Športnik Logatca je Gašper Bolcina hiše financnimi leto ravnovesji MEŠANI PEVSKI ZBOR PEVSKEGA DRUŠTVA LOGATEC VABI v petek, 24. rožnika 2022 ob 20.30 NA 38. VECER PRI VODNJAKU NA CEVICI Gostje vecera bodo: • Berto Menard župan Obcine Logatec – slavnostni govornik • Simona Kermavnar – predstavitev knjige Litoželezna dedišcina v vzhodni, osrednji in južni Sloveniji • Trio Fir -Glasbena šola Logatec – mentor Marjan Grdadolnik • KD Novi oder Logatec Anda Ovsec in Špela Delux – recitacija -Regratov venec Andrej Žigon • Cevcanske žene in dekleta z svojimi dobrotami Povezovalka vecera bo Marinka Dodic. LEPO VABLJENI. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI. V primeru slabega vremena bo prireditev ob enakem casu v dvorani Narodnega doma Logatec. IZ VSEBINE UVODNIK Med prostorskimi navzkrižji in financnimi ravnovesji ................str. 4 Varno s kolesom v prometu................................................ str. 5 Preteklost in prihodnost Srškove hiše....................................str. 6 Logaški bolnicarji RKS na mednarodni vaji Responsee...........str. 8 80 let Logaške cete......................................................... str. 10 Farni dan in zlata maša...................................................str. 10 Zahtevno leto za dolnjelogaško šolo................................. str. 14 V OŠ Tabor Logatec do novih ucilnic in skupnih šolskih prostorov ............................................................. str. 15 Ukrajinski otroci tudi v šoli v Rovtah .................................str. 16 Cantabile poletni glasbeni festival......................................str.19 Zlata muza za Planinsko polje Olge Petrovcic ....................str. 20 Drama Queens na Odru mladih....................................... str. 22 Šest milijonov ladjic za šest milijonov žrtev ........................str. 28 Logatcan v boj za predsednika OZS ............................... str. 29 Športnik Logatca je Gašper Bolcina..................................str. 33 Logaške novice, glasilo Obcine Logatec ISSN 0350-9281 Logaške novice brezplacno prejmejo vsa gospodinjstva v obcini Izdajatelj: Obcina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovic Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefancic, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Obcine Logatec za odnose z javnostmi Graficno oblikovanje in tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Graficni koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 122. 6. 2022 Naklada: 4.850 izvodov Naslovnica: Valeta 2022 Foto: Primož Godina, Uroš Gutnik, Alenka Šemrov Logaške novice izhajajo enkrat mesecno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani obcine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga najvec eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. Spoštovane,spoštovani, šolsko leto se koncuje, zacenjamo pocitnice, oddih. Vsi smo si oddahnili, predvsem starši, uciteljski zbor, ucenke, ucenci. Veseli smo, da se šolsko leto zakljucuje brez mask, da se življenje vraca v stare tirnice. Posledice malega virusa se vidijo, cutijo na vsakem koraku. Veselje, radost se pocasi pojavljata na obrazih, a rane duševnih stisk se bodo še dolgo zarašcale. Mature, maturantski plesi so se odvrteli, valete prav tako, Županove petice smo podelili. Z naših src se je odvalil težak kamen negotovosti posledic šolanja na daljavo. Upajmo, da je to obdobje za nami. Spoštovani moji, sami se moramo truditi, narediti ponovne korake v normalno življenje. Najprej si oddahnimo, se spocijmo in naredimo smernice za naprej. Logaško zdravstvo z odprtimi rokami nudi pomoc, uporabimo jo. V nas mora zaživeti druženje, veselje do življenja in napredka. Naša družba, naš clovek imata poleg pridnosti veliko znanja, katerega želimo unovciti v kvalitetno življenje. Potrebujemo jasno nebo in neokrnjeno zemljo polne moci za rast, razvoj. Naše svobodno sonce nam daje energijo življenja. Nekaj moci mu jemljejo težki ukrajinski oblaki vojne in tudi naša medsebojna sovražnost. Ne dovolimo, da nam begajo misli, ampak jih osredotocimo v cloveka. Prava ljubezen, pogovor, vztrajnost premagajo in popravijo napake, krivice. Vsakemu kdaj spodleti, a ce imamo ob sebi oporo, » popotno« palico, v kateri so vera, upanje in že prej omenjena ljubezen, uspemo. V nekaterih družinah je v teh dneh turobno, brez energije. Naši otroci v kakšnem predmetu niso uspeli. Vzrokov je neskoncno. Poskusite, odkrit pogovor bo prinesel rešitev. Kljub starševski jezi odkrijte v svojem otroku nekaj pozitivnega, dobrega. Objemite ga in pohvalite za tisto dobro. Naredili ste najvec, kar ste mogli. Otrok bo zacutil, da ga imate radi in da vam je mar zanj in njegovo nadaljnje življenje. Skupaj nacrtujte popravilo »padca«, pot prihodnosti in postavite meje. Navodila uciteljev, katere ste prejemali skozi šolsko leto, naj vam bodo v pomoc. Samo skupaj bomo uspeli. Cas se hitro vrti, tako bo minil tudi oddih, pocitnice. Pazite nase, na svoje otroke, zadihajte s polnimi pljuci, z levim in desnim krilom, sprejmite vse, kar vam v svoji popolnosti daje naša lepa dežela, pridni, marljivi in bistri ljudje na soncni strani Alp. Ne pozabite »popotne« palice, v nadaljnjem ustvarjanju, sobivanju jo bomo še kako potrebovali. V dneh pocitnic vam želi vse dobro, župan Berto Menard IZ OBCINSKE HIŠE MED PROSTORSKIMI NAVZKRIŽJI IN FINANCNIMI RAVNOVESJI 23. redna seja obcinskega sveta je finance za leto 2022 zlahka uravnotežila, vse težavnejše je šlo s prostorskimi zadregami. Po potrditvi zapisnika s prejšnje seje obcinskega sveta je med svetniškimi vprašanji Aljošo Pecka, SD, zanimalo, kako in kaj je z usodo nakupa Doma zdravja, še posebej glede na hipoteko. Župan Berto Menard je zatrdil, da ne gre za hipoteko, sicer pa bo o problematiki pripravljeno pisno pojasnilo. – Potem ko je clan obcinskega sveta odstopil iz sveta Doma starejših, so sve­tniki na predlog Borisa Hodnika, predsednika Komisije za man-datna vprašanja, volitve in imenovanja, izvolili za to funkcijo do konca tega mandata podžupana Petra Anticevica. Okrog predloga Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišca, ki ga je treba na novo sprejeti zaradi zakonske zah­teve, o cemer je govoril predlagatelj višji svetovalec Zoran Ža­gar, se je razvila burna razprava. Ta je opozarjala na neštete ne­jasnosti, denimo: ali obracun nadomestila za nelegalno zgrajene stavbe pomeni legalizacijo takih gradenj, ali je smiselno še na­daljnje umešcanje proizvodnih prostorov sredi naselij, ali je do-volj ustrezna obravnava obcinskega središca in okoliških naselij, ali je pravicen obracun nadomestil za nepozidana zemljišca, ali je prostorsko sprejemljivo žagarstvo sredi naselij, ali je ustrezno razmerje obremenitev med fizicnimi in poslovnimi uporabniki zemljišc. Razpravljavci so opozarjali tudi na nesorazmernost povecevanja števila tock za obracun nadomestila, opozorila so veljala tudi indeksaciji cen, pa nujnosti, da bi predlagatelj prime-roma predstavil izracune za troje razlicnih kategorij … Skratka, vprašanj dalec vec kot odgovorov, nejasnosti prav tako. Zato je svet izglasoval prekinitev razprave o predlogu odloka, ki bo s prepotrebnimi pojasnili in dopolnili šel na dnevni red prihodnje seje. Še manj zadovoljstva med svetniki je bilo ob predlogu Sklepa o pricetku postopka sprememb in dopolnitev Odloka o prostor­skem nacrtu obcine Logatec, saj je že Odbor za urejanje prosto­ra, varstvo okolja in infrastrukturo nasprotoval predlogu Sklepa, ki zaradi koncesije izkorišcanja peskokopa Smolevec nevarno ogroža vire pitne vode, kar je v neskladju z zakonom. Ker obcin-ski svet že dolgo nasprotuje podaljševanju koncesije v Smolev-cu, predvsem zaradi zavarovanja pitne vode, je soglasno zavrnil sprejem predlaganega sklepa z zahtevo, da pristojno ministrstvo prekine koncesijo za izkorišcanje peskokopa. Na široko so se raztegnila tudi pojasnila mag. Lucke Šendlinger glede sprejema Nacrta preskrbe z zemljišci v obcini. Poroce­valka je zaobjela vse pripombe in dopolnila, ki so jih navajali svetniki na predhodni seji, in so tako strnjena v dopolnjenem dokumentu. Posebne pozornosti nacrt namenja: zemljišcem za kmetije in za gasilski dom v Hotedršici, za žagarske dejavno­sti, šport in rekreacijo na Sekirici, center za reševanje, razgledni stolp na Srnjaku ter za dodatne površine ob Planinskem domu, prometno infrastrukturo – obvoznice, cestne razširitve, spreha­jalne in kolesarske poti – dalje zemljišcem za bivalna in pocitni­ška obmocja. Ostaja pa kriticno pomanjkanje površin za druž­bene dejavnosti: osnovnošolske in varstvene dejavnosti, tudi za šport in rekreacijo. Kulturne dejavnosti ostajajo na dosedanjih obmocjih. Potrebni pa bodo še razmisleki o prostorskih možno­stih za gospodarske dejavnosti, žagarstvo, preselitve kmetij iz bivanjskih središc, za industrijsko obrtno cono … V razpravi je Klemen Stošeski, NaNo, spraševal, zakaj da ni v obravnavanem Nacrtu predvidene lokacije-zemljišca za mladinski center, kakor je bilo obljubljeno na predhodni obravnavi. Potem ko je župan menil, da bodo za mladinski center možnosti v okviru osrednjih dejavnosti, sicer pa bo obravnavani Nacrt pomembna podlaga za pripravo obcinskega prostorskega nacrta, ob katerem bo moc do-datno definirati posamezne prostorske potrebe, je obcinski svet sprejel Nacrt preskrbe zemljišc v obcini. Brez razprave je obcinski svet sprejel Sklep o spremembi letne­ga nacrta razpolaganja stvarnega premoženja Obcine Logatec za leto 2022: tako, da se v nacrt vkljucijo zemljišca parc. št. 413, 414 in del 1038/19, vse k.o. 2017 Dolenji Logatec. Iz nacrta pa se izlocijo zemljišca parc. št. 1009/5, 1009/28, 1010/42, 1010/44, 1010/119, 1010/184 in 1003/2, vse k.o. 2017 Dolenji Logatec. Gradivo rebalansa proracuna za leto 2022, ki je bilo deležno posebne pohvale Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in finance, je še nazorno v razclembenih potankostih pojasnila racunovodja Maja Hrovatin Petkovšek. Uvodoma je predsta­vila razloge za predlagani rebalans letošnjega proracuna, nato še posebni del rebalansa po proracunskih postavkah. Prihodki se namrec zmanjšajo za 1,89% ali za –438.668 €, se pravi z na-crtovanih 23.230. 928 € na 22.792.259 €; odhodki pa so manjši za 0,69% ali za 173.155 €, torej z nacrtovanih 25.086.046 € na 24.912.890 €. Proracunski primanjkljaj izkazuje –265.513 €. Nakar je Obcinski svet brez posebne razprave potrdil rebalans proracuna za leto 2022. Marcel Štefancic IZ OBCINSKE HIŠE VARNO S KOLESOM V PROMETU Z ŠAM Logatec, Policijska postaja Logatec ter Obcinsko redarstvo smo se tudi letos pridružili projektu Varno s kolesom, ki poteka pod okriljem Agencije Republike Slovenije za varnost prometa in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v obcini Logatec. Akcije se je udeležilo pet clanov ZŠAM Logatec, policist Poli­cijske postaje Logatec in redarstvo. V akciji, ki smo jo v Loga­tcu izpeljali v sredo, 25. 5. 2022, v popoldanskem casu, smo na dveh lokacijah ob Tržaški cesti delili zloženke »VARNO S KO­LESOM« in opozarjali kolesarje na njihovo varnost v cestnem prometu. Akcijo bomo ob priložnosti še izpeljali, saj nam je malo ponagajalo vreme. Kolesarji sodijo med ranljivejše udeležence, zato morajo biti de­ležni posebne pozornosti s strani drugih voznikov, kot so upošte­vanje prednosti, prilagoditev bocne razdalje za varno prehitevanje kolesarjev ter zmanjšanje in upoštevanje omejitev hitrosti. Namen akcije je bil tudi ozavešcanje kolesarjev o pravilni smeri vožnje, tehnicno brezhibnost kolesa ter uporaba varnostne celade. Najpogostejši vzroki prometnih nesrec kolesarjev so neprilago­jena hitrost vožnje, nepravilna stran in smer vožnje, vožnja pod vplivom alkohola in neupoštevanje prednosti. Med kolesarji so najbolj ogroženi starejši. Tudi v Logatcu že dalj casa opažamo, da se kolesarji v prometu so objavljene na spletni strani Obcine Logatec – www.logatec.si – Logaške novicein hkrati dostopne preko QR kode: Naslovi – vsebine uradnih objav tokrat niso navedene zaradi kratkega casovnega roka med izidom junijske številke Logaških novic in izvedbo 24. redne seje Obcinskega sveta Obcine Logatec. Zainteresirane osebe lahko uradni del Logaških novic v fizicni obliki prevzamejo v glavni pisarni Obcine Logatec (1. nadstropje Upravnega centra Logatec) po predhodnem dogovoru: tel.: 01 7590 614 ali e-pošta: obcina.logatec@logatec.si. AKTUALNO KULTURNA DEDIŠCINA LOGATCA Preteklost in prihodnost Srškove hiše T uristicno društvo Logatec je sredi maja v Veliki sejni sobi Upravnega centra Logatec organiziralo predavanje in po­govor o kulturni dedišcini Logatca s poudarkom na obnovi in revitalizaciji Srškove hiše. Vecerni dogodek na temo kulturne dedišcine sta pripravila Andrej Grom in Neja Rupnik. Pricel se je s predavanjem arhitekta, ur­banista, esejista, avtorja 2003 izvedene prenove Hostla Celica v Ljubljani, Janka Rožica iz Ljubljane. Povedal je, da je veckrat pri­hajal v Logatec, v vseh letnih casih in iz razlicnih smeri in vedno prišel do zakljucka, da je mesto dobro povezano z naravo, nenaza­dnje ima tudi v imenu LOG, mocvirnat travnik in bližino vode. Z naravo je nelocljivo povezana tudi arhitekturna dedišcina. Mesto je bilo na razpotju že v casu Rimskega imperija, furmanska pot, glavna prometna žila dežele, ki je še danes prepoznavna, je vodila skozi naselje vse do izgradnje železnice. Kraj je imel pomembno vlogo v zaledju fronte tudi med prvo svetovno vojno. Poudaril je, da sta kulturna in naravna dedišcina pomembni ne samo za razvoj kulturnega turizma, temvec predvsem za samozavest in identiteto prebivalcev. Saj bi bili mladi veliko manj izpostavljeni razlicnim odvisnostim, ce bi že v domacem kraju lahko prepoznali vrednote, katere se prenašajo iz roda v rod. Pri obnovi starih stavb moramo upoštevati strokovno znanje, kulturno-varstvene pogoje in mnenje tistih, ki živijo v njih. Zagovarja celovito prenovo, ne samo hiš, ampak celih zgodovinskih jeder. Pri tem priporoca upo­rabo starih materialov in tehnik ter pravo mero sodobnih sredstev. Novo mora oživiti staro strukturo, staro pa more dati novemu lesk preteklosti in patino mojstrstva. Zato naj se Srškova hiša prenovi tako, da ohrani cim vec izvirne strukture, da tako lahko postane zgled tradicionalne notranjske hiše v samem jedru naselja. Tudi v gospodarskem poslopju in na podstrehi se lahko organizirajo imenitni prostori za prireditve, razstave, delavnice … Nacrt za obnovo, s tlorisi, fasadami in pogledi na celotno parce-lo je predstavil Sebastjan Cvetrežnik, višji svetovalec za turizem, kulturo in mlade na Obcini Logatec. AKTUALNO Projekt zajema: 1.obnovitev muzeja z glavno hišo in naj bi ohranil cim vec stare patine 2. spremljajoce prostore, ki vabijo obiskovalce - vecnamenska predavalnica - kavarnica z možnostjo predpripravljene hrane in prigrizkov - vecnamenski prostor (trg) za zakljucene prireditve - prenocitvene kapacitete. Za staro stavbo naj bi zgradili novo v obliki kubusa za sobe za goste, ki naj bi bila povezana s staro s steklenim hodnikom v višini prvega nadstropja. In ravno na ta del, ki spominja na prizidek k ljubljanski Operi, o katerem se krešejo razlicna mnenja, je bilo najvec pripomb. Tudi nad tem, da bi bil na dvorišcu prostor za prireditve vecina ni bila navdušena, predvsem zaradi izkušenj s prireditvami pri bližnjem gostinskem lokalu. Vecinsko mnenje je bilo, da naj bi bili prosto- CETRTI KINMET TABOR L eto je naokoli in KinMet ekipa je komaj cakala, da lahko vnovic organizira tabor. Tudi letos bo v Marindolu ob reki Kolpi, ker nam je na tej lokaciji zares cudovito! Pa še odlic­no domace pridelano hrano jemo in spimo v udobnih taborniških šotorih! V torek, 28.6., se bomo zjutraj z avtobusom odpravili do tabora in se namestili v šotore. Torek bo namenjen predvsem dru­ženju, medsebojnem spoznavanju in cofotanju v vodi. V sredo, cetrtek in petek dopoldne bomo kolesarili in se igrali v taboru, popoldne pa colnarili in se kopali. Veceri so rezervirani za razlicne delavnice, plese, ustvarjanja, igre … Okrog tabora je veliko pros-tora, kar bomo izkoristili za poznavanje zemljevida in orientacije, na vsaki tocki pa še pokazali svoja znanja in sodelovanje ekipe. V petek zvecer bomo zakurili ogenj, pekli penice, peli pesmi, ce bo vreme dopušcalo, pa bo prišel tudi Jure s teleskopom, da si bomo lahko pogledali zvezde, ki jih s prostim ocesom ne vidimo, V soboto bomo imeli zakljucek s starši, ki jih bodo otroci izzvali na dvoboj v štafetnih in vodnih igrah. Vec informacij na www.kinmet.si. Ekipa KinMet ri muzejsko obnovljeni, kjer bi obiskovalci Logatca dobili infor­macije o našem kraju. Etnolog, profesor Vito Hasler je predstavil poglede strokovnjaka. S predlogi in pripombami sta se oglasila tudi Jože Omerzu in Andrej Korenc. Andrej Grom je opozoril na pomen pomožnih objektov, ki dajo hiši dodano vrednost. Prenova naj bi bil vzorcen model za podobne prenove v obcini. Takega mnenja je bil tudi župan Berto Menard, ki je spregovoril tudi o novem Narodnem domu, katerega pomen za Logatec je primerjal s Kulturnim domom v Trstu. Neja Rupnik je poudarila, da imamo nekaj primerov odlicnih obnov, opozorila pa še na eno krasno notranjsko hišo, to je Fedelakovo hišo, ki bi si prav tako zaslužila kakovostne obnove in ohranitve. Mag. Jožica Lazar, direktorica Idrijsko Cerkljanske razvojne agencije, je spregovorila o prenavljanju v Idrijski obcini in pouda­rila, da je zelo pomembno, da za projektom stoji zgodba in nacrt uporabe prenovljenih objektov. Sredstva so pridobili iz Nacrta za okrevanje in odpornost, Norveškega financnega mehanizma, iz protipotresne obnove, od ministrstva za kulturo, tudi iz projekta LAS, kamor je vkljucena tudi naša obcina. Sodelovanje med so-sednjimi obcinami je zelo pomembno, saj je tako moc dobiti vec sredstev iz Evropske Unije (primer Feldbahn). Okroglo mizo je vodil odlicen poznavalec kraja in zgodovine, ar­hitekt, restavrator, ravnatelj Anton Marn, ki je zakljucil, da so take okrogle mize, kjer pride do demokraticne izmenjave mnenj in idej, predvsem pa vedenja in znanja, prispevek k spoznavanju kakovostnih praks in možnosti v prenovi. Žal pa nimamo dovolj kakovostnih projektantov in mojstrov… Besedilo in foto: Brane Pevec AKTUALNO LOGAŠKI BOLNICARJI RDECEGA KRIŽA SLOVENIJE NA MEDNARODNI VAJI RESPONSEE V Sarajevu, BiH, je bila spomladi organizirana medna­rodna vaja, katere namen je bil izboljšati odzive med-narodnih enot na potres v jugovzhodni Evropi. Na vaji je prvic sodelovala tudi enota 16 bolnicarjev Rdecega križa Slovenije. Iz Obmocnega združenja Logatec smo na vaji so-delovali Helena Brand, PeterCiglaric in Jože Guši Miklavcic. Poleg Slovenije so sodelovale tudi enote iz Romunije, Avstrije, Albanije, Crne gore in BiH, skupaj 220 pripadnikov razlicnih enot. Pripravili so razlicne scenarije nesrec, ki bi lahko bile posledice mocnejšega potresa. Vloga bolnicarjev Rdecega križa je bila, da sprejemajo in oskrbijo ponesrecence, ki so jih druge ekipe rešile iz ruševin, nevarnih lokacij ali vozil. Tako smo prvi dan s policij-skim spremstvom odšli do zapušcenega mostu, kjer je po potresu prišlo do nesrece dveh osebnih vozil. Eno je ostalo prevrnjeno na mostu, drugo je padlo z mostu. Ko so gasilci izvlekli poškodova­ne, smo jih bolnicarji oskrbeli. Ekipa gorske reševalne službe iz Avstrije je prinašala poškodo-vane tudi z bližnjega grica in od potoka. Tako smo na tej lokaciji oskrbeli šest poškodovancev. Med vrnitvijo v bazni tabor so nas preusmerili do vzpenjace na Tre­bevic. Tam so v dveh kabinah ostali ujeti po­tniki. Clani avstrijske GRS so po vrvi spušca­li poškodovance, mi pa smo jih na tleh sprejeli in pregledali. Zjutraj naslednjega dne smo odšli na novo delovišce pri bivši Ti-tovi vili pri Sarajevu. Poškodovanci so bili v vili in v bližnjem goz­du. V popoldanskem casu je na Igmanu, v nedokoncanem hotelu, potekala zelo realisticna generalna vaja vseh enot. Potres je poškodoval hotel, v njem so bili še ujeti ljudje. Ekipe RKS so sprejemale ponesrecence, ki so jih prinesli iz objek­ta. Izvajali smo triažo in jih oskrbeli. V hotelu je pokalo, grozili so popotresni sunki, ekipe gasilcev in clanov ekip za iskanje in reševanje v urbanih središcih so razbijale in prebijale stene, gorski reševalci so plezali po zunanjih zidovih. Vajo so si ogledali pred­stavniki bosanskih oblasti, predstavniki EU, med drugimi tudi Janez Lenarcic, evropski komisar za krizno upravljanje. Za Rdeci križ Slovenije je bila to prva samostojna udeležba bolni-carjev na vaji izven državnih meja. Za vse udeležence je predsta­vljala dragoceno izkušnjo medsebojnega delovanja, sodelovanja z razlicnimi enotami iz drugih držav, kot tudi spoznavanja evrop­skih mehanizmov nudenja in sprejemanja mednarodne pomoci. Helena Brant Foto: arhiv RKS MIHA DEŽELAK V HUMANITARNI AKCIJI TUDI LETOS V LOGATCU »D eželak-junak« je odmevalo iz otroških grl, zbranih pred Narodnim domom v Logatcu, kjer so številni otroci in tudi odrasli cakali Miho Deželaka, ki bo tudi letos popeljal otroke iz socialno ogroženih družin na morje. To je že osmo leto tega projekta,ki je sedemkrat obkrožil Sloveni­jo. Kot je povedal Deželak, se je akcija odlicno prijela, skrinjica se vsako leto polni in zagotavlja številne otroške nasmehe. Deželak ugotavlja, da je akcija iz leta v leto uspešnejša, vtisi pa so cudoviti. Lani so na morje peljali 2.500 otrok in zbrali 821 000 evrov. De-želak je preprican, da je ta znesek lahko še višji, kajti: »Vsak otrok si zasluži pocitnice. Ni prav, da so v Sloveniji šestnajstletniki, ki še niso plavali v morju.« Blanka Markovic Kocen Foto: Primož Godina AKTUALNO TRDEN KOT DREN, ZDRAV KOT DREN R umeni dren je nezahteven dolgoživ listopaden grm ali manjše drevo z enostavnimi jajcastimi listi, drob­nimi rumenimi cvetovi in užitnimi rdeci-mi plodovi (drnulje). Zaradi razvejanega koreninskega sistema preprecuje erozijo tal. Les je zelo trden. Listi in plodovi so uporabni za caj, marmelado, sok in ma-zilo. Ljudje si želimo biti zdravi kot dren.Ga prideš pogledat pred CŠOD Medved? 22. 4. 2022 smo sadiko rumenega drena po­sadili z ucenci in uciteljicami z OŠ Poljane iz Ljubljane. Sadnja je potekala v okviru pra­znovanja 30-letnice delovanja CŠOD. Ra-stlino je donirala družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). Center šolskih in obšolskih dejavnosti(CŠOD) je javni zavod, ki ga je leta 1992 ustanovila Vlada Republike Slovenije, z na­menom, da se šola v naravi sistemsko vklju-ci v program dela osnovnih šol.CŠOD Medved je januarja 1995 sprejel prve ucence. Med letom gostimo preko 3.000 ucencev in dijakov. Vvseh centrih CŠOD je doživelo programe na prostem preko 2 mili­jona otrok in mladostnikov, na Medvedjem Brdu približno 80.000 ucencev in dijakov. Zaposleni v CŠOD Medved z zanosom opravljamo delo. V 30 letih so se programi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti izje­mno razvili. Da bomo otroke pred prihodom v dom prosili, naj s seboj prinesejo svoje mo-bilne telefone, si nismo predstavljali. Ucitelji CŠOD Medved so pripravili sodob­ne mobilne ucne poti. Od doma Medved se lahko podate v okolico na: • krajšo pot – Z ASTRONOMIJO PO MEDVEDJEM BRDU (2,5 km krožna) • daljšo pot – ZACUTI NARAVO IN SPOZNAJ MEDVEDJE BRDO (6 km krožna) • daljšo pot – PRAZGODOVINSKI SPREHOD DO DINOZAVROVIH STOPINJ (5 km v eno smer), Kaj potrebuješ? • pametni telefon z naloženo aplikacijoCŠOD MISIJA • dobro obutev – priporocena je pohodno obutev • steklenicko vode • dobro voljo Iz Trgovine play (sistem Android) ali App Store (sistem iOS) si naložiš brezplacno apli­kacijo CŠOD MISIJA, naloženo aplikacijo odpreš in si naložiš izbrano misijo (gumb MISIJA, nato gumb + DODAJ MISIJO, kjer izbereš ucno pot in izbereš možnost NALO­ŽI). Odpre se zemljevid okolice, na njem pa so tocke oznacene z baloncki, ki predstavlja­jo zanimivosti z izzivi, ki jih med potjo lahko rešuješ. Izzivi so vprašanja, povezana z be-sedilom, ki ga prebereš, ali pa svoj odgovor najdeš z opazovanjem okolice. Naloge rešuj po vrsti od 1 naprej (oštevilceni so naslovi nalog). Ko uspešno rešiš posamezen izziv, pridobiš tocke, ki se seštevajo. Ko pri posamezni za­nimivosti rešiš vse izzive, na baloncku izgi­ne znak kljucavnice in tako veš, da so naloge opravljene. Ce imaš na koncu poti primerno število tock, prejmeš kot nagrado v aplikaciji za dobro opravljeno raziskovalno pot virtual-no znacko. Mobilna aplikacija deluje na pod-lagi GPS signala – moraš ga vkljuciti v svoji napravi (lokacija) in aplikaciji dovoliti upo­rabo lokacije. Ce želiš uporabljati aplikacijo brez prenosa podatkov, si naloži zemljevide za brezpovezavni nacin.Zacetek vsek treh poti je pri CŠOD Medved, Medvedje Brdo 13, 1373 Rovte. Dobrodošli. Simona Žibert Menart, vodja CŠOD Medved Foto: Jana Leskovec, uciteljica naravoslovja v CŠOD POMLADNA DELOVNA AKCIJA LOGAŠKIH LOVCEV U pam si trditi, da je za vecino lov­cev dan planeta Zemlja prav vsak dan. Dan po dnevu planeta Zem­lja, 22. 4., smo se tudi lovci kot varuhi na-rave udeležili delovne akcije pri lovskem domu. Narava se je že dodobra prebudila in vremenske razmere omogocajo, da lovci »zavihamo rokave«. Najveckrat zacnemo s pospravljanjem in z najnujnejšimi vzdrže­valnimi deli, ki jih je morebiti na lovskih nepremicninah za seboj pustila zima (zmr­zal, mocnejši veter idr.) V zgodnjih jutra­njih urah smo se v dobršnem številu zbrali pred lovskim domom. Namen akcije je bil cišcenje in druga vzdrževalna dela. Stare-šina je podal navodila, tako se je nekaj lov­cev lotilo cišcenja kanalov na cestišcu, ki pelje do lovskega doma, drugi smo popri­jeli za razlicna dela, od obnove dotrajanih klopi, priprav in barvanja lesa za zamenja­vo klopi ter cišcenja okolice. Poleg koristnega dela in za ljudiurejenega okolja je akcija potekala v prijetnem prija­teljskem vzdušju. Po zakljucku je starešina Vinko Vidmar poskrbel za okusno malico. Dan smo zakljucili zadovoljni, saj je naš dom zažarel v povsem drugacni luci. Tako bodo nakljucni sprehajalci ali mimoidoci lahko posedeli v objemu narave na klopi ob lovskem domu, pod senco bukve ali paviljonu ob stavbi. Ob tej priliki bi rad opozoril obiskovalce gozda in narave na opozorilne table na naših visokih prežah: »Uporaba na lastno odgovornost«. Lahko se zgodi, da ob nepazljivosti pride do po­škodb, zato previdno in s pametjo. Lovski pozdrav. AKTUALNO LOGAŠKA CETA - POHOD IN SLOVESNOST OB 80. OBLETNICI USTANOVITVE N e samo Ljubljana, tudi Logatec je bil med drugo sve­tovno vojno obdan z bodeco žico. In tako kot so se okupatorju uprli v prestolnici, so se tudi drugod po Sloveniji, vkljucno z Logatcem. Spomladi, v drugem letu vojne, je okupator sedemdeset Logatca­nov odpeljal v internacijo, nekaj aktivistov pa se je umaknilo v ilegalo. Sredi aprila so se zbrali nad sotesko Laih kamen, kjer so postavili šotorišce. Skupini se je maja pridružil tudi Rado Pehar-cek, ki so ga izvolili za komandirja. Skupina, ki se je poimenovala Radotov vod, kasneje Logaški, danes pa je uveljavljeno ime Loga­ška ceta, je samostojno delovala dober mesec dni, potem pa se je prikljucila 4. bataljonu Notranjskega odreda, ki se je kasneje prei­menoval v Dolomitski odred. Pred 40 leti sta Odbor Dolomitskega odreda in ZZB NOV Logatec na kraju ustanovitve Logaške cete postavila spominsko obeležje, ki je bilo jeseni 2019 vandalsko uniceno, a ga je obcina naslednje leto uspešno obnovila. Združe­nje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Logatec Tabor je tudi letos organiziralo pohod K spomeniku in tam pripravilo spominsko slovesnost. Po pozdravu pohodnikom, praporšcaku Petru Cuku, nosilcu slo­venske zastave Marku Rupniku in udarni pesmi Nabrusimo kose je sledilo polaganje cvetja in minuta molka za vse padle v NOB. Ikebano so položili pripadniki treh generacij: Marica Tomazin, Sonja Žitko in Marija Istenic. Nakar je sledila Kajuhova pesem Kje si mati, ki jo je recitirala Vidica Bandur-Jazbec, sledil je har­monikar Timotej Pellis s Kovaci smo. Oba sta se izmenjevala v kulturnem programu, katerega je s krajšim govorom prekinil pred­sednik KO ZB NOB Logatec Tabor Ivan Pergovnik. Spregovo­ril je o Logaški ceti, nekaj besed pa je namenil tudi aktualnemu dogajanju doma in v svetu. Obcino je opomnil, da še vedno ni uredila spomenika borcem Hercegovske divizije. Na koncu se je pohodnikom in vsem prisotnim zahvalil za udeležbo in jih povabil na druženje na Kmetijo odprtih vrat Tumle. Ob koncu še to: pohoda se udeležuje vedno vec mladih, tako da obstaja trdno upanje, da tudi ob stoti obletnici ustanovitve Loga­ške cete spomin nanjo ne bo zamrl. Prireditev je gmotno podprla Obcina Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec AKTUALNO FARNI DAN IN ZLATA MAŠA Župnija Dolnji Logatec letos ponovno – po dveh letih zaprtja celotne družbe - pripravlja tradicionalni far-ni dan. S svojim sporocilom in programom je to eden vidnejših dogodkov meseca junija v Logatcu. Namenjen je srecanju župljanov, obcanov in vseh ljudi dobre volje ter je prijetna popotnica v poletje in v cas pocitnic. Geslo letošnjega farnega dne je »PODAJ MI ROKO!« Podaj roko v pozdrav, objem, sprejemanje, odpri srce in dušo, vedno prinašaj veselje … Epidemija Covid-19 je spodkopala šte­vilne gotovosti. Posebno tistim, ki so na robu družbe ali pozabljeni v osami. Želimo, da ne bi bil nihce izkljucen: ne iz napredka ne prikrajšan za materialne stvari, še najmanj pa, da ne bi imel pri­ložnosti spoznati Božjega odrešenja. Daj vse, kar lahko – podaj mi roko! Praznovanje bo tokrat še posebej slovesno, saj bomo farni dan priceli z zlato mašo našega dolgoletnega župnika Janeza Kompa­reta. G. Kompare je bil rojen 3. decembra 1947 v Mengšu kot ce-trti od osmih otrok. V duhovnika je bil posvecen 29. junija 1972. Novo mašo je obhajal 2. julija 1972 v Mengšu. Njegovo novomaš-no geslo je: »Da, Oce!« Svojo službovanje je pricel kot duhovni pomocnik na Vrhniki, nato je bil tri leta kaplan v Metliki in pet let župnijski upravitelj v Žužemberku. Leta 1981 je prvic prišel službovat v Logatec. Župnik župnije Gornji Logatec je bil do leta 1992, ko je bil premešcen na Brezovico. VLogatec je prišel zopet 15. 8. 2000, ko je v župniji Dolnji Logatec nasledil dotedanjega župnika in svojega brata g. Toneta Kompareta. Tu nadaljuje z nje­govim delom. Z razširitvijo Doma Marije in Marte je oba domo­va združil in kasneje zgradil še Medgeneracijski dom. G. Janez Kompare ima mocno zaupanje v Božji nacrt, ki ga žene, da kljub bolezni sprejema nove izzive, ter smisel za humor, ki mu pomaga, da v preizkušnjah ohranja dobro voljo. Po sveti maši se bo praznovanje nadaljevalo s kulturnim in za­bavnim programom. Pod lipo na trgu sv. Nikolaja pred župnijsko cerkvijo bo potekal tudi srecelov, poskrbljeno bo za hrano in pi­jaco. Ceprav farni dnevi niso pridobitne narave, se skupnost vsako leto znova preko srecelova radodarno odzove na gmotne potrebe župnije. Letošnji izkupicek farnega dne bo namenjen ozvocenju Medgeneracijskega doma. Vabljeni torej na farni dan, 19. 6. 2022, s pricetkom ob 15. uri Pripravljalni odbor za praznovanje farnega dne DOBROTE IZ DOMACE VASI LETOS NA KRESNI NEDELJI V HOTEDRŠICI V roca poletja, lepa pokrajina, dobre jedi … vse to pre­moremo v Hotedršici. KTD Hotedršica pripravlja le­tos že 29. kresno nedeljo, tokrat z naslovom DOBRO­TE IZ DOMACE VASI. Ker je bilo delovanje našega društva pretekli dve leti nekoliko okrnjeno, se kresna nedelja vraca v standardni obliki - z veselico. Z letošnjo temo Dobrote iz domace vasi želimo poudariti pomen lokalne skupnosti, saj smo v preteklih dveh letih spoznali, kako pomembna je le-ta in kako pomembna je njena povezanost. Kresno nedeljo bomo letos obeležili v nedeljo, 26. 6. 2022. Priceli jo bomo dopoldan, ko se bomo ob 8.30 zbrali pri sveti maši v do­maci cerkvi sv. Janeza Krstnika. Praznicno vzdušje bodo pricarali clani društva, ki bodo v narodnih nošah prisostvovali sveti maši. Program se bo nadaljeval kmalu po 12.00 pri Lovski koci, kjer bodostekle priprave na kuhanje golaža. Letos bo program rahlo tekmovalno naravnan, saj smo za pomoc pri oblikovanju spre­mljevalnega programa poprosili lokalna društva in organizacije ter jih povabili na »druženje/tekmovanje v kuhanju golaža«. KTD Hotedršica bo skupinam zagotovilo osnovne sestavine (meso, cebulo in olje). Nacin kuhanja in druge sestavine, za-cimbe, skrivnosti … pa si skupina priskrbi sama, saj vemo, da so te malenkosti skrivnost kuharskih mojstrov in odlocajo o okusu. AKTUALNO V spremljevalnem kulturnem programu se bomo posvetili pri­logam, ki se jih najpogosteje streže ob golažu, katere priloge so pripravljale naše babice in ob katerih priložnostih se je golaž po­navadi kuhal. Raziskali bomo zgodovino golaža in odkrili marsi­katero zanimivost, povezano z njim. Priloge bodo postavljene na ogled, tisti prvi obiskovalci pa jih bodo lahko tudi poskusili. Vmes bodo dogajanje popestrili glasbeniki iz domacega kraja ter gostje, nonet Cekovnška tkleta. Ob prijetnem kulturnem dogajanju bo kuhanje golaža prav prijeno doživetje, zato verjamemo, da bo imela strokovna žirija na kon-cu težko delo. Zmagovalce bomo nagradili z uporabnim darilom, preostali udeleženci pa bodo prejeli simbolicne nagrade. Druženje ob kresni nedelji bomo zakljucili z vrtno veselico. Po 17.00 se nam bo na prizorišcu pridružil Ansambel Akordi, ki bo s svojo glasbo zvabil plesalce na plesišce. Vabljeni na kresno nedeljo, ki jo za vas že 29 let organizira KTD Hotedršica. Za jedaco in pijaco bo poskrbljeno, za prijetno vzduš­je pa bomo zadolženi obiskovalci. Projekt sofinancira Obcina Lo-gatec Besedilo in foto: KTD Hotedršica MOJA DEŽELA-LEPA IN GOSTOLJUBNA 2022 PREDLOGI IME IN PRIIMEK PREDLAGATELJA: .................................................................. STANUJOC: ......................................................... TELEFON: ......................... MOJI PREDLOGI PREDLOG (naslov ) Družinska hiša Javna ustanova Predlog pošljete na naslov : Turisticno društvo Logatec, Notranjska 4, 1370 Logatec ali na email: turisticnodrustvologatec@gmail.com AKTUALNO ROMANJE PO HRVAŠKI Župnijski Karitas Logatec je od 12. do 14. maja letos organiziral romanje na Hrvaško. Prvi dan so voditelj Sandi Osojnik in duhovna voditelja župnik Janez Kom- pare in kaplan Rafael darovali sveto mašo na Hrvaškem, na Gerovski Sveti gori, v svetišcu Matere Božje Svetogorske. Po-tem smo se pripeljali v Narodni park Plitvicka jezera, ki je bil ustanovljen leta 1949 in je od leta 1979 uvršcen na seznam Unescove svetovne naravne in kulturne dedišcine. Po jezeru Kozjak smo se peljali z ladjico in obcudovali slapove. Proti veceru smo prispeli v mesto Zadar. Drugi dan smo se sprehodili po mestu in si ogledali znamenito­sti. Najbolj izstopata rimski forum in cerkev Sv. Donata, sim-bol mesta. Sodobna pridobitev so morske orgle. Po sveti maši v cerkvi „Marija od zdravja“ smo se odpeljali v Narodni park Krka, v srednjeveško mesto Skradin in z ladjico pluli do slapov Krke ter se sprehodili ob najlepšem slapu Skradinski buk, ki je visok 46 metrov, dolg 500 metrov ter širok 200 metrov. Tu se nahajajo ostanki nekdanje hidroelektrarne Krka, ki je zacela obratovati leta 1895. Prodajalci domacih dobrot so imeli stojnice ob poti. Potem smo se peljali v Šibenik in se sprehodili po mestu, ki se ponaša s kulturnozgodovinskimi spomeniki. Najznamenitejša je gotsko re­nesancna katedrala Svetega Jakoba. Pozno popoldne smo se vrnili v Zadar. Tretji dan smo zapustili Zadar in se dopoldne pripeljali cez paški most na otok Pag, ki je peti najvecji in najbolj razclenjen otok na Hrvaškem. Del otoka, ki gleda proti kopnem, ima zelo zanimi­vo kamnito pokrajino, kot da smo na Luni. Imeli smo postanek v mestih Pag in Novalja. S Prizne, trajektnega pristanišca, smo se popoldne peljali na otok Rab. Obiskali smo koncentracijsko taborišce Kampor in se sprehodili po srednjeveškem mestu Rab. Popoldne smo odpluli iz Loparja (Rab) na otok Krk,v trajektno luko Valbiska. Otok Krk je drugi najvecji hrvaški otok. S celino je od leta 1980 povezan s Krškim mostom. V mestu Krk smo imeli sv. mašo v cerkvi „Marija od Zdravja“, ogled stolnice in se posta­nek v mestu. Potovanje smo zakljucili v pozni nocni uri. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek INVALIDI Z GORENJSKE V OBJEMU LOGAŠKIH GOSTITELJEV 21. majnika so gorenjski invalidi s cerebrovasku­larno boleznijo (CVB) obiskali Logatec, ki je gostom ponudil vec lepih in spoznavnih vtisov. Logaški Klub cerebrovaskularnih bolnikov (CVB) je povabil v goste invalide iz gorenjskih klubov: z Bleda, iz Tržica in Kranja. Goste je pri Napoleonu pozdravila organizatorka srecanja in pred­sednica Logaškega kluba Gordana Pirc ob veselih zvokih frajto­narice veselega Martina Kirna iz Goriške vasi pri Škocjanu na Dolenjskem. Skupaj so se nato odpravili pod oboke cerkve sv. Nikolaja, kjer sta obiskovalce v imenu Turisticnega društva pozdravili predsednica Nejka Šparemblek in sovodnica Jelka Kožman, ki je obiskoval­cem predstavila pozno barocne zanimivosti župnijske cerkve. Vse pa sta še posebej presenetljivo razveselila kitarist Mario Kurtjak in pevec David Kunc s samospevi. Glede na pohodne zmožnosti sta bila na voljo dva panoramska sprehoda po središcu Logatca. Krajši je bil namenjen ožjemu sre­dišcu Logatca z opozorili na Nikolajev in Gosarjev spomenik ter na kapelico padlim v 1. svetovni vojni, dalje na Cankarjevi ulici na prvo mesarijo in sirarno v Logatcu, na klancek proti Gricu, kamor je hodil Cankar na obiske k svoji teti, nato po krožni poti mimo nekdanje obcinske hiše, nekdanjega gostišca Krpan do iz­hodišca. Daljši sprehod je zaobjel še ogled vaške štirne, cevcanske ulice z ogledom Srškove – tipicne notranjske hiše – nato še ogled nekdanjega Trga cesarja Franca Jožefa z nekdanjim hotelom Kra-mar in s Škrljevo hišo. Na njenem mestu je v 19. stoletju stala pritlicna stavba Obreza-Dolšajnovih, ki je omogocila brezplacne prostore za prvo dolenjelogaško osnovno šolo-enorazrednico, v kateri je pouceval (nad)ucitelj, umni vrtnar, organist, zborovodja, režiser in publicist Vojteh Ribnikar. Ob vrnitvi so bile posebne pozornosti deležne stavbe: Stara pošta, Dolšajnova hiša, farovž in Stara obcina. Po ogledu zanimivosti se je drušcina odpeljala do Lovskega doma, kjer je domaci Klub CVB poskrbel za prijetno druženje ob okus­nem kosilu in poskocnih ritmih Martinove harmonike. Popoldne se je nagnilo k veceru dne, ki je mineval kot toliko dru­gih, za goste in gostitelje Kluba CVB Logatec pa le drugace, tudi s prijetnimi spomini na sprošceno in ljubeznivo prijateljsko druže­nje. Pa z željo po nadaljnjih poživljajocih srecanjih! Besedilo in foto: Marcel Štefancic V SREDIŠCU ZAHTEVNO LETO ZA DOLNJELOGAŠKO ŠOLO Šolsko leto 2021/2022 se je tudi za Osnovno šolo 8 talcev Logatec zacelo v pricakovanju epidemije novega koro­navirusa ter v želji, da bi zaradi te šolski vsakdan cim manj trpel. S cim vsem je bilo zaznamovano šolsko leto, nam je v pogovoru zaupala ravnateljica Karmen Cunder, ki je le­tos spomladi nastopila že tretji mandat ravnateljice najvecje logaške osnovne šole. Na šoli so septembra pohiteli in izvedli vsaj del programa, pove­zanega z interesnimi dejavnostmi izven šole. Na žalost pa je epi­demija hitro prišla in se po jesenskih pocitnicah razplamtela. Šole niso zapirali, so pa tedensko pošiljali na delo od doma številne od­delke, obolevali so tudi ucitelji. Pa vendar, ravnateljica priznava, so se vsi zavedali pomena ohranjanja rednega pouka. Tudi oboleli ucitelji so pogosto izvajali delo od doma in bili v stiku z ucenci. Samotestiranje je vneslo nemir Potem je prišla »grožnja« samotestiranja. »Ceprav smo ravnatelji opozarjali, da moramo staršem zaupati in dovoliti, da se otroci samotestirajo doma, nas resorne službe niso upoštevale. V tistem casu smo prejemali številne grožnje, nesramna in žaljiva sporoci-la, pisma odvetnikov in razlicnih nevladnih organizacij. Še danes ne razumem, zakaj tak pritisk na ravnatelje, ki nismo odlocevalci in nimamo dovoljenja ravnati drugace, pa ce se s tem strinjamo ali ne«, slikovito opisuje Karmen Cunder. Na sreco pa se je izka­zalo, da samotestiranje res ni tako grozno in tudi prvošolcki so bili prav kmalu zelo spretni pri tem. Sredi šolskega leta so pricakovali umiritev, ki se je težko prica­kovano zgodila. Vendar pa to za njihovo šolo ni bil miren cas. »Samomor naše ucenke nas je mocno šokiral in pretresel. Res upamo, da se nam kaj takega ne ponovi,« pretresljivo opisuje ravnateljica najbolj temacne trenutke šolskega leta. Druga polovica leta je pomenila vracanje v ustaljene tirnice, ki pa so jih nekaj casa še pretresale karantene posameznih oddelkov. Ne glede na strah pred okužbami so se zavedali, da njihovi ucenci potrebujejo »normalnost«, zato so vztrajali pri organizaciji in iz­vedbi zimske šole v naravi. »Bližamo se koncu tega šolskega leta in situacija je glede epide­mije umirjena, ni pa umirjena zaradi naše želje, da uresnicimo cim vec nacrtovanega. Zato sta maj in junij res pestra meseca, ko izvajamo še preostale dneve dejavnosti, razlicne tabore in se ude­ ležujemo tekmovanj. Moram povedati in pohvaliti svoje ucence in kolege, da smo letos bolj uspešni, kot smo glede na situacijo lahko pricakovali,« izpostavlja ravnateljica. Prostorska stiska narekuje ukrepanje Na šoli se pogosto sprašujejo, kaj jih caka naslednje leto. Upajo, da je zahtevnih casov konec, saj pri svojih ucencih opažajo spre­membe. Apaticnost, nemotiviranost za kakršno koli delo, indivi­dualnost in egoizem, šibkejše znanje, … so opazni, po drugi strani pa so nekateri ucenci prav v casu pouka na daljavo naredili vec, saj jim je tak nacin ustrezal. »Ob koncu šolskega leta se zahvaljujem vsem tistim staršem, ki so razumeli naše stiske in so nam stopili nasproti. Prav tako bi se zahvalila vsem ucencem, ki so preživeli vecino leta v t.i. mehurckih, saj smo jih odrasli pogosto prav obcudovali, kako to zmorejo. Seveda pa brez odgovornega in strokovno mocnega kolektiva ne bi šlo,« pravi sogovornica. Seveda pa pogovor ni mogel mimo njihove prostorske stiske. Postajajo preveliki, oddelkov je vedno vec, ucencev prav tako ... Kaže, da bodo ponovno morali prositi za kakšen dodatni pros-tor izven šole, verjetno bi bil vnovic najprimernejši mali vadbeni prostor. Dobrodošlica ukrajinskim otrokom Šolsko leto pa je zaznamoval še en dogodek, in sicer zacetek vojne v Ukrajini in prihod beguncev v Logatec. Zavedali so se, v kakšni situaciji so ti otroci, zato so se strinjali, da se cim prej vpišejo v šolo. Na sreco jim je ministrstvo tokrat pomagalo in omogoci-lo ter financiralo intenzivne tecaje slovenšcine. Vzorno je stekla koordinacija med šolami in nastanitvenim centrom. Zelo hitro so ugotovili, da je komunikacija s starši ucencev zaradi jezika res skoraj onemogocena, poleg tega so imeli težave pri organizaciji in izvajanju prevozov, birokraciji, zato so pridobili dodatno za­poslitev koordinatorice za begunce v obcini. Priznavajo, da je to uspelo predvsem zaradi pritiskov in zagrizenosti ravnatelja OŠ Tabor Logatec Jureta Kramarja. »Danes so ti otroci del naše šole. Naši ucenci so jih sprejeli, izbrali smo tutorje, ki tem otrokom po­magajo, jih usmerjajo po šoli, vcasih prevajajo …« ponosno pove ravnateljica. OŠ 8 talcev Logatec je kot razvojna šola vkljucena v dva ESS projekta, vecjezicnost (JEŠT) in POGUM, s katerima razvijajo številne kompetence ucencev. Oba projekta se po petih letih iztekata in jim bo ostalo veliko znanj in izkušenj, ki so jih v tem casu pridobili. Zagotovo bodo cilje obeh prenesli tudi v naslednja šolska leta. Ravnateljica Karmen Cunder priznava, da komaj cakajo konec šolskega leta, da si vsi skupaj oddahnejo in predvsem, da si vza­mejo cas za premislek in nacrtovanje novega šolskega leta. Dejan Šraml V SREDIŠCU V OSNOVNI ŠOLI TABOR LOGATEC DO NOVIH UCILNIC IN SKUPNIH ŠOLSKIH PROSTOROV Župan Berto Menard je 26. maja 2022 skupaj z izbranim izvajalcem, podjetjem MAKRO 5 GRADNJE, izgradnja objektov, d. o. o. iz Kopra, podpisal gradbeno pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije in GOI del za izvedbo re-konstrukcije ter prizidave Osnovne šole Tabor Logatec. V sklopu gradnje bo tako šola v Gornjem Logatcu pridobila vecjo zbornico, knjižnico in jedilnico, dve ucilnici ter šest kabinetov. Na novo se bo uredil tudi vhod v šolo s stopnišcem in dvigalom. Izvajanje gradbenih del naj bi se tako pricelo že to poletje. Obcinska uprava Obcine Logatec Foto: arhiv obcine ŠTUDENTSKI DOMOVI ODPIRAJO VRATA M inistrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2022/2023, vendarje prijava na razpis mogoca šele od 1. 7. 2022 dalje. SprejemŠtudenti morajo prošnjo za sprejem oddati na spletnem portalu eVŠ, od 1. 7. 2022 do 16. 8. 2022. Študenti, ki bodo pravocasno oddali prošnjo za sprejem, bodo ob izpolnjevanju vseh pogojev uvršceni na prvo prednostno listo. Prošnje za sprejem, vložene po 16. 8. 2022, bodo rešene v roku dveh mesecev. Podaljšanje bivanja Študenti morajo oddati prošnjo za podaljšanje od 1. 7. do 16. 8. 2022. Predlagamo, da študenti prošnjo za podaljšanje oddajo cim prej. Študenti, ki prošnje za podaljšanje bivanja ne bodo oddali do 16. 8. 2022, s 1. 10. 2022 ne bodo vec izpolnjevali pogojev za subvencionirano bivanje. Podrobnosti glede pogojev razpisa lahko preberete https://www.stud-dom-lj.si/o-nas/ organizacija-pravilniki-in-porocila/kontakti--in-uradne-ure/ (hiperpovezava na razpis). Za dodatne informacije in pomoc pri izpolnjeva­nju prijave je na razpolagoPisarnaza študent­ske domove na telefonskih številkah (01) 530 6027, (01) 530 6028 v casu uradnih ur (uradne ure so dostopne: tukaj) ali na elektronskem naslovupisarnazasd@stud-dom-lj.si. V primeru težav z digitalnim potrdilom, ele­ktronskim podpisom ter vsebinska pomoc pri izpolnjevanju elektronske vloge se lahko obr­netenaEnotnikontakticenter na telefonski šte­vilki 080 2002 (od 8.00 do 22.00 ure med de­lavniki), oziroma na e-naslov:ekc@gov.si. V SREDIŠCU UKRAJINSKI OTROCI TUDI V ŠOLI V ROVTAH V ojna ne pozna milosti. V njej trpijo vsi, najbolj pa otroci, ki tej norosti ne morejo kljubovati, ampak lahko le nemo opazujejo. Tisti, ki živimo miren vsak­dan, ne moremo podoživljati travme otrok, ki so morali konec februarja cez noc zapustiti svoje domove in se odpraviti na pot v neznano z mislijo, da se morda ne bodo nikoli mogli vrniti domov, saj so njihove hiše postale ruševina. VLogatec je tako prišlo precej teh otrok s svojimi mamicami, kaj-ti ocetje so ostaliv Ukrajini. Nekateri so našli streho nad glavo pri znancih, morda sorodnikih, drugi so morali svoje pribežališce po­iskati v nastanitvenem centru. Po zacetnem privajanju je bilo treba pomisliti tudi na vkljucevanje šoloobveznih otrok v naše življenje in med naše otroke. Vrtec in šola sta tisti dve možnosti, kjer naj bi begunski otroci našli vsaj malo tistega, kar so izgubili, torej igro, pogovor, smeh. Logaški šoli sta že imeli izkušnje z begunci iz Sirije in držav Bližnjega vzhoda, tako so se nekoliko lažje soocili z novo nastalo situacijo. VRovtah pa tega do sedaj še ni bilo. Po dogovoru z ministrstvom in obcino je tako nekaj ukrajinskih otrok prišlo tudi med naše ucence. Najprej so bili v šoli le po malici, saj so dve prvi šolski uri preživeli v Logatcu, kjer so se aktivno ucili slovenšcine. Po štirinajstih dneh pa so ucenci v šoli ves cas pouka in okoli druge ure odidejo v Logatec. Kaj je bilo najzahtevnejše? Zagotovo je to jezik, ki ga ne obvla­damo, potem je tu pisava cirilica, ki je skoraj nihce ne pozna, le pešcica nas je, ki smo v osnovni šoli še imeli srbohrvašcino. Dru-go pa je samo prilagajanje ucencev, ki so prišli iz povsem drugega okolja, z drugimi navadami in sistemom. A nekako smo speljali tudi to. Na pomoc je seveda prišla sodobna tehnologija v obliki prevajalnika na telefonih, racunalnikih in tablicah. Vecina ucen­cev se kar uspešno prilagaja. Pohvalno je tudi to, da so jih naši otroci zelo lepo sprejeli in stkali prve niti prijateljstva. Težava pa je, da nihce ne ve, koliko casa bodo ti otroci pri nas, saj se dogaja, da en dan ucenec je, naslednji dan ga ni. Še vedno je zelo nujno, da še bolje deluje povezanost med azilnim domom in šolami, ki še nekoliko šepa. Želimo, da bi se ti otroci lahko cim prej vrnili v domovino, po drugi strani pa, da si tudi mi s pomocjo prevajalcev pomagamo in otrokom nudimo vsaj tisto prvo in osnovno znanje, ceprav so v tem letu neocenjeni in so v šolah predvsem zaradi socializacije in spoznavanja naše kulture in okolij. Ceprav cutimo obcasno nemoc, pa vsaj jaz vidim v tem tudi ne­kaj dobrega, saj tudi drugacnost lahko povezuje. Koncno vsi smo ljudje, ne glede na to, od kod smo in kam gremo. Metka Bogataj PRIZNANJA ŽUPANOVE PETICE V ROKE NAJBOLJŠIH O b zakljucku šolskega leta je župan Berto Menard, kot ve­leva tradicija, tudi letos najboljšim ucencem osnovnih šol podelil priznanja Županova petica. Gre za priznanje, ki ga prejmejo tisti ucenci, ki so vse razrede osnovne šole koncali z najvišjim povprecjem tock, in sicer z najmanj 4,5, in jih podeljuje župan na podlagi svoje odlocitve. Na OŠ 8 talcev Logatec je bilo z Županovo petico nagrajenih 16, OŠ Rovte štirje, OŠ Tabor Logatec pa osem ucenk in ucencev. Županovo petico je prejelo tudi devet ucencev Glasbene šole Lo-gatec. Najboljši med najboljšimi so letos prejeli knjigo Slovenija v sedmih dneh. Naj spregovorijo slike … Blanka Markovic Kocen Foto: Primož Godina in Uroš Gutnik V SREDIŠCU V SREDIŠCU CAS, KI ODTEKA IN SE OPRIJEMA SPOMINOV, OBJETIH V NEUSAHLJIV PONOS K omaj se clovek dodobra zasuce v casu, se ta tako na­nagloma izmuzne, da komaj verjame, da jih je odteklo za celega pol stoletja, kar so se poslovili od osnovne šole v Gorenjem Logatcu: dekleta, ki so postala žene, tudi ma-tere, in fantje, ki so postali možje, tudi ocetje. Prisotni ucitelji so postali – kaj vse so posta(ja)li … Vabílo, ki je vábilo h »Kisovcu« na srecanje ob 50-letnici, kar so ucenke in ucenci zapustili klopi Osnovne šole v Gorenjem Loga­tcu, je nadvse pomenljivo nagovorilo vabljene: »Obstajajo dnevi, ki so vredni spomina, in so dogodki, ki nam ostanejo v spominu za vedno. So pa tudi ljudje, ki jih rad srecaš.« In reci je treba, da smo se tistega, letošnjega, 20. maja prav radi srecali pri »Kisovcu« s tistimi, ki so z malimi koraki premagovali prepreke in gradili nove in uspešne življenjske zgodbe, pa tudi s tistimi, ki so se trudili, da bi kar najbolje usmerjali mlada srca, da bi vsako srce s svojim talentom iskalo pot skozi preizkušnje, ki jih je prinašalo življenje. Milena Marušic, ki je z AndrejemŠemrovom organizirala tisto cu­dovito srecanje, je pozdravila sedemindvajseterico prisotnih s pol-nokrvnimi pozdravnimi besedami: »Dragi sošolke in sošolci, naši cenjeni gosti, naši ucitelji: g. Marcel Štefancic, g. Primož Sark, g. Viktor Šen in g. Viktor Žakelj! Sklepam, da ste bili vabila na naše srecanje veseli in ste se zato odzvali v tako velikem številu. Dejstvo, da je od zakljucka našega osemletnega šolanja minilo že pol stoletja, je vredno pozornosti in spomina. Vecina tukaj zbranih je prag 1. razreda Osnovne šole Gornji Logatec prestopila v letu 1964. Takrat je bila na tej šoli tudi uvedena osemletka. Do takrat je pouk na šoli potekal samo do petega razreda. Takratni ravnatelj g. Vinko Haložan je v šolsko kroniko zapisal. ''Šolska stavba je pravocasno pripravljena na uvedbo osemletke in zacetek pouka v novem šolskem letu.'' Tam sem prebrala tudi podatek, da so bila sedemdeseta leta v šolstvu najplodnejša leta v povojnem obdobju. To je podatek, da nam je osnovna šola dala veliko znanja in s tem dobro popotnicoza življenje. Bili smo mladi, radovedni in vcasih tudi poredni. V šoli pa smo se kalili, pridobivali znanje, nove iz­kušnje in se na svojih napakah ucili. Vi, naši ucitelji, ste bili Ucitelji (z veliko zacetnico). Z nami ste delali lepó in strokovno, predvsem pa ste verjeli v nas. Šola je bila preplet mnogih nepozabnih doživetij. Bila je doba našega otro­štva, mladosti in odrašcanja. Spomini pa so edinstveni in nepono­vljivi. Zato smo danes tukaj. Ujemimo delcek duha, ki je ušel iz steklenice in se ponovno vrnimo v tista lepa, mlada leta. Lepo je, da smo ponovno skupaj.« Nakar sta svoje hvaležne utrinke ujela v pozdravne besede nekda­nji ucitelj slovenšcine in nekdanji ucitelj anglešcine. Spominov je bilo v izobilju, drobnih cudes prav tako – med nekdanjimi osmo­šolci a in b razreda. Vse je tako kazalo, da smo bili vsi ponosni drug na drugega. Ponos, tisti neusahljivi ponos pa vendarle ne pride sam od sebe, ka-li? Marcel Štefancic V SREDIŠCU / KULTURA Nova knjiga Vojnega muzeja LogatecZARJA TRCEK: ZACETKI ŠOLSTVA V OKRAJU LOGATEC V okviru svoje muzejske in založniške dejavnosti je Vojni muzej Logatec, ki letos obeležuje 25-letnico postavitve logaške muzejske zbirke, izdal še eno knjigo s podroc­ja zgodovine Logatca. Knjiga Zacetki šolstva v okraju Logatec avtorice mag. Zarje Trcek predstavlja zgodovino šolstva v krajih nekdanjega Logaškega okraja od zacetkov uvajanja osnovnega šolstva v 18. stoletju do zacetka 1. svetovne vojne. Najvecji pou­darek je dan šolam v Logatcu, saj je o tem tudi najvec podatkov. Šole v logaškem okraju so nastale kot posledica razvoja šolstva v državnih in deželnih okvirih, avstrijsko šolstvo pa je bilo del evropskega šolstva. Zato je razumljivo, da je del knjige namenjen tudi predstavitvi razvoja šolstva v najpomembnejših evropskih državah in Združenih državah Amerike. Svoje mesto imajo tudi nosilci evropske pedagoške misli, kot so bili Jan Komensky, Jo­hann Pestalozzi, Jean Babptiste de la Salle in Wilhelm von Hum-bolt. Sklep ob predstavitvi avstrijske pedagoške misli zaokrožajo navedbe Alenke Puhar o avstrijski pedagoški praksi kot najbolj nazadnjaški v razvitem delu Evrope in najbolj sovražni do otrok. O tem govori njena knjiga Prvotno besedilo življenja, brez katere je nepopolno vsako predstavljanje življenja otrok v 19. stoletju. Knjigo Zacetki šolstva v Okraju Logatec, ki ima 137 strani in 50 poglavij, bogati vec kot 70 fotografij. S pomocjo zbirke starih razglednic iz Vojnega muzeja Logatec je predstavljena tudi podo­ba vecine krajev Logaškega okraja pred 1. svetovno vojno in vec predmetov, povezanih z Logatcem. Knjiga pomeni pomemben prispevek avtorice mag. Zarje Trcek k poznavanju naše domace zgodovine, hkrati pa tudi potrditev de­javnosti in vloge Vojnega muzeja Logatec pri ohranjanju kulturne dedišcine ter zgodovinske podobe Logatca in drugih notranjskih krajev. Knjigo je sofinancirala Obcina Logatec, posebna zahvala pa gre županu Bertu Menardu. mag. Tanja Frank CANTABILE POLETNI GLASBENI FESTIVAL 'V soju luci in cudovite glasbe' F estival, ki ga s pomocjo Obcine Logatec in Ministrstva na osmih glasbenikov, ki igrajo na flavte razlicnih velikosti, od RS za kulturo organizira Simfonicni orkester Cantabi-piccolla do altovske flavte. Drugi pa družinski trio, ki deluje v le, bo potekal od 22. 6. do 9. 7. 2022 na razlicnih prizo-okviru GŠ Logatec. Slovesno odprtje festivala z naslovom FILM­rišcih v Logatcu. SKAGLASBA- GLASBAZAMIR bodo oblikovali Simfonicni orkester Cantabile, zbor Adoramus in solisti. Na trgu sv. Nikolaja Festival se bo zacel s pop-rock muzikalom SNEGULJCICA, o bo v prvem delu zazvenela filmska glasba (Star Wars, Gladiator, pogumni deklici, hudobni macehi in sedmih palckih. Primerna je The Lord of The rings ...) v drugem delu pa bomo prisluhnili glas­tako za štiriletne otroke kot 99-letne mladostnike. V produkciji bi za mir, ko bodo izvedeni zadnji trije stavki znamenite maše GotArt bodo nastopili odlicni mladi vokalisti. Nadaljujemo s kon-za mir – The Armed Man Karla Jenkinsa. V nadaljevanju bodo certom MG FLAUTET in TRIA FIR. Prvi so komorna skupi-muzicirali MLADI VIRTUOZI GŠ Logatec, ki so v preteklem KULTURA šolskem letu na glasbenih tekmovanjih doma in v tujini doseg­li odlicne rezultate. KOMORNI KONCERT bodo oblikovali flavtistka Alja, klarinetist Luka in pianistka Cecilija. Vsi so bivši dijaki Umetniške gimnazije v Kopru, sedaj pa že uspešni študentje glasbenih akademij v Ljubljani in Splitu. Na koncertu GLASBE­NI BISERI ZA GODALA se bo predstavil 15-clanski Komorni godalni orkester Cantabile, ki ga sestavljajo akademski glasbeniki in deluje v okviru celotnega simfonicnega orkestra. Na koncertu bosta solistki izjemni mladi glasbenici, sestri Patricija in Klara Avšic. TRIO RUPNIK sestavljajo Manca, Nejc in Anže in tvo­rijo priznani družinski klavirski trio. Glasba jih spremlja že od otroštva in postaja njihov poklic. MePZ Adoramus s solisti bo ob projekciji na DUHOVNEM KONCERTU - PSALMIpredstavil zbirko psalmov Marjana Grdadolnika. Zbirka je v lanskem letu izšla pri Založbi Bogataj in požela veliko zanimanja. Aleksandra Naumovski Potisk in Saša Potisk sta ponavdihu Otona Župancica ustvarila otroško opero MEHURCKI. Milni mehurcek zaplava po prostoru, se navidezno upira gravitaciji in zakonitosti sveta, v katerem se je znašel, ter koncno "brez poka poci". Ta mimo­bežnost spremembe agregatnega stanja osrecuje - otroke in bivše otroke - vsakic znova. Za zakljucek festivala pa a cappella koncert za sedem glasov in mešalno mizo s skupino JAZZVA. Ta na svoji poti raziskovanja cloveškega glasu piše nove zgodbe, išce harmo­nije in se igra z razlicnimi barvami in ucinki. Njihov repertoar sestavljajo pesmi iz najrazlicnejših žanrov, od popa, rocka in jazza do aranžmajev ljudskih pesmi in še mnogo drugega. Vljudno vabljeni, da deset poletnih vecerov preživite v naši družbi, v soju luci in cudovite glasbe. Simfonicni orkester Cantabile / www.cantabile.si ZLATA MUZA ZA PLANINSKO POLJE OLGE PETROVCIC P rvo sobotno dopoldne v maju je bilo naporno za akademsko slikar­ko Mileno Usenik, Tajipa Hasanija in likovno kriticarko Anamarijo Stibilj Šajn kot predsednico komisije Društva likovnikov Logatec, katere naloga je bila izmed 40 prejetimi deli 18. Ex Tempora Logatec 2022 izbrati najboljše. Na kon-cu so sprejeli odlocitev in podelili šest priznanj za kakovost Tei Širca, Željku Vertelju, Nataliji Berezini, Dajani Cok, Janezu Ovscu in Martini Starc ter tri priznanja za odlicnost Boštjanu Mocni­ku, Petru Lazarevicu in Olgi Petrovcic, kateri je bila podeljena Zlata muza. Podelitev, ki jo je vodil predsednik Loga­škega društva likovnikov Janez Ovsec, je bila istega dne popoldne v Stekleni gale-riji. Likovna kriticarka je bila z doseže­nim zadovoljna, dodala je, da je prireditev zdaj polnoletna in gre tako novim izzivom naproti. Avtorji so dobro zajeli tako vedute slovenskih mest kot tudi lepoto slovenskih pokrajin. Slednje je najbolje uspelo Olgi Petrovcic s sliko Planinsko polje, katere akvarelni zapis je nežen, hkrati pa likovno trden in prepricljiv. Ostali sodelujoci so prejeli priznanje za sodelovanje: Dušan Turšic, Damir Jadric, Janez Dragolic, Žiga Stupica, Marta Frei, Janez Slabe, Milena Rupnik, Vladimir Ko­rak, Anamarija Meglic, Cvetka Šemrov, Vera Vukadin, Rajko Bogataj, Helena An-gelski, Zvezdana Subotic, Milan Šubic in Valerija Strežek. Letos je bilo sodelujocih manj, tudi zara­di spopadanja z epidemijo, a je Janez Ov-sec optimisticno zakljucil: »Pomembno je druženje, ki vodi k skupnemu cilju: dobrim delom in odlicnim rezultatom.« Za dobro voljo je skrbel ljudski godec Luka Ovsec, ki je spregovoril v pravem, domacem, klenem jeziku pravega Notranj-ca in nam obudil pesmi, katerim smo prite­gnili tudi obiskovalci. Obcina Logatec pa je dodala del sredstev. Na kratko z Olgo Petrovcic Vam je bilo slikanje položeno v zibelko, kot imamo navado reci? Res mi je bilo risanje najbrž položeno v zibelko, saj sem že v šoli imela vse slike na razstavi. Kot kaže sem podedovala po ocetovi strani, likovni pedagog, arhitekt, aranžer so poklici sorodnikov. Imate tudi lepo urejen vrt. Tudi veselje do ukvarjanja s cvetjem imam že od malega. Najljubši motivi? Petelincki, cvetje, rož'ce, drevesa ... Tecaji, ki jih je vodil Petar Lazarevic? Od leta 2011 smo vsak petek od septembra do junija imeli tecaje na Vrhniki, po kon-cu pa razstavo na šoli. Kot vidite, sem od teh veliko odnesla in koncno prejela Zlato muzo. To je hkrati priznanje vsem, ki so mi pomagali na moji likovni poti. Hvala! Besedilo in foto: Brane Pevec PLES BARV IN BESED V cetrtek, 26. maja zvecer, je dvo­rana Društva za tretje življenj­sko obdobje Logatec na Notranj-ski 14 prekipevala od barv, besed in glasbe na dogodku Ples barv in besed, katerega je vsebinsko oblikovala in vo­dila Bojana Levinger. Clanice Likovne sekcije UTŽO Logatec so nam predsta-vile sedem slik, ki so nastale v letošnjem šolskem (študijskem) letu, clanice in cla­ni Literarnega društva Zeleni oblaki pa so na izbrana likovna dela predstavili svoje vtise in obcutke v poeziji in prozi. Tako je na Lidijino Pomlad Marcel ustva­ril Osameli beli cvet. Ce je nekdo na sliki videl, kako v poletni noci izzveni soncni zahod, je drugega ista slika spomnila na kres, tretjega pa na ruj na Krasu. Prav po­sebno sodelovanje sta pokazali sošolki iz osnovne šole Zdenka Gorenc in Branka Novak. Zdenka je naslikala parafrazo na Mirojevo sliko Head in ji dala naslov Me-ditacija. Branka je na sliki videlacebelo, jo povezala z osnovnošolsko oceno in napisa-la pesem z naslovom Spomini. Ljubezen smo obcutili vsi, ki smo na tem veceru doživeli ples barv in besed, ki so nam s svojim prepletanjem ustvarile vec kot sedem razlicnih zgodb. Zacutili smo tudi glasbo, ki nam jo z igranjem na gitale­le (imajo dve struni vec kot ukulele) prica­rala mlada Sara Hladnik. NOVA POKLONA POEZIJI ANDREJA ŽIGONA: REGRATOV VENEC IN V SRCNI METEŽ ME OVIJ P redstava Kulturnega društva Novi oder in odprtje likovne razstave del Likovne sekcije clanic Univerze za tretje življenjsko obdobje Logatec sta se zgodili na vecer državnega praznika Dan Primoža Trubarja, 8. junija 2022, na plo-šcadi pred Knjižnico Logatec in v knjižni­ci. Po scenariju Primoža Godine sta Anda Ovsec v vlogi Andreja Žigona in Špela Delux, njegove prijateljice, predstavili Re-gratov venec. Potem, ko je obcestvo z dol- KULTURA Organizator dogodka je bilo Literarno društvo Zeleni oblaki. Njihovo povabilo je sprejela likovna sekcija društva UTŽO z mentorico Darjo Rupnik. Predsednica Literarnega društva Zeleni oblaki Mateja Hajdinjak se je na koncu zahvalila vsem sodelujocim, publiki, UTŽO-ju, pa tudi Obcini Logatec za financno podporo. Besedilo in foto: Brane Pevec gim aplavzom pohvalilo njun nastop, sta nazdravili v Andrejevem slogu: Aleluja, Žibrska vodka! Nato pa v knjižnico! V prvem nadstropju nas pozdravi skupinska slika Regratov ve­nec, nato pa sledi ogled vseh slik Zdenke Gorenc, Anice Nartnik, Lidije Mihelcic, KULTURA Oder mladih GLEDALIŠKA SKUPINA OŠ 8 TALCEV JE ODPRLA LOGAŠKO SEZONO OBMOCNIH PRIREDITEV JSKD N a Oder mladih – obmocno gle­dališko srecanje JSKD se je po premoru zaradi covida prijavila le ena logaška osnovnošolska skupina. 11. aprila so na odru Narodnega doma, pred ocmi strokovnega spremljevalca, režiserja Mihe Goloba, in svojih vrstni­kov nastopili igralci skupine Drama queens OŠ 8 talcev Logatec. Predstavo »Naše tri krasne je gledališce« so deve­tošolci skupaj z mentorico Sergejo Šor­li pripravili po knjižni predlogi Nataše Konc Lorenzutti Gremo mi v tri krasne. Sezona obmocnih prireditev Javnega skla­ da RS za kulturne dejavnosti se je v Lo- gatcu zacela z nastopom gledališke skupi­ ne Drama queens OŠ 8 talcev. Predstavo »Naše tri krasne je gledališce« je skupina devetošolcev pod mentorstvom Sergeje je ogledal strokovni spremljevalec letoš-domišljeno minimalisticno scenografijo. Šorli pripravila po knjižni predlogi Nata-njih obmocnih gledaliških srecanj, režiser Obenem je opozoril še na pomanjkljivosti še Konc Lorenzutti Gremo mi v tri krasne. Miha Golob. Po nastopu je v pogovoru z pri izvedbi, predlagal izboljšave in podal Igralci so 11. aprila dopoldan nastopili v mentorico in igralci predal svoja opaža-napotke za nadaljnje igralsko udejstvova­ logaškem Narodnem domu pred polno nja, nasvete in spodbude. Pohvalil je dob-nje. Omenil je, da predstava vsebinsko in dvorano osnovnošolske publike. Po pre-ro mentorsko vodstvo, izbiro vsebine in izvedbeno že meji na nivo srednješolskih kinitvi zaradi covida-19 je bila to edina dramaturško razdelanost likov, prav tako predstav in skupini priporocil ogled mla­ predstava, prijavljena na letošnjeobmocno pristno osredotocenost igralcev, suvereno dinskega festivala Vizije, ki se je v Novi srecanje JSKD Oder mladih. Predstavo si obvladanje prostora in odrsko prezenco ter Gorici odvijal od 20. do 22. maja. Ogled festivala, na katerem je prikazano celotno delovanje mladinske ljubiteljske kulture, je igralcem in mentorici koristna spodbuda in hkrati primerna zaslužena nagrada. Skupina je cez dva dni predstavo odigrala tudi za zunanjo publiko, pred tem pa je z njo nastopila še na Otroškem festivalu gle­daliških sanj v ljubljanskem Pionirskem domu, kjer je osvojila priznanje za naj­boljšo predstavo po izboru otroške žirije in priznanje za najbolj izvirno gledališko predstavo festivala. JSKD-jevo Državno srecanje gledaliških skupin Slovenje je bilo letos 8. in 9. junija na Ptuju, o cemer bomo porocali v poletni številki Logaških novic. Tanja-Pina Škufca Foto: arhiv JSKD KULTURA PORABSKO GOSTOLJUBJE »N otranjska« je zadnji aprilski dan gostovala pri Komornem zboru Sloven-cev na Madžarskem v Monoštru. Tret­jic. Slovenska skupnost na Madžarskem ohranja in razvija svojo kulturo, jezik in gospodarstvo. Podpirata jo tako ma-džarska država kot tudi maticna domo­vina Slovenija. Koncert se je izpel v akusticno prijaznem reflektoriju cistercijanskega samostana. Udeležilo se ga je lepo število poslušal­cev in gostov, zastopnikov in predstavni­kov manjšinskih organizacij, slovenskega veleposlaništva v Budimpešti, konzulata in drugih organov. Domaci zbor se je pod vodstvom Tomaža Kuharja predstavil s pe­timi, naš, pod vodstvom Mihaele Kavcic, z desetimi pesmimi. Posebej sta se predsta­ vila Kvartet Nagode in Petra Nagode ob spremljavi Janeza Gostiše. Po izmenjavi priložnostnih pozornostnih daril smo nav­dušenim poslušalcem zapeli še eno. Rdeca Gostitelji so nas pred koncertom popeljali nit našega programa je bil poklon naši do-po središcu mesta in nas seznanili z zgodo­movini ob lanski tridesetletnici samostoj-vino kraja in slovenskega življa. Marijana nosti. Sukic, urednica tednika Porabje, organi- GOSTOVANJE MEŠANEGA ZBORA NA IZLAKAH S koraj dve leti smo imeli pevci Mešanega zbora Pevskega društva Logatec prisilni odmor z va­jami in petjem zaradi covida-19. Spomladi so se razmere toliko spremenile, da smo ob upoštevanju navodil NIJZ lahko priceli z vajami. Na zboru clanov je bila v programu za leto 2022 potrjena tudi izvedba maše v Izlakah. Tako je Mešani zbor Pevskega društva Logatec v Izlakah 29. maja izvajal Slovensko mašo skladatelja Matije Tomca pod vodstvom zborovodje Lovra Gro- ma in organistke Bojane Škrlj. K sodelovanju pri ne­ deljskem bogoslužju nas je povabil logaški rojak gos- pod župnik Janez Mihelcic. Po koncani maši smo se zbrali v župnišcu, se okrepcali z prigrizkom in pijaco ter zapeli še nekaj pesmi. Ob slovesu nam je gospod župnik dejal, da smo vedno dobrodošli na Izlakah. Tone Jerina Foto: arhiv Pevskega društva Logatec zacijski vodja zbora, ce omenim samo to dvoje, nam je predstavila tudi delovanje slovenske skupnosti, katere organizacije domujejo v prostorih slovenskega hotela Lipa sredi Monoštra. J. Gostiša Foto: D. Bogata KULTURA TANGO S PLESIŠCA NA KONCERTNO SCENO V organizaciji logaške Glasbene šole in simfonicnega orkestra Cantabile so se v atriju desne­ga preddverja v farno cerkev 22. maja oglasili zvoki Tria FIR s krajšim koncer-tom, posvecenim glasbi-tangu Astorja Piazzolle. Zanimiv glasbeni dogodek dvojih pre­senecenj: koncert, ki je tango prenesel s plesišca na koncertno sceno, obenem pa odkril nov in resnicno vabljiv koncertni prostor v preddverju Jožefove kapele ob farni cerkvi sv. Nikolaja. Mentor Tria FIR Marjan Grdadolnik je uvodoma pozdravil poslušalce in dodal nekatere vsebinske po­udarke o znamenitem avtorju Astorju Pi-azzollu, pravem glasbenem revolucionarju tanga z elementi jazza v novih harmonijah in o vse bolj uveljavljajocem se Triu FIR, glasbenem sestavu najvišjih priznanj na domacih in evropskih tleh. Družinski Trio FIR Glasbene šole Logatec – Urban s klarinetom, Jernej z violoncelom in Blaž s harmoniko – je pod milim nebom nanizal glasbene bisere tanga, kakor jih je za koncertne repertoarje svojsko ustva­ril odlicni argentinski skladatelj, izvrstno aranžiral pa Marjan Grdadolnik. Uvodno razpoloženje je trio upodobil s Piazzollovo skladbo Oblivion, ki mu je sledil nostalgicen klic slovesa v skladbi Adios Nonino. Kakor Vivaldija so letni casi spodbudili tudi Argentinca, da je tan­go umestil med štiri letne case, od katerih so nam glasbeniki ponazorili pomladno razpoloženje v skladbi Primavera portena, ki velja za najbolj odmeven projekt tan-ga. – In treba je reci, da se je trio spopadel uspešno s tehnicno silnostjo skladbe od vzbrstenja do razcvetene pomladi. Nakar se je triu pridružila Katarina z vio-lo, prav tako iz družine Fir, s solisticnim nastopom v Morriconovi Gabrielovi oboi, v skladbi iz filma Misijon; solistka je upo­dobila tenkocutno sanjavo milobnost. Ko TANTRICNE TRANSPOZICIJE N a Erazma dan, 2. rožnika, je Knjižnica Logatec vabila k spo­znavanju in cutenju tantricnosti ob animaciji Anne Tie Paynich, avtori­ce ta vecer predstavljene knjige Usodna energija, in moderatorja srecanja Gvida Komarja. Napovedani dogodek je pritegnil kar lepo število obiskovalcev, ženskega bolj kot moškega spola! Moderator vecera knji­žnicar Gvido Komar je uvodoma predsta­vil sila zanimivo avtorico knjige Usoda energije in gostiteljico vecera Anno Tio Paynich. Sobesednica je namrec obdarjena s prenekaterimi talenti in razsežnim zna­njem, ki ga izkazuje kot dipl. modna obli­kovalka tekstilij in oblacil, modna kreator­ka, manekenka, maskerka, uciteljica plesa, mojstrica tantricnih vešcin in še kaj bi se lahko k vsemu temu dodalo. Svojevrstno zanimivo dogajanje vecera je uvedel tantricni ples Anne in ucitelja plesa Dejana Bojca iz plesne šole DeJa Vu Dan­ce Passion, nadaljeval pa nastop kantav­torja Korina. Nadalje je gostiteljica Anna s sodelovanjem prisotnih predstavila ne­katere tantricne vaje za izziv spolne ener­gije. Tantra – ta stara orientalska vešcina – je partnerjema v pomoc pri duhovnem intimnem spolnem povezovanju in pre­poznavanju. Tantricni ritual je meditacija, širjenje, intimnost, ki nam omogoca pogla­bljanje in podaljševanje seksualne ekstaze. Predstavitev knjige Usodna energija, ki uteleša tantricno moc, je z avtorico vodil moderator vecera. Besedovanje je steklo se je violistka pridružila trojici, se je v kvartetu dopolnila sakralno impresivna Caccinijeva Ave Maria. Trio je nadaljeval koncert s Piazzollo: najprej z njegovo impresivno Ave Mario, nato z Morskim psom – Escualo, s katerim je vzvalovala preteca moc sinje nevarnosti. In za konec istega avtorja še Libertango v pravem prestissimu. Sredi majniškega razpoloženja je Trio FIR z dodatkom pocastil Lurško Marijo, ki se ji je pevsko pridružil ves avditorij. In izzvenela je cudovita komorna inti-ma koncerta z vsemi razsežnostmi, ki jih premore prenovljeni tango ob umirjenih sakralnih marijanskih motivih. Marcel Štefancic v sprošcenem vzdušju. Pogovorna pot je vodila skozi dnevniški roman, napisan v prvi osebi po osebni izpovedi komaj verje­tno vitalne 85-letne gospe, ki je skoraj celo življenje bila prikrajšana za pravo cutno spolnost, ki se ji je na svoj nacincelo sama odpovedovala. Na jesen svojega življenja pa je spoznala 30 let mlajšega moškega--ljubimca, ki ji je razodel pot v strastno razmerje in ji razkril neznani svet eroticnih dogodivšcin. Prej zadržana, je postala sa­mozavestna, saj se je naucila kako ljubi-ti samo sebe, kar je bil pravzaprav odsev prebuditve njene spolne moci do popolnih eroticnih izživetij. – Do tja pa lahko vodi tudi tantricni ples, kakor sta ga pred Anji­nim cvetlicnim aranžmajem interpretirala s plesnim nastopom Anna in plesni ucitelj Dejan Bojc. Prireditev se je koncala s tantricno pojedi-no, ki pa jo je bilo treba zaužiti po tantric­nem nacelu s pozitivnimi mislimi na hrano, postopoma z vidom, vonjem, okušanjem in spodobnimi mislimi na prebavo. Vsemu bi lahko dejali: pravo pravcato tan­tricno doživetje, kajpak brez orgazmicne dopolnitve. Skratka, zanimiv ucbenik za zaljubljenost v spolno transpozicijsko osa­mozavešcenost. Artemis IZ LOGAŠKE KNJIŽNICE URBAR GOSPOSTVA LOGATEC IZ LETA 1776 PREDAN ARHIVU RS V torek, 24. maja 2022, je s podpi­som darilne pogodbe Knjižnica Logatec slovesno predala Urbar gospostva Logatec iz leta 1776 Arhivu Republike Slovenije. Tako bo ta doku­ment casa dobil svoje mesto med osta­limi urbarji. Urbar gospostva Logatec 1776 ima po­sebno zgodbo. Dolga stoletja je bil v lasti logaškega gradu. Po II. svetovni vojni so ga vrgli v ogenj, iz katerega pa ga je rešil zaveden obcan. Po vec kot petdesetih letih ilegale ga je pridobila Krajevna skupnost Tabor in ga nato 3. maja 2004 dala v hram­bo Knjižnici Logatec. Zaradi nacionalnega pomena dokumenta je bilo s strani Krajev­ne skupnosti Tabor in Knjižnice Logatec sklenjeno, da ga posredujemo Arhivu RS z namenom, da zanj primerno poskrbi in ga ki so povezani z dohodki in pravicami ze-Za imeni posameznih krajev so v urbarjih umesti med zbirko drugih urbarjev. Arhiv mljišc, na katerih so živeli in se z obde-navedena osebna imena podložnikov, od RS se je zavezal, da bo Urbar gospostva lovanjem zemlje preživljali kmetje pod-15. in 16. stol. tudi njihovi priimki. Za vsa-Logatec restavriral in digitaliziral ter s tem ložniki. Prvi zapisi v evropskem prostoru kega podložnika so naštete letne dajatve omogocil, da bo dostopen javnosti. Še po-segajo v 6. oz. 7. stol., zadnji pri nas pa so in obveznosti do zemljiškega gospoda. Iz­sebno bodo veseli raziskovalci, ki jih zani-vecinoma datirani v sredo 19. stol., ko je stopajo t. i. cinž (žito, strocnice) kot osre-ma dogajanje na Logaškem v 18. stoletju. dobo urbarjev koncala zemljiška odveza. dnja dajatev, mala pravda (kokoši, jajca) Da bi bolje razumeli pomen urbarjev, smo Kdo so pisci urbarjev? in tlaka (rocna, vozna). Po letu 1500 se za razlago v obliki kratkega intervjuja pro-Na vecjih gospostvih so urbarje pisali graj-uveljavlja placilo protivrednosti dajatev v sili gospo Lilijano Žnidaršic iz Arhiva ski pisarji ali oskrbniki, ki so bili odgo-denarju. RS. vorni za njihovo vsebino, pisali so jih tudi zemljiški gospodje sami. Kaj vse pa vsebuje urbar gospostva Lo-Kaj sploh so urbarji? gatec, ki ga je Arhivu Republike Slove-Njihovo jedro, povedano zelo poe-Kaj je bil glavni namen urbarjev in kaj nije podarila naša knjižnica? nostavljeno, so popisi posesti zemljiških je njihova temeljna vsebina? Podarjeni urbar je razmeroma obsežen, gospodov svetnega in duhovniškega stanu, Služili so predvsem kot evidencao posesti. ima 361 strani, vanj je vloženih vec listov, z dimenzijama 39 cm (širina) in 54 cm (višina) vsekakor spada med vecje knjige. Gre za prirocni urbar, napisan v nemškem jeziku, ki poleg osnovnih podatkov o vsa­koletnih podložniških obveznostih vsebu­je tudi zapise o dejanskih poravnavah teh obveznosti. Pisar je urbar »nastavil« leta 1776, zapisom o poravnavah pa lahko sle­dimo od leta 1777 do leta 1811. Po urbarju je imelo logaško gospostvo podložnike v župah Gorenji Logatec, Dolenji Logatec, (Nova) Vrhnika, Stara Vrhnika, Železnik, Žažar, Mali Vrh, Hotedršica, Žibrše, po­sebej se omenjajo še Kalinovo imenje ter kraji Brezovica, Bevke in Sinja Gorica (slednja v zvezi s pašo). Kar zadeva pod-ložniška bremena, bo za uporabnika najbrž zanimiva obveznost tovorjenja, povezana z Idrijo, ki je tu nadomešcena z denarno IZ LOGAŠKE KNJIŽNICE / OSEBNOSTI dajatvijo. Med davcnimi obveznostmi do dežele oziroma države (zemljiški gospod je imel le posredniško vlogo) izstopa tako imenovana kontribucija. Poudariti kaže, da se pisec urbarja na vec mestih sklicuje na starejši (neohranjeni?) urbar gospostva Lo-gatec iz leta 1711. Podarjeni urbar bo Arhiv Republike Slovenije hranil v Zbirki urbarjev. Ko­liko urbarjev pravzaprav hrani arhiv? Po dolgotrajnem restavriranju bo urbar dobil posebno, po meri izdelano zašcitno škatlo, uvršcen pa bo, kot receno, v Zbir­ko urbarjev. V njej je sicer shranjen le manjši del urbarjev (in raznih desetinskih registrov), trenutno jih je 205. Vseh izvir­nih urbarjev in kopij urbarjev, ki jih arhiv hrani na mikrofilmih ali samo v digitalni obliki, je za zdaj 2313. Logaški urbar, ki smo ga prejeli, je za arhiv pomemben, toli­ko bolj, ker že imamo dva starejša urbarja gospostva Logatec: urbar s podatki za ob-dobje 1674–1718 (v Zbirki urbarjev) in ur-bar oziroma štiftni register iz leta 1756 (v fondu Terezijanski kataster za Kranjsko). Primerjalna analiza vseh treh urbarjev bi zagotovo dala dragocene rezultate, tako za krajevno zgodovino in rodoslovje kot tudi za širšo gospodarsko in družbeno zgodovi-no Slovencev in slovenskega prostora. Marko Zupanc, direktor Knjižnice Logatec ARHITEKT JOŽE PLECNIK NA LOGAŠKEM (24) Umetnik Dremelj, ameriški astronavti & »vaška situla« & zaseka in klobase P odobno kot Plecnik v arhitekturi je tudi Dremelj dobil nav­dih za medaljerstvo v anticni in renesancni umetnosti. Po-gosto je upodabljal slovenske književnike, še posebej Pre­šerna. Na Šoli za oblikovanje v Ljubljani je postal profesor l. 1946 in tam delal do upokojitve 1964. VRadovljico se je preselil 1969. in tam ustvarjal do svoje smrti l. 1992. Njegova hcią Vesna Vilhar--Dremelj mi je povedala, da je oce izdelal miniaturne slonkošcene reliefe za kelih po Plecnikovem nacrtu, namenjen novomašniku (posvecen jun. 1952) Franciju Vrhuncu (zadnji tajnik nadškofa dr. Antona Vovka, kasneje prelat, stolni kanonik). Menim, da gre verjetno za kelih sv. Antona (1951; vir: dr. Peter Krecic: Zakladi zlata – zakladi duha, 1997, str. 35: »Na slonkošcenih podobah so sv. Anton, sv. Jožef, Devica Marija in sv. Avguštin.«). Poleg profesure je Dremelj neumorno ustvarjal. Njegove medalje, plakete, znacke in drobne plastike nam kažejo izrednega mojstra miniaturnih upodobitev. Izdelal je tudi reliefni mavcni portret par-tizanskega zdravnika (1916-1978, pokopan v D. Logatcu): »DR. GALA ALEKSANDER-PETER PRIMORSKI PARTIZANSKI ZDRAVNIK 1942-1945«, ki ga hrani MNZS. Velik vpliv na njegovo delo je imela razstava situlske umetnosti l. 1962 v Ljubljani. Takrat je izdelal Situlsko kompozicijo (relief, friz), kasneje pa je na pobudo arheologa prof. dr. Franceta Stareta (doktoriral l. 1952: Prazgodovinske Vace) do potankosti proucil tehniko in likovnost anticnih izdelovalcev situl, a žal se ga danes v zvezi s situlsko umetnostjo nikjer ne omenja. O repliki situle je Dremelj povedal »vesoljsko« anekdoto, pomenljivo tudi za današ­nji cas v smislu dojemanja ter odnosa do umetniških del s strani »lokalnih veljakov«. Pred 50 leti (27. - 31. 1. 1972) so Slovenijo obiskali trije ameriški astronavti posadke Apollo 15. Med drugim so obiskali tudi Bled, se smucali na Zatrniku, v Spodnjih Gorjah v gostilni »Pri Kuraltu« pa so jih pogostili (kot vse druge obicajne goste) s kranjskimi klo­basami in zeljem (Delo, 1. 2. 1972, str. 8: Obdarovani vesoljci v go-stilni »Pri Kuraltu«. https://www.gov.si/novice/2019-06-01-obi­sk-astronavtov-apolla-15-v-sloveniji/ Organizatorji srecanja so Dremlja prosili za idejo, kaj bi vesoljcem poklonili. »Nekaj na­šega in domacega,« je svetoval. Predlagal in kasneje je tudi izdelal kopijo si­tule iz Vac, ki pa so jo obcinski možje napolnili še z za­seko in klobasami. Ob tej zgodbici Dremelj ni mogel skriti posmeha.«˛ Dremelj je izdelal tudi posmrtne ma-ske znanih Sloven-cev (Ivan Vavpotic 1943, Matija Jama 1947, Milan Škerlj 1947, Oton Župan-cic 1949). Po izjavi Dremljeve hcereą je oce izdelal tudi po­smrtno masko Jože­ta Plecnika (1957, original hrani Knji­žnica Mirana Jarca Novo mesto), katere repliko hrani. Iz kataloga razstave na radovljiški grašcini (3. - 13. 7. 1973): »Njegove medalje, plakete in drobne plastike nam kaže­jo izrednega mojstra miniaturnihupodobitev. Od materialov suve­reno uporablja baker, slonovo kost, zlato in druge. Tudi razlicne, vcasih zelo zahtevne tehnike, ki jih pozna medaljerstvo, Stanetu Dremlju ne predstavljajo ovire. Odkar je odkril likovni svet Ilirov, se zdi, da mu je najbližja torevtika, tehnika tolcenja v bakreno plocevino. Mehkobo izraza pa dosega predvsem v slonovi kos-ti, ki s svojo prosojnostjo daje Dremljevim upodobitvam poseben car. Kiparjev motivni svet je na prvem mestu portret, v katerem se poleg tehnicne dovršenosti kaže avtorjeva sposobnost psihološke opredelitve upodobljenca.« (se nadaljuje) Gvido Komar MLADI MLADI BOLNICAJI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V KOPRU V se se je zacelo, ko smo se na zacetku šolskega leta vpi­sali v krožek bolnicarjev. Bili smo ekipa, sestavljena iz ucencev osmega in devetega razreda. Ko je uciteljica prvic vstopila v razred, smo sedeli na razlicnih koncih razre­da, danes pa nas je težko lociti. Vsi smo imeli enake interese: pomagati ponesrecencem, nuditi prvo pomoc … Vsak teden smo se pridno pripravljali na tekmovanje, vcasih smo se dobili tudi sami takoj po pouku in vadili oskrbo poškodb, kot nam je narocila naša mentorica Marinka Istenic. Vsoboto, 14. 5.2022, smo svoje znanje pokazali na državnem tek­movanju mladih bolnicarjev osnovne in srednje šole v Kopru. Že zgodaj zjutraj smo se odpeljali iz Logatca. Bili smo navdušeni, a hkrati malo prestrašeni in živcni,saj smo se prvic udeležili takšne­ga tekmovanja. Najprej smo morali opraviti pisni del, potem pa smo svoje znanje pokazali še prakticno. Po mestu nas je cakalo pet postaj z razlicnimi nesrecami in ponesrecenci. Imeli smo le 10 minut casa za pomoc. Tako smo med drugimi poškodbami mo-rali oživljati utopljenca, narediti mocno kompresijsko obvezo pri krvavitvi, pomagati sladkornemu bolniku … Na polovici dneva smo bili vsi že mocno izmuceni, vendar smo vzdržali do konca. Razglasitev rezultatov smo z nestrpnostjo pricakovali. Dosegli smo 4. mesto, ki smo se ga zelo razveselili, dal pa nam je tudi zagon, da se bomo s tem ukvarjali še naprej. MLADI DOBRODELNI PROJEKT »ŠEST MILIJONOV LADJIC ZA ŠEST MILIJONOV ŽRTEV« Iz Logatca odplulo vec kot 45. 000 ladjic D ecembra 2021 se je Osnovna šola 8 talcev pridružila dobrodelnemu projektu mariborskega humanitar­nega društva UP-ornik »6.000.000 ladjic za 6.000.000 žrtev«. Namen akcije je zbra-ti šest milijonov papirnatih ladjic za šest milijonov žrtev genocida in za današnje žrtve cloveške ignorance najranljivejših v naši družbi. Ucenci od 1. do 9. razreda so pri razrednih urah, med odmori in tudi doma vestno izdelovali ladjice. Nekateri so se z izdelovanjem takšnih ladjic srecali prvic, drugi pa so porocali, da je pri njih doma prišlo do pravega medgeneracijske­ga sodelovanje – dedki in babice so izde­lovanja ladjic naucili vnuke, nato pa so jih izdelovale cele družine. Nekateri razredi so imeli pravo medsebojno tekmovanje. Pri skupnosti ucencev šole (SUŠ) smo po koncu akcije prešteli in jih našteli vec kot 45. 000. Pri reševanju problema, kako jih spraviti v Maribor, sta nam takojpriskocila na pomoc Obcina in Komunalno podjetje Logatec. In sicer smo jih v petek, 22. 4, uspešno naložili na kombi ter jih odpeljali v Maribor. Pobudnik te vseslovenske akcije je profe­sor zgodovine na Srednji ekonomski šoli Maribor Boris Krabonja. Akcija je prvic potekala v šolskem letu 2013/14. Takrat so dijaki in profesorji mariborske šole zasno­vali projekt z naslovom »Šest milijonov ladjic za drugacno otroštvo«, s katerim so želeli vrniti srce in dušo žrtvam holoka­vsta. Za vsako žrtev ena ladjica. Vpol leta jim je uspelo izdelati 2,8 milijona ladjic, ki so jih najprej razstavili v stari maribor-ski vojašnici, poimenovani »Klinika za zdravljenje faušije«, nato pa izkupicek od prodaje starega papirja namenili otrokom v Indiji. In ceprav so prispeli le do polovice zastav­ljenega cilja, je šolski projekt presegel vse rekorde, saj je povezal dijake in profesorje iz kar 160 ustanov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Nemcije in Azerbajdžana. 20. avgusta 2021 je Boris Krabonja pove­dal, da daje akciji še eno priložnost, saj si mocno želi vsem pokazati, kaj pomeni šte­vilka šest milijonov. Po njegovih besedah akcija v sebi združuje spomin na nepotreb­ne žrtve, aktualne žrtve cloveške ignoran­ce in dejstvo, da se nikoli ne naucimo zgo­dovine dovolj, da bi clovek bil res Clovek. Ladjice so skrbno zbirali do 9. maja 2022. Letos jim je s pomocjo številnih sodelu­jocih uspelo preseci zastavljeno število prejetih ladjic. Zdaj bo skupina študentov arhitekture ustvarila umetniško inštalacijo v spomin na ljudi iz preteklosti in bo sim-bolizirala geslo »Clovek cloveku«. Društvo bo ob koncu inštalacije ladjice poslalo v reciklažo. Prodali jih bodo podje­tju Surovina, denar pa uporabili za pomoc socialno šibkim ljudem. Tudi mi smo veseli in ponosni nase, ker smo bili delcek pomoci tistim, ki jo pot-rebujejo. Ema Papež, 9. a POSLOVNE STRANI LOGATCAN V BOJ ZA PREDSEDNIKA OZS O brtno-podjetniška zbornica Slo­venije je najvecja reprezenta­tivna zbornica gospodarstva v Sloveniji. Prostovoljno povezuje 20.000 clanov – podjetij in podjetnikov. Zbor­nica ima vec kot 53-letno tradicijo in je preko svojih obmocnih zbornic navzo-ca v vsakem vecjem kraju pri nas, med drugim tudi v Logatcu, kjer je vclanje­nih 330 podjetnikov. Letošnje leto je volilno tudi v Obrtno-pod­jetniški zbornici Slovenije. Za predsednika OZS v prihodnjih štirih letih je kandidature oddalo kar osem kandidatov in med njimi pa je tudi Logatcan Bogdan Oblak, gene-ralni direktor in lastnik družinskega podje­tja Oblak group ter predsednik Obmocne obrtno-podjetniške zbornice Logatec. Stebri njegovega programa vodenja zbor-nice so: ohranitev zbornicnega sistema in s tem vseh 62 obmocnih zbornic, specia­lizacija zaposlenih na obmocnih zborni­cah, vzdržen model financiranja zbornic, pripravljenost na mlade in sodobne izzive podjetništva. »Zastopamo in servisiramo vitalni del gospodarstva, ki ima kljucno vlogo v eko­nomiji in širši družbeni pomen v državi. Podjetništvo je prevladujoce v sodobnem svetu, zato ima obrtno-podjetniška zborni-ca velik razvojni potencial. Danes, enako kot pred pol stoletja, združujemo obrtnike in podjetnike na prostovoljni osnovi. Ver-jetniškega okolja. To moramo znati unov-zbornice. Funkcionarske izkušnje na rav­jamem v prihodnost zbornicnega sistema. citi sebi v prid, je še izpostavil Oblak. ni krovne OZS je v zadnjih treh mandatih S svojim poslanstvom in delovanjem je pridobival kot clan upravnega odbora (v uveljavljen med deležniki. Smo ena najpo-prvem tudi njegov podpredsednik), posla­membnejših, najuglednejših in najvecjih Bogdan Oblak je lastnik in generalni direk-nec skupšcine ter predsednik odbora za reprezentativnih organizacij pri nas,« je tor OBLAK GROUP d. o. o., družinskega gospodarstvo. Dejaven je v panožnih zdru­za Logaške novice povedal Bogdan Oblak. podjetja s 120-letno tradicijo na podrocju ženjih, tudi na GZS in Združenju za beton proizvodnje betonskih izdelkov. Skupina Slovenije. Prav na tem podrocju je bil kot Vluci aktualnih domacih politicnih in sve-zaposluje 80 delavcev in ima 15 milijonov eden vecjih strokovnjakov pri nas pred leti tovnih gospodarskih razmer – na eni strani evrov letne realizacije. Je prejemnik šte-clan bruseljske ekspertne skupine za beton izvolitev nove vlade na drugi pa pravkar vilnih regijskih in nacionalnih priznanj za in betonske izdelke. koncana koronakriza in prisotnost ener-podjetniške in gospodarske dosežke. Ne-getske krize – se bo kot nov predsednik poklicno in povsem prostovoljno pa zadnje Volitve bodo 4. julija 2022. mocno zavzemal za to, da ne bo prišlo do desetletje vodi OOZ Logatec, ki se edina od nikakršnih dodatnih obremenitev malega 62 obmocnih zbornic lahko pohvali s kon­gospodarstva. Od nove vlade in resorne-stantno rastjo števila prostovoljnih clanov. Dejan Šraml ga ministrstva za gospodarstvo pricakuje Primere dobrih praks in vzorcni poslovni Foto: arhiv OOPZ Logatec dobro sodelovanje. Dejstvo je, da so državi model bo prek strokovnega tima prenašal kljucni partner pri razvoju prijaznega pod-na celotni sistem, predvsem na obmocne POSLOVNE STRANI Razpis za nepovratna sredstva za podjetja v lesarstvu Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je objavilo javni razpis Spodbude za mikropodjetja v lesarstvu, na katerem lahko subjekti s podrocja lesarstva prejmejo do 50.000 evrov nepovratnih sredstev. Cilj javnega razpisa je dvigniti konkurencnost in rast mikropodjetij na podrocju lesarstva, povecati njihovo odpornost na zunanje vplive ter dvigniti dodano vrednost. Poudarek bo dan projektom, ki bodo omogocali nadaljnji razvoj in trajnostno rast mikropodjetij na okolju prijazen nacin in skladno s principi krožnega gospodarstva. Prijavljeni projekt mora biti izveden na podrocju uporabe lesa in/ali lesnih tvoriv in biti tržno naravnan. Na javni razpis se lahko prijavijo mikro podjetja z 0 do 5 zaposlenih, ki so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni pod-jetniki posamezniki ali zadruge in imajo registrirano dejavnost: • C16 Obdelava in predelava lesa ali • C31 Proizvodnja pohištva (razen C31.03 – proizvodnja žimnic). Nacrtovana višina sofinanciranja upravicenih stroškov posameznega projekta mora znašati vsaj 5.000,00 EUR ter najvec 50.000,00 EUR. Upraviceni stroški se sofinancirajo v višini najvec 60 % upravicenih stroškov, preostanek zagotavljajo upravicenci. Upraviceni stroški morajo biti neposredno povezani s projektom: • stroški nakupa opredmetenih osnovnih sredstev (nakup nove opreme, orodja, strojev), • stroški nakupa neopredmetenih osnovnih sredstev (nakup tehnologije z nakupom patentnih pravic, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehnicnega znanja), • stroški plac. Prvi rok za oddajo vlog je 30. 6. 2022. Za dodatna pojasnila in pomoc pri pripravi vloge so vam na voljo na Obmocni obrtno-podjetniški zbornici Logatec, 051 417 778, info@ooz.logatec.si. Dejan Šraml Spoštovani organizatorji prireditev, september, ko v Logatcu praznujemo obcinski praznik, je tik pred vrati. Letošnja slavnostna seja Obcinskega sveta Obcine Logatec s podelitvijo obcinskih priznanj bo v Športni dvorani Logatec, v cetrtek, 20. septembra 2022, ob 19. uri. Kot je že tradicija, bo tudi letos Obcina Logatec poleg slavnostne seje še dodatno promovirala vse prireditve, ki bodo organizirane v septembru. Prijazno vas vabimo, da vaš dogodek napoveste sami, neposredno preko spletne strani www.mojaobcina. si – dogodki. Dogodki bodo tako vidni tudi na spletni strani Obcine Logatec, podatke za promocijo dogodkov ob Obcinskem prazniku 2022 bomo vzeli neposredno iz koledarja dogodkov. Prosimo vas, da septembrske dogodke vnesete cim prej, vendar najpozneje do nedelje, 10. julija 2022, do konca dneva. Dogodki, ki bodo najavljeni pozneje, žal ne bodo navedeni v nacrtovani promocijski obliki. Veselimo se vašega sodelovanja in vas prijazno pozdravljamo. POSLOVNE STRANI Tel: 01/750-81-10, fax: 01/750-81-11 e-pošta: info@kp-logatec.si http://www.kp-logatec.si V naš kolektiv vabimo novega sodelavca, zato razpisujemo prosto delovno mesto: VODOVODNI INŠTALATER, za delo na dejavnosti OSKRBA S PITNO VODO PRICAKUJEMO: IZOBRAZBA Srednja poklicna in podobna izobrazba (14); smer: Tehnika (071), Arhitektura, urbanizem, gradbeništvo (073) ZAHTEVANE DELOVNE IZKUŠNJE 1 leto POGOJI Znanje slovenskega jezika na višji ravni (C1) Vozniški izpit B-kategorije Poznavanje HACCP sistema ŽELENA ZNANJA, SPOSOBNOSTI IN LASTNOSTI Vozniški izpit F in G kategorije DELOVNE NALOGE: -vzdrževanje javnega vodovodnega omrežja in javnemu vodovodnemu omrežju pripadajocih hidrantnih omrežij: -nadzor nad delovanjem crpalk za distribucijo pitne vode, crpališc, crpalnih bazenov in precrpališc ter vodenje ustreznih evidenc -izvajanje vzdrževalnih del na sistemih oskrbe s pitno vodo -menjava in popis vodomerov -doziranje klora v vodovodna omrežja v skladu z navodili -vzdrževanje vodovodnih zajetij -odkrivanje in popravilo napak na sistemih oskrbe s pitno vodo -gradnja in vzdrževanje hišnih prikljuckov, -izvajanje del pri novogradnjah objektov in naprav komunalne infrastrukture, -ostale vodo-inštalaterske storitve, -ostala komunalna dela, -opravljanje drugega dela po navodilih nadrejenih. NUDIMO: -delo od ponedeljka do petka, v dopoldanskem casu, -uvajanje v delo, -timsko delo, -družbeno odgovorno delo, -možnost dodatnega izobraževanja iz podrocja dela, -dodatno zdravstveno in nezgodno zavarovanje, -dodatno pokojninsko zavarovanje (po 1 letu zaposlitve), -povracilo stroškov uporabe mobitela in vzdrževanja delovnih oblacil, -minimalni število dni letnega dopusta: 25 dni, -redno placilo, -sklenitev pogodbe za nedolocen cas s poskusno dobo 3 mesece DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVE: tel.: 01 75 08 113 (od 7.30 do 14.30. ure) Prijave zbiramo do vkljucno 19. 7. 2022 na naslov: -Komunalno podjetje Logatec d.o.o., Tržaška cesta 27, 1370 Logatec -katja.rupnik@kp-logatec.si POSLOVNE STRANI Komunalno podjetje Logatec d.o.o. išce pogodbene sodelavce za pomoc pri izvajanju pogrebnih storitev -POGREBEC Išcemo sodelavce za obcasno delo kot pomoc pri izvajanju pogrebne dejavnosti. Delo poteka obcasno, predvidoma v popoldanskem casu, po predhodnem dogovoru. Z izbranimi kandidati bomo sklenili podjemno ali upokojensko pogodbo, delo pa lahko izvajate tudi kot samostojni podjetnik posameznik ali študent. Vabljeni vsi, ki cutite klic k nudenju pomoci ob slovesu od pokojnega. Opis del in nalog: Delo v pogrebni službi: - spremstvo na pogrebni slovesnosti kot clan pogrebnega moštva, - druga pomožna dela. Pricakujemo: Urejenost, timsko delo, pieteta do pokojnikov. Nudimo: Stimulativno placilo in svecano obleko za uporabo pri izvajanju dela. VZDRŽEVANJE JAVNIH POVRŠIN Išcemo sodelavce za zacasno in obcasno delo kot pomoc pri vzdrževanju javnih površin. Delo poteka v ekipi, najvec 90 ur na mesec, predvidoma od ponedeljka do petka od 06.30 do 14.30 ure. Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo o zacasnem in obcasnem delu upokojencev. Opis del in nalog: - lažja vzdrževalna dela in izvajanje manjših popravil na objektih in napravah gospodarske javne infrastrukture, - urejanje in vzdrževanje javnih površin, površin za pešce, zelenih površin in otroških igrišc, - praznjenje košev za odpadke in odstranjevanje odpadkov, - cišcenje obcestnih jarkov in kanalet, - ostala dela po navodilih delodajalca. Nudimo: Stimulativno placilo in delovno obleko za uporabo pri izvajanju dela. Vec informacij in prijave: 01 75 08 113 (od 7.30 do 14.30. ure), katja.rupnik@kp-logatec.si ŠPORT ŠPORTNIK LOGATCA JE GAŠPER BOLCINA N a 10. jubilejni prireditvi Športnik Logatca je bil z najvišjim športnim priznanjem nagrajen lokostrelec GašperBolcina, podeljena pa so bila še številna druga priznanja za športne dosežke v preteklem letu. Posebno pri­znanje ob jubileju je za 50. tek prijateljstva prejelo ŠD Hote­dršica, za izredne dosežke na rekreativnem podrocju pa sta bila nagrajena Daniel Krivec in Bojan Trojar. Gašper Bolcina, ki je laskavi naziv športnik Logatca po vec le­tih prevzel Deniju Kožulu, je clan Lokostrelskega društva Lo-gatec, tekmuje v lokostrelstvu. Njegov trener je Kristijan Bauer. Na evropskem prvenstvu je osvojil 3. mesto, je državni prvak v arrowheadu med mladinci, med clani pa je dosegel absolutno 6. mesto. Oba prejemnika priznanj ob izrednih dosežkih na rekreativnem podrocju tekmujeta v veteranskih kategorijah, Krivec v lokostrel­stvu, Trojar v triatlonu. Prvi je med drugim v razvrstitvi 3d pokala v Sloveniji osvojil 1. mesto, drugi pa je pokalni zmagovalec v tri­atlonu in dobitnik bronaste medalje v zimskem triatlonu v Andori. Blanka Markovic Kocen Foto: Bojan Rupnik ŠPORT VROC 51. TEK PRIJATELJSTVA V HOTEDRŠICI V soboto, 21. 5. 2022, smo se v Hotedršici ponovno zbrali na vsakoletni tradicionalni športni prireditvi, 51. Teku prija­teljstva. Na pravi poletni dan je vse prisotne spet prevzel obcutek prostosti in športne vneme. Središce vasi je napolnila množica športnikov tekacev, njihovih prija­teljev in družinskih clanov. Najprej se je na 250-metrskem CICI teku pomerilo 24 najmlajših in prav vsi so prejeli medalje za sodelovanje. Na proge so se na precej vrocem soncu ob dveh popoldne podali šolski otroci od prvega do devetega razreda. Na 300 m sta vsaka v svojem letniku zmagali Nika Brus in Eva Tušar, na 600 m pa je zmagala Ana Brus. Katja Zelenec in Eliza Nagode sta na 2000 m zasedli drugo in tretje mesto. Vse deklice so clanice ŠD Hotedršica.Pri deckih je bila konkurenca vecja, vendar so bili hitri tudi clani ŠD Hotedršica. Na 300 m sta prvo in drugo mesto zasedla Maks Mrvar in Nace Rupnik, v svojem letniku pa še Žan Dolenc in Lenart Cuk. Na 2000 m si je Luka Dolinar priboril drugo mesto. Mladinskega teka se je letos udeležilo 150 otrok, kar je organizatorja, Športno društvo Hotedršica, navdalo z optimizmom in novo energijo za naprej. Zbrane je nagovoril tudi župan obcine Logatec, Berto Menard, ki je tudi najvecji pokrovitelj Teka prijateljstva. Ob petih popoldne, ko je sonce še vedno vztrajno segrevalo startni pros-tor v centru vasi in dodatno opozarjalo športnike, da bo proga res zah­tevna, se je najprej na 4,8 km rekreativni tek v Zeleno dolino podalo 27 tekmovalcev. Prvi mesti sta v skupnem seštevku zasedla tekaca ŠD Tek je lek Matevž Panjan in Nives Sedej. Cez pet minut pa se je na zahtevno 11,8 km dolgo progo podalo 7 te­kacic in 29 tekacev. Vrocina in vnema nista popušcali do cilja, kamor je prvi pritekel Jernej Šemrov, clan ŠD Hotedršica, s casom 45:07. Kot drugi, malo vec kot dve minuti za zmagovalcem, je v cilj pritekel Mar-ko Grobelšek, clan Tek.si, tretji pa je ciljno crto res zahtevne proge, ki jo je premagal s casom 47:58, preckal Robert Stranjak iz SPINNTEAM LOGATEC. V svoji kategoriji so dosegli zelo dobre rezultate še clani ŠD Hotedršica: Roman Pivk in Martin Brencic drugo mesto, Borut Al-breht pa prvo mesto. Najstarejši tekmovalec, triinsedemdesetletni Edi Kutin iz Bovca, je progo premagal v eni uri in dvanajstih minutah in prejel zlato medaljo v kategoriji nad 70 let. V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla Sergeja Lipušcek, ki je do-segla cas 53:38 in preckala ciljno crto skupno osma. Druga je bila s ca-som 1:08:54 domacinka Maruša Brencic Nagode in tretja Maja Menart iz TSK Logatec s casom 1:10:40. Tekacem in tekacicam na stopnickah sta cestitala in predala pokale predsednik ŠD Hotedršica Robert Mikuž in predsednik KS Hotedršica Ivan Špacapan. Na 51. Teku prijateljstva je sodelovalo 213 tekmovalcev. Vsem iskreno cestitamo in želimo, da se naslednjeleto zopet vrnejo ter uživajo na naši prireditvi, v naši lepi vasi. Za ŠD Hotedršica, Barbara P. Vavken TKD KLUB TEMPO IZ LOGATCA Z USPEŠNO MLADO GENERACIJO V eckrat smo že porocali o velikih uspehih Taekwondo kluba Tempo iz Logatca, kjer še vedno trenira tudi nekdanji svetovni mladinski prvak Patrik Divkovic, ki je v kanadskem Burnabyu pred leti osvojil zlato medaljo in omenjeni laskavi naslov, tradicijo pa v klubu nadaljujemo tudi z mlajšo generacijo, ki uspešno niza uspehe na državnem nivoju. Tako so se 8. 5. 2022, tudi naši clani udeležili državnega prvenstva Slovenije (olimpijska razlicica WTF), kjer so z izjemnimi borbami dosegli odlicne rezultate. Med mlajšimi kadeti sta se odlicno odrezali Ela Kavcic, ki je z dvema zmagama osvojila prvo mesto in zlato medaljo, ter Zoja Košir z bronasto medaljo, Enej La-movšek pa je zasedel peto mesto. Med kadeti je drugo mesto in srebrno medaljo osvojila Anja Tia Grgec, tretje in bronasto odlicje pa brata Tian in Ian Miha Lamovšek. Uspešne so bile tudi naše mladinke, kjer je Ivana Andreevski Turk osvojila prvo mesto in zlato medaljo. V klubu imamo tako perspektivno in mlado ekipo, ki trenira trikrat tedensko (ponedeljek, sreda in petek) in medse z veseljem vabi tudi nove clane, ki bi skupaj z nami uživali v tem cudovitem olimpijskem športu. Patrik Divkovic je znova blestel, saj je osvojil bronasto odlicje na Evropskem prvenstvu v Manchestru, ki se je odvijalo od 12. do 22. 5. 2022. 22. 5. 2022 pa so se spet odlicno odrezali naši najmlajši, in sicer se je v Karlovcu na Hrvaškem odvijalo mednarodno tekmovanje »Croatia Karlovac open, kjer so naši clani med vec kot 400 udeleženci dosegli naslednje uspehe: Mlajši kadeti: Vasja kavcic, 1. mesto Ela Kavcic, 1. mesto Erna Botonjic, 3. mesto Mladinci: Ivana Andreevski Turk, 1. mesto TKD TEMPO ŠPORT USTANOVITEV ŽENSKE SELEKCIJE (I) Pripovedoval: Janez Nagode (Krištofov) Z acetki ženske košarke v Logatcu segajo tja v leto 1958, ko je bilo novo igrišce že toliko pripravljeno- utrjeno, da so dekleta zacela z rekreacijskimi treningi. Košarka se je igra-la že nekaj let prej(1955/1956) , ko je Marjan Lipovec organiziral postavitev in izdelavo novih košev. Tako so lahko tudi pridobili nove navdušence /ke te igre in s tem povecali clanstvo v TVD Partizan Dol. Logatec. Pocasi sta nato Jože Škof (Toncov) in Janez Nagode (Krištofov) zacela sistematicno sestavljati mladinsko žensko ekipo, ki naj bi bila kasneje tudi osnova za tekmovanje v ženski ljubljanski okraj­ni ligi. Nabor se je crpal iz deklet, ki so se ukvarjale z orodno telovadbo in atletiko. V letu 1959 so bili treningi vse pogostejši, dobili so tudi strokovno pomoc od KZS - Tomaž Strickberger. Najprej so pod okriljem KZS mladinke igrale pripravljalne - prija­teljske tekme med klubi, ki jih je organizirala KZS. Nekaj tekemje organiziral tudi ože Škof (Toncov ), ki je še igral za ljubljanski Slovan in bil v stalnem stiku s KZS ( g. Slana ). Vecinoma so to bili klubi iz ljubljanskega okraja. ( Ilirija, Vrhnika, Slovan, Moste, Domžale … ) S temi uvajalnimi tekmami so mladinke pridobivale izkušnje, se navajale na sistem tekmovanja, sodniškega kriterija in pridobivale nova znanja in poznanstva. Ekipa se je oblikovala in dekleta so želela nastopati tudi v ljubljanski ligi. Prva registracija mladink pri KZSje bila izvedena v letu 1960. Takrat je klub registriral 10 mladink, poleg tega pa še 9 mladincev in 16 clanov. Sicer pa so na KZS že imeli poimensko seznam mla-dink in clanov iz pripravljalnega obdobja. Prve uradne tekme pod vodstvom KZS so bile organizirane v spomladanskem delu ljubljanskega okrajnega prvenstva za vse kategorije ( clani, clanice, mladinke, mladinci in pionirji). Na pr-venstvu so poleg clanov nastopale tudi mladinke iz TVD Partizan Dol. Logatec, in sicer v kategoriji- zacetnice. Vskupini Aso tek­movale ekipa Medvod, Most in Logatec. V skupini B so tekmo-vale ekipe Kocevja, Ilirije in Slovana. Vskupini Aso preprecljivo zmagale Logatcanke s pozitivnokoš razliko 99: 29.To so bile tudi prve uradne košarkarske tekme za žensko košarko. V tem letu je bilo izvedeno tudi tekmovanje za pokal FLRJ. Ko­misija za ljubljansko obmocje je registrirala 30 moških in 10 žen­skih ekip. Nastopile so tudi mladinke TVD Partizan Dol. Logatec. Logatcanke so igrale v skupini z ekipami Slovana, Svobode, Ili­rije, AŠK Ljubljana in Rudarjem iz Trbovelj. Na tekmovanju so premagale ekipo Slovan II z rezultatom 20 : 0 in izgubile proti Svobodi z rezultatom 42 : 21. S tem se je tekmovanje logaških mladink za pokal FLRJ zakljucilo. Vletu 1961 pa so že bili registrirani 4 clanice, 8 mladink, 29 pio­nirjev, 4 mladinci in 16 clanov (Vir – KZS). Iz teh podatkov lahko zakljucimo, da je bila vnema za košarko na visokem nivoju in da se je v klubu dobro delalo na strokovnem podrocju. Na KZS se je vodila tudi statistika clanstva – neregistriranih. To pomeni, da so bili clani – clanice kluba, vendar niso bili/e registrirani/e za tekmovanja pri KZS. Dodatno je bilo še evidentiranih 12 clanic, 10 mladink, 8 mladincev. Skupaj 30 clanov in clanic. Tako je KZS ugotavljala, da je bilo v klubu za košarko registriranih še 30 cla­nov in clanic, torej skupaj 65 clanov in clanic. V letu 1961 od 24 – 25.V. se je v Mariboru odvijal turnir LRS za mladinke, kjer je sodelovalo 9 ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine – v predtekmovanju.Na turnirju so sodelovale ekipeIliri­je, Slovana, Branika – prva skupina, Olimpije, Triglava, Logatca – druga skupina, Maribora, Jesenic, Celja - tretja skupina. Lo-gatcanke so igrale v drugi skupini s Triglavom in Olimpijo. Prvo tekmo z Olimpijo so izgubile 28 : 23 in tudi proti Triglavu 19 : 15. Tako so se potegovale za uvrstitev od 7. do 9. mesta in obe tekmi zmagale, in sicer, proti Slovanu 19 : 15 in Celju 14 : 6. Tako so se uvrstile na koncno sedmo mesto. Zmagala je ekipa ŽKK Maribor pred AŠK – Olimpija Ljubljana. Na turnirju so se naše igralke predstavile kot cvrsta in organizirana ekipa, s kar dobrim tehnic­nim znanjem. Na lestvici najboljših desetih strelk na turnirju se je Danica Vid-mar uvrstila na 2. mesto z 39 koši in Cica Makuc z 20 koši na 10. mesto. Mladinsko ekipo so sestavljale Beba Prelog, Cica Makuc (por. Gutnik), Joža Arhar, Danica Vidmar ( por. Rupnik), Katja Kuralt, Slobodanka Teodosijevic (Postojna), Marta Masle (Kokolova), Majda Mihevc - Skrotnikova (por. Jesenovec),Olga Makuc (por. Mihevc). Njihova trenerja sta bila Jože Škof Toncov ) in Janez Nagode ( Krištofov). Prihodnjic : tekmovanje v letu 1962 – najuspešnejše za to generacijo 21. JUNIJ – SVETOVNI DAN OZAVEŠCANJA O ALS OBOLENJU A miotroficna lateralna sklero­za (ALS) je hitro napredujoce nevrološko obolenje, ki prizadene motoricne nevrone centralnega živcnega sistema, zato mišice v cloveškem telesu postopno zacnejo slabeti in posameznik vse teže govori, se prehranjuje in premika, pogoste so tudi težave pri dihanju. Zaradi pešanja mišicne moci oboleli postaja pri vseh življenjskih opravilih vse bolj odvi- sen od fizicne pomoci drugega cloveka. ALS obolenje zaenkrat še ni ozdravljivo, zdravilo riluzol (Rilutek) podaljša preži­ vetje za nekaj mesecev. Potek bolezni se pri vsakem odraža drugace in ga je težko natancno napovedati. Statisticni podatki v literaturi navajajo od tri do pet let pre­ živetja od postavitve diagnoze. Zaradi izboljšanja zdravstvene oskrbe obolelih in boljše oskrbe z medicinsko-tehnicnimi lidska organizacija, ki združuje mišicno in tako praznuje okroglo dvajsetletnico delo­ pripomocki (dihalni aparat je sedaj pravi-živcno-mišicno obolele (krajše distrofike). vanja. ca iz zdravstvenega zavarovanja), se doba S posebnimi socialnimi programi društvo preživetja od postavitve diagnoze podalj-zagotavlja podporo distrofikom na razlic-Pomembna naloga odbora je tudi ozave­ šuje. Po dostopnih podatkih je v Sloveniji nih podrocjih življenja. Odbor za ALS je šcanje širše javnosti o obolenju in težavah, 150 obolelih, najmlajši oboleli je star 29 nastal leta 2002 na pobudo Vinka Rozma-s katerimi se srecujejo oboleli in svojci. let, najstarejši 89 let. na in Andreja Campe, ki sta želela spoznati Prav s tem namenom smo se odzvali po­druge obolele, se z njimi o obolenju pogo-vabilu Matjaža Hribljana iz Kolesarskega Zdravstveno podporo obolelemu in svoj-varjati in deliti izkušnje, gnala pa ju je tudi kluba Jan Sport iz Vrhnike, da sodelujemo cem v okviru zdravstvenega sistema nudi iskrena želja narediti nekaj dobrega za šir-v dobrodelnem kolesarjenju po 212 slo- Tim za ALS v okviru Klinicnega inštituta šo skupnost, saj zdravilo riluzol(Rilutek) venskih obcinah. Matjaž Hribljan, mlad za klinicno nevrofiziologijo na UKC Lju-v Sloveniji takrat še ni bilo dostopno. Od-cestni kolesar iz Ivanjega Sela pri Uncu, bljana, izven zdravstvenega sistema pa se bor za ALS v letošnjem letu praznuje 20. bo med 19. in 31. julijem 2022 kolesaril oboleli vclanjujejo v Društvo distrofikov obletnico ustanovitve, kar smo obeležili po 212 slovenskih obcinah in ozavešcal o Slovenije oziroma v Odbor za ALS, ki de-na Svetovni dan ALS, 21. junija 2022, s ALS obolenju ter zbiral sredstva za ALS luje v okviru društva. Društvo distrofikov slavnostnim dogodkom v hotelu Mons v obolele s SMS donacijami. Zbrana sredstva Slovenije je sodobna reprezentativna inva-Ljubljani, skupaj s Timom za ALS, ki prav bodo namenjena za sofinanciranje fizicne pomoci ALS obolelim na domu, nakupu elektricne negovalne postelje in stropnega dvigala. Oboleli z ALS so vaši soobcani, zato vas pri Društvu distrofikov Sloveni­je vabimo, da dobrodelno akcijo podpre­te in skupaj z Matjažem prekolesarite del poti ali pa ga pozdravite ob postanku na vaši obcini v sredo, 27. julija 2022. Tra­sa kolesarske ture je dostopna na https:// bit.ly/212_obcin_trasa, celotna tura se bo prenašala v živo na Twitchu https://www. twitch.tv/matjazh2. Dobrodelno akcijo pa lahko podprete tudi s poslanim SMS sporocilom ALS5 na 1919. Vec o akciji in pogojih za sodelovanje pri SMS donaci­jah je dostopno na društveni spletni strani društva www.drustvo-distrofikov.si in FB strani “212 obcin”. VAŠA POŠTA POPESTRITEV ATRIJEV V ENOTI TABOR I gra v naravnem okolju otrokom omogoca, da se izražajo na nacine, ki v zaprtem prostoru niso možni. Pri tem lahko upora­bijo vsa cutila, zato ves cas tipajo, vonjajo, okušajo, saj želijo svet raziskati in tako preizkusiti stvari v okolju, katerem bivajo. Bivanje na prostem otrokom omogoca, da raziskujejo okolico, spoznavajo vremenske razmere in letne case. Predšolsko obdobje je pomembno za razvoj fine motorike, ki jo otroci razvijajo v razlicnih dnevnih aktivnostih. Vtem obdobju je zelo pomembna mocna spodbuda na tem podrocju. Pomembno je, da že v zgodnjem obdobju otroku nudimo razlicne vsakdanje de­javnosti, kot so: prijemanje, držanje, samostojno hranjenje, prije­manje drobnih predmetov, oblacenje, obuvanje, zapenjanje gum-bov/zadrg, zavezovanje vezalk ipd. Kljub temu, da vzgojiteljice preko razlicnih nacrtovanih dejavnosti vsakodnevno spodbujamo otrokov razvoj fine motorike, smo se odlocile, da jim ponudimo nekaj vec. Z otroki cas preživljamo tudi na vrtcevskem igrišcu, ki ponuja ve­liko možnosti za igro in ucenje otrok. Ker smo želele vzgojiteljice otrokom popestriti igro na našem igrišcu, smo se v sklopu predno­stnih nalog vrtca, Kakovostno bivanje zunaj, v starosti otrok 1-3 let odlocile, da bomo ob pomoci hišnika izdelale blatno kuhinjo in interaktivno kocko. Pri izdelavi teh so nam pomagali starši, ki so nam priskrbeli raz-licen material (vijake, stikala ipd.) in posodo, podjetje JE-EMB d.o.o.nam je velikodušno odstopilo palete, Centerponovne upo­rabe Depo Vrhnika nam je podaril kuhinjsko korito, ker pa so v kuhinji nepogrešljive tudi krpe, nam je šiviljstvo Vida Moda podarilo blago, s katerega nam je perica sešila krpe. Za radodarnost in pomoc pri našem projektu se vzgojiteljice jas­licnih oddelkov najlepše zahvaljujemo vsem podjetjem in star-šem, saj smo s skupnimi mocni poskrbeli, da bo otrokom bivanje v vrtcu še bolj prijetno. Zapisala: vzgojiteljica Katja Zupancic POZDRAVLJENI IZ VIŠAV MAVRICNE SOBE P rišel je mesec maj in naš pricakovani dan D … 23. 5. 2022 - prihod v vrtec je potekal kot obicajno. Prtljago, ki so jo skupaj z starši spakirali otroci, so odložili v garderobi. Pojedli smo zajtrk in se odpravili na avtobus. Ko smo se posedli, pripeli, prešteli … smo se lahko odpeljali proti morju. Vožnja je bila za nekatere dolga, ceprav vemo, da ni res. Soncno vreme nas je toplo sprejelo na našem cilju. Letovišce Pacug. Vodja nam je pokazalanašo bivalno hišico z dvema spalnicama, imeno­vala se je GALEB. Z otroki smo v vrtcu sestavili seznam, v kateri sobi in s katero vzgojiteljico želi bivati. Razdelili smo se po sobah, se dogovorili glede pravil, potem pa je že bil cas kosila. Kosilu je sledil kratek pocitek, saj smo si vsi želeli na plažo. Pred prihodom na plažo se je bilo treba zašcititi, da nas sonce ne bo opeklo. Popoldan na plaži nam je hitro minilo, otroci so cofotali, iskali školjke, pregledovali kamencke pogumni pa tudi plavali. Na plaži je bilo vec otrok razlicnih vrtcev, ki so imeli s seboj razlicne pripomocke za igro ob vodi in za v vodo. Naši otroci so si svojo igro popestrili z naplavinami in niso potrebovali nice­sar. Igra naših otrok je z uro v uro rasla v domišljijo. Naplavine so postale ladje, hiše, reševalni colni, zgradbe … Zvecer smo si ogledali predstavo carovnika, ki nas je popeljal v svet carovnij. Naslednje jutro po zajtrku smo se z ladjico odpeljali v Piran, kjer smo si ogledali podvodni svet živali v Akvariju Piran. Odziv ot­rok je bil zelo pozitiven, nekateri so se peljali prvic, seveda pa ni manjkalo tudi sladkanja s sladoledom. Z vožnjo nazaj nas je kapitan povabil, da si v palubi ladje ogledamo gojenje školjk. Nasmeh otrok nam pove, da je vse na svojem mestu. Domišljija je zacela spet delovati do vecerje, po njej smo se odpravili s svetil­kami iskat skriti zaklad. Naslednje jutro smo svoja oblacila pospravili v kovcke, no, ne vsega, ostale so še kopalke in brisaca. Zadnji dan smo ponovno izkoristili za kopanje in raziskovanje. V popoldanskih urah smo prispeli nazaj pred vrtec, kjer so nas pricakali nasmejani starši. Miklavžev vrtec Otroci Mavricne sobe, Boža, Radica, Breda VAŠA POŠTA / ZAHVALE Z AVTOBUSOM V TELOVADNICO G ibanje je eno izmed najpomembnejših podrocij otrokove­ga razvoja in prav predšolsko obdobje je temelj gibalnega razvoja, saj otrok z gibanjem razvija osnovne motoricne sposobnosti. Tega se zavedamo tudi strokovne delavke v vrtcu, ki otrokom nudimo ustrezne pogoje, da se preko razlicnih nacinov gibanja cim bolj motoricno razvijajo. Omogocamo jim, da si pri­dobivajo cim vec raznovrstnih izkušenj, s katerimi razvijajo svojo kreativnost in samozavest. Trudimo se ponuditi zanimive vsebine ter jim omogociti kakovostni proces razvoja gibalnih sposobnosti in usvajanja gibalnih znanj. Vsakodnevno otrokom omogocamo dovolj gibanja in jim ponujamo veliko število gibalnih aktivnosti, tako zunaj, na igrišcih, v gozdu, kot tudi v notranjih prostorih, v igralnici ali telovadnici. Žal pa vsi otroci v vrtcu nimajo možnosti vadbene ure v telovadnici, saj jih nekateri vrtci zaradi prostorske stiske nimajo. Strokovne delavke se sicer znajdemo in igralnice, garderobe in celo hodnike spremenimo v telovadnice, tako da vsi otroci dobijo razlicne gibalne izkušnje. Tako je tudi v naši enoti Pod Košem, kjer nimamo telovadnice. To pomanjkanje je opazila mamica otroka, ki obiskuje najstarejšo skupino Gosenice, Danije-la Jekic Borkovic, in se pozimi domislila, da bi naša skupina lahko koristila telovadnico v Zapolju, ki je last Obcine Logatec. S sode­lavko sva bili nad zamislijo zelo navdušeni in zato je ga. Danijela uredila vse potrebno, da se je ideja uresnicila. Tako se od januarja naprej vsako sredo z avtobusom odpeljemo v telovadnico. In za to, da je sreda postala najboljši dan v tednu otrok skupine Gosenice, saj se najprej peljemo z avtobusom, nato pa še dve uri krepimo svoje gibalne sposobnosti v telovadnici, se najlepše zahvaljujemo Danijeli Jekic Borkovic, ravnateljici Brigiti Cesnik, županu Bertu Menardu, Nevenki Malavašic, Matjažu Martinšku ter Prevozom Oblak. V imenu otrok in v najinem imenu - iskrena hvala. Zapisala: Maruška Gnjezda, vzgojiteljica v Vrtcu Kurircek Logatec POLETNI GLASBENI FESTIVAL - Logatec, 22. 6. – 9. 7. 2022 SNEGULJCICA - MUZIKAL pop - rock muzikal, produkcija GotArt Grajski park Vitez / Narodni dom* MG FLAUTET / TRIO FIR GŠ Logatec komorna zasedba osmih flavt / družinski trio cerkev sv. Nikolaja FILMSKA GLASBA - GLASBA ZA MIR, slovesna otvoritev festivala Simfonicni orkester Cantabile & MePZ Adoramus Trg sv. Nikolaja / Športna dvorana* / vstopnina MLADI VIRTUOZI nagrajenci tekmovanj GŠ Logatec cerkev sv. Nikolaja KOMORNI KONCERT Alja Boštjancic, flavta / Luka Vovk, klarinet / Cecilija Grdadolnik, klavir bivši dijaki Umetniške gimnazije v Kopru / cerkev sv. Nikolaja GLASBENI BISERI ZA GODALA Komorni godalni orkester Cantabile Patricija Avšic, violina / Klara Avšic, violoncelo / cerkev sv. Nikolaja TRIO RUPNIK Manca Rupnik, violina / Nejc Rupnik, violoncelo / Anže Rupnik, klavir cerkev sv. Nikolaja DUHOVNI KONCERT - PSALMI avtorja Marjana Grdadolnika / MePZ Adoramus cerkev Rožnovenske Matere božje, župnija Gor. Logatec MEHURCKI - opera za otroke Aleksandra Naumovski Potisk / Saša Potisk (po otroških pesmicah Otona Župancica), produkcija Kud Cona8 Grajski park Vitez / Narodni dom* / trajanje 45 min JAZZVA - zakljucek festivala a cappella koncert za sedem glasov in mešalno mizo Grajski park Vitez / Športna dvorana* / vstopnina * v primeru slabega vremena ob 20.30 uri Vsi koncerti Vstop prost, razen koncerta 26. 6. (Filmska glasba - glasba za mir) in zakljucnega koncerta 9. 7. (Jazzva) Vstopnice: predprodaja 10€, na dan konecrta 15€, OŠ vstop prost Nakup in rezervacija: Katjuša galerija nakita, Notranjska 4, Logatec in info@cantabile.si Org. Simfonicni orkester Cantabile, umetniški vodja: Marjan Grdadolnik Festival sofinancirata Obcina Logatec in Ministrstvo za kulturo RS Dodatne informacije: info@cantabile.si FESTIVAL ANADESETNICA V LOGATCU 1. 7. IN 2. 7. 2022 GRAJSKI PARK VITEZ PETEK, 1. JULIJ 18.00 JAKOB BERGANT: CIRKUS NA PEDALA (CIRKUS ZA OTROKE) 20.00 BRATRI V TRICKU (CZE): SMUCARSKA ODISEJA (ULICNA PREDSTAVA) 21.30 CIRKULTURA (CRO): LAS CALAVERAS (OGNJENA PREDSTAVA) SOBOTA, 2. JULIJ 18.00 DANA AVGUŠTIN: THE ACT OF LOVE (ZRACNE AKROBACIJE) 19.00 PETER SWEET & LEONIE BAKER (GER): FOOLISH DOOM (ULICNA PREDSTAVA) 20.00 NASTOP TOLKALSKE SKUPINE PERKAKŠNS VSTOP PROST ISSN 2536-4162 (spletna izd.) WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBCINE LOGATEC - LETNIK LIII - 22. JUNIJ 2022- ŠT. 6 UO Na podlagi 119. clena v povezavi z drugo alinejo cetrtega odstavka 289. clena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-2) ter 15. clena Statuta Obcine Logatec (Logaške novice, št. 12/20) je Obcinski svet Obcine Logatec na 24. redni seji, dne 21. 6. 2022 sprejel ODLOK o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu Stanovanjska soseska ob Cesti talcev vzhodni del BL-69 in BL-84 I. UVODNE DOLOCBE 1. clen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme Obcinski podrobni prostorski nacrt »Stanovanjska soseska ob Cesti talcev« vzhodni del BL-69 in BL-84 (v nadaljnjem besedilu: OPPN Ob Cesti talcev). (2) Ta odlok doloca: - obmocje OPPN, - opredelitev podrobnejše namenske rabe prostora, - nacrt gradbenih parcel, - urbanisticne, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev, - pogoje glede gradnje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture, - etapnost izvedbe prostorske ureditve in dopustna odstopanja, - rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dedišcine in trajnostno rabo naravnih dobrin, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom pred požarom, - usmeritve za dolocitev meril po prenehanju veljavnosti OPPN in - ukrepe zemljiške politike. 2. clen (prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) Ta odlok doloca prostorsko ureditev obmocja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za vodne ureditve ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture. 3. clen (sestavni deli OPPN) (1) Ta odlok vsebuje tekstualni in graficni del. Izdelan je v digitalni in analogni obliki. (2) Tekstualni del odloka obsega poglavja: 1. uvodne dolocbe, 2. obmocje OPPN, 3. opis vplivov in povezav, 4. opredelitev podrobnejše namenske rabe prostora, 5. nacrt gradbenih parcel, 6. urbanisticne, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev, 7. pogoji glede gradnje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture, 8. etapnost izvedbe prostorske ureditve, 9. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dedišcine in trajnostno rabo naravnih dobrin, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom pred požarom, 10. ukrepi zemljiške politike, 11. dopustna odstopanja od nacrtovanih ureditev, 12. drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN, 13. prehodne in koncne dolocbe. (3) Graficni del odloka obsega naslednje graficne nacrte: - list 1: Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela obcinskega prostorskega nacrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem obmocju, merilo 1:2000, - list 2.1: Obmocje podrobnega nacrta z obstojecim parcelnim stanjem, merilo 1:500, - list 2.2: Prikaz umestitve nacrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi obmocji, merilo 1:2000, - list 3: Prikaz PEUP in PNRP, merilo 1:500, - list 4: Nacrt GP s tehnicnimi elementi za zakolicbo GP in s prikazom javnega dobra, merilo 1:500, - list 5.1: Zazidalna oz. ureditvena situacija, merilo 1:500, - list 5.2: Prikaz lege objektov na zemljišcu s tehnicnimi elementi za zakolicbo objektov, merilo 1:500, UO - list 5.3: Prikaz lege objektov na zemljišcu s prikazom višinske ureditve, merilo 1:500, - list 6: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne in gospodarske javne infrastrukture in prikljucevanja objektov nanjo, merilo 1:500, - list 7.1: Prikaz ureditev potrebnih za poplavno varnost, merilo 1:500, - list 7.2: Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje zdravja, celostno ohranjanje kulturne dedišcine, varstvo okolja, ohranjanje narave, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami (varstvo pred požarom), varstvo in ohranjanje kmetijskih zemljišc, merilo 1:500. (4) Sestavine OPPN Ob Cesti talcev so podrobneje obrazložene v tem odloku in graficno prikazane v graficnem delu OPPN Ob Cesti talcev, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na obcini Logatec. (5) Sestavine OPPN Ob Cesti talcev so dolocene tako podrobno, da: - je na njihovi podlagi možno izdelati projekte za izdajo gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov; - se lahko nosilci urejanja prostora v svojih mnenjih k OPPN Ob Cesti talcev v skladu z 49. clenom zakona, ki ureja gradnjo objektov izrecejo, da na podlagi njihovih pozitivnih mnenj k prostorskemu aktu posebno pridobivanje njihovih mnenj v postopku izdaje gradbe­nega dovoljenja ni potrebno. 4. clen (spremljajoce gradivo OPPN) Spremljajoce gradivo OPPN Ob Cesti talcev: - izvlecek iz hierarhicno višjega PA, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev, - izhodišca za pripravo PA; - podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve PA; - Prikaz stanja prostora za pripravo OPPN (izdelovalec V prostoru d.o.o., št. proj.: 20/PA-005, november 2020), - Geodetski nacrt (izdelovalec Avant geo d.o.o., Ribnica, št. proj.: 6-2020, februar 2020), - strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve PA: - Idejna zasnova za obmocje OPPN »BLOK Logatec« (izdelovalec SPINO II d.o.o., Ljubljana, št. proj.: Xx/2020, april 2020, dopolnitev- oktober 2020), - Hidrološko hidravlicna presoja za gradnjo vecstanovanjskega objekta na poplavnem obmocju v Obcini Logatec (izdelova­lec URBIKOM, HIDROLOŠKO-HIDRAVLICNE ŠTUDIJE, Matej Hozjan s.p., Logatec, št. proj. H8-12-2019, maj 2020/ dopolnitev april 2022), - Elaborat ekonomike za obcinski podrobni prostorski nacrt za obcinski podrobni prostorski nacrt »Stanovanjska soseska ob Cesti talcev« (izdelovalec V prostoru d.o.o., št. proj.: 20/PA-005-e, september 2021), - Celovite rešitve nacrtovanih prostorskih ureditev za obmocje OPPN Stanovanjska soseska ob Cesti talcev (EUP BL-69 IN BL- 84) (izdelovalec V prostoru d.o.o., št. proj.: 20/PA-005-1, junij 2022). - odlocba glede CPVO in smernice ter mnenja nosilcev urejanja prostora, - obrazložitev in utemeljitev PA, - povzetek za javnost. 5. clen (izdelovalec OPPN) (1) OPPN Ob Cesti talcev je pod številko projekta 020/PA-005 izdelalo podjetje VPROSTORU d.o.o, PE Ilirska Bistrica, Vojkov dre­vored 2, Ilirska Bistrica. (2) OPPN Ob Cesti talcev je izdelan v skladu s sledecimi predpisi (v nadaljnjem besedilu: prostorski in gradbeni predpisi): Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017); Pravilnik o vsebini, obliki in nacinu priprave obcinskega podrobnega prostorskega nacrta (Uradni list RS, št. 99/07); Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17); Uredba o razvršcanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18); Teh­nicna smernica TSG-V-006:2018 Razvršcanje objektov; Prirocnikom za Državni prostorski red: Regulacijski elementi (MOP, Ljubljana, januar 2020). II. OBMOCJE OPPN 6. clen (ureditveno obmocje OPPN) (1) Ureditveno obmocje OPPN Ob Cesti talcev zajema vzhodni del enot urejanja prostora z oznako BL-69 in BL-84. (2) Ureditveno obmocje OPPN Ob Cesti talcev obsega skupaj cca. 0,8 ha in sicer zemljišca s parc. št.: 1488/10-del, 1488/11-del, 1488/12-del, 1491/4, 1491/5, 1494/4, 1654/1, 1654/2, 1696-del, vse k. o. Blekova vas in1747/1, 1747/2, 1838-del, vse k. o. Dolenji Logatec. (3) Obmocje OPPN Ob Cesti talcev je prikazano na geodetskem nacrtu z združeno vsebino topografskega in katastrskega nacrta v gra-ficnem delu OPPN Ob Cesti talcev, List 2.1: Obmocje podrobnega nacrta z obstojecim parcelnim stanjem, M 1:500. UO III. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV 7. clen (vplivno obmocje OPPN) (1) Obmocje OPPN Ob Cesti talcev se nahaja na jugozahodnem delu mesta Logatec na robu odprtih zelenih (kmetijskih) površin in je: na južni strani omejeno z glavno cesto II. reda Logatec (šif. odseka 1461); na severni strani omejeno z obmocjem PNRPz oznako VC – obmocje celinske vode znotraj katerega se nahaja vodotok Logašcica; na vzhodni strani meji na stanovanjsko sosesko Soncni log z vecstanovanjskimi stavbami; na zahodni strani meji na javno pot Cesta talcev-G2 102 (šif. odseka 726802) in naprej na trgovski center Hofer. (2) OPPN Ob Cesti talcev je kljub v vecji meri ravnemu terenu izpostavljeno in bo z lego na robu naselja imelo manjši vpliv na širšo krajinsko sliko. (3) Na razmestitev dejavnosti in objektov v obmocju OPPN Ob Cesti talcev vplivajo naslednji dejavniki: vodotok s poplavnimi površi­nami, potek prometnic ter sosednje vecstanovanjske stavbe. (4) Vplivno obmocje je prikazano v graficnem delu OPPN Ob Cesti talcev, List 2.2: Prikaz umestitve nacrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi obmocji, M 1: 2000. IV. OPREDELITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE PROSTORA 8. clen (podenote urejanja prostora in podrobnejša namenska raba prostora v obmocju OPPN) (1) Obmocje OPPN Ob Cesti talcev se deli na podenoti urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: PEUP): - PEUP z oznako BL-69 s podrobnejšo namensko rabo prostora (v nadaljnjem besedilu: PNRP) urbana vecstanovanjska pozidava z graficno oznako PNRP SSv in - PEUP z oznako BL-84 s PNRP druge zelene površine z graficno oznako PNRP ZD. (2) Opredelitev PEUPin PNRPv obmocju OPPN Ob Cesti talcev je prikazana v graficnem delu OPPN Ob Cesti talcev: List 3: Prikaz PEUP in PNRP, M 1: 500. V. NACRT GRADBENIH PARCEL 9. clen (nacrtovane gradbene parcele) (1) Obmocje OPPN Ob Cesti talcev je razdeljeno na nacrtovane gradbene parcele (v nadaljnjem besedilu: GP). (2) Seznam GP v obmocju OPPN Ob Cesti talcev je prikazan v tabeli: (3) Nacrt GPs tehnicnimi elementi za zakolicbo objektov je prikazan v graficnem delu OPPN ob Cesti talcev, List 4: Nacrt GPs tehnic­nimi elementi za zakolicbo GP in prikazom javnega dobra, M 1:500. Oznaka PEUP PNRP Oznaka GP Ime GP Površina v m2 Opredelitev javnega dobra BL-69 SSv P1 Vecstanovanjska soseska 5.914 na manjšem delu ukinitev javnega dobra P2/1 Državna cesta 305 obstojece javno dobro P2/2 Lokalna cesta 257 obstojece in nacrtovano javno dobro P4/1 Povezovalna pešpot 171 nacrtovana javna površina v zasebni lasti BL-84 ZD P3/1 Vodno zemljišce - vodotok Logašcica 69 nacrtovano naravno vodno javno dobro P3/2 Zelene obvodne površine 1.200 / P4/2 Povezovalna pešpot 52 nacrtovana javna površina v zasebni lasti UO VI. URBANISTICNE, ARHITEKTURNE IN KRAJINSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 10. clen (nacrtovane prostorske ureditve v OPPN) (1) Razvoj obmocja OPPN Ob Cesti talcev je nacrtovan znotraj ureditvenega obmocja mesta Logatec z novo pozidavo ob upoštevanju: - razmešcanja dejavnosti v prostoru na nacin, da se prepletajo rabe prostora, ki so medsebojno združljive ali ne motijo druga druge; - zagotavljanja racionalne rabe prostora z ustreznim razmerjem med grajenimi in zelenimi površinami. (2) Nacrtovane prostorske ureditve v obmocju OPPN Ob Cesti talcev obsegajo v obmocju: - PEUPz oznako BL-69 s PNRPSSv: novo pozidavo vecstanovanjske soseske in ureditev zelenih površin ter ureditev dostopov in po­vršin za mirujoci promet; ohranitev državne in lokalne ceste; - PEUP z oznako BL-84 s PNRP ZD: ohranitev zelene obvodne površine in ureditev parkovnih površin. (3) Koncept urbanisticnih, arhitekturnih in krajinskih rešitev na GP z oznako P1: - novogradnja treh vecstanovanjskih stavb: dva objekta z višinskim gabaritom 3N +T in en objekt z višinskim gabaritom 4N + T; - novogradnja garaže z višinskim gabaritom P, pod vecstanovanjskimi stavbami in pod osrednjimi površinami med objekti; - ureditev dvorišca in zelenih parkovnih površin, - ureditev dostopa in dodatnih površin za mirujoci promet na funkcionalnem zemljišcu ter prikljuckov na gospodarsko javno infrastruk­turo. (4) Koncept urbanisticnih, arhitekturnih in krajinskih rešitev na GP z oznako P2/1 in p2/2: - ohranitev ureditev državne ceste in - ohranitev ureditev oz. širitev lokalne ceste ter ureditev enostranskega plocnika; (5) Koncept urbanisticnih, arhitekturnih in krajinskih rešitev na GP z oznako P3/1 in p3/2: - ohranitev zelene obvodne površine z možnostjo ureditve sonaravnih parkovnih površin. (6) Koncept urbanisticnih, arhitekturnih in krajinskih rešitev na GP z oznako P4/1 in p4/2: - ureditev javne povezovalne pešpoti od plocnika na državni cesti do brvi cez vodotok Logašcica. (7) Lokacijski pogoji za nacrtovane prostorske ureditve so opredeljeni v nadaljevanju tega odloka. (8) Urbanisticne, arhitekturne in krajinske rešitve ter funkcionalni pogoji so prikazani v graficnem delu OPPN Ob Cesti talcev na: - listu 5.1: Zazidalna oz. ureditvena situacija, Merilo 1: 500, - listu 5.2: Prikaz lege objektov na zemljišcu s tehnicnimi elementi za zakolicbo objektov, Merilo 1:500 in - listu 5.3: Prikaz lege objektov na zemljišcu s prikazom višinske ureditve, Merilo 1:500. 11. clen (dopustni objekti v OPPN) (1) Vobmocju OPPN Ob Cesti talcev so opredeljeni zgolj dopustni osnovni glavni in dopustni drugi glavni objekti v skladu s prostorski-mi in gradbenimi predpisi. Glavni objekt je tisti objekt, ki je glavni namen gradnje in ni nujno najvecji. (2) Pripadajoci objekti se v skladu s prostorskimi in gradbenimi predpisi objektov uporabljajo za namene glavnega objekta in nimajo samostojnega namena in zato njihova dopustnost ni posebej opredeljena. (3) Osnovni glavni objekti v obmocju PEUP z oznako BL-69 s PNRP SSv so: - CC-SI 11220 Tri- in vec stanovanjske stavbe, - CC-SI 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, - CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas, (4) Za potrebe spremljajoce dejavnosti, ki je dopustna samo v pritlicnem delu vecstanovanjske stavbe z oznako S1: CC-SI 12301 Trgo­vske stavbe, CC-SI 12203 Druge poslovne stavbe, CC-SI 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti in CC-SI 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo- samo ambulante (okulisticna, zobozdravstvena, ipd). (5) Osnovni glavni objekti v obmocju PEUP z oznako BL-84 s PNRP z oznako ZD so: - CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas: samo otroška in druga javna igrišca, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, bazen za kopanje. (6) Drugi glavni objekti na celotnem obmocju OPPN Ob Cesti talcev so: - CC-SI 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, - CC-SI 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste. - CC-SI 22121 Daljinski vodovodi, - CC-SI 22122 Objekti za crpanje, filtriranje in zajem vode, - CC-SI 22130 Daljinska (hrbtenicna) komunikacijska omrežja, - CC-SI 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi, - CC-SI 22221 Lokalni vodovodi za pitno in cevovodi za tehnološko vodo, - CC-SI 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, - CC-SI 22223 Vodni stolpi in vodnjaki, - CC-SI 22231 Cevovodi za odpadno vodo, - CC-SI 2224 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, UO - CC-SI 23020 Elektrarne in drugi energetski objekt, toda le na strehah objektov, - CC-SI 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvršceni drugje. (7) Vsi v tem clenu navedeni objekti so dopustni pod skupnim pogojem, da so skladni z rešitvami v obmocju posameznih GP ali da predstavljajo smiselno dopolnitev nacrtovanih prostorskih ureditev s tem OPPN, kar se utemelji s projektno dokumentacijo za pridobi­tev gradbenega dovoljenja. 12. clen (dopustne dejavnosti, gradnje in druga dela v obmocju OPPN) (1) Vobmocju OPPN Ob Cesti talcev so dopustne dejavnosti, ki so skladne z nacrtovanimi prostorskimi ureditvami tega OPPN in sicer ureditev vecstanovanjske soseske. (2) V obmocju OPPN Ob Cesti talcev so dopustne gradnje: - novogradnje objektov, - gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture, - spremembe namembnosti, rekonstrukcije in odstranitve obstojecih objektov, - vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist, - urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin. 13. clen (pomožni objekti) Vobmocju OPPN Ob Cesti talcev so na posamicnih GPdopustni pomožni (to je enostavni in nezahtevni) objekti ter tehnološka oprema oz. naprave, ki so v skladu s pogoji tega OPPN. 14. clen (regulacijske crte) (1) V obmocju OPPN Ob Cesti talcev so opredeljene regulacijske crte (v nadaljnjem besedilu: crte): - gradbena meja (v nadaljnjem besedilu: GM) z oznakami GMn, GMp in GM1n; - regulacijska linija (v nadaljnjem besedilu: RL) z oznakami RLc, RLp, RLd in RLz. (2) GM z oznako GMn doloca crto, ki je vse etaže nad pritlicjem (izjema je prvo nadstropje nacrtovane stavbe z oznako S1) ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišca pri cemer lahko cez GMn segajo: - balkoni, lože, pomoli, konzolni nadstreški, zunanja stopnišca, podesti in podobno (npr. konstrukcijski elementi balkonov drugih nad­zemnih etaž), ki ne segajo vec kot 2 m izven fasadne ravnine pod pogojem, da ne segajo na sosednje zemljišce; - atriji v nadstropju stavb, ki ne segajo vec kot 5,5 m izven fasadne ravnine pod pogojem, da ne segajo na sosednje zemljišce; - tehnološka oprema oz. naprave, ki pa morajo biti od sosednjih zemljišc odmaknjene najmanj 1,0 m. (3) V primeru ureditve poslovno-trgovske dejavnosti v prvem nadstropju delu vecstanovanjske stavbe z oznako S1 se prvo nadstropje lahko dotika GM z oznako GM1n, ki doloca prvo nadstropje, ali pa se od nje odmakne v notranjost zemljišca. (4) GM z oznako GMp doloca crto, ki je pritlicna etaža nacrtovanih stavb ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali pa se od nje odmak­ne v notranjost zemljišca pri cemer lahko cez GMp segajo: - temelji stavbe, - balkoni, lože, pomoli, konzolni nadstreški, zunanja stopnišca, podesti in podobno (npr. konstrukcijski elementi balkonov drugih nad­zemnih etaž), ki ne segajo vec kot 2 m izven fasadne ravnine pod pogojem, da ne segajo na sosednje zemljišce, - tehnološka oprema oz. naprave, ki pa morajo biti od sosednjih zemljišc odmaknjene najmanj 1,0 m. (5) RL z oznako RLc je crta, ki doloca potek osi nacrtovanih cest in notranjih dostopnih cest. (6) RL z oznako RLp je crta, ki doloca smer nacrtovane povezovalne pešpoti. (7) RL z oznako RLd je crta, ki doloca obmocje dvorišcnih površin med stavbami. (8) RL z oznako RLz je crta, ki doloca obmocje zelenih površin, kjer se uredijo zelene parkovne površine. 15. clen (skupni funkcionalni pogoji) (1) Skupni funkcionalni pogoji glede dopustne izrabe prostora so doloceni z dopustnimi tlorisnimi in/ali višinskimi gabariti ter z do-pustno lego objektov in sicer so: - višinski gabariti doloceni s pogoji za posamicno GP; - kote gotovega terena tal in kote pritlicij nacrtovanih stavb opredeljene v graficnem delu na listu 5.1: Zazidalna oz. ureditvena situacija, in listu 5.3: Prikaz lege objektov na zemljišcu s prikazom višinske ureditve; - tlorisni gabariti nacrtovanih stavb in drugih nacrtovanih ureditev opredeljeni v graficnem delu na listu 5.1: Zazidalna oz. ureditvena situacija; - tlorisni gabariti nacrtovanih prometnih ureditev opredeljeni v graficnem delu na listu 6.1: Prikaz glede poteka omrežij prometne javne UO infrastrukture in prikljucevanje objektov nanjo; - je dopustna lega objektov opredeljena z mejami GP in crtami z oznako GMn, GMp, GM1n, RLc, RLp, RLd in RLz. (2) Etažnost objekta je dolocena s številom etaž nad terenom in sicer je: - Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritlicja navzdol in kjer je vec kot 50 % bruto volumna vkopanega. Kleti, kot dopustne etaže, se ne upoštevajo pri dolocanju najvecje etažnosti. - Pritlicje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino, ali najvec 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu. - Nadstropja so vse etaže stavbe nad pritlicjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa. - Terasna etaža (T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho z naklonom do 10ş. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 75 % bruto tlorisne površine predhodne etaže in ne sme presegati zunanjih tlorisnih gabaritov predhodnje etaže. Preostanek površine se lahko uredi kot odprta terasa, strešni vrt ali loža. (3) Dopustni odmik od meje sosednjih zemljišc za stavbe brez soglasja soseda je opredeljen z GM z oznakami GMn, GMp in GM1n. (4) Drugi dopustni odmiki od meje sosednjih zemljišc brez soglasja soseda so opredeljeni z minimalnim dopustnim odmikom: - 0,0 m za gradbene inženirske objekte, ki predstavljajo komunalno opremo ali drugo gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: GJI), prikljucke na GJI in ograje; - 0,5 m za druge gradbene inženirske objekte – za pripadajoce in pomožne objekte. (5) V celotnem obmocju OPPN: - je dopustna ureditev prikljuckov na GJI ter rekonstrukcija in novogradnja posamicne GJI; - so dopustni tisti pripadajoci objekti, ki predstavljajo smiselno dopolnitev nacrtovanih prostorskih ureditev in izboljšujejo bivalno kvaliteto soseske (npr. ureditev urbane opreme, otroških igrišc, opornih zidov pri premošcanju terena z vecjimi višinskimi razlikami, varovalnih ograj …). 16. clen (skupni lokacijski pogoji za oblikovanje stavb) Skupni lokacijski pogoji za oblikovanje stavb so: - nacrtovani objekti in obmocja novih ureditev morajo biti oblikovani skladno z arhitektonsko celoto; - stavbe so oblikovane energetsko varcno; enostavno in geometricno cistih oblik; - uporaba svetlecih materialov ni dopustna; dopustna barvna lestvica so nevpadljivi svetli in drugi nevsiljivi barvni odtenki iz spektra belih, sivih ali razlicnih zemeljskih barv; dopustni so manjši barvni poudarki v temnejših tonih (npr.: fasadni podstavek itd.); fasadne obloge iz keramicnih plošcic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi, polkrožnih lesenih brun ter zasteklitve s steklenimi opekami, niso dopustne; - barva fasade mora biti dolocena v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja; - dopustne so ravne strehe, enokapnice in dvokapnice skladno s programskimi zahtevami dejavnosti obmocja; - dovoljena je kombinacija dvokapnih streh z ravnimi, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in podobno; - oblikovanje fasad, sencil, balkonskih in atrijskih ograj naj upošteva sodobne trende oblikovanja; - oblikovanje pomožnih objektov naj sledi oblikovanju arhitektonske celote. 17. clen (skupni lokacijski pogoji za oblikovanje zunanjih površin) (1) Oblikovanje urejenih zelenih površin: - urejanje zelenih površin mora biti celostno; - za oblikovanje naj se uporablja drevnino in druge clenitvene vegetacijske pasove, ki bodo izboljšali strukturo prostora; - pri zasaditvi je treba upoštevati lokalno znacilne vrste rastlin in krajinske znacilnosti; oblikovanje osrednjih dvorišcnih površin kot dvonivojske ureditve vkljucno z ureditvijo zelenih površin, - znotraj EUP BL-69 se zasadi vsaj 17 dreves, - pri urejanju zelenih površin nad objektom z oznako S0 je potrebno imeti dovolj debelo plast zemlje, ki omogoca zatravitev in zasaditev drevnine, - pri oblikovanju zelenih parkovnih površin se vkljucuje ureditev otroškega igrišca in ureditvijo sencnih in soncnih površin. (2) Pri urejanju okolice je dopustna: - gradnja podpornih zidov do višine 1,5 m, - ograditev atrijev / dvorišca ob stavbi s transparentno oblikovano ograjo do višine 1,70 (3) Oblikovanje utrjenih površin: - tlakovanje poti in platojev upošteva pomen, funkcionalnost in povezanost zunanjih površin s programskimi vsebinami; - tlakovanje se preprosto in cisto oblikuje; posamezne materialneizvedbe naj bodo likovno poenotene in harmonicno uglašene; uporaba svetlecih materialov ni dopustna; - dopustna barvna lestvica so nevpadljivi barvni odtenki kamna in zemlje. UO 18. clen (opis rešitev ter pogoji za GP z oznako P1) (1) Na GP z oznako P1 se nacrtuje ureditev vecstanovanjske soseske. Nacrtovane prostorske ureditve obsegajo: - novogradnjo vecstanovanjskih stavb z oznako S1, S2 in S3 ter delno vkopano garažo pod njimi z oznako S0; - ureditev dostopa v garažo in dostopa na nivoju terena; - ureditev površin za mirujoci promet v garaži v obsegu 135 PM in na nivoju terena v obsegu 21 PM, skupno 156 PM; - ureditev osrednjih dvorišcnih površin in atrijev nad stavbo z oznako S0 ter delno zasutje vzhodne in zahodne stene garaže z ozelenjeno brežino; - ureditev zelenih parkovnih površin na severni strani GPz oznako P1 v povezavi z ureditvijo zelenih obvodnih površin na severni strani GP z oznako P3/2; - ureditev gospodarske javne infrastrukture (prestavitev NN podzemnega voda elektroenergetskega omrežja) in prikljuckov nanjo. (2) Gabariti: - na poplavnem obmocju se teren okoli objektov uredi, izravna na povprecni koti obstojecega terena (brez dovažanja materiala); Nasi­pavanje zemljišca izven poplavnega obmocja je, kar se tice poplavne varnosti, dovoljeno; - dopustna etažnost stavbe/garaže z oznako S0 je P, s koto stavbe (kota tal garažnega dela) 473,62 m n.v.; garaža z oznako S0, umešce­na v pritlicni etaži, je zaradi konfiguracije terena, lahko do treh strani vkopana v zemljo; severna stena garaže se ozeleni; - dopustna etažnost stavbe z oznako S1 in S2 je max. 3+T; - dopustna etažnost stavbe z oznako S3 je max. 4+T; - prometni prikljucek na javno pot se uredi ob upoštevanju predpisov o projektiranju cest in predpisov o cestnih prikljuckih na javne ceste; - vertikalni potek prometnega prikljucka se prilagaja niveleti kategorizirane javne poti v skladu z graficnimi usmeritvami; - karakteristicni precni profil dostopne klancine za garažo: 2 x bankina 0,2 m + 2 x vozni pas 2,5 m = skupaj 5,40 m. - karakteristicni precni profil dostopa na nivoju terena: površine za pešce 1,2 m + 2 x vozni pas 3,0 m = skupaj 7,20 m; - zelene površine se zaradi fizicnih lastnosti zemljišca oblikujejo na nacin, da so vsaj iz ene strani dostopne tudi za gibalno ovirane osebe. (3) Lega objektov je dolocena z mejo GP in regulacijsko crto z oznako GMn, GMp, GM1n, RLc, RLd in RLz. (4) Dopustna odstopanja: - v primeru ureditve poslovno-servisne-trgovske-storitvene dejavnosti v prvi etaži dela vecstanovanjske stavbe z oznako S1 je v skladu s 35. clenom tega odloka dopustna izgradnja prve etaže znotraj GM z oznako GM1n in ureditev dodatnih parkirnih mest in tlakovane vhodne plošcadi na južni strani stavbe z oznako S1. 19. clen (opis rešitev ter lokacijski pogoji za GP z oznako P2) (1) Na GP z oznako P2/1 in P2/2 so ureditve državne in lokalne ceste. Nacrtovane prostorske ureditve obsegajo: - ohranitev ureditev državne ceste II. reda Logatec in sicer kolesarsko stezo in plocnik na GP z oznako P2/1; - ohranitev oz. delno širitev lokalne ceste Cesta talcev-G2 102 na GP z oznako P2/2; - ureditev dveh prometnih prikljuckov na lokalno cesto Cesta talcev-G2 102 ter ureditev površin enostranskega plocnika na GPz oznako P2/2. (2) Gabariti: - prometni prikljucek na javno pot se uredi ob upoštevanju predpisov o projektiranju cest in predpisov o cestnih prikljuckih na javne ceste; - vertikalni potek prometnega prikljucka se prilagaja niveleti kategorizirane javne poti v skladu z graficnimi usmeritvami; - karakteristicni precni profil lokalne ceste Cesta talcev-G2 102: hodnik za pešce 1,2 m + 2 x vozni pas 3,0 m = skupaj 7,20 m. (3) Lega objektov je dolocena z mejo GP in regulacijsko linijo z oznako RLc. 20. clen (opis rešitev ter lokacijski pogoji za GP z oznako P3) (1) Na GPz oznako P3 se nacrtuje ohranitev in ureditev zelenih obvodnih parkovnih površin ob vodotoku Logašcica. Nacrtovane pro-storske ureditve obsegajo: - ohranitev vodnega zemljišca vodotoka Logašcica na GP z oznako P3/1 in priobalnega zemljišca širine 5,0 m na GP z oznako P3/2; - ureditev zelene obvodne površine z možnostjo ureditve sonaravnih parkovnih površin z možnostjo umestitve otroškega igrišca, po­vršin za fitnes na prostem in podobne vsebine na GPz oznako P3/2 v povezavi z ureditvijo zelenih parkovnih površin na severni strani GP z oznako P1; - ureditev enotne urbane opreme (klopi, smetnjaki, luci, pitniki,… ). (2) Gabariti: - na poplavnem obmocju se teren okoli objektov uredi, izravna na povprecni koti obstojecega terena (brez dovažanja materiala). Nasi- UO pavanje zemljišca izven poplavnega obmocja je, kar se tice poplavne varnosti, dovoljeno. (3) Lega objektov je dolocena z mejami GP in lego crt z oznako RLp in RLz. (4) Dopustna odstopanja: - dopusten je premik lokacije javne povezovalne pešpoti na GP z oznako P4/2, glede na nacrtovano lokacijo brvi oz. postavljeno brv cez vodotok Logašcica, ki pa ni v obmocju urejanja OPPN Ob Cesti talcev. 21. clen (opis rešitev ter lokacijski pogoji za GP z oznako P4) (1) Na GP z oznako P4 se nacrtuje ureditev javne povezovalne pešpoti. Nacrtovane prostorske ureditve obsegajo: - uredi se javna povezovalna pešpot na GPz oznako P4/1 in P4/2, ki vodi od plocnika na državni cesti do predvidene brvi cez vodotok Logašcica (brv ni v obmocju urejanja OPPN Ob Cesti talcev); - ureditev enotne urbane opreme. (2) Gabariti: - javna povezovalna pešpot se uredi v širini min. 1,80 m, na izravnanem terenu; - višinsko se navezuje na plocnik ob državni cesti in se nato višinsko navezuje na predvideno brv cez Logašcico; - na poplavnem obmocju se teren uredi, izravna na povprecni koti obstojecega terena (brez dovažanja materiala). Nasipavanje zemljišca izven poplavnega obmocja je, kar se tice poplavne varnosti, dovoljeno. (3) Lega objektov je dolocena z mejami GP in lego crt z oznako RLp. (4) Dopustna odstopanja: - dopusten je premik lokacije javne povezovalne pešpoti na GP z oznako P4/2, glede na nacrtovano lokacijo brvi oz. postavljeno brv cez vodotok Logašcica, ki pa ni v obmocju urejanja OPPN Ob Cesti talcev. VII. POGOJI GLEDE GRADNJE PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE 22. clen (zasnova projektnih rešitev prometne cestne infrastrukture) (1) Obmocje OPPN Ob Cesti talcev je dostopno preko kategorizirane obcinske ceste - javna pot Cesta talcev-G2 102 (šif. odseka 726802), ki se naprej prikljucuje na državno glavno cesto II. reda Logatec (šif. odseka 1461). (2) Nacrtovane prometne prostorske ureditve v obmocju OPPN Ob Cesti talcev so: - ohranitev ureditev državne ceste II. reda Logatec (šif. odseka 1461) in sicer ohranitev kolesarske steze in plocnika; - ohranitev lokalne ceste Cesta talcev-G2 102(šif. odseka 726802) oz. delna razširitev v ovinku in ureditev enostranskega plocnika; - ureditev dveh prometnih prikljuckov na javno cestno omrežje; - ureditev javne povezovalne pešpoti v širini min. 1,80 m na vzhodnem robu OPPN Ob Cesti talcev, ki vodi do predvidene brvi cez vodotok Logašcica (brv ni v obmocju urejanja OPPN Ob Cesti talcev); - ureditev notranje prometne in intervencijske mreže, površin za pešce s potencialnim navezovanjem v širšem obmocju ter ureditev površin za mirujoci promet. (3) Nacrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati: - varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu; - opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravocasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa; - nacrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi naceli in merili za presojo upra-vicenosti njihove graditve. (4) Širitev oz. rekonstrukcija obstojece lokalne ceste se izvede v enotnem karakteristicnem precnem profilu: površine za pešce 1,2 m + 2 x vozni pas 3,0 m = skupaj 7,20 m, v skladu z graficnimi usmeritvami. Vertikalni potek kategorizirane javne poti se ne spreminja. (5) Ureditev prometnega prikljucka za dostop na nivoju terena na obstojeco lokalno cesto se izvede v skladu s predpisi o cestnih prikljuckih na javne ceste z rekonstrukcijo prikljucka širine 2 x 3,0 m – vozni pas + 1,2 m – površine za pešce v skladu z graficnimi usmeritvami. V pregledno polje je prepovedano postavljati ovire, naprimer reklamne table ali zasajati drevje in grmicevje. (6) Ureditev prometnega prikljucka za dostop v garažo na obstojeco lokalno cesto se izvede v skladu s predpisi o cestnih prikljuckih na javne ceste z rekonstrukcijo prikljucka širine 2 x 2,5 m – vozni pas + 2 x 0,2 m – bankina v skladu z graficnimi usmeritvami. (7) Ureditev notranje prometne in intervencijske mreže ter ureditev površin za mirujoci promet obsega: - ureditev dostopne klancine v garažo v širini 5,0 m in ureditev dostopne ceste na nivoju terena v širini 6,00 m; - dostop za intervencijska in komunalna vozila; - potek cest je opredeljen z lego RLc; - površine za pešce se uredijo kot višinsko loceni plocniki v širini najmanj 1,20 m ob vozišcih. (8) Površine za mirujoci promet morajo biti zagotovljene v skladu s kriterijem minimalnega obsega in pogoji, ki izhajajo iz graficnih usmeritev. UO (9) Kriterij za dolocitev minimalnega obsega površin za mirujoci promet v vecstanovanjski stavbi je: - 1 PM na varovano stanovanje oz. stanovanje v velikosti do 50,0 m2 BTP, - 2 PM na stanovanje v velikosti nad 50,0 m2 BTP in - dodatno 10% PM na skupni izracun parkirišc za obiskovalce. (10) Kriterij za dolocitev minimalnega obsega površin za mirujoci promet pri dopustnih spremljajocih dejavnostih v vecstanovanjski stavbi z oznako S1 je za: - trgovino: 1 PM / 40 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75% PM za obiskovalce; - trgovino z neprehrambenimi izdelki: 1 PM / 70 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75% PM za obiskovalce; - storitvene dejavnosti: 1 PM / 25 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75% PM za obiskovalce, vendar ne manj kot 3 PM; - mešan poslovni program: 1 PM / 35 m2 BTP objekta, od tega najmanj 40% PM za obiskovalce. (11) Objektom z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5%, vendar najmanj eno PM za invalide. Vse površine, ki so ob vozišcu ozi­roma potekajo samostojno in so namenjene pešcem, ter nivojski prehodi cez vozišce, kadar so predvideni, morajo biti brez grajenih in komunikacijskih ovir ter hkrati zagotavljati varno uporabo vsem funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi, ki urejajo zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi. (12) Parkirne površine na nivoju terena, ki so vecje od 10PM, je potrebno ozeleniti. Drevesna gostota je vsaj eno drevo na 4PM. (13) Prometne rešitve so prikazane v graficnem delu OPPN Ob Cesti talcev na listu 6: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne in gospodarske javne infrastrukture in prikljucevanja objektov nanjo, merilo 1:500. 23. clen (skupne dolocbe za gospodarsko javno infrastrukturo) (1) Obmocje OPPN Ob Cesti talcev ni komunalno opremljeno, se pa komunalna oprema nahaja v ali na robu obmocja. Opremiti ga je potrebno s prikljucki na vodovodno omrežje, elektroenergetski vod, telekomunikacijski vod, plinovod ter zagotoviti odvajanje in cišcenje odpadnih voda. (2) Preko predvidenega obmocja OPPN Ob Cesti talcev oz. na robu obmocja poteka javno vodovodno omrežje, komunalno omrežje, vod elektroenergetskega in komunikacijskega omrežja ter plinovodno omrežje. Obstojeca trafo postaja je na vzhodnem robu obmocja. (3) Dopustna je rekonstrukcija in nadgradnja obstojece gospodarske javne infrastrukture. (4) Pri vseh križanjih in približevanjih komunalnih vodov je potrebno upoštevati mnenja/soglasja pristojnih upravljavcev in veljavne tehnicne normative in predpise. (5) Zasnova projektnih rešitev GJI je prikazana v graficnem delu OPPN Ob Cesti talcev na listu 6: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne in gospodarske javne infrastrukture in prikljucevanja objektov nanjo, merilo 1:500. 24. clen (zasnova projektnih rešitev za vodooskrbo) (1) V obmocju OPPN Ob Cesti talcev se nacrtuje prikljucitev na javno vodovodno in hidrantno omrežje, ki poteka ob vzhodni, južni in delno po zahodni strani obmocja. (2) Zagotavljanje požarne vode se nacrtuje z uporabo obstojecega vodovodnega omrežja v skladu Tehnicno smernico TSG-1-001:2019 Požarna varnost v stavbah. 25. clen (zasnova projektnih rešitev odvajanja in cišcenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda) (1) Vobmocju OPPN Ob Cesti talcev se nacrtuje prikljucitev na javni sistem odvajanja in cišcenja komunalnih odpadnih voda, ki poteka ob vzhodni, južni in delno po zahodni strani obmocja. Kanalizacijski razbremenilnik se nahaja na severu, na drugem bregu vodotoka Logašcica. (2) Vse fekalne odpadne vode bodo prikljucene na javno kanalizacijo, ki poteka v bližini. (3) Zaradi tal, ki niso primerna za ponikanje meteorne vode, bodo odpadne padavinske vode s strehe objekta in iz drenažnega sistema preko peskolovov odvajane v zadrževalnik meteorne vode, prelivpa v vodotok Logašcica. Odpadne padavinske vode z utrjenih površin bodo preko lovilcev olj in peskolovov odvajane preko zadrževalnika v vodotok Logašcica. Na mestu izliva meteornih vod v vodotok Logašcica je zaradi poplavnih razmer potrebno namestiti protipovratno zaklopko. Voda z obravnavane parcele naj ne odteka na javne prometne površine. Vse parkirne in povozne površine bodo utrjene, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti vtoku v standardiziran lovilec olj. (4) Nacrtovanje in projektiranje odvajanje in cišcenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter ureditev površin parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev mora biti usklajena z zakonom, ki ureja podrocje voda in s predpisi s podrocja varstva okolja in sicer predvsem s predpisi, ki urejajo odvajanje in cišcenje komunalneodpadne vode; emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest ter predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda. UO 26. clen (zasnova projektnih rešitev za podrocje elektroenergetske oskrbe) (1) V obmocju OPPN Ob Cesti talcev se nacrtuje: - prikljucitev na javno elektroenergetsko omrežje na obstojeco TP Logatec ob potoku 2005 in - prestavitev NN podzemnega voda elektroenergetskega omrežja na obmocju GP z oznako P1. (2) Mesto prikljucitve nacrtovanih ureditev na obstojece omrežje je TP Logatec ob potoku 2005 ob jugovzhodnem robu obmocja. V obstojeci transformatorski postaji je potrebno dograditi novo NN omaro z vsaj tremi novimi izvodi, ki bodo vsak izmed njih napajal svoj vecstanovanjski objekt. (3) Omrežje se gradi izkljucno v kabelski izvedbi. Zašcitni ukrep pred elektricnim udarom pa mora biti s samodejnim odklopom napa­janja. (4) Prikljucno merilne omarice se namestijo na stalno dostopna mesta. (5) Pri nacrtovanju in gradnji objektov bo potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetji, veljavne tehnicne predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. 27. clen (zasnova projektnih rešitev za podrocje oskrbe z drugo energijo) (1) V obmocju OPPN Ob Cesti talcev se nacrtuje ogrevanje objektov preko prikljucitve na javno plinovodno omrežje, ki poteka na severni in zahodni strani obmocja. (2) Dopustno je tudi ogrevanje na druge energente skladno z usmeritvami predpisi s podrocja o ucinkoviti rabi energije. 28. clen (zasnova projektnih rešitev za podrocje elektronskih komunikacij) Vobmocju OPPN Ob Cesti talcev se nacrtuje prikljucitev na javno telekomunikacijsko omrežje oz. omrežje elektronskih komunikacij, ki poteka na južni in vzhodni strani obmocja. 29. clen (zasnova javne razsvetljave) (1) V obmocju OPPN Ob Cesti talcev javna razsvetljava poteka ob državni in lokalni cesti. Dograditev javne razsvetljave je dopustna v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Na obmocju OPPN Ob Cesti talcev je opremljanje z javno razsvetljavo predvideno na nacrtovani javni povezovalni pešpoti. VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 30. clen (etapnost izvedbe prostorskih ureditev) (1) Etape gradnje nacrtovanih prostorskih ureditev s tem odlokom morajo predstavljati funkcionalno zakljucene celote in se lahko izva­jajo znotraj posamicne GP socasno ali loceno. (2) Pripadajoca prometna in komunalna infrastruktura se lahko izvaja socasno ali loceno z gradnjo objektov, pri cemer je izdaja upo­rabnega dovoljenja za gradnjo posameznega objekta v obmocju GPmožna šele, ko so dokoncno izvedeni vsi komunalni prikljucki in posegi v obmocju lokalne ceste. IX. REŠITVE IN UKREPI ZAVAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠCINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN, OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRECAMI, VKLJUCNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 31. clen (usmeritve za ohranjanje kulturne dedišcine) (1) Na skrajnemsevernem robu obmocja OPPN Ob Cesti talcev je evidentirana enota nepremicne kulturne dedišcine: Logatec - Arheo­loško najdišce Longaticum (arheološko najdišce, EŠD 11102). (2) Na obmocju OPPN Ob Cesti talcev so bile izvedene predhodne arheološke raziskave. Na obmocju arheološkega testnega izkopa arheološke ostaline niso bile odkrite. UO 32. clen (usmeritve za ohranjanje narave) (1) V obmocju OPPN Ob Cesti talcev ni evidentiranih zavarovanih enot s podrocja ohranjanja narave. (2) Obmocje OPPN Ob Cesti talcev se nahaja v Ekološko pomembnem obmocju: Osrednje obmocje življenjskega prostora velikihzveri, ID 80000. (3) OPPN Ob Cesti talcev se nahaja v obmocju neposrednega in daljinskega vpliva na varovano obmocje natura 2000 POO SI 3000255 Trnovski gozd – Nanos. 33. clen (rešitve in ukrepi za varovanje okolja - zrak) (1) Nacrtovane prostorske ureditve v obmocju OPPN Ob Cesti talcev ne bodo bistveno prispevale k emisijam škodljivih snovi v zrak. (2) Za ogrevanjese prednostno nacrtuje prikljucevanje stavb na sisteme daljinskega ogrevanja. Pri vseh vrstah ogrevanja imajo prednost energetski viri, ki manj onesnažujejo zrak (alternativni viri, zemeljski plin, utekocinjen naftni plin, kurilno olje) (2) V casu gradnje je potrebno preprecevati nekontrolirano prašenje. Smiselno naj se uporabijo dolocila Uredbe o preprecevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišc. 34. clen (rešitve in ukrepi za varovanje okolja - vode, tla in podtalnica) (1) Obmocje OPPN Ob Cesti talcev ne posega na vodovarstvena obmocja. (2) Obmocju OPPN Ob Cesti talcev leži v varovanem obmocju s podrocja rabe in upravljanja z vodami: - obmocje evtrofikacije (SI146VT) in - obmocja poplavne nevarnosti. (3) Na obmocju OPPN Ob Cesti talcev se nahaja vodotok Logašcica. Varovalni pas priobalnega zemljišca sega 5,00 m od meje vodnega zemljišca. (4) Izdelan je bil elaborat Hidrološko hidravlicna presoja vodnega režima osrednjega dela obcine Logatec (št. 064-5a-10, Urbania, pro-storske rešitve d.o.o., Ljubljana, maj 2010) iz katerega izhaja, da nekateri nacrtovani posegi posegajo v obmocja poplavne nevarnosti. (5) Za obravnavano obmocje je bila izdelana dopolnjena Hidrološka hidravlicna presoja za gradnjo vecstanovanjskega objekta na poplavnem obmocju v Obcini Logatec (izdelal URBIKOM, HIDROLOŠKO-HIDRAVLICNE ŠTUDIJE, Matej Hozjan s.p., Logatec, št. proj. H8-12-2019, maj 2020/ dopolnitev april 2022). Vecstanovanjski objekti se bodo po izgradnji zadrževalnika na Crnem potoku in predvidenih ureditev nahajali na obmocju preostale poplavne nevarnosti. (6) Obvezno je izvajanje ukrepov za preprecitev emisij snovi v površinske vode, podtalnico in tla, ki jih dolocajo veljavni zakonski in podzakonski akti predvsem s podrocja ravnanja z gradbenimi odpadki in podrocja varovanja površinskih vod ter podrocja varovanja tal in podtalnice pri cemer gradbenih materialov in gradbenih odpadkov ni dovoljeno raztresati oz. razlivati. (7) Nacrtuje se odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin. Padavinske vode z obravnavanega obmocja (iz strešin ter utrjenih,tlako­vanih ali drugim materialom prekritih površin) se nepropustno odvaja v bližnji vodotok v skladu s pogoji, dolocenimi predvsem v 24. clenu tega odloka. (8) Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in ocišcene na nacin kot to predvidevajo veljavni zakonski in podzakonski akti. (9) Vcasu gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišcih, da bo prepreceno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladišcenja ali uporabe tekocih goriv ali drugih nevarnih snovi. (10) Za vse posege na obmocjih urejanja z OPPN Ob Cesti talcev, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. (11) Obmocje obcine Logatec je prepoznano kot obmocje z možnostjo vecje izpostavljenosti radonu v zaprtih prostorih, zato je treba gradnjo objektov nacrtovati na nacin, ki bo prepreceval vstop radona v stavbo. (12) Pri gradnji je treba upoštevati Smernice za gradnjo radonsko varnih novih stavb novogradenj. 35. clen (rešitve in ukrepi za varovanje okolja - hrup) (1) Obmocje OPPN Ob Cesti talcev je glede na opredelitev PNRPv skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/2005 in 35/2008) uvršceno v: - II. stopnjo varstva pred hrupom na obmocju PEUP z oznako BL-69 s PNRP z graficno oznako SSv in - III. stopnjo varstva pred hrupom na obmocju PEUP z oznako BL-84 s PNRP z graficno oznako ZD. (2) Na delu EUPBL-69 potrebno zagotoviti mejne vrednosti kazalcev hrupa za namensko rabo stanovanja (II. stopnjo varstva pred hru-pom), kar se utemelji s projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dejavnosti, ki bi med obratovanjem povzrocale povecano obremenitev okolja s hrupom niso dovoljene. (3) Nova vecstanovanjska soseska ne predstavlja pomembnejšegavira hrupa za okolico. Vcasu uporabe nacrtovanih ureditev bo vir hru- UO pa sama dejavnost. Za morebitne toplotne crpalke in prezracevalne naprave in ostale naprave, ki povzrocajo hrup, ki je lahko v mirnem casu in še posebej v nocnem casu zelo motec, naj se lokacija le teh izbere s posebno pozornostjo. (4) Na obmocju OPPN Ob Cesti talcev bo vir hrupa v casu gradnje gradnja sama. Vcasu gradnje naj se okoliške prebivalce pravocasno in natancno obvesti o casovnem poteku in izvajanju najbolj hrupnih gradbenih del, da se hrupu po možnosti lahko izognejo. (5) Gradnjo objektov in njihovo uporabo je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji. 36. clen (rešitve in ukrepi za varovanje okolja - odpadki) (1) Komunalne odpadke v obmocju OPPN Ob Cesti talcev se zbira v skladu z obcinskim podrocnim predpisom. Na GP z oznako P1 se uredi plato za zbiranje komunalnih odpadkov. Odlaganje odpadkov naj se uredi tako, da ne bo privabilo živali, še posebej rjavega medveda. (2) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v casu gradnje se ravna skladno z veljavno zakonodajo in predpisi. 37. clen (rešitve in ukrepi za varovanje okolja - svetlobno onesnaževanje) (1) Na obmocju OPPN Ob Cesti talcev se nacrtuje ureditev razsvetljave v obmocju notranjih dostopnih cest in ob poteh osrednjih zu­nanjih zelenih površin. (2) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin se upošteva ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih dolocajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (3) Dovoljena je vgradnja izkljucno takšnih svetilk zunanje razsvetljave, ki imajo snop svetlobe usmerjen izkljucno na talno površino. 38. clen (zasnova protipoplavne zašcite obravnavanega obmocja) (1) Za obravnavano obmocje je bila izdelana Hidrološka hidravlicna presoja za gradnjo vecstanovanjskega objekta na poplavnem ob-mocju v Obcini Logatec (izdelalURBIKOM, HIDROLOŠKO-HIDRAVLICNE ŠTUDIJE, Matej Hozjan s.p., Logatec, št. proj. H8-12­2019, maj 2020, dopolnitev april 2022). (2) Iz študije izhaja, da je predpogoj za izgradnjo vecstanovanjskih objektov izgradnja zadrževalnika na Crnem potoku (upoštevajoc karakteristike zadrževalnika po DGD projektu Zadrževalnik na Crnem potoku, št. projekta 50-2186- 00-2020, izdelal Hidroinženiring d.o.o., februar 2020). (3) Glede na ugotovljene poplavne razmere so v študiji predlagani še naslednji varovalni ukrepi: - Dvig pritlicja objekta za 0,30 m od kote, ki predstavlja koto 100-letnih voda na investitorjevem zemljišcu, ob upoštevanju izgradnje zadrževalnika na Crnem potoku. Predlagana kota bo nudila ustrezno varnost za poplavno varno gradnjo. Kota pritlicja objekta (kota tal garažnega dela) bo izvedena na koti 473,62 m n.v. ali višje, to je Q100 + 0,30 m varnostnega nadvišanja. - Na vstopnih inštalacijah v objekte bodo protipovratni ventili, vsi preboji skozi temeljno plošco bodo 100 % zatesnjeni, hidroizolacija objektov bo vsaj do predlagane kote (473,62 m n.v.) izvedena brezhibno. - Elektricne in druge inštalacije, ki bi jim voda lahko škodovala se dvigne nad predlagano koto (473,62 m n. v.). Vse zunanje omarice (elektro, telekomunikacijske in CATV) bodo vgrajene višje od predlagane kote pritlicja. - Pokrovi jaškov hišne kanalizacije naj bodo v vodotesni izvedbi in na zaklep (da jih povratna poplavna voda ne dvigne in da poplavna voda ne vdira v njih). - Morebitne ograje na zemljišcu morajo biti take, da ne ovirajo razlivnih voda (ograja ne sme biti linijska ovira za tok poplavne vode). - Vsakdo, ki živi ali dela na obmocjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti ljudje naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pricnejo z izvajanjem osnovnih zašcitnih ukrepov za zašcito premicnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin, umik vozil ter vecjega vrednejšega premic­nega premoženja s poplavnega obmocja, obvešcanje obcinskega štaba civilne zašcite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoc bližnjim sosedom, ki so pomoci potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesrece (osebno in preko medijev) in priprava na poplave. - Na poplavnemobmocju se teren okoli objektov uredi, izravna na povprecni koti obstojecega terena (brez dovažanja materiala).Nasi­pavanje zemljišca izven poplavnega obmocja je, kar se tice poplavne varnosti, dovoljeno. (4) Pred prijavo zacetka gradnje objektov na predmetni lokaciji, skladno z gradbeno zakonodajo, morajo biti izvedeni omilitveni ukrepi in zgrajen zadrževalnik na Crnem potoku. 39. clen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami ter varstvo pred požarom) (1) V obmocju OPPN Ob Cesti talcev ni evidentiranih erozivnih in plazovitih obmocij. (2) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti (VII. stopnja po MCS) in sicer projektni pospešek tal 0,200 (g). Tem lastnostim je UO potrebno prilagoditi tehnicne rešitve gradnje oz. prostorske ureditve. (3) Zasnova varstva pred požarom za obravnavano obmocje in pripadajoce posamezne objekte mora biti zasnovana na protipožarnih zahtevah za varnostne ukrepe, ki so predpisani s podrocno zakonodajo. (4) Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja glede na predvideno namembnost obmocja in posamezne dejavnosti in pro-grame, ki so povezana s povecano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara na sosednja poselitvena obmocja. Skladno s predpisi je treba: - upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja, - zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in nacrtovati hidrantno omrežje s podzemnimi hidranti, - zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali protipožarne locitve, - zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter zagotoviti dostope, dovoze, poti in delovne površine za gasilsko intervencijo. (5) Požarna zašcita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti. (6) Obvezno je izvajanje ukrepov za preprecitev emisij snovi v tla (predvsem pred raztresanjem oz. razlivanjem gradbenih materialov), ki jih dolocajo veljavni podrocni predpisi predvsem s podrocja ravnanja z gradbenimi odpadki in podrocja varovanja tal in podtalnice. X. UKREPI ZEMLJIŠKE POLITIKE 40. clen (prostorski ukrepi) Na obmocju OPPN Ob Cesti talcev so na obmocju GPz oznako P2/1 in P2/2 dopustni ukrepi zemljiške politike v skladu z veljavnimi predpisi. XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NACRTOVANIH REŠITEV 41. clen (dopustna odstopanja) (1) Odstopanja pri funkciji objektov, velikosti objektov in odstopanja pri izgradnji infrastrukture in zunanji ureditvi objekta: - Na obmocju so možne tudi druge dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti za obmocja centralnih dejavnosti, v kolikor je njihov vpliv na okolje manjši ali enak predvidenim vplivom. - Dopustna so odstopanja od rešitev, dolocenih s tem odlokom, ce se pri nadaljnjem podrobnejšem preucevanju kazalcev hrupa, geolo­ških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju stavbe in zunanje ureditve poišcejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehnicnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere in so k novim rešitvam pridobljena ustrezna soglasja. Spremembe ne smejo bistveno spreminjati nacrtovanih rešitev OPPN. - Zunanja ureditev objekta in interno cestno omrežje se lahko prilagajta arhitekturnim rešitvam objekta, pod pogojem, da nove rešitve niso v nasprotju z javnimi interesi in so zanje pridobljena ustrezna soglasja. - Dopustno je odstopanje pri razporeditvi in številu parkirnih mest glede na ureditveno situacijo OPPN, pod pogojem, da je na parceli objekta zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za predvideno dejavnost. - V skladu s projektno rešitvijo je dopustna sprememba dostopov do objektov in lokacij delovnih površin za intervencijska vozila, ki morajo biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Poleg odstopanj navedenih od 18. do 28. clena tega odloka je dopustno tudi odstopanje od gabaritov, in sicer: - na zemljišcu izven poplavnih obmocjih velja ±0,50 m od nacrtovanih kot gotovega terena in nacrtovanih kot etaž stavb, z izjemo kote tal garažnega dela, ki ne sem biti nižja od 473,62 m n.v. - odstopanje od tlorisnih gabaritov nacrtovanih stavb in drugih nacrtovanih ureditev v okviru omejitev opredeljenih z regulacijskimi crtami; - odstopanje navzdol ni omejeno pri tlorisnih in višinskih gabaritih stavb; - se inštalacijskih in tehnoloških naprav ter opreme (npr.: dimniki, inštalacijski jaški, jaški dvigal, ipd.) ne šteje v dimenzije višinskih gabaritov. (3) Dopustna je tudi druga ureditev prometnega, energetskega, komunalnega in drugega gospodarskega omrežja, naprav in objektov kot je dolocena v graficnih prikazih pod pogojem, da: - bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proucevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše iz tehnicnega ali okolje varstvenega vidika, pri cemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere ali - ta odstopanja niso v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. (4) Dopustne so prilagoditve tras in lokacij posameznih infrastrukturnih naprav in prikljucnih mest, ce je zagotovljena ohranitev ozi­roma izboljšanje funkcije ter pridobljeno soglasje upravljavcev in lastnikov zemljišc za spremembo. Dopusten tudi potek posameznih infrastrukturnih vodov in naprav po drugih zemljišcih, kot je prikazano v graficnem nacrtu. (5) Dopustna so tudi manjša odstopanja od tehnicnih elementov za zakolicbo objektov in GP, ki so posledica natancnejše stopnje obde-lave projektov ali prenosa geodetskih podatkov v naravo. UO XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 42. clen (drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Med izvajanjem posegov na obmocju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstojecih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, ce so ob gradnji poškodovani. (2) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša, in da ne prihaja do zastojev na obstojecem cestnem omrežju. (3) V casu gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor. (4) Po zakljucku del je investitor dolžan odstraniti vse zacasne objekte, odvecni gradbeni in izkopani material pa mora odpeljati na ustrezno deponijo oziroma zagotoviti narocilo za prevzem gradbenih odpadkov, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin. (5) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je treba upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic, podanih k temu OPPN. 43. clen (posegi dopustni po izvedbi nacrtovanih ureditev) (1) OPPN velja do izvedbe predvidenih prostorskih ureditev. (2) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi: - odstranitev naprav in objektov, - vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminja zunanji gabarit objekta in konstrukcijska zasnova objekta, - postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustne v obmocju OPPN, - spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na obmocju OPPN, ce je na gradbeni parceli zagotovlje-no zadostno število parkirnih mest in zelenih površin. XIII. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 44. clen (zbirka prostorskih aktov) V zbirki prostorskih aktov v prostorskem informacijskem sistemu je za OPPN Ob Cesti talcev dodeljena identifikacijska številka: ID 2062. 45. clen (hramba) OPPN Ob Cesti talcev je izdelan v digitalni in analogni obliki. Hrani se na sedežu Obcine Logatec in je dostopen javnosti skladno z zakonom. 46.clen (nadzor) Nadzor nad zakonitostjo odloka izvaja pristojno ministrstvo, nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka pa opravlja pristojna inšpekcijska službe. 47. clen (uveljavitev) Ta odlok zacne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu Obcine Logatec. Številka: 3505-6/2019-103 Datum: 21. 6. 2022 Berto Menard, l.r. ŽUPAN UO Na podlagi tretjega odstavka 98. clena Zakona o javnih financah ((Uradni list RS, št. 11/11 – uradno precišceno besedilo, 14/13-popr. 101/13 in 55/15 – ZfisP in 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 195/20-odl. US) in 16. clena statuta Obcine Logatec (Logaške novice št. 1-2/2014 – uradno precišceno besedilo) je Obcinski svet Obcine Logatec na 24. redni seji, dne 21.6.2022 sprejel ZAKLJUCNI RACUN PRORACUNA OBCINE LOGATEC ZA LETO 2021 1. clen Sprejme se zakljucni racun proracuna Obcine Logatec za leto 2021, ki zajema vse prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proracuna. 2. clen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proracuna Obcine Logatec so bili v letu 2021 realizirani v naslednjih zneskih: A. IZKAZ RACUNA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Realizacija 2021 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 16.930.546,15 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 13.947.932,08 70 DAVCNI PRIHODKI 11.478.907,76 700 Davki na dohodek in dobicek 9.307.295,00 703 Davek na premoženje 1.922.592,73 704 Domaci davki na blago in storitve 254.916,14 706 Drugi davki -5.896,11 71 NEDAVCNI PRIHODKI 2.469.024,32 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 1.160.512,75 711 Takse in pristojbine 23.194,14 712 Denarne kazni 31.916,90 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 11.790,03 714 Drugi nedavcni prihodki 1.241.610,50 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.704.194,48 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 2.540,98 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišc in neop. dolg. sredstev 1.701.653,50 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domacih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujih virov 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.278.419,59 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 808.742,78 741 Prejeta sredstva iz državnega proracuna iz sredstev EU 469.676,81 UO II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 16.681.257,97 40 TEKOCI ODHODKI 3.283.063,59 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 1.030.752,40 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 164.206,45 402 Izdatki za blago in storitve 2.079.453,30 403 Placila domacih obresti 8.651,44 409 Rezerve 0,00 41 TEKOCI TRANSFERJI 7.016.059,42 410 Subvencije 191.285,79 411 Transferji posameznikom in gospodinjstvom 3.874.128,29 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 668.704,49 413 Drugi tekoci domaci transferi 2.281.940,85 414 Tekoci transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 6.020.482,53 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 6.020.482,53 43 INVESTICIJSKI TRANSFERJI 361.652,43 430 Investicijski transferi 0,00 431 Investicijski transferi pravnim osebam, ki niso PU 236.173,10 432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 125.479,33 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK (I. - II.) 249.288,18 (PRORACUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. IZKAZ FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Realizacija 2021 IV. PREJETAVRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETAVRACILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vracila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVECAJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povecanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povecanje namenskega premoženja v javnih skladih 0,00 in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE 0,00 KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) UO C. IZKAZ RACUNA FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Realizacija 2021 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Domace zadolževanje 0,00 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 159.996,00 55 ODPLACILA DOLGA 159.996,00 550 Odplacila domacega dolga 159.996,00 IX. POVECANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RACUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 89.292,18 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -159.996,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -249.288,18 STANJE SREDSTEV NA RACUNU konec leta 2020 9009 Splošni sklad za drugo stanje 2020 1.210.451,92 3. clen Zakljucni racun proracuna Obcine Logatec za leto 2021 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši pri­kaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, racunu fi­nancnih terjatev in naložb ter racuna financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proracuna Obcine Logatec za leto 2021. Sestavni del zakljucnega racuna je tudi nacrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o nacrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2021 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 4. clen Stanje sredstev na racunu Obcine Logatec ob koncu leta 2021 je 1.299.744,10 EUR, in so sestavni del proracuna za leto 2022. 5. clen Zakljucni racun proracuna Obcine Logatec za leto 2021 se objavi v Uradnem glasilu Obcine Logatec. Številka: 410-9/2022-3 Logatec, 21.6.2022 ŽUPAN OBCINE LOGATEC Berto MENARD, l.r. UO Na podlagi 21. in 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-Ain 80/20 – ZIUOOPE) in 15. clena Statuta Obcine Logatec (Logaške novice, št. 12/20) je Obcinski svet Obcine Logatec na svoji 24. redni seji, dne 21.6.2022, sprejel PRAVILNIK o subvencioniranju sistemov za uporabo pitne vode in deževnice v obcini Logatec I. SPLOŠNA DOLOCBA 1. clen (1) S tem pravilnikom se dolocajo pogoji in postopek dodeljevanja subvencij, namenjenih za nakup in vgradnjo individualnih ali skupinskih sistemov za zbiranje in uporabo deževníce ter ureditve virov pitne vode za gospodinjstva (v nadaljevanju: sistemov) iz enostanovanjskih ali vecstanovanjskih stavb na obmocju obcine Logatec. (2)Vbesedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnicni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. UPRAVICENCI DO SUBVENCIJE 2. clen (1) Upravicenci do dodelitve subvencij so fizicne osebe, ki so lastniki ali solastniki enostanovanjskih ali vecstanovanjskih stavb, kmetijskih in drugih gospodarskih objektov ter najemniki stanovanjskih, kmetijskih in drugih privatnih gospodarskih objektov ali stanovanjskih enot, ki imajo z lastnikom objekta ali stanovanjske enote sklenjeno dolgorocno najemno pogodbo (najmanj za pet let), v kateri je opredeljena tudi pravica oziroma dolžnost najemnika do vlaganj v objekt ali imajo ustrezno soglasje lastnika (v nadaljevanju: upravicenci). (2) Vsi navedeniupravicenci morajo imeti stalno prebivališce na obmocju obcine Logatec. Upravicenec lahko kandidira za proracunska sredstva le enkrat za posamezni objekt, kjer ima stalno prebivališce. (3) Do subvencije niso upravicene pravne osebe in lastniki ali solastniki nelegalno zgrajenih objektov. (4) Do subvencije za ureditev virov pitne vode so upraviceni lastniki ali solastniki objektov na obmocjih: - kjer ni predvidena izgradnja vodovodnega omrežja, - kjer se ni možno prikljuciti na javno vodovodno omrežje in je potrebno urediti vir pitne vode oz. obstojeci vodni vir ne ustreza ali ne zadošca potrebam gospodinjstva. (5) Prejemniki subvencij za ureditev virov pitne vode se bodo takoj ko bo mogoce prikljucili na javno vodovodno omrežje. (6) Investicijskestroške za ureditev virov pitne vode lahko upravicene osebe iz prejšnjega clena uveljavljajo tudi za obdobje preteklega koledarskega leta. (7) Vsi upraviceni stroški so morali nastati po sprejetju pravilnika, kar se izkazuje z datumom racunov. III. POSTOPEK ZA DODELITEV SUBVENCIJE 3. clen (1) Postopek za dodelitev proracunskih sredstev v skladu z razpisnimi pogoji vodi triclanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. (2) Naloge komisije so: -odpiranje in pregled vlog, -ocena upravicenosti vlog, -priprava porocila s predlogom upravicencev in višine subvencij po posameznih upravicencih, -spremljanje namenske porabe subvencij, -druge naloge, povezane z izvedbo javnega razpisa. UO (3) Komisija obravnava vse popolne in pravocasno prispele vloge po vrstnem redu prispetja in pripravi seznam upravicencev za dodelitev subvencij najkasneje v roku 15 dni od obravnave vlog. (4) Pri obravnavi vlog se upoštevajo merila iz razpisa. V primeru vec enakovrednih prispelih popolnih vlog se sredstva razdeljujejo po vrstnem redu prispetja do porabe proracunskih sredstev posameznega leta za ta namen. (5) Na podlagi predloga komisije o dodelitvi subvencij obcinska uprava izda odlocbo. Zoper odlocbo je mogoca pritožba pri županu. (6) Upravicenec lahko pridobi subvencijo za isto naložbo le enkrat. Vkolikor je upravicenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravicen. (7) Upravicenec v obdobju 3 let od prejema subvencije ne sme odtujiti sistema, za katerega je prejel subvencijo, razen ce je bila stavba, za katero se je vgradil sistem, v tem casu prikljucena na javni vodovod v upravljanju izvajalca javne službe. IV. JAVNI RAZPIS 4. clen Obcina za vsako tekoce leto objavi javni razpis na obcinski spletni strani ali v uradnem glasilu Obcine Logatec. V javnem razpisu se doloci: -naziv in sedež obcine, -pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, -predmet javnega razpisa, -pogoje za kandidiranje na javnem razpisu, -merila, -razpoložljivo višino sredstev, rok in naslov vložitve vlog, -rok, v katerem bodo upravicenci obvešceni o izidu, -kraj, cas in osebo, pri kateri lahko upravicenci pridobijo informacije in razpisno dokumentacijo. V. VLOGA 5. clen (1) Po zakljuceni naložbi, vendar najkasneje do 31. 10. tekocega leta, pošljejo upravicenci vlogo za subvencijo z vsemi zahtevanimi prilogami na Obcino Logatec. (2) Vlagatelji se na javni razpis prijavijo s pisno vlogo. Vloga se poda na obrazcih razpisne dokumentacije na naslov: Obcina Logatec, Tržaška cesta 50A, 1370 Logatec. (3) Vloga mora biti popolna. Za popolno vlogo se šteje, ko ima vloga priložena vsa dokazila, ki so dolocena z razpisno dokumentacijo in veljavno zakonodajo. Ce vloga ob vložitvi ni popolna, se prosilca pozove, naj vlogo v roku 8 dni dopolni. Ce tega ne stori, oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, se vloga zavrže. VI. VIŠINA SUBVENCIJ 6. clen (1) Sredstva za nakup sistema se vsako leto zagotovijo v proracunu Obcine Logatec. Na podlagi dolocene višine sredstev se objavi javni razpis, ki natancno doloca pogoje za dodelitev subvencij. (2) Višina subvencije za sistem za zbiranje in uporabo deževnice je do 50 % upravicenih stroškov, oziroma najvec 500,00 EUR za objekt, kjer ima upravicenec stalno prebivališce. Višina subvencije za ureditev vira pitne vode je do 50 % upravicenih stroškov, oziroma najvec 2.500,00 EUR za objekt, kjer ima upravicenec stalno prebivališce. VII.POGODBA IN NAKAZILO SUBVENCIJE 7. clen (1) Medsebojne pravice in obveznosti med upravicencem ter Obcino Logatec se dolocijo s pogodbo. UO (2) Komisija upošteva pri oblikovanju seznama prejemnikov proracunskih sredstev merila iz razpisa in datum prispelosti popolne vloge. Sredstva se dodeljujejo enkrat letno do porabe financnih sredstev sprejetega proracuna. (3) Nakazilo subvencije se izvrši na osebni racun upravicenca 30. dan od prejema popolne vloge. VIII.NADZOR IN SANKCIJE 8. clen (1) Proracunska sredstva se Iahko porabijo samo za namen, za katerega so dodeljena. Komisija Iahko pred izplacilom subvencije opravi ogled sistema, za katero se subvencija dodeljuje. (2) Ce komisija ugotovi, da so bila sredstva porabljena za drug namen, da so bila dodeljena na podlagi neresnicnih podatkov, druge nepravilnosti pri porabi subvencije oziroma je prejemnik prekršil razpisna dolocila, je Obcina upravicena zahtevati vracilo dodeljenih sredstev v enkratnem znesku. V teh primerih bo moral prejemnik vrniti sredstva s pripadajocimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. IX. KONCNE DOLOCBE 9. clen Ta pravilnik zacne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Obcine Logatec. Številka: 007-12/2022 Datum: 21. 6. 2022 Berto MENARD, l.r. ŽUPAN OBCINE LOGATEC UO Na podlagi 21. in 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.94/07– uradno precišceno besedilo,76/08,79/09,51/10,40/12– ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno precišceno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb) ter 9. in 15. clena Statuta Obcine Logatec (Logaške novice, št. 12/20) je Obcinski svet Obcine Logatec na svoji 24. redni seji, dne 21. 6. 2022, sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU DEJAVNOSTI HUMANITARNIH ORGANIZACIJ, KI DELUJEJO NA OBMOCJU OBCINE LOGATEC I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. clen Ta pravilnik ureja nacin dela Obcine Logatec (v nadaljevanju: obcina) v postopkih izbire, sklepanja pogodb in izvajanja nadzora nad pogodbami, sklenjenimi z izvajalci na podrocju humanitarnih dejavnosti. 2. clen Obcina sofinancira izvajanje humanitarnih in socialnih programov ter projektov organizacij za reševanje socialnih stisk in težav oziroma za reševanje socialnih potreb posameznikov. 3. clen Financna sredstva obcinskega proracuna se oblikujejo v okviru obcinske proracunske postavke 20004, ki vsebuje nacrtovana sredstva za sofinanciranje programov iz prejšnje tocke tega pravilnika. II. POGOJI ZA FINANCIRANJE 4. clen Izvajalci programov, ki delujejo na podrocju humanitarnih dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • so vpisani v register ali v razvid po veljavni zakonodaji, • so dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoc, invalidske organizacije ter druge prostovoljne in neprofitne organi­zacije, ki imajo sedež ali poslovno enoto ali tedensko, redno dejavnost v obcini Logatec, ki se izvaja najmanj eno leto pred prijavo na javni razpis, • izvajajo najmanj en humanitarni, socialni program ali program obcinskega pomena z elementi skrbi za zdravje in reševanje socialnih stisk posameznikov ali skupin v obcini, • imajo v skladu s 5. clenom tega pravilnika, za obdobje, ki je doloceno v razpisni dokumentaciji, izdelan, financno ovrednoten, letni delovni program, iz katerega so razvidni delovanje, programi in projekti, • imajo clane in uporabnike izvedenega programa s stalnim bivališcem v obcini Logatec. III. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV 5. clen (1) Pri ocenjevanju financno ovrednotenih letnih delovnih programov humanitarnih organizacij se upoštevata naslednji merili: vsebina letnega programa in clanstvo. (2) Vsebina letnega programa: • posebni programi ali projekti za zmanjševanje in preprecevanje socialnih stisk na obmocju obcine Logatec, • organizacija predavanj in delavnic na obmocju obcine Logatec, • organizacija humanitarnih in dobrodelnih prireditev na obmocju obcine Logatec, • pomoc posameznikom in družinam v obliki financnih sredstev ali materiala (obisk), pri cemer je najvišje število oblik pomoci na leto: 30, • navedba prisotnosti drugih sofinancerjev, kot so druge obcine, državne ustanove, donatorji in podobno. UO (3) Clanstvo: • sedež izvajalca programa ali projektov humanitarnih dejavnosti v obcini Logatec ali izven nje, • število uporabnikov humanitarnega, socialnega programa ali projektov s stalnim bivališcem v obcini Logatec, • število izvajalcev s posebnimi znanji in vešcinami s stalnim bivališcem v obcini Logatec, • vkljucevanje prostovoljcev pri izvajanju projektov / programov s stalnim bivališcem v obcini Logatec. IV. PREDNOSTI PRI IZBIRI FINANCIRANJA DEJAVNOSTI 6. clen Pri dolocenih programih in projektih humanitarnih organizacij se lahko prednostno upošteva: • nujnost programa oziroma, ce bi se z ukinitvijo programov in projektov bistveno poslabšala socialna varnost uporabnikov ali otežilo reševanje ogroženih ljudi in življenj, • uspešno izvajanje programov v daljšem casovnem obdobju. V. POSTOPEK JAVNEGA RAZPISA V. A Postopek javnega razpisa 7. clen Postopek javnega razpisa se izvede skladno z dolocili zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen ce ta pravilnik ne doloca drugace. 8. clen Župan sprejme sklep o zacetku postopka za izbiro programov ali projektov, ki mora vsebovati najmanj naslednje elemente: - naziv in sedež razpisovalca, -predmet razpisa (razpisno podrocje, dejavnost), -kdo se lahko prijavi na razpis, -okvirno višino sredstev, ki se bo dodeljevala, -kriterije in merila za izbor, -kraj, cas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo, -rok za oddajo predlogov in nacin oddaje (datum, cas, naslov, oznaka), -rok za izdajo sklepov o izbiri in sklenitev pogodb, -obdobje za porabo dodeljenih sredstev. 9. clen (1) Razpis se objavi v obcinskem glasilu in na spletnih straneh obcine. (2) V casu razpisa mora biti dokumentacija razpisa dosegljiva vsem zainteresiranim na spletni strani in sedežu obcine. 10. clen (1) Vloge se sprejemajo v vložišcu obcine. (2) Vsaka vloga ter njene dopolnitve se evidentirajo kot ena zadeva. (3) Uradna oseba vložišca, ki sprejema vloge, prispele na razpis, na vsaki vlogi jasno oznaci datum in cas prejema oziroma oddaje na pošti. Na enak nacin evidentira tudi vsako dopolnitev oziroma spremembo vloge. 11. clen (1) Vloga, prispela na razpis, je pravocasna, ce je prispela v roku, dolocenem v besedilu razpisa. (2) Vloga je popolna, ce vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih doloca besedilo razpisa. (3) Vloga se šteje za popolno tudi v primeru, ce se je prijavitelj prijavil na vec sklopov ali podrocij istega razpisa in je samo eni od vlog priložil vse obvezne sestavine. (4) Upravicena oseba je tista oseba, katere vloga izpolnjuje pogoje, dolocene v besedilu razpisa. Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na osnovi obveznih dokazil in vloge predlagatelja. UO 12. clen (1) Strokovna komisija (v nadaljevanju: komisija) je posvetovalno telo župana za posamezna podrocja oziroma vidike humanitarne dejavnosti, katere clane imenuje župan na predlog svetniških skupin. (2) Svetniške skupine predlagajo clane komisije, z njihovim soglasjem, izmed strokovnjakov s podrocja humanitarnih dejavnosti v obcini. (3) Komisijo sestavljajo trije clani. Njen mandat je štiri leta in sovpada z mandatom obcinskega sveta. Clani in clanice komisije na konstitutivni seji imenujejo predsednika / predsednico, ki sklicuje in vodi seje. (4) Za neposredno in enotno uporabo posameznih meril iz 5. in 6. clena tega pravilnika, sprejme komisija, za podrocje razdeljevanja sredstev humanitarnim organizacijam, ki delujejo na obmocju obcine Logatec, tockovnik, s katerim razcleni in natancneje opredeli posamezne elemente teh meril. 13. clen (1) Vloge, prispele na razpis, odpre komisija. (2) Komisija o postopku odpiranja vlog sestavi zapisnik, v katerega vpiše zlasti naslednje podatke: – naslov, prostor in cas odpiranja vlog, – imena navzocih clanov komisije, – ugotovitve o prepoznih in nepopolnih vlogah ter vlogah, ki jih niso vložile upravicene osebe, – seznam vlog, ki ustrezajo pogojem poziva ali razpisa. (3) Komisija preda vloge pristojnemu uslužbencu, ki zanjo pripravi povzetek vlog (preglednico s kljucnimi podatki). 14. clen Na podlagi ugotovitev iz zapisnika o odpiranju vlog o prepoznih in nepopolnih vlogah ter vlogah, ki jih niso vložile upravicene osebe, obcinska uprava izda sklep o zavrženju takih vlog. 15. clen Presojo in ocenjevanje vseh pravocasnih in popolnih vlog upravicenih oseb izvede komisija, ki ovrednoti programe ali projekteglede na v razpisu objavljene kriterije ter pripravi porocilo. 16. clen Porocilo komisije mora vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta. Iz obrazložitve mora biti razvidna povezava med kriteriji razpisa in razlogi za predlagano odobritev ali zavrnitev. 17. clen Koncni predlog komisije vkljucuje: - dosežene tocke, - pisno utemeljitev in - predlog komisije o višini sofinanciranja programa ali projekta. 18. clen Obcinska uprava izda odlocbo o sofinanciranju programov ali projektov. V. B Sklepanje in izvajanje nadzora nad pogodbami 19. clen (1) Na podlagi izdane odlocbe o sofinanciranju obcina sklene z izbranim predlagateljem (v nadaljevanju: izvajalcem) pogodbo, s katero se uredijo vsa medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem obcinskih sredstev za sofinanciranje predmeta pogodbe in njegovo izvedbo. (2) Izvajalec mora vrniti podpisano pogodbo v roku, dolocenem v pogodbi, sicer se šteje, da je odstopil od zahteve za sofinanciranje. Rok za podpis pogodbe se lahko podaljša, ce izvajalec obcini pisno sporoci objektivne razloge za podaljšanje roka, oziroma se lahko skrajša v skladu z roki, ki jih urejajo predpisi o zakljucku proracunskega leta. UO 20. clen (1) Pogodba vsebuje najmanj naslednje sestavine: – pogodbene stranke (naziv, naslov, davcna številka, številka racuna, zastopnik), – opredelitev javnega interesa, zaradi katerega se dodeljujejo sredstva, – predmet pogodbe, – naziv, obseg, cas realizacije, celotno vrednost in višino sofinanciranja projekta ali programa in posameznih programskih sklopov, – trajanje pogodbe, – rok, do katerega lahko izvajalec crpa financna sredstva, – elemente zahtevkov za izplacila v primeru, da so potrebni, – navedbo skrbnikov pogodbe za vsako stranko, – obveznost navajanja obcine kot sofinancerja, – obveznost porocanja izvajalca obcini, – nacin nadzora nad zakonito in namensko porabo sredstev, – dolocilo o sankcijah, ce izvajalec nenamensko porabi dodeljena sredstva ali ne izpolni predmeta pogodbe, – dolocilo, da mora izvajalec sproti obvešcati obcino o spremembah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogodbenih obveznosti, – datum podpisa, podpis in žig. (2) Glede na posebnosti predmeta pogodbe lahko pogodba vsebuje tudi dodatne sestavine. Pristojni uslužbenci so praviloma tudi skrbni­ki pogodb. 21. clen Skrbniki pogodb so odgovorni za spremljanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti izvajalcev programov ali projektov, ki so prejeli javna sredstva, in namensko uporabo sredstev. 22. clen Izvajalec je dolžan obvestiti obcino o spremembi okolišcin, ki utegnejo vplivati na izpolnitev njegovih pogodbenih obveznosti, v po­godbeno dolocenem roku, po nastanku spremembe, oziroma, ko je za spremembo izvedel. 23. clen (1) Izvajalec je dolžan obcino po pozivu in navodilih pristojnega uslužbenca predložiti zakljucno porocilo o poteku in rezultatih izvedbe predmeta pogodbe, skladno z roki, dolocenimi v pogodbi. (2) S pogodbo je lahko dolocena tudi obveznost delnega porocanja. V primeru dvoma lahko skrbnik pogodbe zahteva dodatna poja­snila oziroma dokazila, ki so povezana s predmetom pogodbe. (3) Skrbnik pogodbe pripravi celovito evalvacijo izvedenih programov in projektov ter evalvacijo doseganja ciljev poziva ali razpisa. VI. KONCNI DOLOCBI 24. clen (1) Ta pravilnik se objavi v uradnem glasilu Obcine Logatec in zacne veljati petnajsti dan po objavi. (2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju dejavnosti humanitarnih organizacij, ki delujejo na obmocju obcine Logatec (Logaške novice, št. 4/07). Številka: 007-22/2022-2 Datum: 18. 5. 2022 Berto MENARD, l.r. ŽUPAN UO Na podlagi 21. in 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno precišceno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb) ter 9. in 15. clena Statuta Obcine Logatec (Logaške novice, št. 12/20) je Obcinski svet Obcine Logatec na svoji 24. redni seji, dne 21. 6. 2022, sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROJEKTOV DRUGIH DRUŠTEV NA OBMOCJU OBCINE LOGATEC I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. clen S tem pravilnikom se doloca pogoje, merila in postopke za sofinanciranje projektov drugih društev, ki jih iz obcinskega proracuna sofinancira Obcina Logatec (v nadaljevanju: obcina). 2. clen Financna sredstva obcinskega proracuna se oblikujejo v okviru proracunske postavke: 18102 sofinanciranje projektov drugih društev, ki vsebuje nacrtovana sredstva za sofinanciranje projektov drugih društev, kot jih doloca ta pravilnik. II. POGOJI ZA SOFINANCIRANJE 3. clen (1) Po tem pravilniku se sofinancira projekte društev, katerih projekti niso sofinancirani preko javnih razpisov obcine izvedenih na podlagi drugih splošnih aktov obcine, njihova dejavnost pa pomeni prispevek k zadovoljevanju javnih potreb ali prepoznavnosti obcine, izboljšanje kakovosti življenja obcanov in dostopnost do razlicnih dejavnosti (v nadaljevanju: druga društva). (2) Izvajalci so lahko upravicenci do sofinanciranja, ce izpolnjujejo vsaj naslednje pogoje: -so registrirani kot društvo s sedežem na obmocju obcine Logatec, -izvajajo projekte, za katere od obcine niso prejeli sofinanciranja na podrocju turizma, kulture, dedišcine, športa, mladinske in humanitarne dejavnosti ter dejavnosti na podrocju starejših, -imajo clane, s stalnim prebivališcem v obcini Logatec, -njihovi projekti niso pridobitne narave. (3) Izvajalci projektov, ki kandidirajo za proracunska sredstva na razpisu dolocenem s tem pravilnikom, ne smejo kandidirati na drugih razpisih obcine. III. POSTOPEK JAVNEGA RAZPISA 4. clen Postopek javnega razpisa se izvede skladno s tem pravilnikom, v delu odlocanja o dodelitvi sredstev pa se smiselno uporabljajo dolocila zakona, ki ureja splošni upravni postopek. 5. clen Župan sprejme sklep o zacetku postopka za izbiro projektov, ki mora vsebovati najmanj naslednje elemente: -naziv in sedež razpisovalca, -pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, -predmet javnega razpisa (razpisno podrocje, dejavnost), -pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, -okvirno višino sredstev, ki se bo dodeljevala, -kriterije in merila za izbor, -kraj, cas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo, -rok za oddajo predlogov in nacin oddaje (datum, cas, naslov, oznaka), -rok za izdajo odlocb o izbiri in sklenitev pogodb, -obdobje za porabo dodeljenih sredstev. UO 6. clen (1) Javni razpis se objavi v obcinskem glasilu ali na spletnih straneh obcine. (2) V casu javnega razpisa mora biti dokumentacija javnega razpisa dosegljiva vsem zainteresiranim na spletni strani. 7. clen Vloge, v obliki kontrolnega obrazca se sprejemajo v sprejemni pisarni obcine. 8. clen (1) Vloga, prispela na javni razpis, je pravocasna, ce je prispela v roku, dolocenem v besedilu javnega razpisa. Prepozne vloge obcina zapecatene vrne pošiljatelju. (2) Vloga je popolna, ce vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih doloca besedilo javnega razpisa. (3) Do sofinanciranja je upravicen tisti izvajalec, katerega vloga izpolnjuje pogoje, dolocene v besedilu javnega razpisa. Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na osnovi dokazil in vloge izvajalca. 9. clen (1) Posamezna opravila v postopku javnega razpisa vodi strokovna komisija (v nadaljevanju: komisija), ki je posvetovalno telo župana in katere clane imenuje župan. (2) Komisijo sestavljajo trije clani. Clan komisije je lahko le polnoletna oseba. Mandat komisije sovpada z mandatom obcinskega sveta. Clani komisije na konstitutivni seji izmed sebe imenujejo predsednika oziroma predsednico, ki sklicuje in vodi seje. 10. clen (1) Vloge, prispele na javni razpis, odpre komisija. (2) Komisija o postopku odpiranja vlog sestavi zapisnik, v katerega vpiše zlasti naslednje podatke: -naslov, prostor in cas odpiranja vlog, -imena navzocih clanov komisije, -imena oziroma nazive vlagateljev vlog po vrstnem redu odpiranja vlog, -ugotovitve o prepoznih in nepopolnih vlogah ter vlogah, ki jih niso vložile upravicene osebe, -seznam vlog, ki ustrezajo pogojem javnega razpisa. 11. clen Presojo in ocenjevanje vseh pravocasnih in popolnih vlog upravicenih oseb izvede komisija, ki ovrednoti projekte, glede na kriterije ter pripravi porocilo. 12. clen Porocilo komisije mora vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega projekta. Iz obrazložitve mora biti razvidna povezava med kriteriji javnega razpisa in razlogi za predlagano odobritev ali zavrnitev. 13. clen Koncni porocilo komisije vkljucuje: - dosežene tocke, - pisno utemeljitev in - podatek o višini sofinanciranja projekta. 14. clen Izbranim izvajalcem obcinska uprava izda odlocbo o sofinanciranju projektov, neizbranim pa odlocbo o zavrnitvi, v skladu z dolocbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. IV. SKLEPANJE POGODB Z IZVAJALCI 15. clen (1) Na podlagi dokoncnih odlocb o sofinanciranju obcina z izbranimi izvajalci sklene pogodbe o sofinanciranju, s katerimi se uredijo vsa medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem obcinskih sredstev za sofinanciranje na javnem razpisu odobrenih projektov. UO (2) Izvajalec mora vrniti podpisano pogodbo v roku, dolocenem v odlocbi, sicer se šteje, da je odstopil od vloge na javnem razpisu. Rok za podpis pogodbe se lahko podaljša, ce izvajalec obcini pisno sporoci objektivne razloge za podaljšanje roka, oziroma se lahko skrajša v skladu z roki, ki jih urejajo predpisi o zakljucku proracunskega leta. 16. clen (1) Pogodba vsebuje zlasti naslednje sestavine: -pogodbene stranke (naziv, naslov, davcna številka, številka racuna, zastopnik), -opredelitev javnega interesa, zaradi katerega se dodeljujejo sredstva, -predmet pogodbe, -naziv, obseg, cas realizacije, celotno vrednost in višino sofinanciranja projekta, -trajanje pogodbe, -rok, do katerega lahko izvajalec crpa financna sredstva, -elemente zahtevkov za izplacila v primeru, da so potrebni, -navedbo skrbnikov pogodbe za vsako pogodbeno stranko, -obveznost navajanja obcine kot sofinancerja, -obveznost porocanja izvajalca obcini, -nacin nadzora nad zakonito in namensko porabo sredstev, -dolocila o sankcijah, ce izvajalec nenamensko porabi dodeljena sredstva ali ne izpolni predmeta pogodbe, -dolocilo, da mora izvajalec sproti obvešcati obcino o spremembah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogodbenih obveznosti, -datum podpisa, podpis in žig. (2) Glede na posebnosti predmeta pogodbe lahko pogodba vsebuje tudi dodatne sestavine. V. SPREMLJANJE IN NADZOR NAD PORABO SREDSTEV 17. clen Nadzor nad izvajanjem pogodb o sofinanciranju z izvajalci in porabo proracunskih sredstev izvaja obcinska uprava. 18. clen Izvajalec je dolžan obvestiti obcino o spremembi okolišcin, ki utegnejo vplivati na izpolnitev njegovih pogodbenih obveznosti, v pogodbeno dolocenem roku, po nastanku spremembe, oziroma, ko je za spremembo izvedel. 19. clen (1) Izvajalec je dolžan obcini predložiti zakljucno porocilo o poteku in rezultatih izvedbe predmeta pogodbe, skladno z roki, dolocenimi v pogodbi. (2) S pogodbo je lahko dolocena tudi obveznost delnega porocanja. Vprimeru dvoma lahko obcinska uprava zahteva dodatna pojasnila oziroma dokazila, ki so povezana s predmetom pogodbe. VI. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV 20. clen (1) Merila in kriteriji za ocenjevanje in vrednotenje prijavljenih projektov so podlaga za odlocitev o izbiri in o višini sofinanciranja iz obcinskega proracuna obcine in so sestavni del tega pravilnika. (2) Obcina sofinancira projekte društva. 21. clen Za ocenjevanje projektov se uporablja naslednja merila in kriterije: Status društva – Status nevladne organizacije v javnem interesu (Zakon o nevladnih organizacijah) Status Število tock Brez statusa 0 Priznan status 50 UO Projekt se izvaja na ravni Raven projekta Število tock Obcinska raven 10 Regijska raven 50 Državna raven 100 Mednarodna raven 150 Izvedba projekta Izvedba Število tock Publikacija 150 Prireditev 150 Udeležba / gostovanje 100 Sodelovanje Prevladujoci partner v projektu Število tock Obcina Logatec 5 Krajevna skupnost 15 Druga ustanova, društvo 30 Število let delovanja Število let Število tock Od 1 leta do 10 let 10 Od 11 let do 20 let 20 Od 21 let do 30 let 30 Od 31 let do 40 let 40 Od 41 let do 50 let 50 Vec kot 50 let 60 Nagrada za jubilej (okrogla obletnica delovanja) Število let delovanja Število tock 10 let 10 20 let 20 30 let 30 40 let 40 50 let 50 Za vsakih nadaljnjih 10 let obletnice, se prišteje po 10 tock (npr. 70 let = 70 tock). Število aktivnih clanov, ki so placali clanarino Število clanov Število tock Od 1 do 10 10 Od 11 do 30 30 Od 31 do 50 50 Od 51 do 100 70 Vec kot 100 100 UO Drugi viri sofinanciranja Projekt sofinancirajo, razen Obcine Logatec, tudi drugi financerji. Število tock Do 10 % drugih virov financiranja 10 Do 30 % drugih virov financiranja 30 Do 50 % drugih virov financiranja 50 Nad 50 % drugih virov financiranja 70 22. clen (1) Merila so dolocna s številom tock. Vrednost tocke se izracuna za vsako proracunsko leto posebej in je odvisna od višine sredstev, ki so v proracunu obcine zagotovljena za sofinanciranje tega podrocja. (2) Posamezni prijavitelj lahko prijavi najvec tri projekte v proracunskem letu. VI. KONCNI DOLOCBI 23. clen Ta pravilnik se objavi v uradnem glasilu Obcine Logatec in zacne veljati petnajsti dan po objavi. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju projektov drugih društev, na obmocju obcine Logatec (Logaške novice, št. 4/18). Številka: 007-22/2022-2 Datum: 23. 5. 2022 Berto MENARD, l.r. ŽUPAN UO Na podlagi 127. do 131. clena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.61/17, v nadaljnjem besedilu: ZUrep-2) in 15. clena Statuta Obcine Logatec (Logaške novice, št. 12/20), je Obcinski svet Obcine Logatec na 24. redni seji, dne 21.6.2022, sprejel naslednji S K L E P o potrditvi lokacijske preveritve - širitev in preoblikovanje obsega stavbnega zemljišca v enoti urejanja prostora z oznako ZI­19 v obcini Logatec - ID: 2834 1. clen S temsklepom se potrdi Elaborat lokacijske preveritve za obmocje posamicne poselitve v EUPZI-19 v obcini Logatec, ki ga je izdelalo podjetje Studio Formika, d.o.o., Kraška ulica 2, 1380 Cerknica, odgovorni prostorski nacrtovalec Nejc Gosak, univ.dipl.inž.arh., št. elaborata 12/2021, Cerknica, oktober 2021, dopolnitev marec 2022. 2. clen (1) Lokacijska preveritev se nanaša na širitev in preoblikovanje stavbnega zemljišca na zemljišcih s parc. št. *52/1-del, *52/2, 130/4­del, 131/5-del, 974/9-del in 130/2-del, vse k.o. Petkovec. (2) Sestavni del tega sklepa je graficni prikaz prilagojene in natancno dolocene oblike in velikosti obmocja stavbnega zemljišca. (3) Identifikacijska številka lokacijske preveritve v zbirki prostorskih aktov je ID: 2834. 3. clen (1) Namen elaborata lokacijske preveritve je dolocitev obsega stavbnega zemljišca pri posamicni poselitvi s preoblikovanjem oblike zazidljivega obmocja. S preoblikovanjem se zagotovi ustrezno velikost zazidljivega zemljišca, za gradnjo vecjega gospodarskega objekta za predelavo lesa. (2) Stavbna zemljišca posamicne poselitve v EUPZI-19 se preoblikujejo na nacin; izvzem nezazidanega veljavnega stavbnega zem­ljišca na zemljišcih s parc. št. *52/1-del, *52/2, 130/4-del, 131/5-del in 974/9-del, vse k.o. Petkovec, v izmeri 411,92 m2, ki se vrne v primarno rabo. Na racun izvzema se stavbno zemljišce na zemljišcu parc. št. 130/4-del, k.o. Petkovec poveca za 409,43 m2, dodatno se izvorno stavbno zemljišce na zemljišcih parc. št. 130/2-del in 130/4-del, obe k.o. Petkovec poveca za 598,82 m2. 4. clen (1) Ta sklep pricne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu Obcine Logatec. (2) Sklep se evidentira v prostorskem informacijskem sistemu z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov: 2834. Št.: 007-19/2022-1 VLogatcu, dne 12. 4. 2022 Berto MENARD, l.r. ŽUPAN UO Na podlagi 28. clena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07-ZPolS-D, 11/11, 28/11-odl. US in 98/13) in 15. clena Statuta Obcine Logatec (Logaške novice, št. 12/20) je Obcinski svet Obcine Logatec na 24. redni seji, dne 21. 6. 2022, sprejel SKLEP o delnem povracilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v obcini Logatec za volilno leto 2022 1. clen S tem sklepom se dolocijo upravicenci in kriteriji za delno povracilo stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v obcini Logatec za volilno leto 2022. 2. clen Organizatorji volilne kampanje, ki so jim pripadli mandati za clane obcinskega sveta, imajo pravico do povracila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljeni glas, pri cemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseci zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz porocila obcinskemu svetu in racunskemu sodišcu. 3. clen Organizatorji volilne kampanje za župana, katerih kandidati so dosegli najmanj 10 % od skupnega števila volilnih upravicencev, ki so glasovali, imajo pravico do povracila stroškov volilne kampanje v višini 0,12 EUR za vsak dobljeni glas. Ce pride na volitvah za župana do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravicena do povracila stroškov v višini 0,12 EUR le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu. Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseci zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz porocila obcinskemu svetu in racunskemu sodišcu. 4. clen Stroški volilne kampanje za volitve clanov v obcinski svet ne smejo preseci 0,40 EUR na posameznega volilnega upravicenca v obcini. Stroški volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseci 0,25 EUR na posameznega volilnega upravicenca v obcini. Ce pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povecajo še za 0,15 EUR na posameznega volilnega upravicenca v obcini. 5. clen Organizatorju volilne kampanje za volitve v obcinski svet ali za volitve za župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proracuna Obcine Logatec 30. dan po predložitvi porocila racunskemu sodišcu in obcinskemu svetu ter obravnavi le-tega na seji obcinskega sveta. 6. clen Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Obcine Logatec. Številka: 041-5/2022-5 Logatec, 21. 6. 2022 Berto Menard, l.r. ŽUPAN UO