Naročnina listu: =
Celo leto . . K IO— Pol leta . . „ 5'— Četrt leta . . „	2‘50
Mesečno . . „ r— Zunaj Avstrije: = Celo leto . . K 15-—
Posamezne številke s:	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža" izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravniStvo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Na Rusko-Poljskem.
Dunaj, 6. novembra 1914.
Nemška armada na severnem Rusko-Poljskem se je, kakor pravijo ruska poročila, na novo razvrstila za reko Warte (v poljskem okrožju Kalisz ob meji nemške pokrajine Poznanjsko.) Ruska armade je došla že do erte Woclawek—Leczyca—Potrkov. Pričakujejo se važni dogodki.
Na južnem Rusko-Poljskem se razvršča avstrijska Danklova armada v nove postojanke. Sovražnik je včeraj sledil naši armadi samo s kavalerijo in z manjšimi raznovrstnimi četami. Glavna sila ruske armade je obstala v prostoru med mestama Kielce—Osiek (na izhodni strani izliva reke Wy sloka v Vislo), kjer se je utaborila v močne okope.
Vsled ruskega prodiranja na južno Rusko-Poljskem severno od Visle se je odločilo naše poveljstvo, da je umaknilo ob spodnjem Sann stoječe avstro-ogrske čete in jih zbira v novem prostoru južno-zahodno od Sana. Tukaj smo se odtrgali sovražniku brez vsake težave.
V Srednji Galiciji med Przemyslom in Starim Samborjem je položaj nespremenjen.
Pomorska bitka pri Čilu.
Ob obali južnoameriške ljudovlade Čile bitka med nemškim in angleškim brodovjem. — Nemško brodovje zmagalo. — Splošni položaj zahteva, da se Rusom umikamo na Rusko-Poljskem in ob spodnjem Sanu. — Avstrijske cete zasedle srbsko mestece Princinovic. — Francija napovedala Turčiji vojsko. — Na Kavkazu vre proti Rusom. — Angleži utrjujejo Sueški prekop.
Oklopna križarka JMonmouth“ je, zgrajena leta 1901, tonaža z-naša 9950 jton, brzina 24 morskih milj, oborožena Je z 14 topovi 15 cm, -'s 16 topovi }7.6 cm, s 3 4.7 cm kalibra in 3 strojnimi puškajmi. Posadka 540 mož.
Emden na dein.
Nefejpolj, 6. novembra.
Parnik' „Roma“ poroča, da je nemška križarka „Emden“ zopet potopila dva: parnika, potem ko jima je odvzela .živila in premog.,
Nemški podmorski čolni prežijo na Angleže.
Rotterdam, 4. novembra. List ,„Courant“ piše: Nemški podmorski čolni prežijo na norveški morski obali na angleškle ladje. Norveški parnik „Nido.ton“ je srečaj neki podmorski čoln, ki pa je takoj izginil, ko je spoznal, čegav je parnik.
iAvstrijski uslužbenci na angleških ladjah.
Angleška admiralitela je sklenila odpustiti vse avstro-ogrske usllužhence na ladjah.
Novi japonski dreadnoughti.
„'Frankfurter Zeitung“ piše: Japonci poročajo, da so spustili v morje tri nove naddreadnoughte. In vsak ima 30.000 ton.
Avstrijsko=rusko bojišče.
Splošno umikanje.
Dunaj, 6. novembra.
Namestnik načelnika! avstrijskega generalnega štaba uradno razglaša:
Včeraj na severni bojni črti (proti Rusom) ni
bilo bojev.
Naša armada je na nekaterih mestih bojne črte kljub krajevno ugodnemu položaju prepustila nekaj ozemlja Rusom. Ta prepustitev od naših čet zasedenega ozemlja sovražniku lje le začasna in je u-temeljena z ozirom na celokupen položaj naših armad,. ki stojijo proti Rusom.
Pomorska bitka ob Čilu.
Tri nemške, križarke v Santiagu de Chile.
V Santiago de Chile,1 sta došli nemški okjlopni križarki JScharnhorst“ in „Gneisenau“ in mala križarka („Nürnberg.“ Ladje sta obiskala nemški poslanik in nemški konzul, Nemci so nato naložili potrebne zaloge v ladje. Madridski list ^Imperial“ poroča iz Teneriffe, da je močno angleško brodovje odplulo proti Kapstadtu.
Pomorska bitka ob morski obali Čila.
Berolin, 6. novembra.
Po ^angleškem uradnem poročilu so v bitki 1. novembri, ob morskji obali južnoameriške ljudovlade Cile potopile ' nemške križarke angleško križarko „’Monmouth“;, ter težko poškodovala kriižarko („Good Hope:“ Poškodovana je bila tudi ■ majhna angleška križarka „’Glasgow.“ Bitke so se udeležile (sledeče nemške križarke: „Scharnhorst“ in ,„Gn&isenau“, in nadalje majhne križarke „Nürnberg“, (,„Leipzig“ in „Dresden.“ Domneva se. da so ostale nemške križarke nepoškodovane.
Kodanj, 6, novembra.
Londonski Olisti poročajo, da se je v bitki ob obali Cilia1 potopila tudi angleška križarka „Good Hope.“ Upa se pa, |da so rešili posadko.
Angleško porobio.
:	London. 6. novembra.
Londonski list „Times“ opisuje morsko bitko ob obali Čila v južni Ameriki sledeče:	'Stiri, nemške
križarke, med njimi „Scharnhorst“ lin '„Gneisenau“, so kine 1. novembra po noči napadle 1 pri otoku „S. Maria“ ob morski obali Cile v južni Ameriki angleške križarke „Good Hope“, „Monmouth“, jGlasgov“ in „Otranto.“ Boj je trajal eno uro. Križarka „Good 4 Hope“ je bila tako poškodovana,, da fie morala od-* pluti, iTudi križarka .„(Monmouth“ je skušala v temi zbežati, ker je bila istotako močno poškodovana. To-d(a majhna nemška križarka jo je zasledovala in jo potopila. Ker je bilo morje viharno, niso mogli spu-
stiti na morje rešilnih čolnov. Meni se, da sta bili poškodovani tudi križarki „.Glasgow“ in „Otranto“, toda ker sta pluli z veliko brzino, se jima je posrečilo. uteči. Nemške križarke niso bile težko poškodovane. Ranjena sta bila dva pomorščaka na nemški križarki „Gneisenau “ Smatra se, da je utonila vsa posafdka angleške križarke „Monmouth“, ker je še skušala v zadnjem hipu potopiti nemško križarko.
Podrobnosti o pomorski bitki ob obaii Čile.
London, 6. novembra.
List „Times“ prinaša sledeče podrobnosti o pomorski bitki ob obali države (Cile : Oklopna križarka „Good Hope“ je vozila takrat', ko so jo videli nazadnje, s polnim parom proti obrežju. Meni se, da je v bitki težko poškodovana, trčila na skalo, vsled česar je upati, !da se je rešillai njena posadka. Angleško križarke so odplule dne 1. novembra z namenom, da zasledujejo nemške vojne ladje. Poslednje so se pa spustile l-akoj v boj. Zdi se, daj angleške vojne ladje niso priplule tako blizu nemškim, da bi bile mogle oddati dobre strele. Križarka „Monmouth“ se je borila tako dolgo, dokler ni bila od krogel popolnoma prevrtana, namr se je potopila, Krogle iz težkih topov nemških križajrkj so zadele vselej tako sigurno, da se je čuditi.: Na angleški križarki „Good Hope“ je veökrajt izbruhnil ogenj. Ves gornji del križarke jso odstrelile krogle nemških ladij, tako da ni bil nobeden top več za rabo. Končno je odplula križarka „jGood Hope“ proti obali, med vožnjo je pa u-hajala voda v ladjo. Videlo se je, da se j,e začela že potapljati. Tudi križarka „Glasgow“ je bila zelo poškodovana in je zbežala, v CoroneL Križarke i„Gnei-senau“, ,,,Scharnhorst“ in Nürnberg“/, ki se nahajajo v pristanišču v, Valparaizu. niso bile močno poškodovane in bodo v kratkem zajpustile pristanišče. Zunaj pred pristaniščem je pa videti obe nemški križarki („Leipzig“ j n „Dresiden“, kakor tudi štiri druge oborožene ladje za prevažanje blaga.
f	__ _ __
Križarka „Good Hope“ je bila velika angleška oklopna križarka, koje tonaža je znašala 14,300 ton. Dolga je bila 152 m In široka 21.7 m. Vozila je z brzäno 23 morskih milj ,v eni uri. 'Oborožena je bila z 2 topovoma kalibra 23 cm, z 16 topovi kalibra 15 cm in iz 12 topo;vi kalibra 7.6 cm. Njena posadka 900 mož.
Kako je. v glavnem ruskem vojnem stanu.
Iz Londona se poroča: Vojni poročevalec lista „Times“, ki se nahaja v glavnem ruskjemyvojnem stanu, poroča o svojih utisih sledeče: Glavni vojni stan velikanske ruske armade se nahaja v majhnem mestecu zahodne Rusije. V železniških vozovih je tam nastanjenih okrog 100 ruskih častnikov, ki tvorijo ruski generalni štab. Več sto milj proč se pa razteza velikanskaj ruska ' bojna črta, ki je vsa brzojavno zvezana z generalnim štabom. Vojnega poročevalca so predstavili velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, ki je vrhovni poveljnik ruske armade. Vojni poročevalec ga opisuje kot moža velike in vitke postave. Njegova resnost in velika priprosltesl napravi na vsakega globok utjs. Tudi življenje v glavnem ruskem vojnem stanu je skrajno priprosto.. Le na nekaterih zunanjih znakih je razločevati generala od najnižjega člana generalnega štaba. V ruskem generalnem štabu se nahajajo trije ruski veliki knezi. Tudi v glavnem ruskem vojnem stanu je uživanje opojnih pijač strogo prepovedano.
Hud tu zgoden mraz v Busiji.
Kodanj, 4. novembra.
Upanje Rusov in Angležev, da bi čez Arhangelsk (zaliv Belega morja)) zamogli do decembra zar menjati med seboj različno blago, se je izjalovilo. Na Belem morju je nastal hud mraz. Dne 27. oktobra je bilo v Arhangelsku zjutraj 4 stopinje mraza, dne 28. oktobra že 5 stopinj. Ce bo šlo tako naprej, bo Belo in Sev. morje kmalu tako zamrznjeno, da ladje ne bodo mogle pluti. In proti mrazu ne izda nobeno še tako moderno angleško sredstvo, Rusija bo potem od svojih zaveznikov, kmalu odrezana. Tudi v Petrogradu in Kronstadtu je že potrkala zima na duri. Dne 27. oktobra ' je toplomer kazal v Petrogradu 2 stop. pod ničlo. 'Ne bo dolgo, ko bodo ruske ladje za več mesecev zaprte v pristanišče Kronstadt
Avstrijsko=srbske bojišče.
Prodiranje v Srbijo.
Gradec, 6. novembra.
List „Grazer Tagblatt“ prinaša sledeče, uradno pregledano jporočilo iz Budimpešte: Naše čete so zavzele betonske, močno zavarovane srbske okope ob desnem bregu Save na južni strani Sabca.v Srbi so se umaknili dalje v Srbijo. O omenjenih okopih ob Savi so Srbi sodili, da Ise jih Avstrijci ne bodo mogli polastiti. Naša artilerija pa je te srbske postojanke tako srečno obstreljevala, da je imela naša infanterija s Srbi, ko jih je nekaterikrat naskočila, lahek bpravek. V noči od torka na sredo (dne 4. novembra) so Avstrijci zasedli tudi srbsko mestece Princinovič (južno od Sabca).
Srbi obstreljujejo Zemun.
Zemun, 6. novembra.
Srbi neprestano obstreljujejo donavsko obrežje pri Zemunu. Vsak večer razsvatijo levi breg Donave z metalci luči. Kakor hitro opazijo Srbi kako gibanje naših čet, zaičnejo ,'takoj streljati na našo stran. V mestu Zemunu še srbske krogle niso napravile posebne škode. Srbski oddelki so že večkrat na čolnih prišli,na Ciganski otok, ki leži v Donavi pred Bel-gradom. A Avstrijci so Srbom na tem otoku napravili velik strah. Neopaženo so prepeljali naši na ta otok več sodčkov (bencina in petroleja. Ko so Srbi zopet prišli na otok, so naši z dobronamerjenimi stre li zažgali bencin in petrolej. Srbi so takoj zbežali nazaj na srbska tla in si ne upajo več nazaj,
ftusko=turško bojišče.
Francija napove Turčiji vojsko.
Bordeaux, 6. novembra.
Francosko zunanje ministrstvo razglaša: Radi sovražnega dejanja, ko je turško brodovje napadlo francosko trgovsko ladjo in povzročilo smrt 2 Francozov ter težko poškodovalo francosko ladjo in kler se še nemško odposlanstvo v turški armadi in mornarici ni odstranilo, kar bi edino odvrnilo veliko odgovornost. katero si je sedaj nakopala) TdrčijjRj, smar tra Francija za svojo sveto dolžnost, da izjavi, da se nahaja odslej med Turčijo in Francijo Vojno stanje.
Zopetno obstreljevanje Sebastopol».
Kodanj, 6. novembra.
Po pariških poročilih se je pred Sebastopolom prikazala /turška bojna (ladja in zopet. obstreljevala mesto. Obstreljevanje se v trenotku nadaljuje.
Buške priprave v Kavkazu.
Rotterdam, 6. novembra.
Neki holandski učenjak, ki je bil meseca avgusta letošnjega leta na Kavkazu in se je^ sedaj od tam vrnil domov, pripoveduje, da so Rusi že v poletju zbirali močne oddelke svojih čet na Kavkazu, — Rusi so se izgovarjali, da radi tega zbirajo na Kavkazu armado, ker se bojijo, da bi izbruhnila preku-cija.
Na Kavkaza vre.
i	Dunaj, 6. novembra,
Položaj v pokrajini Kavkaz je zelo resen. Ko je namestnik ruskega carja razglasil vojsko med Rusijo in Turčijo, je nastalo po celi (pokrajini veliko razburjenje. Med mohamedanskim prebivalstvom je začelo vreti. Ko se je razglasil preki sod, so oblasti dale takoj zapreti več sumljivih oseb. Tajna zveza;, ki dela na to, da se reši Kavkaz izpod ruskega jarma, deda z vsemi silami. V mestih Tiflis, Batum m Baku so se po ulicah vršile burne prireditve in nastopi zoper Rusijo. Vojaštvo je te naistope s silo zadušilo.
Angleži utrjujejo Sueški prekop.
Berolin, 6. novembra.
List „Berliner Tagblatt“ poroča iz Rpma: Neki italijanski parnik, ki je plul skozi Sueški (prekop, je videl, kako so angleške in indijsk/e čete na egiptovski strani prekopa delale strelske okope in utrjevale breg z bodečo žico.. Na vsakih {100 metrov, pa stavijo Angleži trdnjavice, na katerih bodo postavili težke topove.
Turške čete, ki stojijo na drugem bregu prekopa, štejejo 80.000 mož.
Angleški porazi na Sinajskem polotoku.
(Carigrad, 6. novembra.
Turški listi poročajo z velikim veseljem, da so turške čete na več mestih pregnale Angleže s Sinajskega polotoka. (Sinajski) polojtok leži na severnem koncu Rudečega morja.)
Turška železnica vozi že do mesta Maan (na Sinajskem polotoku) turško vojaštvo. Iz tega je razvidno, da nameravajo Turki preko Rudečegat morja udreti v Egipt in tam podžgati upor zoper Angleže.
Kako sodijo Rusi o vojni s Turčijo.
Berolin, 5. novembra.
Ruski vojaški strokovni izvedenci računajo z možnostjo, da utegne Turčija izkrcati eden armadni zbor ob obrežju Črnega morja. Menijo pa, da bi ruske čete ta turški armadni zbor brez težav in prav lahko uničile. Ce bi pa hotela Turčija izkrcati večje število svojih čet, bi mo čaje to zabraniti ruske vojne ladje. V Transkavkaziji so se Rusi prav dobro pripravili za napade Turkov. V Petrogradu računajo, da šteje vsa turška armada 500.000 mož. Turška država pripravlja baje eno armado za prodiranje v E-gipet. V tei armadi se nahajajo tudi Beduinci in pa moslimski prostovoljcih Tudi v Siriji in Palestini bo postavila eno armado, ki bo razvrščena ob železniški progi Damask—Maan.
Raspor med Rusijo im Kitajsko.
Iz Carigrada poroöaßo: Razmerje med Rusijo in Kitajsko postaja vedno bolj napeto. Kitajska je prepovedala izvoz žita, v ; Rusijo, Splošno mnenje je, da je Kitajska s svojimi priprav|ami za vojsko gotova in da bo sedaj v Petrogradu in, Tokiu odločno nastopila. Med Mongolsko (in Kitajska se pripravlja sporazum. ■ Mongolska obeta vojno pomoč za slučaj vojske z Rusijo in Japonsko.
NemšMrancosko bojišče
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, 6. novembra.
Iz velikega vojnega stana z dne 6. oktobra, se poroča:
Prodiranje nemških čet severno-hahodno in ju-žno-zahodno od Ypresa je bilo uspešno. Tudi pri La Bassee severno od Arrasa in v gorovju Argonnen so napredovale naše čete.
Nemške čete so za(vzele važno opirališče Bois Brule južno-zahodno od St. Mihiela. Francozi so i-meli težke izgube.
Na izhodnem bojišču! se ni pripetilo nič pomembnega.
Angleški feldmaršal French ponesrečil.
Berolin, 4. novembra.
Berolinski list „Lokalanzeiger“ poroča, da je pred nekoliko dnevi ponesrečil1 feldmajhš,al French, vrhovni poveljnik angleških čet na FrancOiSkem, ko je v avtomobilu zasledoval gibanje angleških čet. Točasno še ne more osebno izvrševati vrhovnega poveljstva.	:
Nemci zasedli nekaj višin pred trdnjavo Ypern.
Frankobrod, 4.: novembra.
Iz Pariza poročajo, da Nemci zadnje dni veliko svojo napadalno silo osredotočujejo proti: lYpernu, ker je napadanje zahodne črte pri Nieuportu zaradi velikih povodnji vedno težavnejše. Ker Nemci od zahodne strupi ne morejo priti v Ypern, silijo v polkrogu na to postojanko. Med mestoma Menin in Armentieres so Nemci zasedli več manjših višin, ki so na sicer ravnem bojišču zelo ugodne postojanke.
*
* *
Odlikovani poveljniki. Vojaški naredbeni list od dne 4. novembra prinašia sledeča odlikovanja armadnih poveljnikov in generalov, i ki so se junaško vedli na bojišču. Vitežki 'križ Leopoldovega r,eda z vojnim okraskom in priznanjem radi junaškega zadržanja pred sovražnikom je dobil podmaršal nadvojvoda Peter Ferdinand, poveljnik 25. infanterijske divizije; velila križ Leopoldovega reda z vojnim okraskom in priznanjem radi vrlega postopanja kot armadna poveljnika sta dobila general ktayalerije Edu-vard pl. Böhm-Ermolli in general pehote Svetozar Boroevič pl. Bojna; komanderni križec Leopoldovega reda z vojnim okraskom in priznanjem radi junaškega zadržanja pred sovražnikom je dobil podmaršal Alfred Krauss; red železne krone II. vrste z vojnim okraskom in priznanjem radi junaškega zadržanja pred sovražnikom so dobili: podmaršalii Viktor plem. Scheuchenstuel, Stefan pl. Sarkotič, Klavdij Czibul-ka, Earl Scotti, Ignacij pl. Korda;, Adolf vitez plem. Brudiermann (njegov na bojnem polju umrli brat', bivši poveljnik armade, katere del je tvoril III, arm. zbor, je s krstnim imenom Rudolf), Arpad Tamaszy pik Fogaraš ter generalni major Peter Hoffmann.
Vič. kn.-šk. župnijske urade prosim za zaostale statistične podatke o umetniških stroških pri cerkivah; za že prejete se iskreno zahvaljujem. Dr Avg. Stegenšek.
Pomožna akcija od strani vlade. Minister za
javna dela,, ekscejlenba dr., Trnka, je sklical večkrat zadnje tedne odsek, ki se je posvetoval, kako bi država odpomoglai delavcem v raznih pokrajinah, ki so brez dela, Sklenilo se je, da prične država v vseh okrajih, kjer je beda in ni zaslužka, z javnim delom, kakor s stavbami cest, uravnavo rek, zidavo železnic itd. Cesarski odlok določa tudi za podjetnike velike olajšave, kakor na primer, da ni treba polagati podjetniku vadija, in kavcije, da se jim primerno z dovršenim delom tudi odštejejo izplačila. Poslanci S. K. Z. se trudijo, !da bi se pričelo tudi na Sp. Štajerskem vsaj v nekaterih krajih z nujnimi podjetji. Koliko bodo uslišane njih zahteve, se še sedaj ne ve; velika težava obstoji v tem,, da dežela, ne izplača niti vinarja za ceste in regulacije.
Šolski naredkeni list in njegova usoda. Štajerski deželni šolski svet je pozval svoj čas vse o-krajne in krajne šolske svete, 1 da si morajo naročiti „Šolski naredbeni list“ in plačevati letno 3 K za njega. Krajni šolski sveti so bili delo primorani po dva iztisa plačevati. Vse pritožbe glede teh bremen so bile zavrnjene. Učno ministrstvo ! je potrdilo naredbo deželnega šolskega oveta, Nekateri krajini Šolski sveti so se proti tej naredbi učnega ministrstva pritožili na upravno sodišče, ki je razveljavilo naredbo učnega ministrstva in deželnjega Šolskega sveta. (Krajni in okrajni šolski sveti torej niso primorani naročevati in plačevati tega naredbenega lista,,)' ker zamo-rejo deželne oblasti nkročitev le priporočati, ne pa vsiljevati. iObjavo odlokov in zakonov se mora dostaviti brezplačno.
Seja galiških poslancev. Načelnik Poljskega kluba dr. Led je sklical poljske državne poslance, kakor tudi bivše predsednike kluba; galiških deželno-1 zborskih poslancev ter one gališke poljske poslance, ki ne pripadajo Poljskemu klubu, na skupno sejo za nedeljo, dne 8.; novembra, ob 10., uri predpoldne v Krakovo. Dne 10, novembra, ob 10, uri predpoldne, bo pa imel Poljski klub plenarno (glavno) sejo. Na dnevnem redu obeh sej bo posvetovanje poslancev, kako pomagati gal|išfcemu prebivalstvu, ki je bilo sedaj vsled vojne, prizadeto, kakor tudi še druga vprašanja. ki so v zvezi z vojnimi dogodki v Galiciji.
Osmošolcem c. kr. gimnazije, v Mariboru, ki so bili pozvani) ali so se sami priglasili k vojaški službi, je bila z dovoljenjem naučnega ministrstva pri zrelostni izpraševalni komisiji, ki je zborovala dne 23. oktobra pod predsedstvom deželnega nadzornika dr. Thumserja,, in dne 3. novembra! pod predsedstvom gimnazijskega ra(vna,t)elj'ab dr. Tominšeka, priznana zrelost za poset visokih šol; na podlagi tega spričevala so bili tudi takoj sprejeti kot enoletni prostovoljci. Takih osmošolcev je 23; Slovenci med njimi so: Klemenčič Andrej, Kramberger Alojz, Srol Martin, 'Sturm Jakob, ,Cremošn'ik Vinko (z odliko), Kancler Anton, Loibner Rudolf, Slander Jožef.
Pohvaljen orožnik. Orožniški stražmojsjer Pet. Lesjak v Loki pri Zidanem mostu je prejel v priznanje za uspešna rešilna dela pri nekem požaru javno pohvalo od deželnega orožniškega poveljstva.
Poštno skušnjo je naredil z izvrstnim uspehom g. Adolf Kosi ter je ob enem nastavljen : kot poštni uradnik na eraričnem poštnem uradu na. Zidanem mostu. Njegova sestra Pavla Kosi pa je napravila z odliko trgovinsko šolo v Budimpešti v večih jezikih ; posebno se je odlikovala v nemški in ogrski stenografiji in v knjigovodstvu.