Telefon št. 74. Posamna Številka 10 Iu .1 priti prejeman: ca ««lo leto naprej 26 K — h pol leta strt » »euec 13 » —, 6 »50 i 2 > 20 i V apravnlštvu prejeman: za ••lo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 » — » četrt » » 6 „ — > Mesec » 1 »70» Sa pošiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In insarat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma na vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje iu praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 105. V Ljubljani, v soboto, 9. maja 1903. Letnik XXXI. Ricmanje. RiomanjBka stvar se plete dalje. Dobili smo poročila od laikov, kateri nam popisujejo, kako napreduje sirovoBt med odpadniki. Ricmanjce popisujejo liberalci kakor nekake grozne muftenike, n v resnici je vse drugače. To so ljudje polni nadutosti, pri tem neizobraženi in trmasti. Seveda so zapeljani in ne nosijo toliko sami krivde, kakor oni, ki jih imajo na vesti, a v obrambo dobre stvari moramo povedati, da je rodila »cirilo-meto-dijska agitacija« kaj žalostne sadove v tem kraju. Zgodila se je n. pr. doslej nečuvena stvar, da je sodišče tri moško in tri ženske obsodilo zaradi nečistosti na javni cesti. Dne 29. marca na tiho nedeljo ni bilo v Ricma-njih nobenega orožnika. To priliko so nahuj-skani odpadniki porabili za eksces, ki je pokazal vso njihovo sirovost. Naskočili so cerkev in vdrli v župnišče, da napadejo in in-sultirajo gosp. Krančiča, svojega duhovnika. Prinesli blato v cerkev in nalašč onesna žili tla. V ključavnico so nabasali kamenja in pomerančnih lupin, da bi no bilo mogoče cerkve zakleniti. V cerkvi so na glas kričali. Otroci so posedli izpovednice in se norčevali iz izpovedi: delali so za šalo, kot da drug drugega izpovedujejo. Na to bo naskočili župaišče. Najprej ao metali kamenje v župnijska vrata, da se sled lučajev še sedaj pozna. Vdrli eo v hišo. Zlasti otroci bo se obnašali podivjano« Otroci so napadli g. Krančiča, svojega kateheta. Zagnali so se vanj in mu raztrgali havelok. Še v zgornje sobe je vdrla neka ženska. Tujci zelo malo prihajajo v Ricmanje v cerkev, ker se boje insultov. Kajti ree je, kar je »Slovenec« poročal o insultih, in popravek vaškega načel-ništva v »Edinosti« ne odgovarja istini. Ljudje to vedo in se izogibajo napadalcev. A treba je, da prav temeljito preiščemo tudi pravni položaj Ricmanjcev. Iz aktov, kolikor smo jih dobili doslej v roke, smo »poznali sledeče. Vprašanje bogoslužnega jezika. Liberalni listi bo izkušali opravičiti Ric manjce s tem, da so trdili, da jim je bilo po krivici vzeto slovansko bogoslužje. Pisali so, da oni le zahtevajo svoje pravice nazaj. Krivda da je torej od strani cerkvene oblasti. Ko bi bilo to tudi res, bi vendar nikakor ne opravičevalo takega postopanja Ricmanjcev, a tj trditev tudi ni resnična. Ricmanjcem se ni vzelo slovansko bogoslužje, ker ga imeli niso. Od nekdaj, kar se ljudje spominjajo, je bilo vedno latinsko bogoslužje v Ricmanju, in nihče se ni pritoževal. Po cerkveni postavi se jezik ne sme samoljubno izpreminjati, ampak se mora ohranjevati. Sklicujejo se sicer na to, da je pri ricmanjski cerkvi glagolski miaal. Lahko, da ga je kak duhovnik tje prinesel, a rabil se ni. Kakor ne moremo iz eksistence la tinskega misala pri glagolski cerkvi sklepati na latinsko bogosluženje, tako tudi tukaj ne. Biio je torej le slepljenje, ako se je govorilo o jemanju slovanskega bogoslužja. V katero ikcfijo spadajo Ricmanje. Liberalni listi so dalje z vso odloč nostjo trdili, da spadajo Ricmanje pod UDiat skega škofa Drohobeczkega, ne pa pod tržaškega. Ker sa doslej bile R cmanje tržaške, bi se bile morale zdaj izločiti iz tržaške in pridružiti križevski škofiji. A to se ni nikoli zgodilo. Vse nasprotno pisanje je prazno. V rokah imamo glede tega avtentične listine. Jurisdikcija uniatskega škofa se razteza le na uniatske župnije v Dalrnaeiji in na nobeno v Istriji. Glede Ricmanjcsv pa izjavlja učni minister Ilartel v odloku, danem na okrajno glavarstvo v Kopru, sledeče : »Kar se tiče v rekurzu (škofa Droho-beczkegs) omenjenega vzprejema prebivalcev Ricmanja in Loga v grško-katoliški obred, sledi iz obravnavnih listin, da je bilo dkofu Drohobeczkemu b papeževim odlokom z dne 12. jan. 1901. št. 12228 prepovedano dovoljevati prestopanje omenjenih prebivalcev v grško - katoliški obred, in da se tudi v tem odloku predvidena pro-vizorična delegacija od strani tržaškega škofa ni izvršila, in zato se ne more smatrati, da bi bili prebivalci Ricmanja-in Loga sprejeti v grško-katoliški obiel in da ima škol Drohobtczki jurisdikc jo nad njimi.« C. kr. minister za uk in bogočaatje Ilartel m. p. Tako je torej tudi vprašanje juriadikcije čisto jasno: R cmanje spadajo pod Trst in morajo biti podložne tamošnjemu škofu. Agitacija. Brez vsake pravne podlage se je torej eačela agitacija. Dr. Požar je vodil to agita cijo. Porabil je željo po loč.tvi od dolinske župnije med ljudstvom, in kmalu je hotelo biti vse uniatsko, da izstopi iz tržaške škcfije. Z odlokom z dne 22. junija 1901 štev. 12 830 je Rim pozval škofa Šterka, naj pre-išie »krivice", ki se bam gode Ricmanjcem. Dobri, a mehki škof Šterk je res šel tje, sklical ljudi in jih vprašal. A kaj se je zgodilo ? Ricmanjci se niso pritoževali, ampak ao sirovo insultirali škofa, kateri je žalosten odšel s solzami v očeh. Ko je škol stavil Ricmanjcem vprašanja, je stal pred njimi dr. Požar in jim za hrbtom dajal znamenja, ali naj pritrde ali pa zanikajo. 0 tem ni škof Šterk ničesar sporočil v Rim. Kako so grdo ravnali z njim, toga ni hotel poročati, drugega pa imel ni. Šterk je hotel ljudem najboljše; žal da je bil premehek in ni imel energije, da bi bil storil odločne korake. Med tem je šla agitacija dalje in ljudje so v svoji zaslepljenosti res že mislili, da spadajo pod Križevce. A dne 3. maja 1902. je Rim ukazal škofu Drohobeczkemu, da nima nič opraviti v Ricmanjih in da naj pomirljivo vpliva na Ricmanjce. Zdaj so začeli pa agitirati za pravo-slavje. Ne le, da so šli k pravoslavnemu srbskemu metropolitu, ampak tudi med prebivalstvom so začeli širiti pravoslavne »d o g m e«. Na listkih se razlagajo »razlike med pravoslavno in katoliško vero«. In sicer trdijo: Najglavnejša razlika je v jeziku. (To seveda ni res.) Dalje taje, da bv. Duh iz- haja od Očeta in Sina, češ, da je to »moderno latinsko naziranje«, ampak samo od Očeta. Dalje trde, da katoliška cerkev uči, da je bila Devica Marija spočeta od svetega Duha (to ni res, ker cerkev uči le brezmadežno spočetje), in da oni ta nauk za-metujejo. Tudi v vice ne verujejo, ampak pravijo, da sta ▼ peklu dva oddelka: eden začasni in eden večni, blednjič pravijo, da ne bodo papeža nikoli priznali za poglavarja cerkve in vere. Jasno je, da to dogmatično spintizi-ranje ne izvira iz ljudstva, katero je versko silno nevedno, ampak da ga s tem begajo izvestni ljudje, ki zlorabljajo njegovo nevednost. Pa šli so še naprej po tej polzki poti. Tudi pravoslavni jih ne marajo. Metropolit je odklonil njih sprejem, in zadnji dogodki so vplivali tako, da so celo pravoslavni duhovniki v Trstu rekli, da se branijo takih vernikov, ki bi jim le ugled izpodkopavali. Zato so pa zdaj začeli širiti protestan-tovake brošure. Celi zaboji so prišli v Ricmanje. Odpošiljatelj je protestan-tovska občina v Gorici. Na koga so naslovljene pošiljatve, pač vesta dr. Požar in vaški načelnik Ivan Berdon * * * Tak je zdaj položaj. Uspeh te agitacije je pač za Slovence siino žalosten. ^Edinost" je vrgla seme razkola v Trst. Ta razkol se bo širil, in nastali bosta dve stranki: Ena katoliško-narodna in ena liberalna. Odpadniki bodo šli na drugo stran. Duhovščina z maso ljudstva se bo pa organizirala v pravo ljudsko katoliško stranko. To je nujno potrebno, ker zdaj so ubogi slovenski duhovniki v zasmeh Italijanom. Vse so žrtvovali za narodnost, in zdaj se jim Italijani posmehujejo ter kažejo na Ricmanje kot na uspeh duhovskega narod-njaštva. Proti ljudstvu pa govore Lahoni: „Glejte, kakšni so Vaši slovanski duhovniki! Kamor je Ricmanje zapeljal njih duhovnik, tja bodo tudi Vas zapeljali vaši slovanski duhovniki. Držite se torej Italijanov!" Kako dolgo bode to še trajalo? Ako imajo tržaški voditelji kaj zdravega politič- LISTEK. Vzdihi j a j na grobu Ivana Skuhale, umrlega dne 18. febr. 1903. Naj se učenost in ime, čast tvoja, rojak, ne pozabi. PreSern. Videti ie je mladje povsodi po vrbah žalujkah; vidno je znamenje to, da je že prišla pomlad. Divna pomlad rajska hči in radoBti, rajske rodica, neka prečudežna moč, bednim zemljanom sladkost. Tebe veBel je vsak stvor pod nebom na Bvetu vesoljnem, saj mu prinašaš slast, kadar te čas porodi. A kaj pa nam prinesla si ubogim Slovencem, nam, ki nas toge bridkost noče puBtiti nikdar, nam, ki nas žuli hudo nenehoma stiska za stisko, stiska, kateri nikdar konca in kraja ne bo? /7 Nam neusmiljena smrt pred teboj je usekala rano, rano, katera skeli revni, ubogi naS rod. Smrt nam je vzela moža, duhovnika in učenjaka, ki je od malih nog za domovino gorel; več let učitelj marljiv je bil nadepolni mladini, vedno skrbno jo vodeč, nravnosti pot ji kažoč, spretno je rabil pero v proslavo matere Slave, biti zvest, veren njen sin, bil mu je zmerom ponos. Kolikor cvetja pomldd nam siplje po drevju zelenem, toliko bodi solza nam za njim v naših očeh, toliko bridkih solza nam teči za njim neprestani, jad spirajočih solza, ki nam v tolažbo teko. Da bi Bpremenil se v jok v grmovju glas tukajšnjih slavcev, malo bi bilo joba, ne bi zadoščal nam zanj; tako izgubo je smrt njeg6va med nami storila, nje preboleti ne bo dolgo dal jadnikom čas. Dokler nam Večnik bo dal veseliti se božjega svita, sladek nam bodi spomin žitja njegovega vzor! Božidar Flegerič. T i 11 y. Nekaj desetletij je, kar je Hanoveranec dr. Onno Klopp izdal svoje monumentalno delo o Tillyju, slavnem vojskovodji iz tridesetletne vojne. Z občudovanja vredno marljivostjo je mož zbral v tem delu vse gradivo, vse spise in izreke prijateljev in sovražnikov o genijalnem vojaku Janezu Toerklasu Tillyju, da bi končno dognal značaj tega znamenitega moža, značaj, ki je do tedaj, osobito od strankarskega sovraštva spačen, omahoval v zgodovini. Veliko je kriv napačne presoje značaja Tillyjevega pesnik Schiller, kateri se je na njem poskušal kot zgodovinar. Toda dober pesnik ni vedno še tudi dober zgodovinar, in Schiller rabil je za vir svoji razpravi o 301etni vojni, kjer slika Tillyja v najtemnejših bojah, knjigo nekega protestantskega bogoslovca bpanheima, katero je ta spisal na povelje — Gustava Adolfa, večkrat od Tillyja premaganega nasprotnika tega kato- liškega vojskovodje, In Gustav Adolf TiIIyju teh zmag nikdar ni odpustil. Nekritično pi-savo Schillerjevo je zadostno osvetlil nemški zgodovinar Janssen, tako da o tej stvari ni treba še obširneje pisati. Tudi zgodovinar Niebuhr je naravnost obsodil nekritičnost pesnikovo. Toda radi krasnega Bloga se je Schillerjevo delo razširjalo in postalo popularno. Ali za njim je prišel Klopp, in odkar je ta govoril, se je zjasnila ta temna stran zgodovine, če je bila za temeljite zgodovinarje sploh kedaj temna. Sedaj pa je Tilly-jeva podoba vsestranski osvitljena, njegov značaj pojasnjen. Jasno je sedaj, da je bil Tilly eden največjih, pa tudi eden najblažjih mož svoje dobe. Svetnika v oklopju in meniha v obleki vojskovodje imenujejo zgodovinarji tega čudovitega moža, ki je umrl reven, dasi bi bil lahko nagromadil si ogromno bogastvo. Bil je zvest sin katoliške cerkve, bil je celo član Marijine družbe in od todi strupeno sovraštvo nasprotnikov proti njemu. Bil je zmagovalec v več kot dvajsetih bitkah. Njegov strategični talent, njegovo hrabrost, njegovo čednost priznavati so morali tudi njegovi sodobni nasprotniki. Le eno so mu vedno očitali, da je namreč dal zažgati, opustoSiti in oropati Magdeburg. nega razuma, morajo vedeti, kaj jim je storiti. _ Za izseljence v Ameriko. Zadnji »Škofijski list" je prinesel iz peresa presv. g. knezoškofa ljubljanskega članek, ki se nam zdi tolike važnosti ne le za duhovske, ampak za vse slovenske kroge, da ga tu v celoti priobčujemo. Ljubljanski knezoškof piše: Ker se premnogo naših ljudi seli v Ameriko, kjer nekateri ostanejo za vselej, nekateri pa le za nekoliko časa in se potem vrnejo nazaj v domovino, smo dolžni tudi za te poskrbeti, da se ne izgubd v nevarnostih nove domovine, ampak tudi tam ne le za časnost kaj pridobe, marveč tudi za večnost poskrbč. Ob priliki cerkvene vizitacije sem se prepričal, da se naših ljudi mnogo izgubi za vekomaj. Ponesrečijo se mladeniči, ponesrečijo dekleta, ponesrečijo tudi mnogi možje, ki doma zapuste ženo in otroke in posestvo, pa v nekoliko letih na svoje popolnoma pozabijo, ker so si skoraj gotovo tam v Ameriki na nepošten in Bogu zopern način ustanovili novo družino. Uvidel sem, da je potrebno in da smo dolžni tudi tukaj pomagati. Premišljeval sem, kako bi uspešno pomagali; prišel sem do sklepa, da se moramo staviti v zvezo z našimi vrlimi duhovniki v Ameriki, dobiti nekak pregled izseljencev mi in gospodje v Ameriki in na ta način ohraniti naše ljudi pod duhovniškim varstvom. Ko so naši rojaki: škofje, duhovni in verniki nameravali letos skupno priromati v Rim in obiskati svojo staro domovino, sem mislil, da bi se o tej priliki moglo kaj storiti, in sem zato dne 17. januarja p. t. g. škofu Trobcu pisal. Povedal sem jim le nekatere svoje misli in jih vprašal za svet in za navodilo, da bi na tem že dogovorjenem temelju mogli kaj stalnega in praktičnega skleniti, ko se bomo mogli skupno posvetovati. Rekel sem, ali bi ne bilo dobro a) izseljence zavezati, naj se doma oglasd svojemu župniku in poved6, kam da hočejo oditi, b) zavezati jih, naj se v Ameriki nemudoma prijavijo dotičnemu duhovnemu pastirju, da jih poduči, kako naj se ogibajo zapravljanja, slabih tovarišij, pijančevanja, kako naj posvečujejo nedelje in praznike in prejemajo sv. zakramente, c) združiti jih tam v družbe, posebno nadaljevati Marijine družbe, in onim, ki so od župnije oddaljeni, postaviti na čelo poštenega moža ali mladeniča, ako ni to proti hvaljeni in nevarni amerikanski svobodi. Na taj moj list so mi p. t. g. škof Trobec v pismu z dne 18. svečana kaj lepo odgovorili; oni pišejo: »Vaše pismo od 17. prosinca me je jako razveselilo, ker vidim, da se tudi za naše amerikanske Slovence zanimate. V začetku tega meseca smo imeli zbor v Jolietu, kjer sem tudi Vaš list prebral in je bil prav hvaležno sprejet. Vaše svete smo dobro prev-darjali. Točka a) je najbolj imenitna. Vsak izseljenec bi se imel pri župniku oglasiti, krstni list in druge potrebne papirje vzeti. Braniti jim v Ameriko, je brez uspeha, naj se jim torej na roko gre, kar mogoče. Odsvetovati je možem od doma iti, ženo in otroke pa doma pustiti. Naj pripeljejo celo družino s seboj, ali naj pa doma ostanejo. Ako se to ne da doseči, naj se jim naloži, da bodo kmalu po svojo družino poslali, ker, ako mož ženo pri sebi ima, si lahko veliko več prihrani, kakor če je sam. In tudi največ pohujšanja dajo možje, ki ženo doma pustijo, da, v štirih do petih letih na svoje popolnoma pozabijo. Vsak izseljenec bi tudi moral vedeti, kam gre, kake razmere so v tistem kraju, je li tam tudi duhovnik za dušno in telesno pomoč. Sedaj je v zedinjenih drževah 48 slovenskih duhovnikov in 19 bogoslovcev; za Slovence je v teh krajih dosti dobro poskrbljeno. V nekaterih krajih imajo Slovenci velike fare, kakor n. pr. v Clevelandu dve; od katerih je ena imela v enem letu 120 porok in 333 krstov. V Jolietu imajo šolo in slovenske nune; otrok je 300. Pred par tedni sem jih obiskal, ter se zavzel, da so otroci tako lepo slovensko govorili in peli. Kjer imajo svojega duhovna in svojo cerkev, so ljudje jako vneti in je vse v takem redu, kakor na Kranjskem. Izgubd se najbolj taki, ki pridejo v kraje, kjer ni Slovencev in nimajo priložnosti svoje verske dolžnosti opravljati. Ad b) naj se izseljencem naloži, naj se koj pri župniku oglasd, ko sem pridejo in naj pismo od svojega župnika na Kranjskem pokažejo. Ad c) Povsod, kjer jih je več skupaj, imajo podporna društva in svoje nedolžne veselice. Imajo tudi društva deklet in fantov, krščanskih mater itd. Podporne slovenske družbe imajo tudi zvezo po celi Ameriki. Amerikanska prostost ni tako nevarna, kakor bi človek mislil. Duhovnik ima tukaj ravno tako varstvo od države, kakor bogati Amerikanci sami. Nihče ga ne sme obreko-vati; ako toži, pravico dobi. Bil sem v nekem mestu, kjer je precej daleč od katoliške cerkve gostilnica. Zvečer so tam Kranjci peli in upili do enajste ure; ker le ne utihnejo, stopi župnik k telefonu, ter naznani policiji, kako v tej gostilni vrišč delajo, da sosedje ne morejo spati. V dobri četrt ure je vse potihnilo. Duhovna zaničujejo le kranjski liberalci, ki so bili že na Kranjskem izprideni. V Puebli prav slab časnik izdajajo a la »Narod"; mislim pa, da bo kmalu poginil, kakor je oni, ki so ga začeli izdajati v Chicagi. Sicer imamo tri prav dobre slovenske časnike, kateri mnogo dobrega stord. Nedelja se tukaj veliko bolje posvečuje, kakor v Evropi. Tovorni vlaki ob nedeljah ne vozijo, in tudi drugi ne razun brzovlakov. To mesto se je uprlo proti cesarju in državi. Tilly je meščane svaril, ali ti niso odnehali. Uže, ko je bil mesto popolnoma obkolil, rotil je mešiane, naj se z lepa udajo, a za man, meščani niso hoteli, ker so zaupali na pomoč Gustava Adolfa. Vojni svet Til!yjeve vojske sklenil je, da se mesto naskoči 20. majnika 1631. Ali Tilly, ki je vso noč prečul v molitvi, branil se je v jutru dati dogovorjeno znamenje za naskok. Njegov general Pappenheim naskočil je pa kar na lastno odgovornost s svojimi četami mesto, in dal, ker so meščani, ko je bil prodiral proti sredini mesta, še vedno iz hiš na njegove vojake streljali, za-paliti dve hiši; Meščani so iz oken streljali, polivali vojake z vrelo vodo, metali nanje težko kamenje. Ni čuda, da je razljučeno vojaštvo vračalo nemilo za nedrago. Ali Tilly je prijezdil v mesto, miril, pretil vojakom in reševal, kjer se je kaj rešiti dalo. 500 mož poslal je, da gase ogenj, 100, da varujejo na trgu zbrane meSčanske žene in otroke. On sam pobral je otroka na cesti in ga ščitil, rekoč: »To je moj plen". Toda sedaj se je pokazalo, da so bra-nitelji mesta na raznih krajih naprayili bili rove, ki so potem, ko je cesarska armada prodrla v mesto, »leteli v zrak in ubili so- vražnika in prijatelja. Mesto je začelo goreti tudi na krajih, kamor cesarski še niso bili predrli. In tako je bilo brez krivde Tillyjeve razdejano lepo meBto. Til!y že stoletja počiva v grobu. Miru mu, mrtvemu levu, nikakor ne morejo motiti razne brce, katere mu v najnovejšem času zadajejo nekateri liberalci, posebno na Bavarskem. Kjer pa liberalizem kriči, tam seve ne more molčati list za slovensko liberalno »inteligenco". Zatorej piše: »Til!y, in naj ga sedaj klerikalci kujejo v deveta nebesa, je bil pri življenju krvoločnež, zverina brez srca in brez usmiljenja, z eno besedo, vojskovodja, ki je vpisan na črni list zgodovine.« Sedaj je pa Tilly sojen. »Slov. Narod" mu je uro navil! Učenjaki so pa, učenjaki, ti naši liberalci 1 Kar na črni list zgodovine ga zapišejo, ubogega Tillyja, pa je. Zgodovinar pa, ki hočeš proučiti zgodovino Tillyeve dobe, pusti Onno Kloppa in druge take ljudi, ki so leta in leta študirali to dobo in pisali debele knjige o nji, pusti jih in »prid' se les učit"! V par stavkih ti pove »Slov. Narod" modrost vse modrosti in zgodovino vse zgodovine, in — primaruha, da proti njemu Onno Klopp je muha. Po tovarnah ne delajo, razun v »plavžih", kjer mora goreti noč in dan; tu morajo delati in tudi, kakor sem izvedel, v nekaterih rudnikih v Coloradi. To so pa le izjeme, ker se sicer nedelja praznuje. K sv. zakramentom hodijo tu ljudje prav pogosto. Vsako društvo mora imeti skupno sv. obhajilo večkrat na leto, žene in dekleta celo vsak mesec. Sedaj bodemo izdali mali katekizem za male otroke, večjega imajo že. Tudi se bo spisala brošura, v kateri si bo natanko naznanilo, kje so Slovenci v Ameriki, kako je preskrbljeno za njihove dušne potrebe i. t. d. Namenjeno romanje v Rim se je odložilo, ker noben slovenski škof ne more letos v Evropo. Obiskalo pa bo staro domovino več duhovnov; skušali bodo nekaj dijakov dobiti, ki se bodo tukaj koj v mo-droslovje sprejeli; po šestletnem klasičnem oddelku imajo tukaj dve leti modroslovje in potem štiri leta bogoslovje. Za take dijake plačujejo škofje celih šest let in nekateri tudi za pot v Ameriko. Dobiti želimo tudi nekaj kandidatinj, ki bi imele poklic za redovniško življenje; dali jih bomo tukaj v samostane, da se izobrazijo in bodo potem v slovenskih šolah podučevale. Slovenske šole moramo imeti za mladino, toda kje bomo redovnic dobili? — Dva slovenska duhovna bosta o velikonočnem času hodila po krajih, kjer so Slovenci in še nimajo svojih župnikov. Že se je po časnikih naznanilo, da naj se oglasč, kjerkoli misijonarja potrebujejo. Prav radi bi dobili duhovna, ki bi v Novem Yorku šel na roko Kranjcem, ki prihajajo čez »široko lužo", ter jim preskrbel potrebnih reči. Dva dijaka modroslovca se pripravljata za Novi York, pa bo treba še štiri leta čakati, preden bosta posvečena. Mi bomo tukaj vse storili, kar bomo mogli, da ljudstvo pri sv. veri ohranimo. Kar je dobrih, ki sem pridejo, tudi tukaj dobri ostanejo, kar je pa že tam izpridenega, tukaj še slabši postanejo. Dandanes so pač časi povsod čudni. Jaz imam z nekaterimi župnijami velik križ; mitra je jako težka, ali kaj se hoče, nekateri jo morajo nositi. Na Kranjskem tudi ni več, kakor je bilo pred 40 leti. Molimo eden za drugega, da bi mogli svoje dolžnosti natanko izpolnjevati ter sebe in druge izveličati." To je prezanimiv, pa tudi tolažljiv list našega rojaka, škofa v Ameriki. Jaz bom te dni odgovoril in še tri reči naglasil: a) da bomo obljubljene brošure težko pričakovali; b) naj bi mi sestavili za dodatek k našemu »schematizmu" točno župnije, v katerih so Slovenci, imena dotičnih župnikov, število duš, zadnjo pošto in pa, je li tam razglašen tridentinski dekret »Tametsi" in c) posvetovanje, kako bi se v Ameriki zasnovale družbe slične našim in bi z našimi v živi zvezi ostale. Vse gospode onih dekanij, od koder se verniki selijo v Ameriko, prosim, naj bi se na temelju priobčenih misli pri shodih „Sodalitatis" posvetovali in mi sklepe pravočasno priobčili, da moremo na škofijski sinodi kaj določnega za naš postopek v sporazumu z Amerikanci skleniti. V Ljubljani, 10. marca 1903. f Anton Bonavcntura škof. Vitanjska zadruga pred sodiščem. V Vitanji ustanovila se je leta 1899 poleg posojilnice, katera |e član celjske zveze, še »Kmetijska zadruga«, katera, to bodi koi tukaj povedano, ni bila nikoli član »Gosp Z?eze«. Ta kmetijska zadruga, katere glavna in skoro edina upnica je posojilnica v Vitanji, prišla je v plačilne zadrege, vsled katerih je končno prišlo nje načelstvo, nje zadnji poslovodja in dva člana nadzor stva, na zatožno klop, in so se vsi ti imeli zagovarjati dne 5. majnika pred celjskim okrožnim Bodiščem. Toženi so bili radi pre-greška po § 486 kaz. zak, češ da ne za-morejo dokazati, da je nezmožnost »Kmet. zadruge" v Vitanji, poplačati svoje upnike, nastopila brez njih krivde in samo vsled nezgod, ter da so, ko jim je bilo že znano, da dolgovi presegajo imetje, opustili napovedati konkurz, t9mveč še dalje napravljali dolgove in plačevali. Nadalje so bili toženi radi pregreška v Bmislu § 89 zadružnega zakona, češ, da so uporabljali napačne bilance. Poleg njih tožilo je državno pravd-ništvo tudi še revizorja »Gosp. zveze", Ka- rola Seliškarja, češ da je on napravil ve-doma neresnično bilanco. O koristi gospodarske organizacije danes govoriti obširneje, bilo bi odveč. Tisti, ki so to vprašanje proučili, pa naj bodo v katerem koli političnem taboru, so o tej koristi itak na podlagi laBtnih študij se prepričali. Tistim pa, kateri o stvari ničesar ne razumejo, ker se je niso učili, je torej ne poznajo, pa bi itak ne koristilo, ako bi jim razlagali stvar o priliki poročila o majhni, navadni kazenski obravnavi. Tak pouk bi moral biti tudi primerno nevednosti dotičnih, veliko preobširen. V taboru teh zadnjih ljudi stoje tudi naši liberalni kričači z obema nogama. Ker pa navadno ljudje, ki kake stvari ne razumejo, radi največ o njej govore in jo najbolj glasno v avoji domišljavosti kriti kujejo, zato se nobeden pameten Človek dandanes več ne čudi nad silnim krikom naših liberalcev o škodljivosti gospodarske organizacije. Z i delo na polju gospodarske organizacije treba požrtvovalnosti in ljubezni do ljudBtva, katerih lastnostij razsoden človek pri naših liberalcih ne bode iskal. Toda poudarjati treba na tem mestu, da v zadružnem življenju treba resnega dela, katerega treba sploh v gospodarskem življenju. Cavnost. Slavnost ljubljanskega „Turnvereina". Deželni odbor kranjski je s car slovenski, toda liberalen. Ker imajo pa liberalci sloven-sko-nemško zvezo, in se mjra liberalni deželni odbor nanjo ozirati, jo rade volje dovolil ljubljanskim Nemcem deželno gledališče za njih slavnost Poklicali bi mi radi našim liberalcem v spomin one čase, ko Slovenci niso dobili, kur so bili na krmilu Nemci, gledišča niti za gledališke predstave. Pokazali bi radi, kako delajo sedaj na slovenskih tleh Nemci, kjer so v večini Slovenci. Kdaj so ša dobili celjski Slovenci od Nen c:v, da ne govorimo o gledaiišču, samo kak lokal? In če so si zidali dom, niso li Nemci z barbarsko suro vostjo zaprečevali delo, in al' se še spominjajo naši liberalci obiska Č hov v Celju. Ia v Ljubljani? V Ljubljani pa, kjer Nemci niso, pač pa njih zavezniki na krmilu, se dajo Nemcem take ugodnosti. Morda nemške goste še kdo v imenu mosta Ljubljane pozdravi, k^.t prijatelje, kot pravičnike, kot dobre sosede. Liberalna narodnost je pač samo pri kozarcu. Poročili so bodo te dni gtr.: Alojzij L i n d t n e r , o. kr. sodni oficijal, z gdčno Gabrijelo Eržen. — Jan. Čufer, t tularni stražmešter, z natakarico gdč. M a • rijo Namre. — G. Janez Končan, gostilničar na Glincah, z gdč. Nežo Z i b e r t. Aretiran! jetniški paznik. Zaprli so pro-vizoričnega jetniškega paznika F. Smoleja. Dolže ga hudodelstva tatvine, katero je baje izvršil še kot orožniški postajevodja s tem, da je ukradel hranilno knjižico, glasečo se na 800 kron kuharici na orožniški postaji v Skofji Loki. Legar v novi infanterijski vojašnici. Po mestu se govori, da so v pehotni vojašnici, v kateri je nastanjen 27. pešpolk, vojaki zbo leli za lesarjem. Nesreča Včeraj zvečer je na Karlovski cesti pečar Oton Gii!tzow v pijanosti padel na hodnik in so na glavi precej poškodoval. Policaji so ga pobrali in spravili na rotovž. Berača povozil. Jožefa Kocijesa, slepega berača, je danes ob četrt na 13. uri dopo ludne na Igriškem trgu povozil neki kmet, ki je bil pripeljal krmo v mesto. Kocijes je na levi nogi poškodovan. Prepeljali so ga z rešilnim vozom na njegovo stanovanje. Izgubljene in najdene stvari. Lucija Kopač, posestnikova žena v Metelkovih ulicah št. 4 je izgubila danes dopoludne na Rade-ckega časti torbico, v kateri je imela okoli 44 kron denarja. Torbico z denarjem je na šel potnik Ivan Juvan iz Sp. Š ške št 62. — Sodni oficial Josip Cimerman je izgubil pred tremi dnevi na poti od justične palače po Sodnijski časti in po Marije Terezijo cesti do Spod. Šiške zlato naprsno iglo v podobi srca z opali. — Katarina Iglič, služkinja na Miklošičevi cesti št. 26 je našla danes zjutraj na Marijinem trgu zlat obesek. Zasačena tatica. Marija Jerman iz Most, ki je pred tremi ali štirimi dnevi ukradla kuharici Antoniji Zaje v Rožnih ulicah št, 10 eno rjuho, jo bila danes prijeta in so jo dali pod ključ, ker jo imajo na sumu, da je okradla postrežnici Mariji Joras v Rožnih ulicah št. 35 čevlje, perilo in ruto. Park pred justično palačo. Ta teden so začeli Zcschkove podrtije iz potresne dobe vender že podirati, da se ondotni svet uravna za park. In v teh „bajtah" se je pustilo prebivati ljudi, ko je vse nad človekom ,,viselo." Ker je zvečer tam vse polno mačk, je gotovo tudi polno miši in ščurkov, saj sledovi okoli teli zidov so žive priče teh uničenih žival in merčesov. Baje postavijo sredi tega parka tudi svoj čas od občine sklenjeni cesarjev kip v spomin na potresno dobo. Za kruhom. Danes ponoči odpeljalo sa je 160 delavcev s Hrvaškega na Weslfalsko. Božjast vrgla. Jernej Jager, brezposelni mesarski pomočnik je daneB zjutraj na Poljanski cesti vsled božjast,i padei na cesto in se tako pobil, da bo ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico. Tatvna „pri Slonu". V hotelu »pri Slonu« je neka Ženska ukradla potniku A. M. z Dunaja bankovec za 20 K. Delo pijanca Branjevec Anton Skubic prišel je včeraj tako pijan na Pogačarjev trg, da ni spoznal svoje stojnice in je hotel ono Marije Marjetičeve odstraniti. Ko ga je Mar-jetič na to opozorila, vzel je desko od stojnice in udaril ž nio Marijo Marjetič po glavi in po roUi in jo tako poškodoval, da ne more sedaj roke, katera je bila že enkrat nalom-ljena, pregibati. Ker sa Skubic le ni dal pomiriti in je neprestano zabavljal in upil, so poslali po policaja, da ga je spravil s trge, toda to je malo pomagalo. Pijani branjevec je prišel nazaj in spet razgrajal, dokler ni prišel policaj in ga aretoval. Pevskega društva Ljubljana" velika vrtna^ veselica se vrši jutri 10. t. m. radi nepričakovanih ovir pri Koslerju in ne v Svicariji, kakor je bilo prvotno naznanjeno. Začetek je ob 3. uri. Blagajna se odpre ob pol 3. uri. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo 17. t. m. ravnotam Pevski zbor »Glasbene Matice", ima prihodnjo sredo, dne 13. maja svoj izreden občni zbor, in sicer zvečer ob 8. uri v pevski dvorani. Ker je važnih stvari obravnavati, naj bi prišli vsi cenjeni člani obeh zborov, ženskega in moškega, polnoštevilno. Na včerajšni mesečni semenj 8. t. m. je bilo prignanih 350 konj in volov, 104 krave in 51 telet; skupaj 505 glav. Kupčija je bila srednja, ker ni bilo tujih kupcev. Krompir v oblicah. Včeraj opoldne pri-prišt 1 jo postopač Franc Bokavšek v kuhinjo branjevca Matevža a)kl:ča v Konjušnih ulicah št. 13, kjer je znani ljubljanski pisar Aleksander Grafnetter ravno z veliko slastjo zavžival krompir v oblicah. Bokavšek je Grafnetterju nagajal in mu je mej drugim tudi vrgel krompirjeve lupinico v skiedo kjer je imel krompir. To pa je bilo Grafnetterju vendar preveč in se jo Btreeel nad Bokavškom, ta pa, ne bodi len, je počil Grafnetterja za uho, da mu še danes šumi po ušesu. Konec je bil, da je Grafnetter stvar takoj naznanil policaju in ta je Bo-kavška, ki itak nič ne dela, prijel in vtaknil v zapor. Dijaška in ljudska kuhinja ljubljanska ima v ponedeljek ob 6 uri popoldne letni občni zbor, katerega naj bi se udeležili čim naištevilneje društveni člani. Tatvina na sejmu. Danes dopoludne je neznan tat izmaknil, poaeatnici Mariji Klepač iz orednje vasi pri Senkirju, ko je stala pri stojnicah na Uesarja Jožeta trgu, iz žepa denarnico, v kateri je imela S kron denarja. Poleg nie je stalo več žensk. Nova zgradba v Trnovem. V Trnovem bode na trgu pred konjušnico postavil trgovec z viktualijami g. Mat. Sjklič novo jedno-nadstropno hišo. Uro ukradel. DaneB dopoludne je neki fant ukradel kolarskemu vajencu Benediktu Pavliču na Poljanski cesti št. 24 iz delavnice srebrno uro. Razstava. V izložbi dvornega založnika J. M a t h i a n a je razstavljena secesijoni-Btiška hišna oprava. Izlet v stožce ima jutri podporno društvo tobačnih delavcev in delavk. Promenadni koncert vojaške godbe bo jutri od pol 12. opoludne do pol 1. popoludne v »Zvezdi«. Umrl je v Klo8terneuburgu generalno-štabni zdravnik v pok. g. dr. Fr. Stava, ki je bil svoj čas vodja tukajšnje vojaške bolnice. Zupan Hribar je za nekaj dnij odpotoval na Dunaj. Klasifikacija konj za ljubljansko mesto. Iz vseh šestih okrajev je bilo pripeljanih 808 konj, in od teh potrjenih 442, in sicer 182 za topničarstvo, 194 za tren, 66 pa za ježo. 7. maja se je pričela klasifikacija v ljubljanski okolici. Zidarska dela v Ljubljani. Pretekla dva tedna je bilo vreme ugodnejše za stavbna dela; tudi se je število delavcev nekoliko pomnožilo. Ometali in osnažili so do zdaj na zunaj naslednje hiše: F. Starkovo v Pre-dilnih ulicah, vilo pos. Boha v Prulah, nad-učitelja Weinlicha na Erjavčevi cesti in Mayerjevo v Levstikovih ulicah. Z zgradbo Spalekove vile v Levstikovih ulicah ter hiše arhit. Smieknvskega v Dalmatinovih ulicah in slednjič poslopja „Narodne tiskarne" v Knafflovih ulicah so že pričeli. V Slomškovih ulioah so pvrifieli graditi novo hišo Sim. Treotovo. — Šolsko poslopje uršulinskega samostana bo prihodnji teden ometano in osnaženo zunaj in znotraj. Deloma ometali BO že hišo župana Hribarja in kamnoseka Vodnika v Sodnijskih ulicah in Kmetske posojilnice ob Dunajski cesti. Hiša Jakoba Accetlo na Sv. Petra cesti je dograjena in pokrita, na hišo Fr. Šviglja ob Dunajski cesti postavijo te dni strešnik. Tlakovanje pred Iy. Dražilovo hišo na Mirji je dovršeno. Hišo št. 16. na Marije Terezije cesti so prebelili, ondi se izvršujejo tudi nekatera rekonstruk-cijska dela. Polaganje tlaka pred trnovskim župniščem in okolu cerkve se prične v kratkem in zajedno s kopanjem kanala do Gra-dašice. Cacakova hiša na Rimski cesti bo prihodnji teden zunaj ometana in osnažena. Pri par novih hišah so tudi kleparska dela že dovršena, v tiru pa mizarska. Ker je stavbno dovoljenje družbi „Union" že podeljeno, prične prihodnji teden že s kopanjem tal; kedaj prično z gradbo projektovanega dela brambovske vojašnice, še ni znano. — Mestno hranilnico prično baje zidati še le prihodnje leto! Načrti so stali do zdaj že okolu 10.000 gld. (20.000 kron), prenarejanje bo požrlo z nova kaka dva tisoč gld. Ali se ne pravi to denar po nepotrebnem trošiti. Iz Ljubljane je do zdaj že več delavcev odšlo iskat si boljšega zaslužka. Zadnje dni prišlo je kacih50—60 novih semkaj, ki so vstopili pri zidarskih mojstrih in stavbenikih v delo. Avgusta meseca bo v petih novih hišah okolu trideset večjih stanovanj na r izpolago. Književnost in umetnost. * Za benečanske Slovence. V Vidmu se pripravila drugi izdaja katekizma za be-nečanfik« Slovenc?. Prva izdaja ie že mnogo let razprodana. Zda) ae uče otroci le iz duhovnikovih u-t O tre c i s.cer zdai ne znajo Citati slovenskih knjig, a duhovniki jih bodo naučili tudi bnmia. Dal Bu? sr^čo! * Beneš Methodej Kulda. Umrl je kanonik Kulda na Vvšer.radu, star 83 let. Bil i« znamenit domoliub in pisatelj češki na Moravi Zbiral je naredno blago, izdaval koledar »M ravan« in bil delaven pri raznih katoliških Uršuli dmštvih. * Maksim Oorki izdeluje novo dram«. * Zvesa hrvatskih tamburaških društev so bo osnovala povodom I5ietnice varaždinskega tambun.š'tee:a zbora .Napred«. Savnoet bo dr.e 29. in 30 junija. Dogodki na Hrvaškem. Razburjenje narašča. Iz Zagreba se nam poroča: Poleg listov, na katerih narod proglaša preki sud nad — banom Khuenom Hedervaryjem, je „zbor narodne obrane" v tisočih iztiskov izdal oklic na narod, v katerem se opisujejo vse protizakonitosti, katere je zgrešila vlada bana Khuen Hedervarija. Ta oklic zaključuje s pozivom: »Narode! U borbu treba da stupi ciela zemlja, svako selo i svi grapovi po svim stranama. Time če se sila zagrebačkoga sil-nika raztepsti, a borba naša uspješnije moči voditi. Ako če narod po vani mirovati, sila ce banova konačno ugušiti i potlačiti zagre-bačko pučanstvo. Ono pak, što radi Heder-vari ne tiče se samo Zagreba, več ciele Hrvatske, cieli dakle narod mora stupiti u borbu, da spasi svoj život, svoja prava, svoju čast i slobodu. Hočemo naša prava! Hočemo vršenje zakona! Hočemo naše novce. Hočemo naše slobode! Dolje sa madjarskom prevlasti! Dolje sa prostom varalicom na banskoj stolici! Dolje sa prostim lopovom i krvopijom! Dolje sa šilom i bezakonjem! Dolje sa nepoštenima, sa izdajicama, sa sil-nicima! Dolje sa banom Khuenom Hederva-rijem! On je kujin-ban, a ne narodni vban. Hočemo narodnu vladu, narodne ljude! Živio narod, živila sloboda, živila Hrvatska! Hrvatska Hrvatom!" Včeraj zvečer je bilo na tisoče in tisoče po vsej Hrvatski raztrošenih listkov, na katerih „zbor narodne obrane" daje narodu naslednjo parolo: „Hedervary ne smije dočekati 20 godišnjicu svoga banovanja, i prije nego se navrši 20 godina (u rujnu o. g.) od bune g. 1883, koja je srušila Pejačeviča, mora pasti i Khuenova vlada. Pa ako tu vladu zamieni na čas komisarijat i bude obustav-ljen ustav, biti če to uvjek sto put bolje od ovog bezakonja i sile, kojom se danas u Hrvatskoj vlada. — Akcija se ima voditi ovako: 1.) Sazivati treba javne pučke skup-štine sa dnevnim redom: „obrana narodnih i ustavnih prava." 2.) Ako budu ove skup-štine za hranjene, sazivati treba pouzdane skupštine sa pozivom na § 2. zak. o pravu sakupljanja od g. 1875 istim dnevnim redom. 3.) Ako budu i te zabranjene, obdržavati ih usprkos, jer takove pouzdane sastanke ob- lasti ne imaju prava zabranjivati, a provali li sila u dotični lokal, sasma mirno ostati nulri, te se dati samo jedan po jedan iznesti van. Sam neka nitko ne ostavi lokala. 4.) Nakon svih nasilja i bezakonja pako treba pustiti ulicu, cestu in sela, da govore, i to tako, da se sdruže povorke ljudi pa idu ulicama i cestama od sela k selu kličuči: Živila ustavna narodna prava, dolje sa Su-stavom, tiranijom i bezakonjem, dolje sa madjaronima i krvopijama, dolje sa prostim lopovom, varalicom Hedervarijem! Pri tom treba paziti, da ljudi ne budu oboružani i da se izbjegne do skrajnega svaki sukob sa šilom. Radi se o tome, da se zaposli vladin aparat na svim linijama. 5.) Treba da dogovorno ali bez skupština — nanoč sa 9. na 10. maja budu skinuti sa sviju željezničkih stanica protuzakoniti madjarski napisi, i to, ako je moguče, bez buke i sukoba, isto tako i grbovi. 6.) Ako dodje do večih sukoba i eventualno do uzbune, treba uvjek čuvati narod i nastojati, da bude što manje žrtava, jer se ne radi o osobnom junačtvu, nego o promišljenom sustavnom radu, radi se o uspjehu, kojega danas ne možemo postiči silovitom borbom. Ako bude potrebno, mogle bi se potrgati brzojavne žice i željezniške tračnice, da se lopovskoj Khuenovoj tiraniji zaprieči haračenje po ne-vinomu narodu. 7) Ako uza sve to ne bude išlo mirno — treba da bodemo svi spremni i na najodlučniju otvorenu borbu i na naj-veče žrtve. 8) Napokon pazite, da se Vi, koji to primite, ne izlažete odviše, jer če Vas narodna stvar jos trebati pa nadjite druge pouzdane ljudje za akciju. Ako sami ne možete ništa, a to dajte o vaj i druge spise pouzdanom čovjeku, koji če htjeti i moči raditi, jer stvar zaspati ne smije nikako. A sada, bračo, na posao! Proglase o priekom sudu treba priliepiti noču na javnim mjestima, a ove druge spise podieliti u najšire slojeve i to odlučno, brzo ali i oprezno ne časeči ni časa. — U pouzdanoj nadi, da čete sve obaviti mudro i sa uspjehom, pozdravlja Vas u ime potlačenoga naroda, zbor narodne obrane." Danes ob '/,5. uri popoludne so bili na ljubljanskem južnom kolodvoru pripravljeni vsi za odhod tukajšnjega 2 7. pešpolka na Hrvatsko p o t r e b n i želez n i S k i vozovi. Balkan. Iz Zagreba aa nadalje poroča: Pri predvčeraišnjih demonstracijah sta bila težko s gabijo ranjena čevljarski pomočnik Fran N a p a n iu učenec ljudske šole Ivan G o v e d i č. Obadva so prepeljali v bolnico. V G o s p i č u je odpuščen h iz gimra zije 8 dijakov, nu j njimi 3 maturanti. Najnovejše is Hrvatske Zagreb, 9 maja. Z raznih krajev j Hrvatske sa poroča o večjih demonstracijah. ! Razburjenje narašča, ker ša sedaj ni snet ' mižarski napis s prometne zgradile. Vo-I jašnice so pripravljene za pomnožene po-; aadke. Zagreb, 9. maja. Poroča se iz Bu-| dimpeste, da bo poveljnik zagrebške domo-, branska posadke Č a n i č , ki je nastopil j proti banu, premeščen v Jožefovo ! na Češkem. K r i ž e v c i, 9. maja Naglo sodbo je, kakor smo poročali, oglasil sam veliki žu pan, kar je bila s la, da se še kaj hujega ne pripeti. Predvčeranjem pa je ban iznovič izdal c glas za naglo sodb? v sporazumu s i predsednikom stola aedmorice, in ta oglas I je veljaven, dokler ga zopet ban ne prekliče, i Zdaj se je svet že pomiril, seveda bode pa ' pri vsem tem narod mnogo trpel, ker bode" j moral plačati storjeno škodo. Zlaj se ve, ; da so vlastelinu Fodrocziju ; posekali velik vinograd in izpustili vino v kleti, škode je čez 6000 kron. Pravijo, da je vlaatelin zahteval odškodnino od samega bana, češ, da je on radi njega pretrpel toliko škodo, ker so mislili kmetje, da ga je on skril. Križevci 9. maja. Kotarski predstojnik Trnski ni suspendiran samo od službe in plače, nego je izročen državnemu pravdniku ter odpeljan v Belovar v zapor. Obdolžili so ga, da je zlorabil uradno oblast, ker je kmetom povrnil zaplenjeno hrvatsko zastavo in ker je prisegel, da bode izpustil na svobodo po njegovej zapovedi zaprte može. A to je on storil v hudej stiski, ko so ga kmetje držali zaprtega, a z razjarjenim ljudstvom se ni šaliti. Čudno je, da niso našli še dozdaj nobenega drugega kotarskega predstojnika, ki bi bil zlorabil svojo uradno oblast, ko se vendar ve, da je radi nekaterih prigodom volitev v deželni zbor tekla kri. K a r 1 o v e c, 9. maja. Tu so imeli svečane bilje za pokojnega Pasariča. Oblast bi bila rada zabranila službo božjo, toda cerkvi do zdaj še ne more zapovedati. Po službi božjej pa je bil po mestu svečan sprevod. Prepevale so se narodne pesme ter klicala „Slava" nedolžnej žrtvi. Oblast ni posredovala. Proti razgrajačem, ki so na karlovškem kolodvoru naredili škode čez 8000 kron, se vodi zdaj silno stroga preiskava ter so tri demonstrante poslali že v Zagreb k sodnemu dvoru, z drugimi pa se še preiskuje ta izgred. H Položai na Balkanu postaja vedno hujši. I i Carigrada prihaja vedno vsč vesti, da v tamošnjih vladnih krogih resno premišljujejo o tem, da li bi bilo dobro napovedati Bolgariji vojno. To vest pritrjujejo tudi glasovi o pripravah, katere dela Turčija, da vojsko in mornarico pripravi za Blučaj vojne Turška vlada seveda oporeka tem trditvam, a taka oporekanja nimajo ni-kake vrednosti, ker nobena država nikoli ne bo bobnala v svet, da se pripravlja na vojno. Napetost mod Turčijo m Bolgarijo obstaja, to nam dokazuje brezobzirnost, s katero sti bili pisani obe noti, toliko turška, kolikor bolgarnka, a iz tako velike napetosti ja prav lahko, da izcimi vojna, ako je ne preprečijo velesile. — Iz Pariza javljajo, da so francoske vojne ladij« »Pothuau«, »Latouche Treville« in »Galilea« dobile nalog, naj iz Toulona takoj odpljujejo pred Solun — Tudi v Mitrovici vlada velik strah, ker sa iz mnogo znakov daje sklepati, da se pripravljajo atentati z dinamitom. — Turški vojaki se še vedno igraio »slepe m ši« z albanskimi uporniki. Turške vojaške čete križajo namreč po Stari Srbiji in severni A'baniji. Albanci pa so popolnoma mirni, kadar so turške čete v bližini, čim pa so se iste oddaljile, pa nadaljujejo zopet svoje orgije. 5 Dve struji na ruskem dvoru sti po poročilu beligrajske »Srbske zastave« sedaj v živahnem boju. Ena Avstriji prijazna struja z grofom Lamadorfom na čelu zahteva v svrho miru na Balkanu, naj Avstrija nemudoma zasede Novi Bazar, druga struja pa zahteva avtonomijo Makedonije in se upira nadal|-nemu prodiranju Avstrije proti Balkanu. Rusija bode poslala po poročilu tega lista te dni Turčiji oster dopis, v katarem bo zahtevala, naj Turčija takoj napravi red, sicer namerava Rusija zasesti Staro Srbijo po avstrijskih, srbskih in črnogorskih četah ter predlagati samoupravo za te pokrajine. 2) Bolgarski zarotniki pri delu. Glasom turških sporočil so Bolgari včeraj streljali na mohamedanski del mesta v Monastiru, radi česar je navstal velik strah in so bazar zaključili. Konzulat je izdal pc trebne odredbe v varstvo mesta. Mnogo iz-grednikov je zaprtih. Mir je zopet vspostavljen. Oficijelno se navaja, da je število v Solunu ubitih Bolgarov znašalo 35; od teh pa so se nekateri sami zastrupili. D Črna gor a Neki iz Cetinja došli laški politik pripoveduje, da se Č^nagora sicer tiho a vender živahno pripravlja na morebitno akcijo na Balkanu. Zndnia dni so oblasti razdelile maj prebivalce 30.000 puSk, katere je nedavno podaril rusri car črno gorskemu knezu Črnogora dela po-polnomavsporazumljenju z Rusijo in Italijo. Črnogorski knez je vsak dan v živahni brzojavni zvezi z Rimom. V sluiiaju, da izbruhne vojna mej Turčijo in Bolgarijo, se na bodo stvari razvile tako, kakor v grško turški vojni, kajti sosednje države ne bodo v tem slučaju več nev tralne. Laško-čmogorska zveza ima velik i pomen z oz;rom na laške aapiracije v Al-' baniji. D Posredovanje velesil. Ru-: ski poslanik Sinovjev je imel daljši razgovor s sultanovim velikim vezirjem ter mu povedal, da ni izključeno prodiranje enega dela avstrijskih čet v Makedonijo. Veliki vezir je odgovoril, da to ni potrebno, ker sultan itak namerava ofenzivno nastopiti proti Bolgarom, Če če bodo nadaljevali napadi. Sinovjev je od tega koraka resno odsvetoval. D Avstrijsko - ogrska armada na p o t i v B o s n o. Ii Reke se poroča, da bo ondi razširjene govorice, da pojda 79. pešpolk v kratkem v Boano. ]) Nemiri v Monastiru. Dne 7 t. m. so bili v Monost ru krvavi izgredi. Bolgarski napadalci so hoteli stolp smodnika razstreliti v zrak, a turško vojaštvo jim je to preprečilo. Prišlo je do cestnih bojev. Več oseb je mrtvih, mnogo ranjenih. D Nameravani napad. V Prištini sta bila aretirana dva Bolgara (?), ki sta nameravala umoriti ruskega konzula Maškova v Mitrovici. 1» Osem turških torpednih ladij je dobilo povelje krožiti ob bolgarskem obrežju po Črnem morju in opazovati gibanie Bolgarov. ]) Francoska mornarica. Ii Pariza potrjujejo vest, da je mornariško ministerstvo dalo v Toulon povelje, naj divi zija francoskega vojnega brodovja odplove proti Solunu. 2> Preki sod v Solunu. OGci-elno se javlja, da je bil v Solunu že 4. t. m. proglašen preki sod. Turška vojaška in civilna oblastva marljivo zasledujejo povzroči telje in sokrivce zadnjega atentata ter pri mejo vsako sumljivo osebo. V mestu samem je sedaj zavladal mir, trgovina in promet sta zopet otvorjena. Pri zadnjem napadu ni bil ranjen noben Avetrijeo, kajti ubiti Ti Um-pler je Švicar. i) Nemiri v Monastiru. Veliko vznemirjenje v tem mestu je provzročila vest, da nameravajo udreti v mesto vataške čete. V resnioi so našli le dve bombi pred mofiejama. Krivca ter kakih 100 Bolgarov so Erijeli. Vojaška posadka je pomnožena na 4 ataljone in 12 baterij. 5 Solun (Saloniki ali turško Se-lanik) je glavno meBto solunskega vilajeta, ki obsega en del stare Makedonije in leži na zapadnem parobku gore Kordiadš ob termejiskem ali solunskem zalivu, kjer se reka Vardar izliva v morje. Mesto ima sedet nadškof* ter 150.000 prebivalcev, med kojimi je več kot polovica Itraelitov, ki so sa v 16. stoletju iz Španije tu sem preselili. Ostali del prebivalcev zastopajo Grki (50%), Turki (15%), Bolgarci, Srbi in Ciucaroi (vsakih po 5%). Mesto je zidano po terasah ter nudi od morja slikovito panoramo. Ko je 1. 1890. ogenj vpepelil Gbetto, je tudi sredina mesta jako olepšana. Ob morju so sezidane skora samo vile in ta del meata se zove Kalamaria. Mesto ima podobo trikotnika, katerega ena stranica je obrežje, ki obstoji iz gnejsa; od tu se vzdiguje mesto po gori in zid, ki ga obdaja, tvori z Akropolis (turško: Jedi Kuk — sadom stol pov) tretji vrh trikotnika, koji grad so se zidali še Bsne5ani. Zaliv varujeta dve trdnjavi, trdnjava na zapadni strani mesta se imenuje Platomona. V Solunu je 40 sinagog, ravno toliko mošej, 16 cerkva, grška in bolgarska gimnazija, trgovska šola in ljudske šole vseh narodov, ki stanujejo v Solunu, med njimi je tudi nemška liudska šola z 200 učsnc<. Iz poznejše klasične doba se je ohranil nad cesto, ki pelje od morja v mesto, len slavolok Konstantina z marmor nimi reliefi, solun je poleg Carigrada najvažnejše pomorsko mesto evropske Turčije. Izvozuje se odtod mnogo žita na Angleško, Franc :sko itd. ter tobak, kojega skoro po lovica pride v Avstrijo; poleg tega s? iz-vožuje še bombaž, les, opij, koža, surova svila in drugo, u Avstrijo, sosebno s Trstom in z Dunajem, je Solun v jako živahni trgovinski zvezi. Is Avstrije se do-važa v Solun: sladkor, kava, papir, volna in mnogo ličnega drobnega blaga. Solun, ki je bil 1246 pod bizantinsko in 1423 pod benečansko oblastjo, so 1. 1430 vzeli Turki v svojo posest. j Mej Rusijo in Francosko so nastale diference. Francoska sili na odločno posredovanje v korist Bolgarske in na odločen naBtop proti Turčiji. V zvezi s tem je obisk bolgarskega kneza pri predsedniku francoske republike Loubttu. Rusija še noče slišati o posredovanju in radi tega vlada mej Rusijo in Francosko napetost. ]) Sultan odpošlje v Petrograd posebno deputacijo, ki se zahvali ruskemu carju za pomiloščt nje morilca Ibrahima. izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Tatinska brata. Početkom avgusta leta 1902 depoldne je bilo na Klancu v Pirčevo hišo vlomljeno. Neka ženska je dopoldne videla tri moške okoli hiše hoditi, od katerih sta bila dva črno in eden rujavo oblečeni. Med tem, ko je eden za hišo izginil, legla sta druga dva v travo in stražila, da je mogel prvi izvršiti tatvino. Omenjeni dan je bilo pri Pirčevih več reči pokradenih, med drugim tudi nikelnasta ura z verižico, katero sta prodala brata Fiance in Janez Tomšič, delavca iz Litije, nekemu posestniku v Moravčah za dve kroni. Ko ju je orožništvo zasledilo in odvedlo v zapor v zapor v Litijo, sta 12. novembra 1902 iz zapora ušla, in je Janez Tomšič seboj vzel erarju lastno suknjo v vrednosti 8 kron ter jo v Zatičini v neko listje zakopal. Sodni dvor je obsodil Janeza Tomšiča na deset, Franceta Tomšiča pa na šest mesecev težko ječe. — Polena so metali. Iz Novakove gostilne na Santurški gori sli so dne 15 februvarija zvečer štirje fantje Jan. Lom-berger, Jožef in Miha Podgoršek, Janez Rebernik in Jaka Skerjanc z namenom, jih napasti. Prvi jo je naletel Janez Male.š, katerega so poslali tovariši v Novakovo krčmo po žganja. Ko so OBtali fantje sliSali zunaj vpitje, šli so za Malešem gledat in videli so, da so je ta z Rebernikom spoprijel. Da bi bili Maleša oprostili, udaril je fant Kosirnik Rebernika malo od zadaj po životu, zdajci so jeli obtoženci na te fante metati polena in kmalu na to se zgrudi Malefi zadet na tla. Pri Jakobu Skerjancu se ni dalo dognati, da je polena metal, zato ga je tudi sodišče oprostilo; pač pa je obsodilo Janeza Lembergerja na štiri, Miha in Jožefa Podgorška vsacega na pet, in Janeza Rebernika kot najbol| pri boju udeleženega na 14 me-ecev težke ježe. — Pazite na otrokel Na otroka ni pazila Reza Marguč, mizarja rena iz Škotjeloke. Svoji triletni hCerki Ivani je dovolila iti sami na c-sto. Kmalu pride nebi fantek povedat, da je Ivanko neka de klica v vodo pahnila, k|er |e utonila. Pripomniti je treba, da teče Sora komaj petindvajset korakov oddaljena od MarguČeve hise. Sodni dvor jo je obiodil na sedem dni strogega zapora. — Zaradi dekleta sta se sprla v Ouepk jvi gostilni France Dimic, posestnikov sin iz Križa, in Jože Letnar. Temu prepiru se je tudi vmešal brat Jože Dimic. Da bi pretep preprečil, je krč-mar brata ven pognal in vežne duri zaklenil A ta dva sta pred hišo čakala na L< t narja, ki je rea kasneje smuknil skozi zad nja vežna vrata; takoj ga brata napadata; Jože pa jo po sencih z nožem obrezal, France ga ie pa r. neko rečjo po glsvi udaril. Jože je b;t obsojen ra tri mesece ječe, France pa na 4S ur zapora. Izpred kusaoljskega sodišča. »S c h e r e r« — oproščen. »Sohe tor« jo hii leo li ciran. Posl. Schoierer jo njegov članek »imuniziral« s tem, da ga je dal v obliki interpelacije prečitati v državni zbornici. »Scherer« ga je zopet prinesel m bil iznova kor.fisciran, urednit Habermann pa obsoien v teden zapora in globo 100 K. Kasacijski dvor je pri obravnavi Haber-mannove pritožbe obtoženca oprostil. Wolf in njegova soproga, rojena Stepischneggova V ponedeljek se je obravnavala pred dunajskim sodiščem tožba Wolfove soproge za ločitev zakona, ker jo je pretepal in se z drugimi pajdašil. Kakor je znano, je Wolfova soproga nagloma izginila iz Celja in je sedaj v Curihu v Švici. Pri obravnavi ste bili obe stranki zastopani po odvetnikih. Obravnava ni bila končana. O izidu bomo poročali. Za danes naj samo pripomnimo, da nam je pri tej stvari vedno v mislih oni narodni pregovor, ki pravi: „Bog že ve, zakaj kozi rog odbije!" Stavkujočl zagovorniki. Stavka odvetnikov se je pričela v Lisabonu. Odvet niki nočejo prej nikogar iti zagovarjat, do kler predsednik sodišča ne da zadoščenje odvetniku, kateremu pri obravnavi proti roparju Villanevi ni pustil nadaljevati govora in mu je zapovedal, da mera zapustiti dvorano. Obravnava proti Humbertovim bo v Parizu v drugi polovci meseca julija. Igranje s kvartarni v sodni dvo rani. V Brunšviku jo Btal pred sodiščem nek gostilničar, obtožen, da je dovolil v Bvoji gostilni igranje s prepovedanimi igrami »mav-šdlj" in loterijo s kartami. Glavna razprava pred sodiščem je bila zelo zanimiva. Da bi so sodišče prepričalo o nedolžnosti »mavšlja« brez asa, sa je zagovornik z nekim v tej stvari strokovnjaško izobraženim natakarjem vsedel za mizo in sta prakt ško z igro dokazovala nedolžnost »mavšlja« brez «Ba. Sodnikom je ta prakt ški argument zagovornikov tako imponiral, da so zat jženca oprostili. Na smrt obsojen konjederec. Sodišče v Mitrovici obsodilo je na smrt konje-derca Dimitro Jovanov ci, ki je umoril bvo-jega pomočnika Dušana Jovanoviča. S sekiro preklal mu je glavo na štiri dele. Zapuščina belgijske kraljice. R i zahtevala dobrodelnost kot moralična dolžnost in pogoj lastne koristi, temuč kot pogoj za izveličanje du^e.« Liberalci torej izveličanje duše ne tttjejo med moralne dolžnosti, in dobrodelnost ima pri njih veljavo le kot pogoj lastne koristi. To smo tudi mi že opazili pri dobrodelnosti liberalnih mo-gočnjakov. © Liberalne skrbi. Vedno imajo liberalci kakšne nepotrebne skrbi. Najprej so se osmešili z bojaznijo, da bodo škofovi zavodi zastrupili celo ljubljansko polje in in nato bo seveda tudi vodovod okužen in posledica tega bo, da bo poginila cela Ljubljana »Klerikalci" so dali liberalcem na to dober svet, naj pijejo le vino, in to jih je nekoliko potolažilo. A zdaj so začeli skrbeti za škofe, in sicer za one, ki šele pridejo. Škofovi zavodi bodo namreč ljubljanske škofe jako obremenili, in zato »Narod" v imenu vseh bodočih škofov bridko joka, kaj bo, kaj bo! Ljubljanska škofija bo trpela! Zato vzdihuje: „Da vlada tega ni premislila, je obžalovanja vredno. Dolžnost vlade je bila čuvati korist ljubljanskih škofov..." In dalje ga peče, da baje »ž i d" kupuje škofov les. No, tvrdka, ki kupuje škofov les, je krščanska, kar smo že večkrat povedali, a liberalci ne morejo umeti. Skrb za ljubljansko škofijo je pa tako ginljiva, da mora omečiti vsakega liberalca. © Nad Brežicami se huduje »Narod". Zakaj ? Kar imenuje on tam izdajstvo, je popolnoma isto, kar so naredili kranjski liberalci v Tržiču in na Jesenicah. © »Polimano marelo", imenuje »Narod" »Slovansko zvezo". Izvedeli smo, da hudomušneži imenujejo liberalni klub »polomljeno marelo." @ Dr. Slane tarna v »Narodu": .Mi Slovenci! — Mi smo še pod vlado skrivljenke, ki nas je uničevala in nas še uničuje." Naj nam vendar pove dr. Slane, kaj je njemu skrivljenka škodovala. @ J ez a v »Narodni tiskarni." V tukajšnji »Narodni tiskarni", vlada velika jeza na »Ježa", ker je v njem »Žane z Iblane" o »Narodni tiskarni" to-le povedal: »Uzadi za ta nova naša hiša boma drukarija pustaul. Seveda morma zdej za ta drukarija mal pua-gitirat, zatu k imama že tulk mašin de ne vema kam iž nim, pa use na elektrika ušti-mane. Zdej sevede te mašine use stujeja, k sa ldje tku naumn, da na prneseja nč za drukat. Sej nam je ena figa zatu, če mašine laufaja al pa ne, zato k se mašine tku še bi pršparaja, če pr gmah stujeja, ampak gmajšna ma pr tem ta narveč škode, ki ji za ubnucajne elektrike na dama nč zaslužt, pol more pa gmajšna bi velike dauke pugervat. Če b blu u Iblan sej kej sluvenskh ferajnu, pol b že bln; k tak ferajni b mogl pstet use pr nam drukat, k je sam naša drukarija sluvenska. Pa nimama nubenga. bulska matica, al kok ji že prauja, ni nuben sluvensk ferajn, k da u druga drukarija soje bukle drukat. Sokolsk ferajn je pa glih tku za ena figa. Pa sej sa tud ta druh ferajni in ldje tku naumn, da nečja vrjet, de je sam naša drukarija sluvenska in de mama samu mi ta prau reht sluvenske bukle in druge rči za drukat. Sej še našmu derehtari na gre tu u glava. (Dr. Tavčar je dal svoje zbrane spise Kleinmayerju. Pojasnilo uredništva.) Naše cajtnge se že zadost šinfale čes tu in še šinfaja, pa se neče nubenga nč prjet. Zdej sma pa še ena druga viža pogruntal, de boma Idem uči ofnal. Sej sa mende bral, gspud rJež", un dan u našh cajtngah, kok sma use lpu notr naštel, kar sma u bugeime razšenkal. Če še tu nau nč nucal, pol se bo pa zares za giftat. Ena vornga morma nardt u Iblan, de nam nau mogu usak u zele hodt. Sej zdej sma začel pušten pumetat pu Iblan z našm cajtngam. Še žabe sa nam začele pumagat šinfat." ® Interpelacija dr. Tavčar jeva o »Gospodarski zvezi« ie jako ne ljubo dirnila liberalne zavode. Čutili so, da je to sulica, katera, ko izgreši svoj eilj, se da vreči nazaj in utegne raniti nje Bame. In to se bo tudi zgodilo. Dr. Tavčar sam spoznava svojo nepremišljenost. Kakor je pri bolnici takoj začel »Narod« retirirati, ko sa je ost obrniia proti dr. Bleivveisu, tako iz-kuša zdaj oprati liberalne posojilnice. A to mu ne bo pomagalo, tem manj. ker je na Dunaju žo itak znano i i izkušnje, da dr. Tavčarjevim besedam manjka objektivnosti in je vse njegovo delovanje le izraz stran-karstva. Tedenski koledar. Nedelja, 10. maja: 4. povelikonoč j na, Antonin šb.; evang.: Jezus obeta učen-l oem sv. Duha Jan. 16. — Ponedeljek, 11. maja: Mamert šk. — T o r h k , 12 maja: Pankrfcij m — Sreda, 13. maja: Sar-vacij št. — Četrtek, 14 maja: Boni f-ranzo Perosi . alleluja z verzoma Anton i F. erster, ofertorij »Inveni David" dr. Franc \Vitt Rrtime stvari. Najnovejše od raznih str ant. N a M o n t B I s n c nameravajo zgraditi električno železnico. — Vesti o odstopu nadškofa Stadlerja so popolnoma nt resnične. — VDraždanih je taka vročina, da je 74 oseb za en dan obolelo na solnčarici. — Kongres nemških obrtnih društev. Včeraj sa |e začel na dva dni določeni kon-| greš nemških obrtnih društev. Kongresa se udeležuje 42 obrtnih društev iz nemških pokrajin Avutfije. Navzoč je bil tudi minister za trgovino, baron C ali, in več državnih poslancev. Minister za trgovino je pozdravil kongres z zagotovilom, da se vlada živahno j zanima za istega. — Pravico osj^ti i b r a z m o ža s o s e <* a j dobileJa-\ p o n k e. D slej so »e po stari postavi mo-j rale omožiti do 36 leta, katera se pa do te-; daj ni cmožila, so ji »uradnim potom« j preskrbeli moža. — Kuga tako divja i v Indiji, da je zadnji teden umrlo na j kugi 32.000 oseb. - Umor v blaznimi- V blaznioi Ailenstern v Prusiji je neki blazni po noči ubil spečega paznika, ki zapušča vdovo z več nepreskrbljenimi otroci. Samomora. Dne 26 april« se je v neki gostilni v Beljaku ustrelil 37Ietni vinski agent P. Schwaiger s Tirolskega. Vzrok neozdravljiva bolezen. — Zena železniškega čuvaja v Smartnu pri C lovcu, Ana Feich-ter, je skočila dne 1. t. m. zjutraj pod vlak. Bila je takoj mrtva. Denar v kosti. Pri neki operaciji v zavodu dr. C )Ulon a v Ardenih na Francoskem so je d' godilo naslednje čudo. Leta 1870 je bil ondi ustreljen v nogo neki ko-čtr. Odstranili bo mu tedaj krogljo, ali na onem mestu je bila vedno oteklina, ki pa je postajala od dne do dne večja. In kočar na zadnje ni mogel več hoditi ter se ja moral podvreči novi operaciji. In operirali so ga. V oteklini so našli bakren centimes. Dozdeva se, da je kroglja tedaj, ko je zadela moža, šla skozi njegovo denarnico in tako seboj potegnila v telo omenjeni denar. Denar so shranili v muzeju v Bazeiles, bolnik je pa izven nevarnosti. Brez sledu izginilo je meseca aprila na Angleškem 26 mož in 14 žensk. Vseh eseb je letos na Angleškem nenadoma izginilo 122. Tudi lani je bilo mnogo takih ■ skrivnostnih s učajev. Smrtna stava. Pri Dolenji Tuzli sa | se je ti dni zbrala kmečka družba, ki ie po j tam običajni stari navadi pila žganje. Nekdo i izmed družbe nagajal je navzočemu Ilam-! džiiu Remetu iz Gračanice, da ne prenese j veliko ruma. Nato se je Renneta pričel hva i liti, koliko da lahko izpije, ne da bi postal i pijan. Nagajivcu je pa rekel, da si upa za | stavo izpiti na dušek 4 stekleničica ruma jedno za drugo in brde še šel 100 korakov daleč, ne da bi se zibal. Stava je bila takoj skleniena za pat goldinarjev. Remeta je res izpil 4 stekleničica ruma, kakor je bilo v stavi dogovorjeno, in je tudi pričal korakati, j Gledalci so mu ploskali. Toda ni še prišel j do cilja, ko so je zazibal in se zgudil na tla. j Iznenadena družba je hitela k njemu, toda • bilo je prepozno, ker Remeta je bil že j mrtev. j Z ženo in otroci prišel k vojaškim j vajam. Te dni je prikorakal v praško vojašnico k vojaškim vajam neki rezervnik, ki ; je pa pripeljal seboj v vojašnico tudi svojo ženo in šast otrok. Otroci so se jokali, da nimajo ničesar jtsti, ako ostane oče pri vojakih. Vojaška oblast je dovolila, da se je temu rezervniku odložila vaja za nedoločen čas, in z jasnim licem je zapustil rezervnik s svojo ženo in otroci vojašnico. Blazni ofie prereial sinu vrat. Kmet Ivan Aslamazov v vasi Bajandur je svojemu šele 7letnemu sinčku na cerkvenem pragu z ojstrim nožem prerezal vrat. Morilca so prijeli. Preiskovalnemu sodniku je dejal, da je sinčka daroval Bogu, češ da je f bil bolan in da sa mu je v sanjah prikazal i B?g in mu rekel: »Ivan, povrnil ti bodem \ zdravie, in ti bodeš dobil sina. Kadar bo pa star 7 mesecev, mi ga daruj.« In I»an je v spanju obljubil daritev. Ravno na dan, ko je otrok bil star 7 mesecev, je oče, kate-' remu se jo oče vidno zmešalo, svojemu sinu J prerezal vrat. ; Izseljevanje is Hrvatske 011. js- | nuvarja 1901 do konca septembra 1902 so je iz Hrvatske izseliio 48 161 oseb, torej dva odstotki prebivalstva. To govori cele knjige o razmerah na Hrvatskem. Mati hotela umoriti hčer. V Parizu ie policija prijela ločeno soprogo nekega francoskega štabnega častnika. Nukega krovca je ta ž"nska nagovarjala, naj umori njeno hčer. Zgovorila se je z njim, naj ob določeni uri pride k Mirabeauvejem mestu, kjer mu bode kot predplačilo izročila 100 frankov. Krovec je res prišel k sestanku, toda prej je obvestil policijo, ki jo je v trenotku, ko je dala krovcu izgovorjenih 100 frankov, aretirala. Pri policiji je žena nameravani zločin takoj obstala, ter dejala, da sovraži svojo hčer iz prvega zakona za to, ker je imela z ''njenim možem ljubavno razmerje. Njena družina je era najimovitejših na južnem Francoskem. Morilni načrt je bil tako natančno izdelala, da je kaka zmedenost pameti izključena, toda kljub temu zdravniki dvomiio, da bi bila pri pravi pameti. Ofie desetih vojakov. Te dni je bil deseti sin sodnijakega kancelista Rataja v Blovicu potrjen k vojakom. Rataj je star 93 let, bil je trikrat cženjen in je ofie 36 otrok. Zopet žrtev Monte Carla Pri Monte Carlu je skočil v morje neki J >sip Bruck iz Kolina ob Renu. Zaigral je v ondotni igralnici vso svoje premoženje 80.000 mark. Se eno sredstvo proti jetikl B dolinski kemik Schneider je na svojem potovanju po Avstc»1jji zasledil, da v or,-h krajih. V katerih Uspevajo rastline efluSilpSi, rit js-tičnih ljudi. Vsled nadalnjih opazovanj ja prišel do zaključka, da se mnogo bolnikov, ki se gre zdravit v one kraje, ozdravi. Ko se je vrnil v Berolin, priobčil je Schneider svoja opažanja profesorju Šommerfeldu in oba učenjaka sta iznašla novo metodo zdraviti jetične ljudi, a tem novim načinom zdravljenja sa baje od 100 bolnikov ozdravi 60. Bolniki morajo vstrajati dan in noč v atmosferi, polni pare, katero proizvaja enka-lipsovo olje, pomešano z ogljem in neko drugo primesjo. 200.000 ameriških Hrvatov je podalo protest proti polit ki dunajskih in budimpeštanskih državnikov, posebno p» protest proti nastopanju mažsronov na Hrvatskem. Od matere in bratov umorjen V Husyatinu ja umorila vdova Aezor v družbi s svojima mlajšima sinoma starejšega sina, s katerim je bila v prepiru radi kosa zemlje. Nečloveška mati in njena dva sina so napadli starejšeera sina, ko je spal in so mu i razbili g'a'o. Vsi triie morilci so že zaprti. Sprememba posestva . Ob vogalu i Kolodvorske ceste v Spodnji Š ški stoječo ; hišo g. Karola Jančigarjaje kupil j vinski veletržec g. Viktor Bolaflio j za 20 000 kron. ▼ Krko skofiila in ut mila je 26 etna i kočarjeva hči T e r e z i ia Ž a b k a r iz j Malenc, ker ni dobila službe. Bila je že \ dalje časa bolna na duhu. Laški vojaki žepni tatovi. Redar-stveni urad v Milanu je že dlje časa na delu radi prepogostih žepnih tatvin, dogodivših se v milanski stolni cerkvi. Minolo nedeljo je ta urad ukrenil potrebno, da bi zasačil družbo žepnih uzmovičev. Štirje karabinerji in ravno toliko detektivov je zasedlo določena mesta in res se jim je posrečilo, da so zasačili tatinsko druhal Do tu ni nič takega, kar se ne bi dogajalo tudi po druzih večjih mestih. Novo pa je to, da so omenjeni redarstveni organi zasačili na »delu* tri — laške vojake v uniformi! Dva spadata k »bersalierjem" in en k navadni pehoti! Ljudje kradejo sicer tudi drugod, ali posamično ali v družbah, toda vojaki v uniformah organizirani v družbi tatov po cerkvah — to je vsakako specijaliteta italijanskega kraljestva! Lakota v Italiji. Beda po mnogih krajih Italije je ravno letos grozna. Italijanske novine govore naravnost o lakoti. Niti najplodneji kraji nimajo toliko, da bi se pre-hranjali. To goni ljudstvo v zločine in v spopade z javnimi organimi, v katerih je že ponesrečilo mnogo ljudij. V Rimu pa se vrše sijajne parade in slavi šumne orgije italijanska — megalomanija. Društva. (Sin v. katol. akadem. društvo »Zarja« v Gradcu) si je izvolilo pri I. redn. obč. zboru v letnem tečaju sledeči odbor: Predsednik: fit. Franc K o -1 e n e c ; podpredsednik : t ihn. Rud. Pod-k r a j š e k ; tajnik: fil. Josip M a 1 n a r ; blagajnik: fil. Anton D a t e l a ; gospodar: fil. Anton R a b u z a. (Dolenjsko pevske društvo v Novem mestu) priredi pevski večer b plesom dn6 9. maja 1903 v čitalnični dvorani v Novem mestu, Vspo-red se dobi v dvorani. Počet^k točno ob 8 uri. zvečer. Prost pristop imajo društveniki »pevskega društvu" društveniki »Čitalnice" in »Dolenjskega Sokola" ter po njih vpeljani gostjo proti vstopnini 1 K, dijaki pa 30 h. Vstopnice se dcbivajo na dan veselice od 7. ure ivečer dalje pred dvorano. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Darovi. Za Jeranovo dijaško miio: Gosp. Ant. Kuktlj, župnik v St. Juriju pri Kranju mest.) venca na »rob pokojnega žup r.ika g. Jos. Kerčona, 10 K. »Za Marijanišče«: Gosp. Ant. Kukelj v isti namen 10 K. B .'g plačaj ! Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 9. maja. Vlada se bo v kratkem obrnila do večjih parlamentarnih strank z zahtevo, naj pospešijo rešitev nagodbe in rešitev carinskega tarifa ter ji zagotove večino. Vlada bo strankam zagrozila, da sicer zaključi državni zbor, ali ga pa razpusti. Reka, 0. maja. Tukajšnji pekovski mojster Loos je ušel z neko deklo v Ameriko in vzel seboj 60.000 K. Svoji ženi ie pustil 30 000 K. Monakovo, 9. maja. Tu se splošno razpravlja o velikem škandalu, katerega je bavarski princ Kupreht napravil svoji ženi. Princ ima zvezo s hčerko enega prvih grofov. Sedaj ga je princ-regent poslal na potovanje, pri katerem ga mora spremljati njegova žena. Skoplje, 9. marca. Na nekem tajnem shodu so Turki sklenili pomoriti vse kristijane, kakor hitro pade prva bomba. Monastir, 9. maja. Tu se boji na cesti ponavljajo. Udeležujejo se bojev tudi ženske. V bližini Alonastira so vse kristiianske prebivalce neke vasi Turki poklali. Dunaj, 9. maja. Na vseučilišču je danes prišlo do sličnih izgredov, ka-koršni so bili pretekle dni na tehniki. Ko so prišli na vseučilišče člani katoliškega društva „Rudollinuma z barvami in čepicami, to piskali nemškona-cionalni dijaki in upili: „Čepice doli!" Trgali so katoliškim dijakom čepice. Služabniki so zaprli vrata avle. V avli so ostaii katoliški dijaki in del nemško-nacionalnih dijakov. Nemškonacionalni dijaki, ki so ostali zunaj, so naskočili vrata in jih hoteli razbiti. Pobili so več šip. Hej dijaki se je razvil strahovit boj. Dva dijaka sta bila tako ranjena, da so ju morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. Došlo policijo je nem-škonacionalno dijaštvo napadlo. Pričel se je boj mej dijaštvom in policijo, ki trajal toliko časa, da ni bila policija odpoklicana. Nato se je dijaštvo razšlo. Listnica uredništva: Litija: Notica je priobčena v štev. 102. v novicah iz Smartnega pri Litiji. Dunajska borza dnž 9. maja. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4% ..... Avstrijska kronska renta 4%..... Avstrijska inv. renta 3' 2 % ..... Ogrska zlata renta 4%....... Ogrska kronska renta 4%...... Ogrska inv. renta 3','j %....... Avstro ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice.......... London vista........... Nemški diž. bankovci 7a 100 m nem. drž v 20 mark ............ 20 frankov.......... [talijanski bankovci........ C. kr cekini . ......... 1C0-75 l00-f)0 121 2 J 101-10 93 50 121-30 9H55 9226 16 23 66*— 239 77'/, 117-10 23-43 1906 96-20 11 32 Meteorologidno porodilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak 746 0 mm 1 Stanje Cm I baro-tof.nja j motri. T ram. Tempe-r.tur» | po Č.lsija ' Vetrori. Neb« Ji i 8 9 zveT o 7- »jutr. 7gfr6T~i6'ffl si. jzah. 722 81 12 6 7317 dež 69 si. jzah. oblačno 17-1 | sr. jjzah. pol. obl | Srednja včerajšnja temperatura 18 2*, normale 13 1*. Tržne cene v Ljubljani dn6 9 maja. T Goveje meso I. v. kg Telečje meso . » Prašičje » sveže » Koštrunovo meso » Maslo . . . • » Mast prašičja . . » Slanina sveža . » . prekajena » Jajce, jedno . . . Mleke, liter . . . Piščanec . . . . Golob..... Fižol, liter . . . . Grah, > . . . . Leča, » . . . . Pšenica . . 100 kg Rž . . . » » Ječmen . . » » Oves ... » » Ajda ... » » Proso, belo, » > Koruza . . • » Krompir » » Drva, trda , m» » mehka, > Seno, 100 kg S . . Slama. > » . ■ PSeuifina moka št. 1 Koruzna » . . Ajdova » št. I FT 50 Jia prodaj sta po nizki ceni zarad odpolovanja 2 omari in 2 postelji z vso opravo v Ljub'jani, Zalokarjeve ulice štev. 10. Lepo solnčnato stanovanje s tremi sobami in pritiklinami ter z uporabo vrta se da s 1 avgustom v najem. Kuhnova cesta 23, I. nadstr. 607 3-2 Dražba. Na Laborah pri Stražlšču, okraj Kranj, prodalo se bo na prostovoljni dražbi dnč 19. in 20. maja 1.1. naslednje: hiša v Kranju št. 121, na Laborah in v Drulovki tri hiše z vrtom, potem veliko njiv, travnikov in gojzdov. Več se izvč pri posestniku Jan. Stare na Laborah. 648 2—i xia xxavoc\)o Ker se je izrazila želja, da naj bi dal izdelati, kot pendant k sedaj narejeni Preširnovi sohi, tudi soho Vodnikovo v velikosti 42 cm, stvar pa precejšnjo žrtev zahteva, vabim uljudno k na-ročbi na isto. Ako se oglasi vsaj 50 naročnikov, pripravljen sem soho oskrbeti. Doprsni kipi: Jurčič, Levstik, Slomšek in Vodnik v velikosti 25 cm, brez podstavka bodo v kratkem dogotovljeni. Naročila sprejema 650 Jernej Baliovec trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami v Ljubljani, Sv. Petra cesta 42. ii „£NDROPOGOJ4 (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo ZA rasf las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina. KI zabranl Izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih deže'e. Glavna zaloga in raspoSiljatev v Ljubljani pri gospodu 274 (40) Vaso Petricie-vi. V zalogi imajo tudi gg E. Mahr In (I. pl. TrnkČCZV V Ljubljani, Rant v KranJI, in lekarn« „Prl an jelju" v Novem mestu. Preprodajalci popust. ::::: iiiiiiižiiiiU;? nmmmmm s Najbolja izbora za krojačo in šiviljo! |*ii • ••f •••i K Ž argi :::: ... ::: ... ... ::: »a Ljubljana, sv. Petra cesta 2 (nasproti frančiškanske cerkve) S početkom 9 t. m. nahaja se najbolja ubera rasnega lišpa svila, krepin gumbov in druge spadajoče stvari izborna zaloga kravat, nogavic rokavic vsakovrstnega perila, arajc, ovrat nikov, predpasnikov itd. 648 H -1 Največja izbora za krojačo in šivilje! Sli: ...S.........................A.................... ................•.■.•■•■••••••■••••••■••••■••a«... Dobro navadno vinsko žganje za delavce liter za 28 kr. 641 6-1 (zunaj mesta), ter fini špiritus po najnižji ceni se dobi pri m. Spreifzer-ju Ljubljana, Starn trg. t Ljubljani, Pogačarjev trg. Pctcplo5tična umetnega raZ5tai>e Danes, v soboto 9. maja w Zadnji razstavni dan -m Zanimivo potovanje po V nedeljo 10. do 16. maja složno potovanje po L^nd o n m. Zanimivosti Londonske so razdeljene na štiri razi čne cikle. Na vsakem prostoru se da regulirati dnevna in nočna svetloba Odprto vsak dan, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2 do 9. ura zvečer | e e Otvoritev nove trgovine! l(ljudno naznanjam, da bodem j 11. t. m. otvoril v ob glavni cesti poleg cerkve, hišna štev. 2 (v hiši gosp. Ssidsl-naj Špecerijsko trgovino in prodajo mof^e na drobno in debelo. Jfer mi je na tem, da p. n. odjemalce vses^oji zadovoljim, bodisi glede kakovosti blaga, bodisi glede nizkih cen, upam, da bode p. n. slavno občinstvo mojo dobro voljo upoštevati, ter moje prizadevanje postrejati 3 najboljšim in najfinejšim blagom, podpirati 3 najmnogobrojnejšim obiskom. U nadeji, da mi izkažejo p. n. odjemalci svojo naklonjenost, biljejim 2 odličnim spoštovanjem 640 12-1 Jtfafoo tavrencič utjejim 55 e Crresham" zavarovalnica za življenje v Londonu podružnica za Avstrijo: Dunaj, I. CTiselastrnsse 1 v družbeni hiši. K 190,871.731-— „ 31.555 292 — „ 426,999.043 — . 50,727.262-— Aktiva družbe 31. decembra leta 1901......... Letni dohodek na premijah in obrestih v letu 1901 . . . Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna naku pila itd. od družbinega obstoja (1848)....... Tekom 1. 1900 je izdala družba 5718 pogodb o kapitalu . . Za specielno varnost avstr. zavarovancev je vložila „The Gresham" do 31. decembra 1. 1901 že vrednostnih papirjev v znezku n«m. Kron 23.037.43810 pri c. kr. državni osrednji blagajni na Dunaju. 647 121 Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarov. pogodbe, kakor tudi ponudbene obrazce dajč brezplačno glavno zastopstvo v Ljubljani pri - Guidonu Zeschko. —: TSf,sr V nobenem slovenskem domn, zlasti ne v slovenskih društvenih dvoranah se ne sme pogrešati Prešernove sohe Ista je uzorno delo, izdelana v velikosti 42 cm, ter stane samo 7 Kron. .,//>„//■4,***** Doprsni Kip —Janko Kersnika =— 25 cm velik, brez podstavka, za 3 Krone. V velikosti 22 cm po K 180 — s podstavkom — kipca Simona Gregorčiča in Jenko-ta. 2£2T Zabojčke računim za lastno ceno. Vsa člfalniska, bralna, ognjegasna in druga društva opozarjam na ugodno priliko, da okrasč svoje domove z domačimi umotvori, In vabim prav vljudno k naročbi Jernej Bahovec trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami «46 3-1 Ljubljana, 5v. petra cesta St. 2. >iP Angeljnovo milo Marzeljsko (belo) milo == Zajamčeno čisto jedrno (Kern-) milo! ===== z znamko 449 104—12 sta najbolj koristni dtedila&i xx±i,H W za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih štacunahf Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani. Zdravilnica in vodozdravilnica Kamnik na Kranjskem. Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli, tudi z ogljikovo kislino sc zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko. Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo. 476 10—5 Zdravnik voditelj: Dr. Rudolf Raabe. Za dobro idočo stavbeno in s cerkveno umetnostjo se bavečo večjo obrt v sredini Spodnjega Štajerja se radi razširjenja iste sprejme tihi kompanjon (kateri ni treba, da bil strokovnjak) s 16.000 do 20.000 K kapitala. Dotični prevzame lahko knjigovodstvo. Vloženi denar je popolnoma osiguran. Ponudbe pod šifro „Podjetnost" na upravništvo „Slovenca". 586 3-2 Latinska maša po motivih Gregorija Riharja za mešan v bor zložil & Ign. Hladnik % Op. 46. Gena partiiuri in 4 glasom 3 K, posamni glas 30 h. po poŠti 10 h več. Dobi a se v Katol. bukvami in pri 8ohwent-nerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu. V maši so porablieni motivi najlepših Riharjevih pesmi in je prav lahka 606 f—5 MfVTKO /IRKO LJUBLJANA (semeniščno poslopje) 491 3 priporoča največjo zalogo otročjih vozičkov od gld. 3'50 do najfinejših angleških. Žimo in morsko travo za matrace, po najnižji ceni. Košarice, jerbase, škafe itd. Prostovoljno se proda doto zidana hlSa z obsežnim vrtom na Vodovodni cesti št. 171. V hiši je tudi gostilna. Več se izve pri lastniku istotam. 652 3-3 5korc noua lična, pritlična • V 15«, v katari je petero stanovanj, sa radi preselitve ceno proda. Več se izv£ pri lastniku, Ravniharjeve ulice št 9. v Vodmatu. 606 2-2 b prostornim skladiščem, kletjo in stanovanjem z pripadki je v Trebnjem na najlepšem prostoru nasproti farne cerkve takoj za oddati. 620 2—2 Več izve se pri Ivan Liningerju v Ljubljani Rimska cesta št. 6. P— AA&, edina zolego teuarn za čculje J P. Ji. POLLAK & C? na Dunaju. Udano podpisana si usojam naznaniti p. n. občinstvu in prečastiti duhovščini, da iiijam v zalogi bogato izbiro vseh vrst čevljev za gospode, gospe in otroke = ter raznih čevljev za šport. - Da se obvaruje pred manj vredno konkurenco, raj vsakdo natančno pazi na tovarniško znamko, ki je vtisnjena na podplatu. Proseč za prav številen obisk se priporoča s spoštovanjem 1408 12-11 £ julija SfOr, Imejifeljlca. Le Prešernove (prej S/onove) ulice št. 5, Ljubljana Zunanja naročila se ijvrše točno in najbolje, £ 01 00 -1 t\3 O) I U) Med. dr. Jos. Trauh-a želodčni prašek Gastricin zdravniško poskušen in potrjen. Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gasfrldn, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki, kateri se želč utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinil popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gastricin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več poved6 prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje. V Ljubljani je naprodaj pri M. Mardetschlager-ja lekarni pri orlu in drugje. Glavna zaloga je v lekarni Salvator v požunu. Na debelo po medicinskih drožerijah. Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več, Prostovoljna razprodaja. Prostovoljno se razprodajo v Ljubljani hiša v Kolodvorskih ulicah, v kateri se nahaja več let prav dobro obiskovana gostilna, gospodarska poslopja, njive, travniki in gozdi. — Nekatere parcele so vsled svoje ugodne lege pripravne za stavbišča. Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt. Plačilo po dogovoru. 612 3-2 Pojasnila v pisarni g. dr. Albina Kapus, odvetnika v Kolodvorskih ulicah št. 35 Podpisani vljudno naznanjam, da sem sr^- prevzel W pekarijo pri gospodu ZORfllANU v Spodnji Šiški, kjer bom izvrševal v popolno zadovoljnost vsa v to stroko spadajoča navadna in fina dela, posebno vsakovrstne pogače za ženitovanjske in druge prilike, kakor tudi pletene itraoe, lepa srca, na zahtevo tudi jako fino izdelanega oesarskega orla, jako primerno darilo za osebe vojaškega stanu itd. Vsled tega se najtopleje priporočam za mnogobrojna naročila, zagotavljajoč najsolidcejo postrežbo, ter beležim z odličnim spoštovanjem «a&kašs&s*sa kislina je najboljša mizna in osvežn-v joča pijača, as n katera je p r e s k u š e n a pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, t«l«z. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih vari h Prospekti zastonj in franko. V Iajubjanl se dobiva v vseh lekarnah, veSjib špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami ia vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-o v Ljubljani. Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov 1 Alojzij Večaj Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svoio veliko nalogo barvanlh prstenih leHii i. stili ooil f r ' "jL iggl i .j kot: ruiavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izde- .' lanih. Cene nizke. 36 62-19 [ mr Lastni izdelek. Ceniki franko in brezplačno. Stanovanje, kopeli in hrana na dan od 5 K dalje. Do Konec maja in od I. septembra dalje Se ceneje. Zdravilišče Krapinske Toplice na Hrvaškem Jezcoa od 1« maja do I^cnca Obisk 1. 1902: 4667 oseb. Od zagorske železniške po-suje „ZaboK Krapina Toplice", jedno vožno uro. Od 1. maja vozi od te poslaje redno omnibus. 30° do 36° R gorki akratovrelec je jako zdravilen zoper pro-tin, trganje v členkih, ishias, neuralgijo pri kožnih boleznih in ranah, pri morb. Brigliti, mrtvoudnosti, raznih ženskih boleznih. Veliki basirni, banje, posebne kopeli in pršne. Lepo vravnani prostori za potenje masažo, elektriko; zdravilno g;mQastiko. L'pa stanovanja, dobre in cene ravstavracije, stalna godba; velik senčnat park in sprehodi, igrišče itd. Topliški zdravnik dr. Masi. Brožure v vseh knjigarnah. Prospekte pojasnila daje S—3 vodstvo toplic. oooooooooooooooT O Za bolne, malekrvne, prebolnike, dame, I 8 otroke itd. O o o Maltoferrochin Malto-Chlna-Malaga vino z železom. Maltochin, China-Sherry 1/1 steklenica K 3 — ; »/» steklenice IK6II1; MALTO - CONDURANGO Malto - Pepsin Vi steklenica K 4.— ; •/» steklenice K 2.20. Po naravnem vrenju z dostavkom drož(| južnih vin z najboljšim ječmenovim sladom napravljena neprekosljlva dljetetlčna vina Od zdravniških veljakov kot najboljša spo-zn na. Mcogo priporočilnih pisem zdravoikov Prva odlikovanja v Parizu, PrBgi, Bruselju, Amsterdamu in nedavnej na dunajski razstavi pijač. 334 li - 8 Naprodaj v vseh lekarnah BfAIaAGA - BHERBY - VERMOUTH sladnl samotok, kar najceneje. Ceniki in vzorci na željo franko. Prvo vinsko vrenje in hramovje SVATEK & Co. Praga -Smihov, nasproti zahodn. kolodv. 851. IOOOOOOOOOJ Zobozdravnik med. dr. E. BRETL V iijubljatii se je za stalno preselil v Filipov dvorec v na ogel Spitalskih ulic zraven Frančiškanskega mostu, uhod za vodo. 641 3-1 97 SLOVENEC' w se prodaja doslej v naslednjih ljubljanskih t oba kar n ali: Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred Škofijo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Fiorijanske ulice 1. Vrhove Ivan, Sv. Petra o.'sta 52 1 Ts\ryif4111/ prltrjevalano sredstvo za kamenje, kovino, lesovje itd., priporoma gg. kamnosekom ln ključarsklm mojstrom tvrdka BRATA EBERL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 27 11—9 U najem odda hiša 0 na Javornlka s petero stanovanji stoječa pri cesti, pripravna z v kako obrt. Par streljajev proč se bode gradila nova železnica. — Več se izv6 pri lastnici Mariji Peternel štev. 52, posta Javornlk, Gorenjsko. 596 3—2 MM« 5$2 lili isras oo 1 Naznanilo. laloffa Puntigam-skega piva v Ljubljani v^em p. n. odjemalcem vljudno naznanja, da se je j današnjim dnem preselila s pisarno na Marije Jeremije cesto Štev. 16 po domače „na ?ergeš" preje Jfošenina, od f^oder je bode od danes naprej razpečevalo pivo, ter tudi vsa naročila sprejela 2aloga Puntigam v Ljubljani, dne 9. maja 1903. 649 2-1 I« ; SL a n Za Marijin mesec maj in praznike Matere Božje priporočamo Janez Pogačnik : | Dvanajst Marijinih pesmij || u k s* sa ss za mešan zbor. i. S Cena partituri 50 kr., posameznim • glasovom 10 kr. *' || Katol. TIskarna v Ljubljani. $ Tir* rt pristne uino. Da ustrezam vinskim producentom svoje župnije in pa velecenjenim odjemalcem, ki tičejo stanovitnega ln zanesljivega vina, izjavljam, da sem pripravljen med obojimi posredovati. Zdole imajo srednjo lego in so bile radi tega lani obvarovane pozebe. Zato se je v njih produciralo mnogo dobrega belega in rudečega vina Cena najboljšim vinom je 11—14 krajoarjev Postaja je Videm ali Brežloo, posta pa: Videm ob Savi. 636 3 2 Alojzij Šoba, župnik na Zdolah. Hoteli, kavarne in gostilne, ^ ki so naročene na »Slovenca": Belca pri Dovjem: Potočnik Fr„ gostilna. Begunje nad Cirknico: B o n a č Anton, Švigelj Anton, J. Moden, gostilne. Beričevo pri Doln: G r a d Ivan, gcstilna. Bled : Hotel Petra n, Wester, Č rne Mihael, Wuherer Jos.. gostilne. Bistrica pri Št. Rupertu: Z ® J c Anton, gostima. Boh. Bela: M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne. Boh. Bistrica: A r h Franc in Mencinger J.; Ravhekar Josip, gostilne, A ž man, restavracija. Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anton, Fran o v i g e 1 j (Breg), L e b e z Ivan, Suhadolnik Marija, gostilne. Brezje, Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-b r i j e 1 č i č Ant, gostilni. Lavrenčič Pavi, gcstilna „pri Rozmanu«. Brod pod sm. goro: B i t e n c Jož., gostilna. Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic). Cerklje p. Kraniu: A h 1 i n Janez, gost. Cerkno, Goriško: L a h a j n a r Ant., gost. Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n Miroslav, gostilni, Anton de S c h i a v a , restavrater. Čatež p. Vel. Loki: Urbančič A., gost. Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna. Črnomelj Frano Jerman gostilna. Dedendol pri Višnjigori: Omahen Mih., gostilna. Dobrepolje: Kmetijsko društvo. Dolenja vas pri Ribnici :MrherIgn., gost. Dole pri Litiji: Novak Ivan, gost. Dnnaj: Cafe »Goldene Kugel« IV. okraj, Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Are a den- Cafe«, I., Universitatstrasse. Carl Z o b l's »Caf<5 Beethoven", I, Universitatsstrasse 11., KavarnaMuhič IX. okraj. Porzelangasse, Cafe »Wien«, vi Franzensring. Gorica: Kavarna Schwarz, Kavar-.Central". n a Gorje Spodnje pri Bledu: Z rime Janez, Jan Vinko, Jan Marija, gostilne. Gradec: K a u b e Fran, restavracija. Grapče: Miha Zalokar, gostilna. Grosuplje: K o š a k Fran, gostilna. Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gostilna. Gozd Kranjska gora: Blankuš Pavi, g<»-tilna. Horjul: Cepon Janez, gostilna. Hrače p. Smledniku: Burger Ant., gost. Hruiica pri Jesenicah: N o č A., gostilna. Idrija: Casino »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna. Ihan p. Domžalah : S o j e r Karol gesti na. Jagersče p. Cerknem: Tuš ar Fran, gost. Javornik: Noč Mihael, z u m e r Anton, gostilni. Jesenice, Gorenj.: F r j a n Ivan, restavracija, Vi Ima n Fran, Višnjar Karol, Uro vat Marija, »pri mesarju«, gostilne. Kamnik : F r i o d 1 Ivan, hotel, V a n o s s i Jos., kavarna, Žerovnik Pet. pri „So kolu*, Jerala Alojzij, gostilni. Kandija pri Nov. mestu: J a k š e Janez, Zore J., Pintar Alojzij, gostilne. Kompolje p. Dobrepoljah: Mustar Fran, gostilna. Kostanjevica: Zalokar jeva gostilna. Kozariiče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. gostilna. Kranj: Kavarni J & g e r in Kreuz-berger, Fran b u m i in G o 1 o b Mat., FrancJezeršek, gostilni. M a v r i lij M a v r , pivovarnar, hotel »Nova pošta". Hotel »Stara p o š t a". Kropa: Magušar Jurij, gostilna. Kranjska gora: „Pri pošti", »Razor", hotela, Blenkuš, Slavec, Razin-ger. gostilne. Ljubljana: Kavarne: »Austria«, »Europa", »Va 1 v a s o r", »C a s i n o", „ E g g i a „M e r c u r", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: »Pri slonu", „Lloyd", Iv. Graj žar, južni k o-lodvorjpivarne: Auer, Perles, H a f n e r; g o st ilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „Pri mlinskem k a m n u " , Sv. Petra cesta, „ P r i zve zdi", Cesarja Jožefa trg, »Pri roži", Židovske ulice, „Pri zlati ribi", Špitalske ulice, »Pri Štefanu", Fran čiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, »Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko k o n-sumno društvo, Elizabeta J u r -k o v i č (»pri Kolovratarju") Pred škofijo, Marija Barborič, Sv*tega Petra nasip štev. 5, Franc K r v a r i c (»pri Fi-govcu"), Dunajska cesta, Mar. Ah I in, Karlovska oesta štev. 28, Augusi Zaje, Rimska eesta št. 4, „ P r i Kamen č a n u Karlovska cesta št. 4, gostilna D a c h s, Fiorijanske ulice št 33, M. Š k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana šusteršič, Sv. Petra cestd št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna »pri J u r j u ", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, Elizabeta Cerne, Hil- 5 V šerjove ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip Boštijančič (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o o m u r, Poljanska cesta št 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele („pri belem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e u e n t e , Gradaške ulice St. 10, Ana ouzak, Poljanska cesta št. 48, »Narodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Nežika Kralj Sodniške ulice, P e r š i n Matija na Rožniku, Vospernig, Gospodske ulice, FričNo-v a k, restavrater v »s v i c a r i j i", B i zj ak Fran , pri Krčonu", Tržaška cesta, Praun-se i s J. C., zajutrkovalna soba,Mestni trg 19. »Pri lipi", restavracija, »Pri vinski trti", Tonich, Tržaška cest*, Jos. T o m c , Streliške uliee, gostilna, Josipina D o -lenec. Poljanska cetta 21, gostilna. Mrak Valentin, Marije Terezije cest?. Litija: »Pri Fortuni«, Tonjec Ant., gostilni. Medvode: Zvveiner Ivan, gostilna. Metlika. Vu k š i n i č Jožef, gostilna, Da-n el Mak ar, gostilna. Mirna peč: K o s a k Jos., gost. Mlino p Bledu: Hribar Marija, gost. Mokronog: S j šel j Karol, gost. Moste pri Z rovnici: Rotar Gašper, gost. Novomesto: Kavarna Danisch, Pav-či č, hotel. Olievk p. Tupaličah : Koželj Jak., gost, Ortenek: J. B. K os le r, restavracija. Fodnart: Pogačnik Marija, Javor Terezija, gostilni, Praprotno p. Škofji Loki: Dolenc Marija. gostilna. Podgorioa p. Dobrepoljah: G e r m FraD, Š t lh Jnsip. gost lni. Polhov Gradec: K u n o v a r Hel. in Z a-1 a z n i k Ant. gost. Premskovo p. Kranju: Jak. Gor j a no in Jakob Dolinar gostilni. Preserje p. Radoml;ah: Šare Janez, gest. Pnlj (Pola): Cafe M i ram are. Radoljica: Mulej Ivana, restavracija, A u n ust in Janez, gostilna. Rakek: Sebonikar Lovro, restavracija. Ludo vik S e b a r , c. kr. poštar, I van F a t u r. gostilni. Rateče, Gorenjsko: Ivan P o t r i č , gostilna. Rečica p Bledu: Sodja Jakob, gost. Retje, p. Travniku: Gregorič Jož. in B o n č i n a Karol, gost. Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna, Podboj Jos. in Zadnik J., Fr. Podboj , Andrej Podboj, And. P e t e r 1 i n , gostilne. Rob p. Vel. Liščih: JakšeMib., Bregar Ivan, gostilna. Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostilna. Selca p. Ssofji Loki: Verhunc Janez, gost. Slov. gradeč: Giinther Avg., gostilna. Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražica: D robni č Jurij, gostilna. Stanežiče pri Ljublj.: Josip T e r š a n , gost. Stara Loka: Jelovčan Marija, gostilna. Stara Vrhnika: Jesen o ve c Josip, gost. Stožice pri Ljubljani: Pečnik Jan. (»pri U r b a n č k u"), goptilna. Struge pri Dobrepolju: S a 1 o kar K., gostil, Suhor p. Novemmestu. B o h o r č i č Ant., gost. Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula Jakob, gostilna v »Nar. domu«. Sv. Križ p. Litiji. Fr. Miklavčič, gostilna. ŠiSka pri Ljubljani: Jak. M a t j a n, gostilna. Škecijan p. Turjaku : P e t e r 1 i n Franjo, gostilna. Škocijan na Dolenjskem : D u r j a v a Peter, gostilna. ŠkoQa Loka: Hafner Leopold in Hafner J., gostilni, S p 1 i c h a 1 Fr. kavarna, Dolinar Jak. »pri Kroni". Šturije pri Ajdovščini; Edvard C igo j, Štefan So I j in Ivan Štibilj, gostilne. Št Vid p. Cerknici: Ponikvar Ivan, gost. Toplice, Dol.: Oskrbništvo toplic. Trata p. Škofji Loki: Z a kotnik Janez, gostilna. Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna. Trst: Cafe Commereio, CafeFabris. Tržič: Lončar Mat., Ruech K., gostilni. Velike Laiče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti." Vel. Poljane Dol , M. AndolSek, gostil. Vevče: Kuhar Avg., gcstilna. Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel »A d r i a«. Visoko pri Kranju: O k o r n Jan., gostilna. Vlžmarje: Štrukelj Tomaž, goBtilna. Vrhnika: Doleno Fr. Jurca Jos. in K o č e v a r Franc, gostilne, kavarna »Albert«, Jesenovec Jos. in Oblak Jan. gostilni. Zgornji Kaielj: Marci na Ign., gostilna. Žerovnica p. Cirknici: Marolt J., gosi, Žirovnica: Cop M., S veti na A., gt stilni Ustanovljeno 1. 1832. Slaščičarna-*- priporoča po najnižjih cenah F. HITI, Pred škofijo 6 te v- 30. ar Zunanja naročila se točno izvršujejo, JAKOB ZALAZNIK oljnate barve = Stari trg štev. 21 = vsaki dan sladoled in ledena l^ava. zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih oenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 176 13 Električni obrat Jlustr. ceniki na razpolago. Vozni red avstrijskih državnih železnlo, veljaven od 1. maja 1903. Prihajalni in odhajalni čas označen je v (red- njeevropskem časa. Srednjeevropski čas je krajšemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. Odhod iz Ljubljane (juž. kol ). Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez SeU-thal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gnstein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregene, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Sleyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijin« vari, Heb, Francove vari, Karlova vari, Prago, Lipsko. Ob 7. url 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto. ; Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak » Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 1. url 5 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 1. uri 40 min. popoldne v Lesce-Bled (le ob nedeljah in praznikih od 81. maja). Ob 3. url 50 min. popoldne osebni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregene, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb , Franuove vare, Karlove vare Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 8 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Graun-dena, Ischia, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka. Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Ko-! čevja in Novega Mesta. ; Ob 11. uri. 10 min. dopoldne osebni vlak t I Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, I Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, ; Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, I Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljub-nega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak ii Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dn-naja. Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. ; Ob 8. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 8. uri 38 min. zvečer iz Lesec-Bleda (le ob nedeljah in praznikih od 31 maja). Ob 8. u.ri 51 min, zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih ! varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno ! grada, Beljaka, Celovca, Pontabla. ' /idStMM Pre(*no 1 se kateri \ ijffiJ \ (Py nameni kupiti N|||) > Rfi|iy kolo, naj ne po-jjš\/ zabi si ogledati ali Vasjl gjr^ vsaj naročiti cenik f-7 pravih ' Puch koles^ katerih zastopništvo ima gospod ********* OGLAS! W-Y0RK in LONDON FRANC ČUDEN v Ljubljani. ry Isti priporoča posebno kolo s prostim V-' tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit > Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75'— dalje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 550 eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga n a Dunaj i II., Beinbrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ■ f ali če se znesek naprej vpošlje. ^ ^ -/■ Čistilni prašek za njo 10 kr. £ Pristno le z zraven natisnjeno varst- *>• ^ veno znamko (zdrava kovina). ' T ^ Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvuo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je* vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bčihm, okrožni in tovarniški zdravnik. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnik. 2. „ 05 „ popoldne „ „ n 7. T 10 „ zvečer „ B „ 10. „ 45 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob (i. uri 40 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ Od „ dopoldne „ „ „ «. „ 10 „ zvečer „ „ „ O. „ 55 „ ponoči „ , (ta vlak le ob nedeljah in praznikih). e. in kr. apost.Teliean S za civilne dobrodelne namene tustranske države edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.397 gotovih dobitkov V gotovem denarju V skupnem znesku 506.880 kron. Grlavni clolbiteli znaša Odhod: Ob 7-29 zjutraj „ 2-13 popoldne „ 815 zvečer Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6'59 zvečer. Varstvena znamka: Sidro • Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča preč. duhovščini duhovniške obleke iz trpežnega in solidnega blaga Dobavitelj (milom avstrijskega društva železniških uradnikov. v gotovem denarju. Žrebanje neprekljieljivo 18. junija 1903. Jedna srečka 4 krone. Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije, III., Vordere Zollamt-strassc 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. C. kr. vodstvo državne loterije, 146 10-3 Oddelek za državne loterije. Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi. priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo jc dohiti steklenica po K --80, K 1-40 in K 2 - v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z naSo varstveno znamko ,,sidro" iz Riehterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu I^VS^ v Pragi, Elisahethstrasse 5. . | .) 1146 34—2H "CVJ. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, t Ljubljani, Marijo Terezije eesta hiš. št. 1, v Knezovi Iii&i, obrestuje hranilne vloge po no 95_48 4% odstotka brez odbitka rentnega davka,, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilnicnega urada št. 828.406, □Telefon štev. 57, FRANC DOLENC v Ljubljani, Marijin trg pri frančiškanski cerkvi. R n- II Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko zalogo manufakturnega m blaga, obstoječo iz raznovrstnega sukna, modnih štofov in kamgarnov za moške obleke. — Vsakovrstnega modnega in perilnega blaga za damske ČŠ£Č obleke najnovejših vzorcev, — Izvrstne cvilhe za matracs in posteljno opravo, in posebno dobro blago za rjuhe, namiznih prtov in brisalk. — Veliko izbero ^ SS tepihov, zaves in preprog, vse po najnižjih cenah. alsL. »K „ S spoštovanjem SS 553 10-3 Frane Dolenc. 23 Električno strokovno obvestilo. Prečastiti duhovščini in si. občinstvu uljudno naznanjam, da izvršujem z oblastvenim dovoljenjem vsa za vpeljavo električne razsvetljave potrebna dela ter opozarjam na svojo izredno veliko in krasno zalogo vsakovrstnih svetil in za električno razsvetljavo potrebnih predmetov. Prenavljam oziroma prenarejam stare lestence, svetila idr. strokovno pravilno za električno luč po zeld nizkih cenah. — Vsaka stvar bode montirana v moji delavnici in preiskušena tako, da mestni monter ne bode imel druzega posla, kakor predmet zvezati z električnim tokom, kar bode lahko izvršil v najkrajšem času. Za svetila, katera bodo montirana v moji delavnici, jamčim tekom enega leta, v katerem času tudi event. popravila brezplačno izvršujem. Največja in najlepša zaloga cerkvene posode in orodja. Nadejajoč se zdatnih naročil beležim velespoštovanjem Leopold Tratnik, pasar in založnik predmetov za električno razsvetljavo 484 8 v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27. M Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-Ijene, po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča jQS Arhar načdnik Podpisana iuia v ralogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago ga bandera, baldahine, raznobarvno plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte u,d »ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzemi tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vrh popru* vila. — Izdeluje rodno ln pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da so blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk. društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 691 52-4 9 Ana Hofbauer, Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja sn posode V Ljubljani, Wolfove ulloe 4. Nie več telesnega zaprtja, ako se vživa -A/-* Zaloga: Dunaj, XVIII., Lade Prospekt brezplačno. — Pošiljat« 12 kosov franko 3 K po povzetju. Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46. TI1________ v Prospekt brezplačno. — PoSiljatev za poskušnjo: JtlillSS"0VSi POffaiCfll« 72 52 — 13 Stavbeno podjetje Fr. Trumler >„ K. Lachnik, arhitekta in stavbenika. Jemljeta si čast naznaniti, da je njuni biro za razna stavbena in vodovodna dela od 4. maja t. 1. naprej v knezoškofijski palači pri tleh na desno. 589 3—3 HHH Darila za birmance. Največjo zalogo in najnižje cene švicarskih ur, zlatnine in srebrnine na drobno in debelo ima 603 8-2 v Ljubljani, Mestni trg, urar, trgovec, delničar prve švicarske zadruge tovarn ur „Union", zalagatelj c. kr. dolenjske železnice. Nekaj' predmetov iz cenika, ki se na zahtevanj'e pošilja brezplačno : St. 472. Prstan, novo zlato gld. 2.30 do 2 80. Št. 422. Zlati double-uhanl Zlato, 14 kar gld 5 do 6.50 gld 160 Zlati, 14 kar. gld. 3.50. Št. 4 15 Zlati double-uhani HO kr. do gld. 1 20. Zlat', 14 kar. gld.2.6U—3 40 St. 290. Srebrna oil. rem. ura s 6 kamni gld. 4.75 do 5.50. Št. 302. Zlata cil.-rem. ura z 10 kamni in dvojnim pokrovom gld 25 do 30 do 32 St. 293. Srebrna oil.-rem. ura z 10 kamni gld. >9 do 11. Št. 430. Zlati uhani, 14 kar. s finim kamnom in per-lami gld. 4—6. Štev. 381. Srebrn obesek 30 do 40 kr. Št. 437. Zlati double-uhani gld. 1.15. Zlati, 14 kar., močni gld. 3 do 3.80. lidajaielj in odgovorili urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani. o