Hatolišk cerkven list. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga me>ca na celi poli, in velja po |>o-ti /.a celo Itto 3 gld.. za pol leta I gld. (Ui kr . v tiskaraiei eprejemana na leto 2 gld 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik. izide I', ima dan poprej. Tečaj XV. V Ljubljani 1. lisfopatla 1862. i Asi 31. Premi Miferanfe pred sv. H e š n j i m Telesa in. Trepetaje. Jezus mili. sc približam \ svetem hramu tu pred Tvoj altar, Nizkn se. sirota, pred Taboj ponižam, Kad bi hvalo svojo dai Ti v dar. — Strani res velika me ncvrednost moja. Družit, sc med Kerubov verste. Klere privahljvje sjajna svetost Tvoja. Da Te tukaj noč in dan caste. Al ljubezen Tvoja milo vse nas vabi, Priti sem do vira vsih dobrot; Ona tud ovčic zgubljenih ne pozabi, /lajšati želi v nebesa pot. Tu pred kraljem kraljev smem moliti. Prosit (ia. karkolj serce zeli; Svoje stiske, reve. smem mu potožiti; Bolni duši zdravje On deli. In ce bolno truplo zadnji buj bojuje. Smertna kosa kaže svojo moč. Mili Jezus pride, nam pogum vdihuje, V s vi tli dan spreminja večno noč. Ves presunjen toraj od ljubezni Tvoje Ubogi grešnik pred Taboj klečim. Sprejmi milostljivo revne prošnje moje : Daj , da Tebe vekomaj slavim ! — Kodoljub Podratitovski. MMahomeJ. Slišali smo že nekterikrat, kako neusmiljeno zamorski kralj v deželi Daliomeji daje ljudi klati in darovati; gotovo bo torej bravcam vstreženo, nekoliko več zvediti od te dežele, njenih kraljev in od misijona v tem černim kraljestvu. Popis je posnet iz letnih misijonskih naznanil (Jahrbiicher der Verbreitung des (iiaubens) iz pisma misijonarja g. Borghera, misijon-skiga prednika v Daliomeji, in se nam tudi v oziru na ondotni natorni stan imeniten zdi. Slovenski bra-vec bo iz tega vidil, de ravno tako strašno ondi ni vse, kakor si misli, zlasti pa se ho prepričal, kolika dobrota, kakošni angeli varili so misijonarji za vboge nevedne ljudstva, ktere malikovavski služabniki in popi v tolike grozovitnosti zapeljujejo. Katoliško duhovstvo je pri vsih divjih ljudstvih odpravljalo in odpravlja človeško klanj** in žertvanje malikam in zatira nar gerši pregrehe m navade, s kterimi neverniki Boga žalijo, sami sebe gnjusijo, pa tudi velikrat neusmiljeno terpinčijo. Misijonar piše do vikšiga v se-meniše afrikanskiga misijona na Francoskim mesca kimovca 1861 : Vender enkrat zamorem svojo obljubo spolniti in vam naznaniti od dežele, v kteri prebivamo. Narpred poterdim, kar sim vam poprej pisal, de nam domačini (zamurci na Dahomejskim) nič žaliga ne delajo, kakor smo se od konca bali, temuč tle nas tako posebno spoštujejo, de morebiti v veliko keršanskih derzavah nič bolj ne. V Daliomeji ved«, de nismo prišli kakor kupcijski upravniki, de hi svojo srečo poskušali, in ne kakor politiski poslanci, de hi deželo ogledali in oropanje pripravljali. Le-hi poslednjo pritožbo imajo zoper protestanške .Angleže. Vedo pa tudi, de naš prihod je djanje ljubezni in de naš misijon prešinuje nezmerna darežljivost za katoličane in nevernike. Akoravno si zamurci ne morejo lahko delati zapopadka od tega zatajevanja, čigar vir in notranja moč jim je neznana, vender pa iz njegoviga sadu sklenejo, de moramo biti poslanci Itozji; veliki in mali so tega prepričani. Smemo sc torej terdno zanašati, tle prej ali poznej ho predcrla luč v te goste teme. Celo naše sedanje stanovanje, v nekdanjim portugieškim taboru, pripomore k teku našiga apo-stoljskiga dela; ker že od nekdaj imajo domačini to terdnjavo zavolj tukajšnje cerkve za svet kraj, kjer stanuje pravi llog, in njene prebivavce visoko častijo." Sasledvajo nektere naznanila te dežele. Zemljepisei to deželo navadno imenujejo daho-mejsko cesarstvo. (Steguje pa se neki med Sf" severne in O" 50' julrove dolgolsti po pariškim poldniku ali meridijanu, iu med 6" iu H" severne širjave.) Njegove meje so: na severu podaljšanje gorovja Kong in obširne kraljestva Jariba, liurgu in Dugumha: na jutru reka Akim; na jugu zaliv Itenin: na večeru reka Volta. To so sicer meje, ki jih dahomejski znam-njajo za svoje posestvo, vender jim pa več poglavarjev ni pokornih in se z večini ali manjšim v>peham bojujejo zoper dahomejsko višji gospostvo. Dahomej, kakor tudi bližnje deržavstvo Ašanti, močnejši od Daliomeja iu njegov veliki sovražnik, sc iseta z bližnjimi rodovi stopiti in zmiraj v veči samovladarstva zrasli. Torej je vedna vojska. Kakor zelstvo dahomejsko nima kaj posebniga, tako tudi živalstvo ne. Evropejske domače živali so tudi tukaj in opravljajo ravno tisto službo, vender se vse plemena zveržejo in so manjši, konj je malokrat viditi, še manjkrat oslov. Vol ni vajen drevesa, kakor se sploh nobena žival ne rabi za nošo in vožnjo: tudi ljudje ne znajo drugač nositi, razun le na glavi. Znano je, de psi pod vročini pašam ne lajajo, in tudi xij ali cuduo cviljenje, s kterim glasijo namesti lajanja, je proti ravniku (sredi zemlje) zmiram slabši. Med zverinjami, strupenimi kačami in merčesi ni nič posebniga. Slon, ki je tako obiln p.id enako obnebno širjavo, je skorej čisto zginil iz te dežele. Kavno tako malo je znan velblod in dromedar. Lev je po-redkama, toliko obilniši panter, leopard iu druga, hi- jeni podobna zver je v tolikim številu, de ponoči v mesto hodijo kosti iskat. Natopirjev, golobje velikosti, je toliko, de so podnevi velikanske veje pavol-natiga drevesa vse černe od njih; ravno toliko je število jastrebov in vran, ki ponoči namesti natopirjev drevje obsedajo. Kadar te operutene vojske kvisko sferčijo, se zamore včasi brez presiljave reči, de nebo zakrijejo. Kavno one pa so posebna dobrota v ti deželi, ker le njih požrešnosti je pripisovati, de m ves zrak okužen z merltovino in trohnjenjem. Druzih prelepili tičev je obilno, kakor sploh pod vročim pašam. ;^nano je, de imajo zalo perje, zato jim je pa natora glas ali saj lepoglasno petje odpovedala. Dahomej po svoji naravni lastnosti je nezmerna planjava, sem ter tje z močirji in velikimi gojzdi; zemlja je silo rodovitna, vender pa ljudje le toliko iz nje izpulijo, kolikor jim je prav potrebno, de za lakoto ne me rje jo. Gorovje na severu še nikoli ni bilo bolj natanko preiskano: sme se pa zanesljivo misliti, de skriva nar bolj mnogoterih bogastev. Dokaz, de mora biti silne plasti kristalinskiga peska, je okolišna, de je taisti z izvirnimi naplavi zmešan. Lončarska roba, ki jo mesto Abome dela in v Vidah (od kodar misijonar piše) pošilja, se sveti zlatih, srebernih in antimonjevih zernie. Tudi so v Kongovilt gorah imenitni granitni lomi; po izobrazi so podobni egiptov-skimu, po barvi pa snežniškimu granitu. Pravili so mi tudi o belim kamnu, ki se pogosto najde; nedvomljivo bo marmor. Po tem, kolikor se ve, je soditi, de ima velik del železo v sebi. Tudi zdravilnih vod se mende ne manjka. Kakošni so pa ljudje, ki v ti deželi prebivajo? ,,Oh usmiljeni Bog!- zakliče popi-sovavce, „tvoje stvari so, ali kako silno jih je tvoj sovražnik zdelal.4* Dahomejčani, popisuje dalje, so izmed tistih nesrečnih, ki so z nevednostjo in verskimi vrazann zapečateni, — so močne natore z velikimi zmožnostmi, ki so pa tako malo obdelovane, kakor njih zemlja. Ako hi jih kdo hotel popisovati, hi mogel ponavljati, kar le predobro vemo zastran vsih ljudstev na zemlji, dokler ječe pod trinoštvam Satanovim. Tukaj je očilno, kako naj silniši si prizadeva satan, de bi svojo staro osnovo razmrežil: „ln rirlum aseendam, super astra Dei evaltabo solium ineum: sedebo in monte testamenti, in lateribus aijui-lonis: si ni 11 is ero Altissimo. \a nebo boni stopil, nad zvezde Božje bom povzdignil svoj sedež: na gori zaveze bom stanoval, na straneh ob severu: Najvišjimi! bom enak.** „0 značaju ali lastuii tih ljudstev bom le toliko govoril, kolikor sim sani v Vidaliu skusil: ker pravijo mi, de po družili krajih je drugač. Ljudje v Vidaliu so nar neškodljivši stvari, ki se zamorejo pri divjih vojaških ljudstvih naleteti. Navdani z nar večini spoštovanjem do vsih, ki jih spoznajo * t vikši nad-se, hi nikoli nobeniga tudi v nar manjši reči ne razžalili." To je nasledek iz časov Portugiezov, ki so bili skoz dve stoletji gospodarji te zemlje. Zato tudi prebi-vavci imenujejo Vidah deželo belih. Lahko pa je za-popasti. zakaj so prehivavei bul j v /notranjim, vsak cas po vsih straneh od sovražnikov v nevarnosti, svojoglavni. prevzetni in sem ter tje preteči; zakaj poldevnost oh miru, pa hrabrost ob vojski ob enim, ta čednost se redko najde pri nevernikih. Dahomejčani se od druzih černih ločijo s svojo spretnostjo pri zvijačnih početjih in z urnostjo v djanji, tako de so že pri komu, ko se misli, de še ne začenjajo: svojih namenov čisto nič ne pokažejo, tudi takrat ne, ko so viditi v drušini sama priljudnost in odkrito-serčnost. (Dal. nasled.) Kranjska gimnazija. Kako se je ta tolikanj koristna naprava pričela in tako urno na noge spravila, bi utegnilo marsikomu biti mikavno, kakor ludi tehtno za zgodovino. Neki I. 1857, ko je bil ravno nepozabljivi vodja Nečasek v Kranj i, ta dobroserčui mož vpričo ranjciga veroznanskiga učenika Aut. Globočnika in ujegoviga brata, vodju glavnih sol, potoži, kako je hudo, ker je toliko lepoupne kranjske mladine, ki zeli v latinske šole in se ji zavoljo preobilnosli morajo vrata zapirati. Kakor v sati popraša gosp. Janez Globočnik: ,,Kaj pa ko bi v Krauji še eno gimnazijo napravili?** Te misli se Nečasek poprime, pozimi posije ua Dunaj predlog za novo gimnazijo v Krauji, in poleti je že miuisterstvo odgovorilo, de je h tem zadovoljno, ako se potrebni pogoji spoluijo. Po na-daljniin ninogokratniiu pisanji sem ter tje je dalo minister-stvo zagotovilo s tem pogojem, če Kranjska srenja vzame nase: poslopje, derva, začetek kabineta in bu-k v ar niče ter vso z notranjo napravo. Nato so domoljubni možje, zlasti gosp. šolski vodja Globočnik in gosp. inestui župan srenjo vsestransko nagovarjali, de se je vse to vravnalo, ter so veljavni možje, na čelu goreči mestni župan gosp. Konrad Lokar. po g. vodju zloženo prošnjo podpisali, na Dunaj poslali, iu naslednjič še zavezno pismo ali revers vladi izročili. Na vse to je prišlo vlani jeseui končno dovoljenje in tudi dopušenje, de se sme gimnazija kar berž pričeti. Gimnazija se tedaj res prične s 1. in 2. razredam, iu ker šc ui bilo poslopja, so se z glavno šolo verstili iu se je pri enih uk vsak dan pričel, ko so drugi iz šole šli. Jelo pa se je kmali na zidanje misliti, k čimur ni bilo v začetku nič pomočkov. Tedaj so pričeli darove in podpise zbirati. Omenimo naj saj nekterih večih darov. Mil. škof so podelili 200 gold., blagorod. gosp. Fidel Terpinec 100 gold., gg. Blehveisi 300 gold., prečast. stoljui prost gosp. Anton Kos 50 gold., prečast. gosp. korar Pavšler 30 gold., gosp. Jau. Stritar še z 2 gospodama 30 gold. itd.; vsiga skupaj blizo 800 gold. V mestu samim so prečast. gosp. dekan Anton Keš z velikim zneskam v začetku podpisovanja še druge vneli, tako de je dalo mesto okoli 700 gold. Drugod po Gorenskiin so dale dobre serca čez 400 gold. Več Teržiških posestnikov vmes 70 gold. Grajšak blag. gosp. Kdvard l'rbančič in gospa vdova Trbančičeva, mati raujce .losipine Turnogradske, sta veliko dobriga storila, nekaj v denaru, nekaj v deskah. Po gorah, tam gori za sv. Joštam in drugod so dajali lčs (gotovo 200 gold. vrednosti), ter ga zatorej v mesto vozili; enako so ljudje opeke (do 80.000), kainnje, pesek itd. zastonj vozili, kakor tudi drugo tlako pri zidanji opravljali, s čimur se je več sto gold. stroškov odvernilo. Nobeden se ni pri tem toliko pehal, kakor gosp. vodju Globočnik sam. kteri je saj 17krat za novo gimnazijo na biro šel, in kakor je sam vse to in drugo z veliko dobrovoljnostjo opravljal, tako dobrovoljni so se mu tudi Gorenci skazovali, ter radi pripomogli k ti napravi med bistro Savo iu belimi Snežniki, v kteri bodo njih sinovi iu pozni vnuki duhovni živež vživali. se v vsakterih vedah obrazili iu olikovali, iu upamo, de pride skorej čas. ko se bodo po učilnicah tako učili, de se bode zamoglo olikova-nje iz učilnic tudi med slovenski narod izlijati. in de ne bode nihče več kisliga obraza in merde delal, ako se bo slovenšina glasila v branji in pisanji, v petji in govorjenji, v nižjih iu višjih šolah vštric z druzimi jeziki kakor mati na svoji zemlji, kar je spodobno in pošteno po ravnoprav-nosti, vstavi in pravici. Po vsim tem so mestnjani še 2000 gold. iz ljubljanske hranilnice na posodo vzeli, iu to je mestni dolg. (Hranilnica. ki toliko dobriga za deželo stori, mislimo, bo enkrat pri dobri volji ta dolg zbrisala Kranjcam, ki so ga naredili v prid svoje lastne dežele. Vr.) In zdaj le samo poslopje, de bo popolnama vravnano, še kacih 500 gold. potrebuje. Je pa potreba še dosti druzih reči, kar bomo precej vidili. Treba je za gimnazijo bukvarnice, ki se tudi že napravlja. Pet sto zvezkov je podaril gosp. Jan. Globočnik, gimn. učenik, poprejšnji vodja glavnih šol, in to je bil pričetek; čez 300 so jih darovali gospodje duhovni, posebno po Gorenskim. Gosp. Globočnik je nalaš v ta namen okrog hodil. Dajajo pa gg. z veseljem lepe in rabne bukve; upanje je torej, de se bo bukvarnica kmali narastla. Pristavimo pa ravno zato tudi tukaj prošnjo do vsakterih gospodov, kteri premorejo kaj tacih bukev uterpeti ali kupiti, ki so pripravne za mladost, de naj bi se dobrotne »kazali novi gimnazii v Kranji. Se ve pa, de le mladosti vgodne iu primerne reči so za take bukvarnice. Pri rodoslovski na bi rek ali naturalni kabinet. Tudi v ti reči ima gimnazija že veliko pomoč, čeravno ni še njena lastina. Gosp. Robič, kaplan v Borovnici, je namreč za zdaj posodil svoj z veliko skerhljivostjo, umetnostjo in stroški nabrani kabinet, ki obsega dva polna velika kostna tičev in druzih žival od nar manjših do nar večih, zlasti domačih, ki je posebne imenitnosti, ter se kaj enaciga nikjer ne najde. Za nauk posebno pripravno je to, de zraven natlačene kože je skorej povsod tudi okostnjak ravno tiste živali. Radi bi ga kupili za gimnazijo, ako bo moč; imeti neki hoče gosp. lastnik za vsako stvar po 3 gold. počez, kar bi do 1500 gold. zneslo. Pač bi bilo lepo domorodno darilo, ako bi ga kdo za gimnazijo odkupil s pogodbo, de naj se povsod tudi slovenske imena k živalim postavijo, ako jih morebiti še ni. iu de naj sc potem leto za letam tudi posamezne plemena, u. pr. v šolskih nalogah, slovensko popišejo. Rudninstva še nič nima>?>, pa je obljubljeno že v več krajih. Gosp. Globočnik, mestni župan v Teržiču, velik pospešnik vsega dobriga, ima bogato in imenitno zbirko rudninsko, ki bi bil blezo voljin. jo s kakošnimi že bodi pogodbami v ta občno koristni namen zročiti. Pač velike zasluge bi si dobrotni gospod župan s tem pridobil za gimnazijo v Kranji. Za fizikalni kabinet mora mesto 000 gold. dati, v 0 letih po 100 gold.; drugo bo dala vlada. — Tukaj naj s posebno hvaležnostjo pristavimo, de je blaga gospa Rehari-ca Nikolajeva v Ljubljani gimnazii podarila lepo zemeljsko oblino ali globus, ki je gotovo 40 gold. vredin. Zastran šolskiga poslopja le toliko omenimo, de je po mer-jevčevim obrisu in g. Globočnikovi osnovi prav praktično ali djansko stavljeno. Polir Čavljan gaje prav lepo izdelal; stoji pa na zračnim kraji med vertovi, od kodar se na zeleno vidi, bolj v strani od cest in terga, de ni uk began. Ima 11 oken v dolgosti in 3 vširjavi; zgorej ima gimnazija 4 šole in pisarnico, spodej pa ravno tako za glavne šole. Pri tleh je hram za derva in druge šolske orodja in pa sobe za nabirke ali kabinete, bukvarnico in proste umetnosti (petje, inuziko, risanje itd.) Sobe je dal darežljivi gosp. mestni župan prijazno zmalati, in olepšane so z lepimi podobami, zlasti pa je za 4. latinski odred gosp. Stroj v Ljubljani zmalal prelepo in veliko podobo sv. Alojzija in sv. Jožefa skupaj, ki je vredna 50 gold. Študentov je bilo lansko leto v 1. razredu 70, v 2. 30; letaš jih je v 1. 49, v 2. 65, v 3. 36, 4. 20. To jt zares za začetek nad vsako nado veliko število in vidi se očitno, kako potrebna je bila ta gimnazija. Zakaj bi neki Kranjec ne študiral, ko ima bistro glavico, kakor je njegova Savica? Stanovanja imajo dijaki veči del pri dosti premožnih mestnih ljudeh, ki jih z veseljem sprejemajo in pa jim ni treba gledati na dobiček, in je torej tudi hrana in obnaša čedna, keršanska in poštena. Tudi revni učenci dosti obilno pomoči dobivajo; vsi bogati imajo po 1 ali 2, ki jim zastonj živež dajejo. Ker je mestice majhno in ljudje obnašanje zlo opazujejo, torej se tudi hitro vsaka napaka zve, in se tolikanj ložej pri mladini čedno obnašanje ohrani. Za učenje pa so tudi lepe okolične okrajine po polji prav prijazne. Vse to se pa tudi v djanji poterjuje, ker sliši se, de so učenci že spet to leto začeli prav pridni in marljivi biti. To je lepo slišati. Šolska mladost ima svojo lastno — rožen kransko cerkev, v ktero se o praznikih ob 8. ob delavnikih pa ob poli 9 k Božji službi zbira. Zavoljo obilnih glasov skupaj je cerkveno petje tako lepo, de se sploh govori, de nikjer tako ne. Nagovor za dijake je zaporedama enkrat slovensk in enkrat nemšk, de tudi za učence, ki ne umejo veliko neinšine, večne resnice niso zgubljene. Slovenski govori, kakor se sliši, so posebno olikani, to pa tolikanj ložej, ker pri učencih, ki sc slovnice učijo, sc zamore brez skerbi papolnaina čisto iu slovniško govoriti, iu to toliko bolj vspeš-no. ker govornik sam (gosp. Globočnik I ima v vsih 4 odredih slovenšino. ter v lepi edinosti dalje gre. tako de v 3. ima že kratke in ložji popise, v 4. pa same djanske reči: pisma, prošnje, plačilne liste, pogodbe, naznanila, popise itd. zmiraj vštric slovnice, se ve de. Omenimo naj šc zastran prostih umetnost. dc petje, risanje in lepopisje ima gosp. J. Globočnik; pomagal mu bo pa tudi radovoljno g. kaplan Smolej v muziki in petji. V tih malo versticah je zgodovina mlade polnoupnc gimnazije v Kranji le ob kratkim popisana; natanki popis pa bo ohranjen v posebnih zato odmenjenih pismih, v kterih bo vse zaznamiijano. tudi nar manjši darovi, kar je kdo za to napravo storil. Gotovo ne bo mesto nikoli pozabilo verliga župana, prečast. gosp. dekana in druge kranjske duhovšine. pod kterimi je gimnazija vstala, kakor tudi v. č. gosp. šolskiga svetnika dr. Jai ca. gosp. Ne čase k a itd., ki so sc poganjali za to napravo, in posebno gosp. Jan. Gto-bočnika. kteriga trudi in prizadevanja za to reč se ne dajo popisati. Bog vsim poverili, iu ntilosdjivo dodeli, de bi nova gimnazija bila slovenskimu ljudstvu v resnično oliko, v utcijevanje sv. vere, ter v dušni iu telesni prid. Jfftf/ shn ftožirel? Nektere resnične, pa p o d u c i v n c in s v a r i v u c prigodbe iz moji ga življenja v poterjeu je za resnico Božje besede in v čast Božje previdnosti. Spisal L. Dolinar. X. Dober učenik, skerliin oče in rednih svojih otrok. Bog pokaže svojo vsegamogočnost dostikrat tako. de koga — bi djal — iz nič vzdigne in ga kaj stori. Tako je storil Davida iz pastirja kralja v Izraelu, od ovac ga jc posadil na kraljevi sedež vkljub vsim zaderžkam in zoper-nostim, s kterimi mu je človeška moč branila. Tako jc storil tudi Martin M....U, ko ga je iz nizkosti vzdignil in ga na dosti visoko stopnjo verliga učenika otrok postavil. Martin je bil sin gostača. ki je imel več otrok , ktere je revuo redil iu jih po svetu v službe odpravljal. Taka se je tudi Martinu godila, de je služil za pastirja iu pozneje za maliga hlapca. Kar na enkrat pa si jo izmisli, iti v šolo in se učiti. Začel jc v Loki; in ker je imel veliko veselje, jc tudi dobro napredoval, če tudi posebno dobre glave ni imel, iu se je le s (rudam učil: pa pridnost premaga vse. Marsikdo, ki ga je poznal, je z glavo majal, vprašaje: bo li kaj z Martinam? Tudi doma so mu sercc pobijali, ko so le na svet zaupali. Nar bolj so mu duhovni serčnost dajali, pa tudi pomagali. Zdaj je dva razreda v Loki dokončal, nemško je le šc malo lomil; sain je bil. Kam pa zdej? ..Fortes fortuna juvat": „8crčnini sreča pomaga pravi pregov or — in res je, ali veliko bolj je tista „fortuna" božja previdnost, ktera s človekam tako ravna, de mu skozi gošavo zaderžkov pomaga, in mu da priliko, si sam s svojo močjo pomagati. Martin jo napiete v Ljubljano kakor otrok božje previdnosti, a ki v nebesih dobriga Očeta ima. Eden in drugi mu je kaj pomolil, ali kako obleko, ali kaj živeža, ali kak deuar; pa vender, kaj bo vse to pri toliko potrebah? Prebivališč, živež, oblačilo, zanj dosti veliko, bukve za šolo, in še pri-učenik ali inštruktor, ki ga je kar mogel imeti v tretjim razredu zavoljo pomanjkanja nemšine. Pa vse to mu je Bog preskerbcl, če tudi le v pičli meri. Neki gosp. kaplan v škofii je dal za prebivališe, drugi B. za priučenika; nekaj časa je hodil opoldne jčst k dobrim ljudem, zvečer je imel kruh od dobrotnice v l.oki, iu še sem ter tje ga je kdo priporočil, de je šla ta reč naprej. S časam je prišel k korarju Š. za strežeta. kjer je imel živež, stanovanje iu nekaj obleke. Zlezel je srečno iz normalnih šol v gimnazijo, iz perve v drugo šolo; pa huda navihta plane nanj. Sreckati (ležati) zavoljo vojašine je mogel. Francozi so bili namreč takrat sreckauje postavili in 22letni Martin je potegnil 99. številko. V»i so uiu srečo vošili, de ga ni višnjeva sukuja zadela; on pak se je vesel vernil v Ljubljano v šolo. Kei jc bil pri Korarji v učenji preveč zaderžan, je pustil to hišo. in si dobil drugej stanovanje z drugimi učenci iu je hodil le po enkrat na dan eno takošuo službo opravljat, s čimur si je jesti zaslužil; nekoliko pa je tudi pri nas in pri unih duhovnih dobival, kterih serca je Bog do Martina nagnil, de je tudi kaki denarec dobil. Cpirajc se z revšino in z učenjem, je prišel v šesto s pervim klasam iu jo je izdelal. Sklenil je pa, zdaj šole zapustiti, in sc za učitelja ljudskih šol odločiti, zlasti ker jc čutil v sebi nekako posebno veselje do učenja kakih otrok, kar je zopet za Božji poklic imel. Kavno takrat se je učeniška služba drujiga razreda spraznila; Martin je za-njo prosil in jo dobil. Drugo leto je šel v škofijo na poskušnjo iu jo je dobro opravil, ker pridno je prebiral bukve od otrok in njih šolske reje. iu se tako pripravil za vse reči šolskiga podučevanja. Spoštovajc četerto zapoved Božjo, je vzel svojiga stariga in oslabljeniga očeta k sebi. ga je preživil in preskerbcl do njegove smerti. de mu ui bilo treba stradati ali pa kruha prositi: mati namreč mu jc bila umerla. ko je bil šc v šolah. Takrat se je bil tudi oženil, spoznavši, de mu to na mnoge strani prav kaže. in imel je nekaj otrok. Podučevanju pa se je z vsim sercam iu iz cele moči zročil. in ni samo svoje težke naloge pridno dopolnil, temuč jc za tretji razred postrani (privat) učil. s čimur je staršem stroške veliko zmanjšal, ter je svoje fante v jeseni v Ljubljano k postranski (privatni) skusuji vodil, kjer so veči del dobro obstali in potlej v latinske šole prestopili. Te mu tudi ni bilo hudo pri ti službi, si je vender želel svoj stan poboljšati in je prosil za službo normainiga strežnika ali familiasa. ki je bila ravno spraznjena. iu tudi to je dobil pod takratnim miuisterialnim svetovavcem preč. gosp. Mešutarjcm. in jo je še opravljal pod šolskim svetovavcem prečast. gosp. Šlakarjem veliko let. Iz očetovske skerbi za svoje otroke sc je ubijal s študenti in šolarji, ki lih je učil, ali pa jim stanovanje dajal, svoje otroke pa je v šolo pošiljal. ile je ložej izhajal. Dostikrat mi je rekel: ..Premoženja svojim otrokaui nc bom zapustil, zrediti pa jih hočem dobro, de bodo lahko po sveto svoj kruh jedli: za drugo bo že Bog skerbel." Bog hotel. de bi veiiko tacih očetov bilo! On ni pustil nobeniga svojih otrok zibati, jim nc kave. nc vina, ue sladkorja dajati, ampak kruha in mleka. Kadar je otrok padel, ga jc terdo zakregal. ga iti pustil vzdigovati, ampak sam je mogel vstati. kakih deset let je imel to službo, in jc ni mislil zapustiti, ker je bil z malim zadovoljili in jc imel priložuost. otroke v šolo dajati. Ilila je pa v l.oki prazna služba uče-nika za tretji razred, ki so ga bili pred nekimi leti napravili; visoko škotijstvo ga je tje gori poslalo, in on je spoznal svoj poklic in je pokoren šel na svoje novo mesto. Tukaj je imel proste roke. vse tako delati, kakor se mu je v prid učeneov dobro zdelo, sc vč, de s svetam gospoda vodja. S perviga mestnjani niso bili kaj zadovoljni ž njim. že zato ne, ker noben prerok ni sprejet v svoji domači i, pa tudi zato ne, ker jim je bil preojster, je priganjal k učenju in pa de naj se razume to, kar se uči, iu Martin je mogel marsiktero grenko požreti. Vender pa ui odjenjal iu učeuci so vidili. de ni drugač, de se morajo učiti, torej so se vdali, in ker so Ločani sad njegoviga truda spoznali, so mu bili dobri in hvaležni. Tako je živel Martin zadovoljin do leta 1840. Dvakrat že ga je bil pljučni prisad napadel, ker se je v šoli gnal iu po poti domu grede prehladih Tako se mu je tudi zgodilo pred Pustam leta 1840, in se je tudi nekaj vročiuske bolezni pritisnilo, kar pa se s perviga ni dobro spoznalo: prav za prav pa je bila njegova ura prišla; on je bil svojo nalogo doveršil, in Bog ga poklical, de bi mu zasluženi denar dal. Zapustil je žalostno vdovo v 51. letu svoje starosti in sedem otrok, kterih nar stareji sin je šel v samostan čč. oo. frančiškanov, drugi je mašnik v teržaški škofii. nar stareji hči je nuna pri Uršulinaricah v Loki. ena se je omožila, in ena služi v nemškim Gradcu; nar mlaji dve pa ste pri materi. Martin Mazek. ki ga jc veliko bravcov dobro poznalo, je bil goreč za šolsko mladino, ponižen do svojih višjih, poterpežljiv v svojim delu, skerbin oče, zvest prijatel, po-božeu kristjan, zaupljiv do svojiga Boga, je rad brez hi-navšine hodil k službi Božji Boga molit. Duhovne je vedno spoštoval in ljubil, ker je od njih v mladosti kaj dobil iu težo njih staiui dobro spoznal, kar je govoril, je bilo res, in ua njegovo obljubljeno besedo sc je sleherti smel zanesti. V vsem svojim djanji pravičen, tudi otrok in učeneov ni terji imel, kot so bili vredni; dolgove, ki jih je včasi mogel steriti, je pošteno plačal. Je bilo torej res, bi djal, iz nič kaj, ua umu, na volji in lepih čednostih, in vse to z Božjo pomočjo. In to bi slehern lahko bil. ako bi se hotel kaj truditi, de bi mu tudi Bog pomagal, iu ga iz nič kaj storil. Komej en talent jc bil Martin dobil, pa je še kaka dva pridobil, in zato mu je gospod rekel: „Ti dobri in zvesti hlapec! v malim si bil zvest, zdaj te b o iii čez veliko postavil: pojdi v veselje svojiga Gospoda." Kako se bo torej godilo tim. kteri prejete talente zakopljejo, se nočejo koj v mladosti učiti, si nobeniga praviga stanu ne izvolijo, kjer jim je Bog svojo pomoč iu milosti ali guade pripravil? Ali jih ue bo zadela sodba ..hudobniga in len iga hlapca?*' O de bi rajni Martin za nas prosil, de bi prišli tje. kamor smo se namenili! Zapisek aii recept zoper opravljauje i u obrekovanje, ki ga je iznajdel dohtar Dobersvet. Vzemi rez (unco) dobro vol j nos ti. dve rezi prav koristniga zelca. ki ga Indijani imenujejo ..p o me d i p r cd-svojohišo;" to zmešaj s kapljico balzama ..ljubezni do bližnjiga." in s steklinico vode iz ,,1'ustodola." ki ima lastnost, dc usta malo križem potegne in zaklene. Vso to zmes vlij v posodo, ki se nc da rada odpreti in se kliče ..inod rapre vidnost." Tega zdravila vzemi po trikrat na dan po 3 ali 4 kapljice; kadar greš v drušino. takrat po pol merice ( maselca). Ako bi to zdravilo bolezni do čistiga ne ozdravilo, bi utegnil doveršiti obliž ali flašterček. Stolci pol libre korenine. ki se ji pravi „derži-jezik," zmešaj med njo pest semena po imenu tebničmar," primešaj še ' 4 libre tolše od zadušeniga kavdertiča, namakaj to blojo 3 dni v peklenskim olji. pogrej na žerjavici iz večniga ognja, namaži na zmečkano lajneževo pero in pritisni ga na serce. Ogled, po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. 19. U. m., to je, v obletuico cerkvenima posvecevanja, so mil. škof prečastiti gospod Jernej Vidmar slovesnost v predmestni Ternovski duhovnii lepo iu častitljivo povzdignili, ker so ob devetih obilno pričujoče poslusavstvo v temeljitim iu prepričavnim govoru živo in jasno učili, kako je dolžnost Boga ponižno v duhu in resnici moliti, — potem pa so bili še pri slovesni sv. maši pričujoči. Slišalo se je od več strani, kako močno je bilo občinstvo s to dobroto svojiga vikšiga pastirja spod-budeuo iu razveseljeno. Iz Ljubljane. Milost, knez in škof prečastitljivi gospod Jernej Vidmar so z razpisani do dekanij 25. u. m. odpravili netemeljite imena „Vicariatus parochialis" in „Vi-carius parochialis", in zapovedali, naj se piše in natiska vprihodnje v enačili zadevah : „Parochia" in „Parochus"; s tem pa de se nikjer nikakoršue pravice ali dolžnosti nc spremciie, ampak le samo ime. Iz Ljubljane. 20. u. m. zjutraj proti 7 so bili svitli nadvojvoda Frančišk Karol, oče svitliga cesarja, o svojim popotvanja v Benedke. tukaj v nunski cerkvi pri sv. maši, ki so jo mil. skof brali. Prečast. gospoda Andreja Pečarja, nmogoza-služeniga dekana na Verhniki, knežješkolijskiga svetnika, okrajuiga šolskiga ogleda itd. so svitli cesar izvolili častniga korarja Ljubljanskiga stoljniga kapitelna. Iz Ljubljane. Ravnokar so že v drugo na svitlo prišle preizverstne bukve za žensko mladost: .,Družbene bukve za dekleta, ki so pri dekliški ali križovski družbi v Konjicah, in tudi za druge pobožne ženske," ki so jih spisali prečastiti gosp. Jožef Rozman, konjiški nadfaj-mošter. Zavolj prelepih naukov za dekliški stan so te bukvice (4t>2 strani v osmerki, natisnjene pri Milicu, naprodaj pri Gerberji in drugod) posebniga priporočila vredne. V dokaz naj le perve verstice postav za dekliško družbo tukaj pristavimo, ki se takole glasijo: „Rože toliko lepe ni na celem svetu, kakor je roža svete čistosti, ki v ser-cili kersanskih dekličev raste; tudi zvezde ni toliko svitle na širokem nebu, kakor je sveto devištvo v božjih očeh. Oj srečne ste ve, ki ste to prelepo rožo še ohranile — nad vami ljubi Jezus posebno veselje ima. Oa bi le ostale vse-skoz njegove neveste, noter do smerti njemu zveste — njegove ljubke, brez madeža ua duši in na telesu! itd." Na čelu bukvic je prav primerna podoba čistiga spočetja. Obseg so raznoteri nauki, molitve in pesmi. Te dui smo vidili zalo kazalo ali moštranco. ki jo jc izdelal gosp. Mat. Sreiuer v Ljubljani (v št. Pelerskim predmestji) za duhovnijo sv. Lenarta v Slovenskih goricah na Štajerskim. Kazalnica je čez 25 paleov visoka, iz sa-iniga čistiga srebra (800 gold. vredna), prav lepo, čisto delo, ki kaže de tudi domači umetniki kaj premorejo. Iz Ljubljane. Pervi oddelik Janežičeve „Sloveu-s k e slovnic e", obsegajoč 5 pol, segajoč ze v spi ego glagolsko, je na svitlim; drugi oddelik izide okoli noviga leta, tretji pa proti Veliki noči. (Po bukvarnicah bo za učence gim. in realn. šol po 1 gld. 15 kr., za druge po 1 gld. 30 kr.) — Ravno je prišel na svitlobo nov koledarček za leto 18G3, imenovan „Sloga", ki ga je na svitlo dal gosp. Miroslav Vilhar. Obsega zraven navadniga koledarja tudi pesmice, kratek igrokazek, nekoliko napevov itd. Koledarji, lepo izdelani, v nežno oliko slovenskiga ljudstva, v čimur je še veliko celiue, utegnejo posebno veliko pripomoči, zato je pa tudi dobro, de si v taki reči svoje misli iu vošila razodenemo. Pesmice v tem koledarčku ho mile, v vernim slovenskim duhu, pesniške, in igrokaz prav mično izpeljan. Ako smemo pa tudi svojo misel razodeti, bi rekli, de kar ljubezen tiče, je to v slov. slovstvu vselej tenek in kočljiv predmet, ker je pri nas tako blizo v zvezi s tako škodljivim vsesplošnjim ponočevaiijciu iu z druzimi nevarnostmi, in torej se rade tudi samo na sebi neškodljive reci v pot uho obračajo. Igra (drama), de bi bila nravno podučljiva. bi se mogla, kakor že bodi, s kaznijo sleparjev končati (de so bili namreč Korošca osleparili, so se sami med seboj bahali, čeravno so se z besedo pred soduijo izrezali) ; tudi pri— dušanjc in kletvinja, čeravno v enakih zadevah ni brez uje, naj bi se v igrokazih opušala in sc k večimu s kakim ne-grešuim rantačenjem nadomestovala, ter naj bi sc občinstvo tudi od malopridnih igeruih oseb kaj dobriga učilo. Iz nove Oslice. Ljuba Danica, ker z veseljem razsla-suješ cerkvene slovesnosti, ti tudi jez eno naznanil bom. Zegnansko nedeljo (19. vinotoka) smo v novi Oslici obhajali stoletnico, od kar je bila naša cerkev sozidana. iu je svojiga lastniga duhovniga pastirja dobila. Naš visoko-častitljivi gospod dekan iz Loke so se iz tega namena k nam pripeljali, in so v omenjeni zahvalni spomin prevzeli leto veliko duhovno opravilo, in gotovo bi bili to slovesnost tudi bližnji duhovni s svojo pričujočnost jo počastili, in tudi prav veliko ljudi bi se bilo o takim godu iz bližnjih duhovit ij sošlo; al tako je že pred ponoči, posebno pa zjutraj ves dopoldan lilo, de je bilo še domačim komej k službi Božji priti. Pri vsem tako nevgodnim vremenu jih ie pa le vender za čuda veliko prišlo. Po dokončanem pervcni poglavitnem deli sv. maše, pri kteri smo Ic trije duhovni gospodu dekanu stregli, stopijo omenjeni vis. čast. dekan na lečo in po navadnem nar lepšem pozdravilu prav ginljivo začnejo: Novo osliški farmani! Dolgo sim žc želel priti k vain, iu pogledati vašo cerkev, od ktere snažnosti in lepote se mi je že tolikrat pripovedovalo; iu glejte, ravno danes, ko se pri vas stoletnica obhaja, ktere vdeležiti se, sim tudi jaz povabljen, sim iz tcs:a namena k vam prišel, in najdeni, de je vaša cerkev res prav snažno oskerldie-vana, in de je v nji zares veliko noviga napravljenigu iu stariga popravljeniga. Veliko veliko so storili nekdanji tukajšnji posestniki, ki so postavili to cerkev, iu si vse pri-zadjali. de so dobili lastniga duhovnica pastirja, al ludi vi, kakor vidim, veliko storite za olepšanje lete hiše Božje. Pa le skerbite. de v tem, kar ste hvale vredno začeli, tudi v prihodnje ne odjenjate. Kar sc Bogu da. sc na nar boljši obresti naloži, t 'e hote cerkev, ki je hiša Božia. oskerbovali. vam tudi Bog lepo stanovanje v nebesih odločil bo, sej je v hiši ueheškira Očeta. pravi .Iczum. veliko stanovališ. — Danes sto let, kot se bo, kakor upamo, draga stoletnica obhajala, gotovo nobcniga zmed nas več v življenji ne bo; Bog daj. dc hi sc vsi takrat ravno tako v večnosti veselili, kakor se zdaj vaši prededi, kteri so v svoji živi veri to cerkev zidali in to faro vstanovili. veselijo itd. — Po pridigi je bil ofer za cerkvene potrebe. Ni se ravno kaj prida dobilo, pa sc temu tudi ni čuditi, ker zdaj vserod d na rja manjka, in jih sc tretjina ni priti moglo, kar bi jih bilo gotovo iz bližnjih fara prišlo, ko bi bil i lepo vreme. Po opravljeni sv. ina>i so bile precej litanije. iu potem zahvalna pesem. Ker tudi popoldan deževati ni nehalo. so gospod dekan v novi Oslici prenočiti blagovolili, in so tudi drugi dan tukaj maševali in po tem svetim opravilu blagoslovili ravno kar napravljeno in zares prav lepo slikano podobo Matere Božje. Iz cerkve se vernivši. se po zavžitim zajutriku zopet proti Loki napotili. Bog nam Jih še veliko let zdrave in vesele ohrani! Z Ciorenskega. K vsim Svetim. — Akoravno smo si po uku sv. katoliške vere vsi kristjani med saboj bratje in sestre, imamo vender do taistih, ki so nam zlasti sorodni po jeziku, nekako bolj gorko iu sočutno serce. Kaj si hočemo? Kri ni voda. — Kolika prijatelska zveza pa edini narod slovenski in sploh Jugoslovane, nam je posebno živo pokazalo britko naznanilo o smertni ločitvi premilost-Ijivega knezo-škofa lavantinskega, Antona Martina Slomšek-a. Pisavec teh vcrstic jc bil ravno v Ljubljani, ko je došla tje žalostna novica; prehodil jc zalim ccl<> D i-lensko, oddelk llervaškega. prišel zopet nazaj s podnožja stermih gorenskih planin; pa povsod slišal je o ti žalostni smerti le ene glasove: oh britka novica, prevelika škoda, neizmerna zguba ! — Z obličij visocih gospodov kot pri-prostih vaščanov se je otožnost brala, in iz ust tacih, kterim se morebiti še sanja ue, kje je Maribor, sem cul: ..Solze so mi oči zalile, ko sem v Danici bral dopis o poslednjih trenutkih Slomšekovih." — Ce toraj žalujete, bratje Štajerci, in se Vam bo zlasti o tem času, ko obhajamo spomin svojih ljubih rajnih, ponovila zopet žalost, ko preljubljenega višjega Pastirja ne bote vidili več v sredi med seboj. vedite. da čutimo skelečo rano tudi ostali Slovenci. Saj smo zgubili z Vami vred Gospoda, ki so bili v svojih gladkih govorih in spisih pravi slovenski Ciceron, v svojih do sere segajoči!) podukih drugi apostelj Pavel, v vs:m svojim djanji in nehanji pa živi izgled, kako moramo ljubiti Koga. kako zvesti biti cesarju, kako pa spoštovati tudi svojo slovensko domovino in mili jezik materinski. Ne zavidamo jim sicer sijajnega mesta v sv. raju, kterega Jim je nedvoinljivo pripravila milost Najvišjega na strani slove-čih slovenskih aposteljnov ss. Mohorja in Fnrluuata, ss. Cirila in Metoda, za kterih čast so se rajni toliko posebno trudili iu prizadevali; vender pa nas zmiraj misel obhaja: oh veliko prezgodaj so nas zapustili. Naj se zgodi volja Rozja. i parno pa. ker nain je po naukih sv. vere zagotovljeno. da vez ljubezni tudi sega čez meje tamnega groba, imeti v rajnem tudi mogočnega predprošnika ob prestolu Najvišjega. — Vi vsi pa. kterim bo prilika, stati v dan spomina vernih mertvih ptdeg Njih gomile, porosite jo tudi namesti nas s kapljico blagoslovljene vode ter želite Njihovi blagi duši v imenu vsih Slovencov hladni pokoj, večni rajski mir! — Rodoljub Podratitovski. Iz Jarcililie v Slovenskih goricah 15. vinotoka. — J. S. — Nenavadno slovesnost smo 5. vinotoka, to je. rožen-kiansko nedeljo tukaj obhajali. Prelepo kapelico, ktero so hvaležni Jaren:nčani postavili na grobu svojega skerbnega gospoda dekana čast. korarja in duh. očeta Franca Cepe-ta, so visokočastiti. blagorodni gospod Janez Vošnak. korar in viši ogleda ljudskih šol, slovesno blagoslovili. To stalno znamnje hvaležnosti Jareninčanov do svojega skerbnega in ljubljenega dušnega pastirja, so visokovredni g« spod Franc Verlič, lanski oskerbnik (provizor) te fare, po nacertu slovitega stavitelja, visokočastitega, blagorodni ga gospoda M. Glazarja. častnega kanonika iu župnika pii sv. Petru blizo Maribora, zidati začeli; visokočastiti blagorodni gospod Juri Matiašič, konzistorialni svetovavec, dekan in sedanji Jareninski župnik, pa so omenjeno stavbo prelepo dokončali. Veliko ljudstva se je bilo zavoljo te slovesnosti pri vecernicah v farni cerkvi zbralo; po dokončani popoldanski službi Bo/.ji pa so se mešniki in ljudstvo v lepi procesiji aii obhodu na pokopališče podali. Ko so poprej imenovani ztspod korar po obredniku kapelico slovesno blagoslovili, si >pijo gospod kanonik Glazar pred altar na grob, ali buljše, na rako, v kteri prebivajo njihni dragi prijatelj še s tremi diuginii mešniki, in razložijo z ginljivo besedo namen te kapelice: „da bi imelo znamnje našega odrešenja posebno častno streho; da bi se na altarju opravljala daritva sv. meše. pri kteri bo presv. Rešnja kri Jezusova sopet rosila nad uboge verne duše, ter jih bo opirala madežev greha, in da bi kapelica stalno kazala, da ljubezen do marljivega dušnega pastirja ui z njihnim truplom vred umerla." Obilne solze, ki so se poslušavcem iz oči utrinjale. so bile vidno znamnje, da visokočastiti gospod govornik pravo imajo. V fiorici, 24. oktobra. — Sliši se, da pride poseben učitelj za slovenščino na tukajšnjo gimnazijo, neki g. Pajk. Gotovo pa je, da se bo na spodnji realki kerščanski nauk z domačima jezikoma razlagal; začne se letos s pervim razredom. Tudi se bo slovenščiua razlagala v dekliški priprav- niški šoli. Vse to so le drobtinice, res, ali iz tega in uniga, kar že veste, pa vender razvidite, da se slovenščini ua Goriškem boljše godi kakor pri vas v Ljubljani, čeravno v središči Slovenije, in kakor sploh po celem Kranjskem. Žalostna nam maj k a ! Iz MoraV9kiga. (Dalje.) Strašna je pot čez sejmiške gore. Zuaiiu so mi gore štajarske, švicarske, tirolske iu španjske; vender vse une niso primerjati s temi, ki me z grozo napolnujejo. Vsak trenutek se utegne človek prekucniti v nar globokejši brezna in se za vselej pokopati; arabski konji pa kakor mačke vkljub vsaki nevarnosti čez nje kobacajo. Bilo je res popotvanje silo težavno, tode: „v Jeruzalem gremo!" ta misel me je oserčevala iu poterdu-vala. Poslednjič nam pridejo naproti: avstrijauski poročnik baron Lenk iz \Volfsberga, 2 duhovna in 2 brata iz fran-čiškauskiga samostana v Jeruzalemu. Ze pri ugledu Oljske gore se mi je milo storilo; ko sim pa vidil sveto mesto razširjeno pred seboj, so ine solze oblile. Jeruzalem! Jeruzalem!! Ako želi bravcc zvediti, kako je mene sveto mesto ginilo in kako gine sleherniga romarja, ga zavernem na žalovanje preroka Jeremija : ..Kako samotno stoji mesto, sicer polno ljudstva; kakor vdova je postala gospa narodov; kraljica dežela jc davku podveržena. Joka se in joka po noči, in njene solze ji teko po njenih licih; izmed vsih njenih ljubih ni nikogar, de bi jo tolažil; vsi nje prijatli jo zauicujejo, iu so postali nje sovražniki." (Zal. pesni. 1, 2.). Zdi sc mi mesto kakor prazno pogoriše. O kako žalostno iu zapušeno je tukaj povsod! Same gole skale; ccio nekdaj tako lepa Oljska gora je revna iu pusta. Pridši v Jeruzalem, smo ostali v romarski hiši „casa nova", kjer se romarji iz vsih narodov ljubeznjivo sprejemajo in verdevajo; ubožui zainorejo mesec dni zastonj, premožni romarji proti zmerni plači delj časa tam ostati. Med oo. frančiškani sini našel tudi rojaka. ,,Odkiid jste?" sim ga vprašal češko. ..Jsem z uoveho Rousinova", ini odgovori dragi rojak O. Vaelav Netherda. Med oo. frančiškani sini našel vse narodostva ; z nekim očetain iz Niniv v Mezopo-tamii sim govoril nemško ! Ta jezikoslovec mi je terdil, de mu iiemšina dela velik trud. Samostan ima 40 duhovnov in ravno toliko neduhovnih bratov (laikov). Ko bi imel sveto mesto popisovati, se mi godi, kakor bogatinu, ki ue ve, kaj prav bi s svojim bogatstvam počel. Tukaj je vsak kamniček častitljiv in zgodoviusko imeniten. Naj povem najpred, de Jeruzalem se je za Abrahama imenoval ,,Salem", to je, mir, ..blagor"; zdaj pa ga kličejo Arabci „Bejt-el-Mukadis" t obkrajšano: ..Bejt-el-Mukdis", ali tudi samo „KI-Koddis4') sveta hiša ali svetišč. Turki častijo Jeruzalem za sveto mesto; romauje v džamijo ali mošejo, ki stoji na mestu nekdanjiga Salamonoviga tem-peljua, jim tuliko velja, kolikor romanje v Mekko. Tako jc Jeruzalem vsim narodam sveto inesto. Jeruzalem stoji ua hribu, ki se od zahoda proti izhodu znižuje; razun s severne se mora od vsih druzih strani vanj vkreber iti; torej je Kristus rekel: „Glejte, gremo gori v Jeruzalem .. ." Najvišji izmed štirih homeov je „Sion", ki je iinel nar bolj gosto prebivavstvo ; hrib ,,Morija" jc sloveč zavolj Izakoviga darovanja ; na „Akri" je bil Autioh Epifan zidal terdnjavo imenovano ,,Akra"; ua poslednjim, po imenu ..Bezetha", je bilo novo mesto zidano, ko se je ljudstvo množilo. Sedanje mesto je z visokimi zidovi obdano; hitro grede sim ga v eni uri obhodil. Proti jutru je bila „Porta aurea", zlate vrata , skoz ktere je imel Kristus svoj slovesni vhod; so pa zazidane; pri turkih je govorica, de bodo kristjanje neki petek te vrata prederli in se mesta polastili. Prav velik del mesta je v razdjauji; ulice so ozke in nesnažne; gnoj iu nesnago ljudje iz hiš na ulice mečejo; tukaj neštevilni po-tepinski pesi nahajajo potrebniga živeža. Hiše so veči del nizke, malokje se vidi 2-, 3stropna hiša. Hiše imajo ravne ali plošujate strehe (terase ali pološicc). Na tih pološicah mobamedani svoje molitve opravljajo. Okna pri hišah niso ob ulicah, ampak ob dvorišuim prostoru; le samo prav majhue zamrežene linice imajo prebivavci, de vidijo, kaj se zunaj na poti godi. Zvonovi se tukaj slišijo le samo h tur-nov katoliškima samostana presv. Zveličarja; o kako ginljiv je njih glas v petek ob treh ! Sedanji Jeruzalem, žalostno znižan do turškiga okrožuiga mesta, se deli v 5 razdelkov: na severni strani je oddelik turkov ; pri cerkvi Božjiga groba kristjanov; na Sionu armeiicov; pri hribu Morija judov ; iu ob južni strani hriba Morija oddelik afrikaucov. Vsiga pre-bivavstva je 17.000 duš, med njimi 2000 katoličanov, in ravno toiko kristjanov nekatoličanov. So pa katoličani veči del ubožni rokodelci; njih glava je sedanji čas očak ali patriarh prečast. gosp. Jožef Valerga, ki ima v vsim skupaj v Palestini le 0000 duš. V Bejtjallc, mesticu do 2 ur od Jeruzalema, je semenišč, kjer se mladi arabljaui za duhovne odrejajo. — Glava razkolnikov ali ločeneov je Ciril, z naslovarn „ patriarh jeruzalemski in carigraj»kiu; je pa tudi tukaj več greških častnih škofov. Eden njih škofov, ki tukaj stanuje, se imenuje škof ognja (_vescovo del fuoco), zato ker mu vražui razkolniški greki pripisujejo moč iu oblast, de zamore veliko saboto sveti ogenj z nebes priklicati. Tudi protestantje imajo svojiga tako imenovaniga škofa, Uobata, ki dobi\a po 100 liber (10.000 gld.) na leto od angleške vlade. Prav milovauja vredno je to mesto; razun tega, de je skorej nar veči del mesta v groblji. o kakošen Babel je ze zmes katoličanov, razkolniških grekov, armeiicov. koptov, protestantov, judov in mohamedanov! Sedanji turški poglavar v Jeruzalemu se imenuje „Surraja-pašau in je prav priljuden do evropcjcov; I. 18ama pesem skladala. Al si jo peti slišaia." .-Jcz je ni>em sama skladala. Jez sem jo peti slišala Od svoje stare matere . Ki me je v zibei zibali. Me je pesem naučila. Me je lož'la v pisano b.trkic *~~ ! "Le pej. le pej. dekline*. Cerna zamurkinca. Iirema jjor v iiebr^.i. To nebeško veselje . tiore borne prepevale Od Marije device: feščena si Marij? . (•nadc božje puhna si. Ti si pnade liozje |-uhna Ino božje milosti ~ Zapisal M. Teroovcc. Razgled po kertaamkhn sretu. Iz Zagreba iz uadškofovskiga semeniša sta pos tna v Iliiu Jože Stadler in Juri Žerjavic, dc sc bola ontii v nemško-flgerskim vstavu. ki ga verdevajo jezuiti, u« i!a modroslovskih iu bogoslovskih naukov. ( kat. list. i V llrodil je doživel č. o. Tošo kralj, frauciškai., 50. leto svojiga mašništva. torej je 5. u. m. obhajal z vel.ko slovesnostjo drugo novo mašo. Novoniašni starasiua. rodoljubni gosp. A. T. Berlič jc poklical k tej slovesnosti tudi požeško pevsko društvo in v prostorni frančiškanski cerkvi so bili razun katoličanov pričujoči tudi vsi iiczedinjeni greki iz okolicc. Po sv. maši so šli gosti k oknam obširniga samostana, ljudstvo pa k Savi pred samostan, kjer se je razsekal od starašina darovan iu pečen vol iu sc je z ti|in> vred cent kruha iu 8 akov vina med ljudstvo razdelilo. Ta narodovna veselica, ko sc jc z višjiga mesta kruh iu meso med ljudstvo metalo in vino točilo med giijetenjem, terga-njeni iu Hiiieham. je bila tolikanj bolj ulična in hvale vredna, ker sc pri toliki množici ljudstva tiar manjši nered ni zgodil. (Zagr. kat. list.) V llratislavu je hotel ondotni škot zuanimu duhovi.u 11 o b c r t u S p i h k c t u duhoviiijo sv. Adalberta podeliti, v lada pa sc je temu uperla. Zameril se je namreč vladi . ker ;e skoz 10 let vsako leto počez 60 protestantov podučcval. ki so se v katoliško Cerkev povernili. Tudi je vslanovil s»-stersko družbo sv. Iledvigc, ki ima ua Slezijanskim ze I sirotišnice, vsako z blizo 200 ubozih otrok. Taka dobra du-a mora od protestanške vlade preganjana biti, kaj pa de. V lii lil u jc bila roženkranski teden zapovedana po vsih duhovnijskih cerkvah B. M. d. velika osmina in vsi verniki so bili povabljeni, de naj se obilno vdcležujejo obiskovanja in molitve. Namen pa je bil ta, de Marija, ki seje zlasti pod naslovani roženkranske Matere Božje ze toiikrat tako mogočno varhinjo iu hrambo keršanstva skazala. nai bi tudi sv. Cerkvi, ticomadežani Jagnjetovi nevesti . pridobila *) Izmed več poslanih pevskih legend damo prienjočo v poskui-njo. nad ktero naj se slovničarji ne spotikajo, ker lastoije njen m kažejo. ^ r. listi mir. ki ga ji njeni sovražniki podirajo. V cerkvi M. D. ..sopra Minerva** pa je goreče ljudstvo s tein občnim češe-iiiim sklenilo še tudi očitno spravo/.a neslišano razžaljenje, ki se je bilo /.godilo po nesramnih hudodelnikih podobi Ma-rije Device v Torinu ob očitni procesii v mali Smarin. kakor je bila Danica ob svojim času naznanila. V ta namen so bile zadnje tri dni osiniue slovesne pridige in prošnje k Marii D. za zamero, prezala cerkev je bila ob vsih dnevnih dobah z ljudstvam napolnjena, cerkvene opravila so opravljali vmes pogosto kardinali, veliko veliko vernikov je k Božji mizi pristopilo iu podoba Marije D.. v Torinu od nekterih razbojnikov tako grozovitim zaničevana, seje v spravo v očitni procesii nesla. Jabetha in tesni im. Časnik ..Italie" pripoveduje za gotovo. de stan Gari-baldoviga zdravljenja ui ravno tako vgoden, kakor zdravniške naznanila hočejo ljudi preveriti, de dolgo zdravljenje, huda podoba rane, slabljenje bolnikovo niso dobre znamnja. — Pravijo, de v Klorencii veje nekak poseben duh za po-stavnost; to poocituje tudi nov omloten koledar za leta 1863, ki ima podobe Pija l\.. kardinala Autonella. Frančiška II., Marije Sofije Napolitanke, Ferdinanda IV., Frančiška V. iz Modene. Huberta I. iz Parme. V p., 'edujim mestu so bili iindan zjutraj na stenah napisi v slavo Pija IX. iu Huberta I. — Angleška velika razstava jc imela I. 1851 do 6,039.195 obiskovavcov, I. 1S62 pa le 5.305.913, tedaj je razloček za 733.282 oseb. Poeeznih vsakdanjih prejemkov I. 1851 je bilo po 3.007 šterlingov, letaš pa ne čez 2.639 št.: stroški pa so bili unkrat manjši od zdaj ; šteje se torej dc letaš bo 50.000 šl. zguhe. ko je bilo uno leto 186.000 dobička, katoliško cerkev butajoči John Buli bo plačal pa tudi še diugod svojo ncvošljivost : llistorischpolit. listi namreč dokazujejo, de angleške poliliške reči so pu vsih krajih sveta tako razpreženc. dc je Francija Anglii z betam pred čelain. — Gosp. Maret. bivši imenovan od vlade francoske škof za Vanucs, ni mogel sedeža zasesti, ker ga sv. Oče zavolj njegovih galikanskih misel niso hotli poterditi. je bil nato imenovan škof brez škofije, ..in pantibus" (to je. za školijo v ueverskih rokah) in kanonik sv. Dioni/.ija. Zdaj pa jc mil. gosp. Maret v tako podlužiiim pismu sv. Očetu naznanil sv»jo edinost z druzimi v Himu bivšimi škofi, dc je očitno, de se je galikanstvu odpovedal. — Hazglašeni ..Proudhon** jc pisal knjižuro ,.l.a federatinu et T unite en Italie." v kteri ta sicer Cerkvi sovražni človek zaverže vso politiko za tako imenovano ..edino Italijo", in v tem oziru govori v prid papeža in katoličanov, kakor tudi kterikrat Suzelka, kadar ga bes ne moti. — Hovarski časniki so vsi zbegani zavoljo tega. ker si je Napoleon izvolil ministra za zunanje opravila tistiga moža. ki je bil I. 1M9 napravil odpravo, ktera je bila sv. Očeta iz 4>aete v Him nazaj pripeljala ; torej je leško misliti, de bi Napoleon s pomočjo tistiga moža papežu Him vzel. s čigar pomočjo ga je bil papežu poprej nazaj dal. Ta mož je g. Drou\n de l.huvs (Druan de l.iij!. ki ima zdaj ves časuiški svet s straham z njim opraviti. .,Ar-monia" meni, de ta volitev nič več ne pomeni, razun, de Napoleon je postal na rovarski poti ; nc ravna se še za to, de bi se nazaj vernilo. ampak samo to, nc naprej iti. Domače fin home vaje, sveto ž i v e t i i n z v e I i c a ii o u m r e t i. (Dalje.) H a z s v e t li v u a pot. kdor hoče goreče za nebesa delati, kar je bilo že razloženo, mora delati v veri, upanji in ljubezni. Naše življenje pa se suče med teini be- sedami: moliti, delati, terpeti. Gledati je tedaj na to. de z gorečnostjo v veri, upanji in ljubezni molimo, delamo in terpimo. Naučiti se moramo torej nar poprej: Prav in dobro moliti. Od te umetnosti bo nekaj več besedi, pa mende ne bo odveč, ker je toliko ljudi, in vsaki moli, če je le kolikaj človek. Sv. Ignacij je v bukvicah svojih duhovnih vaj učil tri načine, kako se zamore moliti. In to troje je primer-jeno trem razločnim stanovam: začetnikov, naprej ni-kov in doveršenih. Pri vsakim načinu on loči začetek, sredo in konec. Začetek. de človek moli iz nagona sv. vere; sredo, de se molitev priserčno opravlja; konec, dc molivec tudi primerno prevdari. kar moli. Prejden pa pričnemo razlagati pervi način molitve, naj povemo to-le: Neki pušavnik je imel prav pogosto hude bolezni terpeti; preteče pa enkrat let' in dan, de ni prav uič bolezni čutil. Nato začne moz močno žalovati in moliti. de so ga učcnci slišali: ^Gospod! Ti si me ue mara zapustil, ker me celo to leto nisi nobenkrat obiskal.u (Dalje naeled.) Drobtinici. ..Zakaj pred menoj vse zapirate, sej nisim tatica ?** je očitala dekla gospodinji. .,Kavno zato zapiram, de ne boš tatica." je bil moder odgovor. Brata Date in Dahitur. — V očakih se to-le bere: Neki samostan je tako hitro obožal. de se je vse čudilo. Posvetujejo se sem ter tje, kako bi se zopet pomoglo. Star brat pa spregovori in reče: Ljubi bratje! svoje dni sta bila v tem samostanu brata Date (dajte) in Dabitur (in se vam bo dalo), ki sta tako dobro gospodarila, de je bilo zmiraj vsega dosti in obilno. Bila sta pa tako v terdi zvezi med seboj, de eden brez druziga ni mogel obstati. Bili smo brata Date iz samostana pregnali, torej tudi Dabitur ni hotel več ostati, šla sta oba, in od tistihdob gre vse pod zlo. Ako želite torej, de se blagoslov k nam poverue. prosite Date, naj se k vam poverue, in zanesljivo bo tudi Dabitur za njim prišel, ker brez njega biti ne inore, in bogatel bo samostan na novo. Tako je tudi bilo. Berž ko so zopet dajali, je bilo tudi njim od Boga dajano in samostan je bogatel očitno. — Mesta, srenje, vasi, gospodarji, gospodinje, uinete li ta nauk? Duhorshe spremembe. V goriški nadškofi i. Poterjeui so: Dr. Ivan Ilrast za profesorja cerkv. prava in zgodovine, A n t. S e s i č, za kateheta na realki. Jan. Delpicolo za fajmoštra v Campolongu. Dalje pridejo čč. gg.: And. Vuga, novo-inašnik, za duh. pomočnika na Sembiško goro; Peter ko bal iz šemb. gore za duh. pomočnika v Vuče; Šimon Lacedelli iz Perteol za duh. pomočnika iu Štefan Bressau. novomašnik. za učitelja v laški St. Peter; A nt. Lukežič iz lašk. Št. Petra za subsidiarja iu učitelja v Bilje; Štefan Breščak iz Bilj za duh. pom. v kanal; Le o p. Viik. novomašnik, za duh. pom. v kaprivo; Jož Tu n i iz Vilese za učitelja v Faro: Juli Vcii tu rini iz Campolonga v Vilese; Jau. M on d i ni, novomašnik, za duh. poni. in učitelja v Cainpolongo ; Jak. Mi a ni iz časn. pokoja za subsidiarja in učitelja v laški St. Lovrenc, in Jož. kočevar. subdiakon. za pisarja v škofijsko pisarnico. C. g. Blaž Lampe. kaplan vVertojbi, je dobil privoljenje v pokoj se podati. Umerli so: č. g. Jan. Štrukelj, fajmošter in dekan v pokoji, č. g. Miroslav kiihnel, učitelj v Štverjauu, in č. g. Jan. Lustik, duhoven v pokoji. Naj v miru počivajo!