fiosoodarstvo. JŠganjekuha popolnoma prosta. — Financarji nimajo s kotli in žganjekuho nobenega opravka več. Beograd, 26. okt. Neprestano in opravičeno so se poslanci SLS pritoševali, ker je bila žganjekuha v Srbiji popolnoma pro*ta, a v slovenskih in hrvatskih krajih je bila pa na žganjekuho naložena visoka Irošarina. V Srbiji niso imeli financarji prav nobenega opravka z žganjskimi kotli, tam je lahko «pekel seljak rakijo« (kmet kuhal žganje), kakor je hotel. Nihče ga ni nadziral, nihče žikaniral. Čisto drugaee je bilo pri nas. Poslanci SLS so neprestano zahtevali izenačenje. To se pravi: če smejo Srbi in Makedonci popolnoma prosto kuhati žganje in nimajo financarji tam nobene pravire pečaliti kotie, naj se te ugodnosti upeljejo tudi pri nas. Finančni minister se je konečno vendarlc udal. Kakor smo že pisali, je dne 9. oktobra 1923 predložil narodni skupščini zakonski predlog, po kojem se spremeni dosedanji zakon o trošarini, oziroma žganjekuhi. Na strani 8, pod št. 15, čitamo: Trošarina na žganje se plača samo za ono količino, koja se proda, a plačevanje trošarine na žganjekuho se ukine. Od hektoliterske stopnje alkohola prodanega žganja se plača 20 D. «Kot žganje se smatra destilat gošče od sadja itd.« — Tu je bilo izpuščeno: vinske in sadne droži, tropine in pokvarjeno vino. Poslanci Vesenjak, Žebot in Pušenjak so pri glavni razpravi in pri podrobnem posvetovanju stavili predloge, naj se tudi vinske drože in enake tvarine določijo med ono tvarino, ki je prosta tro ¦šarine. Po hudem dvadnevnem boju se je našim po^lancem posrečilo, da so dosegli tudi to ugodnost. Te dni bo državni zbor ta zakon sprejel v celoti. Ko bo kralj novi zakon podpisal in bo minister obja~il besedilo novega zakona v «Uradnem listu«, bodo finanearji izginili od žganjskih kotlov. Vsakdo bode smel žganje kuhati popolnoma prosto, kakor se danes kuha svinjska piča ali perilo. Ne bo treba nobene prijjave in tudi nobenega plačila državi za žganjekuho. Ta določba bo veljala tudi za one, ki kuhajo žganje za prodajo. Trošarino bo plaeal v bodoče pri žganju, ki ga proda kmet, samo oni, koji žganjc kupi. Kraet bo trošarine popolnoma prost. Zakon se namreč glasi: «Na žganje, skuhano iz lastnega sadja ali vinskih droži, plača trošarino samo ona oseba, koja kupi žganje od pridelovalca, ali ga dobi na kak drug način.« Poslanci Jugoslov. kluba so iudi ob tej priliki ostro kritikovali vlado, ker določa, da financarji inorajo luknjati žganjske kotle. Poslanec Žebot je pred celim (inancnim odborom osmešil finančno upravo, ki izdaje take nesmiselne in škodljivc naredbe. Finančni rnini«ter jc izjavil, da bo takoj obvestil finančne oblasti v Sloveniji, naj nehajo z luknanjcm kotlov. Naši poslanci so dosegli tudi lo, da bo staro, za prodajo določeno žganje, od kojega se je plačalo običajno trošarino pri dosedanji žganjekuhi, prosto nove trošarine. V veljavo bo stopil novi zakon, ko ga bo kralj podpisal in ko bo razglašen v «Uradnem listu.« V «Slov. Gospodarju« bomo pravočasno poročali o celi zadevi. Gotovo pa je, da se bo po novem zakonu lahko prosto kuhalo žganje že okoli 1. januarja 1924. JESENSKO OBDELOVANJE ZEMLJE. Zboljševanje zemlje pomeni zboljševanje in povečanje naših dohodkov. Dohodke kar najbolj zvišati je naša želja in naša neobhodna gospodarska potreba. Gospodarskc in socijalne razmere nas silijo, da poiščemo vsakršen pripomoček ter ga uporabimo v našo dobrobit, da ne propademo. Če se hoče naš kmet vzdržati v gospodarskem ravnotežju, se mora tudi nekoliko modernizirati, kakor je to navada pri naprednejših narodih. Na Ceškem izštudira kmctski sin visoko gospodarsko šolo, da potem boljše kmetuje na domačem posestvu. Tak študiran kmetski sin gotovo bolje zna, katere gospodarske vzvode mu je napeti, in katere prilike izkoristiti, da lažje gospodari. Kmeta in sploh vsacega človeka živi edinole zemlja in le njo se mora izkoriščati v najvišji meri. Poljedelec črpa svojo zemljo navadno samo iz zgornijih rodovitnih plasti, dobičkaželjni industrijalec pa jo raziskuje tudi po več metrov globoko. Cela zemlja na glol)oko in široko nam torej lahko koristi s svojimi prikritimi in odkritimi zakladi. Kakor industrijale:- preizkusi vsebino zemlje v globočini, prav tako je tudi potrebno, da kmetovalec dobro pozna svojstva tistih plasti zemlje, ki jih hoče izkoriščati. Za kmetovalca pfide le zgornja rodovitna plast zemlje v poštev. Od te rodovitne plasti moram plačevati davek, najsi jo izkoriščamo ali ne. Zategadelj trpimo veliko škodo, ako svoje zemlje ne izkoriščamo v zadostni meri. Iz zemlje bi se dalo mnogo več izčrpati, ako bi jo intenzivnejše obdelovali. In po mcrilu, po katerem kmetovalec izkorišča svojo zemljo naj bi se ocenjevale njegove zasluge za človeški rod. Ako hočemo, da nam bo zemlja obilneje rodila, jo moramo napraviti na kakoršenkoli način rodovitno. V vsaki zemlji se nahaja več ali manj hranilnih snovi, ki čakajo samo ugodne prilike, da morajo služiti človeku ali drugim živiin bitjim v uporabo. Te aranilne snovi pa se nahajajo neraztopljenc v nižjih plasteh zemlje, ki jih ne obdelujemo. Obdelovalna plast zemlje pride pogosto v dotiko z zrakom, ki jo razkraja in prevaja hranilne snovi iz neraztopne oblike v raztopno obliko. Zrak, voda in toplota so činitelji, ki spreminjajo vse stvari na svetu, prav posebno pa še našo zemljo. Če tudi hočemo, da se katera stvar spremeni po svojih lastnostih ali materiji, jo moramo izpostaviti tem prvinam (elmentom), katerim se tudi najtrši kamen in železo ne moreta ustavljati. Izpostavijajmo torej našo zemljo mogočnim vplivom teh prvin kot naših vrlih sodelavcev in napravili jo bomo bolj rodovitno. To izpostavljanje vršimo z vsakim oranjem, zlasti pa z globokim oranjem v jeseni. Z globokim oranjem zemlje spravimo na površje spodnjo še nerodovitno in mrtvo plast zemlje. Na površju se bo ta mrtva zemlja pod vplivom zraka, vode in toplote spremenila sčasoma v rodovitno in rahlo ter na ta način povečala rodovitno plast zemlje. Samo posebi je umevno, da bo takšna debelejša rodovitna plast donašala tudi večje dohodke. Kjer je več hrane, tam se lahko prehrani tudi več slvari. Korenine rastlin se bodo v tej globoko zrahljani zemlji bolje razvijale in sprejemale potem takem tudi več hrane, kar bo imelo posledico, da bomo dosegli obilnejši pridelek. Dobro je takšno zemljo tudi primerno pognojiti in sicer z lahko raztopnim gnojem, to je n. pr. dobro razkrojenim hlevski mgnojem. V tej novi plasti v začetku ni mnogo hranilnih snovi raztopljenih. Tekom par mesecev se to ne more izvršiti, ampak je treba k (emu dalje časa. V prvem letu še torej takšna zemlja ne bo dala rhnogo več koristi; zato si moramo pomagati z drugimi sredstvi, dokler ne postane bolj rodovitna. — Vremenski vplivi delujejo sicer neprctrgoma, toda počasi. Vpliv narave obstoji v tein, da se v mrazu vse snovi krčijo, na toplem pa raztezajo. Temu se ne more mo drugače ustavljati, kakor če se jim odtegnerao. To bi bilo mogoče samo v veliki globočini zemlje, kjer so ti vplivi manjši, ali pa v deloma neprodušno zaprtem in popolnoma praznem prostoru. V rnrazu se torej zemlja skrči, ko pa pride nenadoma toplo vreme, se ista raztegne in pri tem pretrga in razpade. V zraku se nahaja kisik, ki razkraja in pospešuje razpadanje. — Zračni kisik okisuje in s tem spreminja. Sprominja nam potemtakem tudi našo zemljo in v njej se nahajajoče hranilne snovi. Naši navadni kmetski plugi niso baš za globoko obdelovanje zemlje najbolj sposobni. Za to svrho so boljši novejši sistemi, kakor jekleni Sackovi plugi, ki so v rabi pri vseh večjih in naprednejših poseslnikih. Ti plugi so tudi zelo enostavni glede izdelovanja in popravljanja. Z večjimi plugi se lahko orje tudi črez 30 cm globoko. Imamo pa tudi nalašč za globoko oranje pripravne pluge z dvema lemežema. S tem se orje do pol metra globoko. Imenujejo se Sackovi rajolni plugi, h kalerim je treba vpreči seveda dva para čvrste vprežne živine. Vsak večji poseslnik ali vsaka vas bi morala imeti vsaj po en takšen plug, ki bi oral zemljo od soseda do soseda. Zorana zemlja se pusti v surovih (debelih) plasteh ali brazdah ležati skozi zimo ter se šele v spomladi prevlači ali plitvo preorje in obenem pogndji z dobro razkrojenim hlevskim aii umetnim gnojem. Z jesenskim oranjem zatiramo tudi nadležni plevel. Zgornja plevelna plast pride z globokim oranjem v nižje plasti zemlje, kjer se plevel vsled pomanjkanja zraka zaduši in polagoma segnije. Za zemljo, poraščeno s plevelom je torej globoko oranje v jeseni posebne važnosti. Ivan štampar, ekonom grajščine Ormož. Za lastnike žrebcev. Po določilu zakonitih predpisov se ra/glaša, da morajo lastniki žrebcev, ki hočejo v prihodnji plemenilni dobi to je v letu 1923 pripuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, priglasiti te žreb-ce nazpozneje do 10. decembra 1923 pri onem okrajTiem glavarstvu {polit. ekspozituri,, mestnem magistratu) v čigar okolišu stoji žrebec. Žrebec naj se pri•glasi pismeno in se naj naznani ob enem: a) ime: prilmek m bivališče žrebčevega laslnika, b) pasma in rod, starosl in barva, kakor tudi kraj, kjer stoji žrebec. Za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti se v splošnem ne daje dopustila. Svoječasno se bo razglasilo, kje in kedaj bode piegledovala licencovalna komisija pnglašene žrebce in dajala dopustila (licence). Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca novembra sledeča predavanja na Štajerskem: V nedeljo dne 4. novemDra: 1. Št. Vid pri Ptuju, o bolezni kmetijskih rastlin, Zupanc J. 2. Konjice, o kmetijstvu, Šlambcrger. V necleijo, dne 11. novembra: 1. Kaplja, o živinoreji in sadv irstvu, Wernig. 2. Sv. Lovrenc, okr. Ptuj, o bolezni i-inet. rastlin, Zupanc. 3. Kostrivnica, o kletarstvu in o sadjarstvu, Štamberger. KURNIK. Vsaka kmetska hiša, ki je urjena glede gospodarstva vzorno, ima tndi kurnik za svojo mnogobrojno perutnino. Praklično urejen kurnik služi dobro domačži perutnini sploh, posebno pa kokošim. Vsak količkaj vzoren hišni gospodar si ga je že omislil ter ustregel želji svoje žene ter gospodinje. Kurnik ti priporočam iz raznih razlogov. Med temi je eden prvih ta, da ustreže naravnim nagonom kure. Vsaka stvarca pod milim nebom ima svoj dom, svoje dnevno zavetišče in nočno bivališče. Ptica se usede na večer vselej, ako ni ovirana na taisto mesto. Zajec si poišče taisto ležišče, lisica taisto luknjo, stvarca za stvarco taisto prenočišče. Enako išče med drugo domačo perutnino tudi kokoš taisto prenočišče in če se ga je privadila enkrat, ga ne z lepa, temveč le prisiljena izmenja. Prenočila bo sicer pod domačo streho tudi brez kurnika, a kako se jej godi pri iskanju prenočišča pred počitkom in v počitku — je druga. Pogosto na svoj navadni -proslor, če ni kurnika, ne more ob pravein času in. ko se je enkrat že srečno usedla k zaželjenemu počitku, jej sedaj to, sedaj ono ne da miru. V kmetski hiši je zmiraj opravka dovolj, in celo preko glave. Če mora kokoš prenočiti izven kurnika, doživi neredko, da še ni miru, ko ima glavo vlaknjeno pod peruti mora bedeti, se celo splaši in se mora premesliti. To se jej prigodi tem večkrat, ker se poda samo k počitku. Pri tem išče kokoš taiste tovarišije tudi ponoči, v kateri je preživela čez dan. Že iz tega stališča li priporočam kurnik, da zamore kura po svojem naravnem nagonu poiskati mirno prenočišče, poiskati, kedaj jej je ljubo in ko ga je en- krat našla, ni primorana, ga zapustiti . Nadalje ti priporočam kurnik radi snage, ki jo ljubi kokoš sama in *je umestna za kraj, kjer prenočujejo kure. Iz kurnika lahko blato hitro odpraviš in gotovo ne ugaja nobe nemu, ako naleti na kurje blato v kraju, v katerem prenočujejo kokoši posamezno. Lažje kure pregledaš ter prešteješ, ako se zbirajo skupno v kurjaku. Hišna gospodinja ali dotična oseba, koji je izročena skrb pri hiši za perutnino, navadno pogleda n* večer, če je doma pernata žival in pri njej vse v redu. Če želi izbrati katero živalco za domačo rabo, ne bo jej treba iskanja po kotih ali na jutro dirjanja po drorišču, da jo ujame —. Omeuiti pa moram. da priporočain kurnik, da ležejo kure na gotovih porstorih, jajca lahko najdeš, prešteješ in jih odločiš za katerokoli uporajbo. Ni ravno prijetno, če ležejo kokoši, a ne ves, kje. Če rabiš jajce, a ga moraš le iskati, da še večkrat ga iščeš zastonj. Če bi se naj jajca uporabila v kuhinji, ali podlegia, pa ne veš kako stara so in mcgoče celo pokvarjena. Častitamo tistemu vzornemu hišnemu gospodarju, ki je priskrbel svoji ženi in gospodinji na ljubo, sebi pa v domačo korist kurjak na ta le način: Postaviti je kurnik kolikor mogoče na toplo, da pride do njcga loplota iz živinskega hleva in kjer to ne bi bilo mogoče, ga je zgradili vsaj tako, da mu je preskrbel ob strani dvojno steno iz desk. Med te stene je uložil žagovino, dobro suho listje, slarao, mrvo, da niso kokoši i?a mrzlem. Kurnik je razdelil v tri dele: Vsak del ima tla iz desek. Te tri drle jc zopet razdelil po slcnah iz desk v loliko oddelkov, kakor mu kaže za doinačo polrebo. Kurnik si je tako izdelal, da ga lahko čisli od povsod. Spodnj'i del kurnika s svojimi oddelki je določil za piščela (inajhna in cnlrasla), ki prcnočujejo sedeč na tleh in da iiuajo dovolj toplolc, jim je po lesenih lleh natrosil, ali slabega sena, ali žagovine. Posebno dobro je obil la del kurnika z deskami in vsuk oddelek pre-. skrbel z dobrimi duricami, koje nosijo luknjice, radi zračenja. Te luknjice ne smejo bi(i tako velike, da bi zamogla v oddelek podgana, ki si rada privošči pišče za piščetom  Drugi, srednji del kurnika je razdelil p« stenah iz desk v oddelke, kalerih nesejo kokoši. 4—5 kokoši ima- jo eno gnezdo iz sena ali slame. Na gnezdu leži kako staro ali ponarejeno jajce, durice teh oddelkov si je naredil iz lat, da se posamezni oddelki lahko zapro. Tretji — zgornji del kurnika pa je določil za prenOčišče svojim kokošim. Obdal ga je tudi z latami, a tako ozko, da da se ne more vanj splaziti dibur. Na tem delu so dvojna vrata, ki se lahko zapro. K enim vratom vodi deska s povprek pribitimi hlodi, na tej deski hodijo kokoši k počitku. Druga vrata se odprejo pri snaženju. Na lesenih tleh je polrošena žagovina ali nekaj slame ali listja. Late, na katerih sedijo kokoši po noči, so 5 do 6 om široke, ob robih okrožone, lahko se izvlečejo ter osnažijo, vse v enaki visokosti in kakor potrebno za pasmo, med seboj oddaljene. Gospodarju, ki si je napravil takole opisani kurjak — častitamo. (Kurjerejec iz samostana). BOLEZNI VRTNICE. Kot sredstvo zoper plesnjivca rabiš poprej zoper Pri nagli spremembi vremena sporaladi, v poletju in v jeseni nastopijo pri vrtnici bolezni, ki uplivajo »kodljivo na njeno rast ter cvet. Ako te bolezni nastopijo močno, kakor ravno v tekočem letu, ko sta se soluce ler dež pogosto ter naglo menjevala, trpi listje, cvet, in nežna mladika na kroni. Zoper te bolezni je treba branili vrtnico,, če pa je že napadena, že bolna, jo ozdraviti, ali vsaj omejiti razširjenje bolezni. Oglejmo si v tej razpravi razne bolezni vrtnice bolj natančneje, pa tudi sredstva, koja moramo uporabiti, da na vrtnici nastopajoče bolezni uničujemo. Ena najbolj znanih bolezni je rja. Ta bolezen nastopa raznovrstno v raznih letnih časih. Spomladi se pokaže rja na lanskih vejlcah in med njimi ter novimi mladikami, kot rdeče-žolta gliva (goba), ki se, če se je človek dotakne le količkaj, razkadi v prah. To glivo je treba uničiti kolikor mogoce zgodaj, sicer se razširi na peresa. Ako je ne uničiš, nastopi v poletnem času na spodnji strani peresa v rdeče-žolti barvi in v jeseni v črno rujavih pikkah, ki prevlečejo listje, ga uničijo, ter ovirajo rast vrtnice. Sredstvo zoper to bolezen svetuje nam znani Rosist Verdier sledeče: Zmešaj 200 gramov v prah stolčenega žvepla in ravno toliko apna v loncu ter prilij 3 Htre vode. To zmes kuhaj in mešaj deset minut, pusti jo ohladiti in tekočino shrani v steklenice, katere zamašiš dobro. Pri uporabi vlij 1 liter te tekočine v 100 litrov Tode, in to dobro zmešaj. Voda postane začetkom zelena, potem belkasta. S to tekočino poškropi od omenjene bolezni napadene vejice ter peresca. Škropi samo zjutraj, najbolje pa zvečer. Celotno omenjeno delo si prihraniš, ako spomladi ko ta bolezen začne nastopati, očiščiš vrtnico rdeče-žolte glive in če se najde slučajno že razširjena na peresca, odrežeš takoj dotična peresca, ter jih zažgeš. Druga bolezen, s katero so imeli opravka gojitelji vrtnic posebno to deževno leto, je plesnjivec. Ta bolezen nastopa na obeh straneh peresca in iia nežnih mladikah. Nežne maldike izgledajo po tej bolezni sivkasto, peresca belkasto. Peresca se krčijo in so polna mehurčkov, popek ter cvet umazana. Plesnjivec napada kaj rad ter močno vrtnico. V vročem poletju, v naglih spremembah podnebja ter po mrzlein deževju in je zmožen vrtnico uničiti popolnoma — bolje rečeno zadušiti. rjo vrtnice omenjeno tekočino. Uporabiš pa lahko tudi solnato vodo, katero sestaviš iz 1 kg soli in 15 litrov vode. S to vodo vrtnico poškropiš. Ako to škropljenje izvršiš koj spomladi, ko so nove mladike dolge kakih 5 cm in ko še bolezen ni nastopila, jo boš zabranila gotovo. Je bolezen že vidna, je dva do trikrat potrebno škropljenje, da izgine plesnjivec. Tretja bolezen vrtnice je peronospora. Ta bolezen nastopi v majhnih, rjavih pegah na zgornjem delu peresca. Rujave pege imajo različno velikost ter so navadno okrogle. Samo ob sebi razumljivo, da bo skrbna vzgojiteljica vrtnic se potrudila, rešiti svojo ljubljenko te bolezni ter jo ozdraviti. Da se ti posreči ta trud ter delo, raztopi 2 kg kupfervitriola v 20 litrih tople vode in 2 kg apna v 20 litrih mrzle vode. Oboje zmešaj, prelij skozi platao ter prilij 100 lilrov vode. To zmes preskrbi nekaj dni pred uporabo. S to tekočino s tanko brizgalnico poškropi od te bolezni napadene vrtnice. (Toliko o bolezni vrtnic. Prihodnjič dalje — samostanski vrtnar). ŽITNI TRG. Neurejene promelne razraere v naši dižavi in naša hestalna valuta sta veliki oviri v meduarodni Irgoyini, ker izključujeta vsako resnejšo kalkulacijo inozemskih kakor tudi domačih trgovcev. Na inozemskib trgib pa je nastalo zopet resna konkurenca, ki je vsaj za nekaj časa naše žito izpodrinila. Konkurira z nami posebno Ogrska z moko, Rusija pa s pšenico. Ruska pšenica je odlične kakovosti, presega v tem oziru celo našo banatsko, obenem pa je zelo po ceni. Zato pa je predpogoj, če hočemo naše žito prodati v inozmestvo, da cene znižaiuo. To še večina prideluvaleev v Banatu in Slavoniji ni uvidela, pa radi tega Uidi Irgovina v večjom obsegu počiva. To stanje bo trajalo tako dolgo, ddkler ne bo cena našemu žitu padla do one višine, kakor jo ima žito v drugih državah. Urediti bo se pa moral tudi proinet, ker radi poinanjkanja vagonov izvoz po železnici silno počasi napreduje. Za žitno trgovino je edino ugodna zveza na sever, s Čehoslovaško in Avstrijo, ker je vodna pot po Donavi veliko cenejša in hitrejia, kakor železnica. Utrditi pa se bo moral tudi položaj dinaija na inozemskih borzah, ker je dosedaj neprestano nihanje vrednosti dinarja siluo oviralo trgovino. Na našem žitnem trgu tedaj vlada vsled izostanka inozemskih kupcev precejšnjo mrtvilo. Izmed domačih kupcev kupuje žito edino še par mlinov, ki imajo že od prej sklenjene velike pogodbe z inozemskimi firmami, pa morajo sedaj svoje obveze izpolniti. Drugi mlini pa imajo že moke namlete dovolj za celo zimo ter rajši čakajo na padec cen. Pomanjkanje denarja tvori veliko oviro, vendar pa se je že večina prodajaleev prilagodila razmeram tako, da dajo tudi v°A.je količine na dolg, seveda proti primernim garancijam. Cene so bile na trgu sledeče: Moka nuiarica, v začetku 555 dinarjev za 10 Okg, pozneje pa 540 dinarjev. Bačka moka je bila nekoliko dražja. P š e n i c a je od zadnjega tedna znatno padla. Banalska pšenica se dobi že po 330 dinarjev 100 kg, slavonska je nekoliko dražja. Cena pa že nepreslano polagoma pada. Koruza. Na trg prihajajo večje količine slare koruze, za katero pa vlada malo zanimanja. Prodajala se je po 250 do 260 dinarjev 100 kg. V veiikih količinah se je pojavila na trgu nova, letošnja izluščena koruza, umetno posušena. Cena 240 do 245 dinarjev za 100 kg. Koruza v klasju se je prodajala po 150 do 160 din. 100 kg, natovorjena na vagon. Oves je zopet padel. Cena 220 do 250 dinarjev za 100 kg, vendar ga ni nihče kupoval. F ižol. Trgovina s fižolom vsled padca cen počiva. Mnogo trgovcev je, računajoč, da bodo cene šle navzgor, pa ga raje drže v skladiščih, ker bi pri prodaji izgubili ogromne svote. Zelo se Irguje sedaj s krompirjem. Beli krompir se ponuja \ Slavoniji in Podravini 100 kg po 100 din., natovorjen na vagon; iz Slovenije pa prihajajo ponudjbe na velike količine rumenkastega krompirja po 115 dinarjev za 100 kg. Izvaža se krompir v neznatnih količinah, večinoma v Grčijo, preko Gjevgjelije. V Avstrijo se ga ne izplača izvažati, ravnotako ne v Čeboslovaško. Slovenski krompir kupuje v veliki množirii Backa, kjer je letos krorhpir zelo slabo obrodil. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 83 do 84 in pol D, 100 francoskih frankov slane 495—500 D, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1175—0.1180 D, za lOO čehoslovaških kron 248 do 249 D, nemške marke ne notirajo in za 100 laškib lir 378 do 380 D. V Curihu znaša vrednosl flinarja 6.50 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dirarja padla za 37 točk.