Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. b/lU SCOVENFLC Telefoni nredništva In oprave: 404)1, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika Cek. račun: Ljub-Ijana št 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava:Kopitar-jeva ulica štev. 6. Daljna ozadja pariških posvetov Angleški ministrski predsednik Chamberlain In njegov zunanji minister lord Halifax sta v Parizu gosta francoske vlade na konferenci, ki naj bi določila enotno zadržanje Francije in Anglije pri reševanju evropskih in izvenevropskih vprašanj, ki se oznanjajo na mednarodno politični pozornici. Ko sta se francoska ln angleška vlada — na pobudo francoske vlade — pred tedni dogovorili o tem sestanku, sta stali še pod neposrednim vtisom zadnjih srednjeevropskih dogodkov, ko sta morali na monakovski konferenci ponižno sprejeti sklepe, ki sta jih narekovali velesili Italija in Nemčija, in sta se pred javnostjo mogli opravičiti le s podčrtavanjem zavesti, da sta rešili svetovni mir in prihranili človeštvu mnogo nepopisnega gorja. Morda je njima takrat pred očmi lebdela želja, da bo pač treba sodelovanje med štirimi velesilami nadaljevati v lastnem interesu, ker vojaško nista zadosti trdni, da bi mogli uveljaviti svojo lastno politiko. Morda je takrat zares prevladala težnja, da je treba na vse načine ustvariti pogoje za podrobnostno zbližanje med obema taboroma, in so v tem spravljivem duhu bili tudi sprejeti in hitro izvedeni sklepi, kot nenapadalna izjava med Anglijo in Nemčijo, priznanje abesinskega imperija po Angliji in Franciji in uveljavljenje sredozemske pogodbe z Italijo, v dobri veri, da bo temu sledilo še zbližanje med Francijo in Nemčijo ter da se bodo potem lažje rešila vsa vprašanja, ki še ločijo oba tabora, na primer špansko vprašanje, ali vprašanje srednje in vzhodne Evrope, ali vprašanje nemških kolonij. Toda od takrat, ko je bila pariška konferenca sklenjena, pa do danes, ko so se angleški državniki zglasili pri svojih francoskih tovariših, je minulo nekaj tednov, ki 60 imeli svojevrstno, 6vetovnopolitično zelo pomembno zgodovino. V evropski politiki smo doživeli znane protijudovske dogodke v Nemčiji, ki so imeli zelo rezek odmev ▼ Angliji in še hujšega v Amerika, kjer so povzročili začasen odpoklic obeh veleposlanikov. V evropski politiki smo nadalje doživeli obisk romunskega vladarja v Londonu, ki mu je sledil obisk jugoslovanskega kneza namestnika Pavla. Na ravni svetovne politike smo slišali zelo nedvoumne izjave angleških in francoskih državnikov, da od svojih kolonialnih imperijev ne bosta ne Anglijqa ihe Francija odstopili ničesar Nemčiji. A doživeli smo morda največji dogodek v zadnjih letih, namreč podpis angleško - ameriške trgovinske pogodbe. Vse to je mednarodni položaj bistveno spremenilo in vsebina, ki eo jo pred tedni hoteli dati francosko-angleški konferenci v Parizu, danes, ko se je sestala, ne bo mogla več biti ista. Mnogo vprašanj, ki eo jih takrat postavili na dnevni red — ki je brez dvoma obsegal zgolj evropska vprašanja — bo moralo biti odloženih in na razpravni mizi med francoskimi in angleškimi državniki ee bo pojavilo drugo gradivo, ki bo razgovore raztegnilo daleč čez evropske meje na ploskev svetovne politike. Če se je pred tedni pisalo in ustno naglašalo, da naj pariška konferenca pripravi pot do ožjega zbli-žanja med obema taboroma velesil, bomo morali danes reči, da to ne velja več v polnem pomenu besede, ampak je pariška konferenca v sklopu novih dogodkov le vmesno poglavje v borbi med velesilami za nadoblast, in sicer na izvenevropski, evetovnopolitični fronti. Francoski in angleški državniki se bodo posvetovali, v koliko jim je sodelovanje na tej fronti mogoče. Kaj nas navaja k temu naziranju. Angleško-ameriška trgovinska pogodba, o kateri niti najbolj optimistični ameriški in angleški gospodarski ljudje niso več resno upali, da bo kdaj podpisana, je po monakovski konferenci in po judovskih pogromih v Nemčiji kar naenkrat postala dejstvo, ki je vrglo svojo senco nad vsem svetom. Anglija in Amerika obvladata sami za sebe eno tretjino vse svetovne trgovine. Njuna gospodarska skupnost, ki jo ustvarja trgovinska pogodba, je torej tako velikanska, da je ne dosega noben drug imperij na svetu. In ta gospodarski imperij Nemčiji ni naklonjen. Nasprotno. Zedi-njene države Severne Amerike hočejo to gospodarsko območje, ki naj bi trgovino z Nemčijo odbijalo, razširiti še na Južno Ameriko in so brez dvoma silile tudi v Londonu, naj angleška vlada napravi isti poskus pri Franciji, da bi 6e tudi ta država in ves njen kolonialni imperij priključila novi svetovni gospodarski sili, ki vstaja pod vodstvom Amerike in ki bo imela svojo politično težo v svetovni politiki. Politična fronta zapadnih evropskih velesil se je v Monakovem izkazala slabotna. Svetovna gospodarska fronta, ki vstaja, dobiva obliko, ki je že sama jamstvo, da bo rodila uspehe, ki bodo politične poraze več kot popravili. Na pariški konferenci bo po našem prepričanju prav to vprašanje igralo prvenstveno vlogo. Ne več podrobnostna vprašanja, kako naj posamezne velesile poravnavajo medsebojne spore, kako naj rešujejo špansko vprašanje ali kako naj Jamčijo za meje kakšne majhne srednjeevropske države, ampak postopno snovanje nove sile, ki naj brez prelivanja krvi z golimi gospodarskimi sredstvi vzpostavi ranjeno ravnotežje in politični razmah gotovih velesil zavre in zaustavi. Danes ni mogoče reči. kolibo se ho to dalo doseči v nekaj dneh pariških razgovorov. Francoska vlada ni na dovolj trdnih tleh, da bi mogla dati kakšne daljnosežne obvezne obljube. Na drugi strani jo oblega tudi nemška diplomacija za podpis ne-napadalne izjave, podobne nenapadalni izjavi, ki eta jo podpisala Chamberlain in Hitler takoj po monakovBki konferenci, in morda Daladier zaradi 91 Francosko - nemška nenapadalna izjava Anglija je bita bolj za zbližanje Francije z Italijo Pariz, 24. nov. TG. Francoska vlada nenapa-; dalne izjave, katere besedilo je že sestavljeno in jc bilo stavljeno na vpogled angleškima državnikoma, ki sta na obisku v Parizu, za enkrat ne bo objavila. Objavljena bo, ko jo bosta podpisala nemški zunanji minister Ribbentropp, ki pride v Pariz, in francoski zunanji minister Bonnet. Francosko-nemška nenapadalna izjava bo v bistvu podobna angleško-nemški, ki je bila podpisana v Monakovem dne 30, septembra 1938. V prvem poglavju govori ta izjava o francosko-nemški meji, ter slovesno pristavlja, da to mejo v sedanji črti obe državi priznavata in da jo bosta spoštovali. V drugem poglavju se obe državi obvezujeta, da bosta morebitne nastale spore reševali z neposrednimi pogajanji in na miren načim V tretjem poglavju izjavljata obe državi, da obe velesili nimata zahtev druga do druge. Presenečeni Angleži V angleških diplomatskih krogih v Parizu kroži vest, da je angleška vlada nekoli ko presenečena nad tako hitro zaključitvijo pogajanj za nenapadalno izjavo. Angleška vlada je bila mnenja, da bo treba zbližanje med taborom Francija-Anglija in taborom Italija-Nemčija začeti pri italijanskem koncu, in je od Francije v prvi vrsti pričakovala, da se bo najprej^ sporazumela z Italijo in da se bo pridružila italijansko-angleškemu sredozemskemu sporazumu, nakar šele naj bi pričeli s poskusi za zbližanje z Nemčijo. Angleži mislijo, da Francija sedaj sploh niti poskusila ne bo svoje odnose z Italijo spraviti na pravilni tir. Angleška diplomacija pa v sedanjem trenutku nikakor ni navdušena za kakšne poskuse v Berlinu. V političnih krogih menijo, da bo francoska neučakanost zavlačevalno vplivala na potek irancosko-angleške konference, ki je imela namen postaviti trdno enotno ironto zunanjepolitičnega dela Francije in Anglije. Zanimiv odmev po tiska Pariz, 23. nov. AA. (Havas) Ves francoski tisk se obširno bavi z obiskom angleških ministrov v Parizu ter 6 francosko-neniško deklaracijo, katero pričakujejo za prihodnje dni. »F i g a r o« piše: Načelni sporazum med Nemčijo in Francijo, katerega nima nihče pravice za-metavati, bo vreden tolikor, kolikor bodo vredna dejstva, ki bodo nastopila za njim. Če bodo dogodki pokazali, da bo iz besede postala trdna volja tretjega rajha za politiko miru, se ne bo nihče tega bolj veselil kakor naša država. Kljub temu pa pisec članka poudarja dve stvari, na kateri se ne sme pozabiti. 1. Izjava ne sme biti kamen spod-tike v politiki francosko - angleškega sodelovanja in 2. Francozov se ne sme prijeti vtis, da se odslej lahko uležejo na mehko blazino in počivajo. Nato navaja list besede Mussolinija glede Bren-nerja ter pravi: Naše meje se ne morejo zajain-čiti, temveč le braniti. »Excelsior< poudarja, da vsebuje nemško-francoska deklaracija sama po sebi tudi to, da je v vprašanju kolonij izključeno vsako odstopanje ali pa vrnitev kolonij. Prav tako poudarja list, da francosko nemški sporazum ne bo v nobenem pogledu oškodoval osi Pariz-London in osi Rim-Berlin. Prav tako bodo ostala pri svoji polni veljavi francoska prijateljstva. in zavezništva. List pravi: Ne moremo zadosti pohvaliti politike Da-jadiera in Bonneta, ki sta poleg notranjih trenj delala za osb'aritev nad za ohranitev miru. »M a t i n« piše: Francosko-nemška deklaracija bo nov udarec za tiste ljudi v naši državi in izven nje, ki bi radi vojno. »P e t i t P a r i s i e nc prinaša poedinosti, katere bo, po mišljenju člankarja, vsebovala deklaracija, ter pri tem opozarja na teritorialno stališče in zahteve. List pravi, da je Hitler večkrat izjavil, da Nemčija glede Francije teh zahtev nima. Ta trditev, pravi list, je prišla na dan do sedaj le v govorih. Tokrat pa bo postala predmet formalne obljube, ki bo dana pismeno. De Kirilis piše v listu »E p o q u e< proti deklaraciji, ugotavlja pa z zadovoljnostjo, da ta izjava ne vsebuje niti časnikarskega sporazuma, niti sporazuma o omejitvi oboroževanja, pa tudi ne predstavlja nikakršne protikoniunistične manifestacije. On tudi ne verjame, da bi se Nemčija za dalj časa odrekla svojem cilju. Hitler ima pred točno začrtano pot z določenim ciljem, ki se mu ne bo odrekel. De Kirilis je mnenja, da je francosko-nemška izjava prišla na p o b u do ne m -š k o vlado in da je francoski zunanji minister Bonnet s tem postavljen pred gotovo dejstvo na veliko iznonadenjo britanskih ministrov Chamberlaina in Halifaxa, predvsem pa angleškega in ameriškega javnega mnenja. Britanska ministra sta namreč za dogodek zvedela šele na poti iz Londona v Pariz. Chamberlain v Parizu Skupna gospodarska politika Francije in Anglije v srednji in jugovzhodni Evropi.. f* Pariz, 24. nov. AA. Reuter: Bivanje Chamberlaina in Ilalifaxa v Parizu se je začelo v dobrih okoliščinah. Chamberlain je bil očividno ginjen nad toplim sprejemom, ki so mu ga priredili Parižani. Na poti v Pariz so že v Calaisu priredili angleškima državnikoma prisrčen sprejem. Dasi je bilo morje silno razburkano, sta se oba državnika dobro držala na krovu parnika, ki ju je vozil v Francijo. Pravi sestanek je bil danes dopoldne, ko sta se Chamberlain in Halifax sestala z Daladierom in Bonnetom na Quai d'Orsayu. Govorili so o vseh splošnih vprašanjih. Angleški ministri niso prinesli s 6eboj nobenega načrta za razgovore, vendar pa bodo na današnjem sestanku govorili o Španiji, o položaju na Daljnem vzhodu, o splošnem sodelovanju med Anglijo in Francijo na gospodarskem polju in o židovskih beguncih iz Nemčije. V angleški delegaciji se nahajajo poleg Chamberlaina in Haiifaxa še Cadogan, Strang in Harwey ter angleški poslanik v Parizu Pliipps. V francoski delegaciji se nahajajo Daladier, Bonnet, Leger. Sarveri, Rossa in francoski poslanik v Londonu Corbin. Opoldne je predsednik republike Lebrun priredil svečan obed v čast angleških gostov. Pogajanja so se nato nadaljevala ob treh in so se končala ob pol G, ko so bili angleški državniki povabljeni na diplomatski čaj. Jutri dopoldne se angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax vrneta v London. Tukaj pripovedujejo, da se britanski in francoski ministri niso mogli sporazumeti o tem, da bi generalu Francu priznali pravico vojskujoče se stranke. Glede gospodarskih vprašanj je bilo sklenjeno. rla se osnuje skupna gospodarska politika v državah srednje in jugovzhodne Evrope. Podonavskim državr.m bi so morala dati posojila iz utržka obeh držav v obliki deviz. Imredy sestavlja vlado Budimpešta, 24. nov. c. Imredy bo sestavil šc tretjo vlado, vendar pa si jo Horthy pridržal pravico, da listo njegove vlade sprejme ali jo pa odkloni. Madžarski parlament se bo sestal zopet dne 1. decembra. Poljska in Madžarska grozita z nasilno zasedbo Ukrajine London, 24. nov. c. »Evening Standarde objavlja senzacionalno vest, da mislita Poljska in Madžarska kljub vsemu nasilno doseči skupno mejo skozi ozemlje Podkarpatske Rusije. List siccr zelo rad objavlja senzacije, vendar pa si tipa trditi, da ima Poljska trenutno na meji ob Podkarpatski Rusiji zbranih ver zborov vojaštva. Poljska je baje celo ob romunsko mejo poslala 40.000 vojakov, ki naj preprečijo, da bi Romunija priskočila ČSR na pomoč in preprečila skupno mejo. Varšava, 24. nov. b. Poluradno poročajo, da Poljska ne bo jamčila za nove meje češkoslovaške republike vse dotlej, dokler se Češkoslovaška ne odreče in ne odstopi Madžarom Karpatske Ukrajine. Isti krogi trdijo, da ho Poljska vodila skupaj z Madžarsko borbo za vzpostavitev skupne meje z vso silo tudi v bodoče. Nemci ogorčeni Nemški zastopniki v Varšavi in Budimpešti so zjutraj opozorili tamošnje vlade, da Nemčija ne bo dopustila takega poseganja v novo Češkoslovaško. Nemški zastopnik bi naj celo v poljskem zunanjem ministrstvu izjavil, da bo Nemčija v pri- Kralj Karol pri Hitlerju Pred njim je Hitler sprejel južnoafriškega ministra Pirowa Berchtesgadon, 24. nov. c. Ob 12 ee je romunski kralj Karel s prestolonaslednikom Mihaelom pripeljal na postajo v Berchtesgadenu. V imenu Hitlerja ga je pozdravil državni tajnik in minister Meissner, nakar se je kralj z vsem spremstvom odpeljal takoj v Obersalzhurg. Hitler je čakal kralja na pragu svoje vile v tega prav zdaj ne bi hotel napraviti kornkov, ki bi jiH v Berlinu nepovoljno tolmačili. Toda ta okolnost, ki utegne obseg doseženih sklepov malo omejiti, ne ho pariškim posvetovanjem odvzela njihovega svetovnopolitičnega značaja in bo ostala važno poglavje v delu, ki mu udarja pečat angleško - ameriška trgovinska pogodba kot bojno sredstvo proti nemški volji po gospodarskem in političnem razmahu, kot jo je razodela monakov-eka konferenca in dogodki, ki so ji sledili. Z velikim zanimanjem bomo v luči gornjih misli zrli na pariški posvet ter si posebno zapomnili odmev, ki ga bo imel v Nemčiji. Po njem bomo tudi najbolj varno sklepali, če je tolmačenje ameriško-angleške trgovinske pogodbe pravilno ali ne, in Če se počasi zopet vračamo nazaj k ravnotežju, ki ga je svet v drugi polovici letošnjega leta izgubil. spremstvu zunanjega ministra von Ribbentropa. Ko ee je kralj pripeljal pred dvorec, sta pristopila k njemu Hitler in von Ribbentrop. Hitler je kraljeva gosta prisrčno pozdravil. Nato je bilo v dvorcu kosilo in proti večeru se je kralj s svojim dvornim vlakom odpeljal nazaj v Sigmaringen. Praga, 24. nov. c. V Pragi pripisujejo velik pomen današnjemu sestanku med Hitlerjem in romunskim kraljem Karlom v Berchtesgadenu. V Pragi so prepričani, da sta se oba državna poglavarja pogovarjala tudi o usodi Karpatske Rusije, ki bo poslej lahko mirno urejala svojo razmere v okviru ČSR. Vest o sestanku kralja Karola s Ilitlgerjem je izzvala živ vtis v vseh romunskih krogih, ki mislijo, da bo ta sestanek koristil razčiščenju odnosov med Romunijo in Nemčijo, ki so se v zadnjem času občutno zholjšali. Berchtesgadon, 24. nov. c. Južnoafriški vojni minister Pirow je bil doftoldne ob 11 sprejet pri Hitlerju. Razgovor med njima je trajal do 12.05, ko se je v Obersalzberg pripeljal romunski kralj Karel s prestolonaslednikom Mihaelom in spremstvom. Državni tajnik Meissner je priredil nato kosilo na čast Pirovvu. Po kosilu se je Pirow vrnil v Milnchen, odkoder se ie odpeljal v Berlin. V soboto odpotuje Pirow v Rim. meru nasilnega obračunavanja s Češkoslovaško takoj priključila Gdansk k Nemčiji in odstranila ta-mošnjega zastopnika Zveze narodov, nemška vojska pa bo skozi ČSR dosegla Romunijo. Ilavasov dopisnik poroča iz Berlina, da je nemško javno mnenje zmeraj bolj ogorčeno na Madžare iu njihove zahteve. Nemški diplomat v Karpatski Ukrajini Chust, 24. nov. c. Te dni potuje po Karpatsftf Rusiji tajnik nemškega poslaništva v Pragi dr. Hoffmann. Odšel je v Karpatsko Rusijo, da tam prouči delovanje poljskih in madžarskih teroristov in pa da se pouči o pravem razpoloženju ukrajinskega prebivalstva. V vseh krajih je prebivalstvo priredilo zelo lepe sprejeme dr. Hoffmannu. V Volovem je župan pozdravil nemškega zastopnika z dolgim govorom, v katerem je v imenu prebivalstva izjavil, da rusinsko prebivalstvo želi ostati v ČSR. Po slovesnem sprejemu so dr. Hoff-manna peljali k bližnjemu železnikemu mostu, ki so ga poljski teroristi v zadnjih dneh skušali pognati v zrak. Prav tako so Hoffmannu razkazali tudi poslopje orožniškega poveljstva, na katereci se poznajo še sledovi terorističnega streljanja. Romunija dobi v Angliji posojilo 6 miljard Bukarešta, 24. novembra. TG. Na uradnem mestu potrjujejo vest, da bo te dni odpotoval v London gospodarski minister C. onstantine-s c u, ki bo zaključil med obiskom kralja Karla začeta pogajanja za posojilo 25 milijonov funtov (okrog 6 milijard din), ki ga bo Anglija dala Romuniji v obliki kreditnih zapiskov. Poso-jilo ima namen okrepiti angleško-romunske trgovinske odnošaje. V Bukarešti se je pričel takoimenovani »angleški teden«, ki so ga organizirali bukareški trgovci. V vseh izložbah je izstavljeno po možnosti angleško blago. Izložbe so vse okrašene z angleškimi zastavami. Ljudje nosijo v gumbnicah tudi angleške znake in pridno kupujejo angleško blago, ki je na prodaj po izredno nizkih cenah. Amerika kupi 8500 letat Newyork, 24. nov. b. Minister za letalstvo jo potrdil in podpisal pogodbo s petimi velikimi tovarnami za dobavo 8500 letal, ki jih bo ameriška armada uporabila za svojo brodovje in za vojsko na kopnem. Skupna vsota za nabavo teh letal znaša 050 milijonov dolarjev. Celoten kredit, ki bo potreben za okrepitev ameriškega letalskega bro-dovja, znaša poldrugo milijardo dolarjev, ker bo treba urediti zaradi povečanjn letalskih sil številna letališča, izvežbati pa bo treba tudi veliko število novih pilotov. Ko bo letalsko brodovje okrepljeno 7. novimi aparati, bo ameriška vojska dobila veliko množino novih tankov, protiletalskih lopov, plinskih mask, topov proti tankom in drugega vojnega materiala. Kakšna vsota bo za vso to porabljena, še ni znano. Zagrebška vrern. napoved: Jasno in hladno. Zemtinskn vremenska napoved: Prevladovalo bo vetlro vreme v vsej državi: Jutranja megla. Ponoči bo mraz, čez dan nekoliko topleje. Mačkova ladja ima pretežak tovor O pisani kandidatni družbi, ki sc je zbrala na Mačkovi listi, je bilo že precej dovtipov narejenih. Morda bo le prav, če prinesemo danes v izvlečku, kar piše »Samouprava« o tej spoštovani politični bratovščini: »Česa vsega ni na tej Mačkovi listi! Tudi sam g. dr. Maček, ki mu ne moremo odrekati večine hrvatskega naroda, je postavil na svojo listo ljudi, ki s hrvatskim narodom nimajo nikake zveze in ki bi v navadnih razmerah ne smeli biti kandidirani niti za navadne občinske može v najmanjši jugoslovanski vasi, kaj šele, da bi jih kdo kandidiral za narodne poslance. Vendar bi stranki, ki ima v ljudstvu svojo moč, ne mogli odrekati pravice, da kandidira za poslance nekatere ljudi iz vodstva, četudi jih ljudstvo sicer ne mara. To sicer ni demokratsko, vendar je že stara navada v mnogih strankah. Zakaj bi torej tudi dr. Maček tega ne smel storiti? To je prva vrsta političnih dobre,delcev, ki prihaja na Mačkovo listo. To so ostanki nekdanje samostojne demokratske stranke, ki se jim je zdelo pametno poprijeti se Pribi-čevičeve politične dediščine. Tu je kakih deset poklicnih politikov, ki so bili nekdaj voljeni s srbskimi glasovi. Ker pa so jim sedaj Srbi obrnili hrbet, so jim danes potrebni hrvatski glasovi. Ker pa Hrvati zanje ne marajo glasovati, je moral dr. Maček uporabili vso svojo veljavo, da jih je spravil v nekaj okrajev. Vendar je pri tem pazil, da so dobili take okraje, kjer nimajo upanja. Kar pa se tiče kandidatov dr. Mačka v drugih izvenhrvatskih krajih, nastaja tukaj prava poezija! G. Grol je sprejel same levičarje, g. Gavrilo-vič samo take, ki so vdani njemu in Pižonu. Zato so prijatelji Dragoljuba Jovanoviča, dalje bivši srbski liberalci in naprednjaki, ki sen ostali z Lju- sza Socialisti so se ga iznebili Iz Trbovelj nam poročajo, da se je socialistom posrečilo iznehiti se nevarnega kandidata na dr. Mačkovi listi, ki so se ga nepopisno bali. Znano je namreč, da se je v trboveljskih revirjih potegoval za kandidaturo p°'eg socialista Petejana, ki je postal obenem tudi jnsarski kandidat, tudi levičar Hohkravt. Znano pa je tudi, da trboveljski rudarji že davno nič ne dajo na nekdanje socialdemokrate. Zaradi tega so se najnovejši fašistov-ski in orjunaški zavezniki silno prestrašili, ko so slišali, da Hohkravt kandidira za laški okraj. Vse, kar je bilo rdečega delavstva, je bilo za Hoh-kravta in 11. decembra bi se bilo izkazalo, kako majčkeno je v Trbovljah število tistih, ki so z našimi salonskimi socialisti. Radi bi se ga bili kako odkrižali. Upali so, da bo vlada Hohkravtu kako onemogočla kandidaturo. Toda vlada tli nič ukrenila. Zato so si socialisti skupaj z JNS in Mačkom morali sami pomagati. Ze nekaj dni so socialistični zaupniki po revirjih prišepetavali, da Hohkravt ne. bo kandidiral. Sedaj pa so Trboveljci iz Mačkove objave izvedeli, da dr. Maček tega socialistom tako nevarnega kandidata ni sprejel na svojo listo. Ilohkravta torej ni vrgla vlada, marveč so ga vrgli rdeči sodrugi sami, ki so dr. Mačka prosili, naj ga ne sprejme. — In socialisti ter njihova »Delavska.•politika* bodo so za svobodo in demokracijo. Kajpada so ža svobodo in demokracijo,,kadar njim .to kaže, K%dnr pa jim ne kaže. postanejo' pa diktatorji. Taka je socialistična svoboda in demokracija! Vredna je svobode in demokracije Orjune iz leta 1024—1925, katere zavezniki so sedaj postali. Sicer naj pa trboveljski delavci vedo, da so se tistega leta socialisti v Trbovljah poskrili in so morali orjunski teror zlomiti pristaši bivše SLS! JNS in socialisti pa so itak vedno ljubimkovali med seboj. bo Davidovičem, morali po 2ivkoviču in JNS priti na listo .. . Da bi zbrali čim več kandidatov in po njih čim več glasov za Mačkovo liflto, so šefi sedanje združene opozicije pometli skukaj ve« balast, ki se je kjerkoli nabral v teh 20 letih. Še nikdar niso nobene volitve v naši državi vrgle na eno listo toliko političnega namečka, kakor ga mora sedaj noisiti Mačkova lista. Bivši socialisti, komunisti, republikanci, poiovcl, orjunaši, mestni zem-ljodclci vseh barv... vse se je povampirilo in zbralo na listi g. dr. Mačka, ki sedaj predstavlja politični Avgijev hlev. Vse tisto, kar je bankrotiralo v našem javnem življenju, vse tisto, kar je bilo škodljivo ter oviralo zdravi razvoj političnih razmer v naši državi, vse se je združilo, zbralo in pobratilo, pozabivši vsa idejna in druga medsebojna nasprotstva. Ta bratovščina je postavila pred dr. Mačkov ščit in se sedaj kaže ljudstvu... Tisti ljudje, ki so oznanjali nered, ki so iznašli dobičkanosne politične kupčije (mislimo le na »lipicanerje«), borci za diktaturo, hrvatski separatisti, jugoslovenski monopolizirani integralci, Eristaše prve in druge in tretje internacionale in do ve čigavi pristaši še — vse to se ie te dni na Mačkovi listi pomolilo v javnost za te volitve. Vendar so vsi napori zaman! Zal je g. dr. Maček sprejel nase nemogočo obvezo, da tako težko breme transportira na drugo obalo, to se pravi v naše javno življenje. Njegova ladja tudi ne more vzdržati takega bremena, niti ne bodo trhli deli tega težkega tovora mogli vzdržati te burne vožnje. Avgijev hlev se bo 11. decembra odprl. Ljudstvo bo tedaj ta hlev izčistilo. Zato je pa kakor nalašč, da so se vsi zbrali na en ladji. Pometanje bo zato šlo lažje in urneje.« »Socialistične kandidature v Sloveniji« Pod tem naslovom prinaša socialistična »Delavska politika« 24, t. m. »socialistične kandidate«, ki kandidirajo na Mačkovi listi v slovenskih okrajih. Med drugimi kandidati beremo tudi imena tehle socialističnih kandidatov: »Ljubljana mesto: 1. dr. Albert Kramer, senator (JNS), 2. dr. Celestin Jelenec, odvetnik v Ljubljani: namestnika: 1. inž. Jože Rus, privatni uradnik v Ljubljani (JNS), 2. Ivan Mlinar, uradnik OUZD v Ljubljani.« »Danes je to, kar so socialisti nekdaj imenovali nemoralno, spretnost in modrost«, piše »Delavska politika« na prvi strani lista, na drugi pa potem prinaša te kandidature. »Demoralizacija v današnji dobi« »Delavska politika«, glasilo rdečih socialdemokratov, piše 24. novembra pod gornjim naslovom tudi tele besede: »Nam se zdi laž in demagogija v politiki nemoralna. Kakor vse kaže, to mnenje nc velja več. Danes je to, kar seno mi nekdaj imenovali nemoralno, spretnost in modrost. Nemoralo pa maščuje zgodovina«. Tako odkritih in jasnih besed od »Delavske politike« nismo vajeni. Dodali bi samo še, da sta laž in demagogija nemoralni tudi v zasebnem življenju in ne le v politiki. Mi pravimo temu v zasebnem življenju greh, česar pa »Delavska politika« menda še ne priznava. Sicer pa se docela strinjamo z »Delavsko politiko« glede nemoralnosti tudi v politiki, saj smo prav te dni pisali, kako nemoralna zveza se je zbrala skupaj v Mačkovi družbi. Maček-federalist in hrvatski centralist, Kramer jugoslovanski centralist in integra-list, Jeftič srbski centralist in pofovec, Zivkovič jugoslovanski centralist in fašist, poleg vseh teh pa še Pucelj in Marušič ter za nameček še pisec »Delavske politike«, ki pravi, da piše za delavce, pa se je sedaj združil z vodjem tiste Orjune ki je delavce streljala in ki so jo marksisti vedno zmerjali s fašizmom. Prav gotovo je »Delavska politika« mislila to laž in to nemoralnost v politiki, ko je zapisala gornje besede. Zato ni čudno, če bodo delavci to nemoralnost sami maščevali dne 11. decembra, da 6e zgodovina ne bi maščevala nad narodom in delavstvom! Trumbičeva smrt in tragika hrvatskega naroda Bivši radičevski narodni poslanec prof. Ljubomir Maštrovič, ki izdaja sedaj svoje glasilo »Dom«, kjer zastopa staro Radičevo politiko, piše v zadnji številki tudi posmrtnico pokojnemu dr. Trumbiču. Iskreni članek takole konča: »,., Volitve leta 1935 mu dado novih moči, nov polet vzdigne starega političnega bojevnika. Gre agi-tirat. Kandidira v Dalmatinski Hrvatski na dveh krajih. Izvoljen je in pcoosen. Pričakuje novo d-ibo, ko Lista JRZ in Ljotičeva že potrjeni Tri državne kandidatne liste vložene Hrvatski pravaši proti volitvam Meštrovičev »Dom« piše: »Ogromna večina pra-vaških delegatov se je izjavila za volivno abstinenco pri volitvah 11. decembra t. 1., ker nc odobravajo vo-livnega sporazuma dr. Mačka z JNS in z združeno opozicijo«. — Če bodo torej Hrvati ostajali doma, naj pa slovenski volivci pomagajo hrvatskemu voditelju Mačku dokazovati, kdo naj bo voditelj slovenskega naroda. Belgrad. 24. nov. m. Danes dopoldne je kasacijskemu sodišču v Belgradu izročila svojo kandidatno listo v potrditev tudi združena opozicija in bivša KDK z nosilcem dr. Mačkom. Med predlagatelji liste so bili med drugimi bivši minister Grol, član delovnega odbora združene opozicije Božidar Vlajič in zastopnik bivše SDK, belgrajski odvetnik dr. Džernianovič. Listo je prevzel tajnik kasacije Smiljanovič. Predsednik Rusoniir Janko-vič jo je oddal v pregled drugemu oddelku, ki pregleduje tudi Ljotičevo kandidatno listo. Potrdilo o izročeni listi je sprejel Ivan Miličevič. Predstavnika te liste za glavni volivni odbor sta Ljubomir Davidovič in Jovan Jovanovič. Namestnika, sta Miloš Trifunovič in senator dr. Milan Ivostič, odvetnik v Zemunu. Kasacijskemu sodišču so bile torej Izročene vse tri kandidatne liste, ki prihajajo v poštev za decembrske državnozborske volitve. Od treh predloženih kandidatnih list je kasacijsko sodišče že potrdilo kandidatno listo JRZ in Ljotičevo listo. Odlok, s katerim je kasacijsko sodišče potrdilo kandidatno listo JRZ, je sodišče dostavilo senatorju Dušanu Trifkoviču, tajniku glavnega odliora JRZ. Tajnik je od sodišča prevzel izvod potrjene liste ter jo izročil dr. Kreku, ki je, kakor smo že poročali, listo sestavil. Minister dr. Krek je listo nato odstopil nosilcu liste dr. Stojadinoviču. Po potrditvi list bo sedaj po vrstnem redu tako, kakor so bile od sodišča potrjene, objavil Uradni list. S tem volivni boj stopa v zadnjo zaključno stonjo. ' Za zadnje poslanske petomajske volitve je bilo kasacijskemu sodišču predloženih pet kandidatnih list. Potrjene so bile štiri, in sicer lista tedanjega predsednika vlade in zunanjega ministra Bogo- V Dr. Hacha - edini kandidat za predsednika CSR Praga, 24. nov. dl. Dr. Hacha, ki je sedaj naenkrat postal kandidat za predsednika republike, je bil do zadnjih dni skoraj nepoznana osebnost v javnosti. Dr. Hacha je sin ljudskošol.skega učitelja, toda on sam je znamenit pravnik. L. 1918. je bil izbran za predsednika najvišjega upravnega sodišča v Pragi in je od tedaj ostal na tem mestu. Večkrat je Češkoslovaško zastopal pri mednarodnem razso.dišču v Haagu, ker je bil poznan kot odličen jurist, in ie imel pomemben položaj že pred vojno na Dunaju. Objavil je mnogo člankov iz pravne vede. Spisal jc tudi slovar češkoslovaške države. Smatrajo ga za najboljšega poznavalca državnega prava kakor tudi mednarodnega prava. Ni bil član nobene politične stranke. S Hacho so zadovoljni tudi Slovaki zaradi tega, ker je dober katoličan. Volitve bodo najbrž 28. novembra. Ureditev manjšinskih vprašanj med ČSR in Nemčijo Berlin, 24. nov. dl. Nemški listi so danes objavili sledečo izjavo: Nemška vlada in češkoslovaška vlada izjavljata v želji, da se v nemškem raj-hu in posebno v sudetsko-nemških krajih ter v Češkoslovaški v vseh njenih deželah uredi obojestranska položaj narodnih skupin v duhu medsebojnega sodelovanja, sledeče: »1. Obe vladi sta pripravljeni, da se medsebojno obveščata o vprašanjih, ki se tičejo ohranitve, svobodnega razvoja in udejstvovanja prizadetih narodnosti. ljuba Jeftiča, lista dr. Mačka, s katero je tudi tedaj šla skupno na volišče srbska opozicija, lista Ljotiča in lista bivšega ministra B. Maksimoviča. Peto kandidatno listo Jugoslovanske nar. stranke (ilodžera) je sodišče iz formalnih razlogov zavrnilo. Pri petomajskih volitvah leta 1935 je dobila Jeftičeva lista 1,748.024 glasov, dr. Mačkova 1 milijon 075.389 glasov, Ljotičeva lista 25.705, Maksi-niovičeva lista 32.797 glasov. Na podlagi volivnih rezultatov je po volivnem zakonu dobil Jevtič 303 mandate, dr. Maček 67, Ljotič in Maksimovič pa sta ostala brez mandatov. bo mogel služiti 6vojemu narodu. Predlaga, svetuje, daje pobude, toda vse zaman! Novi vodja čaka. Ustvarjajo se klike. Prepevajo, barjakujejo, hrvatski narod pa krvavi. Izrečena ie izjava, da Hrvati lahko čakajo sto let, Politične nedelavnosti, ohromelosti, mečkanja in čakanja stari dr. Trumbič ni ljubil. Znova razočaran se vse bolj umika v ozadje ter se pri tem skrbno iz-ogiblje, da ne bi koga razžalil ali zadel. Polom Češkoslovaške je pretresel plemenito dušo dr, Ante Trumbiča. Zadene ga kap ter vrže na posteljo, V svoji bolezni izve za volivni sporazum doktor Mačka, Petra Zivkoviča in Bogoljuba Jeftiča. Zgrozil se je, zastudilo se mu je. To je bil zanj zadnji udarec, ker je nato izgubil zavest, zapadel agoniji ter je z blagoslovom svetega očeta papeža umrl v sredi svojih najbližjih ter bil pokopan ob iskreni žalosti vseh nas, ki smo ga spoštovali.« Osebne novice E«Jgrad, 24. novembra, m. V zadevah mariborske mestne občine je dopotoval v Belgrad mariborski župan dr. Alojzij Juvan. Belgrad, 24. novembra, m. S kraljevim ukazom so napredovali naslednji profesorji: iz 4./II. skup. v 4./I. skupino: dr. Josp Zontar v Kranju, Venčeslav čopič in Mirko Mesojedec iz Ljubljane, Rudolf Kranjec v Sarajevu, Franjo Poljanec v Zagrebu. Iz 5. skup. v 4./II.: Franc Polajner in Štefan Plut iz Ljubljane. Iz 6. skup. v 5. skup.: Josip Špendalin Pavel, Zivotnik v Mariboru. Iz 7. skup. v 6, skup.: Mirko Bitenc, Rudolf Drobne, Milan Fabjančič, Danilo Modrijan iz Celja, Ivan Detela, Boris Sokolov iz Maribora, Rajko Kan-duč, Julian Kovalski iz Ljubljane, Arsen Rausch v Bosanski Gradiški, Josip Kresovnik v Arandjelovcu. Iz 8. skup. v 7. skup.: Edvard Kocbek, Stane Felihar, Bogo Pregelj, Anton Sajovic, Marija Skabin iz Ljubljane, Andjelija Mijucin, Stane Modic, Vladimir Ster-niša iz Maribora, Josip Potokar v Murski Soboti, Franc Štancer v Novem mestu, Viktor Leskovic v Tre-binju. Belgrad, 24. novembra, m Z odlokom prosvetnega ministra je prestavljen Aleksander Deržima, šolski nadzornik v Murski Soboti, za šolskega nadzornika v Kamnik. Belgrad, 24. nov. m. Na predlog trgovinskega ministra je odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje Ljubomir Zinovski, vice-ravnatelj Jadranske podu-navske banke v Ljubljani. Belgrad, 24. novembra, m. Na današnjem občnem zboru dermatološkega društva je bil zopet izvoljen za predsednika dr. Nauniovič. Belgrad, 24. novembra. AA. V petek 25. novembra bo odprta razstava jugoslovanske grafične umetnosti v slavnostni dvorani kraljevske danske akademije umetnosti v Charlottenburgu. Huda nesreča na glavnem kolodvoru Včeraj ob 16.54 je bila poklicana na glavni kolodvor ljubljanska reševala postaja. Na reševalni avto 6o položili delovodjo Lada Ankona, ki je imel opravek na stekleni strehi glavnega kolodvora. Pod njim pa se je steklo vdrlo in je Ankon padel na tla na peron ter se hudo poškodoval na glavi in dobil težje notranje poškodbe. V bolnišnici je padel v nezavest. Njegovo stanje je skrajno resno, ■k ■■ ■ ■ m > m.i...i-*.»•«.•>.• •>-......■ Desetletnica tovarne motorjev v Rakovici je 2. Ustanovi se stalni nemško-češkoslovaški vladni odbor, ki bo poklican za to, da s pogajanji reši vsa načelna vprašanja in tudi podrobnosti vsake vrste, ki se nanašajo na narodnost gori imenovanih skupin in njih pripadnikov. 3. Ta vladni odbor bo sestavljen iz štirih stalnih članov, namreč po enega zastopnika nemškega in češkoslovaškega zunanjega ministrstva in po enega zastopnika nemškega in češkoslovaškega notranjega ministrstva. Po potrebi se bo vladni odbor spopolnil z enakim številom zastopnikov ene in druge narodnosti in strokovnjakov. 4. Vladni odbor bo imel svoje seje izmenoma v obeh državah. 5. Ako se vladni odbor ne bo mogel sporazumeti, ostanejo neposredna pogajanja med obema vladama.« Značilna je, da se v tej pogodbi nikjer ne rabi izraz narodne manjšine, To ustanovo Zveze narodov naj nadomesti stalen in neposreden stik med obema vladama, ki sta na svojih manjšinah prizadeti. V Karpatski Ukrajini — mir Chust, 24. novembra. AA. V notranjosti Karpatske Ukrajine je povsod red in mir. Ugotovili pa so, da so številni tuji agenti z velikimi vsotami denarja prišli skrivaj na ozemlje Karpatske Ukrajine, kjer pripravljajo med ljudstvo razpoloženje za plebiscit. Na meji med Karpat?ko Ukrajino in Madžarsko prihaja dnevno do številnih spopadov. Francija - dežela stavk Policija izganja s silo delavstvo iz zasedenih obratov Lille, 24. novembra. AA. Havas. Danes dopoldne je začelo stavkati okrog 12.000 železničarjev in železniških delavcev. Blagovni promet je uslav-lten, medtem ko se vrši potniški promet normalno naprej. Poleg tega se je v Amtensu začela stavka rudarjev. Oblasti so začele izpraznjevati rudnik. V Valencienski pokrajini pa oblasti še naprej izpraznjujejo kovinske tovarne. Rnuen, 24. nov. AA. Havas. V predmestju Ro- uana je prišlo včeraj do proglasitve stavke, nakar so delavci zasedli tovarne. Ker so delavci danes zjutraj nadaljevali z zasedbo tovarn, je policija |x>-sredovala in izpraznila tovarne. Dopoldne je bilo izpraznjeno večje število prostorov, popoldne pridejo na vrsto še ostali tovarniški prostori. Stavka se širi tudi na druee tovarne, vendar pa ni pričakovati, da bi se ta stavka razširila na celo pokrajino. Belgrad, 24. nov. m. V Rakovici pri Belgradu industrija motorjev d. d. proslavila 10 letnico svojega obstoja. Proslave so se udeležili predsednik vlade dr. Stojadinovič, finančni minister dr. Letica, načelnik glavnega generalnega štaba Kosič, zastopstvo komande zrakoplovstva, Aerokluba in drugi. Došle goste so sprejmali čleani upravnega in nadzornega odbora na čelu s predsednikom upravnega odbora Jovanom Veselinovičem, generalom v pokoju. Proslava je bila v veliki dvorani tovarne. Ko so bili gostje polnoštevilno zbrani, je po prihodu kraljevega zastopnika povzel besedo predsednik upravnega odbora Veselinovič ter je najprej pozdravil goste in podal zgodovinski pregled razvoja lega industrijskega podjetja. Industrija motorjev je bila s pomočjo domačega in franro-skega kapitala ustanovljena leta 1928. Leta 1934. je država odkupila polovico delnic ter so prišli v odbor tudi zastopniki države. Pod sedanjo vlado je leta 1930. država vse podjetje docela nacionalizirala ter odkupila vse ostale delnice, ki so jih imeli Francozi, tako da je danes angažiran v tem j industrijskem podjetju samo domači kapital. Industrija motorjev d. d. izdeluje pretežno letalske motorje. Prihodnje leto bo v bližini te industrije zrastlo novo podjetje za izdelovanje motornih avtomobilov. Predsednik upravnega odbora Veselinovič se je najtopleje zahvalil sedanji kraljevski vladi, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču za vso veliko naklonjenost, ki jo je sedanja kraljevska vlada stalno posvečala tej industriji ter ji omogočila, da smo se že na tem polju skoraj docela osamosvojili in da je v tej industriji angažiran samo domač kapital. Po govoru predsednika upravnega odbora Veselinoviča je prevzel besedo finančni minister Letica in izjavil sledeče: Dr. Stojadinoviču se je posrečilo zagotoviti naši državi proizvodnjo elektrolitičnega bakra, ra-liniranega svinca, cinka in aluminija. Zato so priče Bor, Lozovac, Trepča in Šabac. S to novo proizvodnjo so zagotovljene mnoge naše narodne koristi, kako,r tudi razvoj nadaljnje predelovalne proizvodnje, ki sloni na prejšnjem. Tudi politika nacionalizirala naše domače proizvodnje ima lepe uspehe. Prej v prvih letih po ustanovitvi naše države se v tem pogledu more omeniti samo gozd-na-industrijsko podjetje Drvar-Dobrlin. V teku svojega triletnega dela je vlada nacionalizirala veliko gozdno podjetje v Zavidoviču, nacionalizirala je tovarno celuloze v Brvaru in z znatnim povečanjem kapitala po odstotkih skoraj izbrisala tujo udeležbo v zeniški železarni. Z vložitvijo precejšnega novega kapitala imamo danes v Zenici zagotovljeno proizvodnjo tračnic vseh obsegov, tako mostovnih kakor drugih železnih konstrukcij vseh vrst, Z letošnjimi uredbami pa se v zeniškem podjetju začenjajo nove velike poti. Z združitvijo vareškega železnega rudnika ln visoke peči v ljubiškem železnem rudniku, zeniškega premogovnika in novo železarno v Zenici, začenjamo pravi jugoslovanski Essen. Naša Rakovica se je v tem gospodarskem delu vlade vse tu dvakrat tikalo. Mi smo v njej izpeljali nacionalizacijo, nato pa delo razširili in pomnožili proizvodnjo. Rakovira je od lela 1935 čisto jugoslovansko državno podjetje. Od 15 milij. din osnovnega kapitala se je Rakovica pod svojo dobro upravo s svojimi domačimi inženirji in dobrimi delavci razvila v podjetje, ki more dobavljati tehnično izvrstne motorje za naše letalstvo. V doglednem času nam bo Rakovira zagotovila tudi proizvodnjo avtomobilov. Zalo se bo povišala glavnica, ki je zanjo kapital že zagotovljen. Delovni tempo v teh treh letih daje nedvomno glavni pomen današnji 10-letnici Rakovice. Ta delovni tempo ne sme uplahniti. Danes je doba motorja in to delo je zato aktualno in ima bodočnost. Po govoru ministra Letice so govorili še zastopniki uradništva in delavstva, ki so se prav tako zahvalili kraljevski vladi za vso naklonje-not, ki jo izkazuje podjetju, v katerem je dobilo kruh na stotine uradnikov in delavcev. Po koncertu, ki ga je izvajal zbor in orkester uradništva in delavstva, so si visoki gostje ogledali podjetje, nato pa je bil prirejen prigrizek. Knez namestnik v Londonu London, 24. novembra. A A. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga bosta danes na intimnem kosilu gosta pri kraljici materi Mary v palači Marlborough. Šah v Amsterdamu Amsterdam, 24. nov. c. Na velikem mednarodnem šahovskem turnirju je stanje po 11. kolu naslednje: Keres 7, Botvinnik in Fine 6 in pol, dr. Alje-hin 6, Reshevsky 5 in pol, Capablanca 5, dr. Euwe 4 in pol in Flohr 3. Nocoj bodo v Haagu igrali 12. kolo, in sicer se srečata Keres - dr. Aljehin, dr. Euwe - Botvinik, Flohr-Fine in Capablanca-Reshevsky. Predzadnje,-13., kolo bodo igrali v Leidenu jutri zvečer, v nedeljo bo pa zadnje kolo turnirja. Drobne novice Saragosa, 24. nov. dl. Nacionalna križarka >Ca-narias« je 40 milj južno od Balearov ulovila grški trgovski parnik »Alphtros«, ki je plul pod francosko zastavo. Parnik je moral pristati v Palmi in raztovoriti svoj tovor, med katerim je bilo 12 letalskih motorjev, 19 razstavljenih letal, 1000 ton streliva in 1000 ton žita. »Aljihtros« je prišel iz Črnega morja in je bil namenjen za Barcelono. Posadka 23 mož, samih Rusov, je bila internirana. Pariz. 24. nov. dl. Odbor za pripravo mednarodnih kongresov je sklenil, da bo prihodnji mednarodni evharistični kongres v Niči 1. 1940. Zadnji mednarodni evharistični kongres v Franciji je bil pred 25 leti v Lurdu. Genova, 24. nov. AA. Havas. Zaradi eksplozije acetilena se je razrušila neka velika tovarna. Iz ruševin so do sedaj potegnili več trupel, a devet hudo ranjenih oseb so odpeljali v bolnišnico. London, 24. nov. A A. Havas. Včeraj je nad Anglijo divjal strašen vihar. Hitrost vetra je znašala 170 km na uro. Med viharjem .je bilo ubitih 13 oseb. Številne prometne zveze so prekinjene. Proti večeru je vihar nekoliko popustil, vendar pa številni parniki niso mogli iz pristanišč. Veleparnik »Queen Mary« ni mogel priti v Southampton. Manevri vojne mornarice so morali biti odloženi za nekaj dni. Na morju ni bilo nesreč, pač pa je bilo v Walesu prekinjenih 650 telefonskih prog. Rim, 24. nov. A A. Havas. Grof Ciano bo potoval v Varšavo dne 12. decembrn. Berlin. 24. nov. A A. Štefani. Načelnik generalnega štaba italijanskega letalstva general Pina je v spremstvu številnih italijanskih častnikov včeraj dopotoval v Beriin. Italijansko ieiaisko zastopstvo bo ostalo v Nemčiji več dni. Glas Slovencev na Hrvatskem (Dopis s Hrvatskega) V številki 267 piše »Slovenec« pod naslovom: Kdo naj vodi slovenski narod. K temu še 6ledeče: Res čudno je, zakaj hoče dr. Maček kar naenkrat še Slovence, gotovo bo Hrvatov premalo. Kaj se ne zaveda, da Slovenija že ima svojega voditelja dr. Korošca, kateri je pokazal dovolj zmožnosti, voditi slovenski narod, a ne dr. Maček. To najbolj vemo mi na Hrvatskem živeči Slovenci, ki še danes nimamo miru. Naj se dr. Maček in vsi njegovi pomočniki spomnijo, kaj so Hrvatje po zadnjih volitvah delali s Slovenci, kako so jih blatili in bojkotirali, pri slovenskih trgovcih niso hoteli kupovati, vsa roba, katera je prišla iz Slovenije na trg v hrvatske kraje, posebno v Zagreb, se je morala vrniti. Najbolje so se tudi izkazali pri Evharistič-nem kongresu leta 1935 v Ljubljani. Vprašamo voditelje hrvatskega naroda, zakaj ni bilo Hrvatov na kongres, katerega ni priredil Jeftič z JNS-ovci, ampak so ga priredili Slovenci s svojimi duhovniki, seveda ne za JNS-arje, s katerimi se danes mačkovci vežejo. Vprašamo dr. Mačka, kaj hoče on prav za prav v Sloveniji. Zakaj je dopustil tako delo proti Slovencem, posebno proti onim, kateri so prisiljeni živeti na Hrvatskem. Še danes smo mi Slovenci tukaj na Hrvatskem trn v peti Hrvatom, marsikaj moramo preslišati in pretrpeti. Hrvati v Sloveniji pa živijo mirno in Slovenci nikomur nič ne store. Dr. Maček je vzel pod svoje okrilje JNS-arje, ki so se že potapljali, in pa komuniste. Hrvatski časopisi pišejo, da komunisti ne bodo kandidirali na Mačkovi listi, a zelo je čudno, da komunisti toliko agitirajo po Hrvatskem za dr. Mačka, kar pomeni, da so nekaj gotovo dobili ali kaj? »Koprive« pišejo: Po volitvah leta 1935 je izšla knjiga, v kateri so bili zapisani vsi volivci Jeftiča, no, ta knjiga je potem izginila, ali sedaj bi bilo dobro, da ta knjiga pride zopet na dan, ker bodo tisti volivci sedaj gotovo v prvih vrstah za dr. Mačka, ker so oni že takrat vedeli za bodočnost Mačkove politike, t. j. da se bo dr. Maček zvezal z Jeftičem. S tem, da se je dr. Maček združil z Jeftičem, gotovo misli, da bo imel več glasov, saj zna Jeftič mrtve iz groba priklicati, da gredo na volitve. Toda moti se, ker veliko Hrvatov ali vstopa v JRZ ali pa pa sploh ne bo šlo na volitve. Kaj piše Slo-bodna misao št. 44, ki izhaja v Nikšiču (Črna gora), da je veliko Hrvatov po Bosni in Hercegovini nezadovoljnih z Mačkovo politiko, skoraj vsi pristaši p. Hrvatske stranke so sklenili, da ne gredo na volitve. In teh Hrvatov ni malo na Hrvatskem. Torej, to je dovolj za Mačka. Tudi mi Slovenci ga ne potrebujemo. Zato proč s pofovci in mačkovci iz Slovenije! Dovolj gorja so nam že povzročili. Ali nam naj zopet vzamejo naša prosvetna društva, našo univerzo, naše cerkve, naš jezik, ali naj se vežemo s tistimi, ki ne poznajo drugega kakor gorjačo, ali se naj vežemo s tistimi, ki podpirajo komunizem, katerega ves svet zatira, ali naj se vežemo s tistimi, ki hujskajo brate proti bratom? Ali ne bi bilo lepše, da se Slovenci, Hrvatje in Srbi ljubijo med seboj, ali ta gospoda iz Mačkove pisarne tega noče. Ne verjamemo takim, ki delajo z judovskim kapitalom. Mi hočemo v naSi Sloveniji čistega in poltenega voditelja in ta je dr. Korošec Anton, kateri dela za Slovence in za vse našo lepo Jugoslavijo. JNS je razklana V hrvatskih in srbskih krajih 6e je JNS razklala na dva dela. Vodje Zivkovič, Jevtič in Banjanin so odšli k Mačku, pristaši pa so se razkropili. Tudi pri nas je isto. Kramer je odšel k Mačku, drugi pa lezejo vsaksebi. »Slovenski dom« je poročal, da se je skupina g. dr. Puca ločila od dr. Kramerja ter je razglasila, da se volitev ne udeleži. Podobno politiko zavzema tudi g. Ribnikar v svojem »Večerniku«, ki ostro nastopa zoper dr. Kramerja in njegovo vrtoglavo politiko. Sploh se zdi, da sla si skupini dr. Puca in Ribnikarja precej sorodni, vsekakor pa sta si enaki v svojem nastopu zoper dr. Kramerja. Zanimivo je namreč, kako zna dr. Kramer odbijati od sebe vse svoje bolj agilne ljudi. Zdaj, ko njegova nekdanja pristaša dr. Pue in Ribnikar odkrito nastopata zoper njegovo politiko, se je marsikomu iz tabora JNS začelo svitati, da je politika njihovega vodstva vendarle zgrešena. HSS v Ludbregu propadla V Ludbregu je bila včasih velika trdnjava HSS. Tudi za volitve za 11. december kandidira tamkaj eden izmed vodij HSS dr. Pernar. Preteklo nedeljo pa so bile tamkaj občinske volitve. V Ludbregu (okolica) je bila postavljena le lista HSS. Toda na volišče je prišlo le 25% volivcev. V Ludbregu (trg) pa je prišlo na volišče 660 volivcev (84%) ter je lista meščanstva dobila 351 glasov, Mačkova lista pa 309 glasov. Tako je Mačkova lista propadla, dasi je zanjo na vso mož agitiral sam Pernar. To je slabo znamenje za decembrske volitve. Delavska pekarna prodana na dražbi Maribor, 24. nov. Leta 1898 je bila ustanovljena v Mariboru zadruga »Prva delavska pekarna«. Bilo je to socialistično zadružno podjetje, ki je skraja lepo uspevalo. Letos — pred nekaj dnevi — pa je prišla Delavska pekarna za svojo 40-letnico na boben. Pred okrajnim sodiščem je bila dražbena prodaja, na kateri je bila prodana pekarna z vsemi objekti in inventarjem ter stavbenimi parcelami vred. Vse skupaj je bilo ocenjeno na 839.943 din, najmanjši ponudek pa je znašal 419.971.50 din. Palača banke »Slavije« pod streho Letošnjo poletje je kaj hitro zrastel konkurent nebotičniku ob Gajevi in Tyrševi cesti. Palača banke »Slavije«, ki so jo gradili v tako zvanem skeletnem sistemu, je hitro zrastla do strehe. Na jesen 60 jo začeli pokrivati. Prav malo nagnjena streha palače je bila pokrita z bakreno pločevino in je kleparska in krovska dela prevzela tvrdka Žitnik iz Ljubljane, V glavnem je bakrena streha že dokončana in je stavba pred dežjem in bližajočo se zimo zavarovana. Med tem časom se opravljajo seveda tudi še številna, na zunaj sicer neopazna zidarska dela. Tako grade sedaj največ vmesne stene v velikem poslopju. Istočasno se opravljajo tudi instalacije centralne kurjave, tople vode, vodovoda in solidarnih naprav, kar izvršuje tvrdka Hudnik Drago. Okna na fasadi pripravlja podjetje Filipčič i Strmski iz Zagreba. Vrata in druga okna dela Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev na Viču, izložbena okna in portalc Ahačič Luka, rolo:je »Univcrzal rolo« iz Zagreba, parkete je dobavila tvrdka Remec iz Duplice pri Kamniku, električne instalacije opravlja podjetje mestne elektrarne, telefonske instalacije pa tvrdka Doberlet. Žc letos je gradbeno vodstvo hitelo z gradbenimi deli, kolikor je le moglo, in je bilo zaradi tega za časa največjega dela vedno okrog 130 delavcev in pro-fesionistov na zgradbi. Tudi sedaj jih dela še vedno okro 70. Prihodnjo po.mlad pa bodo potem, ko bo palača prezimila in se temeljito presušila, začeli njeno zunajost oblagati s kamnom. Palača banke »Slavije« bo do venca obložena s kamnom in bo zaradi tega tudi po svoji zunanjosti nad vse reprezentativna. Do prvega nadstropja bo obložena s brušenim črnim in izredno lepim jablaniškim granitom. V vseh nadstropjih pa bo obložena z rimskim tvavertinom. Kljub temu, da bodo ta dela šla razmeroma počasi od rok, upajo, da bo stavba v celoti dognajena in godna za selitev že 1. avgusta 1939. Z njo bo Ljubljana dobila zopet novo mogočno palačo v najbolj živahnem središču mesta, ki je v zadnjih letih popolnoma spremenilo svojo zunanjost. Samo vknjiženih dolgov je bilo na podjetju 585 tisoč 210.50 din. Od tega je bila na prvem mestu vknjižena država z 243.000 din za neplačane davke. Na četrtem mestu je že bil vknjižen zastopnik podjetja, znani socialistični advokat in kandidat dr. Reisman — kar je znak, da je presneto malo zaupal lastnemu socialističnemu podjetju, pa je svojo terjatev v znesku 30.000 din hitro zavaroval z vknjižbo! Ostale terjatve so prijavili razni mlini in liferanti moke, kvasa ter drugih potrebščin in pa OUZD. Veliko terjatev pa sploh ni bilo vknjiženih, dasi znašajo baje zelo znatne vsote. »Prva delavska pekarna« je bila nad leto dni pod prisilno upravo, preden je sedaj prišla na boben. Ker je bil pred licitacijo izplačan neki liferant moke z 20.000 din, je nastopila kot edini dražite!] socialistična zadruga »Delavski dom« v Mariboru, ki je kupila ves obrat za najnižji ponudek, to je za 419.971.50 din. Ker so samo vknjiženi dolgovi znašali — kot že omenjeno — 585.210.50 din, se bodo mnogi liferanti obrisali za nič manj kot 165 tisoč 239 din — v resnici pa bo ta vsota še dosti večja, ker, kakor omenjeno, veliko terjatev ni bilo zavarovanih z vknjižbo. Zanimivo je, da je bil predsednik tega pekovskega zadružnega podjetja neki ključavničar, ki je leta 1932 ob priliki socialističnega puča pobegnil iz Avstrije. Knjigovodja zna samo nemški — kar je pokazal na sodišču, kjer bi bil moral tolmačiti pravila, pa je dejal, da jih ne razume... »Prva delavska pekarna« v Mariboru in njena usoda je lep primer socialistične gospodarske umetnosti... Smrtna nesreča na mariborskem kolodvoru Maribor, 24. novembra. Snoči ob 21.35 se je pripetila na mariborskem glavnem kolodvoru nesreča, ki je žal zahtevala človeško življenje. Ko je premikalna lokomotiva potegnila garnituro koroškega osebnega vlaka s postaje na premikalni tir proti severni strani kolodvora, so našli pod vagoni 36 letnega svetilni-čarja Martina Krajnca mrtvega. Sključen je ležal med tiri, oprt na roke, glavo pa je držal na tračnici ter mu jo je kolo vagona popolnoma zdrobilo. Moral je biti na mestu mrtev. Kako se je tragičen dogodek odigral in kaj ga je povzročilo, se ne da ugotoviti, ker se je nesreča pripetila brez prič. Krajnc je polnil vagone s svetilnim plinom, pa je pri tej priložnosti najbrž padel pod vagone ter ga je zadela nagla smri. Nesreča je vzbudila med njegovimi tovariši splošno sočutje z ubogo žrtvijo težkega železničarskega poklica. t Ferdo Pečnik, nadučitelj v pokoju Guštanj, 23. novembra. Danes smo spremili k večnemu počitku blagopokoj. nad-učitelja v pokoju g. Ferdinanda Pečnika. Kako priljubljen in visoko spoštovan je bil rajni, je pokazal njegov pogreb. Pred hišo žalosti so zapeli šolski otroci »Kje so moje rožice«, zatem pa cerkveni pevci »Človek glej!«. Na zadnji poti je pokojnega spremljala ogromna množica ljudi iz vsega okraja in vse učiteljstvo. Pokojnik se je rodil leta 1862 v Podgorjani v Rožni dolini na Koroškem. Izučil se je sprva ključavničarstva. Ker je imel veselje do študij, je stopil v učitelji*--: v Celovcu. Služboval je v Borovljah, od tam je bil prestavljen v Bajtišče na enorazredno ljudsko šolo, ker jc služboval 19 let. Skozi 19 let je tudi igral na orgle v cerkvi v Bajtišču. Leta 1905 je prišel v Guštanj, kjer je služboval in napredoval do nadučitelja do leta 1925, ko je bil po 40 polnih letih službovanja upokojen. Zapustil je žalujočo soprogo, sina učitelja Ferdinanda, hčerki gdč. Olgo, ki je učiteljica v Guštanju, in gdč. Ido, ki je učiteljica v Mariboru. Naj v miru počiva. Žalujočim naše iskreno sožalje! t Franc Lajovic V Litiji je v sredo umrl v 85. letu starosti gospod Fran Lajovic, bivši dolgoletni starešina litijske gasilske župe. Po končani ljudski šoli se je izučil za mizarja, vendar pa po opravljeni vojaški službi — udeležil-se je tudi okupacije Bosne — dal slovo mizarski obrti. Dobil je službo da-carja in je služil po raznih krajih Gorenjske. Pozneje je bil dolgo vrsto let gostilničar v Ljubljani, v Gradcu pri Litiji, na Vačah, v celjskem narodnem domu, dokler se ni stalno naselil v Litiji, kjer je posvetil vse svoje moči razvoju gasilstva. Dolgo vrsto let je bil župnl starešina. V tem času se je število gasilskih čet v litijskem okraju skoraj polrojilo G. Lajovic zapušča sedem sinov in tri hčere ter 25 vnukov in vnukinj. Pokopali ga hodo danes ob 3 popoldne na litijskem zupnem pokopališču. Blag mu 6pomin! Žalujočim nase iskreno sožalje! Gasilcem! Sporočamo žalostno vest, da je umrl 23. t. m. ustanovitelj in dolgoletni župni starešina, častni član gasilske čete v Litiji in častni član gasilsko zajednice gospod Fran Lajovic star. Pozivamo vse tovariške gasilske čete, da se v paradnem kroju udeleže pogreba v Litiji danes ob 3 popoldne. Zaslužnega gasilskega delas'ca bomo ohranili v trajnem spominu. — Gas. župa Litija. Predavanje univ. prof. Zvetine v Angleškem društvu V sredo zvečer se je univ. prof. John Zvetina iz Chicaga, o čigar prihodu smo že poročali, udeležil družabnega večera v Angleškem društvu v Ljubljani. V velikem številu zbranemu članstvu je prof. Zvetino predstavil društveni predsednik dr. Ferdinand Majaron, nakar je odlični gost podal zelo zanimivo predavanje o predsedniku Rooseveltu in njegovih poslednjih zakonih, ki so imeli vpliv na gospodarstvo Združenih držav ameriških in glede katerega se ie razvila borba med njim in vrhovnim ustavnim sodiščem. Prof. Zvetina je nadalje orisal njslanek in glavne osnove ameriške p:sane ustave v primeri z britansko nepisano '.istav.i ter ;e končno podal sliko ustroja vrhovnega sodišča samega, posebno z ozirom na zakone, izdane ob zadnji svetovni gospodarski krizi. Navedel je nekaj zanimivih primerov iz delovanja tega naivišiega ustavnega foruma. — Društveni predsednik se je predavatelju iskreno zahvalil «a predavanje in izrazil željo, da bo odličnega gosta čimprej mogel zopet pozdraviti v Ljubljani. mKino Kodeljevo tet. 41-64 Danes in jutri ob 8. uri Podmornica D1 Kozak in slaviek Žrtev divjega lovca? Znano .je, da se je letos pripetilo že vse polno nesreč, med temi celo smrtnih, ko so lovci streljali v grm, za katerim se je pomikalo nekaj živega. Žrtve teh neprevidnih lovcev pa so bili po navadi pastirčki in skoraj vedno so jih zakrivili divji lovci, saj je znano, da pravi lovec strelja le tedaj, ko je prepričan, da ima res divjad pred seboj. Včeraj je na primer v Gomljišču pri Šmarju v ljubljanskem okraju nekdo kar na iepein ustrelil v nogo 12 letnega posestnikovega sina Franca Liš-li.jaka in ga nevarno ranil. »Lovec« je nato naglo izginil, tako da domnevajo, da je bil to prejkone lovec brez dovoljenja, to je lovski tat. Proti početju takih divjih lovcev bo treba odločno nastopiti. Ti divji lovci škodujejo tako divjadi, ogrožajo človeška življenja in pomore s svojo nasilno strastjo tudi mnogo domače živine! Pravi lovci vedo kam streljajo, če so res lovci! Večerna elegija Veliki dogodek iz življenja malega mesta! Krasna komorna drama in nepozabna igra tajinstvene žene v filmu LIL DAC.OVER — PAUL IIARTMANN Premiera KINO MATICA 21-24 — Danes ob 16 , 19. In 21. url Karlovška in Dolenjska cesta bosta novi Ljubljana, 24. nov. Obupnemu stanju prometnih zvez, čez katere «o se pritoževali že najmanj 20 let prcbivalci kar-lovškega in dolenjskega okraja, bo 6edaj konec. Tramvaj, ki jc vozil v la dva okraja, je bil res v obupnem stanju, tako da je le malo manjkalo, pa bi tramvaji vozili kar po tleh, seveda če bi bilo to tehnično mogoče. Tramvaj sedaj z vso naglico prenavljajo ter je v dobrem delu prenovitev žc dokončana. Prebivalci teh dveh okrajev upajo, da se bodo mogli v kratkem voziti vsaj na progi od Rakovnika, do kamor ie proga podaljšana, pa do šentjakobske šole. Nato prično takoj v začetku decembra prenavljati preostali del proge od magistrata do šentjakobske šole. To sta le dve postaji in bo delo hitro napredovalo. Se bolj pa je važno delo na Karlovški in Do- lenjski cesti, kar sc tiče cestišča samega. Uboga in zanemarjena Dolenjska cesta je bila dosedaj vedno blatna, Karlovška pa je bila le malo boljša. Ob priliki, ko so gradili novo tramvajsko progo, so izvedli in izboljšali tudi kanalizacijo ter druge napeljave na obeh cestah, obenem pa so pričeli tudi izboljšavati cestišče. Na Dolenjsko cesto so pripeljali mnogo gramoza, enako ga vozijo sedaj na Karlovško cesto. Obe ccstišči tlačijo kar trije parni valjarji. Cestišče obeh cest bo sedaj dovolj odporno za težki promet. Obenem urejajo sedaj tudi liodnik ob Dolenjski in Karlovški ccsti, ki je bil nujno potreben za pešce. Hodnik je obrobljen z robniki, drugače pa makadamiziran in bo posut s peskom. Upamo, da bo, šc preden nastopi neugodno zimsko vreme s snegom in blatom, dolenjski okraj rešen dosedanjih prometnih neprijetnosti. Stara JNS v novi obleki Kdo jo bo volil? Vera Majdičeva v »ftidi« in na novinarskem koncertu Med odličnimi solisti, ki bodo izpolnili letošnji skrbno izbrani program novinarskega koncerta na Taboru, je operna pevka ga. Vera Majdičeva. Štejemo jo med najbolj simpatične slovenske umetnice, ki si je znala tudi v tujini pridobiti s svojo odlično umetnostjo obilno in laskavo priznanje. Saj je šele nekaj let, kar je mladenka iz ugledne kranjske rodovine debitirala v ljubljanski operi. Začetek je bil srečen iu uspeh je bodril mlado pevko, da je po zgledu mnogih drugih slovenskih talentov pohitela v tujino, kjer je z zgledno marljivostjo šolala svoj glas. Kakar koli je na tujem kot gojenka ge. Rado-Danieli nastopila v operi ali na koncertu, vselej je žela polno priznanje. Kot zrela umetnica se je vrnila v domovino. Tujina ji je dala izpričevalo in pečat visoko kvalitetne operne pevke in to svojo visoko umetnost hoče Vera Majdičeva po nekajletnem prestanku spet pokazati svojim ožjim rojakom na ljubljanskem odru. Medtem je zlasti že v Belgradu žela triumf pri občinstvu in strogi kritiki. Drevi bo v ljubljanski operi goslovala v vlogi Aide. Izbrala 6i je za svoje gostovanje na domačih deskah eno največjih, najtežjih, pa tudi najlepših sopranskih vlog celotnega opernega repertoarja. Poleg nje nastopijo v glavnih vlogah Kogejeva, Botetto, Primožič, IIeybalova, Lupša in Sladovljev, dirigiral bo dr. Švara, režiral pa Primožič. Obeta se torej drevi odlična operna predstava. Kot koncertno pevko bomo Vero Majdičevo občudovali 1. decembra zvečer na Taboru, ko nam bo ob klavirski spremljavi dirigenta Neffata zapela tri krasne pesmice, in sicer Milojevičevo »Šarplaninsko uspavanko«, Dvorakovo arijo Marine iz opere »Dimitrij« in Lajovičevo »Kaj bi le gledal«. Pozdravljamo našo odlično umetnico v Ljubljani, kjer naj se preveri, da spoštujemo njeno umetnost, in ji želimo v bodočnosti še mnogo uspehov. Strahote v muslimanski družini Pred sodiščem v Zenici je bila pred včerajšnjim obravnava proti Muniri Ljutovič, ženi Al,je Ljutoviča, ki je ubila drugo ženo svojega moža Ba-hrijo. Muslimani imajo namreč po zakonu pravico imeti več žen. Obravnava je pokazala strahote, ki jih more povzročiti dvo- ali večženstvo v taki družini. Sodišče je izprašala Muniro Ljutovič in njene štiri olroke. Ko so otroci opazili pri obravnavi svojega očeta, so takoj pobegnili ter se poskrili, tako da jih je sodišče s težavo privabilo v sodno dvorano. Na predlog branitelja Muniro Ljutovičeve je sodišče odstranilo Aljo Ljutoviča iz sodne dvorane, ker bi mogel Alija vplivati na svoje olroke, ki so se ga bali že ob pogledu nanj. Alija pa je nasprotno zahteval, da mora ostati v dvorani, češ da je starešina — ni rekel oče — svojih otrok. Otroci so jokali na sodišču in so pripovedovali, da se očeta zelo boje, da jih je strašno pretepal, še bolj pa njihovo mater, ker je imel raje svojo drugo ženo Bahrijo. Oče je tudi prisilil svoje olroke, naj se pismeno odrečejo svoje matere Muniro. Ganljivo je bilo, ko so otroci prosili sodišče, naj ne pove očetu, kaj so izrekli dobrega v prid svoje matere. Sodišče je dovolilo obtoženki, da se umakne za trenutek v posebno sobo, kjer je mogla objeti svoje štiri otroke. Velika množica pretežno muslimanskega občinstva je s solzami v očeh poslušala, kako nesrečna mati in otroci jočejo v bližini sodno dvorane. S protestom in smehom pa je ohčinstvo sprejelo zahtevo moža obtožene nesrečne Munire, naj bi plačala žena svojemu možu 300.000 din odškodnine in naj hi bila najstrožjo kaznovana. Sodba ho izrečena proti Muniri v ponedeljek opoldne. f pravite? Vsakdo, ki se v večji meri peča s sodobnim nemškim slovstvom in tudi z nemškim časnikarstvom, je moral opazili, kako temeljilo so Nemci počistili iz svojega književnega jezika vse izraze, ki niso nemškega besednega izvora. Nadomestili s o s svojimi besedami tudi take izraze, ki so se že davno udomačili v nemškem jeziku — pa so bili tujega izvora. Te dni beremo po časopisih, da so ti a isto pol stopili tudi Čehi in kratkomalo prepovedali /udi v tehniki, v prometu in gospodarstvu posluževati se nečeških izrazov, pa čeprav so sc že davno med ljudstvom udomačili. Ta postopek je edino pravilen in možat pri narodu, ki nekaj da na svoj jezik. Boren in pomanjkljiv je besedni zaklad onega naroda, ki mora za en ali drugi izraz k tujcu hoditi na posodo. Svoj čas so bili slovenski jezikoslovci na glasu in Slovenci smo se ponašali, da imamo med vsemi slovanskimi narodi najbolj čist jezik. Naši jezikoslovci so se potrudili, da so ljudstvu za vsak nov pojav, in naj bi bilo na katerem koli področju — nnšii tudi primeren lep slovenski izraz. V zadnji dobi pa imamo vtis, da je vnema za čistost slovenskega jezika popustila. Mislimo namreč, naj bi naši jezikoslovci in izobraženci v vseh strokah vendar priskočili ljudstvu na pomoč in mu s slovenskimi besedami pomagali označili različne nove tehnične in druge pojave ter predmete, ki se pojavljajo z rastočo izobrazbo v našem dnevnem življenju. Naj bi oni, ki so v jezikoslovju izvežbani in učeni, odprli neke vrste javno šolo in povedali ljudem, zlasti piscem, šolnikom in časnikarjem, na kak način morejo lepo slovensko povedali ono, za kar sedaj hodimo k tujcem po izraze. Takšno smo-trno delo bo gotovo obrodilo najlepše sadove. Milijonski film napete vsebine in razkošne inscenacije I Danes ob 16, 19 in 21 uri Pustolovščine Marka Pola Oary Cooper in lepa Slgfrlad Gury. najlepša žena Amerike. Junaštvo, avanture, ljubezen .llirt, krutost in izredno napeti dogodki. Telefon 22-21 KINO UNION j — Putnikova potovanja v Afriko in Ameriko. — Društvo Putnik pripravlja dve zanimivi skupinski potovanji: eno v Egipt, od 24. decembra do 10. januarja 1. 1939, a drugo na svetovno razstavo v Newyork, meseca aprila 1. 1939. Udeleženci potovanja v Egipt se bodo zadržali sedem dni v Kairu, odkoder bodo posetili piramide. Cene temu potovanju, računajoč odhod iz Belgrada III. razred in II. turistični na parniku 5200 din, II. razred 6180 din. O društvenem potovanju na svetovno razstavo v Nevvvork bomo objavili v časopisih natančnejše |>odatko, interesenti pa lahko dobijo že sedaj natančnejše podatke v eni ali drugi Putnikovi pisarni v Ljubljani. — Zlatko Balokovič okraden. Te dni se je pripetila v Zagrebu nenavadna tatvina, pri kateri je bil okraden znani umetnik Zlatko Balokovič. Ko je šofer ustavil na Ilici avto ter stopil v sosedno hišo, je bil avto za trenutek brez nadzorstva. Neznani vlomilec je v trenutku segel z roko v avto in ukradel torbo, v kateri so bile šoferjeve listine in važna pisma Zlatka Balokoviča. Tat ne bo imel nobene koristi od tatvine, pač pa Zlatko Balokovič trpi okoli 4000 din škode. —Mater ubil zaradi razuzdanosti. Okrožnemu sodišču v Slav. Požegi je bil izročen 18 letni Mio Krevara iz bližnje vasi Sibinja, ki je ubil s sekiro svojo mater. Mladi morilec je hladnokrvno priznal svoj zločin ter je kot vzrok zločina povedal, da je mati živela zelo razuzdano. Prosil je mater, naj ga DARILA ZA MIKLAVŽA l 0. KIFFNANN • VELIKA IZBIRA! • NIZKE CENE! LJUBLJANA, MESTNI TRG 8 Koledar Petek. 25. novembra: Katarina, devica, mu-čenica; Mozes, mučenec. Sobota, 26. novembra: Silvester, opat; Leo-naTd, e poznavalec. Novi grobovi "f- V Ljubljani je po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal gospod Mihajl Vrbič, nadučitelj v p., odlikovan z redom sv. Save 5. razr. Zapi.*ta užaloščeno soprogo in štiri sinove ter pet hčerk. Pogreb lio danes ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel — Klub slovenskih katoliških akademskih starešin v Belgradu. Pod okriljem belgrajskega Prosvetnega društva in v njegovih prostorih so se 22. t. m. sestali slovenski katoliški akademiki starešine ter si izbrali vodstvo za bodoče delo v prestolnici države. Za predsednika je bil izvoljen dr. Dobrošek Josip, sodnik državnega sodišča za zaščito države, za tajnika Zaje Jože, politično upravni pristav ministrstva notranjih zadev, in za blagajnika inž. Oblak Ivan, v ministrstvu za trgovino in industrijo. Udeležba je bila izredno velika. Ustanovljeni klub 6i je nadel nalogo, da v smislu blejske resolucije 7. dne 28. avgusta 1938 v iskreni, pogosti izmenjavi misli ter z živini, harmoničnim sodelovanjem vseh S. K. A. starešin pripomore k čim popolnejšemu uspehu vseh slovenskih interesov. Med sestankom se je razvila živahna debala o raznih perečih vprašanjih. Pokazalo se je pri tem, da se S. K. A. starešine zelo živo zanimajo za svoj narod in hočejo v njegovo dobrobit delovati. Redni sestanki bodo vsak mesec. Toplota je zdravje! Toplomere po 8 din termofore po 24 din termos-steklenice po 17 din kupujte na Miklošičevi c. 30 v Foto-drogeriji Hermes — Slovenski misal si marsikdo želi. Kar dobro ga pa nadomešča molitvenik Kristus kraljuj, ki ima v lepem novem prevodu popolno mašmo besedilo za vse nedelje in praznike in za vsak drug količkaj pomembnejši dan v cerkvenem letu. Še to prednost ima pred misalom, da je obenem molitvenih in cerkvena ljudska pesmarica (145 pesmi z notami!). Ni ga bogočastnega dejanja — od molitve, preko daritve, zakramentov, do raznih pobožnosti — ki bi Ti novi molitvenik ne bil v njem s svojim globokim poukom izvrsten vodnik in bi Ti ne nudil zanj izbire najlepših molitev. Pri vsem tem se tesno naslanja na sv. pismo in liturgijo, pa daje vendar — brez pretirane čustvenosti — dovolj razmaha zasebni pobožnosti — odlika, zaradi katere zasluži, da pride v roke vsakega slovenskega izobraženca. - Naroča se pri založniku: Škofijskem ordinariatu v Ljubljani; dobi se tudi po vseh boljših knjigarnah. — 5 kg !)0 dkg težko repo je pridelal posestnik g. Martin Demovšek nad Ponovičaml pri Litiji. — Iipremembo rodbinskega imena v Pukšič je dovolila kraljevska banska uprava dravske banovine Ignaciju Pravdiču, pristojnemu v občino Sv. Andraž v Slov. goricah v Ptujskem okraju. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Kranz-Josefc grcnčice. — Durmitor. V izdanju društva Putnik je izšel prospekt Durmitorja v nemškem, angleškem in francoskem jeziku, okusno opremljen, s krasnimi smučarskimi tereni impozantnega Durmitorja, kjer je zgrajen na znanem Črnem jezeru udoben turistični hotel. Prospekti se lahko dobijo brezplačno v Putnikovih pisarnah. — Udeleženci zrakoplovne razstavo v Parizu odidejo iz Ljubljane 30. novembra v 1.40 č., a iz Beograda 29. novembra v 14.25 č. — Od 3. do 4. der. izlet v Trst—Gorico. Prijave sprejema Izlrtna pisarna M. Okorn, Ljubljana. hotel Slon. ..... — Tisoč ljudi lahko pogreša, toda miluon ne! S tem se pojasnjuje dejstvo, da je danes milijone ljudi, kateri dnevno uporabljajo Ohlorodont pasto za zobe, ter imajo lepe. bele zobe. Chlorodont je nojem kvalitete in nizke cene. ' _ Nobena srospa ne sme pozabiti, da je -»Oven« odlično terpentinovo milo domač izdelek! Zato ga vedno zahtevajte pri svojom trgovcu! spremi na postajo, toda ko sta prišla do proge, jo je z dvema močnima udarcema s sekiro usmrtil. — Velik požar v Liki. V Rudopolju v Liki je izbruhnil na tamkajšnji žagi velik požar, ki je uničil vso žago in še del skladišča. Skoda gre v milijone. — Prijave za izlet Zveze za tujski promet nn Oplenac sprejemajo Putnikove biljetarne do 29. novembra t. 1. — Ponesrečen gasilski poveljnik. V Belovarju je te dni do temeljev zgorela neka mizarska delavnica. Zaradi požara so se splašili konji, vpre-ženi v brizgalno ter se zaleteli v drugo motorno brizgalno. Trk je bil tako močan, da je ubil oba konja, pri padcu pa je dobil nevarne poškodbe tudi gasilski poveljnik Stepan Horvat. — Zahtevajte sporede vseli izletov, ki jih pripravlja Zveza za tujski promet Slovenije v Ljubljani za Božične praznike v vseh biljetarnah Put-nika. — Dva velika požara na Sušaku. Susaški gasilci so bili pred snočnjim dvakrat poklicani na pomoč. Zaporedno sta se namreč vneli dve gospodarski zgradbi v Grobinštini, nevarnost pa je bila velika, da požar zajame tudi sosedne hiše. Gasilci so z največjo težavo preprečili nadaljnje širjenje požara. , — Povečanje elektrarne v Osjeku. Elektrarna v Osjeku je izrabljena že do skrajne mere in je morala večkrat odpovedati, zlasti pa prositi industrijo, naj ne uporablja preveč toka. Banska uprava v Zagrebu je sedaj izdala dovoljenje, da mestna elektrarna v Osjeku zgradi nov parni kotel in nov agregat, ki bo dajal 2500 kilovatov. 1 Izredne odredbe za preprečitev razširjenja slinavke in parkljevko. V preteklem tednu je izbruhnila slinavka in parkljevka v mestu in okraju Ljubljana v treh dvorc-ih različnih mesarjev, kamor kužna bolezen ni mogla biti zanesena z bolnimi ali sumljivimi živalmi, temveč le z obleko, čevlji ali rokami samih mesarjev, ki so obiskovali sejme v savski banovini. Z ozirom na to opozarja kr. banska uprava v Ljubljani na točko9 banovih odredb za preprečitev vnosa in razširjenja slinavke in parkljevke z dne 9. junija 1938, 111/5 šlev 4973/1, ki so bile objavljene v »Služb, listu« štev. 298 v kosu 48 t. 1 in ki se glase: »Trgovcem z živino, ki pri nakupu živine osebno obiskujejo kraje, ki so okuženi ali ogroženi po slinavki ali parkljevki, je brez potrdila občine (odnosno Higienskega zavoda ali javne bolnišnice), da so bili pri povratku iz okuženih krajev razkuženi, prepovedan vstop v hleve v celi banovini. Mestno poglavarstvo v Ljubljani poziva vse mesarje in trgovce z živino, ki kupujejo klavno živino v okuženih in s slinavko in parkljevko ogroženih krajih, da se točno ravnajo po gornji odredbi. Ker je mestna občina ljubljanska okužena s slinavko in parkljevko, se opozarjajo vs! prizadeli, da se pred nakupovanjem klavne živine izven teritorija mestne občine razkužijo in si nabavijo tozadevno potrdilo. Razkuževanja bo opravljala državna bolnišnica v Ljubljani na stroške stranke in tudi izdajala potrdila o izvršeni raz-kužbi. Če se izvrši nakup klavne živine v katerem drugem okuženem, odnosno zaradi slinavke in parkljevke ogroženem kraju, mora izvršiti raz-kužbo nakupovalca in mu izdati tozadevno potrdilo dotična občina, v kateri je bil izvršen nakup živine. 1 Namočene polenovke vsak petek v gostilni pri »Bobenčku«. 1 Več honorarnih služb tečajnih učiteljev za pouk obvezne telesne vzgoje je razpisalo mestno poglavarstvo ter izide razpis v »Službenem listu« 26. t. m. Prednost imajo rezervni častniki, ki na športno telovadnem polju delujejo med mladino. -i Ljubljana 1 Drevišnji prosvetni večer je posvečen skrbi za naše izseljence. Bliža se izseljenska nedelja, ko bo vse naše ljudstvo posvetilo .veliko pozornost izseljenskemu vprašanju. Primerno je, da tudi naše kulturne organizacije ne gredo mimo tega dogodka. Gospod urednik dr. Alojzij Kuhar nam bo na nocojšnjem predavanju, ki bo ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union, pokazal, kako veliki narodi skrbe za svojo kri v inozemstvu. Predprodaja vstopnic je v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, Ljubijarm^ slovenske!,a katoliškega akademskega starešinstva vabi svoje člane, da se v obilnem številu udeleže velevažnega predavanja na prosvetnem večeru, ki bo danes 25. t. m. ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Uniona. Predaval bo g. dr. Kuhar: »Kako skrbe veliki narodi za svojo kri v tujini«. rKINO SLOGA, telefon 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri Ešnapurski tiger prvi del filma: INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK po romanu Teje v. Harbon 1 Ljubljanska drama bo uprizorila za 20 letnico obstoja Jugoslavije nova izvirno igro »Dob-rudža 1916.« Dejanje drame se vrši za časa svetovne vojne v Ljubljani, Rusiji in na dobrudski fronti. Za to priliko potrebuje Uprava Narodnega gledališča razne sive avstrijske uniforme (nc paradne) in prosi p. n. občinstvo, ki ima take garderobne predmete eventualno še v svoji posesti, da jih blagohotno odstopi ali posodi Narodnemu gledališču za to priliko. Prav taka prosimo tudi jugoslovanske oficirske uniforme sive barve. Blagohotna obvestila prosimo direktno na Upravo Narodnega gledališča v Ljubljani, pismeno ali teiefonično (štev. 4612). I Lovro Matačič, ravnatelj belgrajske opere, dirigent svetovnega slovesa, bo dirigiral na simfoničnem koncertu Ljubljansko filharmonije v ponedeljek 28. t. m. med drugimi tudi J. S Bacha »Passaglio«. Hach je komponist, kakršni se rodi vsemu človeštvu morda samo po eden na vsako stoletje, Matačič pa eden tistih redkih dirigentov, ki znajo podati take umetnine verno, a vendar tako oživljeno, da jih vsi poslušalci lahko dojamejo s popolnim razumevanjem in užitkom. 1 Scdejeva družina vabi svoje člane, da se udeleže zanimivega predavanja, ki ga priredi Prosvetna zveza v Ljubljani v pelek 2o. t. m. ob 20 v beli dvorani hotela Union. Predaval bo g. dr Kuhar: »Kako skrbe veliki narodi za svojo kri v "' T Umetniška skupina! slikarja Goimir Anton Kos, Miha Maleš in kipar France Gorše, ki je v oktobru tek. lela z velikem uspehom razstavljala v Belgradu, priredi razstavo svojih del v decembru t. 1. v Ljubljani. Otvoritev bo v nedelio, dne 4. decembra v Jakopičevem paviljonu, kjer bo raz stava odprta do božiča. Ljubitelje likovne umet nosti opozarjamo ie danes na io zanimivo umetniško kulturno manifestacijo. Od 2t. do 29. novembra se vrše vsako popoldne Anflaa«Si > i rt in 1—2 zrna omogoiata lahko normalno stollco. 2 kom Din 1-50,12 kom. Din 8'—, 60 kom. Din27-—. Reg. 8. br. 3188R/38. v Grčijo 55.0 (64.6), iz Romunije 188.8 (316.5), izvoz v Romunijo 88.6 (87.9) milij. lir. Belgijska narodna banka izkazuje od 10. do 17. novembra prirastek zlatega zaklada za 210 na 17.195 milj. frankov, istočasno se je obtok bankovcev zmanjšal za 302 na 22.406 milij. frankov. Konec dunajske produktne borze. Komisar dunajske borze za kmetijske proizvode jo določil, da od 1. decembra dalje ne bo več nobenih borznih sestankov. Pač pa se na dunajski borzi za kmetijske proizvode odpro tržna poročevaluica Dunaj nemškega kmetijskega stanu. Svetovna trgovina počasi napreduje. Iz najnovejšega statističnega mesečnika Zveze narodov posnemamo, da je znašala v mesecu septembru letos vrednost svetovne trgovine 2122 milij. zlatih dolarjev, dočim je znašala v avgustu samo 2098.6 milij. dolarjev in septembra lani 2527 milij. dolarjev. Indeksna številka za svetovno trgovino je v septembru 1938 (podlaga je svetovna trgovina v lelu 1929 kot 100) 39.0, v avgustu 1938 38.6 in septembra lani 46.5. Borza Dne 24. novembra 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80. Nemški čeki so ostali neizpremenjen! na 14.20 do 14.40. Grški boni so beležili v Zagrebu 34.775—35.475, v Belgradu 34.90—35.60. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.350.598 din, v Belgradu 4,254.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,720.000 din. Ljubl jana. — Tečaj s p r i m o m t Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 mark , , Bruselj 100 belg , , Curih 100 frankov a , Ix>ndon 1 funt . . . Newyork 100 dolarjev , Pariz 100 frankov . , Praga 100 kron , , . Trst 100 lir .... 2395.16—2409.76 1760.52—1774.40 743.95— 749.01 996.45—1003.52 204.76— 206.82 4367.26—4403.57 114.46— 115.90 150.69— 151.79 230.95— 234.03 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.4975, London 20.5425, Newyork 440.875, Bruselj 74.575, Milan 23.20, Amsterdam 239.85, Berlin 176.35, Stockholm 105.85, Oslo 103.25, Kopenhagen 91.755, Praga 15.075, Varšava 83, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.00, Buenos Aires 99.625. Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 97—98, agrarji 58—59, vojn. škoda promptna (465); 6% begluške obveznice'89—90, 6%r dalmatinski agrarji 88—89, 8% Blerovo posojilo M do 97, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% pos. Drž. hip. banke 99 denar, 7% stabilizacijsko posojilo 94 do 97. — Delnice: Narodna banka 7.350 denar, Trboveljska 180—185. Zagreb. Drž. papirji: 7% Investicijsko posojilo 98.50 blago, 4% agrarji 59.50 blago, vojna škoda promptna 463—464, 6% byegluške obveznice 90 blago, 6% dalmatinski agrarji 87—88, 4% severni agrarji 57.50—58.50, 8% Blerovo posojilo 96 blago, 7% Blerovo posojilo 90.75 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 100 blago, 7% stabilizacijsko posojilo 96.50 blago. — Delnice: Narodna banka 7.350 denar, Priv. agrarna banka 220—225, Trboveljska 180—18!), Narodna šumska 20 blago, Gut-mann 40—43, Osiješka sladkorna tovarna 75—100, Osiješka livarna 160 denar, Isis 26 denar, Jadranska plovidha 350 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% Investicijsko posojilo 99—99.50, 4% agrarji 60 blago (60), vojna škoda promptna 465—466.50 (465), za konec decembra in februarja (465), begluške obveznice 88.50—89 (89, 88, 75), 6% dalmatinski agrarji 87.50—87.75 (88), 4% severni agrarji 58.25—59, 8% Blerovo posojilo 95—96.50 (96), 7% Blerovo posojilo 90.50—90.75 (90.75). — Delnice: Narodna banka 7.400 denar. Privil. agrarna banka 227 do 227.50 (227, 225). Žitni trg Novi Sad. Pšenica : slav. srem. 147—149. — Oves bač. srem. slav. 146—148. — Tendenca neizprem. — Promet srednji. — 25. XI. borza zaprta. KULTURNI OBZORNIK Dr. Dečko in njegova doba Založil in izdal Vekoslav Spindler v Mariboru, 1938, str. 98. Letos poteka tridesetletnica štajerskega politika in gospodarskega ter narodnega delavca v Celju dr. Dečka. Ob tej priliki je mariborski časnikar Vekoslav Spindler uredil in izdal brošuro »Dr. Ivan Dečko in njegova doba«, ki naj pokaže delo in pomen dr. Dečka za štajersko narodno in gospodarsko probudo, na drugi strani pa naj bo z orisom njegove dobe tudi danesek k politični zgodovini Slovencev ob severni meji. To zadnje naj bo napisano za dvcjsetletnico Jugoslavije, da se pouče ljudje o razliki med takratnim in današnjim položajem pri nas, še posebna pa v Celju, v katerem je bilo osredotočeno delo dr. Dečka. Uvod v delo dr. I. Dečka jc polnobarvno in objektivno pokazal J. Orešnik, ki je poda! zgodovinski okvir njegovega časa, pa tudi pomena njegovih sodobnikov in nicga samega, ki je ustvarjal v Celju tako zvano Dečkovo dobo, dobo narodnega sloga-štva, za katero je šele sledila doba svetovno nazornega diferenciranja in je politični krog, ki je izšel iz Dečkove bližine, nadaljeval njegovo delo v okviru liberalne stranke. Toda dr. Dečko sam je bil vscsko,zi — sicer liberalnega duha — toda zvest disciplini ter jc do zadnjega držal zvezo s štajerskimi krščanskimi krogi. J. Orešnik je očrtal to Dečkovo dobo, ki je bila po programu sicer konservativna ter narodno jezikovno poudarjena, pa gospodarsko napredna. Z Dečkom je povezana borba za celjsko gimnazijo, za postavitev Narodnega doma, za ustanovitev Južnoštajerske posojilnice, začetki slovenskega pravnega postopanja itd. itd., tako da je slovenska rast Lei)a najtesneje zvezana z njim in dr. Sernecem. Toda novi duh, ki se je začel z dr. Korošcem na eni strani, na drugi 6trani pa z dr. Kukovcem, je razdelil tudi dr. Dečkovo dediščino, ki je predstavljala prvo stopnjo v predvojno demokracijo. Življenje dr. Dečka je opisal N. J. Vrabl, vso njegovo pot od študij do odvetnika in uredništva pri raznih listih in udeležbe v deželnem zboru do smrti, pa tudi odjek smrti same 1. 1908. Dr. V. Kukovec, nadaljevatelj Dečkove zapuščine v liberalni smeri, je napisal lep pregled političnega delovanja od akcije za koroški »Mir«, kjer mimogrede vrže tudi zanimivo mnenje: »če bi ob reformi volivnega reda 1. 1907. dr. Korošec z enako žilavostjo tudi koroškim Slovencem dosegel sigurno volivno okrožje za dunajski državni zbar, kdo ve, ali ne bi Koroška pripadla ob razmejitvi nam celo brez plebiscita?« (49). Natančneje opiše njegovo novinarsko delo, ki je bilo odlično ter mnogostransko; dalje njegov boj za slovensko šolo in slovenske urade, njegovo delo v .deželnem zboru, ko je vlagal izključno le slovenske peticije, njegovo borbo za okrajne nastope in občine, incident s Čehi v Celju ter njegovo »politično abglavljenje«, ki ga je »zakrivil« .Slovenec* z napadom zaradi zidanja slovenske gimnazije izven mesta. In to je tudi — po mnenju pisatelja Kukovca — zakrivilo njegovo bolezen. Po smrti Dečkovi pa je prišlo do političnega razcepa ter ie z njim umrlo štajersko »slogaštvo«. Dr. Vladimir Brezovnik je prispeval doneske »Stiki mojega očeta z dr. Ivanom Dečkom«, dr. Ilešič pa »Ivan Dečko in ljubljanski shod zaupnih mož dne 29. novembra 1894«, ki je tudi nov dokument, da je bil dr. Dečko za lepo skupno slagaško življenje. O slovenski gimnaziji v Celju, ki je bila tudi delo dr. Dečka in je zaradi nje — ker stoji izven mesta — prišel v spor s Slovenci, je po spisu prof. Orožna posnel glavne misli urednik sam, in pri tem napadel dr. Korošca, češ da je morala pasti dr. Dečkova glava, da jc prišel on na površje (str. 861). Zaključujejo pa brošuro spomini Dečkovih sodobnikov in pa odlomki iz njegove korespondence; objavljeno je tudi neko pismo dr. Korošca, tedaj še prefekta v Mariboru. Ta brošura cubjasnjuje marsikaj iz polpretekle politične zgodovine Celja in štajerske politike sploh in je zanimiv portret slogaškega politika, ki so ga nasledili izrazito liberalni politiki, med njimi urednik sam, in ima zato na nekaterih mestih tudi ost (str. 86!) proti glavnemu dr. Dečkovemu nasprotniku ob njegovem zatonu, dr. Korošcu. td. ★ Češki prevod slovenske knjige »Kristus v Cerkvi« (spisal Fr. Grivec), je češka katoliška javnost v sedanji stiski posebno toplo pozdravila. »Na hlubinu« (nabožni list za izobražence) v 9. številki piše: Prekrasna knjiga, ki rešuje vse mr\derne težave in dobro vrednoti nove smeri ter kaže na polnost Cerkve. Popolno upošteva obe 6trani Cerkve, božjo in človeško, vnanjo in notranjo. Naučila bo bolje poznavati in bolj ljubiti, zato pa tudi poslušati Cerkev. List »Apostolat sv. C. a M.« piše (11. štev.): Za to knjigo ne moremo biti dr. Grivcu niti zadosti hvaležni. Prišla je k nam v dobi duhovne in narodne potrtosti, da bi nas učila misli in srca zopet dvigati k idealom, ki jih ne premagajo nobene zmote, k idealom božjega kraljestva, božjega vladanja v dušah posameznikov in celih narodov. Po knjigi z zanimanjem sega češka inteligenca in duhovščina. Bogoslovna fakulteta v Olomucu pa jo je uvedla kot učno knjigo, Slovenski izvirnik te važne knjige dr. Fr. Grivca (Kristus v Cerkvi) je izšel lansko leto v založbi Jugoslovanske knjigarne; elegantno v celo platno vezani izvod velja 60 din. • »Naš donu, Maribor. 1938, III. zvezek. — Ze mnogo let izhaja v Mariboru časopis »Naš dom«, ki je bil svoj čas in mislim, da je tudi sedaj, glasilo Prosvetne zveze, dasi to nikjer ni omenjeno, kakor tudi nI omenjeno število letnika. Toda čeprav ni tako oznanjena njegova tradicija, lahkn vidimo, da se jo letos pod uredništvom prof. dr. Fr. Sušnika nekako prenovil in pomladil, pa tudi povečal ter postal resnično pravi mesečnik, ki zasluži kot družinski list vso pozornost. Zdaj je izšel že tretji zvezek, ki nič ne zaostaja za drugima dvema. Časopis je urejevan zelo pestro, živahno in zanimivo ter ni v njem tiste kranjske resnosti in umerjenosti, ki diha iz naših časopisov. Veselje in vedrost štajerskega človeka se odraža tudi v tem listu, ki prinaša resnično vsakovrstno gradivo. Uvodno povest Ota Michaela »Pohujšanje« prevaja naš znani pisatelj Ksaver Meško. Predstavljena je mlada pesnica Marija Brenčičeva ter ob tej priliki spoznamo njeno obličje, pa tudi njeno rojstno hišo v podobi, ter opis njenega življenja, v katerem nas začudi dejstvo, da ima samo dvorazredno osnovno šolo ter da ima zdaj že devetnajst let. Na račun svoje dote je izdala prvo pesniško zbirko »Spev moje doline« ter je služila tudi za deklo. Urednik F. Sekolec opisuje življenje in delo prof. dr. Jeraja. Januš Goleč priobčuje povest »Bridka goljufija s padalom« Fr. Fink popularizira Karla Maya. Jela Levstikova piše ženske razgovore, Vilko Novak pa prekmursko povest »Brezovški tkalec«. Kranco Borko predstavlja lik prof. Frana Jerov-ška, ki je umrl v 81. letu. Ana Jelenova opisuje »Drevesničarjeve vzore in križeve poti«. Zvonka Kračun stopa »Po stopinjah Karla Maya«. Maks Jeza ilustrira zgodovino slovenske knjige. Pesmi pa so prispevali Anton Boštele, Alojzij Fajdiga, Ludvik Zorzut in France Filipič. Zelo važen pa je »Književni obzornik«, kjer Marija Ornik vsak mesec zabeleži vse slovenske književne novosti, pa to ne samo v knjižnih Izdajah, temveč tudi v časopisih ln revijah. To je zdaj edina slovenska tekoča bibliografija, vredna vsega uvaževanja. Po njej se lahko orientira vsak voditelj podeželskih knjižnic, ler bi zato nobeno naše društvo tudi na kranjski strani ne smelo biti brez tega poljudno znanstvenega, leposlovnega in podučnega družinskega lista, ki ima še to odliko, da je mnogo in zanimivo ilustrirano. (Fotografije ob blagoslovitvi mariborskega semenišča.) Cena letno 20 din. Skupne brige kraljev Kralj Karol v Parizu — Vojvoda Windsorski v milosti — Kralj Leopold obišče kraljico Viljemino Ali dobi Španija kralja? Ko so časnikarji napadli pristojnega diplomata z vprašanji o smotru obiska kralja Karla, so dobili odgovor, da ni vladi na Quai d'Orsay v Parizu znano dosti več ko to, kaj bodo jedli na pojedini, ki jo je predsednik Lelirun preredil svojemu visokemu gostu v časL Pariški listi so soglasno poročali, da so postregli gostom s kožtrunovin) stegnom z grahom, z artičokovimi srčki in fazanom v omaki, ki ga je sledila navadna solata, nakar so jedli še sladoled po afriškem receptu in razna francoska vina so vso to jedačo zamočila. Diplomat je povedal še nekaj: da so postregli z zajtrkom v ličnem salonu Murat, in da je gospod Charlie, vrtnar in cvetličar v Elizeju, izredno ljubko okrasil salon. Povedal je še, da je bil pri zajtrku mimo drugih vojaških glav tudi šef generalnega štaba Ga-melin in da niso skoraj nič govorili o politiki, ker kralj Karel ni prišel na uradni obisk kakor v Anglijo, mar.eč je bival v Parizu inkognito. Zato je bil k zajtrku povabljen mimo ministrskega predsednika in zunanjega ministra tudi še finančni minister pa še minister javnih del. Saj tudi vojaškega počeščenja ni manjkalo; na elizejskem dvorišču je stal polk vojakov, ko sla kralj Karel in prestolonaslednik Mihael stopala vzdolž njih in so ju spremljale francoske odlične glave. Časnikarjem se je zaradi takšnega slepomišenja malo zaletelo. Postavili so se na prežo v bližini hotela, kamor je bil šel kralj, in je bila z njimi kar čreda fotografov. Kralj Karel ni v Parizu tujec, saj je bival lu v dobi svojega izgnanstva. Nastanil se je v istem hotelu, kot je bil tedaj v njem. Iz hotela je prekrasen razgled na Tui-lerije. Več ur so bili časnikarji na preži v obokanih hodnikih Rue Rivoli. Njih potrpežljivost je bila slednjič le poplačana. Kot prvi corpus delicti se je pojavila velikanska košara samih vrtnic. Le kdo bo dobil to krasno darilo kavalirskega kralja? A kar so zvedeli, je bilo lo, da stanuje vojvoda \Vindsorski s soprogo v hotelu Meurice in vojvoda \Vindsorski je bližnji sorodnik kralja in oba sta izredno priljubljena med ljudstvom. Vojvoda Win-dsorski bo kmalu spet v milosti sprejet v palači Buckingham, a prej bo še odpotoval v Grčijo, Turčijo in Južno Afriko, ta pola pa so politično nad vse zanimiva. Ne smemo pozabiti, da je vojvoda Windsorski, preden je postal krajj Anglije, na jahti »Enchan-teress« — zares iokognito -r potoval v spremstvu svoje bodoče soproga in prvega lorda adiniralitete Dtiffa Coopera. ki je osebni prijatelj vojvode. Takrat so zlasti ameriški listi mnogo blebetali o tem potovanju, a njegovega političnega pomena ni nihče iztaknil. Toda v londonskih političnih krogih je dobro znano, da sta se tedanji princ Waleški in njegov svetovalec Duff Cooper izkazala kot odlična diplomata iz stare angleške šole. V Istambulu sta se ustavila, obiskala sta Ankaro in pridobila tur- Francoski odvetnik Vincent de Moro-Giafferi, ki je svoj čas branil proslulega morilca žensk Land-ruja, bo hranil tudi nesrečnega mladoletnega Juda Griinspana, ki je v Parizu ustrelil nemškega le-gacijskega svetnika v. Ratha ško vlado za Anglijo. Takrat so položili temeljni kamen za orientacijo zunanje angleške politike v južni Evropi in ves razvoj češkoslovaških zadev je slednjič navajati le na to, da je takrat Anglija trdno stopila na tla južne Evrope. Hitler, ki se je zbal premočnega vpliva Velike Britanije v teh deželah, ki si jih je zamislil kot ozemlje svojega vplivanja, pa je stopil naprej. In niti Duff Cooper niti vojvoda Windsorski ne moreta odpustiti Cham-berlainu, da se je njuno diplomatsko delo, ki sta ga tako lepo zasnovala in začela, tako nenadoma in v strahu končalo. Ni Chaniberlainov ta uspeh, da se bo vojvoda Windsorski spet pojavil v Londonu, kjer bo znatno vplival na dvor, dvor pa ima v Angliji precejšnjo moč. To svojo moč hoče dvor uporabiti tudi v svojih rlominionih, kar je videti v tem, da je bil vojvoda Kentski imenovan za guvernerja Avstralije in da bo vojvoda Gloucesterski podkralj Indije. Potovanje vojvode Windsorskega v Južno Afriko je v tem okviru jako važen politični dogodek, zlasti še, ko je znano, da se vojvoda s svojega obiska pri Hitlerju bržčas ni vrnil kot njegov iskreni prijatelj. Da bo angleški dvor dejansko posegel v zunanjo politiko pa je dokaz tudi to, kako so angleški bratranci prisrčno sprejeli kralja Karla. Za skupne politične brige kral jev je pomembno tudi to, da je po obisku kralja Karla v Angliji, šel belgijski kralj na obisk k holandski kraljici, da se s U> materinsko kraljico posvetuje, kako bi bilo moči zbližati države po pametni trgovinski politiki. Znano je. da je že dalj časa najljubša zamisel angleške diplomacije ta, da bi dobiia Španija spet kralja, kar je za zdaj najbolj pereča zadeva. Francija zahteva, da bi bila Katalonija samostojna zaradi varnosti francoske pomorske poti v Afriko. Čini bo dosežen sporazum s Francijo, bo Anglija predložila Italiji svoje pogoje, ki bodo najbrž vsebovali zahtevo po izpraznitvi Balearov in vzpostavitev španskega prestola. Zveza italijanske in španske kraljevske hiše se dozdva Angliji najboljša varščina. Tako izrabi Anglija obiske kraljev, medtem ko se Hitler zaradi politike poti z judovskim vprašanjem. Sestra Marija Mazzarello prišteta k blaženim Izredna slika Selme Lagerlofove, švedske pisateljice, ko je na slavnosti švedske Akademije svoji ■iO-Ietnici na čast. Dekletce v švedski narodni noši pozdravlja pisateljico v imenu švedske mladine Prvo sv. obhajilo belgijskega prestolonaslednika Dne 8. novembra 1938 je 8 letni prestolonaslednik Boudevvi jn prejel prvo sveto bhajilo v grajski kapeli v Laeknu pri Bruslju. Preprosti svečanosti so prisostvovali njegov oče kralj Leopold, kraljica-mati Elizabeta, princ Karel Flan-dernski ter bratec in sestrica mladega prestolonaslednika. Belgijski primas kardinal msgr. van Roey je podaril bodočemu belgijskemu kralju dragoceno relikvijo 6vetega križa. 16 sleparjev za inozemce Pariška policija je prijela 10 članov neke mednarodne tolpe, ki je imela svoj poseben posel, f lani tolpe so skrivši vtihotapi,jali inozemce v Fracijo in so jim s ponarejenimi listinami pri[x>-mogli do državljanstva. Med sleparji, ki so večidel inozemci, je bil tudi neki Martinez, ki je imel na /esti več drugih hudih zločinov. Preteklo nedeljo 20. t. m. je bila oklicana za blaženo sestra Marija Mazzarello iz družbe Hčera Marije Pomočnice. Zasnoval in ustanovil je to družbo sv. Janez Bosko 1. 1872 ter ji določil prav isti delokrog, kakor ga imajo salezijanci. Kakor se ti posvečajo vzgoji zapuščene in ogrožene mladine ter delujejo na vseh poljih socialnega in verskega udejstvovanja, tako je namen tej ženski družbi Hčera Marije Pomočnice, delovati za žensko mladino ter tudi v vseh drugih področjih krščanske dobrodelnosti. Marija Mazzarello, rojena o. maja 1837, je bila prva predstojnica te družbe. Izhajala je iz preproste kmečke družine. Od mladosti je že vneto Plaz zemlje podsul 200 ljudi Na otoku Sv. Lucija na Malih Antiljih se je zaradi ognjeniškega izbruha v notranjosti zemlje kar ves kraj razpolovil. Zaradi tresenja zemlje so se utrgali plazovi in povzročili strašno razdejanje. Najmanj 200 ljudi je mrtvih. Več vasi je zasutih 7 m na debelo z blatom. Policija je morala izprazniti 200 kvadratnih kilometrov obsegajoče ozemlje. (Otok Sv. Lucija spada k angleški posesti v Zahodni ludiji.) Markov trg v Benetkah — jezero V Benetkah se je zaradi viharja spremenil Markov trg v jezero. Močan južnozahodni veter je nagnal vodne množine iz lagune na kopno, tako da je bil prostoren trg koj pod vodo. Gasilci so morali za pešce položiti posebne brvi. Tudi na drugih krajih mesta je morje prestopilo obalo. Neko ladjo je odtrgalo in zagnalo na morje in posadka je morala več ur plavati, dokler je ni neki paruik rešil. delovala med tovarišicami, zlasti pa se je posvečala ob nedeljah mlajšim deklicam, da jih je varovala pred slabimi vplivi ter jih je poučevala v katekizmu. Bog jo je že od zgodnje mladosti pripravljal za veliko delo, ki ga je potem izvršila kot predstojnica nove družbe. Zastavljeno delo je naglo rastlo in se širilo. Vsako leto so te sestre odprle po več zavodov; danes delujejo domala že po vsem svetu. Udej-stvujejo se jako marljivo tudi v misijonih. Lansko leto so prišle tudi k nam. Slovenk je že kakih 40 v tej družbi in delujejo tudi v misijonih. Letos so odprle zavod na Karlovški cesti v Ljubljani, kjer imajo oratorij (dekliški dom) in konvikt, že lani pa so prevzele gosjiodinjske posle v Banovinskem deškem zavetišču na Selu. Danes imajo po vsem svetu 753 zavodov, In sicer v Evropi 489, v Ameriki 231, v Aziji 21 ln v Afriki 12. Njih družba šteje 7721 sester in 781 novink, skupaj jih je torej 8502. Ustanove so sledeče: dekliških domov je 566, otroških vrtcev imajo 370, zavetišč in sirotišnic 107, konviktov in vzgojevališč 247, srednjih šol 89, ljudskih šol 323, obrtnih šol 134, drugih raznih šol 389, bolnišnic in lazaretov 85. Sestra Marija Mazzarello je umrla 14. maja 1881. Za blaženo je bila torej oklicana 57 let po svoji smrti. Ministrstvo starčkov Angleški ministrski kabinet so sedaj spremenili. Pri tej priliki je zanimivo zvedeti, koliko let imajo poedini minstri. Najstarejši minister v Chamberlainovem kabinetu je lord Maugham, ki mu je 72 let. Dalje je Chamberlain sam, ki ima 09 let. Še druci štirje imajo več kot 60 let, in sicer notranji minister Simon (65), novi lordkancler Runciman (07), državni tajnik za Indijo (62) in obrambni minister Inskip (62). Devet nadaljnjih ministrov ima 50—60 let. Tri četrine članov angleškega kabineta so možje, ki njih intelektualna in politična izobrazba izvira še iz let pred vojno. Nasprotno pa je starost ministrov v kabinetih totalitarnih držav (Nemčija, Italija) skoraj za 20 let manjša. Ali ne tiči mogoče v tej starosti ključ za k dogodkom poslednjih mesecev? Novi italijanski poslanik v Parizu Guariglia (na desni) jo nastopil svoje novo mesto Angleški dominioni Pripravljen je že uradni spored za potovanje angleške kraljevske dvojice v Kanado. Po podatkih sporeda bosta kralj in kraljica prispela v ponedeljek 15. maja 1939 v Quebec. Približno 10. junija istega leta se bo kraljevska dvojica vrnila v IIalifax. Potovanje iz Anglije v Quebec bo trajalo pet dni, zato je odhod določen za 10. maj. Prvotno so mislili, da bodo pripravili za to potovanje trgovsko ladjo, zdaj pa je razglašqno, da bo kraljevska dvojica potovala s križarko »Repul-se< tja in_ nazaj. Kralj in kraljica bosta obiskala tudi Združene ameriške države, a preden se bosta vrnila v Anglijo, bosta šla spet nazaj v Kanado. Kakor poročajo iz Združenih ameriških držav, bo kraljevska dvojica bivala ondi 4—5 dni. V Kanadi in USA bodo čim najbolj slovesno in prisrčno sprejeli vitoka gosta in se že zdaj pripravljajo na te dni. Pretresljiva slovesnost Je bila letos 7. novembra pred vojnim spomenikom pri Haudroyu, ki stoji natančno na kraju, kjer je francoski trobentač Sel-lier zatrobil pred 20 leti v znamenje, da je sklenjeno premirje. Isti trobentač je ob 20-letnici na istem kraju ponovil to svoje zgodovinsko važno dejanje Novost v cerkveni zgodovini Londonski list »Catholič Herald« opozarja, da je bil čikaški kardinal Mundelein prvi kardinal v cerkveni zgodovini, ki je osebno vodil pogrebne slavnosti in slavnosti razglašenja ene in iste osebe, namreč matere Frančiške Ksaverije Cabrini, ki je bila 13. novembra 1938 razglašena za blaženo iu ki je leta 1917 umrla v Čikagu. Poslanik Francois Poncet, bivši francoski poslanik v Berlinu in sedanji poslanik v Rimu (na levi), je r Kvirinalu oddal svoje poverilne listine na naslov »kralju Italije in cesarju Etiopije« Letalec — predsednik V politiki je tudi več in več letalcev. Osvajalci neba so postali osvajalci poveljniških višav v mnogih državah. Za Goringom, Balbom in Bonnetom je zdaj neki novi letalec prijel za krmilo — bolje — gorjačo svoje države. To je poročnik Greve, ki so ga po hudih bojih izvolili za čilskega predsednika. Greve, ki je bil eden od prvih Čilcev, ki so napravali letalski izpit, si je pridobil z letalstvom priljubljenost ljudstva in vpliv nanj. Več ko desetkrat so ga poslali na Robinsonov otok Juan Fer-nandez v ječo kot političnega obsojenca, pa so morali spet in spet poslati ponj zaradi nove ureditve letalskega brodovja. Zdaj pa se je kot predsednik svoje domovine vselil v predsedniško palačo v Valparaisu. Čim je vstopil v svojo novo pisarniško sobano, je obesil na steno letalski motor in pa propeler, ki sta ga ponesla v najvišjo politično višino. Chamberlainov pilot se je ponesrečil Iz Londona je prišla vest, da je včeraj dopoldne na obali angleške grofije Somerseth strmoglavilo angleško prometno letalo na zemljo, pri Čemer sta se dva pilota ubila. Eden pilotov je bil pilot tistega letala, ki je svoj čas peljal ministrskega predsednika Chamberlaina v Godesberg in Monakovo. To je bil koniander R o b i n s o n , slaven angleški prometni letalec, in je letos jeseni pobil rekord za polet iz Londona v Stockholm; pot je preletel v 4 urah in pol. Pnslednia not Atatlirka v Ankaro, ko prepeljejo njegovo truplo iz palače Dolma-Bagčp v Carigradu v nribtanišce. Ondi so položili krsto na križarko »Yavus«. Oh krsti stopa na vsaki strani po šest generalov, vlada s predsednikom Bajarom pa jo tik za krsto. Politika ne gre zmeraj skozi želodec Pri ameriških volitvah je imel zopet važno besedo minister Tovvsend, tisti, malce smešni minister, ki je vsem starim ljudem obljubil 2000 dolarjev pokojnine na mesec. To pot se je pa vozil okoli z avtom, ki je bil natovorjen s sendviči, katere je na svojih shodih po deželi delil. Navzlic takšnemu vahilti pa mister To\vsetid le ni dobil dosti pristašev. Politika torej le» ne gre zmeraj skozi želodec«, »No, ali ei že spet pozabil pisalo? Kako bi pa ti rekel vojaku, ki bi šel brez puške na vojsko?« »General.« Dober zagovornik. Sodnik: »Obtoženec, priznajte zločin, saj je vse jasnoU Obtoženec: »Ne, milostljivi gospod. Govor mojega zagovornika je na mene tako uplival, da sem sedaj tudi jaz prepričan o svoji nedolžnosti.« Pismo iz Nizozemske Amsterdam, v novembru. Včeraj zjutraj sem se odpeljal iz Hamburga. Mirno je drdral vlak čez deloma močvirne planjave, kjer kmetuje severnonemški kmet. — Kakšna razlika od danskega. V ponedeliek sem obiskal nekaj nemških kmečkih domov. Res je, precei višji ie življenjski stan-dart nemškega kmeta nego našega, a vendar niti od daleč ne dosega danskega, čeprav prodaja danski kmet mleko po 11 osov liter, nemški pa po 13 pf., to je skoraj še enkrat dražje. In enako je tudi razmerje med cenami drugih pridelkov. Tud: kulturno stanje starejše nemške generacije ne presega vidno našega kmeta, toda novi rod bo zrastel očividno čisto drugačen. Vsaj v strokovnam pogledu ga bo država s 6'lo pritirala tja, kamor je prispel danski kmet že davno iz lastne pobude. Ker sem moral v Bremenu čakati nekaj ur na ugodnejši vlak do Amsterdama, sem si v naglici ogledal še to mesto, ki me ie prijetno presenetilo, kajti kaj tako lepega, kot je glavni trg s starodavnim magistratom, stolnico itd., človek ne vidi izlepa. Na vsak korak opazi človek stoletno blagostanje tega Hansinega mesta, ki se izraža v prekrasnih arhitekturah in oblasti očividno strogo pazijo, da se na eni strani ne uniči nobena stara arhitektonska umetnina, na drugi strani pa tudi, da so vse nove stavbe v čim večji harmoniji s starimi. Takoj po kosilu sem se odpeljal proti Holandski. Precej monotona, ravna pokrajina, deloma močvirnata, a skrbno obdelana. Krasna živina se po vsej severno zapadni Evropi pase še sedaj zunaj in Ie čudno 6e mi zdi, kako da n. pr. naša ljubljanska okolica pašo tako zelo opušča, čeprav ji primanjkuje krme, in dobre še prav posebno. Ko sem že blizu bolandske meje stopil po vago-novem hodniku, je sam sedel v sosednjem kupejo poljski Jud (slepec bi ga spoznali). Čim me je zagledal, se mi je globoko priklonil, začuden sem ga potem od daleč opazoval in ugotovil, da je storil to vsakemu, ki je šel mimo in ves je trepetal od strahu. Revež se je pač peljal. Tema je že bila, ko sem prispel v Amsterdam. Hitro sem poiskal hotel, odložil prtljago in odšel na izprehod po mestu. Mislim, da bo približno enako veliko kot Kopenhagen in tudi sicer ima mnogo sličnosti z njim. Staro, bogato obmorsko tržišče, vendar je bil prvi vtis nekako filistrski. Ura je bila komaj pol 9, a elegantne kavarne so bile že skoraj prazne in ceste so se že praznile. Le v ozkih stranskih ulicah je iz mor-, narskih barov donela godba in pred nekim kabaretom je gruča »deklet« kloftitala nekaj moških. Policaja pa seveda nikjer nobenega. Ves večer sem pohajkoval po mestu, a opazil sem le pred kraljičinim gradom dva. Človek naravnost opazi maloštevilnost policajev po demokratičnih državah. Kjer koli je po poti nanesel pogovor na Holand-sko, vsi so mi pravili o strašni draginji, a kolikor sem mogel opaziti doslej, je res večja nego v Nemčiji, zato pa kvaliteta, zlasti hrana, da'eč, daleč prebega nemško. Za 1.5 gld (1 gld je okroglo 28 din) za silo dobro ješ, čedno hotelsko sobo plačaš najmanj 3 gld, toda v elegantnem »Dajdamu« sem plačal za izdaten sendvič 6 šunko in surovim maslom ier veliko skodelico bele kave komaj 20 centov. Sicer je pa Amsterdam v nekem pogledu podoben Benetkam. Vse mesto je prepreženo s kanali, celi vlaki hiš so sezidani na lesenih pilotih in že s ceste sem videl, kako so celo stanovanja pod vodno gladino. Da, bogata je Nizozemska, jako bogata. To vidimo na prvi pogled. Vir njenega velikega blagostanja so zlasti bogate azijske kolonije ter trgovina in industrija. Le zato se je mogla tudi lotiti izvršitve takega velikanskega načrta, kakršen je osušitev Zaiderskega morja, s čimer bodo pridobili nad 200.000 ha plodne zemlje, ki bo preživljala vsaj 300.000 duš kmečkega prebivalstva. Ogromna dela vidno in uspešno napredujejo, toda delali bodo baje še 60 let. S tem bo izginilo še tistih nekaj ribiških yasi. kjer nosijo tisto značilno nošo, ki jo imamo pri nas za nizozemsko »narodno« nošo, a jo pri potovanju po Nizozemski vidiš ravno tako pogosto, kakor pri potovanju po Sloveniji avbe. Drugi neizbežni pridevnik Nizozemske so njeni mlini na veter. Teh ie pa res na vsak korak polno, kajti ker nimajo vodnih sil, so izrabili pač ceneno silo vetra. Seveda me je zanimalo, kakšna je ta stvar znotraj, a moram reči, da ne -avno pripravna. V tesen prostor je natrpano vse, kar je za ml'n potrebno, zato . sem le s težavo prilezel na vrh, vrnil sem 6e pa seveda ves močnat. Zelo lep je pa razgled s takega mlina. Ker je nizozemska pokrajina ravna kot miza, vidiš ob jasnem dnevu zelo daleč naokoli: rodovitne njive in sočnati travniki, po katerih se pase krasna živina, vme6 pa nešteto večjih in manjših vodnih prekopov. Velik del najbogatejše Nizozemske leži namreč pod gladino morja in da so pokra|ino osušili, so izkopali na tisoče in desettisoče prekopov, ki 60 glavna značilnost nizozemske pokrajine. Sreča zanjo je silno mila klima. Odhajajoč od doma na »sever« sem se oblekel seveda čisto zimsko in že na Danskem se mi ie neki profesor 6mejal, češ da sem najbrž mislil, da protne-nirajo po kopenhagenskih ulicah žc beli medvedje. V resnici pa je še na Danskem mnogo, mnogo topleje nego ob tem času pri nas, tu na Nizozemskim sem pa moral suknjo sploh pustiti v hotelu. V najhujši zimi imajo komaj nekaj stopinj pod ničlo, a zato je pa tudi poleti mnogo manjša toplota nego pri nas. Skratka: morje povzroča zelo enakomerno milo podnebje, kar je za kmetijstvo zelo ugodno in tudi za vse drugo. Če bi enkrat nastopila poletna vročina kakor pri nas, bi ti nešteti vodni kanali povzročili nedvomno epidemije, da bi bilo strah in groza. Tako pa nizozemski kmet. delavec in trgovec brez skrbi ustvarjajo svoje bogastvo, ki je tu naravnost otipljivo na vsak korak. Fran Erjavec. Celje c Fantovski odsek v Celju priredi za praznik narodnega zedinjenja proslavo v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Zaradi proslav drugih društev bo proslava Fantovskega odseka že v torek, 29. nov. ob pol 9. zvečer. Vabljeni! c Državni krajevni zaščiiti dece in mladine v Celju so v tekočem pdšl6VfiSW' lettf'6led60t dobrot« niki naklonili denarno podporo:" Mestna občina celjska 5000 din, Rdeči križ 1000 diti,' TMavska zbornica 650 din, Hranilno in posojilno društvo 600 din; po 500 din so darovali: Ljudska posojilnica v Celju, Banovinska hranilnica v Celju, Celjska mestna hranilnica 250 din, Rudarska zadruga v Ljubljani 230 din, Stavbna zadruga drž. namešč. v Celju 200 din; po 100 din: g. ravnatelj Franc Natek (namesto venca na grob dr. Schvvaba), Celjska posojilnica in Prva hrvatska hranilnica. Vsi ti dobrotniki so omogočili s svojimi velikodušnimi podporami, da ,;e »Zaščita« obdarila vse štiri ljudske šole v Celju po 3750 din, skupno 15.000 dinarjev, da so mogli ravnini otrokom pripraviti vsaj malo Miklavževega veselja. Odbor izreka vsem dobrotnikom prisrčno zahvalo. c Gasilska četa c Celju priredi Miklavžev večer. Vsi, ki nameravajo svoje otroke obdariti, naj prineso darila v tajništvo gasilske čete na mestnem poglavarstvu. c Vsi člani strelskih družin se morajo po na-redbi ministrstva vojske in mornarice udeležiti streljanja, ki bo po sporedu, katerega je izdelalo omenjeno ministrstvo. Za člane celjske strelske družine ho streljanje samo še v nedeljo, 27. nov. in to ves dani c Volišča. Za volitve narodnih poslancev v nedeljo, 11. dec. so določena v mestni občini celjski sledeča volišča: I. volišče za volivce z začetnicami priimka A, B, C: I. nadstr. mestnega poglavarstva, soba št. 6 (dohod iz Prešernove ul.); II. volišče za volivce z začetnicami Č, D, E, F v sobi št. 31 mestnega poglavarstva (dohod iz Gosposke ul.); III. volišče za volivce z začetnicami G, H. I, J v telovadnici meščanske šole v Celju (dohod iz Strossiiiajerjeve ul.); IV. volišče za volivce z začetnico K v telovadnici I. mestne ljudske šole v Celju (dohod iz Gregorčičeve ul.); V. volišče za volivce z začetnicami L, M, N, O v Delavskem domu poleg poslopja mestne elektrarne (dohod z Vrazovega trga); VI. volišče za volivce z začetnicami P, R v telovadnici drž. real. gim-nacije (dohod iz Malgajeve ul.); VII. volišče za volivce z začetnicami S. Š. T v rudarski šoli (dohod z Mariborske ceste); VIII. volišče za volivce z začetnicami U, V, Z, Z v telovadnici II. deške ljudske šole (bivše okoliške šole, z dohodom iz Komenskega ul.). Volitve trajajo ves dan od 7 zjutraj do 6 zvečer. c Ferdo Ločičnik. V sredo je umrl v Celju, Lastni dom 2, 20-letni ključavničar Ferdo Ločičnik. Naj mu sveti večna luč! c S kolesa je padel 19-letni delavec lz Celja Rafael Skale in si pri padcu poškodoval desno roko v zapestju. c Pri sekanju drv se je vsekal v levo nogo nad kolenom 17-letni fetefan Hvala iz Lise. c Nedeljski šport. V nedeljo, 27. nov. se bo tri četrt na 1 odigrala na igrišču na Glaziji pod-zvezina prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Amaterjem iz Trbovelj. Ob četrt na 3 pa bo na istem igrišču podzvezina prevenstvena nogometna tekma med SK Celjem in SK Atletikom. Jesenice Shod JRZ ho v nedeljo, 27. nov. ob pol 3 S opoldne na Jesenicah. Govorijo: minister dr. ragiša Cvetkovič, kandidat dr. Albin Smajd, namestnik Valentin Markeš. Vsa visoka Gorenjska gor do Rateč in Bohinja pojde v nedeljo na ta shod. (Nedeljske vozne karte!) Zaupniški sestanek JRZ. Drevi ob 8 bo na navadnem mestu sestanek zaupnikov JRZ. Zaupniki naj prinesejo s selioj sezname, ki so jih imeli izvršiti. Važen razgovor o nedeljskem shodu! Poročila sta se v jeseniški cerkvi agiini čian, režiser in igralec gledališkega odseka KPD »Aljaž« dipl. tehn. g. Riko Poženel in gdč. Eva Sablatnik. Mlademu paru želimo srečno življenjsko pot! Cianom ZZD za jeseniško okrožje je odbor poslal okrožnice. Tudi centrala je vse opozorila na nedeljski zbor. Obvestite se še osebno. Kleti polne vode. Ob zadnjem deževju smo imeli tudi na Jesenicah težave, četudi smo o tem molčali. Go'nja stran Prešernove in Gosposvetske ceste, ki leži pod Mirco, je bila kar malo preveč namočena. Z Mirce dol je drvela voda kar čez in čez in so bile marsikje kleti polne vode. Nova stavba nasproti kolodvora je zaradi tega precej trpela. Popolnoma zalit in za promet nemogoč je bil prehod pod kolodvorom na Savo. Tu so odtočne cevi nabrž že napolnjene z materialom, da Be voda ni mogla odtekati. Tudi zemlja se je na nekem mestu udrla in zasula drvarnico. Naši igralci pripravljajo gostovanje za Belgrad. Gledališka družina se že dalj časa pripravlja za gostovanje v Belgradu, kjer mislijo nastopiti v mesecu januarju. Kranj Občina Kranj razpisuje mesto občinskega gradbenega inženirja. Šolska izobrazba: tehnična fakulteta, gradbena stroka. Prosilci morajo imeti izpit za pooblaščenega gradbenega inženirja, oziroma državni usposobljenostni izpit. Zahteva se čim daljša praksa. Pravilno kolkovane prošnje je vložiti do 19. decembra 1938. Sava jc odnesla trgovcu Gorjancu vagon lesa. Narasla Sava je v torek popoldne prestopila svoje bregove pod tovarno Jugobruna, kjer ima svo;e skladišča industrialec g. Franc Gorjanc. Ker je bila ena skladovnica lesa v bližini Save, ki je stalno naraščala, so uslužbenci g. Gorjanca uvideli, da je treba skladovnico obtežiti. Ker pa je 1'JTTTrPffjfT! Tricikelj močan, poceni naprodaj. Vošnjakova ulica 22. (1) Sveži krapi in sardelice Izredna cena 1(1 din kg danes v trgovini »Hiba«, Pogačarjev trg. (1) Jabolka sekunda 3.50 din kg v zabojih od 40 kg naprej samo danes ln jutri naprodaj pri Kmetijski družbi, Novi trg 3. (1) Prvovrstni trboveljski premog brez prahu koks, suha drva nudi I. Pogačnik Bohoriče,a 3 Tel«,on .0-5» Dokolenice, nahrbtnike, aktovke, ročne torbice, kovčeke itd. priporoča IV. KRAVOS Maribor Aleksandrova cesta 13 lilužbodobe Pletilje sprejmemo. Vprašati pri F. & M. Rozman, I.jublja-na, Gosposka ul. 4-1. (b) Pišite letos s polnilnim peresom Samostojno kuharico vajeno vseh hišnih del -sprejmem s 1. decembrom. Vprašati od 2—3. Marl bor, Cankarjeva ulloa 24 Administrator (-ica) rplada moč, dobi stalno i+iesto. Začetna pt^ča. 1200 din, potrebno 10—15.000 din varščine. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lahko začetnik« 18330. ki stoji na prvem mestu po vsem svetu Elcganca in zmožnost—vodilnost po kateri vse hrepeni, je lastna Parkerjevemu Vacumaticu— najnovejšemu in najpopolnejšemu polnilnemu peresu, ki ga je Parker katerlkrat izdelal. Veliko zlato pero, ki ne praska, ima kakor juvel mehko konico, prekrito z najfinejšim irldijem. Za vsako velikost peresa |a na razpolago sedmero različno širokih konic, pišočih na obe strani—garantirano 25 let. Noben način pisanja zlatih peres ne more pokvariti in vendar se te fino izoblikovane konice voljno prilagodijo vsaki pisavi. Popolnoma različno od vseh drugih polnilnih peres po zaslugi patentirane Parkerjeve polnilne naprave z dia fragmo — se napolnijo v 8 do 10 sekundah. Popolnoma novo v svojem ble-stečem laminiranem okrovu iz biserne matice. taJ&af ^yuZtd^iyyyt Ao+U&a Je ig. /va/firujJfapA ^ 25 &r f&rL er "Vacumatic MEHANIČNO GARANTIRANO POPOLNO NALIVNO PERO 1 Din. TJ«, 600, J00, 450. PRIMERNI N O T T E R I DRUG, OUNDULIČEVA Količina irni/a j» vidna V VSEM RE-ZERVOAJUB ioa% velja \alog* črnila kakor m ZNAMENITEM MODELU DUOFOLD SVINČNIKI Din. IM, IN ul 1, Z A O R E a Dobavlja RADIOVAL d. 1 o. z., Ljubljana Dalmatinova št. 13. Dve frizerki dobro verzlranl, ln vajen-ko. sprejmem takoj ali po dogovoru. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 18332. (b) Zastopstvo za Brlgrad—Skoplje, samo, zmogljivih fnbrikan-tov^ tolcstilne stroke prevzame Izurjen potnik. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Belgrad« 1S331. (a) Slava zelo hitro naraščala, je g. Gorjanc prepovedal to delo, češ da obstoji nevarnost za delavce, zato so nehali z reševalnimi deli. Sava je kmalu zajela skladovnico in jo odnesla. V skladovnici je bilo za 1 vagon naloženega lesa. Ljudje brez srca. Vsakokrat, ko gre Človek mimo Jelenovega klanca, mora gledati, kako strašno mučijo ljudje živino, ki ne more potegniti na vrh strmega klanca težak tovor. Še bolj pa se pritožujejo ljudje, ki stanujejo v bližini Jelenovega klanra, ker jih vsak dan na vse zgodaj prebudi ropotanje in brnenje motorjev in kričanje voznikov nad ubogo tovorno živino. Pred dnevi so ljudje videli, da je neki brezsrčni voznik naložil svojem konjem na voz nič manj kakor 3000 kg cementa, in to težo, ki je za ravno asfaltirano cesto prevelika, sta morala vleči dva konja po tem klancu, kjer živina še prazen voz komaj vleče. Ta brezsrčni voznik je sredi klanca rjiil nad živino, ki se je vsa mokra poganjala naprej, a kljub temu, (Ja je napela vse sile, ni mogla speljati. ■ -' . ' 'V t ' Spoti Ljubljana: Gradjanski (Z.) V nedeljo, v 12. kolu drž. prvenstva bo v Ljubljani nastopil proti belo-zelenim zagrebški Gradjanski. Po najnovejših vesteh bo Gradjanski nastopil v svo|i najmočnejši postavi ter bo prišel v Ljubljano z nalogom, da si prisvoji obe točki, ker mu je v primeru poraza ogroženo tudi drugo mesto in bi na ta način ne mogel sodelovati v tekmovanju za sredjeevropski pokal. Gradjanski ima najmočnejše moči v obrambi, ker je trojica Glascr, Beloševič in Hiigel sigurno ena najboljših v državi. V napadu pa igra srednjega moža nenadkriljivi Lešnik, ki ni samo golgeter Gradjanskega, marveč je tudi eden najuspešnejših strelcev v državnem prvenstvu. Kako važnost polagajo Zagrebčani na nedeljsko tekmo, kaže dejstvo, da pripeljejo »purgerji« s seboj poln vlak kibicev, ki bodo navijali za svoje miljence. Ker bo tudi Ljubljana nastopila v svoji najmočnejši postavi, se obeta v nedeljo velika borba, ki bo gotovo zadovoljila vse ljubitelje lepe nogometne igre. Tekma se prične ob 14. Predlekmo pa igra rezerva Ljubljane s SK Hrastnik. Spremembe v jugoslovanski lahki atletiki V nedeljo, 4. decembra se vrši občni zbor Jugoslovanske lahkontletske zveze. Na tem občnem zboru bo uprava zveze predložila več predlogov, ki se tičejo našega lahkoatletskega športa. Tako bo na primer predlagal tehnični referent Milan Kovačevič nov način tekmovanja za moštva, v katerem bo sodelovalo osem najboljših klubov iz leta 1938, tajnik Zlatko Muhvič pa I10 predlagal cup prvenstvo v dveh conah. Poleg tega je prijavljenih še več drugih predlogov, kakor sprememba glede nastopov juniorjev (po novem bodo mogli teči na 400 in 800 m, metati seniorsko orodje itd.) ter o šestmesečni zatirani nastopa o priliki prehoda iz kluba v klub itd. — Na zadnji seji zveze je bilo črtanih sedem klubov, ker niso zadostili finančnim in tehničnim zahtevam pravil. Mislili smo, da bo letoSnji občni zbor mirno potekel, vendar se zdi, da bo nastopila močna opozicija, kateri gre menda za spremembo važnejših mest v zvezi. Olimpijske minimalne mere za lalikoatlete se zvišajo O priliki desetih olimpijskih iger leta 1932 v Los Angelesu so skoraj za vse tehnične lahko-atletske discipline uvedli tako imenovane kvalifikacijske tekme. Tedaj je moral vsak atlet v izločilnih tekmah dokazati, če je zrel zn olimpijske igre. Te minimalne mere so se zahtevale tudi pri naslednjih olimpijskih igrali v Berlinu in je moral olimpijski kandidat skočiti 7 111 daleč, 1.85 111 v višino, 11111 v troskoku, 44111 je moral vreči disk, 60 m kopje, 14.50 m kroglo, ženske pa so morale zalučati disk 36111 daleč. Z ozirom na velik napredek lahkoatletskega športa in zaradi naraščajočega števila atletov, se je tudi število onih, ki bi bili v stanju doseči te nlinimaliie mere, močno dvignilo. Zato bodo za XII. olimpijske igro — kakor poročajo iz tabora mednarodne lahkontletske zveze — meje. mer, ki jih morajo doseči atleti, ki bodo hoteli v olimpijsko areno, zopet dvignili. S tem hočejo namreč preprečiti, da bi se preveliko število atletov plasiralo za finalne borbe, s čimer bi se tekmovanje samo po nepotrebnem zavleklo. Finski telovadci v treh meddržavnih dvobojih Finska telovadna zveza je sklenila, da se bo revanžni dvoboj z Nemčijo vršil v zimi 1939-40 v Berlinu. Potem pa bodo nastopili finski telovadci še proti Italiji in Norveški, in sicer šc pred olimpijskimi igrami. Bradi zopet sposoben za borbo Znani smučarski skakalec iz bivše Avstrije, svetovni rekorder Bradi, ki je na naši planiški skakalnici postavil najdaljši skok na svetu, se je že toliko pozdravil, da bo letos že nastopal za barve svoje nove domovine. Kakor znano, si je lansko zimo, kmalu potem, ko je na naši planiški skakalnici postavil svetovni rekord, na neprimerno manjši skakalnici v svoji domovini zlomil nogo. Sedaj pravi, da hoče letošnjo zimo pošteno posvetiti Norvežanom v tej najtežji disciplini zimskega športa.. Tradicionalni »maratonski tok« » Legenda pravi, da je vest o zmagi starih Helenov, ki so leta 490 pred Kristusovim rojstvom pod vodstvom Miltiada pri Maratonu premagali Perzijce, prinesel v Atene junaški vojak-tekač, ki je dospevši na cilj izrekel besede »Zmaga, zmaga« in sc mrtev zgrudi! na tla od napora. Ustanovitelj modemih olimpijskih iger bar. Pierre de Coubertin je v razpored iger uvrstil maratonski tek, s katerim se že štiri polna deseletja slavi spomin tistega neznanega, hrabrega in požrtvovalnega Helena, ki je žrtvoval življenje, da je prestrašenim meščanom, starcem, ženam in otrokom sporočil veselo vest o rešitvi. Po vseh državah sveta se vrše danes taki maratonski teki. Toda pravi maratonski tek na 42.195 m dolgi progi morejo teči samo grški atleti. Sedaj je grška vsešportna zveza odločila, da priredi vsako četrto leto, in sicer tretje leto vsake olimpiade mednarodni maratonski teh na klasični progi od Maratona do Aten. Vselej bodo povabili tri najboljše tekače zadnjih olimpijskih iger, prvaka Evrope in prvaka Velike Britanije. Poleg te petorice bodo lahko tudi drugi tekači sodelovali pri teh tekmah in ho prejel vsak tekmovalec, ki bo preteke! progo prej kakor v 2 urah in 50 minutah, od prireditelja častni znak. V letu 1939 bo prvi lak predoPmpijski tek, ki se bo potem ponavljal leta 1943, 1947, 1951 itd. Razpis Športni klub Ilirije priredi v nedeljo 27. novem. bra iona v Ratečah goidni tek za seniorj« in junlorj«. Proga j« dolga za sen. 50 km, za junlorje 3 km. Pravico starta iniaio vsi smučarji, člani kluli.iv JZSZ. Starostna meja zn junlorje jc letnik 1921. Start bo točno ob 11.15 izpred Mlckarike zadruge v Ratečah. Prijav« do 11 pri vodstvu tekme. Prvo. drugo in tretje plasirani v vsaki kategoriji dobi diplomo. Razglasitev rezultatov bo takoj po tekmi. Prijavnine ni. — Srna-ška sekcija SK Ilirije. Obvestila športnih zvez, klubov in društev Prvi zvetek Mlakarjevih itbranih planinskih spisov J« pravkar izdalo Slovensko planinsko društvo, Osrednje društvo v Ljubljani. Knj:i.a jc na.lpriklsd-nejšo darilo za Miklavža vsem onim, ki ljubijo pri-jotuo Planinsko slovstvo. Knjigo so na razpolago v knjigarnah. Prerlnaročniki morejo dvigniti naročene knjige v društveni pisarni, sicer pa se J i t., bodo dostavile na dani naslov v prihodnjih dneh. Triglavsko pogrni* poselijo nekateri planinci turli ob božičnih 'praznikih. Postojanke pnd Triglavom, t. j. Triglavski dom 11.1 Kredarici. Staničeva koča in Ale-ksandrov dom takrat niso oskrbovane. Slovensko planinsko društvo, osrednjo društvo v LJubljani pa jo pripravljeno oskrbovati Staničcvo kočo za božičn» praznike, ako se do 18. decembra t. 1. prijavi v društveni pisarni vsaj osem (?) smučarjev, ki »e zavežejo, da hodi bivali v Sjaničevl koči oh božičnih pras.niklh vsnj tri dni zaporedoma. Enako je tudi s kočo pri Triglavskih jezerih, ki ho oskrbovana za božične praznike ie, ako s« predhodno prijavi vsaj S (osem) smučarjev, enako kot 7.1 Klaničevo kočo. Planinci smučarji na! se čimprej odločijo za svoje tur« oh božičnih praznikih ter «i naj preskrbijo zagotovilo v društveni pisarni SPI) v LJubljani. Aleksandrova cesta, da bo«ta Staničeva koča in koča pri Triglavskih jezerih oskrbovani za božične praznike. Star* Aljažev« koča v Vratih jc primerno pripravljena za zimski č.ns, Ima nov zidan štedilnik ter lia razpolago osem ležišč. Ključe dobite pri gorskem vodniku Lahu v Mojstrani, kjer se plačajo tudi pristojbine z.a preno. čišče. Vse imrlrohne informacij« o zimskih turah v planinah dobite v društveni pisarni SPI). Proslavo 71 letnice g. dr. TominiSka Frana priredi Slovensko planinsko druStvo v soboto 2fi. I. m. v ve-rnndni dvornni hotela fnlon. Na tovarlškl večer j« SPIl poslalo rai.na vabil«. Planinci, ki nl«o prejeli pismenih vabil na proslavo in se hočejo udeležili navedene proslave, so vabljeni, da poča«le častnega predsednika SPT1 oh njegovem jubileju. Zaradi rezer. viranj« proslorov n«| se udeleženci predhodno pri I«. Vijo v pisarni SPI) n« Aleksandrovi cesti 4-1.. telef. štev. «1 .Vi. I.7.SP. Vse klube ljubljanske podzveze porivamo, d« Javijo Imena tekmovalcev, ki žele obiskovali tečaj za klubske trenerje, pndzvezl do 1. decembra. Tečaj se ho vršil od 12. do 17. decembra vsak večer: ča« In kraj bomo še javili — Redna seja upravnega odbora LZSP kot običajno drevi ob 8. — Tajnik II. ' Iz Julijske krajine 2idovske nepremičnine na Goriškem. Uradno 6o dognali, da imajo Judje na Goriškem za 12 milijonov lir hiš. Od teh je večina v Gorici. Zemlje imajo pa manj, komaj za tri milijone lir, in siccr imata dva vsak nekaj več kakor za en milijon lir sveta. Druga judovska posest je pa zelo razdrobljena. Sturje. V Zapužah pri Šturju je 6. novembra umrl 60 letni posestnik Brecelj Vencelj. V grob ga je spravila 6rčna hiba. Pokojnik jc bil zgleden družinski oče, ki zapušča številno družina desetih otrok. Pogreb je imel lep. Domači pevci so mu v cerkvi zapeli dve žalostinki. Rajnik je bil brat znanega zdravnika in politika dr. A. Breclja v Ljubljani. Smrt na železniških tračnicah. 85 letna Marijana Štravs roj. Krivec iz Koritnice pri Grahovem, je oni dan hotela iti čez železniška progo. V tistem hipu je po tiru pridrvel majhen železniški voziček, na katerem so bili delavci. 2enica se ni utegnila umakniti. Voziček jo je zadel in podrl. Pri padcu si je razbila lobanjo ter je kmalu nato umrla. Cobolli Gigli v Istri. Pretekli teden je hodil pa Istri minister za javna dela Cobolli Gigli. Proučeval je možnosti za gospodarski razvoj Istre, ki je bila dozdaj revna poljedelska dežela. Radi obilega Razpis Občina Kamnik, okraj Kamnik, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v 30. dneh pri tej občini. Uprava občine Kamnik, dne 14. novembra 1938. premaga v Raši pa eo gospodarski krogi začeli misliti na industrializacijo. Preiskali so geološko sestavo sveta tja do tržaškega Krasa ter našli precej premoga boksita, raznih 6ilikatov in železnega kršca. V Lemskem kanalu pa so dobili na vodi pe-trolcjske madeže. Na V6e te izsledke gradija velike upe za sijajno bodočnost Istre. Minister Cobolli Gigli, ki je sam doma iz Julijske krajine, se je menda zela zavzel za pomoč Istri. Iz Trsta. Pri okrajni bolniški blagajni v Trstu so odpustili devet židovskih zdravnikov. V združenih bolnišnicah je 15 židovskih zdravnikov; vsi bodo v najkrajšem času izgubili mesta. Med njimi je pet primarijev. Uradniška vzajemna pomoč ima v službi pet judovskih zdravnikov, ki šc niso odpuščeni, kar listi beležijo s tiho grajo. Tudi paroplov-ne družbe čistijo svoje osebje. Tržaški Lloyd je odslovil devet nastavljencev. Druge pomorske družbe bodo sledile. Vendar v tej 6troki židovski živelj ni številno zastopan. — Za zgradbo novega tržaškega vseučilišča je ministrski svet dovolil kredit 10 milijonov lir. — Tržačani popijejo na leto okoli 20 milijonov litrov mleka. To je sorazmerno mnogo več, kot prebivalci drugih velikih mest v Italiji. Medvode Gradbeno gibanje. Tudi Medvode so dobile zadnje čase več novih stavb. Tako je k svoji že obstoječi tovarni firnežev in lakov g .Medič sezidal lepo stanovanjsko hišo. V njej je razen stanovanj laboratorij tovarne, nekaj trgovskih lokalov in pisarna podjetja. — V Preski si je postavil ščetar Rebolj zelo obsežno poslopje, v katerem bodo razen stanovanj tudi obrtniški prostori za izdelavo in prodajo ščetk in sličnih izdelkov. — Tudi na Svetju je več novih zgradb. Zidajo God-beni dom godbe Svetje, ki jo vodi g. France Do-linar. Slovenj Gradec Za nedeljo 27. nov. ob 13.30 se sklicuje sestanek vsega članstva krajevne organizacije Legije koroških borcev v Slovenjem Gradcu v gostilniških prostorih Narodnega doma. Udeležba za članstvo je strogo obvezna. Braslovče Katoliško prosvetno društvo v Braslovčah ponovi v nedeljo 27. novembra oh 15 v Društvenem domu ljudsko igro s petjem »Zlatorogt. Pri prvi predstavi so se igralci dobro izkazali. Radio Programi radio Ljubljana: Petek, 25. novembra: 11 Šolska ura: Naši izseljenci po Evropi (gdč. Julija Sušteršič) — 12 Iz naših krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Na|K>vedl — 13.20 Opoldanski koncert, Iiad. orkestra - 14 Na|k>vedi — 18 Ženska ura- Zena v kiparstvu (ca. Mara Kralj) — 18.211 Rramli igrnjo (plošče) — 18.4n Francoščina (pr. dr. St. Le bon) — 19 Napovedi ooročila — 10.30 Nac,. ura: Pogozdovanje v Jugoslaviji (dr. Josip Ilalen, univ. prof.) lfl.,VI Zanimivosti — 20 Koncert Radij, orkestra - 21.10 Klavirski koncert gc. Ilucy Tcmmel-Belec — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi: Petek, 35 novembra: Helgrari: 2(1 Gledališki prenos — Zagreb: 20 Igra, 20.3(1 Violinn, 21 Odlomki iz opere «Boris Godunov-, 11.30 Narodne pesmi. 22.20 Tnmburiee — Sofija: 19 Beethovnov trio. 19.25 Verdijeva opera .Trubadur« — l'ar. ■ • > • din 24.— Teraš: Pri studencih zdravja ln moči . din 24.— Teraš: Po stezah resnične popolnosti . din 24.— seda] skupno samo din 15.— Vole: Otrok, I. del . Vole: Otrok. II. del • ■ • • • ■ • ■ din 25— din 24.— seda] skupno samo din 50.— sedaj skupno samo din 30.— sedaj skupno samo din 20.— din 200.— Kdor pa kupi y naši trgovini vsaj za din 50.— blaga, dobi krasno knjigo kot nagrado. Poslužite se ugodne prilike, dokler traja zaloga! TRGOVINA H. HIGMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke. I ]. 21 knjig, skupna cena 408 din---sedaj pa samo Zahvala Za vse dokaze Iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, 6trica in tasta, gospoda Zupančič Jožeta pisarniškega ravnatelja v pokoju kakor za poklonjeno cvetje in vence, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, predsedniku MOL g. dr. Juro Adlešiču in gg. občinskim svetnikom za spremstvo, deputaciji drž. pravobranilstva, gg. zdravnikom za njihovo pomoč ob bolezni ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica bo brana 30. t, m. ob 7 v farni cerkvi Sv. Jakoba. Ljubljana, 24. novembra 1938. Žalujoči ostali. tfv^VVV/:.':« M Umr! nam Je naS dobri soprog in skrbni oče, 3e3, tast, svak ln stric, gospod Mihajl Vrbič nadučitelj ▼ pokoju, imejitelj reda sv. Save V. stopnje Umrl je po kratkem trpljenju, sprejemši svetotajstvo za umirajoče, v sredo, dne 23. novembra 1938 ob 4 popoldne v splošni bolnišnici. Pogreb bo v petek, dne 25. novembra 1938, ob 2 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice v Ljubljani. Maša zadušnica bo darovana v soboto ob pol 8 pri Sv. Jakobu. Ljubljana, Hrastnik, Sodražica, Rogaška Slatina, Beograd, Zenica, Ljubija, Chicago, dne 23. novembra 1938. Pavlina roj. Fajdiga, soproga Božidar, inž. Pavel, Ivo, Ladislav, sinovi Olga por. Vodopivec, Ela por. Levstek, Mira, Vida, Tekla, hčere ' in ostalo sorodstvo Začasna dobava zdravstvenih potrebščin. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje za torek, 20. decembra 1938, ob 11 dopoldne v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3/III, prvo javno ponudbeno, pismeno dražbo za začasno dobavo zdravstvenih potrebščin krajevnim organom Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. — Dobavni rok pričenja od 1. marca 1939 dalje. Ponudbe, kolkovane po predpisani tarifi T., št. 25 T. tar., naj se oddajo ali dostavijo po pošti v zaprti in zapečateni kuverti do zgoraj označenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu (soba št. 305). Kavcijo, ki znaša 5 odstotkov za domače, 10 odstotkov za tuje ponudnike, je treba položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba št. 420), 20. dec. 1938 najpozneje do 10 dop. Pogoje in obrazce ponudbe dobijo interesenti brezplačno pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305). Polletna vrednost dobave cca 300.000 din. Št. 56.495—1938. ,V Zagrebu, 15. novembra 1938. Iz pisarne Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. t Dotrpel je na? preljubljeni soprog, oče, ded, brat, stric in tast, gospod Maksimiljan Papst železniški sprevodnik v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 25. novembra 1938, ob 4 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče Maribor, Celje, Magdeburg, 24. nov. 1938 Globoko žalujoči: Terezija, soproga; Krista Turjak, roj. Papst, hčerka; Vilibald, sin, ter ostalo sorodstvo lise von Stach: 53 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Poslovenil Fr. Oraerza. »Ali si ti, Niccolft?« odvrne papež. »Kar prinašaš, mora biti odlična novost in posebnost. Kajti resnično, žc dokaj časa varčuješ s srečnimi obljubami pri naši vladi!« »Svetost,« odgovori Niccolfc s privzeto krat-kostjo, »te slabotne roke ne morejo voditi vašim planetom poti zmage. Samo zmedene oči ji morejo slediti, kao hodi, omahuje,... hodi... pada, — hodi ... raste, — raste svetost...« Niccolb stegne roko in gre s prividnim pogledom za kretnjo, ki kaže kvišku. Zdaj se pokaže v 6icer milih papeževih očeh divje, hlastno šviganje. »Prijatelji!« vzklikne razburjeno papež, »kaj smo vam naprej povedali, pa nam niste hoteli verjeti! O bojazljive, nizkotne duše, prav dobro smo opazili, da nam niste verjeli, četudi si vaše ustnice niso upale javna ugovarjati! Zdaj pa govori, Niccol&l Tebi bodo verjeli! Mi smo govorili, dokler sedimo s slavo na Petrovem stolu ...» Don Niccold se porogljivo smehlja in tudi papež spozna na jezo dvoumje, v katerega je nepremišljeno zagazil. , , . Toda mali zvezdogled skrije hitro neolikani nasmešek pod krinko preroške resnosti in pravi dostojanstveno: »Velikanska zmaga križa nad polumcsccem |e pisana v zvezdah; ne v pravljični prihodnosti, ne bodo je izvojevali naši otroci in vnuki; to je rod, da vrši velika delo. Papež, ki zbira krščanstvo, junak, ki jih vodi k zmagi, Bog, ki oborožujc njihova srca s pogumom in jekleni njihove meče . . .« »Papež!« prekine Pij nepolrpežljivo besede don Niccola; »govori dalje, kar imaš povedati o tem papežu!« »Svetost,« odvrne Niccol& zvito, »saj je samo en papež na zemlji, — kaj potrebujemo dalje prič?« »Prav imaš, sin moj,« pravi milostljivo papež in vstane s 6edeža, »nihče drug kot mi sami bojno poklicali narode in jezdili skozi dežele na čelu krščanstva vernikom v tolažbo, nevernikom v 6trah, — na snežnobelem žrebcu, z zastavo Kristusovo v desnici, z mečem resnice v levici...« Papež se pijani z lastno, blesteča 6liko; ustnice mu drtfetajo, solze ginienosti mu stopijo v oči. »Nebeški angeli,« nadaljujejo z zasoplim glasom, »se bodo spustili z nebes in postlali našo stezo s palmami . ..« Pij se mora znova prekiniti, — nobena prsa si ne drznejo dihati, samo skozi cedrovo vejevje v vrtu sika kači podobna šepetajoča kletev. »Prijatelji,« nadaljuje papež trdneje, »pojdimo in proučujmo to noč obličje zemlje; kajti pota h kraljestvu Turkov 60 mnogovrstna, po morju in po kopnem. Jutri s sončnim vzhodom pa zapovemo slovesno prošnjo procesijo k Materi Božji v Santa Marija Maggiore. Ah, kaj more človek brez pomoči nebeke Kraljice, ki je žc marsikatero zaobljubo nevrednega ljubitelja Pija četrtega milostno sprejela.« Pred nekaj trenutki je ganila papeža visokost lastne vzvišenosti, zdaj ga je pa ganila globoka ponižnost, da je sramežljivo zakril razburjeni obraz. Ko ga zopet odgrne, postavi noga na najvišjo stopnico in migne prijateljem, naj gredo za njim, samo don Nicola odpusti, ko mu pravi: »Ti, Niccal6, nam najbolje služiš z vratom, čc ga zavijaš k nebu. Vprašaj svetle očitelje gledč kraja in časa naše zmage, — vprašaj jih tudi — za vsak primer — glede števila let, ki so še dodeljena našemu vladanju.« Ker je s tem nagovorom prihranil papež Nic-colu prošnjo, če sme oditi, se globoko prikloni in pusti tiho papeža, da gre s Felicom in arhitektom doli na vrt in odkoraka proti Vatikanu. Ko so te tri postave izginile v temi, se zavihti prožno kot mladenič po stopnicah navzdol in zakliče papežu, ki veselo koraka v sedanji in posmrtni slavi, odgovor na vprašanje, koliko let mu je še pripravljenih na svetu: »Nobeno, spacconc!« (Bahač) in hiti k Bene-dettu, ki se mu vrže razprostrt v naročje. »Sramota, sramota! « šepeta Bencdetto. Don Niccolo ne sluti, da bi bilo še kakšno človeško uho, ki bi ga slišalo; zato odvrne glasno in trda: »Dobro, dobro, deček! Zdihuj, stokaj, žlobudraj še ti, čisto po občudovanja vrednem vzoru, ki nam ga nudi oče krščanstva —« Toda že se iztrga Benedctto objemu don Niccola in Benjamin vidi njegove zeleno spreminjajoče se oči, ki žarč kot zvezde pekla v temi. »Umre naj! Prisegel scml« vzklikne Benedctto Accolti s svetlim glasom. Tedaj se obrne Benjamin in dirja, kot bi ga podile furije, za papežem in njegovim spremstvom. »Umor, — umor papeža, — Jezus, Marija! Umor očeta!« divja v Benjaminovih možganih, ki so šele pri Accoltijcvem vzkliku »Umre naj!« prav razumeli zločin, ki sc jc spočel in rodil v senci skale. Na pragu Vatikana doide papeža in se vrže na tla, da bi mu zaprl pot, dokler ne bi sam prišel do sape, da ga posvari in pove, kaj ve. Papež Pij je spoznal, da je Benjamin, ki mu je odbil prošnjo. Malo jc bil pri volji, da bi se dal motiti v sladkem uživanju zmagovitih sanj. »Nesramncž!« zmerja jezno, »ali misliš, da imamo navado dvakrat odgovarjati?« Proseče pogleda Benjamin Felica, ki se tudi usmili nesrečnega redovnega brata in mu prijazno ponudi roko. »Vstani, Benjamin!« pravi Felice. Ko vztraja oni trdovratno na tleh, doda milo očitajoče: »Kaj se drzneš, ko ni mogoče, brat?« Že hoče prekoračiti Benjamina, ko 6e ta pobere in mu v silnem strahu zakliče: »Gospod, človek, ki vam je lažnivo govoril o priho,dnosti, je vaš sovražnik in vam streže po posvečenem življenju!« Toda Piju IV. je bolj ugajalo, da vidi v Benjaminu zmešanega bolnika kakor hudobneža v don Niccolu, ki mu je prerokoval tako krasne triumfe. Če je zvezdogled res tak, kje je potem zmaga nad Turki? Kje snežnobeli žrebec in krščanstvo, ki gre navdušeno za njim? Papežu sc zopet vrne prijazno lice, toda odločno ukaže Benjaminu, naj se nemudoma vrne domov, v gostoljubni samostan, in naj miruje. Felica je pa zaskrbela Benjaminova novica, zato prosi, če sme spremiti brata v Santa Maria sopra Minerva, toda papež ga zavrne, rekoč: »Ti ostaneš, Felice. Imam govoriti s teboj, kako se naj okrasi mesto za slovesno zmago!« Molčč in v skrbeh sta ubogala Benjamin in Felice. V samostanu jc videl prior njegov bledi, zmu-čeni obraz in ga vprašal, kaj mu je. Benjaminu se je olajšalo srce, ko je v vsej skrivnosti in molčečnosti pripovedoval, kaj sta obravnavala na vatikanskem vrtu don Niccolo in Bcnedetto. Prior, ki je poslal v rimstvu velik in moder, je sedel dolgo vase pogreznjen, nato pa začel tolažiti Bcniamina: »Benjamin, dokler ne da kak častihlepen in premožen stremuh zmešati vina in vode v papeževem kozarcu po posebnem receptu, ni po mojem mnenju nikakc nevarnosti. Kdo je ta Benedetto Accolti in kdo ta pasji Niccolo? Denarja nimata, da bi si ugladila pot do papeške kuhinje in do srca gospoda Girardija. Preostaja jima samo bodalo, — javna sila. Lastno roko bi morala dvigniti nad naslednika Kristusovega. Tega si ne upa noben katoličan. Benjamin, spi y miru, — tega si ne upa noben katoličan!« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež Izdajatelj: in?., Jože Sodja Urednik: Viktor Cen?'* Glas Slovencev na Hrvatskem (Dopis s Hrvatskega) V številki 267 piše »Slovenec« pod naslovom: Kdo naj vodi slovenski narod. K temu še sledeče: Res čudno je, zakaj boče dr. Maček kar naenkrat še Slovence, gotovo bo Hrvatov premalo. Kaj se ne zaveda, da Slovenija že ima svojega voditelja dr. Korošca, kateri je pokazal dovolj zmožnosti, voditi slovenski narod, a ne dr. Maček. To najbolj vemo mi na Hrvatskem živeči Slovenci, ki še danes nimamo miru. Naj se dr. Maček in vsi njegovi pomočniki spomnijo, kaj so Hrvatje po zadnjih volitvah delali s Slovenci, kako so jih blatili in bojkotirali, pri slovenskih trgovcih niso hoteli kupovati, vsa roba, katera je prišla iz Slovenije na trg v hrvatske kraje, posebno v Zagreb, se je morala vrniti. Najbolje so se tudi izkazali pri Evharistič-liem kongresu leta 1935 v Ljubljani. Vprašamo voditelje hrvatskega naroda, zakaj ni bilo Hrvatov na kongres, katerega ni priredil Jeftič z JNS-ovci, ampak so ga priredili Slovenci s svojimi duhovniki, seveda ne za JNS-arje, s katerimi se danes mačkovci vežejo. Vprašamo dr. Mačka, kaj hoče on prav za prav v Sloveniji. Zakaj je dopustil tako delo proti Slovencem, posebno proti onim, kateri so prisiljeni živeti na Hrvatskem. Še danes smo mi Slovenci tukaj na Hrvatskem trn v peti Hrvatom, marsikaj moramo preslišati in pretrpeti. Hrvati v Sloveniji pa živijo mirno in Slovenci nikomur nič ne store. Dr. Maček je vzel pod svoje okrilje JNS-arje, ki so se že potapljali, in pa komuniste. Hrvatski časopisi pišejo, da komunisti ne bodo kandidirali na Mačkovi listi, a zelo je čudno, da komunisti toliko agitirajo po Hrvatskem za dr. Mačka, kar pomeni, da so nekaj gotovo dobili ali kaj? »Koprive« pišejo: Po volitvah leta 1935 je izšla knjiga, v kateri so bili zapisani vsi volivci Jeftiča, no, ta knjiga je potem izginila, ali 6edaj bi bilo dobro, da ta knjiga pride zopet na dan, ker bodo tisti volivci sedaj gotovo v prvih vrstah za dr. Mačka, ker so oni že takrat vedeli za bodočnost Mačkove politike, t. j. da se bo dr. Maček zvezal z Jeftičem. S tem, da se je dr. Maček združil z Jeftičem, gotovo misli, da bo imel več glasov, saj zna Jeftič mrtve iz groba priklicati, da gredo na volitve. Toda moti se, ker veliko Hrvatov ali vstopa v JRZ ali pa pa sploh ne bo šlo na volitve. Kaj piše Slo-bodna misao št. 44, ki izhaja v Nikšiču (Orna gora), da je veliko Hrvatov po Bosni in Hercegovini nezadovoljnih z Mačkovo politiko, skoraj vsi pristaši p. Hrvatske stranke so sklenili, da ne gredo na volitve. In teh Hrvatov ni malo na Hrvatskem. Torej, to je dovolj za Mačka. Tudi mi Slovenci ga ne potrebujemo. Zato proč s pofovci in mačkovci iz Slovenije! Dovolj gorja so nam že povzročili. Ali nam naj zopet vzamejo naša prosvetna društva, našo univerzo, naše cerkve, naš jezik, ali naj se vežemo s tistimi, ki ne poznajo drugega kakor gorjačo, ali se naj vežemo s tistimi, ki podpirajo komunizem, katerega ves svet zatira, ali naj se vežemo s tistimi, ki hujskajo brate proti bratom? Ali ne bi bilo lepše, da se Slovenci, Hrvatje in Srbi ljubijo med seboj, ali ta gospoda iz Mačkove pisarne tega noče. Ne verjamemo takim, ki delajo z judovskim kapitalom. Mi hočemo v naši Sloveniji čistega in poltenega voditelja in ta je dr. Korošec Anton, kateri dela za Slovence in za vse našo lepo Jugoslavijo. JNS je razklana V hrvatskih in srbskih krajih se je JNS razklala na dva dela. Vodje Zivkovič, Jevtič in Banjanin so odšli k Mačku, pristaši pa so se razkropili. Tudi pri nas je isto. Kramer je odšel k Mačku, drugi pa lezejo vsaksebi. »Slovenski dom« je poročal, da se je skupina g. dr. Puca loč,ila od dr. Kramerja ter je razglasila, da se volitev ne udeleži. Podobno politiko zavzema tudi g. Ribnikar v svojem »Večerniku«, ki ostro nastopa zoper dr. Kramerja in njegovo vrtoglavo politiko. Sploh se zdi, da sta 6i skupini dr. Puca in Ribnikarja precej sorodni, vsekakor pa sta si enaki v svojem nasiopu zoper dr. Kramerja. Zanimivo je namreč, kako zna dr. Kramer odbijati od 6ebe vse svoje bolj agilne ljudi. Zdaj, ko njegova nekdanja pristaša dr. Puc in Ribnikar odkrito nastopata zoper njegovo politiko, se je marsikomu iz tabora JNS začelo svitati, da je politika njihovega vodstva vendarle zgrešena. HSS v Ludbregu propadla V Ludbregu je bila včasih velika trdnjava HSS. Tudi za volitve za 11. december kandidira tamkaj eden izmed vodij HSS dr. Pernar. Preteklo nedeljo pa so bile tamkaj občinske volitve. V Ludbregu (okolica) je bila postavljena le lista HSS. Toda na volišče je prišlo le 25% volivcev. V Ludbregu (trg) pa je prišlo na volišče 660 volivcev (84%) ter je lista meščanstva dobila 351 glasov, Mačkova lista pa 309 glasov. Tako je Mačkova lista propadla, dasi je zanjo na vso moč agitiral sam Pernar. To je slabo znamenje za decembrske volitve. Delavska pekarna prodana na dražbi Maribor, 24. nov. Leta 1898 je bila ustanovljena v Mariboru zadruga »Prva delavska pekarna«. Bilo je to socialistično zadružno podjetje, ki je skraja lepo uspevalo. Letos — precj nekaj dnevi — pa je prišla Delavska pekarna za svojo 40-letnico na hoben. Pred okrajnim sodiščem je bila dražbena prodaja, na kateri je bila prodana pekarna z vsemi objekti in inventarjem ter stavbenimi parcelami vred. Vse skupaj je bilo ocenjeno na 839.913 din, najmanjši ponudek pa je znašal 419.971.50 din. Palača banke »Slavije« pod streho Letošnjo poletje je kaj hitro zrastel konkurent nebotičniku ob Gajevi in Tyrševi cesti. Palača banke »Slavije«, ki so jo gradili v tako zvanem skeletnem sistemu, je hitro zrastla do strehe. Na jesen 60 jo začeli pokrivati. Prav malo nagnjena streha palače je bila pokrita z bakreno pločevino in je kleparska in krovska dela prevzela tvrdka Žitnik iz Ljubljane. V glavnem je bakrena 6treha že dokončana in je stavba pred dežjem in bližajočo se zimo zavarovana. Med tem časom se opravljajo 6eveda tudi še številna, na zunaj sicer neopazna zidarska dela. Tako grade sedaj največ vmesne 6tene v velikem poslopju. Istočasno se opravljajo tudi instalacije centralne kurjave, tople vode, vodovoda in solidarnih naprav, kar izvršuje tvrdka Hudnik Drago. Okna na fasadi pripravlja podjetje Filipčič i Strmski iz Zagreba. Vrata in druga okna dela Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev na Viču. izložbena okna in portale Ahačič Luka, roloje »Univcrzal rolo« iz Zagreba, parkete jc dobavila tvrdka Remec iz Duplice pri Kamniku, električne instalacije opravlja podjetje mestne elektrarne, telefonske instalacije pa tvrdka Doberlet. Ze letos je gradbeno vodstvo hitelo z gradbenimi deli, kolikor je le moglo, in jc bilo zaradi tega za časa največjega dela vedno okrog 130 delavcev in pro-fesionistov na zgradbi. Tudi sedaj jih dela še vedno okro 70. Prihodnjo pomlad pa bodo potem, ko bo palača prezimila in 6e temeljito presušila, začeli njeno zunajost oblagati s kamnom. Palača banke »Slavije« bo do venca obložena s kamnom in bo zaradi tega tudi po svoji zunanjosti nad vse reprezentativna. Do prvega nadstropja bo obložena s brušenim črnim in izredno lepim jablaniškim granitom. V vseh nadstropjih pa bo obložena z rimskim tvavertinom. Kljub temu, da bodo ta dela šla razmeroma počasi od rok, upajo, da bo stavba v celoti dognajena in godna za selitev že 1. avgusta 1939. Z njo bo Ljubljana dobila zopet novo mogočno palačo v najbolj živahnem središču mesta, ki je v zadnjih letih popolnoma spremenilo svojo zunanjost. Samo vknjiženih dolgov je bilo na podjetju 585 tisoč 210.50 din. Od tega je bila na prvem mestu vknjižena država z 243.000 din za neplačane davke. Na četrtem mestu je že bil vknjižen zastopnik podjetja, znani socialistični advokat in kandidat dr. Reisman — kar je znak, da je presneto malo zaupal lastnemu socialističnemu podjetju, pa je svojo terjatev v znesku 30.000 din hitro zavaroval z vknjižbo! Ostale terjatve so prijavili razni mlini in liferanti moke, kvasa ter drugih potrebščin in pa OUZD. Veliko terjatev pa sploh ni bilo vknjiženih, dasi znašajo baje zelo znatne vsote. »Prva delavska pekarna« je bila nad leto dni pod prisilno upravo, preden je sedaj prišla na boben. Ker je bil pred licitacijo izplačan neki liferant moke z 20.000 din, je nastopila kot edini dražitelj socialistična zadruga »Delavski dom« v Mariboru, ki je kupila ves obrat za najnižji ponudek, to je za 419.971.50 din. Ker so samo vknjiženi dolgovi znašali — kot že omenjeno — 585.210.50 din, se bodo mnogi liferanti obrisali za nič manj kot 165 tisoč 239 din — v resnici pa bo ta vsota še dosti večja, ker, kakor omenjeno, veliko terjatev ni bilo zavarovanih z vknjižbo. Zanimivo je, da je bil predsednik tega pekovskega zadružnega podjetja neki ključavničar, ki je leta 1932 ob priliki socialističnega puča pobegnil iz Avstrije. Knjigovodja zna samo nemški — kar je pokazal na sodišču, kjer hi bil moral tolmačiti pravila, pa je dejal, da jih ne razume... »Prva delavska pekarna« v Mariboru in njena usoda je lep primer socialistične gospodarske umetnosti... Smrtna nesreča na mariborskem kolodvoru Maribor, 24. novembra. Snoči ob 21.35 se je pripetila na mariborskem glavnem kolodvoru nesreča, ki je žal zahtevala človeško življenje. Ko je premikalna lokomotiva potegnila garnituro koroškega osebnega vlaka s postaje na premikalni tir proti severni strani kolodvora, so našli pod vagoni 36 letnega svetilni-carja Martina Krajnca mrtvega. Sključen je ležal med tiri, oprt na roke, glavo pa je držal na tračnici ter mu jo je kolo vagona popolnoma zdrobilo. Moral je biti na mestu mrtev. Kako se je tragičen dogodek odigral in kaj ga je povzročilo, se ne da ugotoviti, ker se je nesreča pripetila brez prič. Krajnc je polnil vagone s svetilnim plinom, pa je pri tej priložnosti najbrž padel pod vagone ter ga je zadela nagla smrt. Nesreča je vzbudila med njegovimi tovariši splošno sočutje z ubogo žrtvijo težkega železničarskega poklica. t Ferdo Pečnik, nadučitelj v pokoju Guštanj, 23. novembra. Danes smo spremili k večnemu počitku blagopokoj. nad-učitclja v pokoju g. Ferdinanda Pečnika. Kako priljubljen in visoko spoštovan je bi! rajni, je pokazal njegov pogreb. Pred hišo žalosti so zapeli šolski otroci »Kje 60 moje rožice«, zatem pa cerkveni pevci »Človek glej!«. Na zadnji poti je pokojnega spremljala ogromna množica ljudi iz vsega okraja in vse učiteljstvo. Pokojnik se je rodil ieta 1862 v Podgorjani v Rožni dolini na Koroškem. Izučil se jc sprva ključavničarstva. Ker je imel veselje do študij, je stopil v učitelji*-«: v Celovcu. Služboval je v Borovljah, o,d tam je bil prestavljen v Bajtiščc na enorazredno ljudsko šolo, ker jc služboval 19 let. Skozi 19 let je tudi igral na orgle v cerkvi v Bajtišču. Leta 1905 je prišel v Guštanj, kjer ie služboval in napredoval do nadučitelja do leta 1925, ko je bil po 40 polnih letih službovanja upokojen. Zapustil je žalujočo soprogo, sina učitelja Ferdinanda, hčerki gdč. Olgo, ki je učitcljica v Guštanju, in gdč. Ido, ki je učiteljica v Mariboru. Naj v miru počiva. Žalujočim naše iskreno sožaljel t Franc Lajovic V Litiji je v sredo umrl v 85. letu starosti gospod Fran Lajovic, bivši dolgoletni starešina litijske gasilske župe. Po končani ljudski šoli se je izučili za mizarja, vendar pa po opravljeni vojaški službi — udeležil se je tudi okupacije Bosne — dal slovo mizarski obrti. Dobil je službo da-carja in je služil po raznih krajih Gorenjske. Pozneje je bil dolgo vrsto let gostilničar v Ljubljani, v Gradcu pri Litiji, na Vačah, v celjskem narodnem domu, dokler se ni stalno naselil v Litiji, kjer je posvetil vse svoje moči razvoju gasilstva. Dolgo vrsto let je bil župni starešina. V tem času se je število gasilskih čet v litijskem okraju skoraj potrojilo G. Lajovic zapušča sedem sinov in tri hčere ter 25 vnukov in vnukinj. Pokopali ga bodo danes ob 3 popoldne na litijskem zupueui pokopališču. Blag mu 6pomin! Žalujočim nase iskreno sožalje! Gasilcem! Sporočamo žalostno vest, "da je umrl 23. t. m. ustanovitelj in dolgoletni župni starešina, častni član gasilske čete v Litiji in častni član gasilske zajednice gospod Fran Lajovic star. Pozivamo vse tovariške gasilske čete, da se v paradnem kroju udeleže pogreba v Litiji danes ob 3 popoldne. Zaslužnega gasilskega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. — Gas. župa Litija. Predavanje univ. prof. Zvetine v Angleškem društvu V sredo zvečer se je univ. prof. John Zvetina Iz Chicaga, o čigar prihodu smo že poročali, udeležil družabnega večera v Angleškem društvu v Ljub-ijani. V velikem številu zbranemu članstvu je prof. Zvetino predstavil društveni predsednik dr. Ferdinand Majaron, nakar je odlični gost podal zelo zanimivo predavanje o predsedniku Rooseveltu in njegovih poslednjih zakonih, ki so imeli vpliv na gospodarstvo Združenih držav ameriških in glede katerega se ie razvila borba med njim in vrhovnim ustavnim sodiščem. Prof. Zvetina je nadalje orisal njstanek in glavne osnove ameriške p.sane ustave v primeri z britansko nepisano ustav,i ter ;e končno podal sliko ustroja vrhovnega sodišča samega, posebno z ozirom na zakone, izdane ob zadnji svetovni gospodarski krizi. Navedel jc nekaj zanimivih primerov iz delovanja tega naivišicga ustavnega foruma. — Društveni predsednik se je predavatelju iskreno zahvalil za predavanje in izrazil željo, da bo odličnega gosta čimprej mogel zopet pozdraviti v Ljubljani. mKino Kodeljevo tel. 41-64 Danes in jutri ob 8. uri Podmornica D1 Kozak in slavček žrtev divjega lovca? Znano je, da se je letos pripetilo že vse polno nesreč, med temi celo smrtnih, ko so lovci streljali v grm, za katerim se je pomikalo nekaj živega. Žrtve teh neprevidnih lovcev pa so bili po navadi pastirčki in skoraj vedno so jih zakrivili divji lovci, saj je znano, da pravi lovec strelja le tedaj, ko je prepričan, da ima res divjad pred seboj. Včeraj je na primer v Gomljišču pri Šmarju v ljubljanskem okraju nekdo kar na lepem ustrelil v nogo 12 letnega posestnikovega sina Franea Liš-njaka in ga nevarno ranil. »Lovec« je nato naglo izginil, tako da domnevajo, da je bil to prejkone lovec brez dovoljenja, Io je lovski tat. Proti početju takih divjih lovcev bo treba odločno nastopiti. Ti divji lovci škodujejo lako divjadi, ogrožajo človeška življenja in pomore s svojo nasilno strastjo tudi mnogo domače živine! Pravi lovci vedo kam streljajo, če so res lovci! Veliki dogodek iz življenja malega mesta! Krasna komorna drama in nepozabna igra lajinstvene žene v filmu LIL DAGOVER — PAUL IfARTMANN Premiera KINO MATICA. 21-24 — Danes ob IO. Večerna elegija 19. In 21. url Karlovška in Dolenjska cesta bosta novi Ljubljana, 24. nov. Obupnemu stanju prometnih zvez, čez katere eo se pritoževali že najmanj 20 let prebivalci kar-lovškega in dolenjskega okraja, bo 6cdaj konec. Tramvaj, ki jc vozil v ta dva okraja, je bil res v obupnem stanju, tako da je le malo manjkalo, pa bi tramvaji vozili kar po tleh, seveda če bi bilo to tehnično mogoče. Tramvaj sedaj z vso naglico prenavljajo ter je v dobrem delu prenovitev žc dokončana. Prebivalci teh dveh okrajev upajo, da se bodo mogli v kratkem voziti vsaj na progi od Rakovnika, do kamor je proga podaljšana, pa do šentjakobske šole. Nato prično takoj v začetku decembra prenavljati preostali del proge od magistrata do šentjakobske šole. To sta le dve postaji in bo delo hitro napredovalo. Se bolj pa je važno delo na Karlovški in Do- lenjski cesti, kar sc tiče cestišča samega. Uboga in zanemarjena Dolenjska ccsta je bila dosedaj vedno blatna, Karlovška pa je bita le malo boljša. Ob priliki, ko so gradili novo tramvajsko progo, so izvedli in izboljšali tudi kanalizacijo ter druge napeljave na obeh cestah, obenem pa so pričeli tudi izboljšavati cestišče. Na Dolenjsko cesto so pripeljali mnogo gramoza, enako ga vozijo sedaj na Karlovško ccsto. Obe ccstišči tlačijo kar trije parni valjarji. Cestišče obeh cest bo sedaj dovolj odporno za težki promet. Obenem urejajo sedaj tudi hodnik ob Dolenjski in Karlovški ccsti, ki je bil nujno potreben za pešce. Hodnik je obrobljen z robniki, drugače pa makadamiziran in bo posut s peskom. Upamo, da bo, šc preden nastopi neugodno zimsko vreme s snegom in blatom, dolenjski okraj rešen dosedanjih prometnih neprijetnosti. Stara JNS v novi obleki Kdo jo bo volil? Vera Majdičeva v »Aidi« in na novinarskem koncertu Med odličnimi solisti, ki bodo izpolnili letošnji skrbno izbrani program novinarskega koncerta na Taboru, je operna pevka ga. Vera Majdičeva. Štejemo jo med najbolj simpatične slovenske umetnice, ki si je znala tudi v tujini pridobiti s svojo odlično umetnostjo obilno in laskavo priznanje. Saj je šele nekaj let, kar je mladenka iz ugledne kranjske rodovine debitirala v ljubljanski operi. Začetek je bil srečen in uspeh je bodril mlado pevko, da je po zgledu mnogih drugih slo venskih talentov pohitela v tujino, kjer je z zgledno marljivostjo šolala svoj glas. Kakar koli je na tujem kot gojenka ge. Rado-Danieli nastopila v operi ali na koncertu, vselej je žela polno priznanje. Kot zrela umetnica se je vrnila v domovino. Tujina ji je dala izpričevalo in pečat visoko kvalitetne operne pevke in to svojo visoko umetnost hoče Vera Majdičeva po nekajletnem prestanku spet pokazati svojim ožjim rojakom na ljubljanskem odru. Medtem je zlasti že v Belgradu žela triumf pri občinstvu in strogi kritiki. Drevi bo v ljubljanski operi gostovala v vlogi Aide. Izbrala si je za svoje gostovanje na domačih deskah eno največjih, najtežjih, pa tudi najlepših sopranskih vlog celotnega opernega repertoarja. Poleg nje nastopijo v glavnih vlogah Kogojeva, Betetlo, Primožič, Heybalova, Lupša in Sladovljev, dirigiral bo dr. Švara, režiral pa Primožič. Obeta se torej drevi odlična operna predstava. Kot koncertno pevko bomo Vero Mnjdičevo občudovali 1. decembra zvečer na Taboru, ko nain bo ob klavirski spremljavi dirigenta Noffata zapela tri krasne pesmice, in sicer Milojevičevo »Šarplaninsko uspavanko«, Dvorakovo arijo Marine iz opere »Dimitrije in Lajovičevo »Kaj bi le gledal«. Pozdravljamo našo odlično umetnico v Ljubljani, kjer naj se preveri, da spoštujemo njeno umetnost, in ji želimo v bodočnosti še mnogo uspehov. Strahote v muslimanski družini Pred sodiščem v Zenici je bila pred včerajšnjim obravnava proti Muniri Ljutovič, ženi Alje Ljutoviča, ki je ubila drugo ženo svojega moža Ba-hrijo. Muslimani imajo namreč po zakonu pravico imeti več žen. Obravnava jo pokazala strahote, ki jih more povzročiti dvo- ali večženstvo v laki družini. Sodišče je izprašala Muniro Ljutovič in njene šliri olroke. Ko so otroci opazili pri obravnavi svojega očeta, so takoj pohegnili ter se poskrili, tako da jih je sodišče s težavo privabilo v sodno dvorano. Na predlog branitelja Muniro Ljutovičeve je sodišče odstranilo Aljo Ljutoviča iz sodne dvorane, ker bi mogel Alija vplivati na svoje otroke, ki so se ga bali že ob pogledu nanj. Alija pa jo nasprotno zahteval, da mora ostati v dvorani, češ da je starešina — ni rekel oče — svojih otrok. Otroci so jokali na sodišču in so pripovedovali, da se očeta zelo boje, da jih je strašno pretepal, še bolj pa njihovo mater, ker je imel raje svojo drugo ženo Bahrijo. Oče je tudi prisilil svoje olroke, naj se pismeno odrečejo svoje matere Muniro. Ganljivo je bilo, ko so olroci prosili sodišče, naj ne pove očetu, kaj so izrekli dobrega v prid svoje matere. Sodišče je dovolilo obtoženki, da se umakne za trenutek v posebno sobo, kjer je mogla objeti svoje štiri otroke. Velika množica pretežno muslimanskega občinstva je s solzami v očeh poslušala, kako nesrečna mati in olroci jočejo v bi ižini sodne dvorane. S protestom in smehom pa je občinstvo sprejelo zahlevo moža obtožene nesrečne Muniro, naj bi plačala žena svojemu možu 300.000 din odškodnine in naj bi bila najstrožje kaznovana. Sodba bo izrečena proti Muniri v ponedeljek opoldne. Kaj pravite? Vsakdo, ki se v večji meri peta s sodobnim nemškim slovstvom in tudi z nemškim časnikarstvom, je moral opaziti, kako temeljito so Nemci počistil i iz svojega književnega jezika vse izraze, ki niso nemškega besednega izvora. Nadomestili so s svojimi besedami tudi take izraze, ki so se ie davno udomačili v nemškem jeziku — pa so bili tujega izvora. Te dni beremo po časopisih, da so na isto pot stopili tudi Cehi in kratkomalo prepovedali tudi v tehniki, v prometu in gospodarstvu posluževati se nečeških izrazov, pa čeprav so se ie davno med ljudstvom udomačili. Ta postopek je edino pravilen in moiat pri narodu, ki nekaj da na svoj jezik. Boren in pomanjkljiv je besedni zaklad onega naroda, ki mora za en ali drugi izraz k tujcu hodili na posodo. Svoj čas so bili slovenski jezikoslovci na glasu in Slovenci smo se ponašali, da imamo med vsemi slovanskimi narodi najbolj čist jezik. Naši jezikoslovci so se potrudili, da so ljudstvu za vsak nov pojav, in naj bi bilo na katerem koli področju — našli tudi primeren lep slovenski izraz. V zadnji dobi pa imamo vtis, da je vnema za čistost slovenskega jezika popustila. Mislimo namreč, naj bi naši jezikoslovci in izobraženci v vsrh strokah vendar priskočili ljudstvu na pomoč in mu s slovenskimi besedami pomagali označiti različne nove tehnične in druge pojave ter predmete, ki se pojavljajo z rastočo izobrazbo v našem dnevnem življenju. Naj bi oni, ki so v jezikoslovju izveibani in učeni, odprli neke vrste javno šolo in povedali ljudem, zlasti piscem, šolnikom in časnikarjem, na kak način morejo lepo slovensko povedati ono, za kar sedaj hodimo k tujcem po izraze. Takšno smotrno delo bo gotovo obrodilo najlepše sadove. Milijonski film napete vsebine in razkošne inscenacije 1 Danes ob 16, 19 in 21 uri Pustolovščine Marka Pola 6ary Cooper in lepa Slgfried Gury, najlepša žena Amerike. Junaštvo, avanture, ljubezen .flirt, krutost in izredno napeti dogodki. i Telefon 22-21 KINO UNION j — Putnikova potovanja v Afriko in Ameriko. — Društvo Putnik pripravlja dve zanimivi skupinski potovanji: eno v Egipt, od 24. decembra do 10. januarja 1. 1939, a drugo na svetovno razstavo v Newyork, meseca aprila 1. 1939. Udeleženci potovnnja v Egipt se bodo zadržali sedem dni v Kairu, odkoder bodo posetili piramide. Cene temu potovanju, računajoč odhod iz Belerada III. razred in II. turistični na parniku 5200 din, 11. razred 61S0 din. O društvenem potovanju na svetovno razstavo v Newyork bomo objavili v časopisih natančnejše podatke, interesenti pa lahko dobijo že sedaj natančnejše podatke v eni ali drugi Putnikovi pisarni v Ljubljani. — Zlatko Balokovič okraden. Te dni se je pripetila v Zagrebu nenavadna tatvina, pri kateri je bil okraden znani umetnik Zlatko Balokovič. Ko je šofer uslavil na Ilici avto ter stopil v sosedno hišo, je bil avto za trenutek brez nadzorstva. Neznani vlomilec je v trenutku segel z roko v avto in ukradel torbo, v kateri so bile šoferjeve listine in važna pisma Zlatka Balokoviča. Tat ne bo imel nobene koristi od tatvine, pač pa Zlatko Balokovič trpi okoli 4000 din škode. —Mater ubil zaradi razuzdanosti. Okrožnemu sodišču v Slav. Požegi je bil izročen 18 letni Mio Krevara iz bližnje vasi Sibinja, ki je ubil s sekiro svojo mater. Mladi morilec je hladnokrvno priznal svoj zločin ter je kot vzrok zločina povedal, da je mati živela zelo razuzdano. Prosil je mater, naj ga DARILA ZA MIKLAVŽA! • VELIKA IZBIRA! • NIZKE CENE! 0. KIFFNANN "ttSVZStf- ljubljana. mestni trg s Petek, 25. čenira; Mozes, Sobota, 26 Koledar Katarina, devica, mu- novembra: mučenec. novembra: Silvester, opat; Leo-nard, ©poznavalec. Novi grobovi + V Ljubljani je po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal gospod Mihajl Vrbič, nadučitelj v p., odlikovan z redom sv. Save 5. razr. Zapi.<:a užaloščeno soprogo in štiri sinove ter pet hčerk. Pogreb 1k> danes ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje 1 — Klub slovenskih katoliških akademskih starešin v Belgradu. Pod okriljem belgrajskega Prosvetnega društva in v njegovih prostorih so se 22. t. m. sestali slovenski katoliški akademiki starešine ter si izbrali vodstvo za bodoče delo v prestolnici države. Za predsednika je bil izvoljen dr. Dobro1 e k Josip, sodnik državnega sodišča za zaščito države, za tajnika Zaje Jože, politično upravni pristav ministrstva notranjih zadev, in za blagajnika inž. Oblak Ivan, v ministrstvu za trgovino in industrijo. Udeležba je bila izredno velika. Ustanovljeni klub si je nadel nalogo, da v smislu blejske resolucije z dne 28. avgusta 1938 v iskreni, pogosti izmenjavi misli ter z živim, harmoničnim sodelovanjem vseh S. K. A. starešin pripomore k čini popolnejšemu uspehu vseh slovenskih interesov. Med sestankom se je razvila živahna debata o raznih perečih vprašanjih. Pokazalo se je pri tem, da se S. K. A. starešine zelo živo zanimajo za svo| narod in hočejo v njegovo dobrobit delovati. Redni sestanki bodo vsak mesec. Toplota je zdravje! Toplomere po termofore po termos-steklenice po 8 24 17 din din din kupujte na Miklošičevi c. 30 v Foto-drogeriji Hermes — Slovenski misal si marsikdo želi. Kar dobro ga pa nadomešča inolitvenik Kristus kraljuj, ki ima v lepem novem prevodu popolno maišno besedilo za vse nedelje in praznike in za vsak drug količka; pomembnejši dan v cerkvenem letu. še to prednost ima pred inisalom, da je obenem molitvenih in cerkvena ljudska pesmarica (14o pesmi z notami!). Ni ga bogočastnega dejanja — od molitve, preko daritve, zakramentov, do raznih pohožnosti — ki bi Ti novi molitvenik ne bil v njem s svojim globokim poukom izvrsten vodnik in bi Ti ne nudil zanj izbire najlepših molitev. Pri vsem tem se tesno naslanja na sv. pismo in liturgijo, pa daje vendar — brez pretirane čustvenosti — dovoij razmaha zasebni pohožnosti — odlika, zaradi katere zasluži, da pride v roke vsakega slovenskega izobraženca. - Naroča se pri založniku: Škofijskem ordinariatu v Ljubljani; dobi se tudi po vseh boljših knjigarnah. — 5 kg 90 dksr težko repo je pridelal posestnik g. Martin Dernovšek nad Ponovičaml pri Litiji. — Izprcmcmbo rodbinskega imena v Pukšič je dovolila kraljevska banska uprava dravske banovine Ignaciju Pravdiču, pristojnemu v občino Sv. Andraž v Slov. goricah v Ptujskem okraju. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscf« grenčice. — Durniitor. V izdanju društva Putnik je izšel prospekt Durmitorja v nemškem, angleškem in francoskem jeziku, okusno opremljen, s krasnimi smučarskimi tereni impozantnega Durmitorja, kjer je zgrajen na znanem Črnem jezeru udoben turistični hotel. Prospekti se lahko dobijo brezplačno v Putnikovih pisarnah. — Udeleženci zrakoplovne razstave v Parizu odidejo iz Ljubljane 30. novembra v 1.40 č., a iz Beograda 29. novembra v 14.25 č. _ Od 3. do 4. dec. izlet v Trst—Gorico. Prijave sprejema Izletna'pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon. — Tisoč ljudi lahko pogreša, toda milijon ne! S tem se pojasnjuje dejstvo, da je danes milijone ljudi kateri dnevno uporabljajo Chlorodont pasto /a zobe. ter imajo lepe, bele zobe. Chlorodont je I>ojem kvalitete in nizke cene. — Nobena eospa ne sme pozabiti, na je -me,,-odlično terpentinovo milo domač izdelek! Zato ga vedno zahtevajte pri svojem trgovcu I spremi na postajo, toda ko sta prišla do proge, jo je z dvema močnima udarcema s sekiro usmrtil. — Velik požar v Liki. V Rudopolju v Liki je izbruhnil na tamkajšnji žagi velik požar, ki je uničil vso žago in še del skladišča. Škoda gre v milijone. — Prijave za izlet Zveze za tujski promet na Oplenac sprejemajo Putnikove biljetarne do 29. novembra t. 1. — Ponesrečen gasilski poveljnik. V Belovarju je te dni do temeljev zgorela neka mizarska delavnica. Zaradi požara so se splašili konji, vpre-ženi v brizgalno ter se zaleteli v drugo motorno brizgalno. Trk je bil tako močan, da je ubil oba konja, pri padcu pa je dobil nevarne poškodbe tudi gasilski poveljnik Stepali Horvat. — Zahtevajte sporede vseh izletov, ki jih pripravlja Zveza za tujski promet Slovenije v Ljubljani za Božične praznike v vseh biljetarnah Put-nika. , — Dva velika požara na Sušaku. Susaski gasilci so bili pred snočnjim dvakrat poklicani na pomoč. Zaporedno sta se namreč vneli dve gospodarski zgradbi v Grobinštini, nevarnost pa je bila velika, da požar zajame tudi sosedne hiše. Gasilci so z največjo težavo preprečili nadaljnje širjenje požara. — Povečanje elektrarne v Osjeku. Elektrarna v Osjeku je izrabljena že do skrajne mere in je morala večkrat odpovedati, zlasti pa prositi industrijo. naj ne uporablja preveč toka. Banska uprava v Zagrebu je sedaj izdala dovoljenje, da mestna elektrarna v Osjeku zgradi nov parni kotel in nov agregat, ki bo dajal 2500 kilovatov. Ljubljana 1 Drevišnji prosvetni večer je posvečen skrbi za naše izseljence. Bliža se izseljenska nedelja, ko bo vse naše ljudstvo posvetilo veliko pozornost izseljenskemu vprašanju. Primerno je, da tudi naše kulturne organizacije ne gredo mimo tega dogodka. Gospod urednik dr. Alojzij Kuhar nam bo na nocojšnjem predavanju, ki bo ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union, pokazal, kako veliki narodi skrbe za svojo kri v inozemstvu. Predprodaja vstopnic je v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7,' Ljubljana. . , . 1 Odbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva vabi svoje člane, da se v obilnem številu udeleže velevažnega predavanja na prosvetnem večeru, ki bo danes 25. t. m. ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Uniona. Predaval bo g. dr. Kuhar: »Kako skrbe veliki narodi za svojo kri v tujini«. H KINO SIiOOA, telefon 27-30 | Danes ob 16., 19. in 21. uri Ešnapurski tiger prvi del filma: INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK po romanu Teje v. Harbon 1 Ljubljanska drama bo uprizorila za 20 letnico obstoja Jugoslavije nova izvirno igro»Dob-rudža 1916.« Dejanje drame se vrši za časa svetovne vojne v Ljubljani, Rusiji in na dobrudski, fronti. Za to priliko potrebuje Uprava Narodnega gledališča razne sive avstrijske uniforme (ne paradne) in prasi p. n. občinstvo, ki ima take garderobne predmete eventualno še v svoji posesti, da jih blagohotno odstopi ali posodi Narodnemu gledališču za to priliko. Prav taka prosimo tudi jugoslovanske oficirske uniforme sive barve. Blagohotna obvestila prosimo direktno na Upravo Narodnega gledališča v Ljubljani, pismeno ali tele-fanično (štev. 4612). 1 Lovro Matafič, ravnatelj belgrajske opere, dirigent svetovnega slovesa, bo dirigiral na simfoničnem koncertu Ljubljanske filharmonije v ponedeljek 28. t. m. med drugimi tudi J. S Bacha »Passagliot. Bach je komponist, kakršni se rodi vsemu človeštvu morda samo po eden na vsako stoletje, Malačič pa eden tistih redkih dirigentov, ki znajo podati take umetnine verno, a vendar tako oživljeno, da jih vsi poslušalci lahko dojamejo s popolnim razumevanjem in užitkom. 1 Sedejeva družina vabi svoje člane, da se udeleže zanimivega predavanja, ki ga priredi Prosvetna zveza v Ljubljani v petek 25. t. m. ob 20 v beli dvorani bolela Union. Predaval bo g. dr. Kuhar: »Kako skrbe veliki narodi za svojo kri v tujini«. , 1 Umetniška skupina: slikana Gojmir Anton Kos, Miha Maleš in kipar France Gorše, ki je v oktobru tek. leta z velikem uspehom razstavljala v Belgradu. priredi razstavo svojih del v decembru t. 1. v Ljubljani. Otvoritev bo v nedeljo, dne 4. decembra v Jakopičevem paviljonu, kjer bo razstava odprta do božič« Ljubitelje likovne umetnosti ojsozarjamo že danes na to zanimivo umet-uiiko kulturno manifestacijo, 1 Izredne odredbo za preprečitev razširjenja slinavke in parkljevke. V preteklem tednu je izbruhnila slinavka in parkljevka v mestu in okraju Ljubljana v treh dvorcih različnih mesarjev, kamoi kužna bolezen ni mogla biti zanesena z bolnimi ali sumljivimi živalmi, temveč le z obleko, čevlji ali rokami samih mesarjev, ki so obiskovali sejine v savski banovini. Z ozirom na to opozarja kr. banska uprava v Ljubljani na točko9 banovih odredb za preprečitev vnosa in razširjenja slinavke in parkljevke z dne 9. junija 1938, 111/5 štev 4973/1, ki so bile objavljene v »Služb, listu« štev. 298 v kosu 48 t. 1 in ki se glase: »Trgovcem z živino, ki pri naknpu živine osebno obiskujejo kraje, ki so okuženi ali ogroženi po slinavki ali parkljevki, je brez potrdila občine (odnosno Higienskega zavoda ali javne bolnišnice), da so bili pri povratku iz okuženih krajev razkuženi. prepovedan vstop v hleve v celi banovini. Mestno poglavarstvo v Ljubljani j>oziva vse mesarje in trgovce z živino, ki kupujejo klavnp živino v okuženih in s slinavko in parkljevko ogroženih krajih, da se točno ravnajo po gornji ^odredili. Ker je mestna občina ljubljanska okužena s slinavko in parkljevko, se opo;arjajo vs1^ prizadeti, da se pred nakupovanjem klavne živine izven teritorija mestne občine razkužilo in si nabavijo tozadevno potrdilo. Razkuževanja bo opravljala državna bolnišnica v Ljubljani na stroške stranke in tudi izdajala potrdila o izvršeni razkužili. Če se izvrši nakup klavne živine v katerem drugem okuženem, odnosno zaradi slinavke in parkljevke ogroženem kraju, mora izvršiti raz-kužbo nakupovalca in mu izdati tozadevno potrdilo dotična občina, v kateri je bil izvršen nakup živine. 1 Namočene polenovke vsak petek v gostilni pri »Bobenčku«. 1 Več honorarnih služb tečajnih učiteljev za pouk obvezne telesne vzgoje je razpisalo mestno poglavarstvo ter izide razpis v »Službenem listne 26. t m. Prednost imajo rezervni častniki, ki na športno telovadnem polju delujejo med mladino. 29. novembra se vrše vsako popoldne novega cenenega Cine Od 21. do demonstracije Kodak 8 projekcijskega aparata. Pridite! Ogled prost in brezobvezen! Drogeriia Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica 5. 1 Za službo pri tramvaju. Na običajno, toda v svojih okolnostih nenavadno goljufijo je prišla ljubljanska policija. V Ljubljani živi skromen mož, ki pa ima važno službo. Čisti namreč tramvajsko progo. Ta mož z uglednimi zvezami je zaupal nekemu možakarju z Jezice, da mu more preskrbeti službo pri cestni železnici — dobra plača celih 9(10 din v začetku na mesec in pozneje nekaj več, povrh tega pa še stalna služba. Toda treba je »mazati« občinske svetnike, ki so v občinskem svetu in v upravnem svetu Maloželezniške družbe, treba bo podkupiti direktorja in kontrolorje itd. Na ta način je prebrisani čistilec proge izvabil iz ubogega Ježenca kar celih 6000 din. Ježi™ pa tako daleč od Ljubljane, da se ne bi Ježenc spomnil in vprašal kakšnega še bolj važnega či-nitelja, kakor je ta čistilec, ter povprašal, kako je s tistim denarjem, s katerim je on niazal tramvaj, da bi prišel v službo. Na dan pa je prišlo, da je čistilec s tem denarjem prav krepko mazal svoje grlo in svoj želodec, ne pa občinskih svetnikov in ne direktorja, pa tudi ne kontrolorjev cestne železnice. Policija je spravila moža tja, kjer ne ho imel prilike deliti služb. 1 Tatvinal 22. t. m. v torek je bila ukradena v križevniški cerkvi iz kapele slika Marija z Je-zuščkom (ročna slikarija), zlato vezenje z besedilom: »Bodi visoko hvaljena deviška Mati tolaž-nica« in črke A Sch. Če bi kdo kaj vedel o tem, ga naprošamo, da naznani po telefonu št. 2338. V primeru, da sc slika najde, dobi nagrado. novinarski koncert i decembra ob 8 na Taboru Gledališče Drama. Petek, 25. nov.: zaprto. — Sobota, 26. nov.: Brezov gaj. Izven. Cene 20. — Nedelja, 27. nov., ob 15: Ženitev. Izven. Cene 20. Ob 20: Žene na Niskavuoriju. Izven. Cene 20. — Panedeljek, 28. novembra: zaprto. Ljubljana za 20 letnico Jugoslavije Ljubljana, 24. novembra. Za nocoj ob 6 je mestna občina ljubljanska povabila zastopnike vseh ljubljanskih narodnih, kulturnih, bojevniških, telesno-vzgojnih in gasilskih organizacij ter sličnih društev, naj bi se iz-zavile za svoje sodelovanje, tako da bo Ljubljana na najbolj slovesen način proslavila 201einico zedinjenja Srhov, Hrvatov in Slovencev v svobodni kraljevini Jugoslaviji. Zborovanja so se udeležili zastopniki in zastopnice prav vseh povabljenih oblasti, organizacij in ustanov. Seji je predsedoval občinski svetnik polkovnik Andrejka, ki je pozdravil vse zbrane ter jih nato nagovoril. V svojem govoru je naglašal, da našo veličastno jubilantko, to je Jugoslavijo, spoštuje danes ves svet in pogledi vsega sveta bodo dne 1. decembra uprti na slav-ljenko Jugoslavijo in na njene državljane. Zato moramo na ta praznik pozabiti na vse, kar bi moglo motiti soglasje proslave, ki naj vsemu svetu pokaže tudi našo trdno voljo, da smo za njo vsi brez razlike pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje. V popolnem soglasju je bilo nato sklenjeno, da bo mesto na večer 1. decembra slavnostno razsvetljeno. Prebivalstvo bo povabljeno, naj razsvetli svoje hiše in okna ter jih primerno okrasi. Slavnostni sprevod se bo na Vodnikovem trgu pridružil vojaškemu obhodu z več godbami ter bo šel po glavnih mestnih ulicah. Pred mestno hišo nagovori sprevod g. župan dr. Adlešič. V sprevodu ho tudi baklada, pri kateri bo sodelovalo veliko število občinstva. Po raznih tehničnih nasvetih so vsi zastopniki društev pristali na tako soglasno proslavo 20 letnice zedinjenja v Ljubljani. S tem je zagotovljeno, da bo proslava narodnega praznika v Ljubljani najlepša, kar 6mo jih imeli do sedaj. Opera: Petek, 25. nov.: Aida. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve. Izven. Cene 40. — Sobota, 26. nov.: Roxy. Opereta. Premiera Premierski abonma. — Nedelja, 27. nov., ob 15: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patro,n. Izven. Cene 24. Ob 20: La Bo-heme. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca. Izven. — Ponedeljek, 28. nov: zaprto. Prireditve in zabav? Pesem domotožja ali njena daritev je naslov igre, ki jo igrajo velike Klare v nedeljo 27. nov. ob 5 popoldne v frančiškanski dvoiani v Ljubljani. Igra je zelo lepa. Kaže med drugim življenje ciganov, ki imajo tudi srce, kakor pravi Karmen sama, glavna junakinja igre. Prosvetno društvo Trnovo uprizari v nedeljo, 27. novembra ob 8 zvečer na društvenem odru dramo »Prababica«. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne. Predavanja Prirodoslovno društvo v Ljubljani ima v torek, dne 29. novembra ob 20 v dvorani Delavske zbornice zanimivo predavanje o temi: »Biološki pp,gledi na židovsko vprašanje«. Predaval bo naš odlični rojak, univ. profesor v Zagrebu g. dr. Boris Zarnik. Predavanje bo ponazarjalo veliko število diapozitivov. Sestanki F. O. L|ubljana — mesto paziva vse svoje, člane, da se udeležijo važnega sestanka, ki bo v petek, dne 25. t. m. ob 8 zvečer v društveni sobi (Vzajemna zavarovalnica). Udeležite se ga polno-številnol Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Poizvedovanja Našla se je usnjata rokavica (desna), podložena s kožuhovino in se dobi na stojnici Koščak pri Zmajskem moistu. Stara cerkev pri Kočevju Pri nas je dvojica, ki zaradi dolgega časa ne ve, kaj bi začela. Med drugimi spletkami, s katerimi razburja ljudstvo, si je izmislila tudi to, da bi ee pogodbena pošta v Stari cerkvi preselila v kraj izven vasi, kar bi koristilo samo omenjeni dvojici, ostalemu prebivalstvu pa bi škodovalo. Pogodbena pošta v Stari cerkvi je že dolgo let v sredi vasi v bližini župne cerkve, kjer se zbira vse ljudstvo in je središče vsega 'okrožja. Kraj, kamor bi dvoiica rada premestila pošto, je Vi km oddaljen od vasi in prebivalstvu od rok, težko dostopen, pa tudi lokali ne ustrezajo pravilniku o pogodbenih poštah. Mislimo, da je pošta tukaj zaradi ljudstva in ne narobe. Zato nikar ne razburjajte ljudstva s preselitvijo pošte. Upamo, da ne bo poštna uprava nasedla ljudem, ki iščejo pri tem le lastne koristi, prebivalstvo pa bi imelo škodo. Stavkovni val v Franciji - katastrofalen Pariz, 24. nov. TG. Stavke so danes zavzele zopet večji obseg. Položaj sc je nevarno razvil posebno v železarskem okraju Valenciennes, kjer grozi industriji naravnost katastrofa. Iz železarske industrije je. planil stavkovni val tudi že na rudnike. kjer je danes 15.000 rudarjev stopilo v stavko. Potemtakem je v pokrajini Valenciennes nocoj že 45.1100 delavcev v stavki. Vlada je poslala lelo močne oddelke mobilne garde v lo pokrajino, da vzdržujejo red in da preganjajo delavstvo iz zasedenih obratov. Tudi v Bordeaux so bili poslani Uradno poročilo v Parizu Pariz, 24. nov. TG. O današnjih razgovorih med francoskimi in angleškimi državniki je bilo nocoj izdano naslednje uradno poročilo: Obisk angleškega ministrskega predsednika Chamberlnina in zunanjega ministra lorda Hali-faxa je dal francoskim ministrom priliko, dn so izmenjali misli z angleškimi tovariši o vseh glavnih vprašanjih, ki tičejo skupnih interesov obeh držav, vključno vprašanja, ki se nanašajo na državno obrambo in na diplomatsko delo. Razgovori so ponovno |iokazali popolno soglasje v splošni usmeritvi politike obeh držav, ki jo vodi enaka skrb za ohranitev in učvrstitev miru. Po objavi uradnega poročila je dal angleški ministrski predsednik Chntuberlain po francoskem in angleškem radiu kratko izjavo, v kaleri je izrazil svoje zadovoljnost z današnjimi razgovori. Posebno zadovoljstvo ga navdaja nad uspešnim zaključkom pogajanj za skupno francosko-netnško izjavo, ki bo zgrajena na istih osnovah kakor ]e monakovska skupna izjava Anglije in Nemčije. izredno močni oddelki mobilne garde, ker postaja razvoj stavkovnega gibanja tudi tamkaj vedno bolj nevaren. Tudi v pariški okolici je delavstvo začelo stavkati. Vlada jo poslala 3000 mož motorizirane policije in policije na konjih v industrijsko predmestje Villancourt, kjer so tako rekoč vse tovarne danes opoldne zaprle obrate. V večernih urah se je stavkovno gibanje raztegnilo na tovarne za vojaška letala v Issv les Moulieaus. kjer so letalske tovarne zaprle obrate. Češkoslovaška — štirim velesilam Praga. 24. nov. b. Zaradi neprestanega rova-renja Madžarske in Poljske proti Karpatski Rusiji je češkoslovaška vlada storila potrebne korake v Londonu, Parizu, Berlinu in Rimu z zahtevo, da se takoj uveljavijo v monnkovskeni sporazumu zagotovljena jamstva velesil za novo določene meje češkoslovaške republike. Praga, 23. nov. b. Z velikim zanimanjem in živahnimi protislovnimi komentarji so sprejeli češki politični krogi intervju slovaškega ministrskega predsednika, ki ga je dal dopisniku narodno-so-cialističnega »Volkischer Beobachtcrja«. Ministrski predsednik je izjavil, da bo slovaški parlament, ki bo izvoljen že meseca decembra, imel nalogo izdelati popolnoma samostojno ustavo za Slovaško in bo sodeloval tudi pri sestavi skupne ustave češkoslovaške republike. ★ Varšava, 24. novembra. AA. Štefani: Pro,sto-zidarstvo, ki so ga dozdaj na Poljskem tolerirali, je od danes naprej v vseh oblikah prepovedano.