Ameriška Domovina 7°l9* ^W/,. , Picige ®0th ian8'^ -0047°0c/ a;?e 7 ^27 AM6IUCAM JN Smt? !©w m ijMOHtAGG ki jih bo rabil v kampa-J1 Pri kongresnih volitvah, kjer lin ^ra*’ k0* trdijo, prvo vijo Število žrtev raste, ko se bližajo v Čilu volitve SANTIAGO, Čile. — V petek bodo v Čilu predsedniške volitve. Trije kandidatje se potegujejo za zaupanje volivcev in vsi trije upajo na zmago. Prav to poostruje volivni boj, ki se cesto sprevrže v spopade in izgrede. V zadnjega pol leta je bilo v teh spopadih 6 mrtvih in preko 200 ranjenih. Vojačka diktatura v Grčiji počasi popušča Režim je dobil pogum, se o-pozicije več ne boji. ATENE, Gr. — Ne da se tajiti, da je grška vojaška diktatura začela popuščati. Polagoma ukinja svoje prvotne policijske pritiske, vendar ne prehitro. Postopoma na primer odpira vrata koncentracijskih taborišč. Letos je že pustila na svobodo 500 med 1096 priporniki v taboriščih. Mnogo pristašev diktature misli, da je treba taka taborišča sploh zapreti. V njih se namreč nahajajo večinoma stari in bo-ehni politki, ki danes ne morejo nikomur več škodovati. Režim je dovolil 500 bivšim poslancem, potovanje po deželi. Svobode gibanja nimajo tisti poslanci, ki so preje pripadali komunistični stranki. Taka vladna politika ne izvira iz humanitarnih ali političnih razlogov. Režim je dobil pogum, se opozicije več ne boji. Zato popušča, da zamaši usta najbolj nepočakanim kritikom. V cenzuri popuščanje ne gre tako daleč. Največ svobode so dobili le kabareti, tam pa režimske napake na debelo kritizirajo. seveda v tako zavitih besedah, da cenzura nima povoda, la bi to prepovedala. Sicer bi oa taka prepoved dosti ne koristila, zato pa močno razburjala javnost, ki vidi v političnih šalah primerno razvedrilo in nadomestek za politično dolgočasje, ki vlada v vsaki diktaturi. Sončno in hladno. Najvišja temperatura okoli 75. Malezija debi novega predsednika vlade, ko Abdul Rahman odhaja PHONM PENH, Kamb. — Po treh dneh bojev so rdeči pre- Malezija, v kateri je Velika tekl° zass!d1'; ”ase«e Britanija povezala svoje!Sra”8, * ™ J jugozahodno od - - - - glavnega mesta. Dober del prebivalstva je zapustil Srang, še predno so prišli rdeči v njegovo bližino. Vladne čete so se umaknile, pa se reorganizirale in o-krepljene s svežimi enotami pripravile na nov nastop proti rdečim. V Phnom Penhu so najprej izjavljali, da so se vladne čete umaknile iz taktičnih razlogov, da bi letalstvo varnejše napadlo rdeče, ki so naselje zasedli. Včeraj so vladne čete začele počasi zopet pritiskati proti Sran-gu, potem, ko je letastvo omehčalo rdeče položaje. Vladno poročilo pravi, da so rdeči prekinili električni daljnovod visoke napetosti od Kiriro-ma v glavno mesto. Čeprav to ni povzročilo večjih težav, je vendar očitno, da hočejo rdeči uničiti ali pa vsaj ustaviti gospodarsko življenje in napraviti prebivalstvu čim več sitnosti in težav. PREMIRJE NA SREDNJEM " 1 VZHODU VISI NA TEHTNICI nekdanje kc Ioni je Malajo, Saravak in Sabah na Borneu, bo dobila 21. septembra n o v e ga predsednika viade Abdula Razaka. KUALA LUMPUR, Mal. — Malezijska federacija obsega 128,500 kvadratnih milj površine in ima skupno okoli 10.5 milijona prebivalcev. Gospodarsko je trdna, ker zasluži lepe dohodke od kositra in gumija, težave pa ima, ker ni rasno in narodno enotna. Razpada v dva dela, v zahodnega, ki obsega 11 držav na polotoku Malaki, in vzhodnega, ki obsega zvezni državi Sabah in Saravak na otoku Borneu. Federacija je ustavna monarhija, ki pa suverena voli vsakih 7 let. Vse od ustanovitve federacije, ki je sicer član britanske Skupnosti narodov, je predsednik zvezne vlade Abdul Rahman. Ta je konec tedna objavil, da bo 21. septembra odstopil in prepustil vodstvo federacije svojemu sedanjemu namestniku, podpredsedniku vlade Abdulu Razaku. V napovedi svojega odstopa je Abdul Rahman objavil ukrepe, ki bodo še dalje varovali predpravice Malajcev v federaciji napram Kitajcem in vsem ostalim prebivalcem. Malezija kot celota ima pičlo malajsko večino, pa izredno močno kitajsko manjšino. Ko je prišlo lani spomladi do hudih izgredov in nemirov med obema glavnima rasama, je vlada oklicala izredno stanje in vladala v okviru izrednih polnomočij. Rahman je napovedal sklicanje parlamenta šele za prihodnji februar. Dotlej bo njegov naslednik Abdul Razak kot predsednik vlade vodil federacijo v Delavski vodnik ustreljen v Buenos Airesu BUENOS AIRES, Arg. — Pretekli četrtek je bil na cesti v bližini svojega doma ustreljen 58 let stari Jose Alonso, glavni tajnik Unije oblačilnega delavstva, vnet pristaš bivšega diktatorja Juana Perona. To je v teku 14 mesecev že drugi tak u-mor na ulicah Buenos Airesa. Junija 1969 so ustrelili Augusta Vandorja, vodnika kovinskih delavcev, prav tako vnetega pe-ronista. Indonezija bo plačala dolg Sovjetski zvezi MOSKVA, ZSSR. — Po treh dosedanjem smislu in v doseda- dneh razgovorov je zunanji mi-nji smeri. Komunistični gverilci, sami podpisal s Sovjetsko zvezo do-Na volitve režim ne misli. Mi-1 pripadniki kitajskega rodu, ki govor o plačevanju indonezij-listrski predsednik menda noče so jih Angleži po 10-letnem bo- skega dolga ZSSR. Dolg v obse-niti slišati o želji, da bi bile raz- ju ukrotili, so dali od leta 1960'gu okoli 750 milijonov dolarjev oisane občinske volitve. |mir, sedaj so se začeli zopet gi-|bo plačan do leta 2000 na podo- Skratka: režim je postal bolj bati v severnem delu federacije ben način, kot bo Indonezija v človeški, o političnem popušča- v mejnem področju proti Taj- istem razdobju plačevala svoje nju pa še ne more biti govora, ski. J dolgove na Zahodu. Sovjetska zveza pošilja dalje velike količine težkega orožja v Egipt, ZDA so obljubile novo, moderno orožje Izraelu, Egipt po trditvah Izraela dalje gradi oporišča v “prepovedanem pasu”, v Amanu so pa napravili neuspel poskus atentata na kralja Huseina. Izraelski zastopnik pri razgovorih je ostal v Jeruzalemu, ko Jarring težka čaka nanj v New Yorku. bi bil do konca teh dosežen kak dogovor o ureditvi spora ali vsaj izgled na uspeh razgovorov, je naprav v “prepovedanem pasu” zahodno od Sueškega prekopa. Yosef Tekoah, izraelski poslanik pri ZN v New Yorku, se je v začetku preteklega tedna takoj po prvih razgovorih z G. Jarringom vrnil domov v Jeruzalem in j«e še vedno tam. Vlada Izraela je namreč odločila, da bo počakala, da vidi, kaj bodo ZDA storile v pogledu gradnje novih vojaških naprav na egiptski strani Sueškega prekopa v nasprotju z določili premirja. O položaju bo ponovno razpravljala prihodnjo nedeljo, Tekoah bo torej najmanj do nedelje ostal v Izraelu. Med tem se posebni pooblaščenec ZN G. V. Jarring razgovarja s predstavniki štirih velikih sil in z zastopnikom inister Indonezije Adam Malik |Egipta. Ta je bil v zadnjih dnevih ponovno pri Jarringu, tako tudi včeraj in je napovedal nov obisk pri njem za danes. Nekatere vesti iz Kaira, ki so prišle sem v zadnjih dneh, trdijo, da Naser ni voljan podaljšati sedanjega premirja preko dogovorjenih 90 dni. Da NEW YORK, N.Y. — V Združenih narodih še vedno upajo, da se bodo črni oblaki, ki so se zbrali nad Srednjim vzhodom, komaj kaj upanja, zopet razgrnili, da bo premirje | V Jordaniji vre dalje ostalo v veljavi in bodo razgo-j V Jordaniji je prišlo včeraj vori o končanju spora med Izra-,^0 novih spopadov med pales-elom in njegovimi arabskimi tinskimi gverilci in redno voj-sosedi le stekli. Vedno nove po- sk0i ko je nekdo streljal na šiljke težkega sovjetskega Orož- avtomobil kralia Huseina, ko se ja v Egipt vznemirjajo Izrael in Je ^a Pebai na Rtališče pri Washington, ki je upal s svojim Amanu- V večurnih spopadih predlogom o obnovi premirja naJ bi,bil° včeraj vsaj 7 mrtvih na Srednjem vzhodu in s poli- m PreK0 20 ranjenih, tičnimi razgovori zmanjšati na-1 Trdij°’ da bil naPad na petost v tem delu sveta, če že!kraljev avtomobil lzvršen z na“ ne spor spraviti s sveta. Da bi mero’ da bi to privedl° do odPr' ohranili ravnotežje sil, so v Wa- tega SPopada med gverilci in shingtonu obljubili Izraelu novo, ifmad0’ ki stoji za sedaj moderno orožje. Vlada v Izra-iSf f dn°f3 stram kralja' elu se je med tem odločila, dal Kflj Husem Je danes skllcal ne bo nadaljevala razgovorov/^0, TJ dokler ne razčistijo ZDA vpra- da b° ok°h 15T’00b ira' šanja gradnje novih vojaških Sklh od junija 1967 kot pomoč za CLEVELAND, O. — Inflacija rodi draginjo, draginja pa poganja navzgor vse cene, tudi ceno za posojilo, ki nam je znana pod imenom ‘obrestna mera’. Obrestna mera je rastla do začetka letošnjega leta. Takrat je morala celo javna uprava plačevati za kratkoročna posojila 8% in več, torej še enkrat več kot pred leti. Ta doba visoke o-brestne mere je pa trajala 1$ kratko. Obrestna mera je postala previsoka za normalno poslovanje, sprijazniti z njo so se morali samo tisti dolžniki, ki so morali dobiti posojila za vsako ceno. Kot rečeno, je ta doba minula. Sedaj se namreč že javljajo banke, ki napovedujejo, da bodo kmalu znižale obrestno mero. Strokovnjaki trdijo, da se bo pravo znižanje začelo na splošno že okoli novega leta, če ne preje. Kako je prišlo do tega? Sedanja obrestna mera je previsoka za dolgoročne investicije. Redki so posli, ki bi jo prenesli v dolgi dobi od- Posojilo bodo postopoma postala cenejša plačevanja ob v e z. Zato si vsak podjetnik dvakrat premisli, predno najame posojili za dolgoročne investicije. Visoka obrestna mera je torej pregnala s kapitalnega trga vse velike in solidne dolžnike. Banke se tega niso ustrašile. Kar so imele denarja na razpolago, so ga porabile za kratkoročna posojila, recimo, od pol leta do par let. Dolžniki so ta posojila rabili, da zamašijo luknje v tekočem poslovanju. Taka posojila so skušali čim preje odplačati. Do tega so prišli preje, nego so mislili. Kupci so namreč začeli omejevati nakupe, manjša potrošnja je povzročila manjšo proizvodnjo, ki je zopet terjala manj o-bratnega kapitala. Zato so dolžniki vračali kratkoročna posojila, novih zahtev po takih posojilih pa ni bilo. Bankam je torej začel zastajati denar. Morale so začeti iskati nove dolžnike, ti se pa nočejo obvezati na plačevanje visokih obresti. In tako je “kolobarjenje” zaključeno: manj potrošnje, — manj proizvodnje, — manj potrebe po izposojenem kapitalu, — znižanje obrestne mere za posojila na kratke roke. Nižja obrestna mera ne bo takoj prišla do veljave za vse vrst posojil. Najpreje bo treba plačevati manj obresti za kratkoročna posojila- Obrestna mera za dolgoročna posojila se bo pa še držala na visoki stopnji, v kolikor je javna uprava ne bo znižala s svojo finančno in davčno politiko. Lažje bo torej dobiti posojilo za nakup pohištva kot pa za nakup ali zidavo nove hiše. Ne smemo pričakovati, da se bodo kmalu vrnili stari časi, ko so banke letale za dobrimi dolžniki. Ta doba je minula za dolgo časa. še zmeraj živimo šele bo prelomu od pregrete konjunkture na primeroma počasen prehod v neko novo dobo, ki še ne vemo, kakšna bo. Vsi seveda upamo, da se bo v gospodarskem življenju kmalu pokazal nov zagon. To se bo najbrž zgodilo, čeprav ne v takem optimističnem obsegu, kot želimo. Nov zagon v gospodarstvu bomo morali tudi plačevati. Prva oblika plačevanja se bo izražala v tem, da bo zopet začelo naraščati p o v praševanje po posojilih. To pomeni, da se bo padanje obrestne mere za vse vrste kapitala zaustavilo, morda pa celo spremenilo v začasno novo dviganje obrestne mere. Doba zastoja, ki v njej živimo, ni namreč ugodna za varčevanje. Saj gleda vsakdo, kako bo prebil te težke dneve. Dokler varčevanje ne bo zopet postalo živahno, ne bo dotoka novega kapitala. Dokler ga ne bo, pa tudi obrestna mera ne bo padla na nekdanjo nizko raven. Sicer je pa zaenkrat važno le to: obrestna mera za kratkoročna posojila bo začela padati, njej bo pa po stari skušnji sledila tudi obrestna mera za dolgoročne kredite. Iz Clevelanda in okolice RAZNAŠALCA IŠČEMO Uprava Ameriške Domovine nujno išče raznašalca za Newton, Locherie, Monterey, Nau-mann, Renwood, Ormiston, Abby in Tyronne avenije, starega nad 10 let. Lepo prosi, če bi kdo vedel za pridnega in zanesljivega dečka, da takoj pokliče v urad lista: 431-0628. V Kaliforniji je bila— Poznana Mrs. Ana Rode iz Euclida, Ohio, preje veliko let na Carl Avenue, se je pred nekaj dnevi vsa zadovoljna in pomlajena vrnila iz West Los Angelesa v Kaliforniji, kjer je obiskala svojp najstrejšo hčerko Jennie. Kalifornija ji zelo ugaja in prija. , Zadnje slovo— Članstvo Kluba slovenskih upokojencev za Holmes Avenue področje je vabljeno nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na 152. cesti, da se poslovi od umrlega člana Louisa Urbasa st. Iz bolnišnice— Mrs. Josephine Gross, 8818 Union Avenue, se je vrnila iz 3t. Vincent Charity bolnišnice n se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila, pozdrave in kartice. ZDA bodo dale Izraelu večje količine orožja WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik je v pismu načelniku senatnega odbora za o-borožene sile ZDA J. Stennisu skupni boj proti Izraelu, stopilo na stran gverilcev, če pride do odprtega boja med temi in redno armado. * :S * Položaj je Srednjem vzhodu se tako zopet zapleta, še predno se je začel prav razpletati. Upanje na pomiritev, ki je bilo še pretekli teden precejšnje, četudi “previdno”, je začelo izginjati, I Priporočil naglo obravnavo ko se pojavljajo nove zapreke Podloga za pomoč v modernem m vera v resnično željo po miru j orožju Izraelu, da bo ta mogel na obeh straneh pada. Brez no-|vzcb:2aR ravnotežje sil s svojimi vih odločnih korakov Moskve in arabskimi sosedi. Kot znano po-Washingtona razgovori o reše-/^3 Sovjetska zveza v zadnjih vanju spora ne bodo prišli niti tednih nove količine modernega prav v tek. ‘ ; orožia v Egipt- -----o----- i Izrael bo dobil iz ZDA nova, Vesti ! moderna letala, več, kot so pre- WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj odklonil predlog McGoverna in Hatfielda za umik vseh oboroženih sil ZDA iz Vietnama koncem leta 1971. Za predlog je glasovalo 39 senatorjev, proti njemu pa 55. Predsednik ima take proste roke, da nadaljuje s svojo politiko vietnamizacije in postopnega umikanja. DETROIT, Mich. — Glavne tri avtomobilske družbe so predložile včeraj Uniji avtomobilskega delavstva načrt nove kolektivne pogodbe, ki predvideva 6% povišanje plač na leto. Unija je označila ponudbo za “ušivo” in napoveduje štrajk, če ne bodo avtomobilske družbe ponudbe “izboljšale”. Sedanja pogodba poteče 14. septembra in sporazum je še vedno možen. je računali, pa tudi drugo moderno orožje in elektronske naprave, ki naj omogočijo Izraelu premagati prednost namestitve protiletalskih raket SAM-2 in SAM-3 v “prepovedanem pasu” vzdlož zahodne strani Sueškega prekopa. Francois Mauriac umrl PARIZ, Fr. — Francois Mauriac, eden največjih francoskih sodobnih pisateljev, splošno smatran za “levega katoličana”, pa globoko veren mož, je umrl včeraj v starosti 85 let. L. 1952 je dobil Nobelovo nagrado za literaturo. V Maroku so imeli “kraljevske” volitve RABAT, Mar. — Kralj Hasen II. je 1. 1965 ukinil ustavo in razgnal parlament. Od takrat je vladal kar sam. Pretekli mesec WASHINGTON, D.C. - Včeraj f “ . ,. ’. , sovati novo ustavo s parlamen- ,e 14 senatorjev v posebnem tarno v,ado Volitve v _ pismu porvalo predsedmka mmt s0 bUe konc£m ? Nittona, na, ZDA pound.,, pr. fevolm je ^ ** ^ razgovorih v Parizu Severne- cev F mu Vietnamu ustavitev vseh sovražnosti, svobodne volitve 1 V 0gr°mm ve' v Južnem Vietnamu, pri ka- ™ ™t™lm *»***. ‘o je .erih imajo pravico nLeibe vsi, tudi komunisti, in umik . .. CIJa 1 a,ran ' s0 se vseh tujih vojaških sil iz Juz- Seveda trdijo da je ^ nega Vietnama pod mednarod- lal„ volitve parlament se bo se_ SAIGON, j°Tet. - Tu je bilo ^ ok^bra’ bo objavljeno, da bosta v nasled- P Vlc,dal do sedai- njih dneh poslani domov v BELGRAD, SFRJ. — p0 sem ZDA 199. lahka pehotna brigada in 3. brigada 9. pehotne divizije, skupno okoli 10,000 mož. došlih vesteh iz Prage, pri-pravljajo v ČSR procese proti nosilcem in glavnim podpornikom Dubčkovega režima. Ameriška Domovina 3rqtTiiMrjtAiAVt=iitf|«~”.. . ■' j— 6117 ot. ClUr Avtou« — 431-0628 — Clavcluid, Oblo 44108 National and International Circulation rublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Bditor: Mary Debevtc NAROČNINA: Združen« drfAve: $16.00 na leto; $8.00 sa pol lat*; $5.00 m $ tnt Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova Izdaja $5.00 na leto SZDL ne bo samo stikala, kaj dela “klerikalizem”, se bo morala tudi boriti proti njemu. Zato se morajo vsi organi SZDL čim hitreje usposobiti za spopade s klerikalizmom. Da vsi ti organi ne bodo capljali na mestu, ker si ne bodo znali pomagati, naj se pri občinskih odborih SZDL u-stanovijo povsod “koordinacijski” odbori, ki naj sledijo in nadzirajo delo klerikalizma. Odbori naj pritegnejo k sodelovanju vsej napredne sile, kar jih je v posameznih občinah. Seveda bodo koordinacijski odbori kmalu postali režimski špijonski centri, ki bodo zasledovali posebno vse tiste, ki bodo delali v okviru katoliške verske skupnosti. <.oliko laži in natolcevanj se bo tam rodilo, ni treba ugi-Dati. Saj še ni pozabljeno, kako so lagale med vojno OF informativne službe, ki bodo sedaj dobile v koordinacijskih odborih občinskih SZDL vredne naslednike. SUBSCRIPTION BATES: {United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.0Q for 3 months Oanadu and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 8 months; $5.50 lor 8 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 Nd. 169 WedsT, Sept. 2, 1970* Nov policaj za klerikalnega zmaja! Dosedaj so v Sloveniji pobijali titovci klerikalnega zmaja kar naravnost. Kadar se ji je zdelo potrebno, se je Zveza komunistov Slovenije kar sama naravnost znašala nad to grdobo, včasih v zelo slovesni obliki, še večkrat pa kar na tihem, da svet ni tako hitro opazil njenih packarij: Seveda je s tem ZKS prevzela tudi direktno odgovornost za pobijanje “povojnega klerikalizma”. Sistem preganjanja je ostal nespremenjen, toda zdi se, da je v nosilcih boja proti klerikalizmu vendarle prišlo sedaj do neke formalne spremembe. V začetku poletja se je namreč nenadno oglasila Socialistična zveza delovnega ljudstva, bolj znana pod SZDL, in po dveh letih molka zopet napovedala boj klerikalizmu. V začetku svoje izjave je vodstvo SZDL zaskrbljeno poudarilo, da “nevarnost klerikalizma obstaja vse dotlej, dokler se v kakršnikoli obliki pojavljajo težnje po posebnem organiziranju vernikov za zadeve splošno družbenega pomena izven religijoznega področja, v propagiranju katoliških nazorv izven področij vere, v postavljanju katoliške socialno-politične, kulturne in ekonomske doktrine kot e-dine možnosti pravične družbene ureditve.” Rimsko-kato-liška cerkev res doživlja reforme, toda urejanje odnosov med cerkvijo in slovensko družbo ni v celoti naletelo na pozitiven odmev. Pri posameznih duhovnikih so opazne težnje po političnem vplivanju. Kažejo se v organiziranih in posameznih akcijah, ki vodijo k temu, da bi se cerkev spremenila v organizacijo, ki ne bi služila samo verskim dejavnostim, temveč tudi vplivanju na družbene zadeve na sploh. “V zadnjem obdobju se niso zmanjšali, pač pa se celo množijo primeri, ki kažejo na tako usmerjanje enega dela rimsko-katoliške cerkve, ki bi se utegnilo prevreči v odkrito klerikalno dejavnost. Med take pojave sodijo zlasti neprekinjeno povezovanje s slovensko politično emigracijo, širjenje izvenverske dejavnosti nasploh in zlasti med mladino, pritisk na starše in družino, obravnavanje druž benopolitičnih vprašanj v cerkvenem tisku in usmerjanje vernikov v teh vprašanjih, postavljanje zahtev do šole, tiska in RTV, vključevanje nekaterih izrazitih nasprotnikov socializma v laične apostolate, organiziranje laikov kot po. sebnih družbenih skupin, ustanavljanje lastnih katoliških ustanov na področjih javnega in družbenega življenja, o-znanjanje cerkvene socialno-politične in moralne doktrine kot edine alternative za ureditev življenja. Priznati se mora, da se SZDL verjetno že dolgo pripravlja za svojo novo vlogo političnega policaja, ki naj kontrolira sodobni “klerikalizem”. Iz njenega poročila se vidi in čuti, da skrbno zasleduje vsa korak, ki naj ga naredi kdorkoli, ki je po njeni sodbi pod vplivom “klerikalizma”. To niso več splošne obtožbe. Kažejo že sliko podrobnega režimskega opazovanja vsega, kar dela, in podtikanja vsega, kar ne dela cerkev. Obenem znova poudarja znano komunistično stališče, da se cerkev ne sme vtikati v nobeno stvar, ki jo rdeči režim smatra za svoj monopol. Slovenski komunizem torej ve in misli, da pozna delo klerikalizma, takega, kot so si ga tovariši sami naslikali Iz gornje izjave SZDL je tudi razvidno, da ZKS, ki je do sedaj vodila boj proti klerikalizmu, ni žela posebnih uspehov. Saj že leta ponavlja gornje očitke klerikalizmu. Ako ne bi bili vsaj deloma resnični, bi jih ne ponavljala. Iz tega bi se dalo zaključiti le dvoje: ali očitki niso resnični ali pa tovariši niso sposobni, da pobijajo klerikalizem v okvi ru ZKS. Ne prvi ne drugi zaključek ne more biti režimu prijeten, že zato je treba nekaj ukreniti. In tako so komunisti prišli do prepričanja, da je treba odgovornost za boj proti klerikalizmu prevaliti nekam drugam. Ne spodobi se, da bi ravno ZKS morala sama nositi odgovornost za ponesrečeno bojevanje proti klerikalizmu ki je sicer katoliški cerkvi zoprno, toda uničilo jo pa ne bo. Za spremembo nosilca vojskovanja proti klerikalizmu imajo titovci sedaj še drug razlog. V Beogradu bo sedaj sede tudi papežev nuncij, ta bo imel pravico prositi za uradne podatke in razlage o vseh očitkih, ki jih titovci usmerjajo proti katoliški cerkvi. Kakšne razlage bo nuncij dobil, zunanji svet ne bo zlepa zvedel; zvedel bo pa o njih beograjski diplomatski svet, ki se bo obenem na lastne oči prepričal, kaj je resnica v komunističnih razlagah in kaj ni. To bo za titovske diplomate zelo kočljiva zadeva. Kaj bodo na primer napravili, ako jim bo Gromiko povedal, da ni vse tako, kot trdijo? Da se izmotajo iz takih in podobnih zadreg, jim bo odslej pomagala SZDL. Lahko bodo odgovorili Vatikanu, da spodrsljajev ni kriva ZKJ, ampak SZDL, ki je pa neodvisna organizacija in si ne da poveljevati od ZKJ. Duluth, Minn. — Ko smo pred dobrim tednom pogovarja-i v prodajalni N WAS z načel- nikom prodajalcev in razpeče- da vsled tega trgovina pada. Po-valcem avtov in raznih motor- sojila podjetjem omejujejo in nih vozil, smo govorili o marši-'obresti od posojil so višja in čem. Sorsen potuje, je zelo raz- višja. Dohodki in dobiček nižji, gledan in razsoden mož. Mnogo to pa ne pušča nobenih rezerv čita, mnogo sliši, zato mu je tu- za nabave oprem, strojev in di marsikaj znano. S takim člo- blaga. Vse to opozarja previdne vekom je zanimivo govoriti in ga tudi poslušati. Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček CXXXXXXIXTXZXXXXXXXTX rxx Y YxxxxX! se delke, kakor tudi druge stvari. Pri tem še raste naprej in naprej inflacija. Vse to povzroča, Romanje ob 25-lefnici CLEVELAND, O. — Romanje je pobožno potovanje v kako oddaljeno svetišče, v svet kraj, ki ga vršimo iz verskih nagibov. Romarjeva pozornost je na poti stalno usmerjena k skrivnosti, ki je povezana s krajem, ciljem romanja, kjer se javlja božja u činkovitost. Ta želja po romanju je slo-, . , . .. , v.,.. - , J v, , , . , . .ilim, da mi list pošiljate se venskemu človeku ostala lastna I ’ . uprave korporacij: Fantje, go- spodarska suša se veča in po-Glede prodaje avtov in motor- daljšuje, skrbite, da vas ne bo nih vozil je omenil, da prodaja uničila- 0d tod prihajajo te nič pada. Kupujejo le tisti, ki imajo še kaj v žepih, a ti so previdni in cene zbijajo doli, kjerkoli se da. Tisti, katerim rajši drsi de-na” iz rok, pa imajo radi mno-g;/i sedanjih razmer mapj v žepih, ti pa kupovati ne morejo; kakor bi radi, če bi imeli denar. Med te spadajo srednji ljudje, delavci, farmarji, in po številu ti tvorijo naj večje število odjemalcev. Vse to je omenjal, svari avtomobilske korporacije, da naj bodo previdne s prevelikimi kaj dobre vesti za podjetja, trgovine in drugo. Take-le vesti, kakor jih omenja Cunniff in z njim še mnogi drugi, zaslužijo, da jim javnost prisluhne in jih vzame na znanje. Prav tako tudi posamezniki. Pametno je misliti ne samo na danes, ampak kaj bo jutri in za tem naprej in naprej. Ali bodo mize vedno polne, kakor so bile zadnja leta? Previdni in pametni gospodarji računajo tudi za bodočnost. tudi na tujem, kar je velikega pomena. Romanje ostaja zunanje znamenje duhovne edinosti, kar je vedno tudi bilo. Z različnimi prireditvami smo se ob 25-letnici spominjali nedolžnih žrtev zadnje vojne in revolucije v naši domovini, ob koncu pa poromajmo k Žalostni Materi božji v Frank, da za pobite žrtve molimo, za sebe pa prosimo tolažbe in vdanosti v voljo božjo. Zato bo to romanje hkrati pobožno in spokorno. Na romanje vabimo ne samo članstvo, marveč vse rojake, da še enkrat skupno pomolimo za vse žrtve vojne in revolucije. ' Romanje bo 27. septembra: ob 11. uri dopoldne bo sv. maša, po sv. maši bo kosilo, popoldne ob 1.30 bo sv. križev pot, ob dveh pa v cerkvi pete litanije Materd božje in blagoslov. , Skupna vožnja za avtobusen) stane $3 za odrasle, po $1 za o-troke. Prijave sprejemajo: g. Lojze Bajc, tel. 486-9377; g. Tone Meglič, tel. HE 1-1447; g. Vinko Rožman, tel. 881-2852 in Mrs, Arko Alice, tel. 341-7540 — naslov: 3562 E. 80 St. Vinko Rozman ko mi je potekla naročnina, v' bolnici, nisem mogel talkoj podaljšati naročnine za drugo polletje. Zahvalim se Vam, da ste mi list neprekinjeno pošiljali. Obenem Vam sporočam moj novi naslov: Sacred Heart Church, Urbank Route 2, Parkers Prairie, Minn. 56361. Ker so mi oči zelo opešale, zelo težko berem, večinoma le naslove člankov, pa vendar že- na- prej, ker izvem iz njega vsaj nekaj novic iz Amerike in tudi iz stare domovine. Z odličnim spoštovanjem Vas vse, ki sodelujete pri listu, naj-1 iskrenejše pozdravljam. Vdani Rev. Francis Koretič zalogami izdelkov, ker nihče ne' mi. Pr'baja v b , ’ . , , spomin nekdanji stan rek, ki so more povedati, kaj bodo nam časi in razmere v bližnji pri-; hodnjosti prinesle. Zato se obrati po naših avtomobilskih tovarnah vršijo zadnje čase polj počasi. Le kak nov pojav bi kaj spremenil. Kakšen? To je vprašanje. Znamenj za tak pojav v hitri, bližnji bodočnosti ni. Zato vse čaka, kako se bodo razmere gibale in sukale na poljih našega gospodarstva. Precej podobno se suče gospodarstvo tudi na drugih poljih našega gospodarstva in tr-govinstva. Vedno višje in višje plače imamo. A s temi vred tudi vedno višje in višje izdatke. Stavke tu in tam. A s poravnavami teh nismo nič na boljšem, največkrat še na slabšem. Dobiš danes dolar več za svoje delo in službo, jutri pa moraš dva več dati za potrebščine, ki jih potrebuješ za življenje. Tako je. Kje je krivda, da je tako? Nekaj pri nas vseh. V veliki meri pa zvezne administracije. Ta bi morala uveljaviti meje cenam in plačam in paziti, da bi jih ne izrabljali in izkoriščali tisti, ki niso nikdar siti dobička, negle-de kako pridejo do njega. — Sedanje gospodarske sitnosti razlaga tudi gospodarski ana-list Cunniff, ki omenja v svo-1 jem opisovanju teh težav, da veliko zelo močnih in velikih korporacij dela načrte, kako prijaviti bankrote in likvidacije. V ta namen se take družbe v finančnih težavah lahko poslu-žijo zveznega akta za bankrote in likvidacije. Nekaj družb se je že tega poslužilo. Omenja, da zastoj napredka se je začel pojavljati že pred desetimi leti. A prosperiteta je bila tedaj še živahna in zastoji so se premostili. V veljavi so bile tudi še za celo desetletje razne gospodarske pogodbe, ki so jih dežele sklenile med seboj po zadnji svetovni vojni. Zdaj so nekatere iztekle. Dežele, ki so bile preje vezane se držati pogodb, imajo zdaj proste roke in vsaka kroji svoje gospodarstvo1; in trgovino, kakor ji kaže in prija. Odpovedujejo uvoz, dvigajo carine itd. To se pa pozna pri se ga Kraševci posluževali, ko so sol vozili in prodajali. Po notranjskih in drugih vaseh so jo ponujali in gospodinje opozarjali: “Mamice, mamice — sol prodajamo! Pametna mamica ni nikoli brez soli! Zadnjega groška nikomur ne dajte — ta mora biti za sol!” * KO RAVNO OMENJAM GOSPODARSKE TEŽAVE v svojem dopisu, naj se omenim eno vest, ki je bila te dni ob javljena. V Londonu sta zbornici “lordov” in poslancev pred kratkim predložili predlog, da se poviša angleški kraljici njena letna plača. Vidite, tudi kralji in kraljice ter velike glave so v gospodarskih težavah. Poročilo omenja, da kraljica prejema zdaj letno $1,140,000. To je že precej “knofov”. V poročilu ni omenjeno, koliko pa prejme navadni delavec za svoje delo letno. Kdo se pa za male ljudi zanima? Omenjajo pa, da kraljica ima okrog sebe okoli 300 oseb, ki tvorijo njen štab, ki opravlja vse vrste službe in postrežbe itd. Poslug je torej dosti. To je zadela Angležev, kaj naj mi drugi o tem “jamramo” in obračamo oči sem in tja. Pri vsem je zanimivo le to, kar se omenja v tem poročilu, da je soprog kraljice princ Filip že lani v novembru tožil, da njega in druge v družini tarejo gospodarske skrbi. Na ameriški televizijski postaji je omenil: “We will go into the red next year.” No, poročilo je pač poročilo, ga le omenjam. Na koncu poročila pa je dostavek: “Nihče ne ve natančno, koliko kraljica premore, ampak po ocenah je nekako, da njeno privatno premoženje je okrog $144 milijonov. Ob takem premoženju bi rekel, da se pa že lahko malo po “prstih hodi”. — Naj bo spet za enkrat dovolj, pa še drugič o čem drugem. Vsem pa lepe pozdrave iz naše hladne Minnesote! Andrejček IZ NAŠIH VRŠI Cicero, IH. _ Spoštovano uredništvo! Hvala za obvestilo, da mi bo potekla naročnina, ker bi se lahko zgodilo, da bi bil letos res pozabil ma to. Vrnil sem se namreč ravno z obiska Evrope in glava je še polna vtisov in doživljajev! Bilo je zelo lepo. Vožnja in postrežba na letalu odlična. Potoval sem s Pan American linijo. V Frankfurtu na Nemškem sem najel avto in se peljal preko Nemčije v Avstrijo, v moj bivši Spittal, kamor so me prišli obiskat tudi moji bratje in sestre, katerih nisem videl dolgih 25 let. Moje žena ima pa tudi sorodnike v Spittalu, starše pa v Sloveniji, kjer so čisto sami. Lep je Spittal! Tam, kjer so bile nekoč barake, v katerih sem preživel pet let, stoje danes lepe hišice z balkoni polnimi cvetja, s krasnimi vrtovi in mnoge imajo tudi plavalne bazene. Ljudje živijo v miru in zadovoljstvum brez strahu pred raznimi napadi in tatvinami po cestah ali v domovih, kakor se dogaja tu, po naših ameriških mestih. Prepotoval sem tudi del Italije, Tirolske in lepe kraje po Koroški. Žena je bila pa tudi v Sloveniji, kjer je obiskale starše. Lepe so bile te najine počitnice in ostale nama bodo za vedno v spominu. Ob koncu prav lepe pozdrave uredniku in vsem sodelavcem Ameriške Domovine. Hvala za Vaš trud, ker brez Vas bi časopis ugasnil in midva bi ga zelo pogrešala. Lep pozdrav pa tudi vsem naročnikom in čitateljem naše Ameriške Domovine, posebno bivšim Spittalčanom, katerim tem potom izročam prav lepe naročene pozdrave od vseh, s katerimi smo nekoč delili usodo taborišča in sedaj živijo razkropljeni po Spittalu, okolici in po ostali Koroški. Vaš rojak Otmar Tasner Toronto, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Pošiljamo Vam naročnino za eno leto in Vam želimo božjega blagoslova in dobrega zdravja pri Vašem zaslužnem delu. Vas vse lepo pozdravlja Družina Pahulje *, Toronto, Ont. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam enoletno naročnino za Ameriško Domovino. Na njo sem naročena že enajst let. Ne morem si misliti, kako bi bilo brez nje, ko jo vsi tako radi prebiramo. Odkar sem tu v Kanadi, mi prinaša Ameriška Domovina košček moje rodne domovine. Iz vsega srca Vam želim mnogo novih naročnikov. Saj ko bi se naši ljudje enkrat na Ameri ško Domovino naročili, bi je ne mogli več opustiti. Posebno mi starejši, ki smo prišli v tujino že na jesen življenja, imamo list radi, saj se branja angleščine ne bomo nikoli navadili. Prav lep pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, posebno ti stim iz okolice Ljubljane. Vam, dragi uredniki in sotrudniki, pa želim, da Vam da ljubi Bog zdravja in moči, da bi še veliko let zmogli to težavno delo in u rej ali ta naš časopis. S spoštovanjem! Francka Mavec Grimsby, Ont. — Spoštovani g. urednik! Ker mi bo naročnina kmalu zapadla, Vam prilože no pošiljam denarno nakaznico za enoletno naročnino. Želim da mi bo Ameriška Domovina še naprej delala kratek čas. Kot Vam je znano, sem bila na tritedenskem obisku v Slo veniji. Šla sem tudi na naše le po morje. Prekratke so bile moje počitnice in prehitro sem morala posloviti od sorodnikov in prijateljev. Imam pa upanje da bom še lahko obiskala našo lepo Slovenijo. Vas prav lepo pozdravljam Vam želim vso srečo pri izdajanju lista. Vaša zvesta naročnica Justina Petrovsky Podjetnost Indijancev v ZDA — Država Georgia j‘e prva v SANTA FE, N.M. — Kanadska AD z dne 4. avgusta 1970 na strani 3 omenja nekaj stvari o Eskimih in Indijancih (govori seveda o kanadskih), k čemur bi rad par stvari pripomnil. Prvi odlomek pravi med drugim sledeče: “.. . Sestanek Eski mov (v Coppremine, julija 1970' ni bil prav nič v duhu sodobnih razgrajaških manjšin. Razprav Ijanja so bila resna in pozitiv na ...” Kar se Indijancev tiče, pa drugi odlomek omenjega članka pravi, da “niso kos beli podjetnosti” ter “Zadeve svojih naselbin naj bi Indijanci urejali sami”. Letos oktobra bo v Anchorage na Aljaski letni sestanek organizacije American Indian Congress, v katerem so zastopana skoraj vsa plemena Indijan- no, kar se lahko reče o teh vse-indijanskih sestankih, je to, ka-cor je pisec omenjenega članka rekel o julijskem sestanku kanadskih Eskimov v Coppermine: Starejše Indijance najbolj skrbi to, da iz mlajše generacije ndijancev toliki slede potem lippiejem in drugim razgrajačem in s tem podminirajo v precejšnji meri nadaljevanje tistih epih verskih, narodnih in družinskih tradicij, ki so jih Indiane! vseh plemen tolika stolet-s tolikšno skrbjo negovali. Veliko mladih in starejših Indijancev je, ki živijo zunaj rezervacij ali pa v njih in ki so ahko v ponos tako lastnemu plemenu kot ameriškemu naro-flu. To so tisti, ki resno študirajo, in ki so dosegli visoke pozicije na raznih poljih. Lahko o-menim le par slučajev, ki so verjetno mnogim bralcem znani: Will Rogers je bil Cherokee, žena zveznega senatorja Fred Harrisa iz Oklahome je Comanche in govori prefektno Comanche jezik, kongresnik Ben Reifel iz Južne Dakote je Sioux, .svetovno znana balerina Tall-hief je 100% Indijanka. Johnny Cash in mnogi drugi znani Amerikanci imajo indijansko' eri v sebi. V Albuquerque, Pho-iixu, Tucsonu, Los Angelesu, Santa Fe, Denver ju ter v mno-jih drugih mestih imajo Indiane! raznih plemen važne pozicije. Jicarilla Apači so nedavno fi-nacirali dva filma, v katera so investirali dva milijona dolarjev. Eden teh se imenuje “Gun-fight” in bo Johnny Cash igral v njem. Navajo Indijanci imajo ozemlje, ki je veliko kakor drsava West Virginia, ter so kof posamezniki r a z k r o pljeni po ■ažnih državah ZDA, posebno po Zapadu. Oni tudi so edini lastniki Fairchild Aircraft Co. In so kaj uspešni pri tem. Druga indijanska plemena imajo ravno tako svoje lastne ‘družbe’. Kdor :e imel priliko opazovati Indi-ance katerih koli plemen, ko res hočejo kaj narediti, vidi, da .o kos najbolj podjetnim belim. Vsaj v ZDA želijo biti gospodarji lastnih zadev in so v veli-u meri to tudi že dosegli. Na->ram nekaterih so belci, pred-osem Anglosaksonci, bili precej krivični pred 100 in več ali manj ieti, dočim so se napram drugim še kar pravilno obnašali, kakor na primer napram Navalom in šošonom. Pisca omenjenega članka bi še rad spomnil na to, da so Jicarilla Apači pred stoletji živeli tam, kjer je danes jugozapadna Kanada, kar je 'godovinsko dejstvo. Nato so se počasi pomikali proti jugu, dokler niso bili približno, kjer so danes, to je v severnem New Mexico. Izgleda, da je Kanada, kar se Indijancev tiče, še kakih 50 ali več let nazaj pred ZDA, in ve-;eli bie, da se vlada in Indijanci sami, tudi sami bolj zanimajo za svojo bodočnost. Ko dobijo tisti Indijanci, ki s6 (radi belcev) morda še čutijo manjvredne (Francozi in Nemci so jih smatrali za enakovredne, Angleži in Špauci pa pretežno za manjvredne) nazaj svojo samozavest, potem bomo tudi med kanadskimi Indijanci videli tisto podjetnost, ki jo vsak lahko sam zase vidi pri Indijancih v ZDA. Kako drugačna bi bila a-meriška, svetovna in slovenska zgodovina, če bi leta 1932 namesto F. D. Roosevelta bil izvoljen za predsednika Will Rogers, Indijanec Cherokee plemena iz Oklahome, ki je, kakor je znano, rekej: “Nikoli nisem srečal človeka, ki ga nisem lajkal!” Živeli Indijanci in Karl Mayeva dežela! Stanko Meršol cev in Eskimov v ZDA. Lani je Parkers Prairie, Minn. — Spo-jbil tak sestanek v Albuquerque, štovani! Prilagam ček za pollet-f New Mexico. V marsičem so te Od tjulnov FAIRBANKS, Aljaska. — Vlada ZDA ima letno nad milijon onih, ki izvažajo material in iz- ZDA v pridelku melon. no naročnino za Vaš cenjeni list vrste sestanki podobni konven-’dolarjev dohodkov od lova na Ameriško Domovino. Jcijam demokratske ali fepubli- tjulne okoli Pribilov otokov in Ker sem bil ravno tiste dni, kanske stranke. Ali, kar je glav- njih predelave. ZADNJA PRAVDA J. S. SAAB Kar je bilo prej fcjiju sreča in blagoslov, njiju sosedstvo namreč, ko sta si mo-gla v slučaju potrebe pomagati 6 svetom in dejanjem, to se je izprevrglo in jima je postalo največja nesreča, vir, iz katerega teko pravde za pravdo ... Svoja posestva, svoje skednje, kozolce, Vrtove, svoje njive, travnike in gozd, vse sta imela skupaj, povsod sta si bila soseda. Videti ne Zoreta drug drugega, tako sta si zoprna, in vendar morata živeti in delati od jutra do noči v tako tesnem sosedstvu drug poleg drugega in se kar dotikati. Martin orje, Adam orje, v Mej-kosovcu orjeta. Ne govorita, kot butasta sta in slepa vozita se-*nintja. Toda ta molk je zlovešča tihota pred nevihto. Adam je pripeljal do kraja, obrnil in njegov vol je stopil na Martinov ^el> in že je ogenj v strehi. Trčila sta skupaj, in vsa jeza, nakopičena v njunih srcih, se je Vnela kot razstrelivo v silnem Prepiru. Njiju strastne, ostre glasove je slišati daleč okrog. Orači na njivah so ustavili vprego, škripanje plugov je utihnilo, Vozovi ne ropotajo in ljudje poslušajo, se smejejo in se žaba- ■ mamim •Prepiri so bratoma nekaka po-lajšava, nujna potreba; kadar že Prekipevata sovraštva in jeze, izpraznujeta svoji srci s ploho surovih besed in priimkov, lajšata si srce, da najde mesta nova grenkost, da se nabira v njima kakor v akumulatorjih nov tok, Pozitiven in negativen. Za eksplozije je bilo na stotine vzrokov ln prilik. Na svojih kmetijah sta imela na tisoče stičnih točk in Vse te točke so ble občutljive kakor gnojne, odprte rane. Kjerkoli sta zadela skupaj, tam. so iotele psovke, grožnje, grde be-sede. Tako sršijo ognjene iskre, kadar krešeš kremen ob kre-hien. Martin kosi na travniku, Adam kosi na travniku, samo jarek ju loči. Nenadoma zadene Martinova kosa ob kamen. Martin se Pripogne, dvigne kamen, hoče ga vreči v parek; toda zgrešil Oo ozki jarek in kamen pade na Adamov del. “Tak ti mi boš še vrh vsega kamenje metal v travo!” vzplamti Adam in veli: “Ta kamen poberi in odnesi, sicer boš "videl, koliko te bo stal!” “In če bi moral ves ta travnik člati za pravde z vsem kamenjem, kar ga je na njem, ne poberem ga in ne nesem v stran,” kljubuje Martin. Pravdata se radi skupnih poti m njih popravljanja, sumničita Se> da so mejniki prestavljeni Qa je voda z njiv slabo izpeljana, da so odtoki napačno narejeni; zopet in zopet prihajajo ko-|nisije, geometri in inženirji. Sporom ni konca ... Čas beži, otroci rastejo. Pri Podnjih Porazilovih raste Mar-tinek sam, toda pri Zgornjih ‘aste čredica otrok kakor piščalke v orglah... In tudi otroci Vsesavajo sovraštvo z materinim mlekom. Že davno se ne sme igrati Martinek z Dodličko, ne drsati, ne sankati se ž njo; imkor stari, tako se zmerjajo ^udi mladi, zunaj pri igri, doma cez plot in celo v šoli. Martinek in Dodlička hodita namreč že v šolo. Oba znata že ncle brati, ampak tudi vodo na-PMjavati iz jarka na travnik. 0clišče je določilo obema gos-P0(Iarjema, kako dolgo naj teče V°da vsakemu. Glede vremena ni moglo odločiti. Pride nevihta, P° jarku teče kalna, dobra voda, in ta vendar ni vsa Martinova. “Pojdi napeljat vodo,” uka-Zuje Adam in Dodlička se skri-Vaj izgubi in beži zadaj k jarku. “Ata, odpeljal sem Zgornjim ''odo,” se baha čez eno uro Mar- tinek očetu. Tako se kvarijo tudi otroška srca... Ljudje se kmalu naveličajo in nasitijo tega, kar jih ne zanima. Najveličastnejši prizor, solnčni vzhod in zahod, sta ljudem nekaj navadnega, ker ju vidijo vsak dan, pesmice škr-jančkov jih ne ganejo, ker jih slišijo vsak dan ... Kako naj bi se torej javnost ne preobjedla Porazilovih sporov in pravd? Pride Adam zvečer v vas in začne govoriti o tožbi, ki jo bo vložil proti Martinu. Pride Martin v gostilno in pripoveduje, kaj pripravlja Adamu. A nihče več ne nastavlja poželjivih ušes, nihče ne posluša več. Nasprotno, Oglašajo se celo svareči glasovi: ‘Da vaju ni sram! Da bi to videla rajna oče in mati!” “Jaz nisem začel,” trdita o sebi Martin in Adam. “Oba sta enaka,” kara stara Kazda, zvest prijatelj rajnega Porazila, Adama in Martina, cadar ju sreča. “Svojim otrokoih .cradeta, ženam in sebi! Ali sta slepa, da ne vidita, kako gre gospodarstvo rakovo pot?” “Naj gre!” je zamahnil z roko vselej eden in drugi Porazil. “Na beraško palico bosta prišla.” “Le bodite brez skrbi, k vam ne poj demo beračit,” odgovarjata, kakor bi se bila zgovorila, in vsaj v enem sta bila istih misli. Prišlo je postrkovsko in dra-ženovsko sorodstvo, strici in mte; prigovarjali so in prosili: ‘Adamek, vidiš, ti se ne moreš primerjati tam-le z Martinom;” rahlo si je osvajala sestra raj-lega Porazila svojega stričnika; ‘on ima enega otroka in ti jih imaš kupček. Martin se baha, ia bo dal fanta študirat, da bo iz njega ‘gospod’; posestvo lahko zatožari in bo vendar imel kam ti na stara leta.” Adam in Dodla sta poslušala osupla, presenečena. Stara teta je pridno kovala vroče železo: ‘Mana je pravila, da ne bi mogla nikdar pripraviti svojemu otroku takega pekla, kakor ga je pripravil rajni njim in vam, in vendar je rajni dobro mislil. Ni vama branil — ne tebi, ne Martinu; vzela sta, kar vama je bilo všeč in kar sta hotela. Toda ni bilo druge pomoči, kakor razdeliti med vaju posestvo. Na to bi ne smela pozabiti ta jezična ženska. Imej torej pamet, Adam, za božjo voljo te prosim! Ti si bil vedno priden in miren. Nikar se ne ravnaj po tej pobes-nelki tam nasproti. Odnehaj, da bo mir. Z eno nogo stojim že v grobu, čakam tiste bele s koso pomladi najbrž ne bom dočakala. Pomisli, kako mi bo, ko mi tam za grobom pride vajin oče naproti in bo povprašal: ‘Tak Hana, povej, kaj delata V Klenči moja fanta, koliko otrok imata in kako živita med seboj ?’ ” “Molčite, teta, prosim vas, molčite!” je prosil Adam; solze so mu tekle iz oči, skozi prste tako je bil ginjen, presunjen in razburjen. Tudi žena Dodla je trepetala kakor trepetlika jokaje je rekla: “To je, draga teta, nesreča za nas, pa verjemite mi, da mi nis mo krivi. Mana je na nas kakor stekel pes, kar more najhujšega, nam stori, in človek ni kamen, da ne bi čutil, da bi na vse molčal in vse prenesel. Naj nas ne mučijo, in pustili jih bomo v svetem pokoju. Martin ima seveda le enega otroka in mi pet, a Martin je pijanec, kar pa moj Adam ni. Martin je tudi kvartopirec in tega Adam vendar ne dela. Zastonj v gostilni ne točijo ničesar in iz naj hujšega smo že zunaj. (Dalje prihodnjič) ------o------ Nova polnilnica “radenske” Zdravilišče Radenci je 18. julija odprlo novo polninico slatine. Polnilnica je v Boračevi; z zmogljivostjo 22,000 litrov slatine na uro se je Radenska u-vrstila na p^vo mesto v Evropi. Zmogljivost vseh petih linij Radenske je dnevno nad milijon litrov mineralne vode. Delež Radenc v jugoslovanski proizvodnji znaša že nad 50% celotne proizvodnje. Razstava čipk v Idriji V idrijskem gradu so 19. julija odprli stalno razstavo idrijskih čipk, ki so jo prenesli iz Ljubljane; v športnem centru pa razstavo čipk, ki so jih izdelale domače čipkarice. Ta dan je tudi tekmovalo 39 učenk čipkarske šole z Idrije in 11 odraslih čipkaric. V poldrugi uri so skušale izdelati čim večji in u-činkovitejši vzorec. Veja, na kateri sedijo, sekajo Tako je svaril na vladni seji njen predsednik Mitja Ribičič, ko je govoril o naglem porastu cen. Ta je bil tako oster in obsežen, da je vlada določila za svojo prvo nalogo ustalitev cen. ' aloga je težavna in ni verjetno, da bi j o vlada rešila, se namreč noče lotiti ukrepov, ki bili edino učinkoviti. V znani gospodarski reformi pred 5 eti so se odločili za te ukrepe, sedaj pa jih ne upajo dosledno in odločno izvajati. Porast cen je škodoval zlasti tujskemu prometu. Prenekateri tujci so naglo zapustili Jugoslavijo, ko so spoznali, kako so tam nepričakovano vse cene porast-e. Gen. Maister dobi v Kamniku spomenik General Rudolf Maister je znan kot rešitelj slovenske Štajerske. To je jeseni 1918 z udarom zasedel in jo ohranil Sloveniji ter Jugoslaviji. Žal nismo imel nobenega gen. Maistra, da si nam na ta način rešil slovensko Koroško. Če bi jo zasedli in trdno držali, bi ostala Sloveniji, tako pa je ostala del nemške Avstrije. Gen. Maistru bodo v letošnjem oktobru za 50-letnieo koroškega plebiscita postavili v Kamniku sredi mesta pred nekdanjo njegovo hišo spomenik. Izdelal ga bo kipar Anton Segu-lin, odkrili pa ga bodo 25. oktobra. Veliko posojilo iščejo Jugoslavija išče pri Banki za izvoz in uvoz posojilo za 250 milijonov dolarjev. Z njim naj bi jugoslovanska industrija kupila v ZDA opremo za svoje tovarne, pa tudi gradbene stroje, koks, letala in drugo. Novo cesto v Moravče so odprli Koncem julija so odprli novo 9 km dolgo cesto od Želodnika ob veliki cesti proti Moravčam. Slovesnost so imeli v Krtini, kjer se je kolona okrog tisoč avtomobilov prvič ustavila, pa se po pozdravu predsednika občinske skupščine v tamkajšnji osnovni šoli Jurija Vege, podala dalje v Moravče. Ljubljansko “Delo” v težavah Na dnevnem redu zasedanja komunističnega vodstva množične partijske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije so imeli tudi “problematiko” časopisa “Delo”. Ugotovili so namreč, da je tako-imenovano Časopisno podjetje “Delo” zašlo “v nezaviden finančni položaj, ki ogroža tudi poslanstvo dnevnika “Delo”... izvodenih iz uvoženih sestavnih delov. Med temi montiranimi avtomobili pa je bilo le 7,434 vozil izdelanih v Sloveniji. Sicer pa daje Grdjič, ki je funkcionar zveznega zavoda za statistiko, uvozu reprodukcijskega materiala za avtomobilsko industrijo pretiran pomen. Uvoz sestavnih delov predstavlja v celotni bilanci jugoslovanskega uvoza le 3% izdanih deviz. Torej skoraj brezpomembno, tudi če bi v poznejših mesečih močno naraste!. Tako iskanje krivcev in nape-Ijavanje na napačne sledi je sicer danes v Jugoslaviji v navadi. Ne vodi pa do nobenih pozitivnih zaključkov, temveč v nove zadrgljaje in napake, iz katerih se je vedno težje izkopati. Ženske dobijo delo IŠČEMO SNAŽILKO za čiščenja fotografskega studia, po en dan na teden. Mora razumeti angleško. Kličite Tališ Studio: 432-0040 od 11. dop. do 6. zvečer. (aug 31, sep 2,4) Iščemo žensko ki bi stanovala pri nas in skrbela za delno ohromelega bolnika z zdravim umom. Privatna soba, lepo stanovanje. Lahko hišno delo. Kličite 991-3984. (—(170) cen repromateriala in gibanje? nih avtomobilov dosegla 38,798 ( Oglašajte v “Amer. Domovini” osebnih dohodkov ter življenj- vozil, od tega 43% (16,023) pro-skih stroškov”. Vsa ta “gibanja” pa spet usmerja ista partija, ki vodi podjetje “Delo”. Partja se ne more sprijazniti z dejstvom, da je prebivalstvo že do grla sito obrabljene ko-mnistične propagande in da o-stajajo zato njegovi naročniki pretežno le partijci, ker to morajo. Partijcev je v Sloveniji, kakor kjerkoli drugje na svetu, le neznatna manjšina. Zato so na istem zasedanju v o d s t v a ZSDL Slovenije govorili, da “Delo živi le od tržišča” in da zato to dejstvo “že resno opozarja na nevarnost stagnacije”. Devize zopet odtekajo: Krivdo mečejo na Slovenijo Jugoslovanska ekonomija sloni v odločilni meri na razširitvi zunanje trgovine. Vse, kar predstavlja izvoz, in torej devize, je dobrodošlo; vse pa, kar je uvoz, torej krvavitev deviz, to skuša-čim bolj zatreti, ne glede na morebitne daljnoročne koristi. V prvem letošnjem četrtletju se je jugoslovanski uvoz gibal na povprečni ravni okrog 2,200 milijonov din mesečno, potem pa se je povzpel na 2,846 milijonov v aprilu in na 2,704 milijonov mesečno v maju. To pa predstavlja porast za 30 in 19' odstotkov v primeru z lanskimi uvozi v istih mesecih. Tako povečanje uvoza je izzvalo različne komentarje, med temi tudi posebno študijo Branka Grdjiča, kjer dotični išče vzroke za povečan uvoz zlasti v takoimenovanih reprodukcijskih proizvodih. Predvsem trdi, da je glavna krivda za tak skok v nakupu in uvozu materiala za avtomobilsko industrijo v pro-zvodnji novih modelov v Novem mestu in Litostroju. Razprava Grdjiča, ki navaja Uresničitev celotnega koncepta med povzročitelji povečanega izgradnje podjetja.... je na kocki, ker ni sredstev, da bi dokončali zastavljeno investicijo.” Z drugimi besedami: komunistično tiskarsko podjetje ‘Delo’, ki je državno in partijsko, kakor so vsa važna podjetja v državi, podjetja, ki služijo za direktno partijsko propagando pa uvoza zgolj Novo mesto (Industrijo motornih vozil) in Litostroj, napravlja vtis, da sta predvsem ti dve podjetji povzročili povečanje uvoza sestavnih delov motornih vozil. Toda proizvodnja avtomobilov in u-voženih delov se ne omejuje samo na Slovenijo, čeprav so pri še toliko bolj, — je zašlo v ve- tem udeležena tri podjetja (Tolike dolgove, iz katerih sedaj ne mos, IMV in Litostroj). Po po-najdejo izhoda. Krivdo vodstvo datkih zvezne statistike je v podjetja meče na “spreminjanje ^prvih štirih mesecih celotna ju-pogojev gospodarjenja, gibanj e ^goslovanska proizvodnja oseb- Sovjetsko brodovje raste ¥ prvo morsko silo sveta LONDON, Vel. Brit. — Znani almanah Jane’s Fighting Ships za 1. 1970-71, ki je izšel pretekli teden, trdi, da sovjetsko vojno brodovje “presenetljivo” naglo raste, ko Amerika in Velika Britanija svoji vojni brodovji zmanjšujeta. “Ni nobenega skrivališča pred srpom in kladivom,” piše urednik Raymond Blackman v predgovoru h knjigi. Ameriško atlantsko brodovje je zelo “razredčeno”, da morejo ZDA vzdrževati Šesto floto v Sredozemskem morju in na Srednjem vzhodu. Glavna težava pri ameriškem vojnem bro-dovju. je njegova starost, večina ladij je še iz dobe druge svetovne vojne. Sovjetsko brodovje je v glavnem novo, zgrajeno v zadnjih 10 letih. Velika Britanija je svoje nekdaj močno vojno brodovje zmanjšala v skladu z omejenimi cilji svojega deleža v mednarodni politiki v prihodnjih desetletjih. Obnove ameriškega vojnega brodovja ni več mogoče odlašati, če naj bodo ZDA sposobne vršiti svoje lastne in mednarodne obveznosti, trdi R. Blackman. IŠČEMO PRODAJALKO IŠČEMO IZKUŠENO PRODAJALKO PECIVA, NE STAREJŠO OD 50 LET, ZA TRI DNI NA TEDEN, OB SREDAH, PETKIH IN SOBOTAH. DOBRA PLAČA. PLAČANE POČITNICE PO 1 LETU. NA ZAHODNI STRANI MESTA. KLIČITE 371-0119. —(169) Delo za žensko Iščemo žensko za hišno delo, lahko stanuje pri nas ali pride dnevno; 4 šolski otroci, vse moderne udobnosti. Mora govoriti angleško. Kličite po 6. uri 247-4592. —(172) Help Wanted — Female General Office Work Full time, typing and knowledge of Slovenian. Vicinity of St. Vitus. Call 431-0628. (171) Moški dobijo Česen spada v razred lilij. SE BO DVIGNILO? — Skupina 30 ljudi je na Angleškem zgradila letalo iz plastičnega materiala, & nai bi ga pognali v zrak s propelerjem na nožni pogon. Če se bo to letalo dvignilo s tal in poletelo v zraku v obliki številke 8} bodo graditelji dobili razpisano nagrado $24,000. ( : — Michigansko jezero je edino od Velikih jezer čisto v mejah ZDA. Rezaški pomočnik V skladišču jeklarne, blizu Broadway pri Willow Freeway. Izkušen ima prednost ali pa Vas naučimo. Mora govoriti nekaj angleškega. ATLAS STEEL PRODUCTS 341-9244 4389 Martin Ave. (169) MALI OGLASI V najem Enodružinska 5-sobna hiša s kopalnico v fari sv. Vida se odda v najem 2 ali 3 odraslim. Kličite FA 1-9317 ali FA 1-3204. (170) Naprodaj v Euclidu Krasen, zelo čist bungalov, 3 spalnice, velika spalnica zgoraj, velika kuhinja z obedovalnico, ves podkleten, rekreacijska soba. Kličite: 261-2941. (170) V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE, STARE MATERE IN SESTRE Mary J. Grdina ki je odšla k Bogu 2. septembra 1965 čas beži v naglem toku, pet je let minilo že, ko smo žalostni, v joku, truplo Tvoje v grob položili. Blag spomin na Tebe, draga, bo živel v nas do konca dni. Pri Bogu Tvoja blaga duša biva in prosi za nas milosti! Žalujoči: FRANK — soprog FRANK JR. — Sin MRS. MARY OGRINC, MRS. MADELINE ŽNIDARŠIČ — hčeri ZETJE, VNUKI IN VNUKINJE IN BRATA OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 2. septembra 1970. V najem 4-sobno stanovanje, zgoraj, furnez, se odda na 6013 Bonna Ave. Vprašajte na 1193 E. 60 St. od 9. dop. do 6. zveč. ali kličite po 6. uri 442-2009. ______________________ (171) Dohodninsko imetje naprodaj, za tri družine, trgovina, tri garaže, $18,500; na vogalu E. 67 St. in Bliss Ave. Kličite po 6. uri zv. 942-6150 ali 381-3390. (2,3,4,9,10,11,16,17,18 sep) V najem Pet lepih sob blizu E. 185 St. in Lake Shore Blvd., spodaj v dvodružinski hiši; preproge, peč in hladilnik na razpolago, garaža. $125. Kličite 481-9980. Pozor! Kadar nameravate kupiti ali prodati hišo, farmo, lot ali prazno zemljo, kličite KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 Hitra in zanesljiva postrežba. Mi tudi pomagamo financirati. Hiša naprodaj 2-družinska v okolici St. Joseph-Villa Angela šol, z dobrim dohodkom, 5 sob spodaj, 6 zgoraj, 3 podstrešne. Zelo ugodna cena za hitro prodajo. PERME REALTOR 960 E. 185 St, 731-4300 (171) [ LUIS GOLOMA: rjr^jFjšPj®rJ£rj®rj®Fj^ \ ir ^ MALENKOSTI Pa nov dogodek je pokazal ljudem, kar jih je bilo še razsodnih v tej družbi, kako nevaren je greh: da okužuje vse, kar mu pride blizu, da diha strupeno sapo, ki omoti čute in privede do padca.,. Začelo se je v Curritini hiši in skoraj da pod njenim varstvom ... Mlada Margarita Belluga je bila nedolžna in čista, ko je pr-vokrat stopila v salone velikega sveta... Nekega dne pa je izginila iz hiše staršev in se je črez malo časa pojavila v Italiji kot “umetnica”, omožena s Celestinom Reguera, s tistim slikarjem, posvetnost, najbolj razumni pa so trdili, da se bo sedaj začel izreden boj med markizo de Vil-lasis in kondeso de Albornoz. Zgodilo se je namreč, da so krožila po nekaterih izbranih madridskih rodbinah lično tiskana vabila, in v njih je markiza de Villasis javljala svojim številnim prijateljem in prijateljicam, da jim radovoljno odpira vrata svojega salona za sestanke, in je določila kot dan za take tedenske sestanke — in v tem je bila ost vabila — petek, tisti dan, ki si ga je bila izbrala že Currita. Novica je dospela v Curritin ki je popravljal Curriti njene salon neke srede večer... slikarije in ki ga je z mnogimi Bdi so na obisku le dukesa de drugimi imela Currita vedno Bara, Carmen Tagle, Leopoldina Zvečerilo se je v petek tistega tedna, prišla je ura večerje. Od dvajset povabljenih jih je sedlo tisti večer samo trinajst k mizi Villamelonov. Število je bilo nesrečno in dukesa de Bara je šepnila svojemu nečaku, kuku de Bringas: “Nesrečno število ...! Ali je morebiti to naša zadnja večerja?” “Torej morebiti ževe...!” “O — ne, ne! Jaz ostanem zvesta Curriti!” “Pa zakaj so jo zapustili drugi?” pa glej, da ne boš ti igrala vloge Jude- “Zakaj? Spili so se lonci in zmagali so lonci Marije de Villasis ...!” “So okusnejši!” “Pš! Samostanska juha in nebeška zabela...! Ljubši so mi Curritini lonci! So tečnejši...!” “Kako to?” “Imajo duh po gnilobi...” In zasmejala sta se teta in nečak ... S temi prerokbami se je začela tisti dan večerja, leno, brez življenja. Villamelon je resno in slovesno molčal in pospravljal, kar so mu prinašali stre-žaji. Malo se je brigal za soprogo nemškega poslanika na svoji desnici in za dukeso de Bara na levici. Vsak čas je pogledaval jedilni list, umetno pisan na pergament v slogu sprednjeve-ških rokopisov, ter povpraševal strežaja: “Ali sem vzel od vsake jedi?” Njemu nasproti je sedela Currita, na njeni desnici nemški poslanik, na levici ekscelenca senor don Juan Antonio Martinez. Ta je bil sedaj Curritin zaupnik mesto odišlega Butrona. Currita mu je skazovala skrbno pozornost in je večkrat poltiho govorila z njim. Okrog teh oseb je sedela ostala družba; senor a de Lopez V-if: %! okrog sebe, da so ji dajali umetniški sijaj... In tistikrat so se ljudje začeli in se pritoževati; ianenadili so se, in vse je govorilo o tem dogodku... glasna nevolja se je zbudila. To ni bil več šum valov, ki pljuskajo ob obrežje, to je bilo burno bobnenje morja, ki buta ob skalovje ... Vsi so dobro vedeli, odkod piha veter, ki je zbudil to nevihto, vsi so vedeli, odkod je prišel prah, ki je naredil toliko blata... Ali izmed toliko poštenih mater, ki so obiskovale Curritine salone, sta le dve nehali hoditi s svojimi hčerkami v to družbo, izmed toliko poštenih mož je samo eden prepovedal svoji ženi to hišo, kamor hoditi je bilo že postalo skoraj obvezno, ker ... so uživali tamkaj tako prijetne urice..., ker je tamkaj določevala Currita pravila o “lepem vedenju”, in koder je bil sprejet v njen salon, je zaslovel, kot omikan, imeniten ... Nekega dne pa se je raznesla po Madridu neverjetna vest... Imeli so jo v začetku za neumnost, ki jo je iznašel kak brezdelen postopač iz Velozkluba. Ali izkazalo se je nazadnje vendarle, da je resnična. In povsod so govorili o tej novici, v salonih in predsobah madridskih palač po hodnikih zbornice, po ložah gledališča ... Ves elegantni svet se je začudil, zavzel, je postal radoveden. Vednobujna domiš Jjija Madridcev je na vse načine razlagala novico; eni so jo smatrali za politično spletko, drugi so menili, da je naperjena proti Curriti, zopet drugi, da je to poskus, zediniti pobožnost in CHICAGO, ILL female help CLERK TYPISTS Typing orders and some customers contact. General office work. Variety of duties. 5 days a week. Good starting salary and benefits. Call Mr. H. Sprys. TECHNICOLOR INC. 1333 W. Argyle. 275-7800 \ Chicago, 111. 60640 (169) REAL ESTATE FOR SALE CICERO 5 rooms, 2 bedrooms. Mod. thruout. Full basement, garage. $19,900. Must be seen. TECHMAN REALTY 749-0075 1 (169) BERWYN — All brk. style home— by owner. 2 Ige. bdrms. upstairs cer. tile bath., new crptg. in liv. rm. din. rm. and stairway. Hot water heat, fin. bsmt., wet bar, stainless steel storms & screens. Call 10-8 P.M. . 788-7494 (171) Pastorjeva in Valdiviesova. Nekateri gospodje so igrali tresillo, drugi biljard, senore so sedele svojem salonu in kramljale. Currita se je začudila kakor nedolžen golobček. Res? Kako me veseli! Imeli oodo duhovne vaje...!” Vse so se glasno zasmejale, Currita pa je nadaljevala z od-tritosrčno resnobo: “Gotovo! Ne šalim se! Nikar ne mislite, da hočem zabavljati! Saj je Marija tako pobožna ih zna vsaki stvari dati pobožno lice!” ‘Seve!” je pravila resnobno dukesa de Bara, “molili bodo rožnivenec...!” “Gotovo je prosila nadškofa, naj podeli udeležencem popoln odpustek...” “Ampak” — je prekinila Currita vse te zlobne šale — “kaj sa pravzaprav hoče ta sirota, ta Villasis...?” Gost, ki je prinesel novico, je pogledal na vse strani skrivnostno, senore so iztegnile vratove in radovedno odprle ušesa. “Pravi — pravi—, da hoče zbirati---------"poštene senore “Ah!” Dolgozateglo in začudeno je šlo po salonu. Kondesa de Albornoz je nedolžno pogledala kvišku in rekla: “Mene pa do danes še ni povabila .. Senore so se zasmejale in vzklikale vse vprek: “Mene tudi ne — mene tudi ne — mene tudi ne —.” 1903 - 1970 NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo, da je umrla naša ljubljena soproga, ljubeča in skrbna mama, dobra stara mama, tašča, sestra in svakinja, Ivana Staniša Svoje mile oči je prezgodaj zatisnila na svojem domu R.D. št. 3 South River Road, Geneva, dne 5. julija 1970 in odšla k Bogu v večno srečo. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete. Rodila se je 23. aprila 1903. Moreno, ki je sedaj zaokroževala svoje premoženje in poso-jevala po dvajset od sto, markiza de Valdivieso, ki za svoje trditve ni več navajala Paquita Velez, temveč Fermina Doblado, kondesa de Balzano, ki je živela ločena od soproga in se pravdala s sinovi, duk de Bringas, katerega so bila sodišča postavila pod nadzorstvo zaradi raz- sipnega življenja, don Kazimir Pantojas, dva navoizvoljena poslanca, ki sta ravnokar šele dospela iz provincije in ki ju je lovila Currita v svoje zanke, da bi ju pridobila za bodoče ministrstvo, Pedro Lopez, ki je plačeval svoj sedež pri mizi z dolgočasnimi članki v svojem listu Flor de lis, in markiz de Sabadell. (Dalje prihodnjič) OEVUI ZA SOLARJE Back to school! Imamo novo zalogo najpripravnejših čevljev za šolarje! Oglejte si pri nas ženske čevlje najmodernejših vzorcev. Pridite in kupite pri nas obutev za vso družino. Gotovo boste zadovoljni. STAN’S SHOE STORE 6107 St. Clair Avenue Phone: 881-5027 Pogreb se je vršil 8. julija 1970 iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je bila darovana sv. maša zadušnica za našo pokojnico. Potem pa smo jo prepeljali na pokopališče ALL SOULS (Vernih duš) in jo tam položili k večnemu počitku. S tem se prisrčno zahvaljujemo čč. gg. duhovnikom: Father Victor ju Tomcu in Father Jožefu Faležu za obiske pokojnice v bolnišnici in za podelitev sv. zakramentov. Msgr. Alojziju Bazniku za sv. mašo zadušnico in za molitev sv. rožnega venca ob truplu pokojnice. Father Victorju Tomcu še za pogrebne obrede v pogr. zavodu, Rev. g. Zajcu pa za asistenco pri sv. maši, za spremstvo na pokopališče in za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ji poklonili cvetje, ki ga je tako ljubila in vsem, ki ste darovali za sv. maše. Srčna hvala vsem, ki ste jo prišli kropit in ste jo spremili na pokopališče. Posebna zahvala tistim, ki ste prišli iz Kanade, da vzamete zadnje slovo od naše drage pokojnice. — Topla zahvala članicam društva sv. Jožefa za molitev sv. rožnega venca ob njeni krsti in za lepo cvetje. Prisrčna zahvala vsem, ki ste nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki ste nam stali ob strani in pomagali v dnevih naše žalosti. Posebno se za to zahvaljujemo Mr. in Mrs. Darinki in Leonu Debevec. Toplo zahvalo naj sprejme g. dr. Zimerman za izredno pozornost in trud pri zdravljenju pokojnice, kakor tudi bolniškemu osebju St. Vincent Charity Hospital. Hvala lepa osebju Grdinovega pogrebnega zavoda za lepo urejen in voden pogreb. Razposlali smo zahvalne kartice, če morda kdo radi pomanjkanja naslova te ni sprejel, naj nam oprosti in naj s to splošno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost! Nepozabna žena, ljubeča in dobra mama, ljubljena stara mama. tašča, sestra in svakinja, razdala si se v ljubezni do nas-hvala Ti! Žalujemo za Teboj in se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo. Ti pa si se že sestala s hčerko Ivano in sinovi: Jožetom, Štefanom in Majkom in boš z njimi skupaj uživala radosti večnega življenja. Spočij se od težkih udarcev življenja v ljubečem božjem varstvu. Počivaj v miru v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda Tvoje druge domovine! ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 Žalujoči: mož: FRANC hčerki: MARIJA, JOŽI por. CORNELY sinovi: FR ANC E, IVAN, LOJZE in SILVO SNAHE: VERA, ANICA in JUDY —- zet: RICHARD Vnukinje: BARBARA, MIRIAM, SILVIA in URSULA Vnuki: ANDREJ, FRANKIE, JOE, PATRICK, JOE in DAVID Svakinja: JOŽEFA — brat: JOŽE v Sloveniji OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio; Geneva, Ohio; Burlington, Ont. Cleveland, O., 2. septembra, 1970 Kanada; Slovenija. V 'V- h ■ v:v - '» ' ■ v,- ZADOVOLJNA DRUŽINA — Oposumčki se zadovoljno stiskajo na svojo mater v živalskem zavetišču pri St. Louisu, Mo., kamor jih je zanesel nekdo, ki je našel celo to družino v svojem smetnjaku. SAMA ZA SEBE — Igralka Ludmila Nova, katere pravo ime je baronesa Ludmila von Flaz-Fein iz Luksemburga, kaže v veselem trenutku svoje plesne sposobnosti na prostem v Londonu na Angleškem, kjer sicer nastopa z neko skupino. USPESNA J AHAČIČA — Mary Bacon je stara 20 let in komaj eno leto poklicna jahačica pri konjskih dirkah, pa je odnesla že preko 100 zmag. »•M l 1 » 1 I I H'T'i