Stajerske vesti. —š— Pregled ljudskega in meščanskega šolstva na Štajerskem za 1. 1911 ie izdal deželni šolski svet. Bilo je 21 javmh, 13 zasebnih meščanskih šol z nemškim učnim jezikom (torej niti ene slovenske!) Spodnještajerski Nemci jih imajo 6, Slovenci nobene. Javnih ljudskih šol je bilo: deških 60, dekliških 54 in mešanih 784, skupaj 898. Slovensko se je poučevalo na 277, nemško na 621 šolah. Enorazrednic je bilo 170, dvorazrednic 221, trorazrednic 161, štirirazrednic 117, petrazrednic 129, šestrazrednic 82, sedemrazrednic 17, osemrazrednica 1.. Nobene enorazrednice ni bilo (izven v avtonomnih mestih) v slovenskih šolskih okrajih Ormož, Ljutomer, Sv.Lenart, Zg. Radgona in Slov. Bistrica ter v nemških Arnovž, Fehnng, Feldbach, Radgona. Slovenci smo torej tu na boljšem. Vidi se pa tudi, da imajo Slov gorice najvišje organizirano šolstvo na celem Spodnjem Štajerskem. Zasebnih Ijudskih šol je bilo 54, od teh 5 slovenskih, tako da je vseh slovenskih ljudskih šol na Štajerskem 282, nemških pa 670. Razmerje šolstva je torej 1:2.3, prebivalstva pa 1:3.5. Od 222.599 šoloobveznih otrpk m pouka obiskovalo 3149 ptrok; od teh odpade na okraj Sevnico 480 (petina vseh!) Laški trg 389 (devetina!), Konjice 306, Kozje 303 (desetina). Ali merodajni krogi v prizadetih krajih mislijo na strašne posledice teh številk? Slovenske ljudske šole je obiskovalo 64.000, nemške pa 138.000 otrok. Med slednjimi je, če upoštevamo šulierajnske šole pri nas mpa ogromno število slovenskega delavstva po Zgor. in Sred. Štajerskem, gotovo še 5000 slovenskih otrok.