemajo v blagajni svoji avstrijskih goldinarjev (Poslanec dr. Lorenzoni : Se več!) in Tržaški listi nam uprav sedaj javljajo, a kakim entuzijazmom je Tržaški mestni z a s t o p v s o-botnej seji dovolil svoto 1000 g 1 d. v ta n a m en, temu družtvu in s takimi cilji. Ker torej postavljenje Dantojevega spomenika ni druzega, nego demonstracija proti Walterjevemu spomeniku, menim, da ni žalil duha velikega pesnika oni, ki je dal na pozive za nabiranjo prilepiti listke, na katerih se je čitalo: Polenta no monumenta. (Poslanec dr. Lorenzoni: Bravo !) Ako še nadalje navedem, da je ne-kov Bidischini podaril mestu Tržaškemu nekaj relikvij iz zapuščine Garibaldijeve — kakšne relikvije, se nam ne pove — in nko povem, da jo nekov Rimski odbor zaključil, da se te stvari toliko časa ne izreče mestu Tržaškemu, dokler se Trst ne loči Sem pridite so učit vi narodni pesimisti, trdeči, da naš narod ni vztrajen, da sploh ni ustvarjen za življonje, za samostojni razvoj, da se ne giblje, da nema pravih uzorov in da peščica satuih revnih Slovencev nema bodočnosti. Tu sem pridite vi črnogledci, ki ste uverjeni, da si nemamo kje iskati opore, da nas je malo! Tukaj se učite spoštovati slavni svoj rod, učite se častiti neumrli spomin slavnih prednjikov ; tukaj boste več kot je-denkrat na dan čuli iz ust spoštovanih in cenjenih narodnjakov zatrjevati mnogobrojnost Slovanov, odločnost Slovencev in njihovo naravno nalogo. Tega se strašijo celo naši nasprotniki. Radivoj Stanič ima polno roko dela. Četudi se imenovana prememba ne vrši v njegovem rodnem okraji, kjer že imajo vsa narodna družtva, vender si ne da pokoja. Pomaga, kjer more, nagovarja, vs-podbuja, svetuje in hodi celo sam nabirat udov za novo družtvo. Kjer so mu je zdelo, da ima količkaj znanja, podal se je pridobivat novih udov, novih braniteljev za Bveto narodno stvar. Pri mnogih veselicah občeval jo že s Skočirjem in njegovo hčerko, ljubeznivo Olgo, ki se je v teui času razvila liki vrtnica v hladnej poralad-nej noči. Lahko bi trdili, da jo skoro dovršena krasotica. Njena lepota, njeno krč- il d Avstrije in se združi z I t u-!i i > — pojasnil sem — tako menim — na nekaterih izmed obilih prikazni delo vanje in spletko irredente, pojavljajoče so izven crnoruiueiiih kolov. In kako se javi iredenta v monarhiji Batne j ? Kdor je le keduj živel po italijanskih mestih, po mestih v Primorskoj, ta ima gotovo pojem o tem. To zasledujemo že od 1806. leta sem. Spominjam se, da so leta 1806 po nesreči pri Kraljevem Gradcu — ko so napotili obilo vojaštva od južne ermade na severno bojišče in ko so se Italijani bližali Gorici — morali iztirati raznih oseb iz Gorice. Odstraniti so morali Favettije, Rismonde, in kakor se vsi zovejo, ker se je bilo bati, da ne bi ti elementi z Italijani skupno delovali, ako bi poslednji predrli do Gorice. J e-z i k i r e d e n t e j e petarda. To je sicer argument strahopetnežov, ali je glasen argument in v vednej porabi. (Prav dobro ! na desni.) Tudi o tem ve vsakdo česa povedati, kdor je kedaj živel po italijanskih mestih. Še danes se živo spominjam nekega dogodka, katerega sem sam doživel. Bilo je ob nekej cesarskej slavnosti — in petardo so menda v prvej j vrsti za to, da služijo kot demonstracijsko sredstvo osobito ob takih dnevih, ! ki so posvečeni spominu na monarha (poslanec Šuklje: Čujte, čujte!) — bilo je ' na večer leta 1866. Šel sem po Goriškem glavnem mestu mimo nekega poslopja, v ; katerem sta bila nastanjena nemško družtvo in kavarna in kjer ao ho shajali elementi avstrijskega mišljenja. V tem trenotku razpočila so je bomba v veži hiše. Mnogo ljudi je pridrlo skupaj. Zbrali smo so pred poslopjem okrožnega j urada (Kreisamt), kjer je bival politiški načelnik. V istem trenotku počila je zopet druga bomba. Druzega dne bila je ob povudu cesarske slavnosti v velikej tanje, njeno mišljenje, vse se je na njej nekako dražestno strinjalo. Marsikoje možko oko se je že obrnilo za njo, kakor samo Bebi 110 hoteč verjeti o tako milej prikazni. Tja se je Stanič podal najprej. Kakor je bila Olga o svojem prihodu iz šolo nevedna o narodnih težnjah in o slovenstvu, kakor tudi o slovanstvu sploh, privadila se jo s časoma vsemu in vsled Staničovega prigovarjanja jela je citati celo slovenske časnike, katere jej je pošiljal tieutrudl jivi rodoljub. Vedel je že tako izbirati ter jo opozarjati na tvarino in obliko, da Be je lepe Olge dovzetno srčice jelo po malem zanimati za razmere bornega lastnega rodu. Očetu in hčeri se jo dozdeval čuden Staničev nenavadni pohod. Olga je bila v velikoj zadregi. Po starej, lepej slovanskej navadi sprejme Skočir odličnega gosta. Videlo se inu je, da ga vsa stvar nikakor ni mnogo iznenadila. Vso njegovo gibanje je pričalo, da v« kaj in zakaj in kako se je vesti v takih slučajih. Sam s seboj je pa dejal: takih pohodov bode, upam, odslej še več, hi, hi! Kdor ima dekleta! Za danes je očka dobro pogodil. Lepo jesensko popoludne je že po trgatvi, ki letos ni bila slaba, zato pa tudi vinogradnik ni slabo volje. Tudi druzega se je že še pridelalo. cerkvi slovesna služba božja. Četrt ure pred začetkom službe božje počila je v s p o v e d n i c i zopet bomba. Bomba ta brezdvombeno ni bila dobro tempirana, kajti nameravalo se je, da poči mej službo božjo. Neka ženska padla je v nezavest in so jo morali odnesti. Bombe pa mečejo leto za letom, navel sem samo jeden vzgled. In naj še omenim leta 1882, ko so določili Obordanka, da z bombami izvede zlobni, peklenski naklep iredente? Ali zlodejci ostali so vsikdar nepoznani, izvzemši Obcrdanka samega in nekega druzega slučaja iz najnovejšega časa. Ko se je Deprotis nastanil v rumen e j hiši, vzrastel jo še bolj greben iredenti in oddahnila se je. Mož je bil navdahnjen so serdom do Slovanov in je bil toli zaslepljen, da je menil spreobrniti v Italijo škeleče elemente z dobrohotnostjo in dobrotami. Vspeh je bil drugačen. Naseljevanje Italijanov v j Trstu se je množilo, iredenta se je orga-nizovala po okrožjih, po vzgledu telovadnih družtev. Obravnava, vršivša se meseca fe-bruvarja t. 1. v Trstu proti metalcem petard, 1 spričala nam je, da so našli spise z napisom : Circolo Garibaldi, soziono Pisino. J To so vender dokazi dosledne, razširjene organizacije. Vrhu tega je Tržaško Časnikarstvo okuženo iredentiškim mišljenjem. Predsednik prekine govornika: Prosim Vas, gonpod poslanec, opozorili so me, da se svojim govorom žalite Italijane. | To ni parlamentarno in moram Vas grajati. ' Prosim Vas, da no nadaljujeto v tem zmislu. (Poslanec dr. Ebeuhoch: To jo le avstrijsko! — Klici na desni: To ni ža-' ljenje Italijanov. On govori le proti Gari-i baldiju ! — Poslanec Fiegl: Svoboda go-j vora !) Poslanec F e r j a n č i č nadaljuje ; „Gospod Stanič", dejal je Skočir, „saj so no vidiva danes prvič. Vsprejoti i Vas moram kot soseda. Tudi Vi sto po | svojem očetu kmetovalec in vinogradnik. Kot dobra soseda pokusila bova mojo črnino. Olga, prinosi! V snažno, vender ne gosposki oprav-Ijenej sobi sedla sta za mizo ter se jela j pogovarjati o letini, o vremenu, davkih in j drugih navadnih predmetih, kakor jo že navada o prvem pohodu. Ker nočemo poslušati pogovora, ki obema preseda, nuja j se nam lepa prilika, da se ozremo neko-' liko po sobi. V kotu na desno od vrat jo postelja, o koji lahko trdimo, da jo bila, j ko je bila nova, juko lepa, a zdaj je že močno oglodana, vender ne preveč. Pregrinjalo je čipkarsko delo najnovejšega ukusa, i/.vestno Olgin izdelek. Nad postelje na zelenkast« pobarvanej steni visi v črnem okviru s šipo pozlačena podoba ; božjo Porodnice s sv. Višarjev. Pod njo je več manjših podobic s pozlačenimi okvirji, gotovo svetih spominov na različne ! božjo poti, po kojih jo Skočir mnogo prehodil. Bil je v Bvojej boljšej dobi na sv. Višarjih, na Brezji, v Ljubnem, pri sv. Joštu, kjor so sv. „stengo", pri sv. Krvi, na Šmarnej in Žalostnej gori, na sv. Gori pri Gorici; vse to lahko sodimo po raznih „odpustkih", ki vise na steni. (Je bi pa Dozvolim si pojasniti gospodu predsedniku, da je predmet mojemu govoru iredenta in da ne menim za Avstrijo dobro in pošteno mislečih elementov. Mislim, da je v interesu države, da se vender enkrat ta stvar na tem mestu primerno razjasni. (Posl. Ghon: Ves govor bil je žaljenje dobromislećih avstrijskih Italij anov. — Posl. Lorenzoni: Rekel je, da je Dantejev spomenik protiavstrijska demonstracija!) Predsednik: Govornik se je že moral posluževati žaljivih izrazov, ako se italijanski poslanci res čutijo žaljene. Poslanec Ferjančič: Namen mi je dokazati, da je le v interesu države, ako obračamo pozornost svojo tem razmeram in jaz smatram za svojo dolžnost, da pokažem, kako podobo so zadobile te razmere, osobito v zadnjih letih, kar morem dokazati samimi istinami. Zadnji junaški čin iredente pod I)e-pretisom bil je pretečenega leta vzprejem avstrijskih poslancev ob njih prihodu v Trst — vzprejem s petardami. (Prav res! na desni.) Ali tudi te petarde bile so slabo prirejene, kakor ona v velikej cerkvi v Gorici. Tudi tem petardam bilo je namenjeno, da počijo, ko dojde posebni vlak v Trst. (Poslanec dr, "VVoldrich: To smo mi doživeli!) Veseli me, da imamo mej nami priče o tem dogodku. To je bil sicer čin iredente, ali, kakor da je hotel oficijelni TrstJ popoln iti impertinenco i r e -1 d en te, vravnavali so vse tako, da se nam je vidilo — gospodje mi bodo to pritrdili, — kakor bi bili v deželi sovražnika. (Prav dobro! na desni. — Italijanski poslanci ugovarjajo. —Posl. Steinwender: Ne, bilo je tam prav prijetno. — Veselost). Vsaj tudi nesmo pričakovali slav-no8ti, ker smo bili vabljeni od druge strani, Ali pričakovati smo smeli, da se nas bode vzprejelo uljudno in spodobno, kakor je to navada pri občevanju z ljudmi. Opomnim samo, daje predsednik avstrijskega drž. zbora stanoval v 4. nadstropju, (Čujte, čujte ! na desni.) da so mu odka-zali malo sobico in še v tej ni sam stanoval. (Ćujte, Čujte! na desni.) Opomnim nadalje, da je moral deželni glavar Kranjski ob 11. uri zvečer z ženo in otrokom na ulici stati, ker so zanj določene pro-Btore drugim oddali, in da ni vedel, kam bi položil trudno svojo glavo. (Ćujte! čujte! na desni) Vsakdo iz med nas je doživel česa neprijetnega in je odiš«! iz Trsta zagre- mene, o katerih se pač reči sme, da bi njenimi čutstvi. To so resnice, katere nas silijo, da o njih mislimo, in katere so znak situvacije v Trstu. Ali denimo, gospodje moji, da bi došlo v Trst 50 ali 20 poslancev italijanskega parlamenta, to bi videli, kakov sijaj bi gospoda kazali; (Živahno odobravanje na desni); to bi videli, kako bi jih častili in kako bi se trudili, da jim mudenje v Trstu napravijo prijetno ! (Pritrjevanje na desni.) Politika prešnjega namestnika se je ponesrečila. Nezmisel te politike nas je tako daleč dovela, da so vsi slojevi, vse razmere v Trstu in po Primorskem razjedene po iredentizmu. Stanje je postalo neznosno in potreba premenbe bila je služili le Slovencem, kajti Italijani itak ne obiskujejo cerkva (posmeh na levi)-oni zahtevajo slednjič, da dobe 2000 v Trstu živečih slovenskih otrok jedno slovensko šolo. (Posl. Suklje: Jedno šolo za 2000 otrok !) To so tiste prenapete in absurdne stvari, katere zahtevajo Slovenci; in tisti predrzni agitatorji so pa taki-le, kakor vidite tukaj-le jednega mej nami v osobi poslanca N a be rgoj a. (Posl. Šuklje : da, tako-le izgledajo !) Da tak nagovor ne more vzbuditi zaupanja do mestnega zastopa, je jasno. Toda mestni zastop vprl so je tudi vladi, ker jo ta-le, boječa se demonstracij, hoteli biti odkritosrčni, morali bi povedati —• če bi Skočir pravil sam, ne konča do jutri — da se ni ogibal niti manjših božjih poti, kakor k sv. Jeronimu na Nanosi potem je bil Skočir tudi na Planinskej gori, pri Vreinskej M. Božji, v Logu pri Vipavi o „pastirskem11 prazniku sv. Jerneja apostola. Pozabil ni niti peljati se na otok „Grad" pod Celej in o godu sv. Nazarija v Koper, da mu blagoslovijo ua-brane cvetice kot zdravilo ljudem in živini ; da ne spominjamo sv. Jošta v Ric-njih, kjer je bil vsako leto iri cerkvice na Repnem taboru, katero je navadno obiska-val o „šmarnih* mašah. Zavese pri oknih so bile delo najnovejšega časa, kakor tudi mnoge posodice s cveticami, ki so dokaj ljubko stezale svoje pestrobojne glavice skozi okna k ljubemu solncu. Će omenimo se omare za obleko in predalnik s tremi predali, olep-šanirai z umetno in somerno rastočimi klinčki, kakor v podobi line, našteli smo, razven nekoliko stolov, ki so bili tudi, kakor vse drugo, nekam starinske oblike — vso sobno opravo. Splošen utis nepre-tesne sobo ni bil sicer ničesar nenavadnega, vender snaga in red, ki ata bila v vseh rečeh, dajala sta vsemu skupaj neko posebnost, da se je človek čutil pod tem stropom kmalu povsetna domačim. (Dalje prihodnjič). nujna. Ta prememba se je izvršila. Od- prepovedala prepeljavo ostankov umrlega dahnili smo se, ko je prišla ta prememba; italijanskega pesnika, kateri je poznal Trst osobito ae je oddahnil narod slovenki^ki le kot neodrešeno mesto; s temi ostanki je sosed italijanskemu, ko je padel mož, imele so priti tudi rečene Garibaldijeve kateri je se železno roko potlačil VBak slo- relikvije. venski migljej. (Poslanec Suklje: Tako je!) In kako stališče je zavzela osrednja Gojili smo najboljšo nado, da se bodo vlada ob tem vprašanju? Mi vemo dobro, stvari na boljše obrnile. | da si vlada ne more vstvariti lokalnih fak- Celo „Reichsvvehr", katero glasilo jo torjev, kakor bi hotela; ali toliko bi že gotovo v to poklicano in nesumno, (Prav 8meli zahtevati, da bi šla vsaj pri onih res! na desni), izrekla se je, da ne kaže naredbah, katere more urediti po lastnej v Trstu še nadalje tirati italijanske poli- volji, slovenskemu, po lokalnih faktorjih tike in se opirati na italijanski element, tlačenemu elementu na roko in da ne bi Za nemško politiko pa ni tal. j dopustila, da ta element ovirajo v njega Nasvet tega lista je bil, opirati se na razvitju. Toda osrednja vlada ne slovanski element, ki je že tako ali tako ugodi prošnji 1400 očetov za v večini. (Klici na levi: Aha!) Prosim, da jedno slovensko šolo 8 praz-mi ne posegate v besedo. „Reichswehru ni m i z g o v o r o m, češ, da je rečeno, od je iz vestno nesumenvir! „Reichswehr* se 1400 očetov podpisano prošnjo vzelo v je sklicevala na Dalmacijo, na upravo Ro- roko in jo napotilo do raznih istanc neko diča in na vspehe te uprave; pripomnila družtvo, katero formelno ni bilo v to je, da je od Rodiča setn iredenta izbrisala opravičeno. Dalmacijo iz vrste onih dežela, katere bi Toda jaz mislim, da bi bila še trebalo Italiji pridobiti. Toda neso ho- dolžnost vlade, ko je zvedela o tej teli slušati dobrega sveta, naj je že prišel potrebi, zahtevati od mestnega zastopa, od te ali one strani. 1 da otvori jedno slovensko šolo. Izročili so potem vlado v Trstu možu, Osrednja vlada osnovala je Italijanom ki je tudi do tedaj že sovladal. Dvomimo, v Trstu državno obrtno šolo z izključljivo da bi imel ta mož, pred katerega očesi jo italijanskim poučnim jezikom, dočim jo iredenta vzrastla in se ojačila, — denimo, našo prošnjo, da bi ae na tej obrtnej šoli da ima res dobro voljo — dovelj sile in osnovali tudi slovenski oddelki, odbila. Mi moči, pobijati iredento in jo iztrebiti. moramo toraj dopustiti, da so italijančijo Do tega je malo upanja, ako motrimo naši dečki, ali pa so morajo odpovedati razmere, ki so nastale v Trstu in po Pri- obiskovanju šol. morskem po rečenej osebnej premembi. j Osrednja vlada namerava tudi v Trstu Bile so volitve v mestni svet, ki jo' osnovati izključljivo italijansko učiteljsko i zajedno deželni zbor. Pričakovali so od ; prjpravnico. Pravim, da namerava, ker! teh volitev, da se bodo nove razmero po- budgetni odsek, ne poznajoč obstoja in kazale v luči, Avstriji prijaznejšej. In kaj razfijrjenja iredente, zahteva, da glasujemo so dosegli ? Mesto štirih ekstremnih mož in da tako ^^ pozoVemo vlado, da v volili so v mestni zastop, oziroma deželni Trstu osnuje rečeno učiteljsko pripravnico, zbor, štiri zmernejše. Mej drugimi je padel j(lz menim, da bi bila taka pripravnica v dr. Piccoli, kateri je igral, kakor se apo- Trstu odveč, kajti potrebnih učiteljskih minjate, posebno protiavstrijsko ulogo v mo& morejo si pridobivati od italijanskega zadevi kunsula Durando. Tako so sestavili oddelka učiteljske pripravnice v Kopru in deželni zbor in mestni svet in volili so j0(j italijanskega oddelka ženskega učite-starega župana. hjiMft v Gorici. Ali ta je takoj začetkoma v prvem j Ako ustanove v Trstu učiteljišče, obi-Bvojem nagovoru zavzel tako stališče, akovano bode gotovo prav obilo; vzgojilo profesorja Tullio Jfartello. Besede te je izustil v svojem nastopnem govoru v Bo-lonji. Govoril je o važnosti vseučilišč. (Čita.) „Tudi Avstrija pripoznava vseuči-liš čem toliko važnosti, da nikakor ni hotela vstaiioviti v Trstu vseučilišča, dasi so jo v to silili Gorica, Istra in Trident. Avstrija ve dobro, da ne bi z ničemur tako pospeševala izgube svojih italijanskih provincij, nego z ustanovljenjem zavodov za višjo izobraženje.' Ako že italijanski vseuČiliški profesor goji take nazore, potem pa res ne morem razumeti, da ae avstrijska naučna uprava ne spod-tika ob ustanovljenjem vseučilišča v Trstu. Naslikal sem Vam kolikor moči na kratko razmere, kakor so se razvile na Primorskem ; menim, da sem vzbudil v Vas prepričanje, da se v Italijo težeći elementi ne dajo pridobiti z dobrohotnostjo, in da te elemente mora poprijeti močna roka. Skliceval sem se na nek vojašk strokoven list, po-vdarjal sem, da ako hočejo, da se razmere po Primorskem razvijejo v mirnejšem zmi-slu, ni treba druzega, nego izpolniti pogoje razvitku slovanskega prebivalstva ob Adrij i, katero ne išče in ne more drugje iskati svoje rešitve, nego v Avstriji; zakličem torej vladi: Slovani so poklicani branitelji Adrija n s kog a obrežja, katero je Avstriji življenja pogoj proti italijanskej p o ž e-1 j i v o s t i. V interesu države je, da se razvitje Slovanov ne le ne ovira, ampak da se kolikor mogočo pospešuje. (Pohvala na desni. — Govorniku ćastitajo njega somišljeniki.) katero nikakor ni bilo po tem, da bi v Slovencih vzbudilo zaupanje, bodisi do mestnega zastopa, ali pa do vlade. se bode toliko učiteljskega materijala, da ga ne bode moči v Trstu namestiti. To osobje namestili bi po vsem Primorskem, Spomnil se je v svojem nagovoru tudi j in če ne to, gotovo pa po Tržaškej oko- slovenskega elementa v Trstu, kar se do-sedaj ni dogajalo. In zakaj je tako storil? Samo zato, da bi Slovencem pokazal, kdo je gospodar. Po nekaterih, sicer prijaznih besedah rekel je: „ako bi pa nastopili predrzni agitatorji, kateri bi hoteli rušiti mir mej prebivalci mesta in onimi okolice, kateri bi zahtevali prenapete in absurdne stvari, (Posl. Steinwender: No, kaj hočete?) kateri bi sejali razpor mej ljudstvom, potem, gospoda moja, zgrabimo za ščit jedinosti, da visoko držimo našo latinsko kulturo, jasno to hčerko preteklih stoletji. (Posl. bar. Hackelberg: Bravo !) No, kakšno pa so to prenapete, te predrzne zahteve Slovencev ? Slovenci zahtevajo, da bi magistra', ki je vender politiška oblast, vzprejemal in reševal slovenske uloge; Slovenci zahtevajo, du bi smeli svojim zaslužnim možem postavljati nagrobne spomenike se slovenskimi napisi (Klici na desni: Kar se jim zabranjuje!); Slovenci zahtevajo podpor ra verske na- liči. In kakor stvari stoje, bi se po tih, slovenščine nezmožnih učiteljih gotovo ne širil avstrijski duh po šolah okolice. Stvar sega pa še dalje. Govori se celo o italijanskem vseučilišču ; Tržaški listi vedo tudi povedati, da je gosp. minister Tržaškim poslancem v tem pogledu upanje dal. (Ćujte! čujte! na desni). Ako pa osrednja vlada po snovanju izključljivo italijanskih zavodov za to skrbi, da se pretrže vsaka duševna zveza italijanskega prebivalstva z notranjem Avstrije; ako vlada italijansko mladino tako rekoč omejuje na italijanski pouk in na italijansko mišljenje in čutstvovanje, potem pa dela nevede onim na roko, kateri trdijo, da stvari gredo tako pot, da morajo kmalu dozoreti in da bode dežela ta Italiji pripadla kot zdrel sad. Glede nameiovanega vseučilišča, katero pa jo nepotrebno, ker imajo Italijani na vseučilišču v Inomostu svoj italijanski oddelek, bodi mi dovoljeno navesti karakterističen glas, namreč glas Politični pregled. Notranje dežele. Poročilo o 389. seji državnega zbora dno 22. aprila. Nadaljno obravnavanje ob proračunu. Ko bo razne peticije izročili dotičnim odsekom, oglasi se k besedi ministerski predsednik grof Taaffe, da odgovori najprvo ua interpelacijo posl dra. Engula in drugov radi postopanja oblastnij proti jed-neuiu delu češkega časopisja in proti poslancem in družtvom ; — in potem na interpelacijo poslanca dra. Exnerja radi postopanja redarske oblasti ob priliki izgredov na Dunaju; in slednjič na interpelacijo dra. Riegerja in drugov radi ukrepa Pra-žkega namestništva, da mora Pražki magistrat z župnim uradom avgsburgske konfesije občevati v nemškem jeziku. Proti točki (prinos za pokritje stroškov za skupne zadeve11 govorila sta poslanca dr. Vašaty in generalni govornik poslanec Tiirk. Vašaty je govoril jako ostro oroti vladajočemu militarizmu; rekel je, da nečejo čuti glas ljudstva, kateri kliče: narodi zahtevajo, da se jih dobro vlada in nečejo vojske. Celo ua Nemškem rase nevolja proti militarizmu. Delegacije neso izraz javnega menenja, ker slovanska večina tam ni zastopana. Zveza z Nemčijo je nepotrebna in jo škoda tolikega narodnega kapitala, ki so potroši v ime te zveze. Nemčija ne vpliva samo na vnanjo politiko Avstrije, ampak se meša tudi v naše notranje zadeve. Govornik navede več vzgledov. Po odhodu Bizmarka nam ni ostalo druzega, nego izguba neste-vilnih milijonov narodnega kapitala, beda, ubožtvo in izguba dragocenega ruskega prijateljstva. Generalni govornik T ii r k je očital nemškej liberalnoj stranki, da opravlja vladi „Stiefelputzerdienst* in je potem polemizoval proti predgovorniku. Pri točki „centralno vodstvo" je proti govoril mladočeški poslanec d r. Horo I d. Vlade uavidezno drobrohotstvo do češkega naroda bila je le hinavsčina. Pridobitve, o katerih se vodno govori, pri- boril si je narod sam, brez vlade — da : proti vladi. Pravijo, da imamo avtono-mistiško veČino v državnem zboru, toda uprava in postavodaja gibtjeta se vedno po starem tiru centralizacije. Vlada je po svojej neodkritosrčnosti povzročila tako nezadovoljnost v narodu, da to stanje v interesu države ne sme dolgo trajati. Kar Nemci hočejo, to so odkrito povedali: he-gemouijq. Govornik je potem na dolgo polemizoval proti češko-nemškej spravi in pojasnjeval postopanje oblastnij proti mla-dočeški stranki. Govornik je zahteval sprave z narodom češkim na Češkem, Moravskom in v S lezi ji, ter zaključil: Kdor hoče, da bode Avstrija obvarovana proti vsim nevarnostim, ta bode pojmil naše stališče, je priznal patrijotiškim in naB ne bode v bodoče tu obrekoval in zasramoval. Za to točko sta potem govorila poslanca dr. R u t o vv s k i in F i š e r a, proti posl. K y r 1 e. Ostali poslanci izvolili so si generalna govornika: z jedne strani posl. Wrabetza, z druge pa posl. d r a. Ferjančiča. Wrabez je govoril o velikih bremenih mesta Dunajskega, katere bi prav za prav morala nositi država, ter je dolžil vlado, da je kriva na sedanjih izgredih, ker je bila preprizanesljiva proti antisemitom. Generalnega govornika dra. Ferjančiča govor prinašamo na drugem mestu. Na to je došel k besedi poročevalec dr. Kathrein, kateri je zagovarjal češko-nemško spravo proti napadom Mladočehov. Glede izgredov omenja, da se oni, ki nosi v srcu svojem krščanske nauke, ne bode nikdar oblastim šiloma uprl. V 390. seji dne 23. t. m. bila je na dnevnem redu točka „državna policija." Proti je govoril posl. Krsna-w e 11 e r. Njega govor opiral ae je na socijalistiško podlago. Posl. Pernerstorffer je hudo in razžaljivo napadel policijskega predsednika barona K r a u s a, V 391. seji dne 24. t. m. odgovarjal je policijski predsednik baron K ran s na napade poslanca Kronawettra in žaljenja posl. Pernerstorfferja. Mej sejo prišlo je do hudega spora mej dr. Krona-w e 11 r o m in poročevalcem dr. Kat h-r o i n o m. Rusin O z a r k i e w i c z je tožil o pritiskanju in zatiranju Rusinov. V 392. seji dne 25. t. m. obravnavali so o vladnej predlogi z ozirom na bedo na Češkem, Kranjskem in Primorskem. Namenjene svote smo že prijavili, omenimo le, da je državni zbor vzprejel resulocijo, katera vlado pooblašča, da sme, ako treba, uporabiti tudi večje svote, nego so določene v predlogi. Za tem se je nadaljevala proračunska debata, pri katerej pa ni bilo nikacih posebnosti. V 393. seji dne 26. t. m. bila je v obravnavi točka „deželna hramba". Posl. K r e u z i g je želel da se preustroji vojaško pravosodje. Vojni minister je opomnil, da pri sklicevanju reeervnikov k vajam je težko povsem ugoditi željam z ozirom na žetev in setev, kajti razmere neso povsod jednake. Izbrati je torej treba povprečne termine. Na družinske razmere ni moči ozir jemati, ker se itak sklicuje v omejenem številu. Zatem so začeli obravnavati ob proračunu naučnega ministerstva. Poslanec K lun govoril je tudi o Tržaških razmerah. Govor čemo priobčiti doslovno. Tudi minister Gautsch se je obširno bavil se Slovenci. Na ta govor hočemo v prihodnjej številki reHektovati, ker uam danes prostor tega ne dopušča. Vnanje države. Rumunska zbornica se je se-šla v posebno zasedanje. Ministerski predsednik prečital je posebno kraljevo poslanico. Obravnavali bodo o kreditu za vtrdbe. Dne 27. t. m. bile so v Parizu volitve v mestni svet. Bilo je voliti 80 zastopnikov, toda odločenih volitev je samo 21, za vse druge bodo trebalo ožjih volitev. Republičanski listi so jako zadovoljni z vspehom, ker ga smatrajo za popolni poraz boulangistov. Glasila teh poslednjih pa upajo, da jim ožje volitve ugodnejše izpadejo. Monarhični listi pa zopet trdijo, da so volitve dokaz, da se je konservativna stranka na novo vtrdila. Nekemu listu v Bu karea tu pišejo: Major P a ni ca ni z drugimi jetniki 'skupno zaprt, kakor se je mislilo. Prepeljejo ga namreč vsaki večer v drugi zapor: ali v kako stražnico, kako šolo itd., , kjer ga strogo stražijo, V očigled bliža-jočej ae obravnavi proti majorju Panici pomnožili so posadko v Sofiji za 2 polka pehote, da zatrejo že v kalu vsako demonstracijo. Domače vesti. Konfiskacija. Prvo izdanje našega lista k o n f i s k o v a 1 o je ces, kr. državno pravdništvo radi domačo vesti o delalskem gibanju. Mir njegove) duši. Na veoer 25. t. m. umrl jo na Reki jeden najvrednejših hrvatskih sinov : Ivan F i a m i n, opat in župnik Reški. Porodil se je na Voloskem — bil je Bin tužne Istre. A bil je zvest sin naroda svojega, zvest do preranega groba. Tudi hrvatska knjiga zgubila je v njem zvestega zaščitnika, osobito za „Matico Hrvatsko" je rad pisal. Slava Fiami-novemu spominu ! Nov odvetnik. Dne 25. t. m. vpisan je bil v listo advokatov tržaške komore se sedežem v Pulji gospod dr. Matko L a g i n j a. Novi odvetnik so kmalu poda na svoje mesto. Odlični gosti v „Slovanskej čitalnici". Predsinočnjem zbrala se je odlična družba v prostorih „slov. čitalnice". V prvej vrsti omenjamo preBvitl. nadbiskupa Barskega : (Antivari, Ćrnogora) Simona Milino-v i č a, narodnega pesnika Jovana Sun-; d e č i ć a, tajnika presv. biskupa, gospoda Radića, opernega pevca g. Josipa N o 1-lija, odličnega slovenskega rodoljuba g. Ivana Hribarja itd. Zabava v tej od-ličnej družbi bila je jako prijateljska in animirana. Krasno slovensko petje je kaj ugajalo slavnim gostom. Iz državnega zbora. V seji dne 28. t. m. pritoževal se je poslanec N a b e r-goj o pomankanju slovenskih šol v Trstu in okolici. Dokler ne izdajo dotične Šolske postave, treba je za to skrbeti po poti 1 naredeb. Govor priobčili bodemo po ste-nografiškem zapisniku. Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda V Trstu darovala je družabnica „Tržaškega podp. in bralnega družva", go-spodičina Marija Merijašič, ker se ni mogla vdeležiti veselice dne 27. t. m., 2 gold. — V gostilni g. Lukše na Prošeku zbrani „Hajdrihovci" darovali so 1 gld. 63 kr. Družbi sv. Cirila in Metoda na Greti daroval je gosp. Zelen Josip, posestnik v Senožečah troške iz neke kazenske razsodbo v znesku 2 gld. 20 kr., na korist slov. otroškega vrta v Rojanu. Vzorno rodoljubje. Nesmo našli primernejšega naslova tem vrsticam, posvečenim nedeljnemu koncertu v gledališču „Armonia". Že mnogokrat srno hvalili rodoljubje Tržaških Slovencev, tako, da se nam je bilo skoro bati, da bi nas kdo no dolžil samohvale ; toda ne moremo si pomagati, tudi danes ponavljamo isto, zato, ker moramo, ker odgovarja resnici: v Trstu je vzorno rodoljubje doma. Nedeljni večer bil je časten večer za Tržaško slovenstvo; vse je tekmovalo, vsak je hotel po svoje pripomoči, da bode imel veliki koncert sijajen vspeh — v materijalnom obziru za družbo sv. Cirila in Metoda, v moralnem pa za našo narodno stvar v obče. In tako je bilo. Že vdeležba je bila veličastna: lože, sedeži, pritličje, galerija — vse je bilo razprodano. In iffcak prazničen vzduh vel je med zbranim občinstvom. Naš tam- buraški zbor pohvalili smo že večkrat, a ne šolo! Naj bi pač slavna vLda vendar en« bi govorili resnice, ako ne bi zatrdili, da tako precizno neso še nikdar udarali, kakor ta večer. Občinstvo je burno odlikovalo ta zbor in njega neutrudno delujočega vodjo. Tudi pevski zbor rešil je svojo nalogo povsem ugodno, osobito je dopadala „Istarska himna". Igra „Blaznica v prvem nadstropji" vzbujala je obilo smeha, samo na sebi živahno dejanje vršilo se je gladko. A temu se ne smemo čuditi, ako vemo, da stopijo na pozorišče moči, katerih dobro ime je že vtrjeno mej nami. Nam ne ostane druzega, nego da izrečemo iskreno zahvalo vsim sodelujočim, osobito pa gospej Ščuko vej, gospodičini T. Nadliškovej in zaslužnemu gosp. Bo- krar spregledala ter uvidela opol/.Io pot, po kojej vodi svoj politiški voz nu Primorskem. Resnični dokazi dra. Ferjančiča in družili slovenskih poslancev naj bi jo Bpametili. Batrahiomahia. Nedavno smo poročali, da jo uredništvo rudečega „ Indipendenteja* prevzel zloglasni Raškovič. Izročil mu je je pajdaš Clarizza, kateri je o tej priliki izdal brošuro, v Kojej osvetuje lahonsko golazen, ki lazi okrog tega lista, ter je zakrivila, da mu ni bilo več moči ostati pri listu. Iz brošure se zve uiarsikaka obsodba sedanjih gospodarjev tega ultrala-honskega glasila. Očka „Cittadino" obžaluje čin Clarizze, da je izdal neke tajno- rovščaku. Sedaj se pa obrnimo do1 sti ter imenuje list „zaslužen" za italijan-slavnega našega go-ta, ki je bil ta večer stvo v Trstu, čeprav se mu navide tako rekoč os, okoli katere se je vse vrtelo, i Petja njegovega ne moremo analizovaci, vedno roga in ga pobija. .Mi z nase strani bi radi videli, da bi se gospodje pri „In- |ker — bodimo odkritosrčni — nemamo v i dipendentiju" jeli dobro lasati ter bruhati to potrebnih zmožnosti. A drugi gospodje j na dan neke tajne, smrdeče po ireden-so nam zatrdili, da je No lli umetnik, I tizmu. Ali tega nočejo storiti, kajti gre | na katerega smemo ponosni biti, bodisi z'vsim za — panjoko. Rudečkar Raškovič ; ozirom na obsežje in milino glasu, kakor! je vredništvo že odložil ter je je sprejel tndi na izborno šolo. Glavna stvar pri Nol- j nek nič manj rudeči Reggio. ; liju pa je, da čuti to kar poje. Vtis j Iz Trsta se nam piše: Velecenjeui pesmi „Kje dom je moj" bil je velikansk, g. urednik! Ud okrajne blagajne se mi silovit — poleg pisatelja teh-le vrstic v je pritožil, da je bil bolan preko mesec loži sedečemu gospodu prišle so solze v oči, poslušajočemu navdušeno propoved povca-buditelja, da ta zemlja, na kateri dni, a ker so dotična pravila v italijanskem jeziku, jih ni mogel razumeti. Tretje osebe, katerim jih dal prečitati, so mu jih stojimo, je naša zemlja, zemlja slovenska, j slabo raztolmačile. Posledica je bila, da vin kako je gosp. Nolli vse to akcentiral, je zgubil pravico do podpore. Pritožil se to se ne da verno vpisati. Ali slavni nas j jo pri družtvenem zdravniku, rekoč, dane gost je bil v dno svojega srca prepri- bi trpel škode, ako bi bila pravila tudi v čan o resnici, da je ta zemlja res n a š a ■ slovenskem jeziku. Čital bi jih bil sam in zemlja in to svoje prepričanje vlil jo,1 ne trebalo bi trpeti njemu in njegovej dru-divno pevajoč, v naša čutstva. Občinstvo: žjni. pa kaj rau j0 dr. Bruner odgovoril? jo zaporedoma prirejalo navdušene ova- Ako neste zmožni italijan-cije slavnemu pevcu. Poklonili so mu tudi skega jezika, se boste pa ino-lovorvenec. j ra|j nauč5ti j j Naj po„djgI,e g)fl8i kdor Sodba vsega občinstva bila je so- lllt,ro j l>0 zadnjih volitvah v drž. zbor glasna: bilo je krasno, lepše ni moglo biti. imel sem priliko govoriti z gosp. Mlado-Pripomniti nam je še, da so moj koncertom šičem (nadzornikom rudečih, t. j. Božiče-rodoljubne gospodične šopke prodajale na vih postrežčkov) o minolih volitvah. Kri-korist družbe sv. Cirila in Metoda. Tem tikoval je postopanje svojih somišljeni-načinom nabralo je nad 50 gld. čiBtega kov, češ, da ne napravijo nobenih shodov dohodka. Natanjčen račun priobčili bodemo in izletov, a v bodoče čejo postopati po v bodočej številki. i izgledu š č a v o v, namreč, začeli bodejo Občni zbor „delalskega podpornega ž® loto popred prirejati izlete in shode družtva" bode v nedeljo, dne 4. maja po okolici; (začeli pa so v resnici že lani) t. I. ob 4. uri popoludne v dvorani hotela plačevati čejo za vino, in h tein zmešati „Kuropa". Vabijo so gospodje člani, da se glave okoličanskim nezavednožem. Tim tega zbora polnoštevilno udeleže. ! načinom menijo pri prihodnjih volitvah Deputacija dslalcev tovarne za plin došla zmagati, je včeraj v našo vredništvo. Pritoževali so j Nekdo drugi nam piše: Bil sem nav-, da jih delalci druzih tovarn sovražijo, j /,oč pri jeji mestnega zbora v soboto dno Iker nočejo praznovati 1. majnika. Prazno-,19. t. m. Ko se je razpravljalo o dovoliti vati rečenega dne pa nikakor ne morejo, I 1000 gld. za Dante-jev spomonik v Tridentu ker bi sicer mesto v temi ostalo. Njih j nastal je na galeriji buren krik in roko-posel je tak, da morajo priti tudi 1. maj- ■ plosk. — Galerija bila je prenapolnjena nika na delo. Pač pa zahtevajo delalci' Mej kričečimi in z rokami tolčečimi opa- rečene tovarne 8 urno delo na dan in i opirajo zahtevo svojo na trditev, da je njih delo izredno težavno in utrudljivo, kakor nikjer drugej. Počakati hočejo 15 dui na odgovor na to zahtevanje in ako do tedaj no dobe ugodnega odgovora, prisiljeni bodo, opustiti delo. Odhajajoči so nam pa zagotovili, da nikdar nočejo kreniti s postavnega, mir-uega pota. Tržaške časnikarske kavke zagnale so se v državnega poslanca dra. Ferjančiča ker se je predrznil osvetiti v državnoj zbornici nezakonito vedenje in protiavstrij-sko delovanje primorskih Italijanov. S posebno srditostjo se spravljajo nanj „Citta-dino", „Piccolo" in „Indipendente" ter zavračajo kot „hudobno laž" vse verodostojno dokazovanje slovenskega poslanca. No da, bratec „Cittadino", resnica v oči bode, zategadelj se ti s svojo prirojeno breznačelnostjo zaletaš v odločnega poslanca ter zanikaš njega resnično doku-mentovanje P „Cittadinu" se vidi deloma resničuo samo to, kar je dr. Ferjančič spregovoril o bivanju državnozborskih poslancev v Trstu; „Piccolo" se čudi najiv-nosti Slovencev, kateri za 2000 slovenskih otrok tirjajo v mestu slovensko ljudsko zil sem dva človeka: jeden je bil znani gosji pastir iz Barkovelj, drugi pa „Fra-gola" junior iz Barkovelj — katerega oče je rojen v Vipavi in mati na Koutovelju ! „Evviva sangue purissimo Italiano" ! Uljudna prošnja do gosp. župnika pri SV. Jakobu. V tej fari obstoji „Bratovščina sv. Cirila in Metoda". 2. pravil te bratovščine slove: „Namen Bratovščine je češčenje slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda z različnimi cerkvenimi svečanostmi in posebno sv. mašami in cerkvenim petjem v slovenskem jeziku, kolikor to dopušča družtveno premoženje." Do nedavno vršila je „Bratovščina* po možnosti prelepi ta svoj namen. Ali tudi to ae jo prenehalo po prizadevanju seda-njega gospoda župnika. Veleč. gosp. žnp-nik je raznimi sredstvi dosegel, da pevci nočejo več slovenski peti. Mi vemo žq davno, da veleč, gospod župnik ni prijazen narodnosti našej, toda navzlic temu ne pridi žalbeseda iz naših ust. Prosimo pa veleč. gosp. župnika, da blagovoljno pomisli na svoj poklic, katerega vestno vršiti je njega sveta dolžnost. In se mu nič ne-dozdeva, da bo svojim nasprotovanjem zagreniva čutstvovanjo svojih župljanov, ki so po velikej večini slovenske narodnosti; in ne pomisli, da tako razmerje — ako ao si namreč župnik in župljani v nasprot-stvu — nikakor ne more pospeševati gojitve verskega čutstva ?! Veleč, gospoda župnika l>i prosili, da vse to dobro pomisli — morda pride potem vender do drugačnih nazorov. Naši članki o potrebi konsumnih družtev vzbudili so pozornost v širjih krogih. Tako nam je doposlalo „I. Ljubljansko uradniško konsumno družtvo" svoja pravila in računski sklep minulega leta v porabo. Ako bi kdo želel pregledati ta pravila, potrudi naj se v naše uredništvo. Kakor vidite, je stvar važna in vsakako vredna, da o njej premišljujemo. Oni, ki bi se lotil dela, da se ideja ta vresniči, stekel bi si velike zasluge za narodnost našo v Trstu, kajti materijalna neodvisnost je prvi P 0 8 0 j politiškej značajnosti. Slovesno procesijo k sv. Jožefu v Ricmanje priredila je minolo nedeljo katoliška družba v Trstu. Cerkvenega obreda se je vdeležilo nebrojno število po-božnikov iz Trsta, okolice in bližnjih krajev. Ricmanje so ta dan bile podobne kacemu večjemu božjemu potu. Vodnikova slika. Našim častitim naročnikom naznanjamo, da je došel v Trst g. Kočo n da iz Zagreba, založnik „Vodnikove slike". Ako bi kdo želel nabaviti si to krasno sliko, se lahko zglasi pri uredništvu našega lista. Živinski semenj, na Opčinah ali v Bazovici vpelje menda gospod Pahor v Trebčah. Svojim volilcem je nekda to že davno priznal. Tudi pri zadnjej soji se je oglasil ter zahteval živinski trg na Opčinah. Ako se kedaj semenj vpelje, izvestno bode to izključljivo Pahorjeva zasluga. Kako sa množe Lahi. Leta 1889. se je rodilo v deželi polente in limonov 1,148.249 Italijanov, umrlo pa samo 766.131, torej malo več nego polovica. Od leto 1882. do 1889 se prebivalstvo v Italiji pomnožilo za 2,487.678 duž in štejć sedaj bla-ženadežela 30,947.300 prebivalcev. Škornja je že prepolna, radi česar se laski naraščaj pridno izselujo v tuje kraje; najrajše se pa Lahi zatekajo v našo Avstrijo, katera jih postrežljivo sprejme, ter za nje skrbi, v zahvalo pa v njej rijejo liki krti, ter goje iredentizem. Varujte otroke. Mala deklica imenom Marija Strajn v Skednju se je igrala mi-noli petek h svojem bratcem na ognjišču poleg ognja. Po neprevidnosti Be jej je vnela obleka in ogenj je ubogo dekletce po vsem telesu močno opekel. I "mrla je po strašnih bolečinah v suboto popoludne. Staiiši, pazite na svoje otroke ! Čas« nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-j sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKAHU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti knji^otiskarskoga posla te preportiča se osobito za ove vrsti tiskan ic kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artlju i zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrlialjke, izpovjedne ceduljo, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (skladišču) sve potrebno tiskanice i knjigo zu crkvene urede. Onda ima na prodaj sliedeće knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk ciena prije SO nvč. nada 40 tvrdo vozana......n. ®0 Sodnijski obrazci sustavi! B. Trnovoc . . n. Vilim Tel, provod Cegnera ...... n. 40 Ljudmila provod .1 Lebana.....n. Filip provod Krizmana.......n. SO Antigona prevod Krizmana......n. *0 Trst in okolica od Sile •......n. SO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma „ A. K. „ . . n. SO Ove su knjige jako prikladne za darove o praznicib zato ili si. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Zalivala Podpisana nač«lništva se prisrčno zahvaljujeta vsej onej gospodi, kntera je blagovoljno sodelovala pri nedeljnem koncertu v gledališču „Artnotiia" t. j. gospodu Josipu N o 1 1 i j u, slavnemu tambu-raškemu zboru, d ram a tis k emu odseku in pevskemu zboru, posebno tudi vodjem teh zborov, ker so po svojej trudoljubivej požrtvovalnosti pripomogli, da je bil uspeh koncerta tako v moralnem, kakor materijalnom obziru tak. da smemo Tržaški Slovenci po vsej pravici ponosni biti. V Trstu 20. aprila 1890. Načelništva ženske in možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. 3£5 do 10 gld. na dan^S more si vsak prislužiti brez kapitalu in rizika s postavno dovoljenim prodajanjem sreček ua obroke. ' 3 Ponudbo naj se pošiljajo: U a n k b a u s Flschcr &. C., Budapest Franz Josefs Quai 83. Najboljša 9—40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenab tovarna finega sukna Sigel-Imhof v Brnu, Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je 1 00 kr. in se dobi v odlikovanoj lekarni Praxmarer „Ai due Mori" Piaz7a Graude. 3 — 10 Vaše blagorodje! Priporočam Vam svoje sla-dostne Debrečinske salame in klobase.......ki. gl. 1.20 Paprika-alanino, zrnato . „ „ —.04 Rožno papriko . „ „ 1.— Liptauaki sir...... „ —.fiO Borovičko......lit. „ 1.— Konjak (madžarski) . . . lit. „ 1.80 Sok od jagod (Preiaelbeeren- Compot).......kil. gl. —.60 V zabojih od 5 kil s poštnim povzetjem. Z najvećim spoštovanjem 10—6 Gustav Petrovl6ky, Miskolcz Ogrska kazinczky utza 18. Kedor pošlje denar naprej, dobi pošiljatev franko Suknene tvari razašilje za gotovo ili pouzetjem za jako jeftine ciene t samo dobre vrsti .1.10 m 3.10 n ;uo „ 8.10 „ 3.10 „ '2.10 „ 2.10 „ 1.00 „ «.30 - za 1 odielo samo » „ tino » n * vrlo fino » » n za kupllt liflrt - * „ vrlo fino darovao for. 2.20—3.20 kamgarn za prati for. 2 80 for. 3 30 „ 4.HO „ «.80 „ 12.— n 15.- n — .. 9 — Tvornica t skladišče sukna E. Flusser u Brnu Dominikanski trg 8. Uzorci badava i franko. 9-20-12 Vaše blagorodje! Uflojam si Vam priporočati svoj ogrski desertni sir (izvrstni ovoji sir s karpatskih pašnikov) v ploščah in najfinijem zavitku in v originalnih poštnih zabojih od 5 kil, v katerem je 72 komadov za 4 gld. 80 kr. «. vr., po poštnem povzetju franco po ceK j Avstriji. Prosim, da se ne zamenja moj Lip-tauski ovčji sir s karpatskih pašnikov »e sličnim dunajskim, monakovskim in rnanj-skitn pivskim sirom, kateri je iz kravjega mleka. Z najvećim spoštovanjem Gustav Petrovicky, 10— 6 Miskolcz, Ogrska, kazinczky utza 18. Pošilja blago dobro spravljeno in poitnino prosto! Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morclli st. 17, priporoča se vljudno pri visoko častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljnn odgovarja. 27 —18 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto 1 Lekarna Franzoni 4—5 pri „Materi Božji" v ulici sv. Antona (poleg cerkve). Velika zaloga vsakovrstnih zdravil. Najnovejša iznajdba ti Zvcplalni meh „Z A D12 O Patentirana v vsih državah. Žveplani meh „Z A B E Q" najnovejša znajdba z dvostruknim tirnnjem zraka služeč, za posipanje žvepla i drugih prahov proti trtnej bolezni je bil odlikovan v Fiorenci na zadnej inednarodnej razstavi aparatov J proti trtni uši z srebrno svetinjo prve vrste. Mini-< st'.ratvo poljedelstva obrt nije i trgoyine jo odredilo ta 5" meh kmetijskemu muzeju r Rimu. Jednostavna i močna konstrukcija tega meha omogoČuje uspah dvostruk- — nega tiranj'i zraka i posiplje prah z najinsnjšim kre-£ tanjem; posebni zapor ne dovoli da sa žveplo v no-g tranjoHt zagotovi — Ogromne naročite ter/a me/m so mi pretekla leta do-r- hnjale iz vsih rinorejshih krajec torej mi nij potreba 55 posebno hvaliti njegove prednosti, katere ga predposta-gg vi jo vsem družim mehom. JtT Izumitelj si pridrži postopati proti ponare-djencem njegovega meha z vsem pravicam katere mu zakon dovoli, 'vau Cene: V zalogi v Trstu brez carine za naročbe od 1 — 25 mehov, komad, gl. *.,od 25 mehov naprej gl. l .ttO. Za notranjsko carine prosto za naročbe od 1—25 mehov, komad, gl. 9.!»0 od 25 nap roj, gl. 9.35 Cene za zaboje: leseni Zaboj za I meh 40 kr. za 2 — 5 mehov 60 kr., za 6 in več mehov VHaki meh 10 kr. V istarske luke se pošilja brez zaboja. Opazka. Pošilja se suino ako naručitelj denar ob enem z nu ročbo pripošlje. Glavno i edino zastopstvo i za'jga za TRST, REKO, GORICO. I8TRIJO, i DA1-MACIJO pri tvrdi: S T I 'Fi I G O iP E G A N v TRSTU — Lloydova palača, via Mercato vecchio 4. Imenovana tvrdka ima na zalogi po prav nizkih cenah sledeče predmete: sisaljko /a vino,stiskalnice za drožje, sravo za gnečenje grozdja, si-saljke za bunare ( ^tirnei, škropilnice zn vrsle itd. Železna o pohištvo kakor postelji, mize, stole, Sostelji za otroke itd. Mizo i stole lesene za vrte — železne padiljone za vrte i vse druge predmete i spadajo v hišo na vrt i v klet. — Prevzame vsakorstne nuročbe. — Cenik, proračun i razjasnenja da se po zahtevanju vsakemu. 1—8 J. PSERHOFER's Apotheke zum „goldenen Reichsapfel" WIEN — Singerstrasse PsT. 15 — ^VIEINT. Krićistllne, nekdaj imenovano univerzalne krogljice. zaslužijo po vsoj pravici to poslednje ime, kajti obilo jo bolezni, pri katerih so pokazale to krogljice svoj izvrstni učinek. Desetletja sem razširile so se te krogljice na vse strani, zapisujejo jih zdravniki in gotovo jo malo družin, v katerih ne bi bilo malo zalogo tega domačega pripomočka. .Tedna škatljica z 15 krogljicami stane 21 krM jeden zavitek Šestih Skatljic 1 gld. 5 kr., pri nefraukovani pošiljatvi po povzotju 1 gld. 10 kr. Ako 8o denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljie 1 gld 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., B zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 5J0 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek so ue pošilja). Prosimo, da se izrečno zahteva „i. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov vsako fikatljice isti podpis .1. Pserliofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline J. Paeihoferja I posodca 40 kr., prosto poštnino 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčnemu kašlju itd. 50 kr. Amerikansko mazilo za trganje i gui. 20 kr. Prali prOti potenjU 110£, Skatljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanee, I Stcklonica 40 kr., poštnine prosto 85 kr. ^NrliViicslrrt Ac-onoo (Pražke kapljice) proti pokvarjenemu želodcu, slabomu pro-/A\IjtllblVcl L-bLllLtl bavljenju. Bteklonifliea 22 kr Angležki Člldežni balzam, Steklenica 50 kr., mala Stekleničica 12 kr. Fijakerski prašek, proti kašlju itd. 1 škatljica 35 kr., poštnine prosto GO kr Tanokininska poinada J. PBerhoferja, pospeSujo rast laB, škatljica 2 gld. lT»ii\r