Katoliku cerkven list.
Tečaj /X.	I Ljubljani 24. malica travna 1866.	M J s! i7.
Miog reveža nieer sku&a, al pobožniga vender ne pozabi.
Zvečer po večerji sta sedela uboga, ali bogo-ljubna zaročnika Peter in An ca v svoji revni bajtici pri bornim ognji in sta sc med sabo pomenkovala čez svojo revšino, pri kteri sta pa vender vselej pridna in vesela bila. Kmalo po navadni večerni molitvi sta bila otroke spal spravila, de bi ne zmerzovali pri ču-mečim ognju, zakaj en sam terlilen čokič je na ognji tlel in razun tega nista imela trohice derv doma več. Lniga leta dolga zima je bila marljiviga Petra ogolu-1'ala, de si ni bil zadosti derv iz velikiga gojzda domu spravil. Skerbljivi oče tedaj, poprej ko se spat poda, glavo skoz majhno oknicc pomoli, dc bi vidil, če še sneži? in močno se razveseli, ko zagleda, de se je začelo dobro jasniti, de je hudi vihar potihnil in de sneg več ne piahta. Reče toraj ves vesel, akoravno je mraz ojstro bril, svoji skerhni Anci, de se bo drugo jutro zgodaj v gojzd podal, nekaj derv iskat. Kakor je bil sklenil, vstane tedaj prav zgodaj, opravi svojo jutranjo molitev, obesi sekiro za pas in gazi počasi po zmerznjenim več čevljev visokim snegu proti gojzdu, ter si večkrat v merzle roke popiha. Pod koraki mu sneg glasno hrusta, zakaj po njem se je bila poledica naredila. Kavno ko solnee svoje žarke čez sneg razlije in tako celo naravo osreberni, začne, poprej ko je v gojzd prišel, blizo pod potjo neko suho culo odsekovati, in se prav radostuje misleč, de se že pri nji doma za kotam greje. Ali odsekana mu smukne doli za neki germ, in ko on do nje plazi, de bi jo nazaj na pot privlekel, se mu pnmuzne, de sam po poledici zderči, in bi se bil naravnost čez pečino prekucnil in se gotovo ubil, ako bi mu nc bila Božja previdnost na pomoč prišla, ki je hotla, de je bil ravno na verliu pečine visok in močan hrast zrastel, za kterim se je nesrečnež ustavil. Akoravno je bilo tukej njegovo rešenje le malo zavarvano, ker si ni mogel nikamor pomagati, nc na pot nazaj priti, ker jc bila poledica opolzla in sterma, ne po pečini doli iti, ker je bila visoka in navpična, je vender vesel in iz serca Boga za to rešitvo zahvalil in ga prosil, de bi mu kako drugači pomagal in ga k svojcam domii nazaj pripeljal, se je molil in še je zdihoval k Vsi-gamogočnimu za rešenje; kar glej! nov strah, nova nevarnost skorej veči od perve! Zgladovan volk praska po snegu proti njemu in bi ga bil v tej lakoti napadel, ako bi se ne bila v nesrečnim Petru zlata vredna misel obudila, de naj hitro na visoki hrast spleza. To viditi, začne volk, kteriga je skozi več dni slabo vreme tako sililo, okoli drevesa zalezovati in se tiho plaziti; kar, čuda in veselje! plosk! se zderkne volk in ubit je pod pečino, Peter pa, od te
nove nevarnosti rešen, zopet zdihiic vesel k Vsiga-vidijočimu, zopet ga zahvali za to novo rešitev: ali samo to mu je še pri sercu in ga močno skerbi, kako bi sadaj na kolovoz nazaj prikohacal. Tako premi-šljevaje se mudi več časa na drevesu, ti r vmes večkrat kak zdililej k Bogu pošlje. V tem, ker je bilo vse lepo jasno, je začrlo »pomladno solnee žc dobro greti in okoli poldneva celo pripekati. Poledica sc začne tajati in cediti, in kaj se zj^o.li? Snežni plaz se izdere in zderči ravno mem drevesa, na kterim je Peter sedel, čez pečino, in bil bi reveža gotovo pod rob pahnil, ako bi se ne bil na močnim drevesu znaj-del. Al tako pa mu jc plaz še pot do kolovoza naredil in lepo pobrisal. Peter spozna očitno pumoč Bož-jo, ki ga je pred tolikimi nesrečami obvarovala, pogleda s hvaležnimi očmi proti nebcs.tni, ter se počasi z drevesa spravi, in po plazili poti zopet na kolovoz pride, in nted tem še culo izvleče. Zdaj pa jako s culo na herbtu proti domu korači. Od dalječ vidi ženo in otroke mu naproti iti. ker so bili v skerbi in v strahu, ter so močno trepetali, dc hi se očetu ne hilo kaj zgodilo. Ali, ga tigledavši. se močno razveselijo, in ko jim on vse pripetilo dopove, so vsi skupej pokleknili in glasno Boga za to rešitvo zahvalili.
\ nesreči zaupaj na Boga.
In gotovo ti pomoč po*ta.	1'iarg«.
ifrikaasho.
Iz listov gospoda misijonarja Joz. tiostnrrja od |s. listopada in 30
grudna lh.">.Y (Halje.)
Seli nam je precej zročil svoj šotor na visokim bregu ob votli v stanovanje, v kterim je ravno kar imel zbirališč. Dolgolas, černorujav šehov pastir kakor jelen urno steče in pripelje tolstiga ovna nam v dar. Berž ko smo ga z brodarji in služabniki po-vžili, je bil že drugi tukaj, in tako kol, pri kterim je bil privezan, do našiga odhoda ni hil nohenkrat prazen. Povabil nas je v svojo hišo. Gremo in že od deleč spoznamo sami otl sebe šehovo hišo: bila je namreč v sredi pekla (terga) in je visoko molela kviško zmed druzih hiš. Bila je iz samiga blata zidana, z blatam oglajena in z blatnim zidani obdana, ko so druge koče le iz durine slame narejene in s ternjem ograjene. Kavno de v divan (obiskovališe) stopimo in sc poklonimo, že pride za nami množica černoru-javih strežetov in prineso dolgih pip in pa vsakimu lindžan (skedeličico — bi rekel naperstnik) poln kave, kar se je od časa do časa ponavljalo, saj ko je kak nov gost prišel; zlasti se pipa nikoli ni spraznila in ohladila. Naše kremljanje je tikalo pašata, vojsko z Moškoviti, politiko in evropejske čuda. kakor parni-
ke, železne ceste, parobrode, daljnopise, itd., ker to so tem ljudem /goli čudeži, ki jih jim ie težko razjasniti. »Seli nas je pogosto v šotorji obiskoval. Podobe so tem ljudem kaj nevideniga. Zlasti veselje jim dela na-toropis z malanimi podobami iz živalstva, »se celo mirni šcli je pri levu in pri džirafi zaklical: agaib! fo čudo!) Zraven šehoviga šotorja smo bili mi svojiga postavili. Ko se je enkrat šeh z nekom naših v svojim lastnim šotorji pogovarjal, vžijem to priliko, smuknem v naš šotor, všipnent luknjico v platno in ga urno zrisam, de on nič ni tega vedil; zakaj ako bi bil kai taciga spazil, bi bil mislil, de zdaj je že po njem z močjo ,,zlobniga očesa '. Ze zjutraj nam je poslal kave, pečenih pišet, raznih jedil, rezancov t nudeljnov) z medam i. d. Zvečer enkrat nas je bil k velikim gostjam povabil. Ko smo velevali, je bilo v obcdnici na mizo nošeno fdokler gost ne ukaže, se ne prinese nič), tla so bile pregernjene, na sredo okrogla, za ped visoka miza postavljena, po mizi okrog je bilo belo, tenko platno zasukano, pšenični kruli prinesen, in pred vsaciga gosta je bila nekaka žlica djana. Ilečeiu nekaka žlica; ker žlica prav za prav ni bila; globina v nji jc bila namreč tako majhna in plana, de sc je komaj vedilo, s ktero stranjo je zajemati: njen konec pa je imel veliko, pravo biserno koravdo vdelano. Velika skleda je bila v sredo postavljena, pa nič krožnikov ne. Zdaj priteka več služabnikov z umivalnico v roki in z zlatarn obrobljenim pertičem o plečih, iu pred vsakim gostam pokleknejo, de naj si roke umije. Smo tedaj roke z mijlam dobro umili, miisulniani (ker tudi taki so bili povabljeni) so roko do komolca vestno oplaknili, kakor koran zapoveduje. Nato je vzel vsiki gost pert služabniku z rame, si je z njim roke obrisal in ga je dalje pri jedi ohranil. Ko smo svojo molitev obmolili in križ storili, musiiimani pa nhismiileu (v lložjiiu imenu) klicali, smo se po pregcrnjenili tleli s podkloiijenimi nogami i po turško) usedli. Juha je bila perva jed. Juha tedaj — pa taka žlica! — Vender če se človek podviza in sere n os t i ne zgubi, se da v s-- storiti — in mislim, de tisti dan nisim bil jedec zmed poslednjih. Kakor sim že rekel, je bilo belo zvito platno okrog po mizi položeno, česar rabe dolgo nisim vedil, jn sim ga pri miru pustil ( in duliio abstineiiduin ab aetu), dokler ni moj dehelolični, rujavokožni, černobradi protinožec velikiga kosa imenovaniga platna odkrojil in ga v usta jel mašiti, se pa vender! si mislim, ta platno jč -vender pa — pokosim tudi jest iu najdeni, de je bil nekak kruli, mehek ko platno in tciick kakor naši oblati, iz pseiiične moke pečen in silo prijetin. Nosijo pa zdaj jed za jedjo s toliko naglico zaporedama na mizo in spet odnašajo, de je človek z naj veči urnostjo komej tri grižljeje vsake vjel. Po juhi smo vse jedi iz velike sklede naravnost v usta nosili, na pol mehke in terde, do po make, pri kteri smo zopet k žlici segli. \ elika jed po tukajšnji navadi o velikih pojedinah je bila pečena ovca, ktera je bila vsa cela v veliki skledi prinesena in ji ni bila nobena kost zlomljena. Nič nismo noža potrebovali, temuč vsak je z roko kosove mesa iu kosti z ovce tergal in vlekel. Zopet je na-sledevalo nekaj vmesnih jedi, ki so vse prav dobro dišale, in so bile vse skozi prav močno zasoljene in ostupane: zakaj ti ljudje zlasti jedi ljubijo, ki v jezik i ii gerlo režejo. Na to pride spet cela ovca, ki je bila znotraj z vsakimi mnogimi dišavami napolnjena. Petnajst do dvajset jedil je bilo prinesenih in odnesenih. prejden so gosti rekli, de naj se prinese raj/., končna jed. Na to je bilo spet umivanje rok, kava in pipe, kakor pred jedjo. Jest sini sedel pri oknu, od koder se je v dvorišč vidilo. Ilila je žc noč.
\ elik oginj je bil prižgan in ne majhno število dečkov je okrog čepelo, ki so z vednim kimanjem kako versto iz korana peli. Za njimi je bil fadži z dva do treh seznjev dolgim drogam, ki je oplazil tisti"«, kteri nt kričal ali pa ne dosti glasno. Tudi so brali in pisali. Kteri nar bolj vpije, je nar boljši, mi je rekel musulman, zraven mene sedeči. Ni mi treba še pristavljati, de to je bila precej glasna šola.
Nar starji fare ua Kranjskim.
(Dalje.)
Fara sv. Kancijana v Kranji je perva v sredi Gorenskiga šteti; desiravno je še le v pismu I. 1355 imenovana, ko jo je patriarh Nikolaj avstrijan-skimu vojvodu Albertu zročil. Preddvor je po starim pismu že 1. 1156 svojiga duhovna imel, ko je patriarh Peregrin cerkev ondašnjo sv. Petra Vitrin j-skimu samostanu zročil; pa Voilalrik je v podpisu le duhoven (clericus) in litini bert v drugim pismu 1.1217 tudi le mašnik imenovan, namesti ko so drugi kakor fajmoštri fplebani) podpisani; to pričuje, de je Preddvor iz Kranjske fare odločen, ne pa starji kot Kranj, kakor nekteri vediti hočejo. Šmartno je imelo že I. 1 39 4 fajmoštra II e m b e r t a, T e rž i č je bil pred J. KIJ)!) pod Zttiškim samostanam, in Ko-vor je prišel I. 1400 pod Kostaiijevškiga, Vaklo pa hrani pismo papeža Klemena VI. I. I34S.
Kara Matere lložje v Cerkljah je tudi stara, v pismu leta 1156 je fajmošter lt i h er med pričami podpisan: z njo vred sta Sent-J ur in Ve lesov o ali I. 1221 ali saj krog I. 1300 Vclesovskimu samostanu zročena bila, kar Valvazor ne ve gotovo razsoditi. Kara sv. Marjete v Vodicah ima pismo od 1. 1256 hranjeno, ktero tudi otl njene starosti pričuje; iz nje je prišel Smlednik že pred I. 1550, in Šmartno pod šmarno goro pred I. 1562 po spričevali j i pisem.
Kara sv. Petra v Ha dol ic i je mati vsih cerkev v gornji Savski dolini; vender pisan« pričevanje od nje je po Valvazerji do zdaj le to, de je bila že preti I. 1370 v varstvu ortenbiirških knezov, in je potem pod avstrijanske vojvode prišla. Mošnje so bile že I. 1156 samesvoje, ko jih je patriarh Peregrin Tarvizinskimu škofu Volrikii dal, po besedi stariga pisma. Druge fare iz Itadoliške ločene so K ran j-ska gora pred I. 1464, Gorje in Za s p pred I. 1465, Dovje I. 1491, II le d I. 1514, Jesenice pred I. 1526, Holiinj pred I. 1571, kar se iz pisem najti da.
Kara sv. J ur j a v Nevljah se šteje starji, kakor Kamniška, in je tedaj mati cerkev v gornji Bistriški in Tuhinjski dolini; iz nje je namreč Kamnik I. 1232 odločen bil, za ktero mesto je nar starji fajmošter znan Manlred, po pismu 1. 1297. Komenda jc bila že I. N16 v rokah Joanitov, kteri viteški red se zdaj Malteški imenuje; Smartnu je bilo žc tudi I. 15N4 samosvoje. (D. «|,j
lio// nikomur Uolzan ne ostane.
Tukej jc sicer le čas setve in na unim svetu čas žetve, kjer prejme vsak po svojih delih; vender llog včasih že t ca dobro z dobrini povračuje, kar nam tudi naslednja prigodba spričuje. - Vlani sim liotia neki podoldan iti za velikonoč k spovedi, je pripovedovala neka gospa, in drugo jutro prav zgodej k sv. obhajilu, ker sim se bila še tisto jutro namenila s svojim možem peljati na deželo. Ililo jih je vse polno okrog
spovednice in mogla sim prav dolgo čakati. Že se je jelo mračiti, ko pridem na versto, kar priteče v veliki naglici mlada deklica in me za Božjo voljo prosi, jo pustiti k spovednici, ker se ji mudi in bi sicer zavolj sitne službe morebiti letaš ne mogla več opraviti svoje keršanske dolžnosti. Dolgo sim že čakala, pa vender zavolj Boga, si mislim, naj bo; bo pa tudi Bog meni raji odpustil. Komej deklica opravi, kar pokličejo spovednika urno k bolniku; duhoven vstane, in jez sim mogla brez spovedi domii. Skerbelo me je, kdaj bom zdaj pri spovedi, če hočem z možem drugo jutro na deželo; bil je že, se ve, zadnji teden! Povem mu torej, de hočem drugo jutro prav zgodej v cerkev; morebiti še opravim do sedmih. „Če te pa tikama do sedmih ne bo nazaj, pojdem pa sam, reče mož nekako nejevoljin, in ti ostani doma"! — Drugi dan sim bila že sicer ob petih zjutrej v cerkvi, pa Bog je že tako hotel, de ko pridem na versto, sim že slišala na gradu sedem zvoniti. Mogla sim torej, desiravno me je mikalo na deželo, ostati domii zavoljo Boga; bila sim potlej še pri eni sv. maši in pa pri sv. obhajilu. Potem grem domii mirna in prav res vesela v svojim sercu, zlasti ker me je tako težko stalo spolniti letaš svojo dolžnost. Ko pridem domii, strah in groza! — stanovanje je bilo polno dima in kadiii de sim pri vstopu skorej znak padla; ko sim vrata odperla, je sapa skozi potegnila in plamen švigne navkviško; in vidim de moževa postelja gori. Brez hrupa polivam naglo z vodo, ki sim jo imela doma po raznih posodah za umivanje in za kuho, in res le z Božjo pomočjo sim pogasila ogenj in odvernila tako neznano nesrečo. Potlej spušam počasi dim skozi okna, in pospravim vse v kraj, de še celo domači za to vedili niso. Tedaj spoznam, de je hil mož nepre-vidama, preden je šel, tleč klinček vergel na posteljo, ki se je sčasama vnel. Ko bi me ravno takrat domii ne bilo, ves trud bi hil zastonj. Ko hi bila šla ž njim na deželo, vse premoženje bi nama bilo pogorelo, in še vest očitala, de sva jih Bog ve koliko v nesrečo pripravila. O kako sim zdaj hvalila Bog«, de naj i je olel; kako mi je bilo žal zavolj nepoter-pežljivosti, v kteri sim čakala pred spovednico; kako sim blag rova I a malo postrežbo, ktera sim bila skazala zavolj Boga uni deklici! ..O Bog, kako dober si ti, sim rekla, tako majhno reč pa si tako obilno poplačal!' Kar se zavolj Bogii stori, plačila svojiga ne zgubi. — (Pius-Kal.)	A1.
Ogled po Slovenskim.
/* Ijubljane. Zastran »Govornika" naznanimo, de /daj precej ne bo izhajal, ampak z cačetkam cerkveniga leta spet, ako bo mogoče. Ta odlog ne toliko ložej zgodi, ker j,š o I, Prijatel" čedne in primerne pridige na svitlo nosi, na ktere častite bravce opomnimo, kteri bi ga morebiti se ne imeli. Prosimo pa gospode, kteri pripravne tvariue za naš „Covornik" imajo, in pa dobro voljo, naj bi jo nam pošiljali, de se zamore kaj pripravljati. Zlasti je želeti, de bi se več gff. pisavcov vdeleževalo, kakor v pervim letniku, ako se bo to delo nadaljevalo, kar je po naši misli po vsaki ceni želeti, zakaj pridig ni nikoli preveč, posebno ker ni lahko v kaki reči tako razločin kun kakor tukaj, ko eden želi tako, druffi tako, enitiiu je všeč tako, drugimu drugači; vsim pa nikoli ne, če bi tudi an-gelci pisali. Naj ho tedaj več tvariue, de si vsak poiše ir« zbira, kar misli de je primerno; sej v nemškim je saj na kupe pridig, in vend»r radi tožimo, de pogosto ne najdemo, česar bi radi. Ob svojim času bomo že naznanili, pri čem de je. — Pervi tečaj se še dobiva, kdor ga želi imeti.
* Prihodnjo nedeljo bi po vikšim povelji zahvala z» sklep miru.
Iz Teriica smo dobili naslednje verstice. Tukajšnji rojak, častiti gosp. Jan. Šlegel bog.slovc v 3. letu. ki je 10. t. m. v Teržiču za p!učuico umeri, je v svoji oporoki 1 zlat (cekin za 4 gld. 30 kr.) za afrikanski misijon, za kteriga je pisebno vnet bil, odločil, in mene naprosil, naj ga po njegovi smerti do častitiga vredništva „Danicea v Ljubljano za odlučeni namen pošljem. Pošlem Ti tedaj itd.
Tvoj odkritoserčni prijatel Franc Vohinc. Z Gorenskiga, 14. t. iii. Želje Grajanov, želje vsili Blejcov so bile, imeti bratovski altar. Duh časa in po-sebuo okolišine namreč so skerbniga dušniga pastirja, Graj-Hkiga gospod fajmoštra naklonile, v prid domače fare iu okolice ustanoviti poddružnico bratovšino Marijniga presv. Serca. Kako dobro so potrebe ljudstva po/.nali, priča lepo število bratov in sester iz domače iu druzih fara. Veselo je viditi moške in ženske pred podobo premile Device moliti; posebno veliko se njih pa shaja ob dnevih odpustkov iu ob svetkih Marijaih. Dozdaj smo mogli vse bratovske pobožnosti pri malo pripravnim stranskim allarii opravljati. Pretečcuo nedeljo so nam pa radoljski gosp. dekan blaffo-tdovili novi, prav lično v lladolici izdelani bratovski altar. Deklici in žene so za to zazelcuo slovesu >*t o-naž le in po zmožnosti olepšale cerkev, fan'je s» prosili d.voljena, s strelam redko slovesnost zvišati. Veliko število ljudstva, ktero je z vidni pazljivostjo podučljivi, prav printerjem ogovor čast. go>p. dekana poslušalo, iu le^i dar. na novi altar položen, v.-im zadisto kaže, da pobožnost Gorcncov Iti prazna. Ilvala tudi vsim tast. duhovnim gospodam, k. fco s svojo pričujočiiostjo pri tolagoslovljevanji altarja naznanili, kako globoko so vneti za tast naše l|iii>c Matere!
Med tim pa ko se v Grajski farni cerkvi, še bolj pa v Gorjah, na bohinski Deli iu v Zaspih za vsaki praznik kaj noviga iu lepiga vidi, ostane nar bolj znana cerkev Matere Božje na jezeru prazna z golimi stenami, starim velikim altarjam iu borno opravo. Kdor jo bolj na tank« osrleda, bo gotovo z menoj zdihnil: lliša Marije, pri i>.m bogastvu si vender le sirot na! Ko bi se ta cerkvica iu Božja pot z vsimi svojimi prihodki mniham, kteriga koli reda prepustila, v kratkim bi bilo vse drugači. Zelje ljudstva po novim velikim altarji, in po križevim polu, kteriffi še cerkev nima, se zmirej bolj slišijo, kdo de je kriv, ne morem vediti; upajmo pa, de bo pri obnovIjenji cerkvenih zadev, tudi cerkvica na jezeru znotrej novejši podobo za-dobila. —	_c.
Iz Celorra piše ..šol. Prijatel". de so ..Drn l»-t i lice" za I. 185« ravno kar dokončane, m obaegajo 2«) tiskanih pol. Drušlcvne bukve se bodo le tistim družnika* pošiljale, ki so za I. 1850 že plačali ali saj obljubili pri društvu ostati. Prosi torej društvo sv. Ilermagora, de naj bi Ictnino skorej odrajtali. kteri so še dolžni, ali pa saj naznanil, kdor misli odstopiti.
Miazgletl po keršanskim svelu.
Dunaj. 10. t. m. so pripeljali na Dunaj vkladui kamen za spominsko cerkcv, kteri je iz neke dupline na Oljski gori, blizo verta GcNemani vzel, po besednim izročilu ravn»» s tistiga mesta, kjer je Kristus govoril besede: „Moj Oče. vzemi od mene ta kelih terpljenja, vei.der ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!" Dans ga bodo z veliko slovesnostjo vložili,
* Družba sv. Sevcrina na Dunaji misli tudi Božjo pot v Ilim napraviti. Nar manj 15. moških se mora do 15. vel. travna oglasiti pri odboru tega društva (»Ntadt, GriinangergaNse), in 200 gld. v sreb. dvajseticah za celo pot plačati. Odhol iz Tersta ima biti 17. rožnika; 25 dni bo romanje (v pravim pomenu te besede) terpelo. O svetim Petru iu Pavlu bodo na grobih teb aposteljnov.
* V danajski nadšk« fii je smeraj reči pomanjkanje duhovnov, več duhovnij (fara) je brez duhovna in morajo od drusih bližnjih oskerbovane biti.
Uerno. Gosp, Kori Mehrman, kazališni pevec, avgs-burškiga verstva, ae je popolnama prepričal, de le v katoliški veri je zveličanje, je v minoriški cerkvi prestopil v naročje matere katoliške cerkve, potem je opravil dolgo spoved od celiga življenja ter je a svojo ženo vred k Božji mizi pristopil.	(Mas.)
V ostri goriški nadškofii se napravlja nova naprava ta issiužene duhovne, za ktero so darovali ogerski kardinal Scitovskv 20.000, ondotni kapitel 30.000, iu du-hovstvo te nadškofije 40.000 gold.
To rin. Ce»ar Napoleon hoče neki posredovati med Rimam iu Sardinijo, de bi se med njima spet edinost po-vernila. Perva stopinja bi bila, de naj piemonteška vlada prederzne proHtoverske časnike oberzda, kar se mende že razodeva. Govore celo, de bi turinski nadškof bil prečast. g. I barvat, Fran zoni pa kardinal. Pa to je se le govorica.
Rim. Zavoljo 4 ali 5 na Poljskim izpraznjenih škofij je mende že dognuno, de bodo dobile svoje škofe; še nektere druge ue manj tehtne reči so neki v dogovoru.— Tudi piše „Civiltu cattolicau od nove, boljši pogodbe, bi se ima med Rimam in Rusijo skleniti, — Spanjolska kraljica je mende nedavno imenitno darilo predrazih in naj umetmšj izdelanih cerkvenih reči poslala sv. Očetu, kar so Nj. Svetost tudi z darilam imenitnih reči odvernili. To so ima za znamnje boljši prihodnosti sa sv. cerkev oa Spa-njolskim.
Serbija. Po povelji iz Carjigrada se zidanje katoliške cerkve v Belim gradu ne le ne sme zaderževatl, temuč turški paša in serbska vlada de naj v lepi edinosti delo podperate.
II a rtu in, II. sveč. — 33. prosenca so novi misijonarji i/. Tirolskima v Hartum prišli, (kar smo že bili naznanili). Samo gosp. Staller se je mogel ver niti in je 16. sušca s prečast. škofam iz Patue v Indii v Terst prišel. V korosku sta g. Uurnič in atrojar Vulača mcrzlico dobila, pa bolezen ni biia nevarna, le zavoljo vratarskih Arabcov, ki so se bali okuženi biti ili jih niso hotli na kamele vzeti, sta mogla v Korosku ostati. Tesar Kleinhains in I arahsk kuhar sta jima v postrežbo ostala. Pol dne deleč so jim prečeši, gosp. Provikar t barko naproti prišl*. Priporočili so novince Materi Božji v lepi kapelici ua /goduji danici, ter so jih blagoslovili, potem so s solzami v očth rekli: „l.|ubi moji otroci! Vse nas z razprostrtimi rokami čaka; vinograd je tolik in delavcov tako malo; kaj? le samo dva mašnika? Jest bi jih saj deset potreboval!44 lionp. Provikar a gg. Piiherjem, Morlangam, učenikam llansalam, mizarjem fičerjrm in Albingerjem ho imeli poznejši nt Belo reko ili, drugi pa v llartumu ostati.
Kre 9 diea ma ioio.
Angelček v ar h.
V Zam«-u na Tirolskim jo bil pred nekaj dnevi velik ogenj, pri kterim ata bila dva otroka kakor a čudežem rešena. V kamerci pod streho neke hiše, ki je zgorela, fete spale dve 13 do I4letui deklici. Že je bil ogenj strop na več krajih pretgal, in še obe terdo spite, kakor spi nedolžnost, dokler se kos stropa ne podere, kteri ji zbudi. Naglo bežite obe proti vrata m, de bi se otele. Pa, strah in grota! — Ko vrata odprete, jima tolik plemen nasproti šviga, da ste zamogle le a nar večim (rudam vrata spet aapreti. O uboga otroka! kdo bo popisal, v koliki stiski sla tdaj bila? Vpijete, se jokate, roke ettfujete in salu-j« te. Oh zdaj bove zgorele, joj, to bo bolelo 11 V tem sta-
reji v misel pride, skoz okno skočiti, In al morebiti tako življenje ohraniti, če se tudi polomi. S silo tedaj vleče sestrico ia postelje, ki je bila ae sklenjena igoreti, In ji serčnost daje, kakor nar bolje more, de naj z okna skoči. Ta pa toži: Si ne upam, je tako visoko! Stareji ji odgovori: Bom jest naprej skočila, in ako meoi nič ne bo, pa ti za menoj, kaj ne, de boš? pa res, daj mi roko! S trepetam ji obljubi. Ni to aakliče stareji: Sv, angelček varh, pomagaj mi! in skoči a tretjiga nostropja na terdo pot, ki je bila bolj globoko še zmertnjena. Ker se je to precej v tačetku rgnja zgodilo, je bilo le še malo ljudi pričujočih, ktere je groza in trepet prešinil, ko so to strašno reč vidili. Komej do tal pride in še ležeča zakliče: „Hupf, Hannele, es hot mir nuit (nichts) gelhan, getraue dich nur, es hat mir nuit gethan; (to je: Skoči Hanca, meni se ni nič zgodilo, nič se ne boj, meni ni n>e)!! In glej, že ferči doli mala Hanca, in — „es hat auch ihr nuit ge-thaii" (tudi nji nič ni bilo)! Nobena ni bila čisto nič poškodovana.
Sim srečen otročiček, Zavanan, oskerbljen. Nebeški angelčiček Je x mano, je pri men*.
Pogube dušo brani. In fctraži mi telo. De kača me ne rani. De grom me vbil ne bo.
Njogove perutnice Me ognja varjejo, ko padem, me ročice Njegove vjamejo.
Lepo, lepo bom molil, O moj preljubi Bog! Ker angelca si »volil, De varje me nadlog.
Moj angelček, le vari Na duši, na teleti'. Pred budim me potivari, Pripelji do nebe».
MšrobUne.
Iz Kitajskiga za evropejee. O, Verner pišo is Nauking-ske škofije na Kitajskim tole:
»Velikonočno nedeljo sta mi prinesla dva mlada človeka s pomočjo čveterih sosedov šest ur deleo svojiga u-mirajočiga očeta. Celo noč so hodili in so me našli sjutraj pri neki keršanski občini kamor sim bil šel savolj drusih bolnikov. Starček je bil pri čisti zavednosti, se je spove-dal, prejel sv. popotnico In sr. poslednje olje in se mi jo potem s svetim veseljem zahvalil, rekoč, de sdaj pa rad umerje, naj že bo po poti ali doma, Komej so mladi ljudje nekaj maliga vsili, in še no prav počili, že sadenejo stariga očeta in ga domu nesd. Domu pridši pokleknejo, molijo molitve umirajočih, in ko sklenejo, sroči starček svojo dušo v roke svojiga Stvarnika". — To naj bi ai vseli tisti k sercu, ki v boleini toliko radi sv. sakramento odkladajo, de jih morajo drugI k temu opominjati, In se v nir silniši nevarnost postavijo, bres njih umreti.
MM darovi*
Za afrikanski mision.
Rajnki bogotlovec gosp. Janes Slegel 1 cekin. —
Pogovori 9 gg• dopluovavel.
tt. O: Prejeli; — g. K. v U: Skorej prejmete, če ie nikte; — g. C. pri u. P: Vse po*kerbljeno; — g. J. T. v it. Vj Prejeli» »stran govornika: hvnla »a prijavno »podbudo! »ieer gl. današnji „Ogled*.
M9uhov*he zadere.
V ljubljanski škofii. IN. t. m. je umeri mladi duhoven ia reda sv. Frančiška. O. Pij Uestrin. R. I. P.!
Odgovorni vrtdnik: Luka Jeran. - Zakinik: Joief Blatnik.