NOVI TEDNIK ST. 24 LETO 56 - CELJE, 14.6. 2001 - CENA 300 SIT Zgovorna urednica NT Tatjana Cvim Urednica NT Milena Brečl Če ne že k^ edini, ki se še vedno niso po- vezali v katerega od večjihj poslovnih sistemom, čaka do' konca leta pomembna odlo- čitev. Iztekel se bo namrefi rok, do katerega morajo v skld du z zakonom ponuditi v od kup 40 odstotkov osnovnega kapitala, ki so ga pred tremi leti, da bi se obvarovali Mer^ catorjevega prevzema, odku^ pili sami in ga rezervirali z^ strateškega partnerja. ■ Pet let celjske podružnice | Celjska podružnica Nov^ Ljubljanske banke bo prihodi nji ponedeljek s tradicional^ nim sprejemom za poslovn^ partnerje proslavila peto ob^ letnico delovanja. Poleg pred; sednika uprave NLB Marka Voljča in direktorja podruŽ niče Borisa Završnika bo go stom spregovoril tudi glavn ekonomist banke Franjo Štib lar, ki bo predstavil ekonoiB ska gibanja v državi in tudi' celjski regiji. J K Št. 24.-14. junij 2001 GOSPODARSTVO 7 Banka naj ostane slovenska Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marko Voljč je v pogovoru s celjskimi gospodarstveniki ocenil model privatizacije - Zavarovalnice čakajo na nov zakon Mačin privatizacije državnih bank ,0 pomembno vpHval na razvoj banč- j§tva v Sloveniji in tudi na celoten ospodarski razvoj države, je na sre- jnju kluba celjskih podjetnikov Zla- jfog, ki je bilo namenjeno pogovo- II o lastninskem preoblikovanju ter rocesih povezovanja v bančništvu 1 zavarovalništvu, prvič javno ko- lentiral nedavno sprejet program pri- itizacije bank predsednik uprave No- c Ljubljanske banke Marko Voljč. Model privatizacije je po njegovem kom- [omisna rešitev - ni idealen, ni pa tudi IcŠen, da bi naredil veliko škode. Vlada je pustila veliko odprtega prostora, za- ije težko predvideti, kakšna bo lastnin- a struktura največje državne banke čez 10 leto ali več. Osrednja neznanka je irašanje, kdaj, kako in komu bo država odala svoj četrtinski delež. Marko Voljč eni, da bi Nova Ljubljanska banka, ki gotovo tudi institucija posebnega na- dnogospodarskega pomena, morala os- tati v večinski slovenski lasti. TUdi ključ- ne banke zunaj so v rokah nacionalnega kapitala, zakaj bi bila Slovenija pri tem izjema. Tuji lastniki bodo skrbeli za stra- teške interese svojih komitentov in ne slo- venskih, je prepričan Voljč. »Če bi bila, na primer. Nova Ljubljanska banka v ve- činski lasti belgijskega kapitala, potem pri nakupu ene od hrvaških pivovarn ne bi pomagala slovenski pivovarni, ampak belgijski.« Da potrebuje Slovenija po eno do- bro domačo banko in zavarovalnico, se je strinjala tudi predsednica uprave Zavarovalnice Triglav Nada Klemen- čič. Opozorila je, da bi tujci, ki se v Novi Ljubljanski banki zagotovo ne bi zadovoljili le s tretjinskim lastniškim deležem, ki jim bo v prvi fazi ponujen v odkup, ampak ji bodo hoteh zavla- dati v celoti, skupaj z banko dobili tu- di pomembne podatke o slovenskih pod- jetjih oziroma slovenskem gospodars- tvu. Klemenčičeva je prepričana, da bo takoj po privatizaciji bank na vrsti še privatizacija zavarovalnic. Pričakuje nov zakon oziroma program, kakšna bo njegova vsebina, pa za sedaj v zava- rovalnicah le ugibajo. Pomembno pa je, da bo vlada morala upoštevati sta- lišča ustavnega sodišča v zvezi s prvot- nim zakonom in si bo lastniški delež lahko določila le v mejah svojega dele- ža v skupnih plačanih premijah. Ta pa po besedah Nade Klemenčič znaša v Za- varovalnici Triglav le pet odstotkov. Tako Voljč kot Klemenčičeva meni- ta, da bi povezava naše največje banč- ne skupine in zavar9valnice v finančni holding imela velike sinergijske učin- ke, komitentom pa bi zagotavljala še večjo varnost naložb. Tesnejše sodelo- vanje bi bilo dobro tudi zato, ker se prihranki vse bolj selijo iz bank v vza- jemne sklade ah pokojninske družbe, zavarovalnica pa zbira kvalitetna sreds- tva, ki se lahko zelo dobro tržijo. JANJA INTIHAR Covintrade se brani pred prevzemi Vodstvo celjskega podjet- Kovintrade se je odloči- , da bo umaknilo delnice prostega trga ljubljanske }vze. Dokončni sklep o n bodo sicer sprejeli del- iSarji na seji skupščine, ki 10. julija, vendar je pred- dnik uprave mag. Dušan irko že sedaj prepričan, I bo predlog dobil potreb- I podporo. »Z nakupi delnic od poob- ičenih investicijskih družb še nekaterih drugih manj- 1 lastnikov, ki nimajo in- esa, da bi svoj lastniški de- ipovečevaU, se je lastnin- 1 struktura Kovintradea še bolj zaprla. Zato v upravi me- nimo, da ni več nobene po- trebe, da delnice še naprej ko- tirajo na borzi,« pojasnjuje Dušan Zorko. Zaposleni, nji- hovi družinski člani in po- slovni partnerji podjetja so že doslej imeli v rokah veči- no delnic, v minulih mese- cih pa je Kovintrade v dogo- voru s pomembnejšimi part- nerji odkupil še 30 tisoč del- nic, oziroma dobrih 26 od- stotkov celotne izdaje, ki jih bo ponudil v odkup doseda- njim lastnikom. S tem se bo lastninski delež zaposlenih in podjetij, ki po Zorkovih be- sedah tudi sicer tesno sode- lujejo s Kovintradeom in v celoti podpirajo njegove raz- vojne programe, približal sto- tim odstotkom. Zgodba s Kovinotehno očitno še vedno »straši« po Celju, saj predsednik upra- ve Kovintradea priznava, da so se za odkup delnic odlo- čili predvsem zato, da bi pod- jetje obvarovali pred more- bitnim prevzemom. Brez del- nic na borzi in s skoraj stood- stotnim lastništvom zaposle- nih, njihovih družinskih čla- nov in najpomembnejših po- slovnih partnerjev bo Kovin- trade zanesljivo ostal celjsko podjetje, je prepričan Zorko. JI Prednost imajo certifikati Ingrad VNG s certifikatom kakovosti ISO 9001 - Z gradnjo stanovanj za trg letos do višje realizacije Celjsko gradbeno podjetje 5rad VNG je letos uskla- ^ svoje poslovanje po fidardih kakovosti ISO Dl. Listino o tem je direk- 1u podjetja Vinku Debe- ^u konec minulega ted- na srečanju delavcev po- il direktor ljubljanske po- iŽnice certifikatske hiše Ql Zoran Lekič. tot je povedal Vinko De- je pridobitev certifi- 3 za Ingrad VNG zelo po- inbna, saj večina investi- iev, ki tudi sami posluje- Po evropskih standardih Novosti, za izvajalce raje 'ira tista gradbena podjet- l^i že imajo certifikate. In- ^ VNG ima za sedaj še za- dela, večinoma na ob- '^ju severovzhodne Slove- drastično poslabšanje 'Jier v gradbeništvu pa pri- ^jejo že to zimo in še zlasti prihodnjo pomlad. Debelak poudarja, da zaradi tega ne bodo odpustili nobenega od 360 redno zaposlenih delav- cev, bo pa zagotovo manj dela za njihove kooperante. Prav zaradi težav, ki jih pričaku- jejo čez slabo leto, se bodo v Celju v kratkem lotili grad- nje večjega poslovno stano- vanjskega objekta ob garaž- ni hiši na Glaziji, sicer pa gra- dijo tudi v Gornji Radgoni, v Mariboru, Slovenskih Konji- cah in tudi v Rogaški Slatini. V Ingradu VNG so lani us- tvarili dve in pol milijardi to- larjev prihodka in simbolič- nih devet in pol milijona to- larjev čistega dobička, kar je realno za dvajset oziroma za trideset odstotkov manj kot so načrtovali. Eden od raz- logov za slabši poslovni re- zultat je, kot pravi Debelak, tudi nedokončano lastninje- nje podjetja, saj jih zelo ovi- ra pri nadaljnjem razvoju. Le- tos načrtujejo višjo realiza- cijo in tudi več čistega do- bička, kar naj bi jim, glede na poslovne rezultate v prvin štirih mesecih, tudi uspelo. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Direktorju Ingrada VNG Vinku Debelaku (desno) je listino o pridobitvi certifikata predal Zoran Lekič iz BVOI. Železnica se spreminja V nedeljo je začel veljati nov vozni red Slovenskih železnic, ki prinaša prebivalcem celjske regije kar ne- kaj novosti. Najpomembnejša je nova železniška proga čez Prekmurje na Madžarsko, kjer vozi nov medna- rodni vlak Citadella. Ta prinaša dodatno povezavo iz Celja proti Prekmurju in naprej na Madžarsko ter zvečer nazaj v Ljubljano. Med novostmi za Celjane in okoličane je prav tako hitri pen- dolino, ki bo vozil ob poletnih vikendih vse do Kopra. Nekaj novosti je prav tako na potniških vlakih iz mesta ob Savinji proti Mariboru, Ljubljani, Velenju, Rogatcu in Imenem. Tako bo vozil kopalni vlak iz Ljubljane in Celja v Podčetrtek vsako soboto in nedeljo. Sicer pa so knjižice in brezplačne zloženke z voznim redom letos na postajah na voljo pravočasno. Takšen vozni red bo v uporabi le do 15. decembra, saj je obveljal mednarodni dogovor, po katerem bo glavna sprememba voznega reda takrat in ne več pred začetkom poletja. BRANE JERANKO Št. 24. - 14. junij 2001 8 TEMA TEDNA Mobiji spreminjajo icromosome? Razvoj mobilne telefonije presega raziskave o njenih učinkih na živa bitja - Znanstveniki svarijo Najbrž ste že sami opa- zili, da mobilni telefonski aparati niso čisto nedolžne stvarce. Ko ste svoj mobi po- stavili v bližino televizijske- ga ekrana, so se, ko je za- zvonil, na njem pojavile motnje v obliki črt, v bliži- ni radijskega sprejemnika pa je le-ta začel hreščati. Kaj pa se dogaja z našim orga- nizmom, ko aparat prislo- nimo k ušesu in se z nekom pogovarjamo? Nič dobrega za naše zdravje, opozarja vse več uglednih strokov- njakov širom po svetu in pri nas, ki se ukvarjajo z vpli- vi elektromagnetnih polj na celico in živa bitja. Po nekaterih podatkih v svetu vsak dan prodajo več kot sto tisoč novih mobilnih telefonov, izredno hiter to- vrstni razmah pa beleži tudi Slovenija. Prednostim mobil- ne telefonije se pač ne bomo mogh odpovedati, lahko pa se zavarujemo pred njenimi škodljivimi učinki in s tem zmanjšamo tveganje, opozar- ja vse več raziskovalcev ši- rom po svetu. Za kakšne škodljive učin- ke gre? Ko mobilni telefon prislonimo k ušesu, le-ta sig- nale, ki jih lovi ali oddaja, spremeni v zvok, ki ga spre- jemajo slušne celice. Toda hkrati snop signalov vznemir- ja tudi vse ostale bližnje ce- lice, tako torej šibka elektro- magnetna polja, ki jih ustvar- ja mobitel, usmerjajo tudi biološke procese. Celice razumejo jezile signalov Celice padejo pod vpliv signalov mobilne telefonije in počnejo to, kar menijo, da jim signali ukazujejo, trdijo znanstveniki. Preprosteje po- vedano: celico lahko pripra- vimo do tega, da »razume« govorico elektromagnetnega delovanja. Znanost v tej zve- zi tudi trdi, da za škodljive pojave mobilne telefonije ni odločujoča intenzivnost elek- tromagnetnega sevanja, am- pak njena informativna ce- lično-biološka vsebina. Vsa- ka živa celica, ki deluje kot informacijska primopredaj- na postaja, namreč razlaga vsak elektromagnetni signal kot krmilni signal. Celic to- rej ne poškoduje jakost sig- nala, odvisna od oddaljeno- sti naprave, ampak jih poš- kodujejo sporočila, ki jih nosi sevanje mobitelov oziroma informativna celično-biološ- ka vsebina. Mikrovalovno se- vanje, ki ga oddajajo mobil- ni telefoni, pa seveda zlahka prehaja preko ušesa skozi lo- banjske kosti in direktno moti naravni bioelektrični ritem delovanja možganov. Se še lahko sprašujemo, zakaj mnogi bolj občutljivi ljudje pri daljši uporabi mobilnih telefonov zaznavajo določe- ne psihične težave ali glavo- bole in občutke utrujenosti? Dokazov za trditve o škodlji- vosti je danes že nič koliko. Znanstveniki razblinjajo dvome Na salzburški univerzi je bil lani spomladi simpozij o mobilni telefoniji, na kate- rem so znanstveniki ter stro- kovnjaki s tehničnega po- dročja, medicine (tudi zdrav- niki) in bioznanosti, predsta- viU stanje na področju teh ra- ziskav. Iz vseh referatov je od- mevalo sporočilo, da je tre- ba obstoječo izpostavljenost mikrovalovnemu sevanju brezpogojno omejiti, saj so bile (in so še danes) veljavne dopustne vrednosti v vseh obravnavanih državah za zna- nost nesprejemljive in kot tak- šne nevarne za zdravje. Dr. Neil Cherry z Univer- ze Lincoln v Christchurchu (Nova Zelandija) v svojih ra- ziskavah med drugim pravi, da mobilni telefoni najverjet- neje povzročajo resne zdravs- tvene težave, kot so nevro- loške motnje, tumorji in bo- lezni srca ter da vplivajo na delovno sposobnost na tak na- čin prizadetega prebivalstva. Dovolj alarmantno je tudi sporočilo z lanskega (julij) kongresa znanstvenikov v St. Petersburgu v Rusiji, kjer so razpravljali na to temo in v zaključkih navajali, da šib- ka elektromagnetna sevanja lahko v določenih pogojih povzročajo nepovratne spre- membe v genetskem materia- lu. O škodljivosti informacij (kod), ki jih med delovanjem oddajajo mobilni telefoni opozarja tudi G.J. Hyland z oddelka za fiziko univerze v Coventryju (Velika Britani- ja) . Tudi on trdi, da so infor- macije tiste, ki vplivajo na živa bitja na celičnem nivo- ju, na nivoju kod, ki krmili- jo delovanje celic in lahko povzročijo nepopravljive po- sledice. Te so lahko toliko večje, kolikor mlajše je tki- vo. Zato predlaga, naj otroci do dvanajstega leta sploh ne bi uporabljali mobijev. In ne nazadnje: v roke nam je prišel tudi zapis iz london- skega The Timesa (14. januar 2001), ki govori o poskusih na ljudeh, ki jih je opravil dr. Andreas Stang, naslov za- pisa pa je Sevanje mobilne- ga telefona je povezano z ra- kom na očesu, sicer pa lah- ko obilico tovrstnega gradi- va raziskovalcev najdete na spletnih straneh: www.emf- guru.com/EMF/hyland.htm. Slovenske raziskave in zlata inovacija Znani celjski inovator Vi- li Poznik je lani v sodelova- nju z Jožetom Vetrovcem iz Ljubljane (ARA Založba d.o.o.) izumil nevtralizator sevanja, njegovo delovanje pa z meritvami dokazal samo- stojni raziskovalec dipl. bio- log - citogenetik Peter Firbas. Naprava z imenom Norad (No radiation) je bila aprila letos na mednarodnem sej- mu izumov v Ženevi nagra- jena z bronastim odličjem, maja pa z zlato medaljo na največji svetovni razstavi izu- mov Impex v ZDA. Inovaci- jo je na obeh sejmih pred- stavila Slovenska podjetniš- ka inovacijska mreža (SPIM) pri ministrstvu ža gospodars- tvo. Raziskovalna skupina (Poznik, Vetrovec, Resnik, Firbas) je neodvisni poskus izvedla v organizaciji revije Misteriji, saj uradna znanost za to še vedno nima poslu- ha. Ugotavljali so, kaj se je ob telefoniranju dogajalo s kromosomi v novo nastaja- jočih celicah mladih čebuhc. Čebulica ni pognala korenin Omenjena raziskovalna skupina se je meritev učin- kov delovanja mobilnega te- lefona lotila tako, da so ra- čunalniku naložili program, po katerem je mobilni tele- fon, ki so ga uporabili, zvo- nil v določenih presledkih. Po točno določenem času zvonjenja je signal ugasnil in se spet sprožil. Tri dni in tri noči je zvonilo, vsak dan natanko tri ure skupaj. K mo- bilnemu telefonu so posta- vili vrsto čebulic, ki so sr- kale čisto vodo in poganja- le nove koreninice. Nato so ' med seboj primerjali rast če- bulic, ki so rasle daleč stran od mobilnega telefona in rast tistih, ki so se ga dotikale. Ugotoviti so hoteli, kaj se je ob telefoniranju dogajalo s kromosomi v novo nastaja- jočih celicah. Rezultat je bil grozljiv. Pri prvem poskusu (zvonje- nje je v časovnih razmakih skupno trajalo tri ure) ena če- bula sploh ni pognala kore- nin, druge pa so rasle poča- sneje in neurejeno. Rast ko- renin so namreč primerjali s skupino čebulic, ki ni bila podvržena sevanju iz mobil- nega telefona. Pregled celic je pri tem poskusu pokazal, da je sevanje poškodovalo kromosome kar v 46 odstot- kih pregledanih celic, ki so bile v fazi delitve. Nato so mobilni telefon odmaknili od čebulice (dva, deset, dvajset in trideset centimetrov) ter zmanjšali čas sevanja na eno uro na dan. Tudi tokrat so če- bulice ob mobitelu poganja- le korenine povsem drugače kot v kontrolni skupini. Na razdalji dveh centimetrov na- primer, je bila poškodovanost cehc manjša, 34-odstotna, na razdalji deset centimetrov pa 28-odstotna, kar kaže, da dalj- še telefoniranje povečuje šte- vilo okvarjenih celic. Zani- mivo pa je, da so čebule, ki so bile od mobilnega telefo- na oddaljene dvajset in tri- deset centimetrov, kazale ena- ko genotoksičnost kot tiste na oddaljenosti deset centi- metrov. To je bil zanje samo še en dokaz več, da celice poš- kodujejo sporočila, ki jih nosi sevanje mobiltelov; da torej za škodljivost elektromagnet- nega sevanja ni odločilna nje- gova intenzivnost, ampak in- formativna celično-biološka vsebina. MARJELA AGREŽ Vili Poznik: »Rezultati poskusov nesporno kažejo na škodljivo de- lovanje mobilne telefonije na člo- vekov organizem, medtem ko po- sledice sevanj niso znanstveno po- trjene. Naše čebulice so pokazale, da sevanje ni brez vplivov, kakšne bodo dolgoročne posledice na zdravje, pa lahko le ugibamo. Vse- kakor se je bolje že danes zaščititi po načelu pravočasne in razumne preventive.« Rezultati čebulnih testov odgovarjajo dvomljivcem. Vir: Misteriji Zaščita Poučeni in zdravstveno bolj osveščeni ljudje se danes odločajo za mobilne telefone z antenami (ti zunanji pri- ključki povečujejo oddaljenost med uporabnikom in an- teno mobija), vse več jih posega po slušalkah, največ pa se jih odloča za razne zaščite pred sevanji, ki jih je rhogoče vgraditi na ali v mobilni telefon. Sicer pa strokovnjaki opozarjajo na najpreprostejšo »zaščito«, da je treba mobi pogovore omejiti ne najnujnejše in na čim krajši čas. Dvakrat nagrajena slovenska zaščitna naprava, nevtrali- zator sevanja Norad, je okrogla bakrena ploščica, v katero je vgraviran znak »magic life« in je kodirana s pomočjo posebne tehnologije, ki jo je na osnovi opisanih poskusov razvil Celjan Vili Poznik in iz svoje bogate zbirke kod sesta- vil kombinacijo, ki za več kot petdeset odstotkov zmanjša vpliv negativnih informacij, ki jih nosijo s seboj celicam škodljiva sporočila mobilne telefonije. Ta ploščica torej izdatno ščiti pred okvaro programiranega delovanja celic. Zaščitno ploščico je mogoče preprosto nalepiti na ohišje mobilnega telefona ali na baterijo znotraj aparata. Eden najbolj znanih sl< venskih ekologov in oi ter kritik naše ekološU stvarnosti, samostojni n ziskovalec Anton Koma! nam je v o tej problemat ki povedal: »Predpisi, ki reguliraj varnost mobilnih telefc nov, obravnavajo le ti. ta mični učinek šibkega m krovalovnega sevanja i učinke izpostavljenosti nii kofrekvenčnim magnetnii poljem, ki se kažejo kot il ducirani krožeči elektrii ni tokovi. Oba pojava si poznana že dolga desetle ja. Dejstvo, da mobilni teli foni proizvajajo ti. kohi rentna sevanja, pa prinaJ določena tveganja, ki še n so bila predmet ustrezni raziskav, razen nekaj izjei ki potrjujejo povezavo mt temi sevanji in povečano p javnostjo levkemije pri op zovanih osebah. Ko govorimo o fenoin nih življenja, lahko gov rimo le v jeziku verjetni sti in po načelih statisti ne nedoločenosti. Na vsi način pa obstoji velika v« jetnost, da koherentno S vanje mobilnih telefon« potencialno lahko okva dednih zapis živih celi Ker vemo, da so poškodi DNA pogosto nepopravf ve in da se v prostoru! času kopičijo, bi bilo etj no in medicinsko opral čeno ter nujno preveri tli verjetnost.« Št. 24. - 14. junij 2001 PKTUALNO 9 Beg od domačega nasilja Ženske, ki se zatečejo v Regionalno varno hišo Celje, so najpogosteje žrtve psihičnega, fizičnega ali spolnega nasilja - Odkar so jo odprli, varna hiša ni bila brez stanovalk niti en sam dan »v varno hišo sem se za- tekla, ker me je mož več let psihično trpinčil. Poro- čena sva bila nekaj let in že od začetka je prihajalo do nezaupanja. Srečevati se nisem smela z nikomer, niti s prijateljicami ali star- ši, ves čas pa sem bila za- prta med štiri stene,« pra- vi urejena ženska srednjih let, recimo ji Maja, ki je prvikrat poskusila oditi od moža pred štirimi leti. »Takrat sem šla, vendar me je prepričal, da bo dru- gačen, bala pa sem se tu- di zaradi otrok, zato sem se kmalu vrnila. Nekaj ča- sa je bilo v redu, potem pa še slabše; odnosi med na- ma so bili vse bolj nečlo- veški.« Maja biva v Regionalni varni hiši Celje že sedem me- secev. Najdaljši čas, ki ga ženska lahko preživi v tej ustanovi, je leto dni, v tem času naj bi se razmere toli- ko uredile, da bi si lahko našla službo, stanovanje, po- 'gosto je v tem času zaklju- čena razveza, ženske pa do- bijo toliko znanja in samo- zavesti, da se zmorejo po- novno postaviti na noge in zaživeti novo življenje. Za črto Nenadoma se je zavedla, da tako ne more, noče več. »Takšnega življenja ne že- lim sebi in svojim otrokom, sem si rekla, vzela otroke in odšla. Bila sem brez de- narja in brez oblek, ampak v tistem trenutku sem po- tegnila črto in se odpravila v novo življenje.« Da obstaja varna hiša, ni vedela, prijateljica, ki jo je peljala od doma, ji je pove- dala za materinski dom. »Dovolj si mi povedala, hva- la ti, sem ji rekla in jo pro- sila, da me pelje do centra za socialno delo v kraju, kjer smo živeli. Tam sem re- kla, da sicer res imam otro- ke, sem brez zaposlitve in brez denarja, vendar se za nobeno ceno ne bom vrnila domov, k možu, ki me je toUko let žalil in trpinčil. Žehm namreč, da moji otro- ci odrastejo v varnem in srečnem okolju, ne pa da jo- .kajoč dvigujejo roke proti meni in vpijejo >Mama, ma- ma...<,« pravi Maja. V času, ko biva v varni hi- ši, je vložila zahtevek za raz- vezo zakonske zveze; mož, ki zdaj sicer plačuje pavšal- no preživnino, pa je še ved- no prepričan, da je odšla za- to, ker ji je to kdo predla- gal. »V vsem tem času še ni sprevidel, da je bil najin od- nos nečloveški, in da je za- to, da je družina razpadla in da se nisem pripravljena domov vrniti pod nobenim pogojem, v veliki meri kriv tudi on,« pravi Maja. Danes, ko je od časa, ko jo je mož obkladal z žaljivimi vzdev- ki in jo poniževal, minilo sedem mesecev, trdno ver- jame, da bo skupaj z otroci kmalu zaživela novo življe- nje. Varnost Lokacija varne hiše je taj- na, v njej so preko javnih del zaposlene tri svetoval- ke. Vodi jo Suzi Kvas, ena izmed ustanoviteljic varne hiše in predsednica društva Regionalna varna hiša. Us- tanova sodi med nevladne organizacije, in ima prav za- to težave s financiranjem. Ne pa tudi z obiskom; po besedah Suzi Kvas od dne, ko so varno hišo v Celju od- prli, ni minil niti dan, da v njej ne bi bivalo vsaj nekaj žensk, ponavadi pa je var- na hiša polna žensk in otrok, ki so se vanjo zatekli pred nasilnimi družinskimi mož- mi in očeti. Glavnino stroškov za Re- gionalno varno hišo pokri- va Mestna občina Celje, pri čemer pomaga še petnajst sosednjih občin ter ministrs- tvo za delo družino in so- cialne zadeve, veseli pa so tudi donatorskih prispev- kov, saj se je zaradi po- manjkanja denarja varna hi- ša v začetku leta znašla na robu obstoja. Pravila »Postopek za sprejem v varno hišo je tak: ženska, ki je žrtev nasilja oziroma meni, da potrebuje pomoč in se počuti ogroženo, po- kliče na našo telefonsko šte- vilko, kjer se pogovori s sve- tovalko. Ta ji predstavi de- lovanje varne hiše in hišni red, potem pa ima ženska, razen v primeru, da gre za akuten primer in je sprejem nujen, 24 ur časa, da raz- misli, ali si res želi zapu- stiti dom in priti k nam. Na- vsezadnje je to namreč pri večini žensk zelo pomem- bna, morda najbolj pomem- bna in pogumna prelomni- ca v življenju. Povsem na- mreč prekinejo z doteda- njim življenjem in se, po- gosto z majhnimi otroci, po- dajo v prihodnost, polno negotovosti. Vendar jim prav to daje upanje, da bodo ne- koč spet lahko zaživele člo- veka vredno življenje,« pra- vi Suzi Kvas. V varni hiši je prostora za šest do osem žensk in za 10 do 12 otrok. Če je otrok de- klica, lahko pride skupaj z materjo do katerekoli sta- rosti, starostna omejitev za fante pa je 15 let. Kot pravi Suzi Kvas, skupaj z ženska- mi skoraj vedno pridejo tudi otroci in tako je v varni hi- ši vedno razgibano in vese- lo, saj je v njej ponavadi naj- manj 20 stanovalk. Kakršna koli oblika nasilja je stro- go prepovedana; tudi matere svojih otrok ne smejo na- silno kaznovati. Od žrtve do svobode Mestna občina Celja za- gotavlja tudi en topel obrok. Oblačila dobijo od Rdeče- ga križa, še vedno pa čaka- jo na večino obljubljenih prispevkov, zbrano med ak- cijo pomoči za varno hišo, katere zaključek je bil pred mesecem dni v Casablanci. Za brezplačne pravne nas- vete ženskam skrbi odvet- nica Nuša Maček. Ob in- dividualnih pogovorih s svetovalko je obvezno tudi sodelovanje v skupini za sa- mopomoč, kjer ženske iz- menjujejo izkušnje in se ta- ko osvobajajo bremena, ki so ga nosile po več let. Ob dejavnostih, kot so li- kovno ustvarjanje in ročna dela, je posebna skrb name- njena tudi otrokom. »Med- tem ko se mlajši v novo oko- lje hitro vživijo in kar ne- kako pozabijo na težave od doma, je težje pri učencih iz višjih razredov osnovnih šol. Tem otrokom nudimo posebno obravnavo in uč- no pomoč, pogosto pa ma- teram svetujemo, naj jih prestavijo v katero od celj- skih šol. Otroci so namreč način, kako lahko možje pridejo do žena, zato je do- bro, da povsem spremeni- jo okolje in tudi šolo. Po- gosto se zgodi, da očetje ča- kajo otroke pred šolo in ta- ko izvedo, kje je njihova ma- ma,« pravi Suzi Kvas. Pravila glede lokacije var- ne hiše so zelo stroga; v pri- meru, da ženska, ki se v hi- šo zateče, to komurkoli po- ve, mora takoj oditi. Od žensk, ki so se doslej zate- kle v celjsko varno hišo, sta se v staro okolje, k partner- ju, v vsem tem času vrnili le dve; izjema so žene alkoho- likov, ki so se odločili za pro- gram zdravljenja, ki vklju- čuje tudi sodelovanje svoj- cev. Številka žiro računa Re- gionalne varne hiše Celje je 50700-678-82245. Sicer pa se ženske, ki pri- dejo v varno hišo, ne vrača- jo domov. Tisto, kar jih pri- pelje tako daleč, da so se pri- pravljene odreči preteklosti zato, da se izognejo trpin- čenju, terja od njih predvsem ogromno poguma. In volje, tiste najbolj pomembne, živ- ljenjske moči, zaradi kate- re so pripravljene narediti vse, da bi svojim otrokom in sebi omogočile lepšo, bolj mirno in predvsem bolj var- no prihodnost. ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ Telefonska številka Re- gionalne varne hiše je 03 492-63-57, kličete lahko od ponedeljka do petka od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 17.00 ure. K Št. 24.-14. junij 2001 10 KULTURA Z ljubeznijo in žarom 5. abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra Pretekli teden je svojo letošnjo pe- stro, vsebinsko raznovrstno in bogato sezono s svojim petim abonmajskim koncertom sklenil Celjski godalni or- kester. Uspešna letošnja prizadeva- nja tega ansambla je z lepim obiskom tudi tokrat počastilo občinstvo, ki je dodobra napolnilo dvorano Narodne- ga doma. Dirigent Nenad Firšt je za ta večer z orkestrom pripravil integralno izved- bo štirih Vivaldijevih Concerto grossov znanih pod imenom Štirje letni časi. Gre za enega najlepših del programske glasbe v svetovni glasbeni literaturi, ki pa se na koncertih redko izvaja v celo- ti. Zato je bil to lep izziv za izvajalce, za poslušalce pa primerna informacija o inventivnosti italijanskega mojstra An- tonia Vivaldija, nemirnega duha, ki je ».. .nenehno iskal nove tehnične in izraz- ne možnosti, kot violinski virtuoz pa je zaslužen za razvoj violinske tehni- ke« (citat iz programskega lističa). Velik delež v tem koncertnem večeru je pripadal solistu violinistu Marku Zu- panu, sicer koncertnemu mojstru celj- skega orkestra. Z zahtevnimi solistični- mi parti v vseh štirih koncertih se je spo- padel z izdelano tehnično igro, ki morda v vseh pasažah ni izzvenela najbolj čisto in suvereno, bila pa je v podoživljanju in muzikalnosti na visoki ravni. To se je zlasti izkazovalo s subtilno igro v počasnih stav- kih in z vso vehemenco čisto odigran šo- lo v zadnjem stavku »Jeseni«. Orkester je svoj delež v celoti odigral korektno, sle- dil izvajalskim zamislim dirigenta in v svojih solističnih delih pokazal vso moč in lepoto skupnega (čeprav zgolj ljubi- teljskega) muziciranja. Mestoma je zmo- tilo le ritmično neskladje z obligatnim instrumentom (»Poletje«), Da bi bili ti štirje koncerti res izve- deni v celoti, se je dirigent odločil po- slušalcem posredovati tudi sonete, ki jih je skladatelj napisal kot predhodno razlago k vsakemu štirih koncertov. V besedno bogatem in stilno čistem pre- vodu ljubiteljskega prevajalca Franca Podjeda je sonete interpretiral dram- ski igralec Miro Podjed. Koncert je izzvenel z navdušenim odo- bravanjem prisotnih poslušalcev, ki so se lahko tokrat ponovno prepričali o tem, da je prava glasba le tista, ki je odkritosrčna ter je izvedena z ljubez- nijo in žarom. Pa čeprav v tehnično iz- vajalskem pogledu ne gre vedno za vi- soke umetniške stvaritve. EG Naročena nevesta na Gomilskem Dramska sekcija Kulturnega društva Gomilsko je uprizorila komedijo T. Thista Naročena nevesta. V komediji, ki jo je režiral Tone Kozmelj, nastopajo Lučka in Aleš Blatnik, Janko Natek, Matej Košenina, Bogomir Breznikar, Maja Laznik, Saša Piki, Matjaž Klančnik, Aljoša Ramšak,- Janez Gorenšek, Sara Štefančič, Tanja Tiselj in Roška Drča. T TAVČAR Pelo tisoč miadili pevcev Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Žalec, je pripravil v domu II. slovenskega tabora v Žalcu I. medobmočno revijo najboljših otroških in mladinskih pevskih zborov. Nastopilo je 23 zborov s 1043 pevci in sicer otroški pevski zbori iz OŠ Anton Aš- kerc Velenje, IV. OŠ Celje, OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice, Lesično, Gorica-Velenje, Ljubečna, Blaža Arniča Luče, Dobrna, Šem- peter v Savinjski dolini in Vitanje, podruž- nične OŠ Kristan Vrh in glasbene šole Vele- nje ter mladinski pevski zbori OŠ Luče, Šmar- je pri Jelšah, Rogaška Slatina, Prebold, Ža- lec, Zreče, Bratov Letonje Šmartno ob Paki, Šolskega centra Celje, Gimnazije Celje-Center in L gimnazije v Celju. Na sliki: Med nastopom OPZ OŠ Blaža Arniča Luče, ki ga vodi Mitja Venišnik. T. TAVČAR Zven iz atrija še v zdravilišča Večeri v atriju Majolke v Celju bodo letos že petič raz- veseljevali Celjane, željne glasbe ob poletnih večerih. Da so se ti večeri v organi- zaciji podjetja Fit media »pri- jeli«, zgovorno pove poda- tek direktorja Majolke Ro- mana Bastiča, da so prvi tri- je letošnji večeri domala razprodani. Prvi je 13. junija nastopil priljubljeni pevec Ivica Šer- fezi ob spremljavi pianista Emila Glavnika. Poslej pa bo- do sredine večere polnili na- stopi igralcev in pevcev, od monokomedije Čistilke Ma- rije v izvedbi Mojce Partljič, do pop dive Nuše Derende, Petra Lovšina, Ditke Haberl in drugih... Sredini večeri v atriju Ma- jolke so lani v poletno Celje zmamili tisoč sto obiskoval- cev. Atrij lahko sprejme naj- več od 80 do 85 gostov na večer. Za letošnje večere ima- jo že 600 rezervacij, mnogi se zanimajo za abonma... Direktor Fit medie Jože Volfand je na novinarski kon- ferenci poudaril, da vidi raz- gibano kulturno podobo po- letja v Celju v razširitvi celj- ske kulturne ponudbe v bliž- nje zdraviliške kraje, zlasti Laško in Dobrno. V zdravi- liščih bodo kulturne večere pripravljali vse tja do okto- bra, program pa bo podoben kot v Celju. Organizatorji v Fit medii pa nameravajo že letos oživiti celjsko gledališ- če, ki poleti sameva. MATEJA PODJED ZAPISOVANJA Nova slovenska prevara Po dolgem času, hmm, mi- nilo je več kot petnajst let, sem si konec tedna na do- mačem videu ogledal zname- niti »rockomentarec« o Sex Pistols z naslovom The Great Rockandroll Swindle. Velika rokenrol prevara, skratka. In, če me že vprašate, Pistol- si niso nikogar prevarali. Ni šlo za nikakršno rokenrol prevaro. Za nateg. Za finto, na katero bi metali svoje po- slušalce, fane, navijače, pri- padnike. .. Malcolm Mclaren ni storil nič takšnega, zara- di česar bi ga velika rokenrol družina, vesoljni avditorij, če hočete, lahko sovražil. Mu karkoli očital. Pistolsi so eno- stavno padli noter V glasbe- no industrijo. V čiste in neo- madeževane vode svetovne- ga pop gibanja. In to je vse. Prevara je bila pravzaprav nekje drugje. Prevarani so bili kvečjemu sami fantje iz sku- pine Sex Pistols. In nihče drug. Bili so zmanipulirani. Najprej s strani svojega me- nanžerja, kar niti ni pomem- bno, potem pa še s strani glasbene industrije, ki je ta- krat davno pred petindvaj- setimi leti, potrebovala ne- kaj takega, hmm, takšno bombo, če hočete, kije tik pred tem, da eksplodira, le varo- valna vrvica je tako močno pritrjena, da eksplodirati za- radi samega ustroja glasbe- ne industrije, njenega siste- ma, praktično ne more. In ni. Ker Pistolsi so pred tem razpadli. Znotraj. Pred zad- njim koncertom v takratni hi- pijevski prestolnici, v San Franciscu, se člani skupine takorekoč sploh niso več po- govarjali med sabo. Hja, ta prevara je trajala nekaj več kot dve leti. In po- tem je nastopil konec. Raz- meroma hitro. Kar utegne po- meniti, da so bili Pistolsi do- jemljivi za stvari, ki so se do- gajale okrog njih. Da so za- štekali. Žalostne pa so tiste prevare, ki se vlečejo že de- set in več let. Ki se vlečejo, če hočete, že več kot petdeset let. Nedojemljivost duha, ne vem, je nekaj najbolj žalost- nega. In prinaša pomilova- nje. Tako sem, spet ob kon- cu tedna, zasledil v eni od osrednjih informativnih od- daj, uf, kako lepo se to sliši, izjavo velikana Nove sloven- ske zaveze, dr Tineta Veli- konja, ki je tam pod drevesi v globini kočevskih gozdov, le kje drugje, v kateri je nič- kolikokratže ponovil stavek^ da državljanska vojna na Sfo venskem še vedno ni konča na. Da še traja. Si predstai Ijate? Še vedno se vojskuj] mo. Streljamo. Pobijamo. St previdno gibljemo, da po vsem slučajno ne bi nalete\ na nasprotnika, ki bi nar\ menda z veseljem prerezu vrat in na čelo tetoviral kn terega od svojih ideološki\ simbolov. V službe se plazi mo, da nas ne bi opazili. U po vas prosim! Z državljan sko vojno, kije, mimogrede^ že davno končana, petdesi let je od tega, dragi moji, ma rimo vse tiste, ki s to vojnt niso ničesar imeli. Kijih bol zanima vojna med Dragan si in Violami. Med navijal Beatlov in Rolling Stonescu Med navijačicami Za in z| razreda. Oziroma drugači taka izjava je dobesedno pri vara. Pistolsi v primejavi to izjavo sploh niso bili m koli prevarani. Pri čemer o) taja velikansko vprašanji kdo je v tem kontekstu spld prevaran. Kdo je tisti, ki vi ra, in kdo je tisti, kijeprevt ran? > Ja, tako kot Pistolsi niso\ ničemer prevarali glasben industrije, tako dr Velikor^ oziroma Nova slovenska n veza, ni s to izjavo prevan la nikogar Kljub najboljšu željam, da bi besede paš na plodna tla, takšnim stca kom preprosto ni mogoče ve jeti. Še več; s takimi stavki] danes nemogoče varat Vprašajte oglaševalce! Vpn šajte marketingarje! Vpraša te kogarkoli! Kar ne pomei popolnoma nič drugega h to, daje prevara na drugi stn ni. Daje tako kot so bili pn varani Pistolsi, prevaran tui dr Tine Velikonja ozirom je prevarana njegova Noi slovenska zaveza. To pa I in ne more biti več naš prol lem. To je problem Nove si venske zaveze, ki se pusti m tati na finte, nategovati, v rati... Pomilovanja vredn pač. Piše: TADEJ ČATER iViuzej v obnovljenem mlinu Tik ob središču trga Kozje je nova za- nimivost, obnovljeni Kroflnov mlin, v ka- terem je stalna muzejska zbirka. V njem je mogoče spoznati nekdanje življenje mli- narja, kleparja, tesarja, mizarja in delav- ca. Gre za staro Kroflnovo domačijo v Bi- strem Grabnu, ki jo je občina pred štirimi l,eti razglasila za kulturni spomenik. Po ti- stem so začeli z obnovo hiše z mlinom, ki ima po obnovi videz iz druge polovice 19. stoletja, ter gospodarskega poslopja. Ob- novo so omogočili ministrstvo za kultur občina, prof. dr. Slavko Kremenšek, Edva Krofi in zavod za varstvo naravne in kult« ne dediščine. V Kroflnovem mlinu so razstavljena d« slikarja Marjana Prisička, rojaka iz Koz ga, ki praznuje letos 80. rojstni dan. S kar, ki je posebno znan po krajinah, ra stavlja motive iz okolice Kozjega. V mlii nameravajo pripravljati tudi različne p' reditve. K Št. 24.-14. junij 2001 KULTURA 11 Ko vojna postane zgodovina v občasnih prostorih Muzeja no- vejše zgodovine Celje so minuli pe- lek opoldne ob prisotnosti predstav- nikov slovenske vojske in policije, odprli razstavo z naslovom: ...In ju- tfi bo nov dan, posvečeno osamosvo- jitveni vojni v zahodnoštajerski po- Itrajini leta 1991. Avtorica razstave je kustodinja Darja Jan, ki je razstavo pripravila v sodelova- nju z Združenjem veteranov vojne za Slo- ^nijo zahodne Štajerske in Veteranskim društvom Sever za celjsko območje. Slovesnost ob odprtju je začel kvin- (et trobil policijskega orkestra, zazve- jela je tudi pesem Celjskega okteta, jlavnostni govornik, namestnik načel- lika Generalštaba Slovenske vojske bri- gadir Anton Turk, ki je odprl razsta- vo, pa je ob 10-letnici osamosvojitve Slovenije opomnil, »da se boj za osa- mosvojitev Slovenije ni dogajal samo v Ljubljani, ampak v vseh pokrajinah Slo- venije, kjer so ljudje, kmetje, delavci, policisti in teritorialci, prispevali po- memben delež k uresničitvi tega veli- kega cilja.« Razstava v celjskem muzeju povze- ma prav te spomine na dogodke pred desetimi leti in opominja, da se vojna ni začela 11. junija, ampak že mnogo prej. Takrat, ko je slovenski narod zbral dovolj moči za samoorganizacijo in iz- vedbo prvih demokratičnih volitev ter ob tem oblikoval slovenski parlament, vlado in predsedstvo. Avtorica razstave Darja Jan je za na- slov razstave izbrala zgodovinske be- sede predsednika države Milana Kuča- na, ki je pred desetimi leti v svojem slavnostnem govoru ob osamosvojitvi države dejal, da se »danes še lahko ve- selimo, jutri pa bo nov dan...« Po de- setdnevni vojni za Slovenijo je res pri- šel nov dan. Dogodki v vojni za Slove- nijo pa so se znašli v muzeju in že prvi dan si je gradivo, veliko je zlasti časo- pisnih člankov (tudi iz našega časopi- sa), ogledalo in se tistih dni spominja- lo mnogo Celjanov. Vsakdo je o njih znal povedati svojo lastno pripoved in izkušnjo. Razstava bo na ogled do 29. julija. MATEJA PODJED Leta spominov in prijateljstva Na prvi junijski večer so las v celjskem Narodnem Omu z jubilejnim koncer- Bm ob dvajsetletnici po- astili pevci Akademske- ;a pevskega zbora Celje od vodstvom Sonje Čen- lak Pavlič. Ob tej prilož- losti je zbor izdal zgoščen- 0 in v predverju Narod- lega doma pripravil raz- tavo o dvajsetih letih svo- cga petja in prijateljstva. Poslušalci so bih, po bur- em aplavzu sodeč, zado- oljni z glasbenim veče- om. Z 20 skladbami vseh vrsti in obdobij so se spre- ajali skozi 20-letno zgo- lovino svojega ustvarjanja. ! V prvem delu so predsta- vi pesmi iz zahtevnejših rogramov, predvsem tistih, katerimi so na mariborskih lasih pesmih osvojili pet sre- mih, eno bronasto in eno lato plaketo. Dve pesmi so dpeli pod vodstvom nekda- jih dirigentk. Skozi Mozar- te Ave Verum Corpus jih 1 vodila Dragica Žvar, ob- iiten Mokrajnčev Opello pa ' iz njih izvabila Adrijana Džun Pavlovič. Med nekda- jimi dirigenti sta manjkala I Urša Lah in Dejan Jakšič. K navdušenju v dvorani so 'oje prispevale lahkotnejše skladbe drugega dela koncer- ta. Latinskoameriški melos pr- vih dveh skladb je spomnil na odmeven brazilski koncert iz leta 1985. Spremljava kitar, kontrabasa in ritmičnih bong je dvorano še dodatno zazi- bala. Omeniti velja še prired- bo koroške Še rožce so žalva- le, kjer sta v duetu zablestela Natalija Šimunič in Matjaž Po- sinek. Kar 30 a pezejevcev je na ju- bilejnem koncertu prejelo Gal- lusovo priznanje za 5,15 in 25- letno zvestobo petju. Zlato pla- keto sta prejela Bojan Fras in Boris Pišek. Njima in še 6 ape- zejevcem (Sonji Čendak Pavlič, Ireni Fras, Elici Vogrinc, Vin- ku Pečniku, Igorju Pintarju in Juretu Pišku), ki so v APZju vseh 20 let, so se kolegi še po- sebej zahvalili. L. K. Z občutkom za narodno pesem Pevsko dogajanje v Celju se v tem poznopomladan- skem času počasi umirja. Med zaključne prireditve se je umestil nastop mešane- ga komornega zbora iz Ce- lja, ki je v goste povabil me- šani zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote. Pripravili so lep, glasbe poln in prije- ten večer, ter zadovoljili vse, ki smo bili v dvorani Na- rodnega doma v petek, 8. junija. Nastop dveh zborov je ved- no izziv, kajti poslušalci in iz- vajalci, čeprav gre za sreča- nje, merijo in primerjajo ter tako nehote tudi ocenjujejo. Razveseljiva je zato ugotovi- tev, da sta bila oba zbora te- meljito pripravljena in sta do- stojno potrdila svojo uvrsti- tev med uveljavljene ljubitelj- ske pevske zbore. Izvajalska kultura je bila na dostojni rav- ni. Opazna je bila skrb obeh zborovodkinj pri negovanju zborovskega zvoka, utrjeva- nju pevske tehnike ter vsebin- ske, interpretativne izrazno- sti. Petje je bilo sproščeno, pa vendarle disciplinirano in ure- jeno. Čestitke gostujočemu zboru! Mešanemu komornemu zboru Celje in dirigentki Dra- gici Žvar je uspelo ponovno potrditi, da se je v naš pro- stor umestil kot dober zbo- rovski poustvarjalec, ki se zna spretno gibati znotraj svojih pevskih zmogljivosti in je bil zato izvajalsko prepričljiv. V tokratnem koncertnem nasto- pu so predstavili v glavnem slovensko ljudsko pesem zna- nih obdelovalcev: Cirila Preg- lja, Zdravka Švikaršiča, Alda Kumra, Lojzeta Lebiča in še nekaterih drugih. Na videz si- cer nezahteven program skriva v sebi nevarno past, da ga bo zbor odpel rutinsko ali celo površno. Zgodilo se je obrat- no. Pevci in zborovodkinja so pokazali prefinjan občutek za narodno pesem ter ob tem iz- postavili zvočne prvine bese- dila. Škoda, da so solisti os- tali v senci polnega zborove- ga zvoka. Še to: letos se je spet po- novila prenatrpanosti vokal- nih koncertov v spomladan- skem času. Čas bi bil, da zbo- rovodje razmislijo o razpo- reditvi zborovskih nastopov skozi celo leto! MARJAN LEBIČ Najuspešnejša generacija mladih glasbenikov Učenci konjiške glasbene šole so pripravili koncert ob za- iučku šolskega leta. Na prireditvi je ravnateljica glasbene ile Olga Zbičajnik med drugim poudarila, da tako uspešne !neracije še niso imeli: »Kar pet naših učencev bo šolanje adaljevalo na glasbeni gimnaziji. V letu, ko je šola prazno- petdesetletnico delovanja, so naši učenci želi velike us- fhe na različnih tekmovanjih. Praznovanje tega pomem- iiega jubileja smo obeležili z mnogimi koncerti.« UK 'naključnem koncertu je nastopil tudi eden izmed najmlajših učencev ^ene šolelilen Grah, kije ob spremljavi klavirja zaigral na violončelo. Škrlatne reke Sedaj že praktično legen- dami Jean Rena (Velika mo- drina, Leon) se kot posebna policijska enota, poosebljena v enem možu, znajde v gor- ski vasici (ki bi lahko bila tudi slovenska), obkrožen s prelepimi ledeniki ter gnu- snimi umori. Vincent Cas- sel je neortodoksni policist v bližnjem kraju, ki raziskuje primer, ki je s prvim nekako povezan. Toda preden bosta razrešila ključno uganko obeh primerov, bo preteklo še mnogo škrlatnih rek... Mathieu Kassovitz, reži- ser, je zaslovel z bolj avtor- skimi filmi kot sta Sovraštvo in Morilci, čeprav tudi tukaj žanru trilerja daje nekaj svojs- tvenega podpisa. Ta podpis se pozna predvsem v temač- ni, pravzaprav gotski atmos- feri, morbidnem dogajanju, posnetem z mrko fotografijo - le kdaj pa kdaj ga prekine nekaj humomega dialoga; v natančnem naraščanju psi- hološke napetosti, in konč- no, v načinu slikanja smrti. Kassovitz vselej slika in uboj in morilce in umorjene brez kakršnihkoli estetiziranih šmink, pri njemu je smrt kr- vava, grda, šokantna, tak- šna, da vam odvrača pogled. In ga vseeno tudi privlači z otroško, pazljivo, znanstve- no radovednostjo. Kassovitz v svojih filmih kot da bi smrt seciral. Kot da bi jo hotel na- rediti bolj resnično od resnič- nosti. Kot da bi hotel gledal- ca z njo zaslepiti, ga prisili- ti, da zapre oči, dokler ne bo- do, znova odprte, videle ja- sneje. Njene vzroke in njene posledice. Njeno resnost in njen vpliv. In, končno, nje- no dokončnost. V Škrlatnih rekah vam to njegovo obse- denost pokažejo tri najbolj ne- navadna in pedantno, že skoraj ritualno namaskira- na trupla, kar jih je zadnje čase ponudilo filmsko plat- no. Še nekaj režiserja zasleduje že od njegovih filmskih za- četkov. Tematika; elitizma in nacizma. Žanrsko okostje je Kassovitzu ponudilo natanč- no in učinkovito, mučno in vznemirljivo podčrtavanje problematike. Nacizem v tej filmski verziji nima temeljev ne v sociali ne v paradirajo- či malariji, ki teka za praz- njenjem energije in žurko; temveč tam, kjer se prodaja znanje, kjer se prodaja po- gled na svet. Nacizem je kr- vava perspektiva; nacizem je kri v očeh. Škoda je le toliko, da se re- žiser v Rekah dejansko do ne- ke mere »proda«, da ga pri- lagajanje žanrskim zahte- vam na drugih plateh neko- liko omehča; tam, kjer bi lah- ko nadaljeval s psihologiza- cijo in naredil karakterno dramatični zaključek, dialo- ge skrči na minimum, obra- čunavanja pa prepusti vme- šavanju narave ali pa pre- velikemu zanašanju na pre- senečenje, ki morda niti ne bi bilo potrebno, zdi se pa vsaj nerodno. Tam, kjer bi bilo najbolj potrebno, Kasso- vitz namesto psihologije pou- dari akcijo. Vendar ta napa- kica - če je to sploh napaki- ca, kajti zaradi odločitve je film bolj gledljiv - ob tolikih dobrih lastnostih ne morezre- ducirati zaključka na kaj manj kot zaključek, daje to- le dober krimič. PETER ZUPANC Gremo v kino! Barton Fink, Fargo, Millerjevo križišče, Veliki Lebow- ski..., to je nekaj najbolj znanih filmov bratov Coen. Za nagrado ste morali poznati vsaj enega. Nagrajenci so: Tomi Šariah, Pod gabri 31, Celje; Gregor Kobilica, Vrhe 1, Tehar- je in Suzana Čretnik, Jenkova 38, Celje. Prejeli bodo vstop- nico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: glasove za animirano komedijo Shrek so posodili znani igralci komedij, med njimi John Lithgow, ki ga gledamo v tv seriji o nezemljanih. Napišite naslov serije! Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 18. junija. Izžrebali bomo tri dobit- nike vstopnice za ogled filma. K Št. 24.-14. junij 2001 12 NAŠI KRAJI IN LJUDJE VPRAŠAJTE SVOJEGA ZUPANA Če ste prejšnji teden spregledali povabilo k sodelova- nju v tej rubriki, imate še vedno dovolj časa, da sodeluje- te. Pišete nam, s kakšnimi težavami se ubadate v svojem okolju in zanje menite, da bi vam jih lahko pomagal rešiti vaš župan. Zastavili mu bomo vaše vprašanje in v eni od naslednjih številk vam bo odgovoril. Vaša vprašanja sprejemamo na naslov: Novi tednik, Pre- šernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov: tednik- @nt-rc.si. .Lahko nas tudi pokličete: 4225-100. Dobrna in Toplice Drago iz Celja dobrnške- ga župana Martina Breda sprašuje, kaj meni o polo- žaju zdravilišča, kaj lahko občina naredi za povrnitev nekdanjega sijaja toplicam in kaj lahko le-te naredijo za kraj. Meni namreč, da je zdravilišče izgubilo nek- danji sijaj. Župan Dobrne Martin Brecl: »Znani so večinski lastniki Tophc Dobrna, ki bodo v bodoče usmerjali tu- ristično ponudbo oziroma razvoj Toplic. Turizem v Do- brni je v večji meri pogojen z uspešnim poslovanjem omenjene delniške družbe in zaradi tega obstaja velik interes občine, da se Topli- cam vrne nekdanji sijaj in sloves. Toplice so danes v fazi no- tranje konsolidacije podjet- ja in iskanja tržnih možno- sti. V zadnjem času je bila že večkrat predstavljena vizija razvoja in oživitve Toplic, ki je bila v Dobrni dobro spre- jeta in predvideva postopnost vlaganj in sicer: prva faza - povezava Hotel - Higiea z ba- zenom in kabinami, druga fa- za - prenova hotela s kaskad- nimi bazeni in ponudbo za dnevne goste ter tretja faza - prenova Zdraviliškega doma v nastanitvene kapacitete za zahtevnejše goste. V občini Dobrna podpiramo načrto- van razvoj Toplic. Že sprejet ZN za kompleks Toplic Dobrna omogoča ure- sničitev teh naložb (v skladu s predvidenimi posegi ga bo potrebno deloma korigirati). V Dobrni smo mnenja, da je turistično ponudbo Toplic po- trebno združiti s turistični- mi potenciali našega pode- želja, z bogato naravno, et- nografsko, kulinarično in kul- turno dediščino. Ob spodbu- dah, ki jih je v ta namen mož- no zagotoviti iz občinskega proračuna, pa bo na tem po- dročju potrebno tudi mno- go podjetniške iniciative in ustvarjalnosti zainteresira- nih. S takšnim skupnim pri- stopom k revitalizaciji turi- stične ponudbe Dobrne, sem prepričan, ji bomo vrnili ug- led in sijaj kot ga je imela nekoč.« Bo.J. Šmarska vežica Bralca iz okolice Šmarja pri Jelšah zanima, kdaj bo- do začeli graditi v občin- skem središču novo mrliš- ko vežico. Stara namreč ne ustreza več zahtevam da- našnjega časa. Župan Šmarja pri Jelšah Jo- že Čakš: »Pred tremi leti je bil na občini in KS priprav- ljen projekt za izgradnjo no- ve vežice. Določena je bila nova lokacija, ki je zahteva- la spremembo trase dovoz- ne ceste do osnovne šole. Raz- pisan je bil tudi referendum za samoprispevek, ki ni bil izglasovan. V tem času je ob- čina pridobila drugo zemljiš- če, zato da ne bi bilo treba gradid nove dovozne ceste. Gre za odkupljeno zasebno zemljišče ob obstoječem glav- nem vhodu. Izvedbeni pro- jekt, ki ga je naročila in fi- nancirala KS, je že izdelan, občina bo vložila vlogo za iz- dajo gradbenega dovoljenja. Trenutno še čakamo na so- glasje za odkup manjšega de- la zemljišča, ki je v lasti Slo- venskih železnic. Občinski svet je odločil, da je treba pri- praviti finančno konstrukci- jo oziroma investicijski pro- gram, v katerem bodo razvid- na sredstva, ki jih bodo pris- pevali KS, lastniki grobov ozi- roma krajani KS Šmarja pri Jelšah in občina. Vrednost in- vesticije je po prvi oceni 70 milijonov tolarjev.« BJ Nove občine Bralca iz okolice Franko- lovega je zanimalo, kaj žu- pan Občine Vojnik Beno Po- dergajs meni o ustanovitvi samostojne občine Franko- lovo. Župan Vojnika Beno Po- dergajs: »O ustanovitvi ob- čine bo odločal državni zbor in kasneje, če bo potrebno, tudi referendum. O tem zaen- krat ne želi dajati izjav, saj ne želim škodovati prizade- vanjem krajevnega sveta Frankolovo. Sicer pa bi kra-' janom svetoval, da odprejo' oči in pogledajo, kaj se do- gaja okoli njih. Menim, da izkušnje mladih sosednjih ob-' čin povedo vse.« Bo.J.' Etno urban festival razširi in utrdi, je na novi- narski konferenci prejšnji te- den povedal idejni oče festi- vala Matevž Cene. Še posebej velja izpostaviti video projekcije spotov in fil- mov neodvisne produkcije iz Bolgarije, Madžarske, Bosne in Slovenije, ki si jih boste lahko ogledali v petek med 18. in 20. uro v dvorani MCC. Zanimiva bo sobotna video delavnica, na kateri bodo sne- mali dokumentarec o festi- valu, ter grafično oblikova- nje plakata za festival v Bol- gariji (ob 11. uri). Ob 20. uri se bo pričel koncert skupine Baby Face Član iz Bolgarije, ki ji bosta sledila Adi Luko- vac&Ornamenti iz Bosne ter Thai Fun iz Madžarske. Sicer pa je festival le eden od štirih večjih projektov Mla- dinskega centra Celje, ki so- di med najaktivnejše tovrst- ne organizacije v Sloveniji. Sa- mo lani se je po besedah di^ rektorja Toneta Kregarja ^^ centru zvrstilo 222 dogodkoj in prireditev, med drugim 33 koncertov, 22 gledališkii predstav, 12 razstav, devet pil snih predstav, trije literarni vi čeri in 40 potopisnih predi vanj. Letos jih je bilo skupni že 107. »Center je v zadnjei času vse bolj obiskan,« je p( vedal Kregar. »Menim, da sm na pravi poti osmišljanja vsi bin. Zajeti želimo čimšir krog ljudi in postati prepoz- navni v celjskem okolju.« ■ BOJANA JANČii Med 15. in 17. junijem bo v prostorih Mladinskega centra Celje, ki praznuje drugo obletnico delovanja, festival mednarodne kultur- ne izmenjave Etno urban fe- stival. Obsežen projekt so pripravili v sodelovanju s Klubom študentov celjske regije in Lokalno turistič- no organizacijo Celeio. Na njem se bodo zvrstili plesni, gledališki in literar- ni nastopi, grafične in video delavnice, video projekcije ter večerni koncerti skupin iz jugovzhodne in srednje Evrope. Festival je nadgrad- nja preteklega uspešnega so- delovanja z mladinskimi or- ganizacijami iz tujine in pri- ložnost, da se to sodelovanje K Št. 24.-14. junij 2001 MASI KRAJI IN LJUDJE 13 Vrtci pred novimi izzivi Vrtec Tončke Čečeve Ce- lje letos praznuje 55. oblet- nico. Zaznamovali so jo in jo bodo na različne načine, osrednja prireditev pa je bila v torek v celjskem Narod- nem domu. Kot je povedala ravnateljica vrtca Betka Vrbovšek, kljub temu, da 55. obletnica usta- novitve Vrtca Tončke Čeče- ve ni okrogla številka, vsee- no ponuja priložnost za vpo- gled v preteklost in premi- slek o prihodnosti vrtca. Za- vedajo se, da vrtec ni le »bi- vališče igre in učenja«, kot se glasi del izjave o viziji vrt- ca, ampak tudi prostor sre- čevanja s starši. Življenje v vrtcu terja od vzgojnega osebja poleg vse večje strokovnosti tudi spo- sobnost hitrega prilagajanja vsakemu izmed sedemstopet- desetih otrok, izjemno veh- ko empatičnih sposobnosti, zmožnosti upoštevanja indi- vidualnih posebnosti otrok, pa tudi pripravljenost za de- lo v različnih časovnih ob- dobjih. Poslovalni čas se v ve- čini njihovih šestih hiš zače- nja že pred šesto uro zjutraj, konča pa v poznih popoldan- skih urah, v dveh hišah pa šele po dvajseti uri. V prihodnje se bodo mo- rali soočati s prilagoditvami na devetletno osnovno šolo, s premajhnim številom roje- nih otrok, problemi presež- nih delavcev v vrtcu, z več- nim lovljenjem ravnotežja med prihodki in odhodki ter ekonomsko ceno programov, na napovedano zasebno kon- kurenco... S.B. Servisna pomoč na domu V Celju želijo preko po- letja v okviru podjetja Ra- do, ki ima dolgoletne izkuš- nje v razvoju in izvajanju programov javnih del, oži- viti Družinski servis. Gre za povsem nov projekt, ki v slo- vensko socialno varstvo uvaja pluralnost in zaseb- no pobudo. Predstavitev vseh storitev, ki bi jih nu- dili uporabnikom, so v pod- jetju za strokovno javnost že pripravili, te dni pa leta- ke s ponudbo svoje dejav- nosti delijo tudi v poštne na- biralnike gospodinjstev. »Družinski servis,« pravi vodja projekta Marija Serdo- ner-Lavrenčič, »je zasnovan kot dopolnitev oziroma al- ternativa že obstoječi ponudbi s strani javnih služb na eni ter podjetij in tudi nelegalne ponudbe na drugi strani. V Celju pomoč na domu že ne- kaj let, pretežno preko pro- grama javnih del, zagotavljajo v Domu upokojencev, v na- šem Družinskem servisu pa bi radi razvili zlasti vse tiste dejavnosti, ki bi uporabni- kom omogočale, da rešuje- jo svoje težave v domačem okolju.« Uporabniki bodo Družinski servis lahko zapro- sili za pomoč za eno ali več ur dnevno, ob delovnikih in praznikih, ker nov program ni del javnih služb socialne- ga varstva, pa bodo cene se- veda temeljile na ekonomski osnovi. Dejavnost Družinskega ser- visa bodo združevala pomoč pri hišnih in drugih opravi- lih družinam v različnih pri- merih; ob bolezni, nesreči ali starosti, marsikje pa bo do- brodošla tudi mamicam in novorojenčkom v času po pri- hodu iz porodnišnice. Obča- nom ponujajo gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževa- nju osebne higiene in osta- Uh življenjskih potreb, no- vost oziroma tisto, kar bo do- brodošlo zlasti za osamlje- ne, pa je pomoč pri ohranja- nju socialnih stikov. V Družinskem servisu bo- do zagotovili spremljevalce za sprehode, po želji uporabni- kov poskrbeli za spremljanje po opravkih, na prireditve, v trgovine po nakupih, obiske zdravnikov in nenazadnje tu- di za družabne stike s sorod- niki ali znanci in prijatelji. Za program, ki naj bi poskusno zaživel preko poletja, jeseni pa naj bi se močneje ukore- ninil v Celju, v podjetju te dni pridobivajo soglasje za oprav- ljanje dejavnosti pri resornem ministrstvu. Naročila in po- bude svojih bodočih uporab- nikov, ki bodo tudi zaokroži- la paleto njihovih dejavnosti, pa sprejemajo po telefonu 03/ 491-29-20 med ponedeljkom in petkom od 8. do 15. ure. IS Računainiic za Tončica Predstavniki Leo klu- ba iz Maribora so minu- li teden v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Laško, koordinatorjem dobro- delne akcije, učencu 5. razreda Osnovne šole Primoža Trubarja Tonč- ku Železniku izročili osebni računalnik z opremo. Učenca, ki izhaja iz so- cialno ogrožene družine iz Lahomnega pri Laškem, je predlagalo območno združenje Rdečega križa. Center za socialno delo Laško in njegova šola. Tončkova starša sta neza- poslena in imata že dlje časa zdravstvene težave, zato je bil fantič v prete- klosti v marsičem prikraj- šan. Darilo, ki so ga do- natorji kupili z izkupič- kom od dobrodelnega koncerta v Laškem sredi maja, je sprejel s solzami v očeh in tako ganil mla- de člane kluba, ki so že večkrat pomagali ljudem v stiskah. Presrečen je bil tudi Tončkov oče Anton, ki se je še posebej zahva- lil vsem prisotnim in do- dal, da je to zanj najsreč- nejši dan v življenju. B. JANČIČ Ivo Ogorevc novi car Več kot 100 ribičev, članov celjske ribiške družine, se je v soboto zbralo ob Šmartinskem jezeru, kjer so imeli tekmovanje za Ribiškega carja 2001. Za ta laskavi naslov je letos tekmovalo kar 84 tekmoval- cev. Po triurnem ribolovu je najtežjo ribo prinesel na tehta- nje Ivo Ogorevc, krapa težkega 2580 gramov, kar je zado- stovalo za carsko krono. Drugi je bil Polde Teržan s kra- pom težkim 2110 gramov in tretji Sašo Vnučec, prav tako s krapom težkim 2070 gramov. Novega Ribiškega carja celj- skih ribičev je okronal celjski podžupan Marko Zidanšek. FRANJO BOGADI Drugouvrščeni Polde Teržan, car Ivo Ogorevc in Sašo Vnučec. K Št. 24.-14. junij 2001 14 REPORTAŽA Rac je padel na glavo Radko Polič o sebi, treh bratih, treh ženah in dveh sinovih Nekoč so živeli trije bratje... Tako se navadno začenjajo pravljice in tako se ponavadi začenjajo zgodbe o uspehu. Ta- ko se začenja tudi življenjska zgodba gledališkega in film- skega igralca Radka Poliča-Ra- ca. To pomlad ste ga lahko pogo- sto videvali tudi na celjskih uli- cah, ljubitelji gledališča pa do kon- ca sezone še lahko uživajo v nje- govi igri v Goldmanovi predstavi Lev pozimi, v režiji mladega Jer- neja Lorencija, z »mlado briga- do« celjskih soigralcev, »ki veli- ko obetajo«. Tako namreč mlad- cev ne pozabi pohvaliti gost v celj- skem gledališču, igralec Radko Polič. Zadovoljen in srečen je, pravi, da je imel ob sebi takšno ekipo in za glavno soigralko bri- Ijantno, zares odlično kolegico Milado Kalezič, o kateri bi se ve- liko več pisalo in govorilo, če bi bila v katerem od osrednjih slo- venskih gledališč, je trdno prepri- čan. Strokovne ocene predstavo Lev pozimi poimenujejo za »steber iz- tekajoče se sezone«. Minuli teden je bila ta celjska predstava izbra- na v tekmovalni del letošnjega Borštnikovega srečanja v Maribo- ru... Rac je car Rac, mnogi ga, obrnjeno, kli- čejo »car«, po horoskopu pa je dobrodušni, delovni lev, je do- bil bitko za Leva pozimi že mnogo pred uspešno premiero na odru Slovenskega ljudskega gledališ- ča Celje. Namreč takrat, ko so ga v gledališču povabili k sode- lovanju... in ko se je po prvi vaji v kupeju vlaka na poti iz Celja v Ljubljano onesvestil in so mu zdravniki odsvetovali vsak na- por... in je začel borbo s hudo pljučnico. Predstavo v Celju je bilo po- trebno pripeljati do konca. V gle- dališču so naredili prezasedbo in vlogo kralja Henryja ponudili ma- riborskemu igralcu Vladu Nova- ku. In glej! Po treh vajah, kot da bi usoda hotela, da Henryja zai- gra le lev Rac, je Vlado Novak vlogo odklonil... Menda tudi iz zdravstvenih razlogov. Ali mor- da iz zadržkov. Ugovor vesti. Rad- ka Poliča je tako po večih ted- nih, ko se je z Levom že poslo- vil, klic v sili iz gledališča po- novno pritegnil v Celje. Hipoma je pozabil na priporočila zdrav- nikov, na neznani obraz sopot- nika iz kupeja v vlaku, ki ga je na vožnji iz Celja oživljal in - se levje zagrizel v delo na celjskem odru. Zato ste ga lahko kdaj pa kdaj, med eno in drugo vajo, videvali na celjskih ulicah... Celje mu ni neznano. A so vmes, ko ni bil tu, pretekla leta in leta. Najprej od tistega Cankarjevega Pohujšanja v dolini Šentflorjanski v Koruno- vi režiji pred četrt stoletja, kjer je prvič nastopal kot gost v celj- skem gledališču. Dogodek danes označuje kot pomemben in velik igralski mejnik v svojem življe- nju. Henryja iz Leva pozimi uvr- sti med igralske vrhove v svoji ka- rieri. Na sprehodih po celjskih uli- cah se je med bivanjem v Celju z nostalgijo, pravi, spominjal tudi filmskega festivala Teden doma- čega filma, katerega gost in na- grajenec je večkrat bil tudi sam. »Zakaj, za božjo voljo, ste festi- val pustili oditi v Portorož!« vzklikne ob teh spominih. Nekaj časa je bil Rac spet Ce- ljan... Voljan tudi za pripovedo- vanje zgodbic o sebi, o svojih bra- tih, treh ženah, dveh sinovih, živ- ljenju na odru in za odrom... Kriv je Nočni izlet »Vse kar počnemo v življenju, je posledica nekega nesporazu- ma,« pravi Rac in spet misli na igro in na vsakdanje življenje. Kaj pa je življenje drugega, kot neke vrste igra? V njej igralec kot pre- plašena ptica išče svoj mir in ne- mir na deskah, ki mu pomenijo življenje. To Rac odkriva že 40 let. Od tistega prvega gimnazij- skega filma Nočni izlet, ki je »vsega kriv«, s Špelo Rozin med drugimi imeni, se spominja. In Celjanom Mitjo Pipanom, pa Pri- možem Rodetom, ki je zdaj pred- stojnik Kliničnega centra v Ljub- ljani. Tudi ponavljanja enega let- nika gimnazije ga je veljal ta Noč- ni izlet. »Veliko se nas je zavoljo tega filma odločilo nadaljevati igralsko pot: Mojca Ribič, pokoj- ni Marko Slodnjak...« Nemirni duh, naseljen že v njegovi prav- niški družini, ki je veliko poto- vala, se selila po evropskih in bal- kanskih mestih, ga je gnal na igralsko akademijo v Ljubljano, v domala vsa slovenska gledališ- ča, k filmu, na odre nekdaj skupne države. Še vedno je cenjen gost tako v Beogradu kot na letnem festivalu v Dubrovniku. »Gledališče je čudovit medij,« rad ponovi Rac, ne glede na to, na katerem koncu sveta je postav- ljen oder. Prepričan je tudi, da imajo le gledališki igralci med vse- mi umetniki priložnost^ da potem, ko pade zastor, z novo predstavo spet podoživijo začetek nekega konca. »A potem, ko predstavo odigramo, ko dokončno pade za- vesa, ostaja del našega življenja. Ni fraza. Ostane v srcu.« Neumno pa se mu zdi, če kdo od igralskih kolegov koprneče pra- vi, »da ima tako rad gledališče, da bi še umrl rad na odru.« On si tega še malo ne želi. »Tisti, ki bi radi umrli na odru, po mojem ne dojemajo svojega poklica. Jaz...jaz bi rad umrl...v hosti...ob potočku...z behmi oblaki nad gla- vo, v Beli krajini, v Črnomlju, kjer sem se rodil... Ali pa med prija- telji, ah pa doma, v svojem naj- ljubšem kotičku.« To so tudi kotički, o katerih se Rac najraje razgovori. Zlasti o no- stalgični pokrajini ob Kolpi, s kančkom življenjske radosti, ki jo nosi reka s seboj. Tja rad zai- de. Živeli so trije bratje... »...in srednjemu je spodrsnilo,« se pošali Rac. »Padel je na glavo in je postal igralec.« Najstarejši brat, Vasilij, je vrhovni sodnik. »Faca«, da je ni primere, ga z bra- tovsko ljubeznijo predstavi Rac. »Pravzaprav je ta moj brat pravi boem, umetnik. Sicer pa je Vasi- lij dosmrtni sodnik Vrhovnega so- dišča Slovenije! Vaško, kot mu pravimo, je zadnjih deset let či- sto >odštekan<. Piše tekste za gle- dališče, enega je menda poslal tu- di v celjsko gledališče, piše tek- ste zame, piše sago o Poličevi dru- žini, piše scenarije za filme, za televizijo. Totalno se mu je zro- lalo. Najraje bi še igral. Jaz te- mu pravim, da ima >kulturne iz- pade<. Na Kostelsko, to je skraj- ni kotiček Slovenije ob Kolpi, je še posebej navezan in tam ga bo- ste kdaj našli, vrhovnega sodni- ka, z ošpičenim klobukom na gla- vi, ki prepeva z domačini v go- stilni.« Radko, Rac, kaj pa, če bi za- menjala vlogi? »Zakaj pa ne? Či- sto rad bi bil vrhovni sodnik. Z bratom se velikokrat >spoprime- va< okoli kakšne dileme. Ure in ure lahko razpravljava.« Zdaj je aktualna tema nedelj- ski referendum, na katerem se bo- mo odločali o oploditvi žensk z biomedicinsko pomočjo. Kaj pravi Rac o tem? »Jaz pravim, da: Ja! Da bi moral zakon to dovoljeva- ti. Toda, da bi morala o tem od- ločati še neka komisija, saj vsaka ženska, žal, ni ustvarjena za ma- terinstvo. Srečal sem že take žen- ske, ki so rodile otroka in so ga že pri rojstvu zavrgle. Ah pa ga rodijo in ga dajo v rejništvo. Ta komisija naj bi, po mojem, že prej preverila, ali je ženska res zmož- na imeti otroka. Takoj pa bi usli- šal prošnjo ženske, ki zaradi kak- šne svoje telesne hibe ne more do- biti moškega, kljub temu, da si ga žeh. Se bodo pa pojavile, bo- dimo pripravljeni, tudi razne kal- kulacije, računice na račun otro- ka. Za to pa nisem! Tudi o tem, na primer, sva veliko debatirala z Vaskom.« Trikrat mož, dvakrat oče živel je mož, imel je tri žene in dva sinova. Prvi, Matevž je star že 38 let, in se je rodil v zakonu s prvo ženo, zobotehnico Zali- ko. Drugi je še gimnazijec, Ar- nož, star 18 let, rojen v zakonu s tretjo ženo, igralko-Barbaro Lev- stik. Njegova druga žena je bila igralka Milena Zupančičeva. Ob tem imenu človek zasliši v uše- sih glasbo iz priljubljenega fil- ma Cvetje v jeseni... Rac pa se ob tej glasbi vselej spomni na »brš- čo Blanko«, priznava. Milena Zu- pančič je namreč doma iz vasice Bohinjska Bela med Bledom ii Bohinjem, kjer dekleta govoriji »na fanta«, domačinom Bele p se pravi: Blani. Milena je ton brhka Blanka. Z njo je v sorodi mlada celjska igralka Manca Ogo reve, ki z Racom nastopa tudi Levu pozimi. Zakonsko življenje Racu očil no ni bilo usojeno, vendar si ga kot pravi, zelo želi in se čuti dni žinskega človeka. A srečen in v« sel je, da ima dva sinova, s katt rima se odlično razume. Po dni gi strani pa spet razmišlja, da »s igralci ne bi smeli poročati in d ne bi smeli imeti otrok.« Zarac njihovega načina življenja in df la pač. Takšnih življenskih filozof ima Rac še veliko. Na primer: n hodi na pogrebe, ne shranjuje kr tik in izrezkov iz časopisov, fot( grafij, ne hodi po družabnih i klanovskih srečanjih. »To se n zdi vse kičasto v tem majhnem sl( venskem prostoru.« Ne hrani ni priznanj, četudi jih rad sprejem in jih je tisti hip vesel. »Pri za( nji selitvi sem vse to, kar sem sli čajno le imel, vrgel v kontejne A, kaj, ko mi je soseda, vsa obi pana, češ, kaj mi je padlo s tovo njaka, vse lepo vrnila.« Najbolj od vsega se Racu upii in gabi vse bolj očitna amerik nizacija. »Gradimo multimedi ske dvorane, v katerih potem v timo zlagane, neresnične filme ljubezni, politiki, biznisu. To i eno sr... Prav tako globalizacil sveta, v katero rine svet, da vid potem vsepovsod isto in vse p(| ameriško zastavo.« In Lev pozimi odkriva prav ti Prav tako družbo, saj predstav govori o tistem, kar v bistvu fl smo, in odpira vprašanja, kaj' družba sploh hoče. Zato je Rai ku Poliču Racu ta Lev še toli bolj pri srcu. »Vsaj tako razum to, skoraj najtežjo vlogo v svoj življenju.« pravi. MATEJA PODJ Foto: SAŠO MATEL K Št. 24.-14. junij 2001 mmmšiji in ljudje 15 Luknja v zakonu ali aiftocesta? Sosvet načelnika UE Celje je sklenil, da se gostinske ponudbe društev najprej temeljito lotijo inšpektorji »Smo res že tako daleč, da bo lahko kar vsakdo od- prl točilnico? Da bodo po- samezniki, organizirani v društva, s šanki vabili go- ste kar v domače dnevne so- be?« so se nekaj mesecev na- zaj spraševali celjski mestni svetniki in od pristojnih dr- žavnih organov zahtevali jasen odgovor na vpraša- nja, kako je urejeno poslo- vanje društev, ki svojim čla- nom ponujajo tudi gostin- ske storitve in ali morda do- ločila zakona o društvih pri slednjem niso v navzkriž- ju z zakonom o gostinstvu. Dejstvo je namreč, da je hi- tro naraščala množica tistih, ki so v zakonu o društvih vi- deli najlažjo pot za odpira- nje gostinskih lokalov. Zakon namreč v enem od svojih čle- f nov predvideva tudi možnost nepridobitne gostinske dejav- nosti, namenjene članom društva. Odpirah so se novi klubi, sčasoma pa so tudi ne- kateri gostinci obupali in svo- jo dejavnost iz gospodarske preoblikovali v društveno. Gosti so lahko ločili med na- vadno gostilno in društvenim prostorom le po tem, da so 'jim v slednjih ob prvem obi- sku ponekod ponudili v pod- pis pristopno izjavo. Ponujena roka društvom Novo besedilo zakona o društvih je v enem svojih čle- nov ponujalo društvom mož- nost, da svojim članom v ok- viru lastnih društvenih pro- storov ponudijo tudi gostin- ske storitve. Le-ta je lahko pri- dobitna ali nepridobitna in v primeru, da gre za slednjo je besedilo precej natančnej- še in določa tudi to, da mo- rajo pijačo točiti po nizkih cenah in samo svojim članom - a kaj, ko domišljija Sloven- cev ni zatajila. Nizke cene in pojem ne- pridobitnosti sta sila razteg- ljiva, članstvo društva pa je tudi širok pojem, še več, bolj I množično kot je, bolje druš- tvo dela... Morebitna zakon- ska luknja, ki v primeru, da bi jo posamezniki brali ta- ko, kot je bila zamišljena, niti luknja ne bi bila, se je tako spremenila v sodobno avto- cesto, široko štiripasovnico, ki je kar sama po sebi vabi- la, da se zapelješ po njej... Upravičenim pritožbam gostincev so prisluhniU tudi v lokalnih okoljih. OčitaU so, da gre za tipičen primer ne- lojalne konkurence, saj so v društvih tako zaobšli dokaj stroge, natančne in povsem jasne predpise o tem, kaj vse mora nosilec gostinske dejav- nosti izpolnjevati, da lahko odpre lokal. V občinah so lah-- ko ponudili le odgovore, da z društvi lokalna samoupra- va nima ničesar opraviti, da se registrirajo v državni upravi in zato tudi pregleda nad tem, ali posamezni tovrstni »loka- li« delujejo legalno ali mimo črke zakona, v občinah pre- prosto nimajo. Sprejeta rokavica Obtožbe so se tako z ob- činskih pleč preusmerile na uslužbence upravnih enot in v Upravni enoti Celje, kjer bdijo nad območjem Mest- ne občine Celje ter občin Do- brna, Vojnik in Štore, so spre- jeli vrženo rokavico. Strokovna sodelavka Ire- na Ferlež je za ponedeljko- vo srečanje sosveta načelni- ka UE Celje Damjana Vreč- ka, katerega osrednja tema je bila problematika oprav- ljanja gostinskih dejavnosti v društvih, pripravila obsež- no gradivo na to temo. Sre- čanja, ki je sicer namenjeno županom vseh štirih občin in ostalim imenovanim članom sosveta, so se udeležili tudi Zvonko Juteršek in Štefan Han ter Sonja Rejc kot pred- stavniki zainteresirane javno- sti v obeh celjskih območnih zbornicah; za obrt in gospo- darstvo, ter inšpektorji; vodja davčne inšpekcije Davčnega urada Celje Jelka Delakor- da skupaj z vodjem izposta- ve Davčnega urada Celje Mar- janom Špilarjem, vodja eno- te tržnega inšpektorata Peter Krempuš ter vodja in pred- stavnica enote inšpektorata za okolje in prostor Sašo Bu- kanovski in Helena Cola- rič Pritekel j. Na delo najprej inšpektorji Kot je že marca na pobu- do Franca Petauerja in os- talih celjskih mestnih svet- nikov o morebitnih spre- membah obstoječe zakono- daje (zakonskih besedil, ki urejata področje gostinstva in delovanja društev) odgovo- ril državni sekretar v mini- strstvu za notranje zadeve dr. Bojan Bugarič trenutno ni neposrednega povoda za spre- minjanje zakonov. »Ker pa se v Vladi Repub- like Slovenije zavedamo možnosti zlorab in tudi de- janskih zlorab določbe Za- kona o gostinstvu, bomo predlagali, da ministrstvi za gospodarstvo ter finance na- ložita zagotovitev poostrene- ga in usklajenega nadzora nad opravljanjem gostinske dejav- nosti v društvih. Menimo na- mreč, da je z doslednim nad- zorom ter izrekanjem ukre- pov pristojnih inšpekcijskih organov mogoče navedene zlorabe uspešno preprečeva- ti,« je bilo jasno priporočilo dr. Bugariča. Na Celjskem so mu pri- sluhnili in ponedeljkovi skle- pi, sprejeti na razširjenem sre- čanju sosveta načelnika UE Celje, so jasni. Davčna inš- pekcija je pristojen organ za ugotavljanje dejstva, ali ne- ko društvo opravlja gostin- sko dejavnost na pridobitni ali nepridobitni način. Po čr- ki zakona jo sicer lahko oprav- lja na oba načina, vendar pa je društvo v primeru, ko opravlja pridobitno gostinsko dejavnost, popolnoma izena- čeno z gospodarsko družbo ali podjemikom gostincem in mo- ra izpolnjevati vse pogoje, ki jih za opravljanje dejavnosti določajo posebni predpisi in je tudi zavezanec za plačilo dav- ka od dobička. Osnovno ugo- tovitev davčne inšpekcije bo podlaga za nadaljnje ukrepa- nje tržnega inšpektorja in gle- de na ponedeljkov dogovor, bo- do v obeh inšpekcijah poostrili nadzor nad društvi, Id v pre- težni meri opravljajo gostin- sko dejavnost. Poizvedbe oziroma poo- stren nadzor na terenu, ka- terega posledice bodo v pri- merih, ko društva ne oprav- ljajo svoje dejavnosti v skla- du s predpisi, seveda kazni, pričakujejo v UE Celje, je zaenkrat prava pot, da se na tem področju naredi red. Dol- goročno pa bi bilo v Slove- niji po njihovem vseeno smi- selno ustrezno popraviti ne- katere člene veljavnih zako- nov o društvih in gostinstvu. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Gostom je vseeno ali so v gostilni ali društvenih prostorih. Tretji največji v Sloveniji Tudi letos bo v Vojniku tradicionalni balonarski festival, ki ga prireja tamkajš- nji balonarski klub, po obsegu pa sodi med tri največje v Sloveniji. Letošnji fe- stival, ki bo v soboto, 16. junija, bo po- stavljen na dve lokaciji, organizatorji pa bodo letos prvič pod oblake popeljali tudi invalide. Prireditev se bo pričela ob 6. uri zjutraj, končala pa v poznih večernih urah. Jutranji polet - lov na lisico - bo ob 7. uri na igrišču OŠ Vojnik, tekmovanje balonarjev v ribolo- vu ob 12. uri, večerni polet in tekma »Key grap« pa ob 19. uri. Zmagovalnemu balonu bodo podelili nagrado dve uri kasneje, po- tem pa sledi zabava z nočnim lebdenjem ba- lonov v soju luči. Organizatorji pričakuje- jo, da se bo festivala udeležilo najmanj 20 balonov iz naše države in tujine. Obiskoval- cem bodo na voljo tudi prevozi z Jezersko kraljico od pregrade do Konjeniškega cen- tra Brezova, izposoja čolnov in prevozi s ko- čijami do prireditvenega prostora. B. JANČIČ MODRI TELEFON Kaj bo s preplastitvijo Vojkove? Naša bralka Slavica, ki stanuje ob Vojkovi ulici v Celju, se je kljub zagotovi- lom, ki jih je dobila na se- dežu svoje mestne četrti, da bo Vojkova ulica kmalu do- bila novo asfaltno prevle- ko, z vprašanjem obrnila še na nas. Kaj drugega kot potrditve zagotovila iz njene mestne če- trti ji tudi mi ne moremo od- govoriti, morda le še dopol- nilo, da se bodo prenovitve- na dela na Vojkovi začela že prav v kratkem. Po besedah Anatola Sazonova iz Komu- nalne direkcije Mestne občine Celje so namreč prav konec prejšnjega tedna predali v podpis županu pogodbe za prenovo petih celjskih ulic. Ob Vojkovi gre še za Jurčiče- vo uhco v predelu pri Domu upokojencev, Stritarjevo uli- co pri stadionu ter Oblako- vo ulico v celoti, čeprav so prenovitvena dela na njej raz- deljena v dve etapi. Ob tem pa še dodatno poja- snilo: potem, ko so v Celju mestni svetniki aprila sprejeli Program investicij na območ- ju KS in MČ in je le-ta kraja- nom na vpogled na sedežih lo^a- jevnih skupnosti in mestnih če- trti, za območje celotne obči- ne velja, da se bosta v vsaki krajevni skupnosti in mestni četrti še letos zanesljivo izvedli po prvi dve prednostni nalož- bi. Ostale, pravijo odgovorni v MOC, bodo - odvisno od te- ga, koliko denarja bo na voljo - sledile prihodnje leto ali pa še kasneje. IS Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mala novinarka Marjela Agrež. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vprašanja za Modri telefon pa lahko med pone- deljkom in petkom do 17. ure za- stavite tudi po telefonu 42-25-000. Modra cona v Laškem Od ponedeljka dalje bo v Laškem pričel veljati nov si- stem parkiranja, s katerim bo v mestu uvedena modra cona. Zajemala bo območ- je ožjega mestnega središ- ča (Valvazorjev, Orožnov in Aškerčev trg ter del Mestne ulice) in parkirišče na Tru- barjevem nabrežju. Namen novega parkirnega sistema je preprečiti divje parkira- nje in s tem zagotoviti več prostih parkirnih mest za obiskovalce. V Laškem imajo skupaj 483 javnih parkirnih prosto- rov, ki pa so različno zase- deni. Na desnem bregu Sa- vinje so napol prazni, v je- dru mesta pa vlada nepopi- sna gneča. Prav zato so se v občini skupaj s komunalnim podjetjem odločiH, da slabo polovico parkirišč uvrstijo v modro cono. Območje mo- dre cone bo namenjeno pred- vsem parkiranju za krajši čas (do 4 ure) za plačilo, ki naj ne bi pretirano obremenje- valo uporabnikov. Za največ dve uri parkiranja bo treba odšteti 100, do štiri ure 200, nad štiri ure 400 in za me- sečno dovolilnico osem tisoč tolarjev. Stanovalci starega mestnega jedra, ki nimajo svojega prostora za parkira- nje, bodo lahko dobili eno dovolilnico za parkiranje v modri coni na eno stanova- nje, zanjo pa bodo morali plačati štiri tisočake. Obra- tovalni čas bo med ponedelj- kom in petkom od 6. do 16. ure ter v soboto med 6. in 12. uro. Parkomata bosta po- stavljena na Valvazorjevem tr- gu in Trubarjevem nabrežju, v kratkem pa naj bi postavili še enega na Aškerčevem tr- gu- V modri coni bodo na pri- mernih lokacijah označena tudi mesta za parkiranje in- validov, ki bodo morali imeti ustrezno nalepko na vozilu. Zanje je rezerviranih osem parkirnih prostorov, parkira- nje pa bo brezplačno. Zastonj pa bodo lahko vozniki puš- čali svoje jeklene konjičke tu- di na desnem bregu Savinje, oziroma na javnih parkirnih prostorih izven modre cone. Za nadzor bo skrbelo pod- jetje Costra d.o.o. iz Celja, ki že nekaj let skrbi tudi za red na parkirnih prostorih v središču Celja. B. JANČIČ Napnite ušesa! Pripravite trezorje! K Št. 24.-14. junij 2001 16 NASI KRAJI IN LJUDJE Skupno praznovanje na Ljubečni z rekreativnim pohodom izpred krajevnega gasilskega doma na Sveti Tomaž se jutri, v petek, ob 16. uri na Ljubečni začenjajo pri- reditve skupnega praznovanja podjetja Ljubečna d.d. in krajev- ne skupnosti. Po vrnitvi pripravljajo pred gasil- skim domom golaž za pohodnike, v dvorani doma pa bodo odprli raz- stavo. S športnimi prireditvami bo- do na Ljubečni nadaljevali v soboto dopoldne, ko bodo po 9. uri strelja- li z zračno puško, pomerili se bodo tudi na ruskem kegljišču, na trav- natem igrišču v Bukovžlaku bo tur- nir v malem nogometu, na igrišču v Šmiklavžu pa košarkarsko tekmo- vanje v trojkah. Osrednja slovesnost ob 21. skupnem prazniku, ki se bo seveda zaključila z družabnim sre- čanjem, bo v soboto ob 17. uri pri Gasilskem domu na Ljubečni. IS Zlata vina in umetnine naprodaj Turistična ponudba Slovenskih Ko- njic je od minulega četrtka bogatej- ša. Na Starem trgu so odprli vinote- ko in prodajno galerijo konjiških li- kovnikov z imenom Stari trg. Pri tem projektu so moči združili občina Slovenske Konjice, Zlati grič. Vinogradniško vinarsko društvo in GIZ Dravinjske doline, ki bo z vi- noteko tudi upravljal. Odprta bo vse dni, razen ponedeljka in torka, od 10.30 do 17.30. V njej bodo delaU štirje mladi predstavniki vinograd- niških družin s konjiškega območ- ja. Degustirati in kupiti je mogoče vina, ki so dobila zlato medaljo in s tem oceno več kot osemnajst. Okusno urejenemu prostoru daje še poseben čar prodajna razstava del konjiških likovnikov, ki bodo brez dvoma zamikala marsikaterega obi- skovalca Slovenskih Konjic, da jih odnese v seboj v trajen spomin. Med njimi izstopajo grafike Arpada Ša- lamona. MBP Nove oznake v Vojniku Do konca junija bodo v vojniški obči- ni uredili neprometno signalizacijo, ki bo po obliki precej spominjala na ozna- ke v Mestni občini Celje. Table, ki bodo označevale občino, krajevno skupnost, družbene vsebine, cerkve, turistične kme- tije, vzrejo konj, Šmartinsko jezero in pet podjetnikov v občini, bo izdelala celj- ska oglaševalska agencija Premena, s katero so že podpisali pogodbo. Podjetje je predlagala Lokalna turistič- na organizacija, ki bo tudi financirala na- pise za turistične kmetije. Skupaj bo po- stavljenih okoli 40 označb, in sicer pred Vojnikom, v samem središču kraja. Viš- nji vasi, Frankolovem, pred Novo Cerk- vijo, Lembergom in v Socki. Občina Voj- nik in LTO bosta zanje morali odšteti tri milijone tolarjev. »Za gasilske domove, vrtce, šole in podobne ustanove se ni- smo odločili, saj so le-te namenjene do- mačinom, ki vedo, kje se nahajajo, osta- le, kot so lekarna, zdravstveni dom itd., pa vsakdo potrebuje, zato morajo biti oz- načene,« je povedala Alenka Vodončnik iz Občine Vojnik in dodala, da bodo v kratkem zamenjali tudi stare, dotrajane oznake in jih nadomestili z novimi. Podobne označbe, kot jih bo izdelala Premena za občino Vojnik, naj bi v pri- hodnje uporabih tudi v sosednji Dobrni, ki je prav tako ena od ustanoviteljic Lo- kalne turistične organizacije. B. JANČIČ Preveč vode hkrati Podvoz pod železnico na Teharski cesti v Celju je bil v ponedeljek sredi dneva za nekaj časa zaprt. Kljub prečrpavanju vode v bližnjo Voglajno ga je namreč voda zalila, s tem pa je bilo seveda treba ustaviti tudi vozila, ki so želela zape- ljati skozenj. Kot so pojasnili v podjetju Vodovod-Kanalizacija, kjer upravljajo z razbremenilni- kom s črpališčem, so bile ponedeljkove padavine tako močne, kot jih v Celju že dolgo ne pomnijo. Gladina Voglajne, v katero prečrpavajo vodo, je bila sicer nizka, delavci so hkrati aktivirali tri črpalke, vendar kljub temu niso uspele sproti »požreti« hitrega dotoka nove vode. Kot so nam še pojasnili, bi bil vzrok za zalitje podvoza lahko morda v tem, da je raven preliva vode v Voglajno nastavljena nekoliko previsoko, zato v podjetju že preverjajo, ali bi se to raven dalo znižati. IS, Foto: GD - ^ s -J-S^OK-^-Vs VzSPOMIN Srečko Cvahte 4. aprila je umrl velik mož mesta Celja, diplomirani in- ženir gradbeništva Srečko Cvahte, kije s svojim delom odločilno vplival na ureja- nje voda v porečju Savinje- Sotle in ki je bil najzasluž- nejši za zaščito Celja pred poplavami z izgradnjo »Celj- skega vodnega vozlišča« v 60. letih prejšnjega stolet- ja. Občina Celje ga je za za- sluge, ki jih je imel pri ure- janju voda na Celjskem, na- gradila s tedaj najvišjim ob- činskim priznanjem Šlan- drovo nagrado. Srečko Cvahte se je rodil 28. februarja 1909 v Celju, kjer je obiskoval osnovno šo- lo. Maturiral je na kočev- ski gimnaziji ter uspešno za- ključil študij gradbeništva na Gradbeni fakulteti v Ljubljani. S svojim strokovnim de- lom je pričel nekaj let pred drugo svetovno vojno na Mi- nistrstvu v Beogradu, leta 1939 pa je prevzel skrb pri urejanju Drave na Ptuju, v tedanji vodni upravi. Dru- ga svetovna vojna vihra mu ni prizanesla in že 1941. leta so ga okupatorske oblasti izg- nale na prisilno delo v Av- strijo. Po koncu vojne je najprej delal na Ptuju pri urejanju reke Drave, nato v Čmi go- ri pri regulaciji Skadarske- ga jezera. Ko so pričeli z iz- gradnjo šoštanjske elektrar- ne, se je vrnil v Slovenijo in kot direktor Gradisa dogra- dil ta pomembni elektro energetski objekt. V šestde- setih letih se je zaposlil na Vodni skupnosti ter tam v raznih oblikah organizira- nosti Vodne skupnosti Sa- vinja-Sotla končal kariero kot direktor Podjetja za ure- janje voda NIVO Celje v za- četku sedemdesetih let. Naj- bolj znana in cenjena so prizadevanja Srečka Cvah- teta, da bi združil vodno- gospodarsko stroko v najbolj primerni organizaciji vod- nega gospodarstva, kjer bi imeli pomembno vlogo ta- ko delavci podjetja, kot iz- vajalci del na vodah, pa tu- di plačniki njihovih storitev, občani in delavci v podjet- jih. Bil je v prvih vrstah slo- venskih vodarjev pri sno- vanju tedanjih samouprav- nih vodnih skupnostih, ki so pozneje od temeljnih, ob- močnih, do zveze vodnih skupnosti Slovenije v času pred družbeno ekonomski- mi spremembami v naši dr- žavi, odigrale pomembno vlogo na področju urejanja voda. Takšne oblike orga- niziranosti in funkcionira- nje vodnega gospodarstva imajo danes v večini držav Evropske unije, ki nam to organiziranost s posebni- mi listinami tudi nareku- je. Srečko Cvahte je bil to- rej s svojim odličnim vod- nogospodarskim znanjem in organizacijskimi sposob- nostmi nekak vizionar tega, kako je stroko, denar in delo potrebno združiti v primerno organizacijsko obliko. S svojimi pogledi na vodnogospodarsko stroko in delo je bil vzor vsem mlaj- šim vodarjem in sadovi nje- govega dela bodo ostali več- no. Pokojnega Srečka Cvahte- ta smo poznali in spoštova- li tudi kot poštenega, po- končnega moža, družbeno angažiranega v okolju, v ka- terem je živel, in kot dobre- ga moža svoji soprogi Jelki ter dobrega očeta trem otro- kom. Odličen vodnogospo- darski strokovnjak, pokon- čen mož, poštenjak in re- snicoljubnež ter dober dru- žinski oče, gospod Srečko Cvahte, diplomirani grad- beni inženir, bo ostal v traj- nem spominu. MARJAN AŠIČ DESKANJE PO SPLETU iniinn,i"iini'T Igre brez meja Mislim, da na svetu ne ob- staja prav veliko osebnih ra- čunalnikov, ki ne bi imeli na- ložene vsaj ene igre. Neka- teri lastniki se sicer zadovo- ljijo s Pasjanso ali Minolov- cem, ki jih ponujajo Okna (in drugi operacijski sistemi), marsikdo pa si zaželi še kaj več. Problem je v tem, da je treba dostikrat za tisto »več« aH odšteti denar ali pa dvig- niti piratsko zastavo na ra- čunalniški jambor. Game- Hippo.com (gamehip- po.com) je odgovor za tiste, ki ne želijo storiti ne enega ne drugega. Stran je še pred nekaj me- seci nosila naslov FreeGa- mes.org, in ime je pojasnje- valo samo naravo iger. Torej, nič demo ali sharevvare iger, samo brezplačne. No, spre- memba imena ni kaj prida vplivala na uredniško politi- ko in tako lahko na Game- Hippo najdemo več kot 900 brezplačnih iger. Vse igre si lahko prenesete na vaš raču- nalnik, jih namestite in zač- nete z zabavo. Spletna stran je prijetno ob- likovana in dovolj pregled- na, da se vam ni treba izgub- ljati v množici naslovov. Po- leg iskanja po ključnih bese- dah je na voljo seznam po- dročij, v katerega sodijo po- samezne igre. Torej, akcijske, arkadne, avanture, igre na igralni plošči, igre s kartami, izobraževalne igrice, logič- ne igre in sestavljanke, simu- lacije, športne in kar je še te- ga. Zanimivo, dve izmed naj- bolj popularnih iger, Pacman in Tetris, sta doživeli že toli- ko različnih izvedenk, da ima- ta svoji kategoriji. Na strani se nahaja tudi sez- nam novosti. To bo gotovo navdušilo tiste zanesenjake, ki si ne morejo kaj, da ne bi na svoj računalnik vsak dan naložili kaj novega. Ti bodo nemara še posebej veseli ru- brike z nasveti za bližnjice in goljufije pri težavnejših od- lomkih iger. Morebitne težave ali navdušenje ob igranju lah- ko objavite na forumu, če pa se ne morete odločiti, kate- ro igrico bi si prenesli na ra- čunalnik, lahko pogledate na lestvico 20 najbolj popular- nih iger. Ker lahko vsako igro tudi ocenjujete, je tu še ne- pogrešljiva lestvica 20 najbo- lje ocenjenih iger. V rubriki z novicami pa lahko sprem- ljate dogajanje v zvezi s sa- mo stranjo in igrami. Kot opozarjajo lastniki spletne strani, lahko pri ne- katerih igrah naletite na ta- koimenovani advvare, način financiranja z oglaševanjem. To pomeni, da se vam uteg- nejo med poganjanjem pro- grama tu in tam na ekranu pojaviti oglasi. V nekaterih primerih je takšno oglaševa- nje podprto še s programom za spyware, ki lahko dolo- čene podatke o vašem raču- nalniku pošilja raznim komer- cialnim ustanovam. Ti bodo na podlagi dobljenih infor- macij poskušali ugotoviti vaše nakupovalne navade in vam seveda poskusili kaj proda- ti. Ne bojte se. Na strani s pogosto zastavljanimi vpra- šanji {FAQ) boste našli na- vodilo, kako se lahko temu izognete. Vas j a Ocvirk vasja@slowwwenia.com Mladi tekmovali v gasilskih veščinah Na Zbelovem, kjer gasilci letos slavijo sedemdesetlet- nico, je bilo pod okriljem Gasilske zveze Slovenske Ko- njice tekmovanje mladih gasilcev. Nastopila so vsa društva znotraj zveze: iz Slovenskih Ko- njic, Tepanja, Loč, Draže vasi, Žič in z Zbelovega, skupno šestnajst desetin. Vsem tekmovalcem in sodnikom sta pred- sednik tekmovalnih odborov, poveljnik gasilske zveze Ka- rel Juhart, in vodja tekmovanja, podpoveljnik gasilske zveze Anton Hlastec, podelila priznanja. J.G. Št. 24. - 14. junij 2001 KRONIKA S CELJSKEGA 17 Nekdanji celjski dijaki za 5(Hetnico mature, s sedanjim ravnateljem I. Gimnazije Jožetom Zupančičem, ki praznuje 25-letnico ravnateljevanja. Nekateri so v stalnih stikih, drugi so se videli prvič po pol stoletja Prijatelji za zmerom Praznik izjemne generacije maturantov - Kot bi brali Kdo je kdo - V gimnazijo v izposojenih čevljih v začetku junija je bilo v Celju slovesno praznovanje 50-letnice mature nekdanjih celjskih gim- nazijcev. Polstoletnica mature je velik dogodek že sam po sebi, po- sebej zanimivo pa je, ker so med slavljenci znani Slovenci, Celja- ni in okoličani. Zlata obletnica njihove mature je v letu, ko se Celjani spominjajo samih velikih obletnic. Mesto, v ka- terim so maturirali, slavi letos 550- letnico mestnih pravic, njihova gim- nazija 150-letnico obstoja, njiho- va država 10-letnico neodvisnosti... Celo današnji ravnatelj I. Gimna- zije Celje Jože Zupančič, ki je spre- jel zlate maturante, slavi v tem le- tu 25-letnico ravnateljevanja. Le- tošnji celjski zlati maturanti slavi- jo tudi 25 let, odkar se srečujejo vsako leto in to oba nekdanja raz- reda skupaj. Prihajajo nekdanji so- šolci iz Slovenskega Primorja, z Go- renjske, Dolenjske, Ljubljane, Nemčije, živijo celo v Ameriki... Tako se je zbralo letos pred ča- stitljivo gimnazijsko stavbo 46 so- šolcev. Veliko so si imeli povedati tako tisti, ki so v rednih stikih, kot drugi, ki so se videli prvič po pol stoletja. Nato so posedli v učilni- ci, kjer jim je ravnatelj Zupančič predstavil današnji utrip izobraže- valne ustanove. Za njim je sprego- voril njihov nekdanji sošolec Mar- jan Ašič, ki jim je kot glavni orga- nizator predstavil podrobni pro- gram njihove zlate obletnice. Veselje se je nadaljevalo v hotelu Evropa, kjer je sošolka prof. dr. Mar- tina Orožen (profesorica slavisti- ke na ljubljanski univerzi je iz znane Orožnove rodbine ter ima na vseh obletnicah na skrbi nagovore) ve- liko povedala o dosežkih nekdanjih sošolcev. Sicer pa je zobozdravnik prim. Franc Štolfa zbrane spom- nil, da je po 50 letih mature čas inventure. Sledili so trenutki osebnih pogo- vorov, ko so nekateri pokazali pri- jateljem fotografije svojih družin ter vnukov. Prav tako so našli čas za spomine na vsakdanjo gii^ma- zijsko pot posameznikov v izposo- jenih čevljih in oblačilih, na dolga Pešačenja in kolesarjenja k pouku, na splošno pomanjkanje knjig, na nasploh težke čase takoj po II. sve- tovni vojni. Vseeno je bilo lepo, tako kot tudi letos, na praznovanju zla- te obletnice. Golič, Lorger, Štolfa, Ašič Nepozabno srečanje za 50-letni- co mature so pripravili štirje nek- danji sošolci, povezani v organiza- cijski odbor. Med njimi akademik prof. dr. Ljubo Golič iz Ljubljane, od lani s častnim nazivom zasluž- ni profesor ljubljanske univerze. Golič si med nekdanjimi sošolci iz B razreda najbolj prizadeva, da bi obdržali kar najbolj trdne stike. Ta- ko je vsa leta pridno zbiral naslove ter skrbel za obveščanje, pred praz- novanjem pa dvakrat posebej pri- šel v Celje na srečanje štirih orga- nizatorjev. Poznejši doktor kemijskih zna- nosti je prišel v celjsko gimnazijo iz Vrenske Gorce pri Kozjem, iz Go- ličeve trgovske družine. Po gimna- ziji je študiral v Ljubljani kemijo ter nadaljeval kot asistent, preda- vatelj, docent, izredni in redni pro- fesor, ki je v pokoju od predlani. Na fakulteti za kemijo in kemij- sko tehnologijo je predaval pred- vsem anorgansko strukturno kemijo ter kemijo za fizike, leto dni je de- lal na univerzi v Glasgovvu, bil med drugim več mesecev na ameriških univerzah Berkeley, Evanston in Pittsburgh, povabili so ga na uni- verzo v Leipzigu... Na ljubljanski fakulteti se še vedno ukvarja z ra- ziskovalnim delom. Prof. dr. Ljubo Golič je od začet- ka devetdesetih let redni član Slo- venske akademije znanosti in umet- nosti, do pred petimi leti je bil dolgo predsednik Slovenskega kemijskega društva ter glavni urednik Acta Chi- mica Slovenfca, dolgoletni zuna- nji sodelavec inštituta Jožef Štefan, član Royal Society of Chemistry... Za znanstvene raziskovalne dosež- ke je prejel doma Kidričevo nagra- do. Zelo rad se vrača na domače Kozjansko ter v Celje. V organizacijskem odboru za praznovanje 50-letnice mature je bil skupaj z Goličem Stanko Lor- ger, njegov nekdanji sošolec in ro- jak iz Bučke Gorce pri Kozjem. Lor- ger, ki je doslej najuspešnejši slo- venski atlet, je postal pred štirimi leti častni občan Celja. Njegova športna pot se je začela na odpr- tem prvenstvu celjske gimnazije v teku na 100 metrov, kjer je osvojil drugo mesto. Takoj je začel s tre- ningi v Kladivarju ter bil posebej uspešen v teku na 110 metrov z ovi- rami. Bil je trikratni svetovni štu- dentski prvak, uspešen na olimpia- dah v Rimu in Helsinkih, na evrop- skem prvenstvu, v Stockholmu dru- gi v Evropi, večkratni balkanski pr- vak, skoraj dve desetletji jugoslo- vanski državni rekorder... Po kon- cu športne poti je bil vse do sredi- ne devetdesetih let profesor mate- matike in fizike v celjski srednji ekonomski šoli. Med štirimi pripravljavci praz- novanja 50-letnice mature je bil nek- danji sošolec prim. Franc Štolfa, doktor stomatologije iz Celja, med drugim avtor slovenske zobozdravs- tvene zbirke, ki je stalno razstav- ljena v celjskem Muzeju novejše zgodovine. Zbirka je med največ- jimi podobnimi v Evropi. Štolfa je sin primorskih izgnancev, ki so po- stali tik pred drugo svetovno vojno lastniki znamenite celjske gostil- ne Turška mačka. Po medvojnem izgnanstvu je postal dijak celjske gimnazije, študiral medicino v Beo- gradu, se zaposlil v celjski polikli- niki ter nadaljeval v železniškem zdravstvenem domu v Mariboru, kjer je postal vodja zobozdravstve- ne službe. Celjan Štolfa, ki je raziskovalec zgodovine zdravstva na Slovenskem, je eden od štirih Slovencev v Evrop- skem združenju zgodovinarjev me- dicine, s sedežem v Antvverpnu. Zadnja tri leta je predsednik znans- tvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Na- pisal je štirinajst knjig s področja zobozdravstvene stroke ter biograf- ska romana (o zobozdravniku, skla- datelju, zborovodji in šahistu dr. Antonu Schvvabu iz Celja ter o dr. Ivanu Oražnu, ki je zapustil ljub- ljanski medicinski fakulteti med drugim Oražnov študentski dom). Med knjigami, ki bodo kmalu prišle med bralce, sta njegova zgodovina zobozdravstva na Celjskem do 1. 1945 ter o znamenitih celjskih le- karnah. Glavni organizator polstoletnice mature je bil Celjan Marjan Ašič, med drugim nekdanji predsednik celjske občinske vlade, najdlje za- poslen v občinski stavbi ter na vo- dilnih mestih v Etolu, Banki Celje in SDK. V gimnazijskih letih se je skupaj s starši preselil iz Zdol nad Krškim, z obrobja Kozjanskega, kjer ima danes veselje z vinogradom. Ašič se je najprej učil violino in čelo ter se proti koncu gimnazije srečal s pozavno, ki ji je zvest vse do danes. V Ljubljani je nato di- plomiral na pravni fakulteti ter kon- čal še dva letnika glasbene akade- mije. Tako je postal poklicni glas- benik simfoničnega orkestra RTV ter Big banda, kjer je igral nekaj let pod taktirko Bojana Adamiča in Jožeta Privška (v družbi Celjana Mojmirja Šepeta in Laščana Mira- na Ferleža, v študentskem akadem- skem plesnem orkestru pa s pozav- nistom pisateljem in ministrom Ru- dijem Šeligom). Po vrnitvi v Celje, kjer si je us- tvaril družino (njegov sin Miklavž Ašič je danes poklicni glasbenik z upoštevanja vredno glasbeno pot- jo), je skoraj pol stoletja igral v or- kestru Žabe, dolga leta v celjskem godalnem orkestru, več desetletij je bil član celjske železničarske pi- halne godbe... Kdo je kdo Med letošnjimi zlatimi celjski- mi maturanti je še veliko širši jav- nosti znanih ljudi. Iz nekdanjega A razreda (razrednik je bil profe- sor Jože Rotar) so prišli na zlato obletnico tudi Igor Bele (bil je di- rektor Prevozništva Celje), Jožica Čelik (profesorica srednje ekonom- ske šole), Tatjana Frajle (celjska frizerka je postala stalna sodelav- ka muzejske razstave Živeti v Ce- lju), zdravnica Milena Čretnik (gi- nekologinja je bila med drugim predstojnica Zavoda za zdravstve- no varstvo Celje), Božo Jordan (pro- fesor fizike srednje tehniške šole ter znani planinski delavec), Vid Korber (direktor Mirosana in sad- jarski strokovnjak), mag. Breda Mejak-Vrišer (predavateljica peda- goške fakultete v Ljubljani), dr. Peter Mikeln (predavatelj fakultete za or- ganizacijske vede v Kranju), Janez Plahutnik (profesor biologije celj- ske gimnazije), šentjurski zdravnik Anti Svetina, arhitektka Jelka Ve- hovar (med vodilnimi celjskimi ur- banisti šestdesetih let, pozneje dolgo arhitektka v Švici ter sedaj stečaj- na upraviteljica Pohištva Celje, ki je bilo nekoč njihova družinska last), Ivo Tončič (podjetnik elek- tro stroke v Ljubljani).... Z njimi je gulil gimnazijske klopi še sošo- lec Beno Hvala (slovenski televi- zij ec), ki ga tokrat v hotelu Evropa ni bilo. Zbrani v hotelu Evropa so se prav tako spominjali pokojnih A-jevcev, med njimi Romana Bobna (celj- skega podžupana), Jožeta Piana (pomočnika zdravstvenega ministra in svetovalca predsedstva RS), Du- šana Pristovška (bil je med prvi- mi inštruktorji na reakcijskih leta- hh bivše Jugoslavije)... Prav tako zanimivi so dosežki nekdanjih sošolcev iz B razreda (razrednik je bil Ivan Mlinar), med njimi so: mozirski zdravnik Ivo But, specialist sodne medicine zdravnik Valter Gornjak (v Ljub- ljani je bil tesni sodelavec dr. Mil- činskega), biologinja Romana Jaz- bec (inšpektorica za srednje šole), Jože Melanšek (družbenopolitič- ni delavec in direktor v Velenju), Drago Mravljak (dolgoletni raču- novodja v EMO in sindikalist), zdravnik Želimir Šribar (vodilni no- vomeški ginekolog), Janez Žmavc (strokovnjak za gradnjo predorov je imel pomembno besedo pri ra- ziskavah za avtocestni odsek pri Trojanah)... Med pokojnimi B-jevci so se spo- minjali kar dveh visokih cerkve- nih dostojanstvenikov, tako celj- skega opata in prelata Friderika Kolška ter kanonika Viljema Pan- gerla (med drugim upravitelja ma- riborske škofijske knjižnice), Minke Tržan, ki je umrla v letal- ski nesreči na Korziki, judoista Iva Reye (po njem se imenuje celjski klub in memorial)... Tisti, ki do- bro poznajo nekdanje A-jevce in B-evce, trdijo da so takšne gene- racije redke. BRANE JERANKO Št. 24. - 14. junij 2001 18 »ORT Spodrsljaj v finalu pokala Atletinje Kladivarja Ceti- sa so bile najboljše na za- ključku pokala Slovenije, njihovi klubski kolegi pa so prvič pristali na drugem mestu, kar je mnoge zelo razočaralo, čeprav gre prav- zaprav le za prestižni na- slov, ki je včasih pomenil dosti več. Najodmevnejši izid dvod- nevnega tekmovanja v Celju je postavil Gregor Cankar, ki ga je premočan veter 4 m/ sek po skoku v daljino odne- sel do 819 centimetrov. Dvoj- ni zmagi sta priborila v me- tu kopja Robi Teršek in Se- bastjan Grosek ter Velenjča- na Zlatnar in Šalamon v te- ku na 400 metrov z ovirami pred bolnim Celjanom Mi- rom Kocuvanom. Celjanke so bile najboljše, čeprav so os- tale brez posamične zmage. Odpovedala je celo Anja Va- lant v troskoku, njenih 13,60 je bilo dovolj le za 2. mesto. Slab obisk je komentiral bivši zvezdnik slovenske at- letike, olimpijec Stanko Lor- ger: »Včasih je bilo na celj- skem stadionu več gledalcev na naših treningih kot dan- danes na tekmovanjih!« S tem ni želel omalovaževati dosež- kov, razširjenost ostalih špor- tov je pač storila svoje. Fotografija Lorgerjevega teka preko visokih ovir iz le- ta 1953 krasi plakat za med- narodni miting Celjskih kne- zov 2001, ki bo jutri. V če- tveroboju mest se bodo s celj- sko pomerile selekcije Bu- dimpešte, Sarajeva in Zagre- ba. Prva memorialna disci- plina (Fedorja Gradišnika), tek na 100 m z ovirami za ženske se bo začela ob 17.15, moški šprint v spomin na Fer- da Skoka pa ob 18.10. Zma- govalca čaka 30 tisočakov. Podpredsednik AD Kladi- var Cetis Mirko Kolnik je na- povedal novo obdobje celj- ske atletike, saj se bliža me- njava generacij: »Vzpostavi- li smo sodelovanje z Žalcem, kjer imajo novo stezo. S po- pravilom strehe bomo dokon- čali našo tribuno. Z vrnitvi- jo glavnega pokrovitelja nam bo lažje. Dosedanji direktor Vlado Vidmar se je upoko- jil, z razpisom bomo kmalu poiskali zamenjavo.« D.Š., foto: GK Na veteranskem tekmo- vanju v Kapfenbergu je neu- ničljivi Celjan Branko Vi- vod s preskočenimi 165 cen- timetri v višino ugnal kon- kurenco v svoji in absolut- ni starostni kategoriji. Velenjčanka Jolanda Če- plak je na Veliki nagradi v Atenah 800 metrov pretekla v času svojega osebnega re- korda 2:00,03. Gregor Cankar NA KRATKO Sežana: Kadeti RK Celje Pivovarna Laško so v finalu DP premagali vse nasprot- nike (Termo 27:22, Gorenje 21:19, Mitol 24:22) in dru- gič zapored osvojili naslov najboljših. Trener Matjaž Guček, ki je v Golovec pri- nesel že sedem naslovov, je imel v zmagoviti ekipi Mi- leta Brankoviča, Zlatana Bratanoviča, Bojana Čudi- ča, Dragana Gajiča, Klem- na Luzarja, Luko Ščurka, Urbana in Tomaža Stopar- ja, Davida Fisterja, Simo- na Razgorja, Dejana Saviča, Tadeja Kozovinca, Aleksan- dra Markelja, Miho Juraka, Uroša Krampuška in Nena- da Bilbijo, ki je bil izbran za najboljšega igralca tur- nirja. Velenjčani so bili če- trti. Bratislava: Na svetov- nem pokalu v kegljanju je celjska kadetinja Barbara Fi- del osvojila dve medalji, bronasto kot posameznica in zlato v mešanih parih z Litijanom Selovskim. Braslovče: Na 18. Cest- nikovem memorialu je v streljanju z vojaško puško nastopilo 52 tekmovalcev iz 14 strelskih društev. S 182 krogi je slavil domačin Mat- jaž Kralj, 3. pa je bil Rok Polajžer s 173 krogi, prav tako iz strelske družine Bra- slovče, ki je bila ekipno tret- ja. (T.T.) Celje: Celjski šahisti so dosegli svoj največji uspeh v zadnjem desetletju. Uvr- stili so se v polfinale sloven- skega pokala, potem ko so izločili šahiste Maribora Branika. Izid je bil 2:2, teht- nico pa je prevesila zmaga Košanskega z Mikcem na pr- vi tekmovalni plošči. Štucl in Pešec sta priigrala remi- ja. (J.K.) Cerknica: Štiri celjske dvojice kegljaškega kluba Miroteks so se uvrstile na zaključek DP za mladinke. Andreja Razlag in Barbara Fidel sta se okitili s srebrom, Zorica Gluvič in Dobrila Vu- čenovič pa z bronom. Rečica pri Laškem: V 7. krogu občinske strelske li- ge je bil vrstni red nasled- nji: 1. SD Dušan Poženel Re- čica 860 krogov, 2. SD Gvi- do Pavlič Sedraž 811, 3. SD Tone Bostič Zidani Most 789. Aarhus: Nogometaši CMC Publikuma bodo v so- boto odigrali prvo tekmo 1. kroga pokala Intertoto. Za- pustila sta jih Damir PekiČ in Boštjan Žnuderl, ki sta se vrnila k Mariboru Pivo- varni Laško, odkoder sta bi- la posojena. Nazarje: Višek 5. dneva slovenskega rokometa v so- ^ boto bo tekma med članski- ^ ma reprezentancama Slove- i nije in Hrvaške (18). Člani- - ce omenjenih držav se bo- f do pomerile ob 16. uri, mla- i dinci ob 14.15, mladinke pa i ob 12.30. i Celje: Dan triatlona 2001 i bo v nedeljo na letnem ko- s pališču, štarta pa ob 11. in i 13. uri. Štel bo za ekipno dr-: žavno prvenstvo in za sloven- ski pokal. Plavali bodo v 50- i metrskem bazenu, kolesari-: li po Ljubljanski cesti, tek pa bo speljan ob Savinji. Vojnik: Košarkarski tur-: nir trojk se bo v nedeljo za-j čel ob 13. uri na igrišču pri ; osnovni šoli. Registrirani = igralci prve A in B lige ni-i majo pravice nastopa, vklju- ■ čeni bodo sodniki, prijav-, nina pa znaša pet tisočakov-. 031/564115. - Slovenske Konjice: Na: progi Škedenj bodo v nede- ljo med 14. in 18. uro dirke^ za državno prvenstvo v mo- tokrosu. IfmORAMA NOGOMET 2. SNL 30. krog: Esotech Šmart- no - Dravinja 2:0 (1:0). Ar- lič (38), Bingo (64). Konč- ni vrstni red: Živila Triglav 70, Esotech Šmartno 62, Alu- minij 60, Jadran Šepič 56, Elan Granit Commerce 51, Dravinja 41, Viator&Vektor 40, Zagorje, Nafta, Železni- čar Ligro 37, Livar Ivančna Gorica 36, Feroterm Lenterm 31, Beltinci 25, Šentjur 21 (po prvem delu izstopil iz lige), Brda 17, Renkovci 13. MAUNOGOMET 1. celjska liga: Koma - Ro- bokom 5:5, Prijatelji - Skav- ti Policija 7:1, Veflon - Šmart- no 2:1, Romida - Pelikan 3:4, Klateži - Celjski grof 2:2, Ma- ček tisk - Cosmos 7:4. Vrst- ni red: Pelikan, Veflon 27, Cosmos 26, Celjski grof, Šmartno 16, Maček tisk 15, Prijatelji, Robokom 12, Ro- mida 8, Skavti Policija 7, Ko- ma 5. Občinska liga Štore: Ka- narčki - Inexa 1:5, Laška vas - Kovinar 6:0, Mladi knapi - Gadi 1:6, Voc - Pečovje 1:13, Sokoli - Gamsi 9:0, Sv. Lovrenc - Lipa 3:6. Vrst- ni red: Pečovje, Lipa 29, So- koh 26, Laška vas 24, Ine- xa 21, Sv. Lovrenc 18, Ko- vinar 13, Gamsi 12, Gadi 10, Voc 8, Kanarčki 2, Mladi knapi 0. Napnite ušesa! Pripravite trezorje! Aleš Pevec je uspešno nastopil kljub organizacijskim zadolžitvam. Konjeniki osvojili Novo Celje Preskakovanja ovir v Novem Celju se je udeležilo več kot 100 jezdecev iz Hrvaške, Italije in Slovenije niško društvo Pegaz, ki je prevzelo organizacijo turnir- ja. Večina obiskovalcev se je strinjala, da je park skoraj idealen prostor za tovrstne prireditve. Hrvaški tekmova- lec Renato Levanič, ki red- no sodeluje na Sinjski alki, je žalskega župana Lojzeta Posedela povabil, naj bo nje- gov gost na naslednjem tek- movanju v Sinju. Tridnevno tekmovanje v Novem Celju je pokazalo, da gre konjeniški šport v preska- kovanju počasi, pa vendarle naprej. Vse več je dobrih konj in tudi odličnih jezdecev, vse več pa je tudi mladih tekmo- valcev, ki se že resno kosajo s starejšimi. Med slednjimi so tudi to- krat izstopali Andrej Kučer iz Žalca, ki letos tekmuje za KK A klub iz Maribora in tek- muje s konji različnih last- nikov. V nedeljo je tako zma- gal s kobilo Gipsy na najtež- ji tekmi (140 cm) za pokal Občine Žalec. Prekaljena Matjaž Čik in Sandi Smol- nikar sta zmagala po dvakrat. Vsekakor je treba omeniti izredno lep nastop mlade Ce- ljanke Jasmine Kapetan, ki je s konjem Cavalir zmagala na najtežji preizkušnji ime- novani Jack pot, saj so ovire postopoma zviševali do viši- ne 160 cm. Tudi Maja No- vak je z novimi konji, ki jih je pričela jahati šele to sezo- Tridnevno druženje je po- streglo z odličnimi nastopi, saj so ovire v višini 150 in 160 cm zahtevna naloga na tekmah višje evropske rav- ni. Organizatorji so dodali še vrsto spremljajočih priredi- tev, od tekmovanja dvovpreg do razstave akademskega slikarja Igorja Reharja iz Ljubljane na temo konji, in prijetnega srečanja udeležen- cev in sponzorjev v avli dvor- ca Novo Celje. Alešu Pevcu, enemu naj- boljših slovenskih tekmoval- cev v preskakovanju ovir in pravzaprav domačinu, saj je doma v Petrovčah, se je ide- ja o tovrstnem tekmovanju v parku pred dvorcem Novo Celje porodila že pred časom. Odličnega sodelavca je dobil v Janezu Simoniču, letoš- njem zmagovalcu zimske li- ge za Pokal Prestranek, s ka- terim sta ustanovila Konje- no, ponovno opozorila nase. Med mladimi tekmovalci je treba izpostaviti mladega Gre- gorja Slatinška iz KK Vele- nje, ki je v Jack potu s ko- njem Delano II osvojil dru- go mesto. Razveseljivo je, da se že uve Ijavljenim klubom pridružu-i je vse več novih, ki vzgajajo tudi mlade tekmovalce. Ta-' ko sta opozorila nase tudi Mi- ha Ferjanič in Igor Filipov iz KK Rogatec. FP, Foto: GK Plavalni klub Marines Neptun Celje organizira v času od 9. do 13. julija tečaj z nazivom »VADITELJ PLAVANJA«. Tečaj bo na letnem kopališču (teoretični in praktični del). Prijave sprejemamo do 1. 7. 2001 po tel.: 03/ 5471 160, vsak dan od 9. do 12. ure. K Št. 24.-14. junij 2001 ŠPORT 19 Celjske rokometašice razdvojene Celje ima dva ženska rokometna kluba, PUV Nivo in Celeio - Vpleteni strani o razdoru - Kaj bo z izpisnicami? Pred leti je prof. Tone Gor- jič presenetil z idejo, da Ce- lje potrebuje tudi ženski ro- liomet in da ima ta šport vse možnosti za razvoj. Ob vr- liunski košarki, atletiki, Itegljanju, tudi odbojki, ki la je zamirala. Zamisel je lačel uresničevati v svoji športni šoli in kmalu so mu jspeli zavidljivi rezultati. ii višji stopnji pa se je za- ielo zapletati. Razsežnosti tekmovanj so lile za Športno šolo preveli- ;e in predlog o ustanovitvi Juba je padel na plodna tla. I pomoč je priskočil pokro- itelj, ŽRK PUV Nivo Celje la je začel delovati pred do- irima dvema letoma. Urad- 10 je bil ženski rokometni lub registriran marca lani. f minuli sezoni so Celjanke avduševale z zrelo igro in z anemarljivim zaostankom a vodilnim osvojile drugo lesto v l.B ligi, razhajanja klubu, med starši, igralka- li, trenerji in ostalimi pa so e začela že pozimi. Zakaj? Odpoved Goršiču 1. decembra se je vodstvo UV Nivoja odločilo, da pre- ine sodelovanje s strokov- im vodjem Tonetom Gorši- m. Kmalu je sledil še od- od trenerja Milana Ramša- ain s somišljeniki sta usta- ovila ŽRK Celeia, potem pa 3 sklicali novinarsko kon- irenco. Tone Goršič: »V pravnem odboru PUV Ni- 3ja so bili štirje starši igralk ilajših kategorij, medtem ko arejše igralke niso bile za- opane. Za njih se je premalo Tbelo, na kar sem želel opo- )riti. Starši so bili vedno 3lj nezadovoljni. Ko sem za- sal UO, da je stroka v večji leri opravila svoje delo kot 3rava, so me 1. decembra islovili. Izpeljati takšno od- ločitev ni bilo težko, saj ni- sem bil član UO, čeprav sem ustanovitelj ženskega roko- meta v Celju. V moji enolet- ni pogodbi je bilo opredelje- no, da se lahko prekine za- radi neizpolnjevanja dogo- vorjenih obveznosti. V skle- pu pa so navedli, da je vzrok medsebojno razhajanje. To očitno kaže, da so se zadeve urejale skladno s trenutnim hotenjem in voljo določenih posameznikov, brez upošte- vanja sprejetih načel in ob- veznosti.« Svoje misli je dodal trener Milan Ramšak: »S spre- membo v vodstvu kluba, ki bi ga dopolnili tudi starši mal- ce starejših igralk, smo žele- li izboljšati kvaliteto vode- nja. To nam ni uspelo. S To- netom Goršičem sva bila od- stavljena iz nerazumljivih raz- logov. Mladinsko reprezen- tantko Katja Čerenjak so po- sodili Žalcu in za Celje je brž- kone izgubljena. Nam so os- tale igralke, ki pa še nimajo izpisnic: kadetske reprezen- tantke Nina Jeriček, Dijana Lipovčič in Danijela Savič, odlične starejše deklice Ti- na Sotler, Maja Novak, Anja Koren... V dveh, treh letih se lahko težko ustvarjena kako- vost porazgubi. Zdaj vadimo na stadionu Kladivarja. Gle- de prestopov igralk ne bi smelo biti težav, saj se vračajo v ma- tični klub. Pravilnik pravi, da je za igralko z eno točko po- trebno plačati tolarsko pro- tivrednost 200 DEM za sezo- no. PUV Nivoju ne bi pripo- ročal nastopanje v članski li- gi, saj ima premlado ekipo. Izpostavljanje bi lahko bilo nevarno!« Obračun in prestopi Branko Skutnik, predsed- nik ŽRK PUV Nivo Celje, je pojasnil, zakaj so odpovedali Tonetu Goršiču. »Uprava na- šega kluba ni več mogla de- lovati po njegovem diktatu. Vse naše predloge je negiral. Imel je neupravičene finanč- ne zahtevke. Prihajalo je do dvojnega plačevanja za šport- ne dvorane. V pogodbi je bil omenjen dvomesečni odpo- vedni rok, Goršič pa nam je napisal, da takoj prekinja so- delovanje.« Za Goršičem je klub zapustil tudi trener Mi- lan Ramšak. »Na turnirju na Dunaju je fizično obračunal z eno od naših igralk. Tek- ma je bila prekinjena. Dva člana vodstva sta zadevo ne- kako zgladila. Kasneje se je pokazala poteza za napačno, saj so se stvari le še stopnje- vale. Zapustilo nas je 15 igralk, ostalo jih je 35. Ko je Ram- šak začutil, da se mu maje stolček, je začel s prepriče- vanjem igralk v garderobah, nato je začel kontaktirati s starši. Trije ali štirje so bili odkrito proti nam. Preosta- le igralke so priznale, da so jih podprle zaradi kolegial- nosti.« Večina »članske« ekipe se je iz PUV Nivoja že preselila k Celei. »Odločili smo se, da pri prestopih ne bomo pov- zročali težav, poravnati je po- trebno le odškodnino. Zara- čunali jo bomo po registra- cijskem pravilniku RZS. Ko- liko bo vredna? Tiste, ki ni- so igrale v reprezentanci, po 200 DEM za sezono. Pri nas so bile dve sezoni, kar nekaj jih je bilo povabljenih v dr- žavne selekcije...« Iz ŽRK Ce- leia prihaja še nekaj očitkov. »Glede Katje Čerenjak. V novi klub z dosedanjimi soigral- kami ni hotela zaradi oseb- nih zamer z Goršičem. Gle- de očitkov o nepravilnem de- lovanju kluba pa: imamo ma- terialne dokaze, da smo rav- nali po pravilniku društva. Le disciplinskega postopka ni- smo izpeljali povsem po pra- vilih, saj so bili v disciplin- ski komisiji starši z >druge strani<. Uprava je morala prevzeti omenjene obvezno- sti.« Kaj sedaj? »Večina hčera bivših roko- metašev je ostala pri nas, kar tudi dosti pove o objektivnem stanju,« pravi Skutnik. »Ža- losti pa me, da je Športna zve- za Celje prenehala z dotaci- jami našemu klubu. Napoti- li so nas na Igorja Topoleta, pa Lada Gobca. Dobili smo odgovor, da bo potrebno preučiti nastali položaj in po- tem najbrž deliti denar na dva dela. Tega ne razumem. Klub v svojem prvem letu delova- nja ne prejema dotacij. Po drugi strani se Celeia do 30. maja, ko je bil zadnji rok, ni prijavila za 1. B ligo. Naša dekleta so osvojila dva naslo- va državnih prvakinj, pri let- nikih 88 in 89. Čas bo poka- zal, kdo ima prav. Samo na miru naj nas pustijo!« je za- ključil Branko Skutnik. Tone Goršič trdi, da mu prejšnji klub še ni izplača dol- ga. Medtem je s sodelavci pri- pravil prvi mednarodni žen- ski turnir v Celju. Zaključek ali začetek? v problematiko se je za- čela vključevati celjska po- džupanja Janja Romih, saj je zadeva prerasla običajne spo- re. Dva kluba bo Celje le stež- ka preneslo, morda pa le. Mestni derbi? Tudi to lahko pričakujemo! A to zagotovo ni idealna rešitev. Ker nekaj spornih zadev še ni razčišče- nih, je poletna rokometna na- daljevanka celo realnost. Tega si navzlic vsemu sploh ne že- limo. A kompromisov ni na vidiku. Vsem poznavalcem in strokovnjakom pa je jasno, da so (združene) celjske igral- ke v prihodnosti sposobne ce- lo naskoka na slovenski vrh. Brez Krimovega recepta »slo- venskih tujk«. DEAN ŠUSTER Foto: GD Branko Skutnik Tone Goršič Milan Ramšak Sprejem za športnike Žalski župan je pripravil sprejem za športnike, ki so v zadnjem času dosegli za- vidljive uspehe. To so Teja Šavor, Luka Ma- rič, Matjaž Končina in Gre- gor Jančič, vsi člani Karate kluba Žalec, ki so osvojili na- slov državnih prvakov v svoji kategoriji, ekipa KK Žalec pa je postala državni članski pr- vak. Iz Karate kluba Petrovče je Mitja Stihovič v katah že osmič osvojil naslov državne- ga prvaka. Na sprejemu so bile tudi rokometašice Žalca, ki so v minuli sezoni dosegle doslej največji uspeh. Uvrsti- le so se v četrtfinale pokala pokalnih zmagovalk, na dr- žavnem in pokalnem tekmo- vanju so bile tretje, mladin- ke in kadetinje pa druge na državnem prvenstvu. Na spre- jemu so bili tudi njihovi tre- nerji, predsedniki klubov in predstavniki Športne zveze Ža- lec. T. TAVČAR K Št. 24.-14. junij 2001 20 ŠPORT Slavje v Šmartnem se je začelo z veliko steklenico šampanjca. Šmartno v nogometni eliti Nogometaši Esotecha podprvaki 2.SNL - Veselica z bogračem »Zmago podarjam vsem Šmarčanom, predvsem pa županu, predsednici kluba Zofiji Kukovič, trenerjem, maserju, tehničnemu vod- ji,« je ves premočen od šam- panjca govoril trener Eso- techa Vojislav Simeunovič. Ekipo je prevzel po 4. kro- gu in svoj veličastni pohod začel z zmago v Šentjurju. Na domačem igrišču je na- nizal 12 zaporednih zmag. Zadnja proti Dravinji je bi- la najbolj dragocena! Največji uspeh čeprav so biU Šmarčani le- ta 1981 najboljši v takratni 1. republiški ligi, leta 1995 pa prvaki 2. SNL, je preboj v elitno domačo konkurenco (pa čeprav z 2. mesta) naj- večji podvig kluba s 73-let- no tradicijo. Direktor kluba Alojz Podgoršek je že nekaj minut pred zadnjim žvižgom sodnika Milana Mitroviča pri vodstvu z 2:0 pripravil peni- no: »Hvala čudoviti publiki, hvala igralcem, trenerju. Vi- dimo se v 1. ligi!« Med tisti- mi, ki so vseskozi z dušo in telesom povezani s klubom, je tudi Janko Goričnik- Džo- na s svojo nepogrešljivo pi- po. Sedaj športni dopisnik je bil vidno ganjen in glas mu je drhtel, a je vseeno izustil: »Zaslužena zmaga in velik us- peh po 20 letih!« Polčas šmarčani so ob odmoru že vodili z 1:0 po srečnem, a tu- di spretnem zadetku Boruta Arliča, ki je žogo z roba ka- zenskega prostora preusme- ril preko gostujočega vratar- ja. V šolski jedilnici je za tre- nutek zavladala tišina, ki jo je nekdo presekal: »Pa saj se držite tako, kot da ne vodi- te!« Gvido Omladič iz Ere in Zofija Kukovič iz Esotecha pa sta si že »razbijala« glavi, ka- ko naprej. Rana izpred 20 let, ko zaradi pomanjkanja denar- ja niso napredovali, je bila pre- globoka, da bi prebolela no- vi udarec. V prvo ligo bo tre- ba iti, četudi z malo denarja! izbruh veselja čeprav se je Dravinja do- bro upirala, pa so Šmarčani pred tisoč gledalci začeli prevzemati vse niti igre v svo- je noge. V 64. minuti je bilo vse odločeno. Danijel Repovž je priigral prosti strel s 25 me- trov. Ljubljančan Klemen Bingo ga je izvedel močno, pomagal pa mu je konjiški živi zid, od katerega se je žo- ga odbila v nebranjeni del vrat. 2:0! Aluminij je takrat že visoko vodil v Ivančni Go- rici in le zmaga je Šmarčane vodila do končnega uspeha. Čeprav ni nihče podvomil va- njo, pa so bile minute vedno daljše. Gostitelji so se nato sprostili in prikazali nekaj imenitnih akcij, izstopal pa je 30-metrski prodor Celja- na Nenada Ulage, nakar je za- del le vratnico. Hmelj boys so dvignili tribuno na noge, izid je ostal nespremenjen, takoj po Mitrovičem pisku pa se je na travnik vsula množi- ca in rajala z igralci, ki so svojega stratega in predvsem učitelja Vojislava Simeuno- viča metali kvišku. Jutri dokončni sklep Dokončne odločitve o vstopu v ligo Simobil pa ven- darle še ni! Prelomni dan naj bi bil petek, ko se bo sestalo predsedstvo kluba. Prijava je sicer 9pravljena, saj je žreb 1. SNL že v torek. Proračun je optimistično zastavljen, za tukajšnje razmere seveda. Že nekaj časa je pripravljen na- črt novih klubskih prostorov. Dosedanji v osnovni šoh so pretesni. Potrebno bo tudi po- daljšati oziroma zaključiti streho nad tribuno, saj je ob deževju ponavadi mokra ve- čina sedežev. O Vojislavu Si- meunoviču- Simketu govori- jo tudi kot o možnem nasled- niku Edina Osmanoviča na klopi velenjskega Rudarja, in ni izključena možnost, da bi celo omenjena trenerja zame- njala klopi. Za drugoligaškega kralja strelcev z 22 goli Bo- ruta Arliča se zelo zanimajo tako Ob jezeru kot na Skalni kleti. Prosti branilec Klemen Bingo je pred povratkom za Bežigrad. Borut Arlič se je po tekmi predzadnjega kroga jezil nase, ker je prejel rumeni karton. Po klubskem se- števku ne bi smel igrati proti Dravinji, NZS pa mu nasto- pa ni prepovedala. Pri Eso- techu so nato priznali, da so se všteli, Arlič pa je z zgo- dovinskim golom utrl pot med 12 najboljših sloven- skih moštev. Po slavju, ki se je počasi poleglo, prehitro prihajajo dnevi streznitve in tuhtanje o bodočnosti, ki je že tu. Da se bo vse skupaj dobro razpletlo, zagotavljajo ve- lika ljubezen celotne regi- je do »brcanja« in prisotnost močne skupine bivših igral- cev. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Dravinja se je upirala, vendar so bili Šmarčani boljši. Za Esotech Šmartno so nastopali: Boris Kali- šek, Nenad Uiaga, Edvard Borštnar, Gregor Vede- nik, Peter Mernik, Klemen Bingo, Danijel Repovž, Alem Mujakovič, Borut Arlič, Joviša Kraljevič, Ramiz Smajlovič, Bojan Jovanovič, Aleksander Pokleka, Matej Zlodej, Marko Podgoršek, Klemen Zapušek, Simon Korun, Aleš Purg, Rok Drev, Čr- tomir Prašnikar, Vinko Podlesnik, Blaž Metulj in Ernest Turk. Pomočnik trenerja: Drago Nežmah. Tehnični vodja: Alojz Polak. K Št. 24.-14. junij 2001 ■Nirtaža 21 Tišči te v pršili, a ni bolno srce Pred dnevi so se srečali ljudje, ki so se zdravili na oddelku za zdravljenje odvisnosti Psihiatrične bolnišnice Vojnik »Ko pridejo, so polni težav, do- stikrat še pod vplivom alkohola... Telesno so čisto na tleh. Če v prvih dneh zdravljenja prijazno pristo- piš, se jim zdi čudno. Pogosto mi- slijo, da jih nihče ne mara; čeprav morda niso naredili še nič hude- ga. Na srečo jim v takšnih trenut- kih lahko pomagamo. Tiste prve tri, štiri dni, jim lahko medicinske sestre damo največ, potem pa se vključijo v terapijo, kjer pričnejo s programom zdravljenja,« pravi me- dicinska sestra Anica Podergajs, ki na oddelku za zdravljenje odvi- snosti Psihiatrične bolnišnice Voj- nik dela že šestnajst let. Čeprav gre največkrat za zdrav- ljenje odvisnosti od alkohola, na od- delku, ki je pred dvema letoma do- bil nove prostore, zdravijo vse obli- ke legalnih odvisnosti, med kateri- mi so tudi odvisnost od hrane, od iger na srečo, zdravil... Pogoj za spre- jem na oddelek je, da se pacient zanj odloči prostovoljno in da sprejme pogoje zdravljenja. Da je marsikdo to pripravljen storiti, kaže čakalna doba za sprejem na zdravljenje, ki je nekaj več kot tri mesece. Prav to- liko časa traja tudi zdravljenje, ki se po odpustu nadaljuje z vključi- tvijo v različne skupine ter klube. V bolnišnici ves čas spodbujajo red- na srečanja nekdanjih pacientov. Le- tošnje je bilo 1. junija, udeležilo pa se ga je skoraj petsto ozdravljenih in njihovih svojcev. Od četrtka do četrtka Zgodbe, ki jih prinašajo njihovi obrazi, so večinoma preteklost, vseeno pa jih nikoli ne pozabijo. Viktor in Olga, zakonca iz Šmar- ja pri Jelšah, sta se skupaj zdravi- la pred štirimi leti. »V službi se je s pijačo začelo zjutraj in nehalo popoldne. Pili smo žgane pijače, po malici smo pričeli z brizgan- cem in pivom. Ker sem igral har- moniko, smo hodili v bife. Okoli mene se je zbrala družba in ure so minevale. Čakala me je žena, jaz pa sem bil včasih tako pijan, da me je domov pripeljal gostilničar. Potem je prišlo do spora s hčerko, ki je bila takrat stara enajst let. Dali so jo v rejništvo in na sodišču so rekli, da morava na zdravljenje, če jo želiva dobiti nazaj. Takrat sva se odločila. Po zaključenem zdravljenju sem naredil izpit, oče mi je zapustil hišo, pričeli smo ob- navljati. Če le gre, se srečanj AA udeležujem vsak četrtek, saj je to kot nekakšna zavora. Kot pri avtu - če potegneš ročno, veš, da avto ne bo odpeljal naprej,« pravi Vik- tor in dodaja: »Ne bom pil od če- trtka do četrtka,« si je veliko lažje obljubiti kot če si rečeš, da ne boš pil nikoli več. Olgo je najbolj strez- nil spor s hčerko. »Doma so bile težave, bila sem brez službe in ve- liko sama... Ko sva prišla na zdrav- ljenje, mi je terapevtka rekla, da bova hčerko dobila nazaj. In to se je res zgodilo. Štiri leta je bila v rejništvu, potem pa je prišla sama prosit, če se lahko vrne. Zdaj je zaključila šolo, ki jo namerava še nadaljevati, in končno živimo nor- malno družinsko življenje.« Težko se je vrniti Med tistimi, ki so na zdravljenju sedaj, je tudi mlajši prijeten mož, ki se na oddelku zdravi dva meseca. »Po- vod za odločitev je bila prometna ne- sreča. Te so se vrstile že lani, ob zad- nji pa sem se odločil, da po tej poti ne bom šel naprej,« pravi. Kako si predstavlja življenje po zaključenem zdravljenju? »Zdaj delam načrte za vsak dan posebej, vendar je o tem še prezgodaj govoriti. Vsekakor načr- tujem boljše življenje kot sem ga ži- vel doslej. Vrnitve domov se bojim predvsem zaradi okolice,« pravi, »ve- selim pa se vrnitve v družino.« Marija iz Šentjurja (ime je iz- mišljeno) se je za zdravljenje od- ločila na pobudo sorodnice, ki kot terapevtka dela v Ljubljani. »Če pričneš sedaj, bo šlo veliko lažje kot čez pet, deset let,« mi je rekla, jaz pa sem se še dolgo prepričeva- la, da to ni mogoče in da tako da- leč še nisem...« Ker je mož zagro- zil z ločitvijo, se je odločila za zdravljenje. »Mislim, da je zgod- ba alkoholikov vedno enaka. Ne- kaj te tišči v prsih in to zagotovo ni obolelost srca,« pravi Marija, ki aktivno sodeluje v šentjurski sku- pini za zdravo življenje. »Sicer pa se je vrniti z zdravljenja veliko težje kot z njim začeti.V bolnišnici si na varnem, obkrožajo te razume- vajoči ljudje. Ko prideš pa ven... Sama na srečo nisem imela veh- kih težav, so pa številni ljudje, ki se vrnejo v prazen dom in ne ve- do, ali sploh lahko pričakujejo pod- poro okolja.« In do kdaj se je nek- danjim zdravljencem po njenem mnenju potrebno bati alkohola? »Mislim, da vedno. Sama že ne bi izzivala, saj lahko zelo hitro spet padeš na staro pot.« Nagrada je trezen pogled »Spoznali smo, da je dobro, da paciente spremljamo tudi po za- ključenem bolnišničnem zdravlje- nju, zato je dobro, da prihajajo na obisk in ohranjajo stik,« pravi Darja Boben Bardutzky, dr. med. vodja oddelka za zdravljenje odvisnosti v bolnišnici Vojnik. »Srečanja so nastala na pobudo samih pacien- tov. Po zaključenem zdravljenju prevzamejo ključno vlogo klubi in skupine anonimnih alkohoUkov in prav vključitev v takšen klub je za pacienta izrednega pomena. Zato jih po zaključenem zdravljenju ved- no napotimo v katero od skupin, s katerimi se povezujemo tudi, ko pripravljamo srečanje, ki je navse- zadnje tudi posnetek stanja, po ka- terem lahko merimo uspeh skup- nega dela na oddelku.« Glavna me- dicinska sestra Anica Lenart na od- delku dela 33 let. »Največja nagra- da je, ko vidimo nekdanje pacien- te in njihove družine, ki pridejo na srečanje. Včasih, ko se je vrnil kdo, ki je napravil recidiv, me je to pri- zadelo. Zdaj jemljem to kot del bo- lezni. Ni katastrofa in vedno je še ena priložnost,« pravi Lenartova in poudarja, da se je od časa, ko je pričela delati način zdravljenja od- visnosti izrazito spremenil. »Po se- danjem načinu zdravimo od leta 1984 in zadnje čase razmišljam, da bi napisala zgodovino svojega dela na tem oddelku.« Delovni terapevt Zdravko Bego- vič meni, da so posebej zanimivi prvi dnevi zdravljenja. »Po prihodu so pacienti pogosto brez motivacije, ni jim do ročnega dela, zato je toliko lepši zaključek po nekaj tednih ali mesecih. Pri vsakem pacientu je ved- no opazen napredek. Terapija zaje- ma več različno zahtevnih del prav zato, ker imajo pacienti različne roč- ne sposobnosti. Vsekakor je takšen način zdravljenja velik izziv tako za pacienta kot za delovnega terapev- ta.« Tudi za klinično psihologinjo Jožico Barborič je pravi užitek gle- dati množico nekdanjih pacientov, ki se vsako leto udeležijo družab- nega srečanja. »Pogovor z nekdanji- mi pacienti je nekaj lepega. Vsem je skupno ne le, da so se zdravili, ampak da so v trenutku, ko so se odločili za zdravljenje, pričeli in- tenzivno rasti tudi kot ljudje.« Pred srečanjem je eden od nek- danjih pacientov rekel: »Njihova največja nagrada je pogled v naše trezne oči.« Več kot je oči, ki po letih obupa v življenje spet gledajo polni upanja, večji je uspeh. In vse več je ljudi, ki najdejo dovolj mo- či, da se ne glede na vse, kar so do- živeli, z življenjem soočijo znova. Brez pomagal. ALMA M. SEDLAR Terapevtska ekipa oddelka za zdravljenje odvisnosti v bolnišnici Vojnik: (stojijo z leve) Lučka Belak, Tanja Petelinek, Zdravko Begovič, Stanka Kozlevčar, Jožica Barborič, sedita: Anica Lenart in Darja Boben Bardutzky, dr. med.. Manjkajo: Lidija Žnidar, Anica Podergajs, Aleksandra Grabenšek, Jelka Hren in Silva Kralj. Med družabnim srečanjem je bila ob športnih igriščih najbolje obiskana kuhinja. Št. 24. - 14. junij 2001 22 KRONIKA "^NOČNE LCVETKE • Saj ni čudno, da zadnje čase lije kot iz škafa, še ob- laki so se ustrašili sosed Ma- rije in Ivanke, ki sta se 5. ju- nija bodli z besedami. So- seda Ivanka jo je ucvrla, še preden so na kraj kregarije prispeli modri angeli varu- hi, a je kasneje znova privi- hrala do Marije in spet sta zarobantili. Ker je imela so- seda Ivanka vročo in alko- holizrano kri, so ji za eno nočko družbo delale rešet- ke policijskih kletnih pro- storov. • Teta Berta se je pretekli teden ustrašila nadvse sum- ljivih pojav, ki naj bi se mo- tovilile okrog njene hišice. Ker ji ni bilo jasno, kdo in zakaj so, je na pomoč po- klicala uniformirance. A ker naj bi bila teta Berta zadnje čase bolj betežna, ji tudi vid že nekoliko peša. Policisti so namreč lahko lovili le ut- vare. • Suzanne, iz naše sever- ne sosede doma, si je tokrat privoščila prave počitnice. »Ales inkluziv,« če podoma- čimo. Deklina se je naspa- la, najedla in se napila, na plačilo pa pozabila. Menda se ga je tako nasekala, da si policisti z njo niso mogh kaj pomagati. Tako je »djekle« moralo odspati dve kitici, še- le nato je lahko v lepotah de- žele slovenske uživalo na- prej. • Čisto majhen nasvet. Ne- kam si pribeležite, kje par- kirate svoje prevozno sreds- tvo, ko se z veseljem vsako jutro pripeljete v službo. Da se ne boste »osmeših«, kot se je oni dan neka ženska. Vsa razburjena je najprej pri- javila krajo vozila, ko pa so policaji pridrveli na pomoč, so ugotovili, da je pozabljiv- ka parkirala le na nekaj me- trov oddaljenem parkirnem prostoru. • Tole ni vic. Admir in Mujo sta se zadnjič mikastila v Celju. Kaj je bil vzrok brez- plačni izmenjavi klofut, nam cvetkarjem ni znano. So se pa morali na kraj klo- futanja odpraviti fantje po- licaji, ki so si vse zapisali (ker si pač pametni zapiše- jo, kajne) in spet dali nekaj dela sodniku za prekrške. Mamica bo odslej le v njihovi srčkih... Sreda, 6. junij, nekaj minut pred devetnajsto uro je mrliško vozilo odpeljalo Heleno. Ko mamice ni več Je kriva človeška napaka ali le splet okoliščin, da so Irena, Anja, in Sabina Zupane od 6. junija brez svoje ljubljene mame? Sreda, 6. junij. Zunaj dež, temni oblaki, turobno vre- me. Kot da bi narava vede- la, da je, kakor dežne kap- lje vzamejo lesk sončnim žarkom, prav takrat vzela nekaj neprecenljivega. »Tri deklice so ostale brez zlate mame,« je v solzah pove- dal starejši moški iz Šent- jurja, zaposlen v Bohorju, podjetju, kjer se je v sredo zgodila nesreča, kot je tam ne pomnijo. Popoldanska izmena. V skladišču furnirnice so delav- ke z jeklenimi trakovi prive- zovale palete luščenega fur- nirja, ki so jih pred tem sti- skali z viličarjem. Stroj se je pri stiskanju prevrnil na bok, breme pa se je naslonilo na paleto in stisnilo delavko, 30- letno Heleno Zupane iz Ko- strivnice pri Šentjurju. He- lena je umrla na kraju nesre- če. Takoj. Vzrok nesreče po tednu dni še ni znan. Ali je Helenino smrt zakrivila človeška na- paka ali zgolj naključje, bo pokazala preiskava, v kate- ro so vključeni kriminalisti in delovni inšpektorji, pravi Matej Voga vodja furnirni- ce - obrata, kjer se je zgodila nesreča. »Ne vem, kako se je lahko zgodilo...,« je ihtela delavka, ki je le nekaj minut po ne- sreči pred vhodom v podjet- je čakala svojega moža. »Naenkrat je zaropotalo. Sli- šala sem krike, šele potem sem videla... Nisem je poz- nala...« Okrog 18. ure je pri vra- tarju Bohorja po hčeri pov- prašal oče. In ni mogel dou- med, da se je zgodilo. Umr- la mu je hči... Kako? Zakaj? Tistega dne smo govorili še s Francem Tovornikom, Heleninim bližnjim sorodni- kom. Po licih so mu polzele solze: »Tako dobra je bila. Vedno nasmejana in pridna. Neznansko rada je imela svo- je deklice, zanje bi storila vse...« Usoda je hotela dru- gače. 11-letna Irena, 7-letna Anja in 6-letna Sabina bodo poslej svojo mamico nosile le še v srcih. Nanjo se bo, vedno, ko bo gledal svoja dekleta, spom- nil tudi mož Franci. Sad nju- ne ljubezni so, ljubezni, ki se je začela leta 1987. Rad jo ima, kot jo je imel leta 1989, ko sta se poročila in nekaj let kasneje začela zidati. Ko je najstarejša hči Irena upih- nila tretjo svečo, so se vselili v novo hišo. Koliko načrtov je bilo takrat pred mlado dru- žino. .. Ostalo je le nekaj slik... za spomin na Heleno. Ko smo nesrečno družino obiskali v Kostrivnici, sta za mizo sedeli Irena in Anja, Sa- bine takrat ni bilo doma. Ire- na je že delno doumela, kaj je prinesla nesreča, Anja nam je v kuhinji pokazala mami- no sliko: »Povečati smo jo da- li, veste. To je moja mami- ca.« Besede, v katerih je bilo čutiti čisto otroško ljubezen, so na oči znova zvabile sol- ze. Tudi Francijevemu oče- tu, ki je brez besed sedel pri mizi. »Poleti smo nameravali na morje, to soboto naj bi se že- nil Helenin bratranec...« zač- ne mož Franci stavek, ki ga ne more dokončati. Ne na morju, ne na bratrančevi po- roki Helene ne bo. Tudi ne na sedmem rojstnem dnevu, ki ga bo Sabina praznovala 28. julija. Mamico, ženo, hčerko in sestro so pokopali minuli pe- tek na pokopališču na Kalob- ju. Z jokom in bolečino v pr- sih so se domači in prijatelji poslovili od svojega žarka. »Rano, prerano si nas zapu- stila. Mi te ne bomo nikoli. Spomin ne bledi, je večen,« so ji zapisali v slovo. Na poti nazaj so nas zno- va spremljale dežne kaplje. »Kako mora biti tu lepo, če sije sonce,« smo premišlje- vali. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GAŠPER DOMJAN Franci in Helena z najmlajšo hčerko Sabino. Celjani so Minulo soboto je bilo na parkirišču Celj- skih sejmov že sedmo državno prvenstvo policije v spretnostni vožnji s službenimi motornimi kolesi V preizkusu spretnosti in sposobnosti ob- vladovanja motornih koles in premagova- nja ovir so bili najboljši Celjani. Osvojili so prvo mesto ekipno, drugi so bili policisti motoristi Policijske uprave Ljubljana in tretji iz Policijske uprave Nova Gorica. Slednji bodo tudi gostitelji osmega tovrstnega pr- venstva naslednje leto. Tudi v kategoriji po- sameznikov so se celjski policisti odlično uvrstili, saj so zasedli vsa prva štiri mesta. Vojko Safran je bil najboljši, Dejan Muhič drugi, takoj za njim pa sta bila še Fredi Mi- klavc in Robert Krofi. S.Šol., Foto: G. KATIČ Večmilijonska škoda Preiskava posledic požara v prostorih Inštituta za hme- ljarstvo in pivovarstvo v Žalcu še vedno ni končana., Prav tako še ni znano, zakaj je v petek, 8. junija, zago- relo. Požar naj bi opazili dve delavki, po hitri intervenciji ga- silcev pa so požar uspeli omejiti. Ranjen ni bil nihče. Zago- relo je v laboratoriju v prvem nadstropju, na oddelku za agrokemijo. Na delu so bili tudi preiskovalci iz centra za kriminalistično-tehnične preiskave iz Ljubljane. Kot pravi direktor inštituta Andrej Simončič, se utegne gmotna ško- da povzpeti celo do 30 milijonov tolarjev. Predvsem na ra- čun opreme, saj so v laboratoriju opravljali tudi analize zemlje, piva in zrelosti hmelja. Ravno zaradi slednjega na inštitutu upajo, da bodo nastale razmere uspeli sanirati do avgusta, ko je tudi vrhunec hmeljarske sezone. Simončič o govoricah, da je bil požar podtaknjen pravi, da doslej prei skava ni pokazala indicev, da bi bilo res tako. Vsekakor pa bodo končno sliko pokazali rezultati Centra za kriminali- stično-tehnične preiskave Ljubljana. S.Šol Št. 24. - 14. junij 2001 KRONIKA 23 i mini krimiči Nabral sije kar nekaj stvari Za pol milijona tolarjev plena si je oprtal tat, ki je mi- nuli teden vlomil v gostinski lokal Tattenbach v Slovenskih Konjicah. Ukradel je manj- šo blagajno, cigarete, žgane pijače in nekaj kuhinjskega materiala in glasbene opre- me. Policisti se še vedno spra- šujejo, kam jo je mahnil z vsem tem. Denar, prosim! v Aškerčevi ulici v Celju je v sredo, 6. junija, nezna- nec pristopil do nekega mla- deniča in zahteval na vpogled njegovo denarnico. Iz nje si je »nakasiral« dva jurja, da pa bo lahko poklical polici- jo, ko bodo okradli njega, si je za nedoločen čas izposo- dil še mobilni telefon. S kom bo nazdravljal? Neznani vlomilec je v no- či na petek, 8. junija, iz vi- kend hišice v Gabrovniku ukradel 500 litrčkov vina. Be- lega. A.P. je oškodovan za okrog 125 tisoč tolarjev in se sprašuje: »Le kdo bo v na- slednjih dneh nazdravljal z vinčkom iz Gabrovnika?« Odslej peš v Dobriši vasi pri Žalcu je bil tat na delu v petek, 8. ju- nija. Ukradel je mazdo 323, rdeče barve, registrske oznake CE D3-929. B.H. je oškodo- van za okrog 400 tisočakov. Vandali Neznani vandali so višek svoje mladostne energije sproščali na dokaj neprijeten način. V noči na nedeljo, 10. junija, so se v Šolski ulici v Slovenskih Konjicah pred športno dvorano znesli nad le- senimi klopmi, koši za smeti in občinskimi simboli. Zavod za šport in rekreacijo so oš- kodovali za okrog 50 tisoč to- larjev. Za štirikrat več škode pa so povzročili pred Osnov- no šolo Pod goro, kjer so za seboj prav tako pustili razde- janje. Da je bila mera polna, je lastnik gostinskega lokala Tattenbach, M.A., naznanil, da so vandali v isti noči na sta- rem gradu polomili več klo- pi in miz ter se jezili nad pla- stičnimi nastavki za rožice. Njihovo dejanje je povzroči- lo okrog 100 tisoč tolarjev ško- de. S.Šol. Smrtna kazen za Aljoševa morilca? Sojenje morilcema Aljoše Polenška iz Stopč pri Grobelnem - Možna je tudi smrtna kazen Glavna obravnava proti obtoženima za umor dvaindvajsetletnega Aljoše Polenška se je začela 6. ju- nija na višjem sodišču v Podgorici. Na zatožno klop sta sedla 25-letni Slavko De- vič iz Donje Ržanice in 35- letni Rado Arsovič iz Treš- njevika pri Andrijevici. Za dva strela, ki sta bila usod- na za tega mladega avtopre- voznika, lahko obtožena plačata tudi s življenjem. Prvoobtoženi Slavko Devič je dejanje v celoti priznal; tudi to, da je bil Aljoša le naključ- na žrtev v njunem umazanem načrtu. Ker naj bi Arsovič za- bredel v hude finančne teža- ve, potreboval je več tisoč nemških mark, je s svojim nečakom (Devičem) skoval načrt, kako priti do denarja. Na cestnem odseku Kola- šin-Podgorica, ki velja za eno najbolj prometnih cestnih po- vezav v Črni gori, sta se 16. februarja z vozilom ustavila in nato dvignila pokrov mo- torja. Upala sta, da se bo pri- peljal kdo, ki bo imel dovolj denarja, da bi Arsovič lahko odplačal svoj dolg. V prepri- čanju, da potrebujeta pomoč, je Aljoša Polenšek svoj tovor- njak ustavil in bil pripravljen pomagati, Devič je vstopil v tovornjak, da bi se odpeljala po mehanika v Podgorico, Po- lenšek pa je namesto odgo- vora na vprašanje, kaj je na- robe z avtomobilom, v gla- vo dobil dva strela. Vse se je dogajalo v kabini Aljoševe- ga tovornjaka. Devič naj bi dvakrat zapored pritisnil na sprožilec pištole CZ M-57 ka- libra 7,62, ker se mu je zaz- delo, da ga namerava Aljoša napasti z gohmi rokami. Ta- ko je povedal na glavni obrav- navi 6. junija, a je dan ka- sneje njegovo izjavo spreme- nil izvedenec medicinske stroke Mihajlo Kulis. Po nje- govem je Devič Polenška naj- prej ustrelil v glavo od spo- daj, nato pa še enkrat od zgoraj navzdol, ko je Aljoševo telo že negibno ležalo v kabini. Prvi strel je bil za Aljošo smr- ten, meni Kuliš. Umor so minuli četrtek v sodni dvorani v Podgorici, kjer sta sedela tudi Aljoše- va mama in očim, rekon- struirali. Da se je zgodilo ta- ko, kot navaja Kuliš, je zatr- dil tudi izvedenec za bali- stiko Dragoljub Bakič in ovr- gel Devičevo trditev, da se je »le branil«. Šlo naj bi to- rej za brutalen umor. Pred petčlanski senat višjega so- dišča v Podgorici bi bil mo- ral stopiti tudi izvedenec za biokemijo, a je bil zaradi ob- veznosti zadržan, zato je predsednica senata Vesna Medenica glavno obravnavo prestavila na 2. julij. Devič in Arsovič naj bi obo- roženi rop poskušala izpeljati že na valentinovo, a jima ta- krat na cesti ni nihče ustavil. V drugo sta, žal, svoj načrt izpeljala do konca. Polenškovi so glas svoje- ga Aljoše zadnjič slišaU 16. februarja po mobilnem te- lefonu, le pet dni kasneje so se morali od njega po- sloviti na najbolj boleč na- čin. Dobrega sina, brata, prijatelja in fanta ni več - zaradi borih 305 mark. To- liko denarja je imel namreč Aljoša usodnega dne pri se- bi. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ Umorjeni Aljoša Polenšek. Na zadnji poti s sinom, bratom, vnukom... PROMETNE NEZGODE Smrt na cestah v nedeljo, 10. junija, so ceste na Celjskem zahtevale že šestnajsto smrtno žrtev letos. Gre za 16-letnega V.Z. iz Celja. Z neregistriranim motor- nim kolesom in brez veljav- nega vozniškega dovoljenja je vozil po regionalni cesti izven Sedlarjevega pri Šmar- ju pri Jelšah. Ko je pripeljal v bližino mostu čez manjši potok, je začel prehitevali ko- lono treh vozil. Iz nasprot- ne smeri je takrat pripeljala voznica osebnega avtomobi- la V.Č. (43) iz Hrvaške. V silovitem trčenju je mlado- letni motorist umrl na kra- ju nesreče, voznica osebne- ga vozila in njena sopotnica D.D. pa sta se lažje ranili. Letos so umrh že štirje mo- toristi in en sopotnik na mo- torju. Kdo je vozil? Ena oseba se je hudo ra- nila, tri pa lažje v promet- ni nezgodi izven Krope pri Mozirju, v nedeljo, 10. ju- nija. Zaenkrat še neugotovlje- ni voznik neregistriranega BMW je vozil po regionalni cesti iz Gornjega Grada proti Bočni. V dolgem desnem ovinku izven Krope je voz- nik izgubil oblast nad vozi- lom in zapeljal v jarek. Pri tem je 23-letni B.P. iz Luč utrpel hude telesne poškod- be, 18-letni S.L., 20-letni A.U. in 22-letni R.V., vsi iz Luč, pa so se lažje ranili. Preiskava o tem, kdo je bil za volanom v času nesreče, še traja. Več o tem bo znano po opravljeni analizi sledov. Ranjen motorist Minulo soboto se je v Ma- lih Braslovčah pripetila prometna nesreča, v kate- ri se je hudo ranila ena ose- ba, gmotna škoda pa zna- ša okrog milijon in pol to- larjev. Trindvajsetletni A.Š. iz Ka- ple je z motornim kolesom vozil iz Šentruperta proti Le- tušu. Pred Malimi Braslov- čami in desnim slabo pre- glednim ovinkom je prehi- tel dva osebna avtomobila. Na regionalno cesto pa se je v tistem trenutku s stranske ceste vključeval 54-letni voz- nik osebnega vozila J.Ž. iz Podvina pri Polzeli. Moto- rist je kljub zaviranju izgu- bil oblast nad vozilom in za- peljal na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v avtomobil in padel po vozišču. Hudo ra- njenega so prepeljali v celj- sko bolnišnico. S.Šol. Na biciklih le, ko Je vroče s prvim junijskim dnem so na celjske ulice prikolesarili štirje policisti - kratkohlačniki. »Generalna policijska uprava nima denarja za štiri pare dolgih hlač,« pravi komandir Po- licijske postaje Celje Marko Lamovšek. Zato policisti na kolesih svojega dela niso mogli začeti opravljati prej. S.Šol., Foto: G. DOMJAN Radarske kontrole bodo... • jutri, 15. junija, dopoldne na območju Šentjurja, po- poldne pa na območju Žalca; • v soboto, 16. junija, dopoldne na območju Celja, po- poldne pa na območju Velenja; • v nedeljo, 17. junija, dopoldne na območju celotne regije, popotdne pa na območju Rogaške Slatine; • v ponedeljek, 18. junija, dopoldne na območju Žalca, popoldne pa na območju Celja; • v torek, 19. junija, dopoldne na območju Velenja, po- poldne pa na območju Šmarja prti Jelšah; • v sredo, 20. junija, dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Žalca; • v četrtek, 21. junija, dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Celja. K Št. 24.-14. junij 2001 24 NA^ KRAJI IN LJUDJE Zdrav otroški nasmeli s prireditvijo Zdrav otroš- ki nasmeh se je v dvorani Golovec v Celju prejšnji te- den končala že osemnajsta akcija za zdrave zobe, v ka- teri so tekmovali tudi otro- ci od 1. do 4. razreda osnov- nih šol iz občin Celje, Do- brna, Vojnik in Štore. Na zaključni prireditvi so priznanja podelili dvajsetim najboljšim razredom. Kot je povedala vodja preventive v Celju, prim. Marta Škapin, dr. stom., imajo osnovnošolci v naši regiji zelo zdrave zo- be, k temu pa prav gotovo prispevajo takšne akcije, ki otroke vzpodbujajo, da si red- no čistijo zobe in se pravil- no prehranjujejo. Čisti in zdravi zobje pa, kot so pove- dali otroci sami, zmanjšajo tudi strah pred zobozdravni- kom. Tudi Laščani so v tem šol- skem letu uspešno zaključi- li republiško preventivno akcijo Za čiste zobe in zdravo prehrano, ki jo je vodila mentorica Manica Ambrož Godec, dr. stom., specialistka za otroško in preventivno zobozdravstvo. V laški občini se akcija odvija že petnajst let, letos je v njej sodelovalo 636 otrok od 1. do 4. razreda matičnih in podružničnih šol v občini Laško. Za prizadev- nost so bili nagrajeni z ogle- dom filma 102 dalmatinca. NL, Foto: GD Zmagovalci skiranja »Skiraj in se ne sekiraj« je moto Mobite- love spretnostno-hitrostne preizkušnje v skiranju za veliko nagrado Siemens C 35i, ki so jo v soboto gostili v Celju in Velenju. Skirašev se je tako v Celju kot Velenju na- baralo precej, sekiranja, pravijo obiskoval- ci, ni bilo opaziti, zato pa toliko več tekmo- valne zagretosti. In kakšni so bili rezultati? V Celju je 1. mesto zasedel 15-letni Mari- borčan Tadej Žohar, 2. mesto 12-letni do- mačin Jaka Špiljak, 3. mesto pa 12-letni Anže Plut iz Krke. V Velenju pa so vsa tri prva mesta obdržali v domačem mestu; zmagal je 15-letni Boštjan Rožič pred 14-letnim As- mirom Aličem in 14-letno Špelo Pavlin. IS, Foto: GREGOR KATIČ Veselo nedeljsko popoldne Nedeljska zabava v letnem gledališču v Grižah je uspela tako kot vsako leto. Če bi za mnenje vprašali najmlajše, ki so se na Miš mašu odlično zabavali, bi gotovo pohvalili oder sramežlji- vih, različne delavnice, predstave in dobro glasbo znanih slovenskih izvajalcev. Foto: GD Mehurčki in srčki Ker so v Radenski zaljubljeni v življenje in so želeli ljubezen deliti, so konec tedna v Celju pripravili malce drugačen dan. Na »dan ljubezni« so se otroci s podarjenimi baloni dotaknili src mimoidočih, ljubitelji edinstvenih voda pa so si z osvežilnimi mehurčki požgečkali dan. Foto: GD Slovenski taborniki v Zrečah v soboto in nedeljo je bilo v sklopu praznovanja petdesetletnice taborništva na Slovenskem v Zrečah državno tekmovanje tabornikov. Udeležilo se ga je 75 ekip iz vse Slovenije. Ob tem so zreški taborniki pripravili tudi tiskovno konferenco, na kateri so skupaj s predstavniki Zveze tabornikov Slovenije predstavili zgodovino taborništva in aktivnosti, ki so jih in jih še bodo pripravili v sklopu praznovanja jubileja. Praznovanje bodo zaklju- čili naslednje leto z zletom tabornikov iz Slovenije in tujine. Datum zleta bo sovpadal z osemdesetletnico skavtstva na slovenskem. U.K. K Št. 24.-14. junij 2001 NAli KRAJI IN LJUDJE 25 Iskreno veselje ob vsaki prigarani medalji. Iskrenost v očeh prizadetih 8. regijske igre specialne olimpiade Slovenije Na igrišču ob mozirski osnovni šoli in v dvorani tamkajšnjega športnega društva se je preteklo soboto na 8. specialnih igrah za celjsko in koroško regijo pomerilo 162 tekmovalk in tekmovalcev iz dvanajstih ekip. Bilo je kot na pravi olimpiadi. Slo- venska himna in dvigovanje slovenske za- stave, številni ugledni gostje in pristna is- krenost nastopajočih. Nepopisno veselje ob prejetih medaljah mora biti vzgled vsem, ki niso drugačni. Igre je odprl mozirski župan Jože Kramer, z najlepšimi željami in zahvalo, da smejo gostiti tako pomembno športno srečanje. Nje- govim besedam se je pridružil tudi Andrej Grebenšek, član izvršnega odbora Sožitja - zveze društev za pomoč duševno prizade- tim Slovenije. Varstveno delovni center in društvo Sožit- je iz Mozirja sta gostila duševno prizadete iz VDC Muc, CVD Golovec, CUDV Črna na Ko- roškem, CVD Golovec - enota Žalec, VDC Slovenj Gradec, OŠ Glazija, VDC Šentjur, ZUV Dobrna, VDC Muta, VDC Ježek Vele- nje, Dom Nine Pokom, in VDC Mozirje. Mozirsko društvo Sožitje slavi letos 15- letnico samostojnega in predvsem plodnega delovanja na območju vseh novoustanovlje- nih občin v Zgornji Savinjski dolini, zato je bila organizacija letošnjih iger zaupana pra- vim ljudem. »Dovolite mi zmagati, toda če ne mo- rem zmagati, mi dovoUte, naj pogumno poskusim,« je v imenu nastopajočih sve- čano zaprisegla Cvetka Trbovšek, varo- vanka VDC Mozirje. Srčnega poguma na- stopajočim resnično ni manjkalo. Zaslu- žene medalje so se bleščale bolj kot naj- čistejše zlato. Komplete medalj so za nastope v razhč- nih disciplinah med drugim podeljevali tu- di prometni minister Jakob Presečnik, mo- zirski in gornjegrajski župan Jože Kramer in Toni Rifelj, pa najhitrejši Slovenec Ur- ban Acman in direktorica mozirskega cen- tra za socialno delo Marjana Veršnik Fale. Na žalost velja ugotoviti, da ostalih župa- nov in županje na prireditev ni bilo. Goto- vo zaradi tehtnih vzrokov, ki pa ob enkrat- nosti dogodka težko vzdržijo. Igre specialne olimpiade niso bile še ena obveznost več - bile so srečanje zmagoval- cev, še preden so se srčno in prijateljsko po- merili v športnih discipUnah. Zmagovalci so bili tudi prireditelji, da o neutrudnih vzgo- jiteljih in spremljevalcih ne izgubljamo be- sed. EDI MAVRIČ Srebrni in bronasti Konec tedna so bile v Ma- riboru šeste Mednarodne Športne igre za ljudi z dol- gotrajnimi težavami v du- ševnem zdravju. Srečanje je organiziralo nacionalno združenje za kakovost živ- ljenja Ozara, sodelovali pa So tudi Celjani, ki so dose- gli drugo oziroma tretje me- sto v tekmovanju iz badmin- ^ona. Iger se je udeležilo prib- ližno dvesto uporabnikov, svojcev in strokovnih men- torjev iz sedmih evropskih dr- žav, ki so se pomerili v dese- tih športnih disciplinah. Iz 'Celjske enote Ozare se je sre- čanja udeležilo pet uporab- tiikov in dva spremljevalca, K-- ki so merili moči v pikadu, šahu in badmintonu. Pri sled- nji disciplini sta bila najbolj uspešna Marina Nina Kocen in Tine Žveglar, ki sta si pri- služila srebrno in bronasto medaljo. »Z Mednarodnimi športni- mi igrami se želi društvo Ozara v regiji Alpe Adria predsta- viti kot nosilec programov na področju skrbi za ljudi s te- žavami v duševnem zdravju. Čaka nas še veliko truda, da bomo pri skrbi za te ljudi do- segli raven, vredno današnjega časa,« je povedal predsednik društva Igor Hrast. Poznavanje problematike ljudi z duševnimi motnjami in v duševni stiski, pomoč njihovim svojcem ter skrb zanje je v Sloveniji namreč vse premalo prisotna. Druš- tvo Ozara deluje na celotnem slovenskem ozemlju. S svo- jimi programi, namenjeni- mi ljudem v duševnih tego- bah in ljudem z dolgotraj- nimi težavami, ki so ostale po zdravljenju v psihiatrič- nih ustanovah, si društvo v sodelovanju z njihovimi svojci prizadeva za njihovo čimprejšnjo vključitev v družbo. Z Ozarinimi dnevi želijo opozoriti na deprivi- legiranost teh ljudi ter okre- piti sodelovanje med stro- kovnimi vodji in člani sorod- nih društev. B. JANČIČ Št. 24.-14. junij 2001 26 PISMA BRALCEV ODMEVI Akcija Naročniici 2001 I. Med prebiranjem rubrike »Pisma bralcev«, me je ganil dopis, ki ga je gospa Marija Gračner iz Dobja namenila dobjanskim osnovnošolcem, ki so v akciji pridobivali na- ročnike in dobili lepo nagra- do - nagradni izlet. Gospa Ma- rija jim očita, da so se odlo- čili za potovanja v San Mari- no in da bodo del denarja po- rabili za valeto. Sprašuje se, zakaj se ne bi raje odpravili kakšen slovenski kraj in del denarja namenili gasilskemu društvu za nakup cisterne. Gospa Marija! Če je bil na- gradni izlet v akciji namenjen najboljšim, zakaj jim tega na privoščite? Prav je, da so se odločili za mesto glasbe, San Marino, saj obstaja majhna možnost, da ga bodo lahko še kdaj obiskali, večja pa, da se bodo, ko bodo odrasli, po- peljali po lepi domovini Slo- veniji. Valeta je nekaj spo- minskega, saj so osem let sku- paj gulili šolske klopi, zdaj pa gredo vsak po svoje, med nove vrstnike, zato je prav, da jim še zadnje skupno ve- selje ostane v lepem spomi- nu, kot se spodobi. Za gasil- sko cisterno pa bi se že še naš- la kakšna druga zamisel za pridobitev sredstev. Na pri- mer letna vrtna veselica ali tradicionalna prireditev Po- kaži kaj znaš. Ampak kje so ti, ki bi to lahko organizira- li? Predlagam pa vam, gospa Marija, da del svoje pokoj- nine ali regresa podarite ga- silcem za nakup cisterne, hva- ležni vam bodo. Si predstavljate, kako vas bodo gledali ti otroci, kate- rim izleta v tujino ne privoš- čite, ko vas bodo srečevali? Mislim, da so se zelo prav od- ločili, pa čeprav nobenega od njih ne poznam. Ž. L., Šmarje (naslov je v uredništvu) prejeli b«SNil(l Izjava za javnost Podpisani smo se soglasno odločili, da bomo na referen- dumu glasovali »proti« uve- ljavitvi sprememb zakona o postopkih umetne oploditve. Že lani sprejeti zakon o umetnem oplojevanju na- mreč zelo kvalitetno zagotav- lja zdravljenje neplodnosti vsem moškim in vsem žen- skam, brez ozira na njihov stan. V primeru neuspešne- ga zdravljenja pa tudi vsem ženskam zagotavlja možnost umetnega oplojevanja, če le obstaja verjetnost, da bo tak otrok rojen v normalnih dru- žinskih okoliščinah ali vsaj v izvenzakonski skupnosti. V skrbi za otroka se ne more- mo strinjati s tem, da država premišljeno in zavestno, z uzakonitvijo umetnega oplo- jevanja zdrave samske žen- ske, temu otroku vnaprej od- vzame pravico do očeta. V skr- bi za otroka tudi vsa vidnej- ša medicinska in pravna stro- ka, pa tudi Državna komisija za medicinsko etiko odloč- no nasprotuje možnosti umet- nega oplojevanja zdravih samskih žensk. Medtem ko zagovorniki spornega zakona vidijo v dru- žini le nek »družbeni dogo- vor«, ki se lahko spremeni ali celo odpravi, pa menimo mi, da je družina najbolj nara- ven in za otroka najbolj pri- meren prostor telesnega in du- ševnega razvoja. Žal je vse preveč družin ločenih in vse preveč otrok brez enega od staršev. Preveč, da bi take pri- mere celo država zavestno in vnaprej »proizvajala«. Posameznikom ne odreka- mo pravice do svobodne iz- bire življenjskega sloga, ven- dar morajo odgovorno spre- jemati posledice svojih od- ločitev. Ženske, ki so si iz- brale življenje brez moške- ga, ne smejo zato tudi otro- ku vsiljevati življenja brez očeta. Uzakonitev umetnega op- lojevanja zdravih samskih žensk je verjetno le prva stop- nja podiranja vrednot, ki predstavljajo temelj zahod- ne civilizacije. Nič se ne bo- mo čudili, če bo jedro vla- dajoče koalicije že v bližnji prihodnosti po hitrem po- stopku sprejelo zakone o ge- netskih posegih na človeku, kloniranju, evtanaziji in ta- ko dalje. Takšnemu odloča- nju brez sodelovanja širše javnosti nasprotujemo, ker bi se morala o takšnih vpraša- njih v celotni družbi opravi- ti temeljita, strokovna in teht- na razprava, ki bi v državi pri- peljala do splošnega soglas- ja. Razpis referenduma bo za- gotovo prispeval tudi k bolj- ši informiranosti javnosti o navedenih problematikah, kar bo povzročilo globljo os- veščenost o teh temeljnih člo- veških vprašanjih. Ker se čutimo odgovorne za še nerojene državljane in za zagotovitev kolikor mo- goče ugodnih psiholoških, so- cialnih in materialnih pogo- jev za njihovo rast in razvoj, bomo na referendumu glaso- vali »proti« predlaganim spre- membam zakona. MO in Klub svetnikov SDS Celje, MO N.Si Celje, Društvo Civilna družba Celje, Zeleni Celja Oii,ta referendum Drage biološko zdrave samske dame, ki si želite priti do otroka brez nadležne bli- žine zdravega moškega: brez muje se še čevelj ne obuje! Oprostite, če se mi zdi kri- vično do žensk, ki si otroka resnično želijo pa jim je na- rava ponagajala in se leta in leta trudijo skupaj s partner- jem, da bi se jim želja ure- sničila. Ženske, ki se zdravi- jo zaradi neplodnosti, bi vam zagotovo znale povedati, ka- ko mučna so ta zdravljenja v fizičnem in duševnem pome- nu. Ve pa bi otroka kar tako, brez muke. Otrok je neizmer- no bogastvo in je plod lju- bezni med moškim in žen- sko. Narava je že vedela, za- kaj je poskrbela, da je to ta- ko. Spočetje otroka naj bi bil dvostranski dogovor med bodočim očetom in bodo- čo materjo, ki vesta, da sta mu sposobna nuditi ureje- ne družinske pogoje in mož- nost odraščanja v celovito osebnost, ki ne bo celo živ- ljenje obremenjena s krizo identitete. Vladajoča koalicija hoče razvrednotiti družino kot os- novno celico družbe. S pre- pričevanjem ljudi, da skoraj noben zakon ne obstane in da so vsi moški alkoholiki, ki ne skrbijo za svoje otro- ke, ustvarja vtis, da je druži- na nepotrebna in preživela družbena formacija. Vsaka mati pa dobro ve, kako po- membno je za otroka, da ču- ti pripadnost svoji družini. Vsi osnovni problemi, ki se porajajo v neki družbi, izha- jajo iz družine, ki iz kakršne- ga koli vzroka ne funkcioni- ra, kot bi morala. Od mla- dostnega prestopništva do drog, alkoholizma in nasilja v družbi. Namesto da bi dru- žinam pomagali, da bi postale zdrav in trden temelj naše družbe, se poslužujejo vseh sredstev, da bi jo kar najhi- treje zrušile. Namesto da bi mladim družinam omogočali čim boljše pogoje za zdravo življenje, se ustvarja propa- ganda protidružinskega živ- ljenja. V družbi, kjer je edi- na vrednota kapital, je zelo neumestno in nemoralno skli- cevanje na ščitenje pravic dru- gače misleče manjšine. Lep- ljenje etiket kot, kdor je pro- ti, je nazadnjak in je proti svo- bodi posameznika, je milo rečeno neokusno. Enako eti- ketiranje smo doživeli, ko so mediji zmerjali slovenski na- rod, da je ksenofobičen. Slo- venski narod je od nekdaj ve- ljal za delaven in pošten. Slo- venci smo vedno radi poma- gaU tistemu, ki je bil pomo- či potreben. Zadnje čase pa niti sami sebi ne znamo in ne moremo pomagati. Zato takšne nalepke bolijo. Kore- nine padajoče natalitete so drugje in padanje rodnosti je treba zdraviti na drugačen na- čin, ne z umetno oploditvijo samskih žensk. Vsem borkam in borcem za svobodno odločanje žensk pa sporočam, naj bitke bo- jujejo na drugih poljih. Kot je rekla Polonca Dobrajc, ma- terinstvo ni pravica, ampak danost. Ženska ni samo stroj za proizvodnjo otrok, ampak ima vso pravico do ustvarja- nja lastne materialne eksi- stence. Zato je treba prve boj- ne vrste strniti tam, kjer mla- de ženske podpisujejo izja- ve, da ne bodo imele otrok, če hočejo dobiti zaposlitev. Tam, kjer jih po izteku po- rodniške čaka delovna knji- žica. Tam, kjer ženske za is- to delo kot moški prejemajo slabše plačilo. In ne nazad- nje na zavodu za zaposlova- nje, kjer je največje število čakajočih na zaposlitev prav ženskega spola. DARJA VERŠEC, Celje Predrefe- rendumska razmišljanja Kar nekaj časa je trajalo, da smo dojeli, da referendum resnično bo. Ves ta čas smo namreč upali, da obstaja ne- ka pravna 'varovalka', ki one- mogoča, da bi lahko nepre- mišljenost neke skupine dr- žavljanov, pa čeprav tokrat poslancev, povzročila razpis referenduma o odločanju o tako občutljivih stvareh, kot je vsebina Zakona o zdrav- ljenju neplodnosti in postop- kih oploditve z biomedicin- sko pomočjo, ki se nanaša le na določene manjše skupine ljudi. Potem pa smo sčasoma le pričeli spremljati razprave o 'za in proti', iz katerih smo se sicer tudr marsikaj nauči- li, tako da zdaj vemo o umet- ni oploditvi verjetno več kot državljanke in državljani ka- tere koli države v svetu. Obe- nem se je tudi izkazalo, da moralni in etični vidiki umet- ne oploditve nasploh niso sporni pravzaprav za nikogar. Zataknilo se je le pri zdravih samskih ženskah, ob čemer sta se pokazala ves 'blišč in beda' našega vsakdanjika, še zlasti pa vsakdanjika samskih v naši državi. Samske ženske so bile v razpravah sprva v glavnem lezbijke ali neurav- novešene feministke - in kar predolgo je trajalo, da se je izkazalo, da spadajo med samske tudi in zlasti ovdo- vele in razvezane ženske ter da imajo lahko tudi samske ženske stalne partnerje in da pravzaprav lahko tudi ugo- tovijo, da so neplodne. Po vsem slišanem in pre- slišanem gnevu različnih sve- tovnonazorskih prepričanj, fantazm in predsodkov, se je potem le pričelo govoriti o prvi predlagani spremembi zakona, torej o tistih ženskah brez partnerja, ki bi si mor- da želele biti umetno oplo- jene, ker so jim nesrečne živ- ljenjske okoliščine, kot so in- validnost, posilstvo in spol- na zloraba onemogočile, da bi lahko našle stalnega part- nerja ali pa so ostale za ved- no samske morda tudi zato, ker je pač na svetu manj moš- kih kot žensk. Upam, da smo po vseh teh razpravah nazad- nje le uspeh dojeti, da si lah- ko tudi te ženske povsem nor- malno želijo svojega otroka, kakor si ga povsem normal- no želijo tudi njihovi bodo- či babice, dedki, tete,strici ..., pa čeprav in kljub temu, da si tega olroka ne želi no- ben oče. Upam, da še premo- remo toliko sočutja, da zmo- remo razumeti njihove živ- ljenjske stiske in spoštovati njihove povsem normalne in zdrave odločitve. Naša skrb za njihove otroke je povsem odveč, saj bo 'državna' ko- misija, ki bo odločala o iz- vedbe umetne oploditve, za- gotovo natančno in skrbno preučila primernost otroko- vega bodočega družinskega okolja. Največ, kar lahko sto- rimo za te otroke vsi ostali pa je, da svoje otroke vzga- jamo tako, da se bodo 'dru- gačni' ob njih počutili vsaj varno, če že ne prijetno. O drugi predlagani spre- membi zakona, to je o uva- janju možnosti uvoza spol- nih celic, se sicer ni toliko razpravljalo, vendar po svo- ji neprimernosti tudi ta raz- prava ni kaj dosti zaostajala za prejšnjo. Le kaj bi lahko bilo sploh narobe z uvoženi- mi darovanimi spolnimi ce- licami v današnjem svetu od- prtih meja, priključevanja v EU in globalizacije? Nič. In kaj moramo državljani sploh vedeti medicinskega o refe- rendumskem vprašanju? Le to, da medicina postopke umetne oploditve izvaja že vrsto let. Zato bi morali zdrav- niki o tem zdaj predvsem molčati, nikakor pa ne bi sme- li v 'imenu stroke' manipuli- rati z javnostjo. »Naša medi- cina« mora namreč vse svoje pacientke in paciente obrav- navati popolnoma enako- pravno. Na referendumu bomo to- rej odločali o velikih oseb- nih stiskah in zadregah - za- to res dobro premislimo. Kaj- ti, kadar človek odloča o usodi drugega človeka, naj odloči tako, da bo imel zaradi svo- je odločitve čisto vest. Čisto vest pa si je v tem primeru mogoče zagotoviti le tako, da to »vsiljeno referendumsko odgovornost« preložimo na tiste, ki za ta vprašanja lah- ko prevzamejo odgovornost, torej na državno komisijo, ki je zato strokovno usposob- ljena, in na tiste ženske in dru- žine, na katere se referen- dumsko vprašanje neposred- no nanaša. In za zagotovitev te možnosti je tokrat primer- no glasovati le za ponujeno spremembo zakona. Če tega ne zmoremo, je bolje, da se referenduma tokrat ne ude- ležimo. Glasovanje proti na- mreč pomeni jemanje svobo- de človeku, da odloča o svo- jem življenju, hkrati pa prev- zemanje odgovornosti za nje- govo življenje. Zato moram tokrat glaso- vati »za« ... in želim si, da bi tako glasovaU vsi... upam pa, da bo tako glasovala večina. ADRIJANA ZUPANC, Celje V čem je pravi problem? Ko sem gledal televizijsko oddajo in poslušal soočanja o noveli zakona o »zdravlje- nju neplodnosti« (lepa fasa- da z drugačno vsebino), sem se najprej začudil ob »kultu- ri« akademsko izobražene gospe Spomenke Hribar, ki je neprestano segala v bese- do kritikom omenjenega za- kona, da so bili potem tudi oni vsiljivi, če so hoteli priti do besede- Tudi vsebinsko so bih od- govori zagovornikov novele zakona neprepričljivi. Gos- pa Spomenka očita gospodu Starmanu, da kritiki zakona kršimo pravice otrokom že pred spočetjem. Govoriti o pravici otroka, ki še ni spo- čet, je nesmisel in slabo pri- pravljena zanka nasprotnim sogovornikom. Gospa Spo- menka nato dodaja: »Če nas- protnikom uspe odpraviti ta zakon, bodo hoteli spreme- niti tudi 55. člen ustave«. Ne, gospa Spomenka, sa- mi ste se ujeli v zanko, ki ste jo nastavili drugim, kajti 55. člen ustave, ki ga vi vehe- mentno branite, je tudi spo- ren, ker pomeni napad na človeško življenje, na popol- noma nedolžno človeško bit- je. Torej 55. člen ustave, ki daje opravičilo za pomor to- likšnega števila še nerojenih otrok, je povsem civilizacij- ska pridobitev? V isti sapi pa govorite o pravicah onih, ki še ne bivajo, ki še ne živijo, ker še niso spočeti. To se ne sklada. Že od nekdaj je znano in življenje to potrjuje, da je otrok brez očeta ali matere sirota. Ta zakon pa že vna- prej jemlje otrokom očeta in jih dela sirote. Zagovarjati te- zo, da ima otrok pravico biti spočet brez znane identitete bioloških staršev, pomeni prav to, da imajo »pravico« biti sirote. Tudi če bi država z davkoplačevalskim denar- jem gmotno skrbela zanje, ne more nihče in nič na svetu nadomestiti nepogrešljive starševske ljubezni. Odkar je pri nas objektiv- na resnica zanikana in je na njeno mesto stopil relativi- zem, je komuniciranje z dru- gače mislečimi postalo sko- raj nemogoče in smo pri ta- kih soočanjih priče Babilo- nu, ko eni drugih ne poslu- šajo in ne razumejo. Samo- prevara je ne videti in ne priz- nati oziroma ne sprejeti re- snice, čeprav je ta jasna in kristalno čista. Tudi če bi vsi ljudje zatajih resnico, bo ta še bolj glasno trkala na člo- vekovo vest. Kot gledalec televizijske od- daje sem dobil občutek, da se prisotni na soočenju pre- rekajo o tem, ali je dve in dve res štiri, ali ni. Moč argumen- ta očitno pri liberalnih zago- vornikih te zakonske novele ne velja nič, ampak samo ar- gument moči. In to je pravi problem! Vsi - tudi zagovorni- ki - prav dobro vedo, da je ta zakon sporen s pravnega, so- ciološkega, etično moralne- ga, medicinskega in kultur- nega staUšča. Vedo tudi, da je kot tak škodljiv za našo družbeno prihodnost, a ga kljub temu hočejo uveljaviti zgolj iz idejnopohtičnih na- gibov. IVAN GLUŠIČ, Mozirje Neod- govornim v razmislek Ko se bo nekega dne »zda- nilo« - v glavah poneumlje- ne manjšine, bomo morali priznati, da so širši civiliza- cijski argumenti in nova od- kritja v znanosti zavezana na meje dopustljivega. Vsaka svobodomiselna, na- pihnjena žabica še ne more biti mamica! . Zametek življenja vezan na ljubezen, na odgovornost iz te ljubezni in brezpogojni »da«, da bo novo življenje Št. 24. - 14. junij 2001 pisma bralcev 27 prišlo: v jutra, ki nosijo son- ce, da bo veter odnašal sol- ze, da bo spanec razdeljen v noči, pretrgane s številom utripov srca - da bo novo živ- ljenje lahko zajelo sanje za pravo svobodo. In ne samo to... Tisočkrat in tisočkrat je treba poiskati božajočo mi- sel, ki bo življenje spremlja- la kot dragoceno danost. S to zavestjo razmišljanja se soočam, da me z lepo na- tiskano brošuro nagovarjate za svobodno odločanje in po- litično podporo, ponižujoče in bolne ideje iz šopka ce- njenih intelektualnih glav, v katerih možgani ne prižiga- jo luči. To je razlog, da imena teh slovenskih vrlih dam pred- stavim s poenostavljenim drobnogledom. Spomenka Hribar: Veliko sem brala o Vas. Težke vojne okoliščine so Vas prikrajša- le za materine uspavanke. Za- vidljiva kariera pa očitno ho- če k novim zvezdam! Stopi- te za korak na realna tla, pa boste slišali krik lačnih, za katere bi koristno obrnili osi- romašeni tolar. Bernarda Jaklin: Kot uspe- šna novinarka ste imeli več priložnosti kot drugi za spoz- nanja bolečin samohranilk. Ste v svojem novinarskem navdihu kdaj segli v svoj žep, da bi omilili stisko trpečih, lačnih? Ne! Vi potrebujete ideje, ki vas navdihujejo. Milena Zupančič: Držav- ljani Slovenije smo Vam zau- pali častno vlogo v Unicefu, da bi Vaš zanos obogatili z upanjem za lačne. Stokrat za- dolženi tolar zdaj podarjate za čudno politično opcijo. Desa Muck: Življenje z živ- ljenjem Vas je radodarno spremljalo. Vse svobode so se Vas dotaknile, pa v praz- no obračate ogrete dlani. Vika Potočnik: Kot ljub- ljanska županja bi morah upreti pogled in srce v senč- no stran velemestne podobe! Kolikim otrokom ste poma- gali v življenje, kolikim od- prli možnost za službo po končanem študiju, kolikim ste pomagali do krožnika to- plega obroka, ko ste stresli prt z bogato obložene mize?! Dr. Katja Boh: Pri večini čas staranja dari z modrost- jo. Vi ste svojo zamenjali za [danosti modnih poHričnih muhic, zastavili ime za da- nosti življenja brez očeta, ko ste vendar rasli v sožitju pari- • nerjev. Dr. Gabi Čačinovič: Zelo rada sem sledila Vašim stro- kovnim asociacijam. Zdaj ču- tim samo Vašo strašno notra- njo protislovnost. Miša Molk: Katera od svo- bod se Vas ni dotaknila - ali pa Vas je izpraznila, da zani- kate nujno danost, da je otrok produkt ljubezni, da osrečujoče nosi obe dimen- ziji - Vas in očeta. Jerica Mrzel: Preveč svo- bode ubija in zrelosti ne do- biš z nezrelostjo. Svetlana Makarovič: Dru- gačni ste od vseh drugih! Za- to tudi presenečate, da v ime- nu neke svobode kričite po svobodi, ki je nevredna pa- metnih želja. Dr. Ljubica Marjanovič iJmek: Nova in nova znans- tvena mašila pomagajo k raz- vrednotenju nespremenljivih kurikularnih zablod. Oboga- tite šolski tolar, pa boste spoznali, da je vpitje za svo- bodno odločanje zamrlo že v šolskih klopeh. Med »svobodomiselnimi« je veliko neumnih in nespa- met živi svoj kratek vek. Naj ostanejo ženske ženstvene, to- ple, preudarne. Čas ne dovo- ljuje cepetanja na mestu in brezglavega metanja zadol- ženega tolarja. SILVA ŽELEZNIK, Celje Kakšen referendum neki! z zanimanjem sem prebral pismo g. Gradiča, z njim se v celoti strinjam. Če se ne- katerim ženskam moški ta- ko gabimo, da nočejo imeti spolnih odnosov z nami, naj se oplodijo brez nas, kot ve- do in znajo, s pomočjo vetra in ostalih naravnih postop- kov. Kakšen referendum ne- ki! Glede Lebensborna pa le tole: »Reichsheini« je bil ve- liki idealist in velik patriot. Tako zelo je ljubil nemško zemljo in nemško kri, da je v imenu te ljubezni postal tu- di velik zločinec - rabelj mi- lijonov nedolžnih ljudi! Ko- likor poznam Himmlerjev na- čin razmišljanja, trdim, da je bil insritut Lebensborn mnogo več, kot tovarna bo- dočih bojevnikov. Himmlerju je bilo jasno, da se najlepši, najbolj postavni in sploh ra- sno superlativni dedci naha- jajo v elitnih enotah organi- zacije SS. Vedel je, da veči- na teh fanatikov ne bo uča- kala konca vojne - ne glede na izid. Obseden z german- sko mitologijo, je želel, da fantje podarijo Nemčiji naj- več, kar se lahko podari: ge- netski material. Stari german- ski mit pravi: Kadar se zdru- žita pravi moški in prava žen- ska, se iz take ljubezni rodi- jo - polbogovi! A zgodila se je zgodovin- ska ironija: po padcu Tretje- ga reicha so ženske ostale sa- me. Sredi ruševin. Od takrat dalje so njihove otroke za- plajali Rusi, Amerikanci, Tur- ki, Jugoslovani... Človek obrača, a bog obrne. ALEX BASS, Celje pihvale. Pohvale Moja sreča in Dober dan Vedno sem mislila, da je sreča zelo daleč ali pa da je zame nedosegljiva, toda v Laškem, na koncertu v Treh lilijah, se mi je sreča vendar- le nasmehnila. Turistična agencija Dober dan iz Šem- petra je udeležencem poda- rila tri nagrade. Jaz sem bila izžrebana za Korčulo. V zgodnjih urah 27. aprila smo iz Brnika poleteli viso- ko nad oblake proti Dubrov- niku. Ko sem bila na letalu, sem za hip pomislila, da so to le sanje, a bila je resnica. Po uri vožnje, smo prispeli v Dubrovnik, kjer so nas že ča- kali avtobusi in nas popelja- li na trajekt in naprej do ho- telov. Tam je bil lep sprejem, nato smo dobili ključe od le- po opremljenih sob. Kmalu se nas je nekaj izletnic odpe- ljalo z avtobusom s prijazno vodičko Marjano, ki nas je vso pot seznanjala z zname- nitostmi teh krajev. Nasled- nji dan je z dalmatinskih ob- lakov padlo nekaj kapljic, kot da bi bil to blagoslov, da smo se ob lepi dalmatinski glas- bi, petju in dobri kapljici ime- li lepo. Čudoviti dnevi so kar pre- hitro minevali in že je bil tu čas slovesa, stiski rok v zah- valo in odhod v avtobuse. Prav lepo se zahvaljujem turistični agenciji Dober dan in tudi gospodu Tonetu Vrablu za vodenje koncerta pri Treh lilijah, z željo, da me še kdaj obišče sreča, saj mi bo to do- živetje ostalo v trajnem spo- minu. JOŽICA KOLAR, Šentjur iUekdanji pedagogi spet na izletu Tokrat smo se upokojeni profesorji in učitelji celjske občine podali na enodnevni izlet v Velenje in Zavodnje nad Šoštanjem. Tako kot ved- no doslej, ga je s pravo pro- fesionalnostjo vodila gospa Orožnova. Najprej smo si ogledali mu- zej v Velenju, za tiste, ki so bili v njem prvič, je bilo to še posebno doživetje. Potem smo se odpeljali v Zavodnje in si ogledali Kavčnikovo do- mačijo, ki je zgodovinska po- sebnost. To je namreč 400 let stara kmečka hiša, ki je zaš- čitena. Seznanili smo se s sta- rinami, ki jih je redko videti. Na poti smo se ustavili še na pokopališču v Zavodnjah, kjer je pokopanih 26 borcev slavne 14. divizije. Ob grob- nici in spominski plošči sta nas prijetno presenetili kole- gici Anja Ključar in Ljudmila Conradi. Anja je predstavila življenje in delo Karla Destov- nika Kajuha, Ljudmila pa je recitirala nekaj njegovih pe- smi. To je bil zame, ki na spo- minskih planinskih pohodih ohranjam tradicije NOB, vi- šek izleta. Ker sem že omenil tradicije NOB, moram poh- valiti podružnično osnovno šolo v Andražu nad Polzelo, ki ima še vedno na steni pred šolo spominsko ploščo v spo- min na Vero Šlandrovo. Rav- nateljici te podružnične šole sem še posebej čestital. V Ce- lju so namreč pred leti prei- menovali vse osnovne in sred- nje šole, ki so bile imenova- ne po znanih borcih NOB. Ta izlet bo udeležencem os- tal še dolgo v prijetnem spo- minu. Gospe Boženi Orožen ter Anji in Ljudmili se v ime- nu vseh iskreno zahvaljujem. MILAN GOMBAČ, Celje K Št. 24.-14. junij 2001 Oceanska pustolovščina Člani Yacht kluba Celje so na krovu Hrvatske čigre, ki je na poti okoli sveta, jadrali etapo po Francoski Polineziji Odhod 7. maja ob 5.30 iz Celja. Redkobesedno slovo od svojcev in prijateljev. Pred nami je 24 ur letenja in 12 ur čakanja na letališ- čih (Brnik, Pariz, Lps An- geles, Papeete in končna po- staja Nuku Hiva). Zamenja- li smo tri tipe letal, pet leta- lišč in končno smo v tro- pih. Malo letališče na oto- ku Nuku Hiva sredi južne- ga Pacifika leži neposred- no ob morju, pasat prijet- no pihlja in sonce žge, kot se za trope spodobi. Po 36 urah potovanja spoznamo našega glavnega skiperja Dubravka Belana - Dudo. Vse je dobro organizirano in po spoznavni rundi do- mačega hinano piva stopi- mo prvi pustolovščini na- proti. Pot od letališča do zaliva Baia Taiohae uspešno prema- gujejo tudi helikopterji. Otok je namreč zelo gorat in kolovozna cesta vodi pre- ko 1000 m visokih gorskih prelazov, kjer so razgledi ču- doviti. Terenski vozili pre- magujeta strmine kot za ša- lo, okoli nas pa rastejo ba- nane, kruhovci itd. Po šti- rih urah rodea zagledamo kot na dlani zaliv Baia Taio- hae in našo Čigro (barko, ki bo naslednje tri tedne naš dom). Tu spoznamo še dru- gega skipa Duška Kotlarja - Kristusa. Francosko Polinezijo se- stavljajo tri skupine otokov in atolov. Marquises in Druž- beni otoki so mlajši in so na- stali približno pred enim do tremi milijoni let in so re- zultat močnih vulkanskih iz- bruhov pod površino ocea- na. Ljudje so jih naseliU ve- liko kasneje in so bili eno zad- njih naseljenih področij na svetu in tudi med zadnjimi odkritji Evropejcev. Te oto- ke lahko imenujemo visoke otoke. To so zelo razpoznavne gore, ki se dvigujejo nad po- vršino oceana, neredko ob- krožene s koralnim grebe- nom. Med koralnim grebe- nom in otokom je navadno laguna, področje nizke vode, kjer je značilna mirna vod- na atmosfera in kjer se sma- ragdno turkizna barva v moč- nem kontrastu loči od tem- no modre barve oceana. Mar- quiško otočje je izjema - tam ni ne koralnih grebenov, ne lagun. Tretja skupina je skupina Tuamotu atolov. Atoli so ča- sovno nadaljevanje visokih otokov. Razlikujejo se tako po obliki kot po velikosti. Se- stavljajo jih koralni grebeni oblike prstana, ki gledajo iz vode in obrobljajo laguno na sredini. Dosežejo višino 3 - 6 metrov in so običajno pre- kriti z gostimi rastlinjem in kokosovimi palmami. Koral- ni grebeni so običajno, ven- dar ne vedno, prekinjeni z oz- kimi kanali oz. prehodi, ki dopuščajo izmenjavo vode in včasih, kadar so dovolj glo- boki in široki, tudi vstop bar- kam v laguno. Pacifiic podnevi in ponoči 24 ur po vkrcanju spijemo obredno pijačo, vržemo ko- vance za srečo v Pacifik in odplujemo proti našemu pr- vemu cilju, atolu Makemo. Gvardije - dežurstva v kuhi- nji, za krmilom in čiščenje so vzpostavljene. V 86 urah neprekinjene plovbe spozna- vamo, kako je stati za krmi- lom več kot 50 ton težke ja- drnice v vseh možnih urah dneva in noči. Pacifik je lep ob vsaki uri, pri plovbi upo- rabljamo radar, opazujemo zvezde, tiste ki jih poznamo (Vehki voz, Orion, Sirus) in spoznavamo nove (Šestilo, Južni križ. Pes...). Bentimo, ko vstajamo sredi noči, po- mivamo posodo, čistimo, ku- hamo itd. Podnebje je prijazno, po- noči 25 stopinj, podnevi 31, voda ima 27 stopinj. Pasat nas hladi z 10 do 25 vozli, vlaga 65-odstotna. Okoh nas se razprostira nekaj tisoč ki- lometrov morja, globina pre- sega 3000 metrov. Dan je dolg dvanajst ur in stemni se ob 17.30 uri. Ko se stem- ni, spijemo, zapojemo, se ša- limo in tisti za nočno gvar- dijo gredo že spat. In tako iz dneva v dan in ko končno pristanemo v laguni, ta ri- tem dneva tudi malo pogre- šamo. Naš prvi atol je torej Ma- kemo. Izračun na osnovi po- ložaja lune nam pove, da mo- ramo skozi ozek prehod v atol vpluti ob določenem času, si- cer nam nasprotni tokovi one- mogočijo vstop v laguno. Naš naslednji cilj je drugi največ- ji atol na svetu Rangiroa. Po- novimo vajo vplutja in vsto- pimo v laguno brez težav. Spi- jemo kaipirinho in kaipiroš- ko in ko nam zmanjka sled- njega na obali še lokalni ape- ritiv. Potem se nam zdi, da Južni križ stoji malce postra- ni. Naslednji dan obiščemo Modro laguno na zahodni stra- ni atola Rangioa. Edini smo si, da je to raj na zemlji. V tem raju preživimo cel dan, občudujemo modrino lagune, uživamo v morski hrani in po- linezijski glasbi, plavamo z morskimi psi, nato pa se od- peljemo še na koralni greben, kjer plavamo med sto vrsta- mi pisanih raznobarvnih mor- skih rib. Po 750 preplutih miljah oz. polovici naše plovbe si ski- perja Dudo in Kristus zaslu- žita najvišje ocene, prav ta- ko tudi posadka. Verjamemo, da bo tudi ostali del poti ta- ko zanimiv in opravljen us- pešno. Nadaljevanje sledi! AB Značilna predstava na Polineziji. K Št. 24.-14. junij 2001 Kam na kopanje? Kdaj in za kakšno ceno na kopanje v regiji Nekatera letna kopališča so že odprta, druga so tik pred tem, pri tretjih se zati- ka. Največja letošnja polet- na pridobitev je nov, veliki bazenski kompleks Aqua- luna pri Podčetrtku, z raz- ličnimi vodnimi atrakcija- mi, nov termalni bazen je pred odprtjem tudi v Rogaš- ki Slatini. Kaj nudi sedem- najst letnih kopališč celjske regije letos? CELJE (teL 547-30-10): letno kopališče so odprli v petek, ko je bil prost vstop. Odprto je vsak dan od 9. do 19. ure, nočno kopanje bo vsak večer od 20.30 do 23. ure, ob petkih in sobotah pa bodo v tem času izpolnjeva- li še glasbene želje. Dnevna vstopnica za odraslega stane 700 SIT ter za otroka od 5. do 15. leta 400 SIT. Popol- danska vstopnica, ki velja v Celju od 15. ure, stane za odraslega 500 SIT ter za otro- ka 300 SIT, nočno kopanje stane 300 SIT. Sezonske vstopnice za odrasle stanejo 9 tisoč SIT in za otroke 6 ti- soč. FRANKOLOVO (tel. 577- 45-36): Občina Vojnik in do- mača KS trenutno še odprav- ljata pomanjkljivosti, kar mo- rata storid do 30. junija. Da- tum tehničnega pregleda še ni znan, tako tudi ne datum odprtja. Najemnik kopališ- ča je od lani podje.tje Univer- zal iz Dobriše vasi, ki je zgra- dilo igrišče za odbojko na mivki. Odpiralni čas bo vsak dan od 10. do 19. ure, ob pet- kih in sobotah do 21. ure še nočno kopanje. Cene vstop- nic bodo po vsej verjetnosti za odrasle 600 SIT ter za otro- ke (do 14. leta) 400 SIT. LAŠKO (tel. 734-51-11): kopališče je odprto od po- nedeljka do sobote od 9.30 do 22. ure (zunanji bazen do 21. ure), ob vikendih in praz- nikih odprejo notranji bazen že ob 6. uri (zunanjega ob 8. uri). Ob delavnikih sta- nejo celodnevne vstopnice za odrasle 1800 SIT ter za otro- ke od 5. do 14. leta 1300 SIT (ob vikendih in praznikih sta- ne celodnevna vstopnica 2000 oziroma 1400 SIT). Triurne vstopnice stanejo ob delavnikih za odrasle 1300 SIT ter za otroke 1000 SIT (ob vikendih in praznikih 1500 SIT oziroma 1100 SIT). Popoldanske vstopni- ce za kopanje po 17. uri sta- nejo katerikoli dan za odra- sle 1300 SIT ter za otroke 1000 SIT. ORLA VAS-REKREACIJ- SKI CENTER CIZEJ (tel. 570-22-55): zasebno kopa- lišče Pingo z enim najdalj- ših toboganov Slovenije (dolgim 80 metrov. Odprto bo takoj, ko bo primerno vre- me. Dnevna vstopnica za odrasle bo stala 650 SIT ter popoldanska (po 14. uri) 500 SIT. Vstopnice za otro- ke do 10. leta bodo po ceni 300 SIT, za malčke v spremstvu staršev (do 7. le- ta) pa vstopnine ne bo. Se- zonska vstopnica je za 10 ti- soč SIT. Odprto bo od 10. do 19. ure, po tej uri bo še nočno kopanje. PODČETRTEK-TERME OLIMIA: v novem komplek- su Aqualuna (tel. 829-77- 00) imajo trenutno odprto od 9. do 19. ure. V vseh pe- tih bazenih je termalna vo- da, ki je ponekod delno oh- lajena. Celodnevna vstopni- ca stane za odraslega 1700 SIT ter za otroka (od 5. do 14. leta) 1200 SIT. Popol- danske vstopnice, ki velja- jo od 15. ure, stanejo za odra- sle 1200 SIT, za otroke 900 SIT. V termah Termalija (tel. 829-78-22), ki so v hotel- skem predelu, je zunanji ba- zen odprt že od konca apri- la. Tam imajo odprto vsak dan od 8. do 20. ure, ob so- botah je do 24. ure še noč- no kopanje. Dnevna vstop- nica ob delavnikih stane za odraslega 1600 SIT ter za otroke od 5. do 14. leta 1100 SIT (ob vikendih in prazni- kih za odrasle 1800 SIT ter otroke 1200 SIT). Popoldan- ske vstopnice, ki veljajo že od 15. ure, stanejo med ted- nom za odrasle 1100 SIT ter otroke 700 SIT (ob viken- dih in praznikih stanejo 1200 oziroma 800 SIT). PREBOLD (tel. 572-44- 55): bazen bodo odprli 1. ju- lija, ko bo obenem začetek plavalnih tečajev za spodnje- savinjske otroke. V Prebol- du voda ni posebej ogreva- na. RADEČE (tel. 568-53-02 int. 370): letno kopališče je odprto od sobote in to vsak dan od 9. do 19. ure. Voda je od lani dodatno ogrevana. Ce- na dnevne vstopnice za učen- ce, dijake in študente je 600 ter za odrasle 800 SIT, za predšolske otroke je kopanje brezplačno. Popoldanska vstopnica (velja od 13. ure) stane za učence, dijake ter študente 400 SIT ter za odra- sle 600 SIT. Nočno kopanje, ki je dvakrat tedensko, stane 400 SIT. RIMSKE TOPLICE (tel. 735-60-60): termalno kopa- Hšče je odprto vse leto. Od- piralni čas je od 9. do 20. ure, v treh poletnih mese- cih pa nudijo še nočno ko- panje (to je ob torkih in pet- kih od 21. do 24. ure). Ob delavnikih stane celodnev- na vstopnica za odrasle 1050 SIT, za upokojence, dijake in študente 950 SIT ter otroke (od 3. do 14. leta) 750 SIT. Popoldanske vstopnice ob delavnikih (po 15. uri) sta- nejo 900, 800 oziroma 650 SIT. Ob vikendih in prazni- kih stane celodnevna vstop- nica za odrasle 1100 SIT, za upokojence, dijake in štu- dente 1050 SIT ter otroke 800 SIT. Popoldanska vi- kend ali praznična vstopni- ca stane (prav tako po 15. uri) 950, 900 ali 700 SIT. Za nočno kopanje velja ce- na tedenske popoldanske vstopnice, posebne cene so še za možnost večernega pla- vanja med 19. in 20. uro. , ROGAŠKA SLATINA- TERMALNA RIVIERA (tel. 81-81-950): zunanji bazen s termalno vodo je odprt že od 1. maja. Odpiralni čas je od 9. do 20. ure, ob sobo- tah je do 23. ure še nočno kopanje. Ob delavnikih sta- ne celodnevna vstopnica za odrasle 1300 SIT, za upoko- jence 1100 SIT ter otroke od 3. do 12. leta 1000 SIT (ob vikendih in praznikih celod- nevna 1500, 1300 oziroma 1200 SIT). Triurne vstopni- ce za katerikoli čas stanejo ob delavnikih odrasle 900 SIT ter upokojence in otro- ke 800 SIT (ob vikendih in praznikih stanejo 1000 ozi- roma 900 SIT). Med ugod- nostmi so dveurne vstopni- ce, ki veljajo za ure po od- piranju ali pred zapiranjem bazena, sezonske vstopnice za 3 ali 2 urno kopanje, te- denske celodnevne, kosilo s kopanjem... SLOVENSKE KONJICE: bazen naj bi odprli 22. ali 23. junija, pred začetkom šolskih počitnic. Med letoš- njimi novostmi je novo tla- kovanje površin okrog vseh treh bazenov, v prihodnjih dneh bodo še montirali opre- mo za filtriranje in klorira- nje vode. Kopališče bo od- prto vsak dan med 9. in 19. uro. Cena vstopnice še ni do- ločena, razmišljajo o ceni ce- lodnevne vstopnice za odra- sle do 700 SIT ter otroke do 500 SIT (za popoldansko vstopnico po 400 oziroma 300 SIT). ŠENTJUR: z odprtjem let- nega kopališča, ki je v ob- činski lasd, se je po neurad- nih informacijah spet zatak- nilo. Edi Peperko, ki ima v občinski stavbi na skrbi družbene dejavnosti ter bi lahko zadevo pojasnil, v za- četku tedna ni bil dosegljiv. ŠMARJE PRI JELŠAH (tel. 041/389-041 ah 817-15- 50): letošnja pridobitev je po- večana zmogljivost čistilne naprave ter urejenejša oko- lica, že lani so uredili ogre- vanje vode na sončno ener- gijo. Bazen bodo uradno od- prU v ponedeljek, 18. juni- ja, za plavalne tečaje pred- šolskih otrok je že priprav- ljen. Odprt bo vsak dan od 9. do 19. ure. Cena vstopni- ce je 300 SIT, za otroke, ki jih je največ, 200 SIT (vse do 15. leta). ŠOŠTANJ (tel. 041/600- 662): kopališče je odprto vsak dan lepega vremena, od 9. do 18. ure. Med dodatno ponudbo so sobotna nočna kopanja po 20. uri ter od- bojka na mivki. Voda je ogre- vana. Cena vstopnice za odrasle je 600 SIT ter za otro- ke (do 14. leta) 300 SIT. Se- zonska vstopnica za odrasle stane 10 tisoč ter za otroke 5 dsoč SIT. ZREČE-TERME (tel. 757-62-71): za kopanje ob delavnikih, vikendih in praznikih veljajo trenutno iste cene. Tako stane obi- čajna vstopnica 800 SIT ter za upokojence in otroke 600 SIT (za domačine veljajo ce- ne 600 SIT oziroma 500 SIT). Kopanje s kosilom sta- ne 1900 SIT KopaUšče je od- prto vsak dan od 9. do 20. ure. BRANE JERANKO K Št. 24.-14. junij 2001 30 TVVODIC K Št. 24.-14. junij 2001 TV VODIC 31 Št. 24. -14. junij 2001 - 32 ^ VODIČ K Št. 24.-14. junij 2001 TV VODIC 33 K Št. 24.-14. junij 2001 34 GLASBA VVerner in Andreja na Maldivih. Bo dvorana spet pretesna? Werner in Andreja sta pre- pričana, da sta si usojena, saj ju je združilo veliko ne- predvidljivih dogodkov. Zgodilo se jima je že vrsto nenavadnih stvari, ki se ji- ma dogajajo še danes. Postala sta tudi odlična so- delavca. Kljub temu, da se An- dreja z njim ne pojavlja na odru, nas znata morda v pri- hodnosti presenetiti mdi s kak- šnim duetom. Andreja za Wer- nerja piše besedila, skrbi za njegov imidž, pričesko ter ureja številne organizacijske posle. Za vlentinovo sta pripravila od- lično obiskan koncert v Celju, dvorano Golovec pa rezervi- rala že za naslednje leto. Na koncertih je Werner več- krat poudaril, da zbira denar za poroko z Andrejo. Tolar na tolar, pa se je to tudi zgo- dilo. Poročila sta se na ro- mantičnih Maldivih. Prstani so bili skriti v kokosovem orehu, domačini so jima spletli cvethčne vence... Kljub temu, da sta imela z urejanjem dokumentacije za poroko na Maldivih veliko de- la, pravita, da se je splačalo. Maldivi so ju tako očarali, da sta se tja vrnila tudi letos. Werner se veseli srečanja v Celju in vabi vse, ki imate radi njegovo glasbo, pa tudi njegovo varovanko Sašo Len- dero, da ne zamudite sreča- nja v soboto, 23. junija. Na zabavi, ki jo pripravlja Ra- dio Celje, bo nastopil po 19. uri, že od 14. ure naprej pa bodo za zabavo skrbeli Na- talija Kolšek, Zlatko Do- brič, Viktorija, Ivo Radin, pridružila pa se bo verjetno tudi Simona Weiss. SIMONA BRGLEZ Pred vrati je jubilejni Vurberk V soboto in nedeljo, 16. in 17. junija, bo na Vurber- ku jubilejni, 10. festival slo- venske narodno zabavne glasbe. Med mnogimi že us- taljenimi nagradami uvaja- jo letos še eno za najboljšo večglasno vokalno izvedbo za plaketo Jožeta Šifrerja, pevca v skupini Fantje s Pra- protna. Predstavniki radijskih po- staj bodo izbrali najboljšo skladbo, prisotni gledalci (na javni generalki in večernem nastopu) pa bodo podelili zlatega, srebrnega in brona- stega zmaja. Posebni plaketi za deseto sodelovanje na fe- stivalu bosta dobili skupini Dan in noč iz Velenja in Vi- gred iz Laškega. Festival bo letos prvič vo- dila Natalija Verboten, sce- na pa bo tudi tokrat delo moj- stra Jožeta Napotnika iz Šmartna ob Paki. Za mnoge nagrade se bodo letos pote- govali (to ni vrstni red nasto- pajočih): Štajerski objem. Mladi Dolenjci, Vigred, Va- sovalci, Korenine, Modrija- ni, Dan in noč, ansambel Mar- jana Drofenika, Krjavelj, Po- gum, Atomček, Mi trije in Stiški kvartet, ansambel Fran- ca Veglja, Gorski cvet in Kvin- tet Dori.' V nedeljo bo revija nagra- jenih ansamblov na prejšnjih festivalih, nastopili pa bodo: Bratje iz Oplotnice, Dan in noč, Vesna in Vlasta, Klavžar, Mladi Dolenjci, Primorski fantje. Slapovi, Show band Klobuk in Štajerski baroni, kot gostje pa ansambel Slak s pevci. Nedeljski program bosta povezovala Ida Baš in Janez Toplak. TV Zaključek tečajev v Codi Minulo nedeljo je bil zaključek začet- nih glasbenih tečajev glasbenega ateljeja Goda Celje. Na povabilo podjetja Butler naj bi mladi svoje znanje predstavili v Celjskem domu. Le zakaj so ostali pred zaklenjenimi vrati? Na prošnjo direktorja glasbenega ateljeja Goda Celje Igorja Korošca so jim prostor v zadnjem hipu odstopili v kavarni hotela Evropa, ki je prav tako primeren za tovrstne prireditve. Glasbeni atelje Goda Celje je tečaj pripra- vil na željo mladih, predvsem tistih, ki so ali še sodelujejo v okviru oddaje Radia Celje Full Cool Demo Top. Po štirih mesecih za- četnega tečaja so se predstavile solo pevke, mladi pa so prikazali tudi znanje igranja na sythesizer in bas kitaro. Zaradi prostorske stiske bodo tolkalisti in harmonikarji nasto- pili po končanem nadaljevalnem tečaju. SIMONA BRGLEZ, Foto: GREGOR KATIČ Solo pevke Martina Plevčak, Barbara Maček, Nina Pilih, Barbara Leber, Maja Sakelšek, Melita Novačan, Helena Mejač, Jasmina Planine, Manuela Brečko, Lidija Križnik, Anja Sakelšek, Nuša Ofentavšek, Tina Kumer, Vesna Malgaj in Urška Tržan med opevanjem z Barbaro Kolarič. FULL COOL DEMO TOP Pred počitnicami, ki si jih ne bodo privoščili le mladi, ampak tudi ustvarjalci Full Coola in rubrike Full Cool Demo Top, smo na Radiu Celje pripravili še zadnjo pevsko obarvano oddajo. Predstavili so se Katja Ander- lič, ki skladbe Amasing grace ni le odpela, temveč jo je tudi zaigrala na citre. Dani Josič je z Mojco Ramšak v glasbenem ateljeju Coda posnel skladbo Glas srca. Vesna Ocvirk, ki se je lani predstavila s svojo pe- smijo in se tudi spremljala na kitaro, si je letos izbrala fran- cosko skladbo Vivre. Pomagajte jim do zmage in s tem do fina- la. Pošljite kupončke na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Pre- šernova 19, Celje, s pripisom za Full Cool Demo Top. Zmagovalka minulega me- seca je Anita Hladin, ki se je predstavila s skladbo Ne kli- či me. Dve Full Cool Demo To- povki. Barbara Leber in 01- gica Trbovc, ki sta v oddaji sodelovali v minulih letih, sta posneli že nekaj svojih skladb. Prisluhnih jima bo- ste lahko na otroški priredi- tvi Metuljček v soboto v dvo- rani v celjskem mestnem par- ku. © KATJA ANDERLIČ - AMASING GRACE ® DANI JOSIČ IN MOJCA RAMŠAK - GLAS SRCA (3) VESNA OCVIRK - VIVRE KUPON Glasujem za............predlog. Ime in priimek.......................... O Naslov NOTAMI • Veseli Štajerc Alfi Ni? pič si je privoščil štiri-' najstdnevne počitnice na Hvaru. Kako mu je to us- pelo? »Enostavno! Zložil sem prtljago v avto, po- vabil ženo in - adijo Jare-' nina!« Razveselil se je, ko smo mu povedali, da so poslušalci izbrali njego.^ vo najnovejšo skladbo Gremo po nevesto za me- lodijo tedna v programu Radia Celje ter povedal; da bo 3. avgusta nastopil na Vranskem, kamor bo poleg domačih pripeljal tudi pevce iz Avstrije, Švi-^ ce, Italije, Madžarske^ Slovaške in pevko iz Ukrajine, ki jo je na zad- njem koncertu poslušalo 130 tisoč ljudi! i • Na prvem predtekmo^ vanju za 21. Zlato harmo^ niko Ljubečna 2001 v Be-J snici na Gorenjskem je na- stopilo kar 95 harmonij karjev. V polfinale se jih" je uvrstilo 9, trije vetera^ ni pa v finale. Selektor or; ganizatorja je bil Tomaž Guček. 23. junija bo dru; go predtekmovanje v Naj zarju (selektor Alljert Za-^ veršnik), 24. junija pa tretje v gostilni Kidrič »Pri dvojčicah« v Križeči vasi pri Poljčanah. ^ • Na oživljenem festiva- lu Vesela jesen v Maribo- ru bodo med drugimi na- stopih tudi Vesna in Via-: sta ter Vitezi Celjski! Dvojčici Vesna in Vlasta se bosta predstavih v triu z Janezom Šabcem in skladbo Igorja Podpeča- na in Vere Šolinc »En čink počak«. Vitezi Celjski bo-| do nastopili s skladbo Bo- jana Zemeta in Vere Šo- linc »Stara pukša nov pa- tron«. Vera Šolinc je na fe- stival poslala dva teksta in oba sta bila uvrščena v fi- nale. :! • 23. junija bo na Loškem gradu v Škof ji Loki 1. Goj renjski festival narodno zabavnih viž v narečju, ki ga pripravlja Radio Sora) Nastopili bodo Melos) Laufarji, Vita, Zarja, Na- nos, Kokalj, Tulipan, Go- renjski kvintet in Obzor- je ter kot edini s Štajer- skega, ansambel Fantje iZ; pod Rogle iz Zreč. Kot gostje bodo nastopili iZ; seljenci Planinski kvintet iz Toronta v Kanadi, Li- dija Lapuh iz Avstralije in' Rok Fink iz Argentine. Program bosta vodila Jo; že Galič ter novinarka Ra- dia Sora Saša Pivk Avseo • »Pod Reško planino ve- selo živimo« je naslovi dvodnevne prireditve, k bo 24. in 25. junija v Ma; rija Reki. 5. srečanje bc ob športnih in drugih pri- reditvah minilo v zname- nju srečanja ljudskih godj cev in pevcev ter avdicija domačih ansamblov za so delovanje na 32. Ptujskef festivalu, ki bo 3. avgU' sta. ^ V Št. 24. - 14. junij 2001 GLASBA 35 EKSPRESEKSPRES • Na vrh angleške lestvice se je zavihtel jamajški reg- gae zvezdnik Shaggy s tret- jim singlom »Angel« z nje- govega No.l albuma »Hot Shot«. Mesto nižje je zdrsnil DJ Pied Piper s štanco »Do You Really Like It«, na tret- je mesto pa so se takoj po izidu zavihteli škotski pop rockerji Travis s skladbo »Sing«. V ZDA najvišjo po- zicijo še vedno zasedajo po- joče sex-bombe Christina Aguilera, Mya, Pink in Lil' Kim s priredbo četrt stolet- ja stare disko klasike »Lady Marmelade«, V Nemčiji so tako kot prejšnji teden naj- več »malih plošč« prodali skrivnostni Gorillaz. • V začetku prihodnjega me- seca bo ponovno izšlo prvih pet albumov britanskega dua Pet Shop Boys. LP-jem »Please«, »Actually« »Intros- pective«, »Behaviour« in »Very« bo priložen še brez- plačni izvod CD-ja »Further Listening«, na katerem bo- do do sedaj še neobjavljeni posnetki in remixi nekate- rih njunih največjih uspe- šnic. • Billy Corgan, pevec in šef lani razpuščene kultne ame- riške ročk zasedbe Smas- hing Pumpkins, se bo za- časno pridružil svojim vzor- nikom in legendam kreativ- nega elektro-popa New Or- der. Billy bo na poletni tur- neji v skupini New Order za- menjal klaviaturistko Gil- lian Gilbert, ki bo zaradi bo- lezni hčerke ostala doma. New Order bodo še pred kon- cem poletja objavil svoj no- vi, dolgo in težko pričako- vani album, prvi po leta 1993 objavljenem »Repub- lic«. • Mandy Moore bo prihod- nji teden objavila svoj novi, tretji album in z njim poiz- kušala ponoviti neverjetni us- peh, ki ga je leta 1999 zabe- ležila z LP prvencem »So real«. • Islandska pop princeska Bjork je končno le objavila datum izida težko pričako- vanega novega studijskega podviga. LP »Vespertine« bo izšel 28. avgusta, večino skladb zanj je napisala Bjork kar sama, pri oblikovanju končne zvočne podobe pa sta ji pomagala mojstra Jake Da- vies in Marius DeVries. • Destiny's Child so že po- snele video za novi single s svojega pred nedavnim ob- javljenega albuma »Survi- vor«. Po naslovni temi se bo na single in video formatu znašla pesem »Bootylici- ous«, ki je narejena na os- novi uspešnice »Edge of Se- venteen«, ki jo je v osemde- setih prepevala Stevie Nicks iz skupine Fleetvvood Mac. Tretji single s prej omenje- nega LP-ja bo priredba pe- smi »Emotion«, ki sta jo v sedemdesetih za avstralsko pevko Samantha Sang napi- sala brata Gibb iz skupine Bee Gees. • 17. junija bo v Hali Tivoli v Ljubljani svojo novo ploš- čo »Stilelibero« predstavljal najpopularnejši italijanski pop pevec in avtor Eros Ra- mazzotti. Eros je nazadnje pri nas nastopil leta 1993 in takrat brez težav razprodal Halo Tivoli. • Med 28. in 30. junijem bo v Križankah v Ljubljani že 42. jazz festival. Na tokrat- nem najstarejšemu evrop- skemu jazz festivalu bo moč slišati dva velika Big band orkestra, znamenitega vir- tuoza akusdčne kitare, slo- vensko-ameriški projekt jaz- za in funka, prepletanje strun jazza s tradicionalno arab- sko glasbo, avantgardno su- per skupino 90-ih in pridih kubanskega jazza. Več o fe- stivalu na: www.jazzfest- ljubljana.org. • 6. julija bo v ljubljanskih Križankah nastopila Patti Smith. Legendarna ameriš- ka rockerica bo v Ljubljani skupaj s štiričlansko sprem- ljevalno zasedbo ob svojih številnih starejših uspešni- cah predstavila tudi svoj lan- ski album »Gung-Ho«. • Med 12. in 14. julijem se bo v Sotočju pri Tolminu zgodil 2. Soča Reggae Ri- verspash Festival. Na trid- nevnem druženju ljubiteljev reggae glasbe bo godlo 12 predstavnikov te, predvsem po zaslugi pred 20 leti umr- lega Boba Marleya, še ved- no zelo popularne glasbene zvrsti. Glavne zvezde festi- vala - Mačka B in Sister Su- drey - bodo nastopile v so- boto, 14. julija. Cena trid- nevne vstopnice z brezplač- nim kampiranjem je v pred- prodaji 6500 SIT. • Koroški kantavtor Božo A. Kolerič in savinjska pevka Alenka Lesjak sta pri založ- bi Zlati zvoki objavila svoj prvi skupni projekt - kom- paktno ploščo »Najini mo- stovi«. • Založba Menart bo na po- natis Sebastianove prodaj- ne uspešnice »Hočem to na- zaj!« odtisnila še dva videos- pota. Na CD-jki boste lah- ko slovenskega ljubljenčka osnovnošolk gledali v vi- deospotih za skladbi »Ho- čem to nazaj« in »Reci, da si za«. • Celjska igralka in pevka Tina Gorenjak je za gleda- liško predstavo posnela tu- di nekaj songov. Dva izmed njih - »Muca« in »Brez lju- bezni mi živeti ni« - je odti- snila tudi na single format. Prva pesem je na novo ug- lasbljena verzija znameni- te Kovičeve »Muce Mace«, ki jo je z velikim uspehom včasih prepevala Neca Falk, druga pa je priredba sloven- ske popevke, s katero je v začetku osemdesetih zaslo- vela zdaj v ZDA živeča Mo- ni Kovačič. STANE ŠPEGEL Petnajst let ansambla Mikola V programu letošnjega praznovanja KS Vojnik je tudi koncert ansambla Mi- kola, ki uspešno deluje že 15 let. V tem času je an- sambel posnel 33 skladb. Največ jih je napisal vodja ansambla Stanko Mikola, ostale pa so dodali ansamb- lov! prijatelji: Igor Podpe- čan, Bojan Zeme, Boris Roš- ker in Stankova žena Lju- bica, ki je tudi članica an- sambla Mikola. Največ be- sedil je prispevala Vera So- line, nekaj pa tudi Ivica Cvikl, Tone Gaberšek in Kari Hribernik. Ansambel je izdal tri kasete in dve zgoš- čenki, pripravlja pa gradi- vo za novo kaseto in verjet- no CD. Stanko Mikola ni samo vodja ansambla, ampak tu- di harmonikar, organizator, pevec in še kaj, pravi: »Naš krog poslušalcev je velik in raznolik, kot je raznolika tudi glasba, ki jo izvajamo. Naš cilj je čimbolj ugajati ljudem, ki so željni dobre, razvedrilne glasbe, humor- ja in veselja. Gostovali smo v razhčnih krajih v Nemči- ji, radi pa se pohvalimo z dvema turnejama v Bosni, kjer smo kot prvi slovenski narodno zabavni ansambel igrali na koncertih ob dne- vu državnosti za Slovence v Sarajevu in Tuzli.« Poleg Stanka in Ljubice Mikola sta v ansamblu še Dušan Štarkl in Tomo Slatinek. Včasih nastopajo v razširje- ni zasedbi, ko se pridružita pihalca Jure Hladnik in Ja- nez Šabec. »V petnajstih le- tih ni bilo vehko kadrovskih menjav, žal pa ni več dol- goletnega člana Bojana Ga- bra, ki je pred kratkim - žal - umrl.« Jubilejni koncert bo pod šotorom na športnem igriš- ču v Vojniku v petek, 15. ju- nija, ob 19. uri. K sodelova- nju so povabili Vesele plan- šarje, ansambel Obzorje ter Vasovalce, ki so na letošnjem festivalu slovenske polke in valčka osvojih tri od petih nagrad strokovne žirije. Pri- jetno presenečenje bosta tv junaka, humorista Fata in Po- drepnik, nastopili pa bodo tudi godbeniki Ljubečne in harmonikarski ansambel Mi- kola Juniorček. TV Zadaj vodja ansambla Stanko Mikola, (spredaj od leve) Tomo Slatinek, Ljubica Mikola In Dušan Štarkl. Napnite ušesa! Pripravite trezorje! K Št. 24.-14. junij 2001 36 mtkSMEU mM BI DANES KUHALI Jedi iz drobovine Drobovina je cenejša od mesa, ni pa nič manj oku- sna in izdatna. Pripravimo jo z zelenjavo, z dišavami in začimbami, pa nam bo teknila kot najbolj žlahten kos govedine. Jetra so pri- pravljena v nekaj minutah, 2ja dušeno srce ali za zrez- ke iz vampov pa bomo po- trebovali nekaj več časa. Vsekakor pa pozabimo na predsodke, češ da je drobo- vina manj vredna hrana, ki je ne kaže pogosto postavi- ti na mizo. Srce v vinu Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg svinjskega srca, 2 čebu- li, 1 strok česna, 2 žlici olja, sol, poper, 5 brinovih jagod, 1/4 litra rdečega vina, 1 ju- šno kocko, 1/2 lončka slad- ke smetane, 1 žlico moke. Za prilogo: krompir v kosih in solata. Priprava: srce očistimo in narežemo na kocke. Čebulo olupimo, sesekljamo in pre- pražimo na olju, da postekle- ni. Dodamo olupljen in drob- no sesekljan česen, nato pa tudi narezano srce. Prepra- žimo, da se srce zapeče, na- to dodamo začimbe in zali- jemo z vinom. V omako da- mo tudi jušno kocko. Na majhnem plamenu dušimo sr- ce 60 minut. Omako zgosti- mo z moko, ki jo gladko raz- mešamo s smetano. Pregre- jemo, po okusu začinimo, na- to ponudimo. Jetra po špansico Za 4 osebe potrebujemo: 4 rezine svinjskih jeter, odre- zane kot zrezek, 4 čebule, 1 papriko, 1 kozarček oliv pol- njenih s papriko (60 g), ma- jaron, poper, košček fefero- na (po želji), maščobo, rde- če vino, malo mpke. Priprava: v ponvi segreje- mo maščobo, na kateri pre- pražimo tanko narezano če- bulo, da zarumeni. Jetra na- režemo na koščke, damo jih v ponev k čebuli in med me- šanjem pražimo toliko časa, da se zapečejo in da se na po- vršini mesnih koščkov ne ka- že več kri. Zalijemo z malo vode, dodamo začimbe in na tanke pramene narezano pa- priko. Pražimo približno 15 minut. Nato damo v ponev olive in dušimo jed na majh- nem plamenu še 15 minut. Omako zgostimo z malo mo- ke, ki jo gladko razmešamo z vodo ali pa zgnetemo z malo masla v kepico. Zalijemo s kančkom rdečega vina in za- činimo po okusu. Ponudimo s svežim kruhom in solato. S tako pripravljenimi je- tri lahko polnimo tudi pala- činke. Riiota z ledvicami Za 4 osebe potrebujemo: 700 g svinjskih ledvic, pol li- tra mleka, 80 g masla ali mar- garine, 1 čebulo, 400 g riža, 2 šopka peteršilja, pol kozar- ca suhega belega vina, 1 liter mesne juhe iz kocke, sol, po- per, pol žličke sardelne pa- ste. Priprava: ledvice po dol- žini prerežemo. Umijemo jih in jih za eno uro položimo v mleko, da izgubijo ostri vonj. V kožici segrejemo 30 g ma- sla ali margarine, na maščo- bi prepražimo drobno sese- kljano čebulo, da postekle- ni. Dodamo riž in šopek se- sekljanega peteršilja. Med mešanjem pražimo riž 2 mi- nuti. Zalijemo z vinom in pra- žimo še toliko časa, da vino povre. Zalijemo z juho in ku- hamo riž 20 minut. Vmes ga nekajkrat premešamo, da se ne prime dna. Kuhamo ga na majhnem plamenu v pokriti posodi. Ledvice vzamemo iz mleka. Obrišemo jih, odstra- nimo jim žilice in cevke. Led- vice narežemo na kot prst de- bele pramene. V ponvi segre- jemo 30 g masla ali margari- ne, na maščobi pečemo led- vice 5 minut. Vmes jih ne- kajkrat premešamo, da se za- pečejo z vseh strani. Ko so pečene, jih solimo in popra- mo. Preostalo maslo zmeša- mo s sardelno pasto ( ali s sesekljanimi sardelnimi file- ti). Dodamo preostali peter- šilj. Riž damo v skledo, na riž naložimo ledvice, potre- semo jih s kosmi sardelnega masla in s sesekljanim peter- šiljem. Ponudimo s solato. Zrezici iz vampov Za 4 osebe potrebujemo: 350 g kuhanih vampov, 100 g gnjati, 20 g masla ali mar- garine, kos belega kruha - sa- mo sredico, 2 jajci, malo mle- ka, 2 žlici sesekljanega pe- teršilja, skodelico paradižni- kove omake, nastrgan parme- zan, moko, poper, muškatni orešek, olje. Priprava: kuhane vampe še enfeat prevremo, da jih po- polnoma očistimo. Nato jih odcedimo in sesekljamo. Se- sekljamo gnjat. Dodamo se- sekljan peteršilj in v mleko namočeno in ožeto kruhovo sredico. Zmešamo z jajci, si- rom in solimo, začinimo s poprom in muškatnim oreš- kom. Iz zmesi, ki jo dobimo, oblikujemo 12 ploščatih zrezkov. Povaljamo jih v mo- ki in zapečemo na olju z obeh strani. V kožici pripravimo paradižnikovo omako: pre- pražimo drobno sesekljano čebulo in česen, dodamo pe- teršilj in baziliko, nato pa vlo- žene olupljene paradižnike iz pločevine. Prevremo in za- činimo. V omako položimo pečene zrezke. Kožico pokri- jemo in pustimo jed, da po- časi vre deset minut. Zrezke potresemo z nastrganim par- mezanom, ponudimo jih s kruhom ali s krompirjem v kosih. Piše: MAJDA KLANŠEK MOJA POKOJNINA Odgovori o upokojevanju Invalidska komisija me je ocenila kot invalida III. kategorije z omejitvijo dvi- govanja in prenašanja bremen nad 5 kg. V pod- jetju, kjer sem zaposlen, so mi povedali, da takšne- ga dela ni, zato so se pri- tožili. Ali se podjetje lah- ko pritoži zoper odločbe in- validske komisije? Ne vi kot zavarovanec ne vaš delodajalec se ne mo- reta pritožiti zoper odloči- tve invalidske komisije oz. izvedenca - posameznika. Pritožite se lahko zoper od- ločbo, ki jo je izdal Zavod za pokojninsko in invalid- sko zavarovanje in so jo vro- čili tako vam kot vašemu de- lodajalcu. S pritožbo je mo- goče izpodbijati vsako od- ločbo, ki jo je izdal zavod in s katero je bilo odločeno o pravici iz obveznega za- varovanja. Pri tem ni po- membno, za kakšno odlo- čitev gre, pozitivno ali ne- gativno. Pritožbo lahko vlo- ži oseba, na zahtevo katere je bil uveden postopek, ali pa je zoper njo tekel posto- pek zaradi izpolnitev dolo- čene obveznosti, ki izhaja iz obveznega zavarovanja. Po novem zakonu o pokoj- ninskem in invalidskem za- varovanju lahko v pritožbe- nem postopku sodeluje tu- di delodajalec. Gre za no- vost, ki jo prejšnje uredi- tve niso poznale. Pritožba delodajalca je možna le v primeru uveljav- ljanja pravic na podlagi in- validnosti, torej v tistem de- lu, kjer se delodajalcu na- laga neka obveznost do za- varovanca (vašem primeru omejitev dvigovanja in pre- našanja bremen nad 5 kg), ni pa ta možnost pritožbe dana delodajalcu za kakr- šnokoli izdano odločbo, ki jo je zavarovanec dobil s strani zavoda za pokojnin- sko in invalidsko zavarova- nje. Prejemam nadomestilo manjše plače kot invalid III. kategorije. To nadome- stilo je zelo nizko in me zanima, zakaj ne dobim to- likšne plače skupaj z na- domestilom, kot jo ima ko- lega, ki dela na mojem de- lovnem mestu, katerega sem jaz opravljal pred in- validnostjo. Pri odmeri nadomestila manjše plače se ne poišče razlika med vašo usklajeno plačo iz preteklosti (kot je sedaj plača vašega kolega) in vašo dejansko plačo, ki jo prejemate. Pravico do na- domestila lahko pridobi de- lovni invahd II. ali III. ka- tegorije, ki opravlja preo- stali delovni zmožnosti us- trezno delo. Nadomestilo manjše plače je enako raz- liki med pokojninsko osno- vo, od katere bi se delovne- mu invalidu odmerila inva- lidska pokojnina ob razpo- reditvi na drugo ustrezno de- lo, in plačo, določeno ob razporeditvi invalida na drugo ustrezno delo s po- godbo o zaposlitvi. Izračun nadomestila zahteva najprej ugotovitev vaše pokojninske osnove. Le-ta se oblikuje iz strnjenih plač najugodnej- šega obdobja, dobljen zne- sek se primerja s plačo, ki vam je bila določena ob raz- poreditvi na drugo ustrez-' no delo s pogodbo o zapo- slitvi. Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem za- varovanju, ki velja od 1.' januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila za^ kond uveljavljala pošto-' poma v naslednjih desetih letih, marsikoga že sedaj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vpraša- nja zato odgovarja Peter Šalej, vodja oddelka za po-J kojninsko in invalidsko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ. 1 V kolikor bi bil slednji znesek višji, kot je obliko-, vana pokojninska osnova, ne bi bili upravičeni do na-j domestila manjše plače. Ker pa je vaša pokojninska os- nova nekoliko višje od do- ločene nove plače, se vara kot nadomestilo izplačujej poiskana razlika, ter- se us-i klajuje enako kot pokojni; na. ] ...................... Sejre, presajajte, sadite, zalivojte, negujterarflifte; rahljatte in prezra2uji«f{a, pobirajte ifi predelujte prideib v ki je na jugodRetS zo posomezite tipe rastiin in ki je rozviden izkoledorjfl. K Št. 24.-14. junij 2001 MODA 37 Poletna bluza - čutnost od vratu do bokov Pa so jo! Potegnili iz brezna po- zabe, kot se je pravzaprav glede na predvidljiv periodni modni pro- ces že kar pričakovalo. Bluzo kot dominanten kos garderobe na ženski vizualni podobi letošnje poletje so namreč modni trendi tako navdušeno izpostavili, da si je tudi me ne drznemo spregleda- ti. Pa pri tem seveda ne govorimo o stereotipu »spremljevalne« bluze, ki je imela pozimi in spomladi na- logo razbiti enoličnost suknjičev oziroma kostimov. Gre za avtori- tativno oblačilo, ki mu prilagaja- mo hlače ali krila, pa tudi obutev in ostale modne dodatke. Torej, kakšne bluze naj izberejo razhčni tipi modnih navdušenk? Zadržanim v olajšanje: letošnjih bluz je lahko ena sama spodobna galantnost, zapeta od vratu do bo- kov. Impulzivnim v spodbudo: tudi, če je nakup posledica »ljubezni na prvi pogled«, bo druženje s su- pertrendovsko bluzo trajalo vsaj do konca letošnjega poletja. Drznim kot izziv: bluza z letni- co 2001 sme pozabiti na en ro- kav, sme razgaliti hrbet, sme po- globiti dekolte, sme tudi drugje več odkrivati kot zakrivati... Pa si oglejmo nekaj najbolj opaz- nih obrazov in značajev letošnje poletne bluze: Ovratnik - širok in odpet, roka- vi obšiti z obrobki iz angleškega vezenja, so zagotovo nostalgična asociacija na slovito bluzo Betti- na, ki jo je modni kreator Gi- venchy v petdesetih letih poime- noval po svoji takratni maneken- ski muzi. V verziji 2001 se lahko rokavi skrajšajo do komolcev ali preprosto odstranijo. Brezrokavne oziroma kratkoro- kavne bluze pa zaradi odsotnosti rokavov prav nič ne izgubijo na svoji čutnosti, saj so po Abbinem vzoru iz osemdesetih let izdatno okrašene z vezeninami, pod vra- tom zavezanimi pentljami, trako- vi, volanci, vzorčastimi bordura- mi... Vzorci letošnjih bluz^o všečno nasprotje eno ali dvobarvnim blu- zam. Črna in bela sta ob rume- nih, ažurno modrih in rožnatih pastelih znova vodilni barvi, ki se zlivata v op-art geometrijske sestavljanke, črte ali pike. Kot v šestdesetih letih, ko so ble- stele uvožene rute z morskimi mo- tivi in napisi »Salutti da Venezia«, se mediteranski oziroma eksotični morski motivi pojavljajo tudi na letošnjih bluzah. Če vas počitniška pot ne bo za- nesla na Bahame, si privoščite vsaj bluzo, poslikano s kristalno či- stim morjem in barvitimi ribica- mi v njem... Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Čmo-belo s poudarkom na ovratniku. Vzorec kot slika, kroj, ki spominja na bluzon. Črno-bela nostalgija. Cvetlična poslikava, zapentljan ovratnik in zapestja - relnkamirana osemdeseta leta. NAMI6 ZA NAKUP Nadenite si kratke hlače čas je primeren, da spre- menite garderobo. Dolge hlače bodo zamenjale krat- ke ali bermudke, zagoto- vo pa so v ospredju lahka športna oblačila. Takšna že vrsto let šiva proizvajalec Askot d. o. o., ki zastopa slovensko blagov- no znamko NES. Njihov program obsega vsa šport- na oblačila, od trenirk, po- !o majic, hlač, majic, pa tudi kopalk za ženske in moške. V Celju imajo svojo last- no prodajalno v J. nadstrop- ju Rimljanke, trenutno pa nudijo kar 35-odstotni po- pust na ženske kopalke, ki tako stanejo že od 4.543 to- larjev naprej (enodelni in dvodelni modeli). Moške kopalne hlače so po 5.781 tolarjev. 35-odstotni popust nudijo tudi za ženske tre- nirke (modeli v živi oranž- ni, lila, modri in sivi bar- vi) stanejo 14.783 tolarjev, pa za moške polo majice, ki stanejo tako 3.850 tolar- jev. V akciji nudijo tudi mo- dele moških športnih hlač z žepi po 6.346 in bombaž- ne moške puloverje po 6.414 tolarjev. Kar 40-od- stotni popust pa imajo za klasične moške hlače (v bež in modri barvi), ki stanejo 5.218 tolarjev. Pravkar so dobili nove modele bombažnih ženskih oprijetih majčk brez ali s kratkimi rokavi, izbirate lahko med lila, nežno mo- dro, belo in črno barvo, sta- nejo pa le 1.767 tolarjev. Trenirke moške in žen- ske, pa tudi otroške od šte- vilke 10 naprej, stanejo okrog 20.000 tolarjev. V ponudbi imajo še šport- ne čevlje po 12.760 tolar- jev (to je 20 odstotkov ce- neje), pa moške sandale po 10.567 tolarjev, športni co- pati stanejo 8.168 tolarjev. Tudi kopalne brisače smo opažih, cena je od 3.322 to- larjev naprej, velika je iz- bira raznih kratkih in ber- muda hlač, pa kar pet raz- ličnih modelov raznih dol- gih hlač za šport in prosti čas v karo in enobarvnih vzorcih, ki stanejo od 7.000 do 10.815 tolarjev. In če se odpravljate na kakšno športno prireditev, ne po- zabite na športno torbo, bor- šo ali nahrbtnik. MOJCA MAROT POSLUSAJTE RADIO CELJE! VSAK DAN OD 10.30-11.30 Nagradno vprašanje junija: Kateri kroj kopalk je leta 1947 sprožil pravo »modno bombo«? a) Tanga b) Bikinke c) Topless K Št. 24.-14. junij 2001 38 ZA RAZVEDRILO K Št. 24.-14. junij 2001 »RAZVEDRILO 39 K Št. 24.-14. junij 2001 40 PI^AVTOMOBILISTE Nov motor za roadster in Ni coupe Na slovenskih cestah ju ni prav pogosto videti, ven- dar sta BMW M roadster in M coupe dovolj uspe- šna avtomobila. Nemška avtomobilska to- varna pa tema dvema vozi- loma po novem namenja tu- di agregat, ki sicer poganja M3. To je vrstni šestvaljnik s 325 KM. Po tovarniških podatkih zmoreta avtomo- bila največ 250 km/h (to- varniška omejitev hitrosti) in do 100 km/h pospešita v 5,3 sekunde. GM bo menda res kupil Daeinfoo Vse kaže, da se jara ka- ča o tem, kaj se bo zgodilo z južnokorejskim Daewoo- jem, počasi razpleta. Za na- kup se zanima ameriški Ge- neral Motors, tovarna, ki je 14 let z Daewoojem že so- delovala. Prihodnji teden naj bi se GM začel pogajati z Dae- vvoojevimi upniki. Vseka- kor postaja očitno, da ame- riško avtomobilsko korpo- racijo zanima prevzem Dae- woo v Južni Koreji, ne pa tudi drugje po svetu. Koli- kor je znano, imajo Korej- ci po vsej obU še 12 obra- tov oziroma avtomobilskih tovarn, ena največjih je re- cimo na Poljskem. GM si že- li preko Daewooja odpreti vrata za širitev v Azijo. Po sedanjih napovedih naj bi Američani za nakup Dae- vvooja ponudili nekaj manj kot 800 milijonov dolarjev, kar je seveda bistveno manj- ša številka od tiste, ki so jo napovedovali. Novi uvoznik Ineko bo ponujal tudi Subaru foresterja. Subaru z novim predstavnikom Japonska avtomobilska hiša Subaru je že dolgo pri- sotna na slovenskem trgu in v tem času ji je šlo dokaj različno. Pred nedavnim pa je tovarna dobila oziroma se je odločila za novega uvoznika in predstavnika. Posel je prevzelo ljubljan- sko podjetje Ineko d.o.o., ki se med drugim ukvarja tudi s prodajo dveh italijan- skih športnih avtomobilov, Ferrarija in Maseratija. Lo- gistično in sicer bo dobava subamjev vezana na italijan- sko podjetje Ineco Spa iz Bolzana, posredno pa na Su- baru Italija. Načrti te avto- mobilske tovarne pri nas so razmeroma skromni, saj menijo, da se jim bo v letu dni posrečilo prodati kak- šnih 100 avtomobilov. Ob tem naj bi začeli razvijati tudi servisno in prodajno mrežo, predvsem pa naj bi vztrajali pri njeni vse večji kvaliteti, veliko si obetajo tudi od sodelovanja s še enim ljubljanskim podjet- jem, to je Interservisom. Ce- ne so nekaj višje, pri Ineku pa pravijo, da naj bi bili do- bavni roki samo v izjemnih primerih dolgi do štiri me- sece, sicer pa precej krajši. Ponudba bo kar zanimiva. Justyja ne bo vse dotlej, do- kler avtomobila ne bodo pre- novili, na voljo pa bodo kma- lu nove ali prenovljene im- preze, pri čemer bo izveden- ka 1,6 compact 4WD stala približno 4,8 milijona tolar- jev. V ponudbi bo tudi fore- ster, pa seveda legacy, ki je bil na slovenskem trgu svoj čas zelo uspešen, medtem ko je outback pač nekaj bolj no- bel izvedenka legacyja. \0IC št. 24.-14. junij 2001 IKJIVTOMOBILISTE 41 Golf prehitel clia Krivulje prodaje novih av- tomobilov na slovenskem trgu se upogibajo zgolj navzdol. Letošnja pričako- vanja o prodaji 60 tisoč vo- zil so tako bolj ali manj na trhlih nogah, še posebej, če bo šlo tako še naprej. Maja so na slovenskem tr- gu prodali 5.465 novih avto- mobilov. To pomeni, da je bil maj drugi letošnji naj- skromnejši mesec, saj je bil po tej plati skromnejši samo še januar, ki pa nikoli ni bil kaj posebnega. Letošnji maj je bil v primerjavi z lanskim za 10,7 odstotka skromnej- ši. Na letni ravni, se pravi v petih mesecih, se je za nove avtomobile pri nas navduši- lo 26.084 kupcev, pri čemer je ta številka za 16,2 odstot- ka skromnejša kot v enakem lanskem obdobju. Najbolje je seveda prodajal Renault (1005 vozil ali za 10,4 od- stotka manj), sledil mu je Volkswagen (791, plus 5,7 od- stotka), tretji pa je bil fran- coski Peugeot s prodajo 498 vozil, kar je bil za 20 odstot- kov boljši dosežek kot maja lani. Vse južnokorejske av- tomobilske tovarne si bodo letošnji maj zanesljivo za- pomnile po zelo skromnih re- zultatih. Tako je Hyundai pro- dal za 32 odstotkov manj, Kia za 62 in Daevvoo celo za 76 odstotkov manj kot v enakem lanskem mesecu. Med japon- skimi avtomobilskimi hiša- mi je šlo najbolje Toyoti (73 vozil, plus 73 odstotkov), za- nimiv je tudi boj med tremi velikimi ali uglednimi nemš- kimi avtomobilskimi tovar- nami Mercedes Benzom, Au- dijem in BMW. Najbolje gre še vedno Audiju (maja 158 vozil), Mercedes Benz se je zelo popravil (118), tone pa BMW, ki je prodal 59 avto- mobilov ali skoraj za 30 od- stotkov manj kot maja lani. Je pa majska lestvica najbolje prodajanih vozil vendarle po- stregla s presenečenjem. Na pr- vo mesto se je totot prebil VW golf (429), s tem pa pre- hitel renaulta clio (365), ki si- cer v letošnji razvrstitvi odloč- no vodi. Na tretjem mestu je bil maja fiat punto. Tudi maja je bilo največ vozil prodanih v Ljubljani z okolico. VW golf je bil maja najbolje prodajano vozilo v Sloveniji. K Št. 24.-14. junij 2001 42 za avtomobiliste 307 že na slovenskem trgu Novi peugeot 307 v teh dneh vozi na slovenske ce- ste, sa| je njegova prodaja že stekla. Načrti uradnega uvoznika s tem avtomobi- lom so razmeroma ambi- ciozni, saj si želijo prodati od 1200 do 1400 vozil, kar utegne biti v tem nižjem srednjem razredu uresnič- ljivo. Nasploh pa drži, da je Peu- geot letos na slovenskem tr- gu zelo uspešen, saj je po ob- segu prodaje na tretjem me- stu in to zahvaljujoč pred- vsem peugeotu 206. 307 se pelje v nižji srednji razred, kjer ga čakajo konkurenti kot so VW golf, pa renault me- gane ipd., torej veliko na boj pripravljenih tekmecev. Slo- venski kupci lahko izbirajo med tri in petvratno različi- co, pri čemer se obe doka- zujeta z dokaj veliko notra- njo višino (151 centimetrov), kar verjetno ne bo ostalo pre- zrto. Prtljažnik je s 341 litri razmeroma skromen, pove- čati pa ga je mogoče na 1328 litrov. Opreme so štiri (XR, XS, XT in XSi), najosnovnejša izvedenka pa je serijsko opremljena s protiblokirnim zavornim sistemom ABS, pa s štirimi zračnimi varnostni- mi blazinami ipd. Motorji so trije. Bencinska 1,6 (110 KM) in 2,0 litra (138 KM) ter tur- bodizelski HDI, ki razvije 90 KM in se dokazuje z majhno žejo. Za kasneje napovedu- jejo še druge motorje, vse- kakor tudi 1,4-litrski HDI, ki sta ga skupaj razvila Peugeot in Ford. Uradni uvoznik je svojim trgovcem poslal kak- šnih 250 vozil različnih va- riant, kar naj bi potešilo pr- vi naval kupcev. Prav s 307 naj bi tovarna povečala se- danji tržni delež na sloven- skem trgu, in sicer na devet ali celo 9,5 odstotka. Glede na sedanji tržni položaj in po- nudbo avtomobilov se uteg- ne načrt posrečiti. Seveda so znane tudi ce- ne. Najosnovnejša izveden- ka 1,6 z opremo XR je na vo- ljo za malenkost manj kot 2,9 milijona tolarjev, medtem ko je različica HDI z opremo XR naprodaj za 3,13 milijona to- larjev. Najdražji je seveda peugeot 307 z 2,0-litrskim bencinskim motorjem, ki si ga bo mogoče v kombinaciji z opremo XS omisliti za 3,25 milijona tolarjev. Peugeot želi s 307 povečati delež prodaje na slovenskem trgu na 10 odstotkov. Liana: med enoprostorcem in icaravanom Suzukijeva liana je bila na Slovenskem prvič na og- led na aprilskem sloven- skem avtomobilskem salo- nu v Ljubljani, sedaj pa je stekla tudi njena prodaja. Liana je konceptualno za- nimiv avtomobil, saj je nekje med enoprostorcem in kara- vanom, pri Suzukiju pa ga pri- merjajo s fordom focusom, Oplovo astro ipd. Njena ob- lika se skuša dobrikati evrop- skemu okusu, čeprav ni čisto jasno, kaj naj bi to bilo. Ka- kor koli že, liana meri v dol- žino 423 centimetrov, kar je nekaj več kot prej omenjena konkurenta. Avto je na voljo z dvema motorjema, ki po- nujata pri gibni prostornini 1,3-litra 90 KM in 103 KM pri 1,6-litrskem agregatu. Oba mo- torja vgrajujejo že v druge su- zukije, za vgradnjo v liano pa so ju nekoliko preuredili in posodobili. Dva sta tudi po- gona, saj se moč običajno pre- naša na prednji kolesni par, na voljo pa je tudi 4x4. To tudi pomeni, da so vsi avto- mobili, ki jih ima Suzuki v programu, po želji opremljeni s pogonom na vsa kolesa. Opremi sta dve, in sicer GL in GLX, v osnovni opremi pa je recimo protiblokirni zavor- ni sistem ABS in tudi klimat- ska naprava. Uradni uvoznik in pred- stavnik Suzukija pri nas, ljub- ljansko podjetje Suzuki Odar, računa, da se mu bo do kon- ca leta posrečilo prodati kak- šnih 150 avtomobilov, najce- nejša varianta liane pa je na voljo za 2,73 milijona tolar- jev. Jaguar prenavlja S^pe Britanski Jaguar posebej dobro prodaja svoj model S-type. Tovarna se zdaj pripravlja na njegovo ma- lenkostno prenovo. Spremenili naj bi no- tranjost oziroma armaturno ploščo. Ta naj bi dobila podobne merilnike kot jih bo imel tudi »baby jaguar«. Zunanjost se bo od seda- nje različice komaj kaj razlikovala, bodo pa spremenili prednje luči in pri motorjih bo vse tako kot je bilo (V6 in V8 agregata). Kot vse kaže, bo spremenjeni jaguar S-type na voljo prihodnje leto. Jaguar S-type bo dočakal manjše spremembe. TAM izpadel iz dirke v dirki za novo tovarno, v kateri bo nemški BMW izdeloval svoje majhno vozilo, tako imenovano serijo 2, je po zadnjem obvestilu tovarne samo še pet kandi- datov. Med temi ni Maribora. Kot je bolj ali manj znano, se je na natečaj prijavil tudi mariborski TAM, ki pa očitno ni več v igri. Največ možno- sti imajo po novem tri nemška mesta, zraven pa še mesti na Češkem in Madžarskem. BMW naj bi z novim malim beem- vejem na trge pripeljal leta 2003 ali morda leto kasneje. Ford in Firestone - konec sodelovanja Vse kaže, da je Fordovega sodelovanja in poslovne lju- bezni do ameriške tovarne pnevmatik Firestone, ki je sicer v lasti japonskega Bridgestonea, konec. Kot je bolj ali manj znano, je Firestone s svojimi gumami opremljal nekatere forde, denimo terenskega explorerja, s katerimi pa je bilo v ZDA veliko zelo hudih nesreč. Zadeva se je lani razpletla v veliko in drago afero, na koncu pa naj bi bile za vse nesreče krive neustrezne gume tovarne Fire- stone. Sedaj je prišlo do korenitega zasuka. Firestone na- mreč trdi, da bo moral del krivde in zelo velike odškodnine kriti tudi Ford, saj naj bi svojega terenca opremljal z guma- mi, ki niso bile primerne za takšne obremenitve oziroma tako težko vozilo. Vsekakor afere še ni konec. HrvaŠka: izjemna prodaja v maju če gre pri nas dol, gre na Hrvaškem gor. V mislih je seveda prodaja avtomobi- lov. Maja so tam prodali nič manj kot 10.013 novih oseb- nih vozil, kar je absolutni hr- vaški rekord. V letošnjih pe- tih mesecih si je tako nove avtomobile omislilo 34.162 kupcev, kar je celo za 51 od- stotkov več kot lani v ena- kem obdobju. Ti podatki se- veda niso posebno presene- čenje, saj se ve, zakaj tolik- šno povpraševanje po novih avtomobihh. S 1. junijem je namreč država odpravila po- sebne olajšave, ki so jih lah- ko izkoristili udeleženci ta- ko imenovane domovinske vojne. Ti so lahko nove av- tomobile kupili ceneje, saj jim ni bilo treba plačati do- ločenih dajatev. Razumljivo je, da se je zaradi tega pov- praševanje močno povečalo, tako kupljeni cenejši avto- mobili pa zanesljivo ne bo- do ostali v rokah oziroma pri tistih, ki so te ugodnosti iz- koristili. Maja so prodali največ re- naultov (2404), na drugo mesto se je uvrstil Opel s prodajo 1154 vozil, na tretje pa Fiat s prodajo 1034 av- tomobilov. Zanimivo je bi- lo, da je bil maja najbolje prodajani avto Renault Clio (1503 vozil), sledila mu je Oplova astra (674), na tret- je mesto pa se je uvrstil fiat punto (622). Na Hrvaškem ob tej prodaji pravijo, da je bila to zadnja ofenziva ude- ležencev v domovinski voj- ni. K Št. 24.-14. junij 2001 Mili oglasi - informacije 43 K Št. 24.-14. junij 2001 44 MALI OGLASI - INFORMACIJE K Št. 24.-14. junij 2001 MALI OGLASI - INFORMACIJE 45 Št. 24. - 14. junij 2001 46 INFORMACIJE K Št. 24.-14. junij 2001 INFORMACIJE 47 PRIREDITVE Gledališče SLG - V ozvezdju poste- lje - 14. in 19. 6. ob 10.30 zaključena predstava. Toplice Dobrna 16. 6. ob 21.30 - gledališče na prostem - komedija »Policija na po- moč«. Atrij Majolke 20. 6. ob 20.30 monokomedija Tone- ta Partljiča »Čistilka Marija«. Koncerti Mladinski center Celje 15. in 16. 6. ob 15. uri festival vzhodno in južno evropskih glasbenih skupin »Etno Urban festival«. Razstave Galerija Mozaik 14. 6. ob 18. uri otvoritev likovnih del »Ustvarjalni pristan«. Savinov likovni salon učenci OŠ Spodnje Sav. do- line, do 25. 6. Kulturni center Laško čla- ni KUD iz Oplotnice. Galerija tenis A&M Jezer- nik Celje Avgust Deržek ter Marko in Matjaž Jezernik. Osrednja knjižnica razi- skovalne naloge celjskih os- novno in srednješolcev, do 26. 6. Pokrajinski muzej Celje »Da dol padeš«, do 30.9., »Vr- tec v muzeju - muzej v vrt- cu«, do 28. 6. Razstavišče Kulturnega centra Laško Bogdan Potnik. Knjižnica Gimnazije Ce- Ije-Center fotografije dr. Kre- šimirja Petroviča. Galerija likovnih del mla- dih na Starem gradu Celje »Gradovi - kulturna dedišči- na«. 15. 6. ob 20. uri otvori- tev del Žane Žorž iz Ljublja- ne, z nastopom angleške pev- ke Shirley Roden. KC Ivan Napotnik Vele- nje Barbara Kastelec, do 27. 6. Mestna občina Velenje Denis Senegačnik. Galerija Fori Velenje Raj- ko Čuber; Galerija Gorenje Velenje Maksim Sedej ml.; Galerija Borovo stari modeli obutve, do 1. 8.; Banka Ve- lenje Konrad Marčink iz Mo- zirja; Galerija Volk Celje Vla- dimir Edvard Renčelj; Gale- rija Mozaik stalna zbirka; Merx Alica Javšnik, do 30. 6.; avla Splošne bolnišnice literarna razstava »Pesmi šti- rih«, do 14. 6.; galerija Otto dela iz I. slikarskega Ex-tem- pora KS Škofja vas, do 31.7. Stalne razstave Muzej novejše zgodovi- ne Živeti v Celju in Sloven- ska zobozdravstvena zbirka. Hermanov brlog »Prometna pot v Hermanov brlog«. Sta- ri pisker »Zatirani, a nikdar poteptani«; fotografski ate- lje Josipa Pelikana »Celje, ki ga ni več«. Ostalo Dvorana Plesnega foruma 16. 6. ob 10. uri otroška ple- sno-gledališka premiera za najmlajše »Čarovnik iz Oza«, plesne skupine Bau-Bau. Knjigarna Mohorjeve družbe - 20. 6. ob 19.30, ve- čer z dr. Jožetom Ramovšem. Zdravilišče Dobrna od 16. 6. do 6. 7. bo prodajna raz- stava slik Maše Krajnc iz Ce- Ija. Savinova hiša Žalec 16. 6. ob 18. uri spominski ve- čer ob 90-letnici rojstva ro- jaka in akad. slikarja Doreta Klemenčiča-Maja. Knjižnica Velenje 14. 6. ob 17. in 19. uri literarni večer z Borisom A. Nova- kom. Knjigarna Kultur niča Ve- lenje 20. 6. ob 19. uri pred- stavitev knjige Jerneja Jeri- ča Deža. Glasbena šola Velenje 20. 6. ob 18. uri nastop oddelka za sodobni ples. Mladinski center Celje 18. 6. ob 20. uri predstavitev krat- kega amaterskega filma »Ve- sela druščina«. Muzej motociklov Vran- sko 18. 6. ob 19. uri dražba likovnih del Vilme Mavrič. Hotel Princ - Rogaška Slatina 16.6. dražba slik, na- stalih na slikarski koloniji na Kogu. Zbrani denar bo name- njen društvu za pomoč du- ševno bolnih. Kulturni dom Žalec 20.6. ob 20. uri literarni perfor- mans Jana Grabnerja. Prireditve na prostem Dobrina (Loka pri Žu- smu) - 16. 6. ob 14. uri pri- pravlja TD Dobrina 5. tradi- cionalno folklorno priredi- tev Ohranimo kulturno de- diščino naših babic in ded- kov, združeno s srečanjem kmetic celjske regije. Gorenje pri Zrečah - 17 6. ob 11. uri prireditev »Le- pa nedelja na Gorenju« s pro- cesijo in sveto mašo. Stadion Skalna klet - 16. 6. ob 17 uri prireditev s kul- turnim programom ob praz- niku Krajevne skupnosti Al- jažev hrib. Predavanja Mladinski center Celje 21. 6. ob 20. uri potopisno pre- davanje Vesne Male »Papua - Nova Gvineja«. Ustvaijalne delavnice, seminaiji Mladinski center Celje - 18., 19. in 20. 6. od 15. do 19. ure motivacijsko-izobra- ževalna delavnica »Bodi vse to, kar si lahko«. 19. in 20. 6. od 18. do 20. ure računal- niška delavnica. Muzej novejše zgodovi- ne -14., 16. in 19. 6. ob 10. uri Svetilnik, ustvarjalna de- lavnica. Mladinski center Žalec 14. in 18. 6. ob 15.30 tečaj tae- bo; 15. 6. ob 17 uri pogovor z odvisnikoma; 16. 6. ob 11. uri »Pogrinjki«, 19. 6. ob 17. uri »Nasilje v družini«. Dvorana Zveze kult. dru- štev Celje 15. ob 16. in 16. 6. ob 9. uri gledališki ustvar- jalni seminar za igralce in re- žiserje ter mentorje gledališ- kih skupin. Ljudska univerza Velenje 20.6. ob 9. uri seminar »Ino- vativno vodenje podjetij«. Restavracija Majolka vsa- ko nedeljo ob 10. uri - koz- mična življenjska šola. Teme: sreča, svoboda in uspeh, pra- kristjanska življenjska šola, notranja pot k enosti z bož- jim duhom v nas in stopnja reda. Krizni center za mlade Smo varna hiša na Ipav- čevi 8 v Celju, lahko nas po- kličeš na telefon 548-60-70. Imaš problem? Čutiš stisko? Pridi kadarkoli! Z nami se lahko pogovoriš, dobiš in- formacije in bivaš tudi do 21 dni! Ne ostajaj sam! Poišči nas, vrata Kriznega centra so morda vrata iz sti- ske! plAMINSKI IkoitČEK Planinsko društvo Celje in Planinska sekcija Druš- tva upokojencev Dolgo po- lje -16. 6. pohod po Ašker- čevi poti. Odhod pohodni- kov med 8. in 9. uro, zbor pod zdraviliškim parkom v Rimskih Toplicah. Pot bo vo- dila na Aškerčev dom na Se- nožete in naprej skozi Lu- kovico, Straže in Brezno. Od- hod z vlakom iz Celja ob 8.22. Planinsko društvo Celje - 16. in 17. 6. ob 8. uri v ok- viru akcije »Varno v gore« Od- bor za izletništvo pri PD Ce- lje organizira kratek tečaj varne hoje v gore na Okreš- Iju. Zbor tečajnikov v petek, 15. 6. do 19. ure na Okreš- Iju. Prijave v društveni pisar- ni! KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 14. do 20.6. ob 19. in 21. uri romantična ko- medija Pravi moški, 17. 6. ob 17. uri predpremiera ani- mirane komedije Shrek. Mali Union: od 14. do 20. 6. ob 18. uri italijanska ro- mantična drama Malena, ob 20. uri francoski triler Škr- latne reke. Kino Metropol: 14. 6. ter od 16. do 20. 6. ob 18.30 in 20.30, 15. 6. pa ob 18.30 in 22.30 nemška najstniška ko- medija Tečnoba v hlačah, 15.6. ob 20.30 animirana ko- medija Shrek, 16. 6. ob 10. uri v sobotni matineji Teč- noba v hlačah, ob 22.30 pa za ponočnjake Pravi moški. Kino Žalec: 16. ob 21. ter 17 6. ob 18.30 in 20.30 kri- minalna drama Poker. ISCEMODOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/ zonzani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure. Enoletno samičko samojeda so 5. junija našli v Rimskih Toplicah. V Ločah pri Slovenskih Konjicah pa so 6. junija našli leto in pol starega križanca. Štiriletnega križanca so našli v Zrečah. Št. 24.-14. junij 2001 Na Ostrožnem so našli eno leto starega križanca. 48 zanimivosti S fanfarami v srednjevešico Lašico utrip življenja tistega ča- sa, ko se je Laško imeno- valo Tiiffer in je bilo utr- jen trg s svojim grbom, trš- kim sodnikom ter sejmi, kjer se je trgovalo z izdel- ki iz usnja, jute, lesa in gline, so laški »shulari« prenesli v sedanjost. Graščinsko dvorišče s trž- nico, Valvasorjev trg, Weich- selberški dvorec, grad Ta- bor in Aškerčev trg so vrve- li od množice kmetov, ro- kodelcev, alkimistov, dacar- jev in srednjeveških pisar- jev, lokostrelcev, mečeval- cev, godcev in gledališčni- kov. Jakopiča (današnjega stotaka) si lahko menjal za glineni novčič z odtisom laškega grba, s tem pa ku- poval na tržnici. Glinene lončke, prevezane z žico, prepletene hlebčke, ki so na- stajali pred kupčevimi oč- mi, pa pletene koše, moš- njičke, obeske, eno- in več- barvne grafike z motivi Tiifferja, podobice iz voska, suho sadje, zabeljene žgan- ce in še in še. Laško je zavrtelo kolo ča- sa in zaživelo po svoje. Obi- skovalce so zabavali sred- njeveški plesalci in godci, smeh pa so še posebej izva- bili igralci srednjeveških burk. Po veličastnem prika- zu prave lokostrelske tek- me s 25-kilogramskimi sa- mostreli so gostje z Raba prebudili Aškerčev trg. Srednjeveško vzdušje je zlezlo pod kožo. Tedaj pa so se prikazali mestni. Oholi Celjski, ki jih je slava to- krat zaobšla. Le kako si Laš- čani drznejo? Tokrat so Celjani poteg- nili kratko. Tako in druga- če. Otroci in njihovi men- torji iz Osnovne šole Primo- ža Trubarja Laško so jim skupaj s tamkajšnjim turi- stičnim društvom dokaza- li, da za odlično prireditev ni potrebno veliko pompa in denarja. Le izvirnost in dobra volja. BOJANA JANČIČ Foto: GREGOR KATIČ Utrip nekdanjih časov za današnje otroke. Tokrat se predstavljajo dijaki Poslovno - komercialne šole Celje, ki so maturantski ples odplesali 10. marca. Na fotografiji, kije nastala ob tej priložnosti, so (spodaj od leve proti desni): Aljaž Fantinatto, Maijan Cerovski, Tomaž Mavrič, Miha Matjaž, Natalija Žgajner, Anita Tomaiv; Aleksandra Toplišek, Irena Čebular, razredničarka Sabina Hajnrih, Andreja Vahen, Adrijana Ermenc, Natalija Reš, Barbara Kramar, Adriana Grobin, Anja Janžovnik, Ana Ivanuša, Elizabeta Hrastnik in Damjana Radič. Maturanti, na plan! Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda in ji priložite imena vseh sošolcev na fotografiji. Objavili jo bomo in postala bo lep spomin za današnje in prihodnje dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujali spomine na zadnje srednješolske dni in na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko v razredu, parku, na maturantskem plesu, izletu... Če fotografije nimate, bomo zanjo poskrbeli mi. Pišite nam na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. K Št. 24.-14. junij 2001 šolskega leta 2000 - 2001 Oo/s^a priloga, kije *3ie kar stalnica j Našega časopisa, je spet pred vami. Letos za šolsko leto 2000/ 2001 je nekoliko manj obsežna kot prejšnja j leta, ko je časopis zajemal nekoliko večje območje, je pa I lahko bolj izčrpna, j tako da je v njej našteto skoraj vse, kar so učenci petih šol v j vrhniški, borovniški in horjulski občini I dosegli v zadnjem šolskem letu. Pa j uspehi niso vse, kar j prinaša. j Najbrž je to le publikacija trajnejše vrednosti: današnji osmošolci, ki so v celoti končali osnovno šolanje v novi in samostojni državi Sloveniji z malo šolo vred, se bodo v njej našli kasneje, ko bodo spet poskušali navezati stike med seboj: novo šolsko leto jih bo razteplo na različne kraje in v različne šole, je pa prav, da imajo vsaj nekje shranjeno črno na belem in zdaj tudi v barvah, kdo so bili, ki so skupaj povečini prebili osem let. Če ni to nič drugega, ; i pa je ta priloga tudi spomin na brezskrbne^ mladost, kakršne najbrž ne bo nikoli \ \ več. Saj bodo še šole, ; srednje in višje ter j visoke, take povezanosti pa med ] mladimi, ki so na slikah na naslednjih \ straneh, najbrž ne bo nikoli več. Tem mladim zaželimo srbečo tudi | na novih p^ieh, kf^jih j bodo jesen\^ubrati. Urednik Osnovna šola Ivana Cankarja Za Osnovno šolo Ivana Cankarja je bilo letošnje šolsko leto posebno leto. Šolsko leto smo začeli prepričani, da bomo letos, ko nas je le nekaj manj, laže delali, se lahko posvetili stvarem, za katere je vedno zmanjkovalo časa in prostora. Pa smo se malo ušteli. Še vedno nas je veliko, časa ni nič več, prostor je enak. Smo pa ostali tudi enako pridni. Ko se oziram po preteklem letu, vidim množico veselih, pridnih, radoživih in delavnih otrok. Nekateri od njih so se še posebej izkazali na šolskih tekmovanjih in prireditvah, te smo celo leto beležili in jih tudi predstavljamo. Drugi so se pridno ukvarjali s svojimi interesi, ampak zunaj šole. Naši učenci so prepevali v zboru, gojili glasbo tako v glasbeni šoli kot zunaj nje, se udejstvovali na športnem področju, resno trenirali in tudi pri tem dosegali opazne rezultate. Pomočnica ravnatelja: Mari Dobnik Žerjav Matematika Število priznanj R B S Z 2. 16 3. 17 4. 21 5. 13 6. 15 3 7. 12 2 2 8. 14 1 1 VSI 108 6 3 BRONASTO VEGOVO priznanje so osvojili: Jaka Zemljak 2.a Aljaž Pekla) 2.a Matic Kogovšek 2.b Jaka Petek 2.b Jan Jelovšek 2.c Gašper Celarc 2.c Luka Perovič 2.c Medin Aliriza 2.c Anja Malnar 2.c MihaGarafolj 2.d Ana Šemrov 2.d Jure Osolnik 2.d Matic Habat 2.d Ahac Krašovec 2.d Alja Strgar 2.d Anja Verbič 2.d Tina Grampovčnik 3.a Žiga Potrebuješ 3.a Marko Lazič 3.a Draženko Lončar 3.a Matija Mlinar 3.a Urban Mesec 3.b Jasna Režonja 3.b Grega Lovišček 3.b Anže Jesenovec 3.c Petra Gerbec 3.c Maruša Telban 3.c Neža Sluga 3.c Matic Kaiser 3.d Hana Troha 3.d Luka Petrič 3.d Neža Celarc 3.d Žan Smrtnik 3.d Marin Bilič 4.a Tea Španja 4.a Polona Jager 4.a Ana Kuščer 4.a Aljaž Ciber 4.a Boris Skubic 4.a Martin Kržič 4.b Domen Granda 4.b Agnes Pajsar 4.b Blaž Kovač 4.b Gašper Stržinar 4.b Klemen Opeka 4.c Iris Čidič 4.c Alja Kogovšek 4.c Maruša Šubic 4.c Lucija Jesenovec4.c Nataša Lampe 4.d Ela Dolenc 4.d Sara Marinčič 4.d Petra Petrič 4.d Anže Verbič 4.d Sara Bolte 5.a Urška Hvalica 5.a Žiga Perovič 5.a Vid Cepič 5.b Irnesa Melkič 5.b Tanja Istenič 5.b Žiga Zdešar 5.b Alen Lulič 5.c Anita Treven 5.c Blaž Žun 5.c Urša Masnec 5.c Veronika Hladnik 5.c Katja Lindič 5.d Aleksander Gregorka 6.a Janez Šemrov 6.a Maja Jugovec 6.b Sara Ciber 6.b Valerija Hladnik 6.b Sonja Voljč 6.c Anja Sluga 6.d Nuša Krumpak 6.d Miha Čelesnik 6.e Neža Knapič 6.e Neža Petelin 6.e Tomaž Suhadolnik 6.e Damir Islamovič 7.a David Jeras 7.a Jaka Nardin 7.a Katja Bolha 7.a Matej Balantič 7.a Nina Pirnat 7.a Ana Mlinar 7.b Maja Ogrin 7.b Lidija Lampe 7.c Rok Kržič 7.d Barbara Čepon 8.a Blaž Kogovšek S.a Gašper Ambrož S.a Lucija Šemrov S.a Žiga Miklavžina S.a Jan Hočevar S.b Sebastijan Smrtnik S.b Teja Peklaj S.c Ana Rus S.d Blaž Petkovšek S.d LukaKelc S.d Sara Živkovič S.d Jasna Vidic S.e BRONASTO in SREBRNO VEGOVO priznanje so osvojili: Gašper Šubic 6.b Maruša Širok 6.c Ana Kovač 6.e BRONASTO, SREBRNO in ZLATO VEGOVO priznanje so osvojili: Urban Horvat 7.a Marta Treven 7.a Kaj a Dobrovoljc S.a S/ovenski* jezik Število priznanj R B S Z 7. 12 S. 22 4 1 VSI 36 4 1 BRONASTO CANKARJEVO priznanje so osvojili: Damir Islamovič 7.a Katja Bolha 7.a Marta Treven 7.a Matej Balantič 7.a Miša Tominec 7.a Nina Pirnat 7.a Urban Horvat 7.a Alenka Šebenik 7.b Nina Novak 7.c Anita Novak 7.d Sabina Leben 7.d Uroš Prezelj 7.d Moj kraj Oj, Vrhnika prečuden kraj, od tu sem jaz doma, nad njo so nizke gozdnate planine in obok modrega neba. Tam teče reka pod trdnimi mostovi in skritimi zelenimi potmi, za starimi zidovi izgine izpred oči. Tam je park in ribnik, z mladimi gosmi in dolg brezov drevored, ki popelje te v lepši svet. Petra Kavčič, S.a 8m Razredničarka: Nuška Železnih Gašper A m brož Marko Barišič Ljubo Bogdanič Polona Cafuta Niha Če lešnik Barbara Čepon Kaja Dobrovoljc Peter Drašler Katarina Gabrovšek Mojca Jesenovec Klemen Jurišič Marinko Karalič Petra Kavčič Blaž Kogovšek Simon Maček Matej Mesec Žiga Miklavžina Lirijana Morina TJaša Novak Luka Slabe Aleksander Stoilkov Lucija Šemrov Matejka Švigelj Petra Vodeb TJaša Zelen ko Barbara Čepon 8.a Lucija Šemrov 8.a Nika Čelešnik 8.a Anja Petelin S.-b Ivana Despič S.b Lucija Čekada S.b Maša Potrebuješ S.b Teja Šuštar S.b Barbara Jesenovec S.c Urša Pečar S.c Ana Rus S.d Blaž Petkovšek S.d Luka Kelc S.d Tjaša Lenarčič S.d Jernej Pribošič S.e Petra Hladnik S.e Tijana Čvorak S.e BRONASTO in SREBRNO CANKARJEVO priznanje so osvojili: Gašper AmbrožS.a Tjaša Novak 8.a Maša Serini S.b Sara Živkovič S.d BRONASTO in ZLATO CANKARJEVO priznanje je osvojila: Kaja Dobrovoljc S.a Angleški jezik Število priznanj R B S Z S. 21 4 BRONASTO priznanje so osvojili: Marko Barišič S.a Nika Čelešnik S.a Blaž Kogovšek S.a Žiga Miklavžina S.a Luka Slabe S.a Jan Hočevar S.b Uroš Novak S.b Anja Petelin S.b Maša_ Serini S.b Teja Šuštar S.b Nina Fefer S.c Matic Baje S.d Jure Bizjan S.d Luka Kelc S.d Ana Rus S.d Petra Hladnik S.e Jernej Pribošič S.e BRONASTO in SREBRNO priznanje so osvojili: Kaja Dobrovoljc S.a Tjaša Novak S.a Jurica Ivič S.c Anže Pečar S.c Fizika Število priznanj R B S Z 7. 9 2 S. 5 VSI 14 2 8.b Razredničarka: Mojca Potrebuješ Tanja Cvijanovič Lucija Čekada Anže Dečman Ivana Despič Ljubica Dražetič Jan Hočevar Andrej Horvat Maša Jaklič Vesna JeraJ Špela Jereb Senid Jušič Uroš Novak Ana Ogrin Anja Petelin Maša Potrebuješ Davor Sattler Maša Serini Nina Skok Davor Smiljanič Sebastijan Smrtnik Jan Škrjanec Teja Šuštar Miha Umek Damir Zenkovič Matej Živec Davor Žonta 8.C Razredničarka: Polona Šurca Anže Bitenc Andraž Drenih Rusmir Družanovič Nina Fefer Eva Grgič Mateja Grubič Barbi Hudek J urica Ivič Barbara Jesenovec Boško Lončar Denis Macanovič Tilen Maričič Tina Maričič Gregor Modrijan Teja Pahor Anže Pečar Urša Pečar Maja Peklaj Teja Peklaj Barbara Podbregar Tanja Stare Aleksander Šabič Anže Urh Jure Žakelj BRONASTO ŠTEFANOVO priznanje so osvojili: Katja Bolha 7.a Damir Islamovič 7.a David Jeras 7.a Nina Pirnat 7.a Marta Treven 7.a Rožle Mesec 7.b Uroš Prezelj 7.d Kaja Dobrovoljc S.a Blaž Kogovšek S.a Anže Pečar S.c Luka Kelc S.d Blaž Petkovšek S.d BRONASTO in SREBRNO ŠTEFANOVO priznanje sta osvojila: Urban Horvat 7.a Rok Kržič 7.d Kemifa Število priznanj R B S Z 7. 9 3 S. 5 1 1 VSI 14 4 1 BRONASTO PREGLOVO priznanje so osvojili: Damir Islamovič 7.a Miran Hodnik 7.b Rožle Mesec 7.b Dejan Frumen 7.c Rok Kržič 7.d Anita Novak 7.d Uroš Prezelj 7.d BRONASTO in SREBRNO PREGLOVO priznanje so osvojili: Urban Horvat 7.a David Jeras 7.a Marta Treven 7.a BRONASTO, SREBRNO in ZLATO PREGLOVO priznanje je osvojila: Kaja Dobrovoljc S.a Logika Število priznanj R B S Z 5. 4 6. S 1 1 7. 5 1 S. 7 2 1 VSI 24 4 2 BRONASTO priznanje so osvojili: Eva Avguštin S.a Veronika Hladnik S.c Urša Masnec S.c Klemen Wolf Vukelič S.d Meyas al Mansour 6.a David Kolbl 6.b Gašper Šubic 6.b Ana Arh 6.d Anja Sluga 6.d Matic Kržič 6.e Tomaž Suhadolnik 6.e Katja Bolha 7.a Marta Treven 7.a 8.d Razredničarka: Janja Markovič Matic Baje Jure Bizjan Anita Bogataj Goran Gavranič Dijana Gavrič Nina Indihar Luka Kelc Črtomir Količ Tjaša Lenarčič Aljoša Pesek Blaž Petkovšek Sebastjan Pivk Neža Plestenjak Ana Rus Tone Stanonik Filipič Katarina Stare Matej Ščepanovič Aleš Štirn Sandra Tominc Sara Živkovič 8.e Razredničarka: Meta Trček A len Abdakovič Mateja Aličajič Dejan Antolovič Blaž Brenčič Jernej Caruso Tijana Čvorak Petra Dobrovoljc Petra Hladnik Jože Hren Tjaša Kerčmar Matic Kogovšek Miha Novak Aleš Ogrin Maja Opeka Martina Petrič Tina Petrovčič Andrej Pivk Brankica Popovič Jernej Pribošič Aleš Razdrh Aleš Štupica Jasna Vidic Rok Kržič 7.d Anita Novak 7.d Blaž Kogovšek S.a Maša Serini S.b Tjaša Lenarčič S.d Katarina Stare S.d Petra Hladnik S.e BRONASTO in SREBRNO priznanje sta osvojila: Damir Islamovič 7.a Sara Živkovič S.d BRONASTO, SREBRNO in ZLATO priznanje sta osvojili: Valerija Hladnik 6.b Kaja Dobrovoljc S.a Zemljepis Število priznanj R B S Z 6. 4 7. 2 1 S. 3 2 VSI 9 3 BRONASTO priznanje so osvojili: Veronika Vezjak 6.e Klemen Kogovšek 6.d Miha Mrak 6.d Matija Mesec 6.d Tadej Birtič 7.b Luka Kelc S.d BRONASTO in SREBRNO priznanje so osvojili: Rožle Mesec 7.b Anže Pečar S.c Jernej Pribošič S.e Zgodov^ina Število priznanj R B S Z 7. 16 5 1 S. 7 3 1 VSI 23 8 2 BRONASTO priznanje so osvojili: Urban Horvat 7.a Damir Islamovič 7.a Katja Istenič 7.a Gašper Ogrin 7.a Nina Pirnat 7.a Tadej Birtič 7.b Rožle Mesec 7.b Maja Ogrin 7.b Alenka Sebenik 7.b Nina Novak 7.c Sabina Leben 7.d Blaž Kogovšek S.a Tjaša Novak S.a Barbara Jesenovec S.c Teja Peklaj S.c BRONASTO in SREBRNO priznanje so osvojili: Katja Bolha 7.a Marta Treven 7.a 8.rŠPP Razredničarka: Jana Vilfan Ivica Brkič Nadja čemal Marina Deronja Barbara Golič Primož Kogovšek Miha Kovač Simon Meze Savo Mikič Robi Novak Leonardo Stjepanovič Tomi Toner Anita Novak 7.d Uroš Prezelj 7.d Nika Čelešnik S.a Jernej Pribošič S.e BRONASTO, SREBRNO in ZLATO priznanje sta osvojila: David Debevec 7.d Barbara Čepon S.a Pf/ova vese/a šola Število priznanj R B S Z 3. 9 2 4. 14 5 5. 3 3 6. 6 3 1 7. 7 S. 14 5 2 VSI 53 18 3 BRONASTO priznanje so osvojili: Neža Bizjan 3.a Petra Gerbec 3.a Marko Lazič 3.a Jasna Režonja 3.b Nejc Krašovec 3.c Jovan Maksič 3.d Luka Petrič 3.d Dolores Lazič 4.a Barbara Mivšek 4.a Saša Otrin 4.a Tea Španja 4.a Alja Tomšič 4.a Diana Ibraimov 4.b Martin Kržič 4.b Nadja Petkovšek 4.b Gašper Stržinar 4.b Gregor Janežič 6.b Maja Jugovec 6.b Katarina Garafolj6.c Urban Horvat 7.a Brigita Bizjak 7.c Dejan Frumen 7.c Nina Novak 7.c David Debevec 7.d Urban Nagode 7.d Anita Novak 7.d Blaž Kogovšek S.a Matej ka Švigelj S.a Maša Serini S.b Luka Kelc S.d Tjaša Lenarčič S.d Ana RusS.d Sara Živkovič S.d Martina Petrič S.e Aleš Štupica S.e BRONASTO in SREBRNO priznanje so osvojili: Ela Rijavec 3.b Urban Mesec 3.c Marin Bilič 4.a Aljaž Ciber 4.a Polona Jager 4.a Ana Kuščer 4.a Lucija Jesenovec 4.c Urban Čepon S.a Tanja Istenič S.b Alen Lulič S.c Gašper Šubic 6.b Maruša Širok 6.c Tjaša Novak S.a Jern^ Pribošič S.b Teja Šuštar S.e BRONASTO, SREBRNO in ZLATO priznanje so osvojile: Ana Kovač 6.e Kaja Dobrovoljc S.a Petra Hladnik 8.e Cisto svo/e tekmov^anje ix matematike in CICI yresele šole so imeli učenci I. in 2. razreda. razred 1. 2. Število učencev93 91 CICI VESELA ŠOLA 91 S6 RAČUNANJE JE IGRA 93 91 ANGLEŠKA bralna značka Učenci so lahko osvojili KAZALO, KAZALO in DIPLOMO ali KAZALO, DIPLOMO in KNJIGO. ŠTEVILO PRIZNANJ razred kazalo kazalo kazalo diploma diploma knjiga 5. 4 S 6. 2 20 13 7. 1 11 S. 23 4 VSI 7 59 17 CANKARJEVA bralna značka razred število osvojili učencev so BRALNO v razredu značko % 1. 93 SI S7,l 2. 91 91 100,0 3. 92 79 S6,S 4. 103 S2 79,6 5. 102 S3 Sl,9 6. 117 53 45,3 7. 96 44 4S,S S. 117 65 55,6 ŠPP 50 30 60,0 VSI 861 578 67,1 Osem let, ki se včasih zdijo kratka kot osem dni, včasih dolga kot dvajset let. Vedno bolj hitijo. Ne ozirajo se nazaj, bežijo in se ne ustavljajo. Če bi se lahko kot samotni popotnik vrnila in si ogledala teh osem let, bi imela kaj videti. Skozi šolsko okno bi videla sebe, kako rišem rožice po platnicah zvezkov in učbenikov. Brez pretvarjanja, sovraštva in lažnih prijateljstev. To bi bila jaz. Med glavnim odmorom, z Barbiko v roki in nasmehom na obrazu. V drugem razredu, v eni mojih kratkih pisanih oblekic z visoko dvignjeno roko pri uri matematike. V tretjem razredu ... ko nabiram marjetice na travi pred šolo. V četrtem razredu, ko sem vsa ponosna prikorakala v šolo z novimi čevlji z debelimi podplati, zaradi katerih sem se z mamico tri ure prepirala v trgovini. V petem razredu se je končalo veselo in brezskrbno obdobje mojega življenja. Jesenski veter je obrnil nov list v knjigi, oblaki so zakrili toplo poletno sonce. Okna, skozi katera je prej sijalo sonce, so zagrnili temni zastori, da ne bi mogla videti zelenih krošenj vitkih dreves. Šola je prestregla sleherni sončni žarek, ki me je hotel razveseliti. Seveda se je na koncu leta vse lepo izteklo in celo šola je povesila svojo glavo pod vztrajnim soncem in počitnicami. Med dvomesečnim oddihom sem kovala načrte za požig šole, vendar se do prvega septembra še nisem dokončno odločila za podvig - kar sem v šestem razredu močno obžalovala. Leto ni mirno hodilo ali pa teklo, kar podivjalo je. V ostrih vrtincih je hitelo mimo brezbrižnih sivih oblakov, včasih me je skoraj pozabilo vzeti s seboj. Vendar se je, kot vedno, na koncu lepo izteklo. Ne vem dobro, kako so minile poletne počitnice, ki naj bi trajale več kot dva meseca, saj še dobro nisem odprla oči, pa jih je bilo konec. Sedmi razred - bolj kruta ponovitev šestega. Osmi razred - naj me kdo potegne iz prepada!!! Počasi se upiram in se vlečem iz temne luknje, kar mi nekako tudi uspeva. In danes zagotovo vem, da mi je uspelo. Tjaša Lenarčič, 8.d INTERVJU s KAJO DOBROVOUC - NAJUSPEŠNEJŠO UČENKO ŠOLE Kaja Dobrovoljc. Ime zveni poznano, kajne ? Ja, Kaja je najboljša učenka naše šole in zagotovo tudi ena najboljših v Sloveniji. Pri njej bi težko našli slabo oceno v redovalnici ali priznanje, ki ga ni osvojila. Sama zase pravi, da raje razmišlja in bolj malo govori, rezultate njenega razmišljanja pa že poznate. Kaja! Si najboljša pri skoraj vseh učnih predmetih, pa ne samo na naši šoli, tudi na regijskih in državnih tekmovanjih. Kako ti to uspe? Ne vem, počakaj, da razmislim! Vedno si razporedim čas, ki ga imam na razpolago. Že na začetku leta sem se odločila, katerih tekmovanj se bom udeležila. Obiskovala sem ustrezne dodatne pouke. Na tekmovanjih pa sem poskušala biti brez strahu. Kaj je najbolj pomembno, ko tekmuješ? Najbolj pomembno je, da se ne bojiš in da znaš logično razmišljati. Koliko svojega časa posvečaš učenju; se veliko učiš? Čeprav večina ljudi misli, da se veliko učim, porabim za šolske stvari na dan 2 uri. Malo! Ti ostane še kaj prostega časa? Kaj počneš takrat? Zelo rada poslušam glasbo, gledam televizijo in računalnik, pa s psičkom grem rada ven. Katere predmete imaš najraje in katerih ne maraš? Najraje imam matematiko in angleščino, težko pa bi se odločila, česa ne maram. Katero priznanje ti največ pomeni? Katerega svojega dosežka si najbolj vesela? Vsa priznanja so zame enakovredna, ker sem v vse te stvari vložila veliko truda. Kaj na tvoje uspehe pravijo sošolci, starši, učitelji? Kaj pa ti? Sošolke so vesele mojih uspehov, sošolci mi pravijo piflarka, za učitelje ne vem, starši so navdušeni in ponosni. Izmed vseh pa sem jaz najbolj vesela. Celo leto se trudim, potem se mi pa poplača. Ponosna sem nase. Na katero šolo si se vpisala? Že razmišljaš o poklicu? Vpisala sem se na Gimnazijo Bežigrad. Všeč mi je poklic odvetnice. Nasploh imam rada poklice, pri katerih delaš sam in v miru. Imaš vzornika? Koga najbolj občuduješ? Vzornika nimam. Občudujem ljudi, ki so nekaj naredili za svet, za druge ljudi. Je kakšna stvar, ki bi jo rada počela, pa je ne? Rada bi igrala kitaro ali kakšen drug instrument, Da se mi še ni posrečilo. Cesa pa ne maraš? Vse stvari rada delam. Učenje se obrestuje, zato se dokaj rada učim, ne maram pa čistiti kopalnice. Imaš kakšen nasvet glede učenja? Učenje je odvisno od vsakega posameznika. Jaz najprej preberem, potem pa naglas ponavljam. Najbolj se moram učiti zgodovino, zemljepis in biologijo. Kaj bi še povedala učencem naše šole? Del uspeha je tudi to, da znaš ceniti sebe, zato naj bodo ponosni na svoje dosežke. Drugače pa lahko oni dajo meni kakšen nasvet. Se bom kaj naučila od njih. S Kajo Dobrovoljc se je pogovarjala Marta Treven, 7.a INTERVJU S SARO ZIVKOVIC - SVETOVNO PRVAKINJO VSTEPU Sara Živkovič, ki obiskuje S.d razred OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki, je 15- letnica, ki ne slovi le po šolskem uspehu, temveč je nadarjena tudi kot plesalka. Kdaj si se začela ukvarjati s plesom in zakaj si sploh začela plesati? Ko sem bila stara 3 leta in pol, sta me starša vpisala v plesno šolo Kazina. Takrat sem ples vzela le bolj za zabavo. Resno sem začela trenirati, ko sem bila stara 7 let. Ali rada nastopaš? Da, rada. Na začetku mojih nastopanj sem imela več treme in sem bila med plesom bolj napeta. Sedaj se pred nastopom skoncentriram in nastop odplešem z užitkom. V ples se vživim. Katero plesno šolo obiskuješ? Obiskujem plesno šolo Kazina V kakšnih plesnih kategorijah nastopaš? Plešeš sama, v dvojicah ... Plešem solo, duo, formacije in male skupine. Plešem shov^ dance in step, in sicer kot mladinka, naslednje leto pa bom že članica. Kdo je tvoj trener in kdo ti sestavlja koreografije? Koreografije za step mi sestavlja moj trener Mitja Popovski, za show dance pa Mirjam Podobnik in Mojca Uršič. Kako se razumeš z ljudmi v plesni šoli? Z njimi se razumem zelo dobro. Tam so tudi moji najboljši prijatelji. Meniš, da je pri plesu pomemben tudi odnos med trenerjem in plesalcem? Ja, gotovo. Koliko časa na teden ti vzamejo vaje? Treniram vsak dan in cel vikend. Največ treningov je pred tekmovanji. Med počitnicami hodim v New York za mesec in pol, kjer me učijo tudi najbolj priznani koreografi. Je poleg vaj v plesni šoli potrebno vaditi tudi doma? Doma nimam časa in pogojev za vajo. Drugače doma razmišljam o plesnih korakih ali pa se učim besedila (kadar plešemo kakšno točko, kjer se zraven tudi govori). Kako uskladiš treninge s šolsko obveznostjo? To je zelo težko. Šola zahteva veliko dela. Drugače imam status športnika, tako da se lahko z učitelji marsikaj pomenim. Vaje gotovo tudi stanejo. Kdo pokriva stroške? Imaš sponzorje? Vse stroške mi krijejo starši. Sponzorje sem imela, vendar je ples v Sloveniji tako malo razvit, da bolj težko najdeš sponzorja. Kakšni so tvoji uspehi in dosežki na tekmovanjih? Zelo velikokrat sem že bila državna prvakinja, petkrat svetovna prvakinja. Še zdaj sem aktualna svetovna prvakinja v stepu. Koliko ti pomenijo nagrade? Kakšne sploh so? Pri plesu ni nagrad, mislim pa da je največja nagrada to, da uživaš v plesu in veš, da se nisi trudil zaman. V katere dežele te je že popeljal ples? Katero tekmovanje se ti je najbolj vtisnilo v spomin? Bila sem že v New Yorku, Nemčiji, na Poljskem ... drugače ne potujemo veliko, saj se večina tekmovanj izvaja v Sloveniji. V spomin se mi je najbolj vtisnil dogodek z letošnjega državnega prvenstva, ko sem prepričljivo zmagala v kategoriji step solo. Kaj ponavadi narediš pred nastopom? Imaš kaj treme in kako jo premagaš? Menim, da mora vsak nastopajoči Imeti vsaj kanček treme, sicer ti je vseeno. Pred nastopom pozabim na vse in se vživim v plesno točko. Kakšni so tvoji občutki po končanem nastopu in po razglasitvi rezultatov? Moji občutki so zelo lepi, največ pa mi pove aplavz. Po razglasitvi rezultatov, ki so ponavadi dobri, pridejo na dan solze, vendar so to solze sreče. Seveda so tu prisotne tudi čestitke. Gotovo si doživela tudi slabe plesne strani (poškodbe ...). Kako si premagala bolečino? Neuspehov je zelo malo, poškodb pa kar veliko. Ravno sedaj imam zvit gleženj in že štirinajst dni ne treniram. Drugače mi najbolj pomaga masaža pri kiropraktiku. S čim se lahko še pohvališ poleg plesnih dosežkov? V šoli sem odlična in se udeležujem tekmovanj. Včasih sem trenirala adetiko in tudi to mi je šlo dobro. Drugače igram še klavir. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Uspešno želim končati gimnazijo in fakulteto. Mogoče bom šla na igralsko akademijo ali pa bom študirala slovenščino. Razmišljam tudi, da bi se preselila v New York in tam nadaljevala s plesom. Kakšni so tvoji plesni cilji? Želim si, da bi zmagala na svetovnem prvenstvu v step solo, drugače pa dobre plesne predstave, brez poškodb in veliko izkušenj. Kaj ti ples pomeni? Ples mi pomeni vse. To je moje življenje. Že zjutraj ko vstanem, najprej pomislim na ples. Ta misel mi daje pogum in energijo za ves dan. Želiš nadaljevati s plesom in kako dolgo boš vztrajala? S plesom želim nadaljevati čim dlje. Tudi če bom zaradi kakršnihkoli razlogov nehala plesati, bi rada ostala v stiku s plesom. Leži mi tudi novinarstvo, tako da bi lahko vodila tudi plesne oddaje. Hvala za pogovor in čim več športnih uspehov še naprej. Katja Bolha, 7. a Veliko ljudi verjame v to, da je za življenje na tej majhni žemljici kriva ljubezen med Adamom in Evo. Nihče pa ne ve, od kod smo se zares vzeli. Življenje je prav razburljivo, hkrati pa nekoliko strašno, saj že v naprej približno veš, kaj te čaka. Živiš, se šolaš, narediš šolo, delaš, greš v pokoj in nato umreš. Zakaj pa bi pravzaprav človek sploh tako razmišljal? S tem bi svet naredili grdega. Zato je bolje, da vsi lepo živimo v sedanjosti in ne v preteklosti in ne v prihodnosti. Kar nas čaka, nas pač čaka. Ljubezen je tudi pomemben del življenja, saj brez tega čustva na Zemlji nimaš kaj početi. Na svet je najbolje gledati optimistično, čeprav ima vsakdo kdaj slab dan. Tudi že sama misel na to, da drugod vlada lakota, vojna, brezdomje, ti da vedeti, kako si srečen, pa čeprav ti kdaj tudi kdo umre, te kdo zapusti ali pa se ti kaj slabega zgodi; še vedno moraš ostati srečen. Tako je pač usoda hotela. Vendar je v življenju vse tako nepredvidljivo, da se ti lahko v hipu zruši vse, kar si kdaj želel in o čemer si sanjal. Toda zakaj bi govorih o pesimizmu. Nihče ni popoln, toda lahko bi tudi rekli, da smo vsi popolni in nihče ni nepopoln. Nekateri razmišljajo, kje tiči razlog življenja, saj tako aU tako nekega dne umreš. Če pa bi vsak človek na tem svetu tako razmišljal, potem bi že davno tega izumrli. Zato upam, da si boste vsi izbrali čimbolj srečen krog prijateljev in s tem vam lahko zagotovim, da še dolgo ne bomo izumrli. Teja Pahor, S.c Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika REZULTATI TEKMOVANJ MATEMATIKA BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE ( šolsko tekmovanje) 2. razred: SARA MALOVRH URŠA ŽITKO VID SOJOVIC GREGOR MALOVRH MATIC JAN MATIC KRAŠOVEC URŠA NAGODE OŽBE ŠTEBLAJ SLADANA TRIVUNOVIČ 3. razred: ALEKSANDRA STRUNA MATEVŽ OGRIN SAMO SAJE GAŠPER RUS ANŽE RODE KATJA SLABE ČRT TORKAR GAL WEIKSLER ALJAŽ CAFUTA DENIS BAJČINOVIČ NATAŠA JERŠINOVIČ ANJA KOPAČ ALEŠ SUHADOLNIK 4. razred: BARBARA ISTENIČ EMA KOVAČ TANJA MALOVRH MEDEJA KOGOVŠEK TJAŠA RIHAR DOMEN POGORELEC MARIO GLAVAČ ŠPELA ZALOKAR NEŽA VIDMAR 5. razred: TATJANA PER IRENA VERBIČ ANDRAŽ SELIGER MINKA MALAVAŠIČ MATEJ ŠKOJC NEJC ZAKRAJŠEK ROK ADREE TINA GUZEU RENATA PAJSAR 6. razred: KLEMEN MARINČ HELENA KLISURA ŠPELA JURATOVEC ANA SLABE NINA ŠRAJ MARTINA ŽAKELJ JAN JEREB KAJA ŽITKO 7. razred: TINA VRHOVEC MATEJ NOVAK ANITA VERBIČ BOŠTJAN SENIČAR MATEJ BASTARDA MAJA KONČAN TINA KRVINA 8. razred: DOMEN GROM JERNEJ BRADEŠKO NATAŠA MALAVAŠIČ ŽAN GABROVŠEK ADISA LATIČ JANA TRČEK SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE (regijsko tekmovanje) 8. razred: JERNEJ BRADEŠKO FIZIKA ZA ŠTEFANOVO BRONASTO PRIZNANJE (šolsko tekmovanje) 7. razred: BOŠTJAN SENIČAR BORUT MARKEU TINA VRHOVEC MATEJ BASTARDA 8. razred: JERNEJ BRADEŠKO NATAŠA MALAVAŠIČ ŽAN BABROVŠEK ZA ŠTEFANOVO SREBRNO PRIZNANJE (regijsko tekmovanje) 7. razred: BOŠTJAN SENIČAR BORUT MARKEU 8. razred: JERNEJ BRADEŠKO NATAŠA MALAVAŠIČ KEMIJA BRONASTO PRELGLOVO PRIZNANJE ( šolsko tekmovanje) 7. razred: MATEJ BASTARDA MATEJ KNEZ TINA VRHOVEC 8. razred: JERNEJ BRADEŠKO SREBRNO PRELGLOVO PRIZNANJE (regijsko tekmovanje) 7. razred: MATEJ KNEZ MATEJ BASTARDA LOGIKA šolsko tekmovanje 5. razred: ŠKOLČ MATEJ ZALETEL JAN 8.a Razredničarka: Helena Kurent Jernej Bradeško,Matej Brenčič, Špela Cankar, Mateja Frank, Žan Gabrovšek, Domen Grom, Ana Guzelj, Jasmina Hasanovič, Elvis Hrustanovič, Robi Jereb, Sonja Jereb, Robert Jurca, Lucija Lukan, Mole Miha, Jaka Petkovšek, Jana Trček, Matej Trček, Edita Zahirovič, Boštjan Japelj. 8.b Razredničarka: Ranka Keser Nenad Avramovič, Ružica Avrič, Alenka Čepon, Sanja Djalič, Nina Ivanič, Barbara Jakopič, Peter Kogovšek, Adisa Latič, Andrej Malavašič, Nataša Malavašič, Anja Nadlišek, Teja Nikolavčič, Marjetka Ogrin, Sajovic Nejc, Jure Smrtnik, Blaž Snoj, Jernej Turk, Danijel Vasič. 6. razred: KLISURA HELENA JURATOVEC ŠPELA SVILAR GORAN DIVAC TANJA 7. razred: JERINA JAKA 8. razred: GABROVŠEK ŽAN SAJOVIC NEJC MATERINŠČINA BRONASTO CANKARJEVO PRIZNANJE ( šolsko tekmovanje) 7. razred: LINA CELARC TINA KRVINA 8. razred: JERNEJ BRADEŠKO ALENKA ČEPON NATAŠA MALAVAŠIČ JANA TRČEK ANGLEŠKIJEZIK (šolsko tekmovanje^ 8. razred: EDITA ZAHIROVIČ JERNEJ BRADEŠKO JANA TRČRK NEJC SAJOVIC BARBARA JAKOPIČ BLAŽ SNOJ MATEJ BRENČIČ ZGODOVINA BRONASTO PRIZNANJE ( šolsko tekmovanje) 7. razred: LEA OGRIN GAŠPER BURJAK PETRA JEREB KATJA ČELEC 8. razred: JERNEJ BRADEŠKO JAKA PETKOVŠEK ŽAN GABROVŠEK ANDREJ MALAVAŠIČ SREBRNO PRIZNANJE ( regijsko tekmovanje) 8. razred: JERNEJ BRADEŠKO VESELA ŠOLA ( šolsko tekmovanje) 3. razred: ALEŠ SUHADOLNIK JAKA CEME EVA SEMIČ ČRT TORKAR SAMO SAJE ROK PETROVČIČ GAŠPER RUS NATAŠA JERŠINOVIČ MAJA ROJKO NINA SILVAR ANŽE RODE ROK LEBAN DANIJELA SAMOTORČAN ANJA KOPAČ MONIKA FORSTER BLAŽ TOMAŽIN 4. razred: ALENKA OŠABEN BARBARA ISTENIČ SANDRA LUKIČ MIHA KRAU 6. razred TINA PODBREGAR 7. razred PETRA JEREB MARUŠA NOVAK 8. razred: JERNEJ BRADEŠKO ŽAN GABROVŠEK ( regijsko tekmovanje) ALEŠ SUHADOLNIK ANJA KOPAČ SAMO SAJE ROK PETROVČIČ NATAŠA JERŠINOVIČ BARBARA ISTENIČ ALENKA OŠABEN SANDRA LUKIČ (državno tekmovanje) ALEŠ SUHADOLNIK SAMO SAJE ŠPORTNA VZGOJA področno prvenstvo v atletiki Mlajši učenci, met žogice 2. mesto:JAN JEREB Starejše učenke tek na lOOOm 3. mestoTONKA MOHAR notranjsko prvenstvo v troboju Mlajše učenke 2. mesto:NEŽA GABROVŠEK 3. mesto:TANJA MALOVRH Mlajši učenci 1. mesto ANŽE RODE Ritmična gimnastika " C program" Regijsko 4. mesto: EKIPNO državno 4. mesto: EKIPNO TEHNIČNA VZGOJA (tekmovanje mladih tehnikov) CICICAD 5. mesto:NEJC SAJOVIC 9.mesto ALENKA ČEPON FISHER TEHTNIC 7. mesto: MATEJ KNEZ IZDELKI IZ LESA 6. mesto: BLAŽ SAMOTORČAN MATEJ ŽENKO Fko dan ni samo eden izmed dnevov v tednu, ampak je plod številnih idej, načrtov in želje, da se učitelji, starši, učenci in zunanji sodelavci, ki živijo in delajo v okolišu naše šole spoznajo, sodelujejo in družijo. KORAK ZA KORAKOM BLIŽE CILJU Dan odprtih vrat — Eko dan Zamisel, ki je postala resničnost. Eko dan ni samo eden izmed dnevov v tednu, ampak je plod številnih idej, načrtov in želje, da se učitelji, starši, učenci in zunanji sodelavci, ki živijo in delajo v okolišu naše šole spoznajo, sodelujejo in družijo. Kako je dan potekal in kaj se je dogajalo tako znotraj kot tudi zunaj naših delavnic ste lahko izvedeli že v Našem časopisu. Rada bi se zahvalila vsem, ki so se odzvali mojemu povabilu k sodelovanju. Še posebno se jim zahvaljujem za odlično vodenje in predstavitev delavnic. Vsaka delavnica je namreč zahtevala skrbno načrtovanje in pripravo materialov, mnogi pa so breme materialnih stroškov prevzeli nase. Odziv učencev je bil nadvse zgovoren, kar pomeni, da je dan dosegel svoj namen. Prva semena, ki so jih učenci posadili v okviru delavnice bio vrt, so že vzklila. Mlade bilke jih bodo še dolgo spominjale na ta dan in na številne nasvete in koristne napotke ga. Rozke Saje. Gneči pred vrati in v razredu delavnice gospodinjstva se kar ni dalo izogniti, prav tako je bilo nemogoče uiti vonju po svežem pečenem kruhu, ki se je vil skozi šolske hodnike. Ko sem govorila z gospodom Truden Vasjo, tehničnim direktorjem Pekarne Vrhnika, sem si zaželela, da bi njegove besede ponovili še mnogi, ki jih bom vabila k sodelovanju. Rekel je namreč: "Vesel sem, da ste se spomnili na nas. Z veseljem bomo sodelovali." Marsikdo bi ob besedi ribiška družina pomislil samo na lovljenje rib, a naši učenci so odkrili, da se ukvarjajo še z marsičem drugim. Tako so pokazali, kako poteka reševanje rib pred izsušitvijo potoka, poučili učence o vplivih na vodotoke in predvsem o škodljivosti uporabe okolju neprijaznih sredstev, ki vplivajo tudi na življenje v in ob vodi ter jih poučili o načinih, s katerimi se ohranja naravni ekosistem. Zahvaljujem se g. Marjanu Ahčanu in ga. Jani Rus ter vsem ostalim, ki so teorijo prenesli v dejanja, in na odličen, strokoven način prikazali delovanje ribiške družine. Nazadnje bi se rada zahvalila še hčerki Katjuši in sinu Tinetu, ki sta podarila svoj čas tistim učencem, ki jih je zanimalo, kako časopis nastaja in kako se ga oblikuje. Imeli smo novinarsko delavnico in rezultat — presodite sami. Nives Škrlj Osnovna šola log - Dragomer Letošnje šolsko leto se je pričelo nekoliko kasneje - 4. septembra. Dobra novica za mnoge »stare« učence, nekoliko slabša za nestrpne prvošolce, ki so že komaj čakali na prvi šolski dan. Četrtošolci so že čez dva dni po pričetku šolskega leta odšli v letno šolo v naravi na morje. Kot se za takšno bivanje spodobi, so imeli lepo vreme, toplo morje, prijetno vzdušje. Šestošolci so že v prvem tednu pouka opravili naravoslovni dan v ljubljanskem živalskem vrtu. Drugošolci so se podali na začetku tretjega tedna v Kekčevo deželo, sedmošolci pa so v tem tednu odšli v Rakov Škocjan - zanje je bil organiziran naravoslovni dan. Osmošolci so 21. septembra obiskali Raščico in doživeli zanimiv kulturni dan, šestošolci in petošolci pa so istega dne imeli jesensko ekskurzijo. Vsi logiki naše šole so se pomerili v septembru na šolskem tekmovanju iz logike. Ob koncu meseca so tretješolci doživeli prijeten kulturni dan v »Groharjevi« Sorici. Vsi učenci od 5. do 8. razreda so šli na planinski pohod na Ključ in tako realizirali 1. špormi dan. Za začetek oktobra nas je najprej razveselil fotograf s skupinskim fotografiranjem, nato so se vsi učenci in starši izkazali v zbiralni akciji papirja (zbrali smo skupno 40 ton). Sicer smo pa takšnih številk navajeni že nekaj časa. 9. oktobra so tretješolci odšli na 5-dnevni naravoslovni tabor v Kranjsko Goro. Žal so doživeli pravo močo, vendar dobre volje jim ni zmanjkalo. V sredini oktobra je bila naša šola gostiteljica regijskeg a tekmovanja iz logike in bili tudi zelo uspešni, saj sta se 2 naša učenca, sedmošolec Boštjan Kovač in osmošolec Domen Keglevil uvrstila na državno tekmovanje. V zadnjem tednu oktobra se je skupina učencev udeležila 3- dnevnega arheološko-etnografskega tabora v Bevkah v organizaciji naše šole pod mentorstvom sester Oblak z Vrhnike. V začetku novembra so se sedmošolci podali na ustvrjalen kulturni dan na Gorenjsko, drugošolci na naravoslovni dan v Bistro, udeleženci ŠKL pa so odigrali že nekaj tekem z vrstniki drugih šol. 16. novembra smo na naši šoli odprli razstavo intarzij Staneta Vrbančiča, čez teden dni smo pa v galeriji Kašča na Verdu odrli razstavo likovnih del naših učencev. Z obojim smo obeležili tudi 2CK)-letnico rojstva Franceta Prešerna. Zadnji teden v novembru so se sedmošolci udeležili 5- dnevnega naravoslovnega tabora v Fiesi, kamor so odšli tudi šestošolci v zadnjem predprazničnem tednu v decembru. Plesna in navijaška skupina sta v januarju, februarju in marcu svoje treninge izpopolnile, imele različne nastope, 17. marca pa so se pomerile na območnem tekmovanju. V februarju in v marcu se pričenja sezona različnih tekmovanj na šolskem nivoju(Vesela šola, zgodovina, slovenščina, matematika...) Zadnji trimester je za vse učence in učitelje še posebej naporen, a celoletno delo je potrebno zaključiti čim bolj ustvrjalno. In res smo bili ustvrjalni, saj smo že v prvem tednu aprila vse moči usmerili v teastiranje za športnovzgojni karton, 6. aprila se je 21 sedmošolcev in 22 osmošolcev pomerili na šolskem tekmovanju v znanju iz kemije. V sredini aprila smo uspeli izpeljati planinsko obarvan športni dan na predmetni stopnji; peto- in šestošolci so šli na Plaz nad Vipavo, sedmo- in osmošolci pa so šli na Nanos. 21. aprila smo bili gostitelji regijskega tekmovanja v matematki, medtem pa so 17. aprila naši šestošolci zmagali v tretjem krogu tekmovanja v Malih sivih celicah, navijaška skupina pa je 18. aprila osvojila 2. mesto na ravni države v Šolski košarkaški ligi. 18. aprila se je ena naša učenka udeležila državnega tekmovanja iz angleščine, ob koncu aprila pa so učenci S.a razreda z razredničarko pripravili prodajno razstavo likovnih izdelkov in razrednega časopisa. Po prvomajskih počitnicah se je osem naših učencev udeležilo regijskega tekmovanja iz kemije na OŠ Brezovica. Bili so zelo uspešni. Izrednega pomena za našo šolo pa je bila sobot 5. maja, saj smo zbrali skupno kar 53.256 kg papirja. 8.a Razredničarka: Melita Zore Jure Bozovičar, Petra Breceljnik, Jure Brus, Ana Dolinar, Simona Dolinar, Blaž Gole, Špela Jereb, Domen Keglevič, Petra Križman, Rok Lavrinc, Anja Lenardič, Larisa Oblak, matic Pleško, Urša Prašnikar, Jure Ramuta, Nataša Stamenkovič, Matej Šebenik, Tjaša Šporar, Saša Tomažin, Tadej Trček, Petra Vidmar, Nina Vonča, Marko Zgonec, Andrej Zupančič, Luka Zupančič. 8.b Razrednik: Marko Gerbec Tjaša Berakovič, Špela Bergant, Matic Brajič, Gorazd Čamernik, Gašper Debevec, Špela Ferjančič, David Gerbec, Marina Gregorka, Monika Gutnik, Tina Hajdinjak, Mateja Jurček, Albina Koprivec, Katarina Legat, Anja Lekše, Peter Mlinar, Polona Polanc, Karmen Skodlar, Barbara Šebenik, Peter Veselinovič, Nina Vošnjak, Marko Vuleta, Rok Zalaznik, Peter Zorko, Tina Zupan. Prepričani smo, da je malo šol v Sloveniji s toliko zbranega papirja, še posebej, če razdelimo količino na posameznega učenca. 11. maja so naše prvošolce obiskali mali šolarji iz obeh sosednjih vrtcev. Oboji so bili srečanja zelo veseli. Četrtošolci so imeli v tem tednu ekskurzijo s športnim dnevom v Škofjo Loko in na Stari vrh. V sredini maja se je 12 naših učencev udeležilo državnega tekmovanja v Veseli šoli. Aktivni sta bili piesna in navijaška skupina, prvošolci so obiskali živalski vrt v Ljubljani, Mladi tehniki so se udeležili regijskega tekmovanja na Vrhniki. Ob koncu maja so bili v ospredju atleti, skupina učencev se je lotila slikanja v likovni delavnici na šoli, vmes je bilo državno tekmovanje iz matematike in nato še iz kemije. Naši učenci so zaključili bralno značko - na razredni stopnji z igrico o Kekcu, na predmetni stopnji pa s srečanjem mlade pisateljice Nejko Omahen. Šolsko leto bomo zaključili po športnih dnevih, zaključnih ekskurzijah, razrednih prireditvah, z valeto osmošolcev in z zaključno prireditvijo v večnamenskem prostoru, kjer pričakujemo tudi obisk našega župana, g. Vinka Tomšiča. Poseben vtis o našem življenju na šoli pa bodo si oblikovali vsi, ki bodo prišli na našo že četrto zaporedno plesno-akrobatsko prireditev, kjer se predstavi večina športnih dejavnosti na naši šoli. Šolsko leto 2000/2001 je bilo izredno dejavno, razgibano, za nekatere učence izredno uspešno, za nekatere malo manj. A vsi skupaj pa že dolgo čakamo na zunanje športne površine in zelo upamo, da bo občina Vrhnika resnično izpolnila obljubo in nas bo 1. septembra končno čakalo športno igrišče, ki ga bomo z veseljem uporabljali tako pri pouku kot tudi pri vseh športnih dejavnostih. REZULTATI TEKMOVANJ NARAVOSLOVJE Matematika: mentorji - učiteljice od 1. do 4. razreda ter učitelji matematike Jana Gabrovšek, Marko Gerbec, Alenka Kranjc in Mihaela Meze. Šolsko tekmovanje za BRONASTO priznanje Razred Št. sodelujočih BRONASTA PRIZNANJA 2.R 25 9 3. R 49 12 4. R 40 14 5. R 17 7 6. R 17 7 7. R 21 6 8. R 21 6 Regijsko tekmovanje za SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Sodelovale so OŠ Ivana Cankarja z Vrhnike, OŠ Antona Martina Slomška z Vrhnike, OŠ dr. Ivana Korošca iz Borovnice in OŠ Log-Dragomer - bili smo gostitelji. Razred Št. sode. Skupna Priznanja za učence SREBRNA OŠ Log-Dragomer PRIZNANJA 6. R 14 5 Aleš Svete 7. R 14 4 Matjaž Gerbec, Boštjan Kovač 8. R 14 4 Domen Keglevič, Peter Veselinovič Sedmošolci in osmošolci so se 19. maja 2001 udeležili državnega tekmovanja in dosegli: Med sedmošolci ZLATO VEGOVO PRIZNANJE Boštjan Kova< Med osmošolci ZLATO VEGOVO PRIZNANJE Domen Keglevič in Peter Veselinovič. Na šoli vsako leto poteka tudi matematično tekmovanje RAČUNANJE JE IGRA. Sodelujejo učenci od 1. do 4. razreda. Tekmovanje vodi ob sodelovanju razrednih učiteljic Darija Leb.Rezultati so naslednji: Razred Št. sodelujočih Št. zlatih Št. drugih učencev priznanj priznanj 1. r 45 12 11 2. r 57 16 18 3. r 65 14 19 4. r 66 14 17 Logika: mentorica ga. Alenka Kranjc 22. septembra 2000 je bilo izpeljano šolsko tekmovanje. Sodelovali so učenci od 5. do 8. razreda. Rezultati so naslednji: Razred Št. sodelujočih uč. Št. dosež. priznanj 5. r 7 3 6. r 7 3 7. r 9 3 8. r 8 3 14. oktobra 200 je bilo na naši šoli regijsko tekmovanje iz logike. Bili smo zelo uspešni - 3 priznanja, sedmošolec Boštjan Kovač in osmošolec Domen Keglevič pa sta se uvrstila tudi na državno tekmovanje. Aleš Svete je dobil priznanje med šestošolci. Kemija: mentorica ga. Barbara Šket Na šolskem tekmovanju za BRONASTO PREGLOVO PRIZNANJE so tekmovali: Razred Št. sodelujočih Št. PREGLOVIH PRIZNANJ 7. R 21 12 8. R 22 8 Prvi štirje učenci iz 7. in prvi štirje učenci iz 8. razreda so se uvrstili na REGIJSKO TEKMOVANJE, ki je bilo 4. maja na OŠ Brezovica. Tekmovali so za SREBRNO PREGLOVO PRIZNANJE. Rezultati so bili naslednji: SREBRNO PREGLOVO PRIZNANJE so dobili 7. razred: 8. razred Matjaž Gerbec Ana Dolinar Janja Furjan Tina Hajdinjak Boštjan Kovač Domen Keglevič Barbara remškar Peter Veselinovič Boštjan Kovač - 7. razred, Domen Keglevič in Peter Veselinovič - 8. razred so se uvrstili s svojim rezultatom na državno tekmovanje , 26. maja 2001 za ZLATO PREGLOVO PRIZNANJE. Boštjan Kovač je med sedmošolci dosegel ZLATO PREGLOVO PRIZNANJE, medtem ko se je obema osmošolcema izmuznilo za dve oziroma štiri desetinke %, kar je zelo zelo malo. Računalništvo: mentor g. Marko Gerbec Naši učenci 7. in 8. razreda so oblikovali izjemno ustvarjalno računalniško skupino. Dobivali so se 2 krat tedensko po dve uri v naši računalnici. Ob zahtevnih programih, ki so se jih lotevali, so bili vestni prepisovalci besedil za naš šolski časopis in ga pomagali mentorju tudi oblikovati. Izredno uspešni so bili v oblikovanju naše šolske spletne strani na Internetu. Oglejte si jo in prepričali se boste o izjemnih idejah našim mladih računalnikarjev. Prenekateri so si oblikovali tudi svojo spletno stran. Izmed vseh oblikovanih strani je mentor skupaj z učenci poslal tri na državno tekmovanje, ki ga je organiziral PIL v sodelovanju z drugimi ustanovami. Med vsemi prispelimi (bilo jih je okrog 40) je bila s PRVIM MESTOM nagrajena spletna stran osmošolca Domna Kegleviča. Zagotovo spodbuden dosežek. JEZIKOVNO PODROČJE Slovenščina: mentorica ga. Jožica Rode Šolsko tekmovanje za BRONASTO CANKARJEVO PRIZNANJE Razred Število sodelujočih BRONASTA PRIZNANJA 7. R 2 8. R 14 3 Domen Keglevič, Katarina Legat, in Nina Vošnjak - osmošolci - so se 17. marca udeležili državnega tekmovanja za ZLATO CANKARJEVO PRIZNANJE. Učenci 7. A razreda so pod mentorstvom ge. Jožice Rode dobili kolektivno knjižno nagrado na natečaju Slovenskih železnic. Žiga Pire in Klara Pezdir sta dobila posamezno knjižno nagrado na natečaju Slovenskih železnic. Mnogi učenci so s svojimi literarnimi in likovnimi prispevki sodelovali v številnih revijah, časopisih, priložnostnih izdajah. Bralna značka in nagrada za DOBRE BRALCE Tako za bralno značko kot za naslov DOBREGA BRALCA so tekmovali učenci od 1. do 8. razreda. Rezultati so naslednji: Razred Število učencev Št. uč. s prejetim Št. učencev z z osvojeno B.Z. knjižnim naslovom priznanjem DOBREGA BRALCA 1. r 45 5 37 2. r 55 4 47 3. r 62 6 47 4. r 56 16 22 5. r 33 - 17 6. r 26 - 21 7. r 32 - 11 8. r 15 - 6 Na razredni stopnji so mentorice BRALNE ZNAČKE učiteljice same, enako dejavnosti za naslov DOBREGA BRALCA, na predmetni stopnji pa sta mentorici ga. Mirana Likar Bajželj in ga. Jožica Rode, učiteljici slovenskejga jezika, dejavnost za nslov DOBREGA BRALCA pa vodi knjižničarka ga. Sonja Herič. Angleščina: mentorica ga. Olga Vester Šolsko tekmovanje za BRONASTO PRIZNANJE Tekmovalo je 18 osmošolcev. 8 učencev je prejelo BRONASTO PRIZNANJE, Anja Lenardič pa se je uvrstila na državno tekmovanje iz angleščine ter osvojila SREBRNO PRIZNANJE. Angleška bralna značka: mentorici ga. Tanja Prohinar in ga. Olga Vester Razred Skupno Št. uč.,ki so prejeli Št. uč., ki so Število število knjižno nagrado, prejeli knjiž. učencev, sode. kniž. kazalo kazalo ki so učencev in priznanje in priznanje prejeli priznanje 5. r 18 3 15 6. r 37 2 31 4 7. r 32 - 28 3 8. r 17 2 14 1 DRUŽBOSLOVNO PODROČJE Zgodovina: mentorica ga. Mojca Čehovin Kavčič Šolsko tekmovanje iz zgodovine Razred Število sodelujočih učencev BRONASTA PRIZNANJA 7. r 20 8 8. r 18 11 Petra Godeša in Janja Furjan - sedmošolki, Ana Dolinar, Domen Keglevič, Peter Mlinar, Jure Ramuta in Peter Veselinovič - vsi osmošolci so se uvestili dalje na regijsko tekmovanje. TEHNIČNA VZGOJA - MLADI TEHNIKI: mentorji: Janko Slovša, Alenka Kranjc, Jana Gabrovšek, učiteljice razrednega pouka in podaljšanega bivanja Učenci od 1. do 8. razreda so sodelovali na regijskem tekmovanju organiziranem na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki, 17. maja 2001. Sodelovali so: Učenci Razred Panoga Uvrstitev Peter Mlinar 8. r Izdelava izdelka iz lesa 2. mesto Gašper Debevec 8. r Izdelava izdelka iz lesa 2. mesto Boštjan Kovač 7. r Sestavljanje konstrukcij 4. mesto Rok Samotorčen 7. r Sest. S FISCHER TEHN 15. mesto Boštjan Brajovič 7. r Izdelava tehn. dokum. 10. mesto Peter Mlakar 7. r S program. CICI-CAD 14. mesto Albina koprivec 8. r Iz uč. domače delavnice 3. mest Matej Kogovšek 3. r Izdelava makete z grad. 4. mesto Matej Mrzlikar 4. r LEGO DACTA 1. mesto Matjaž Vidmar 4. r LEGO DACTA 6. mesto Gašper Koprivec LEGO DACTA 8. mesto OŠ LOG-DRAGOMER - RAZSTAVA TEHNICNIH IZDELKOV - SREBRNO PRIZNANJE Ena kolekcija izdelkov je bila izbrana za skupno udeležbo na državnem tekmovanju Mladih tehnikov v Murski Soboti, 2. junija 2001. Izmed učencev seje državnega tekmovanja udeležil četrtošolec Matej Mrzlikar. Medobčinko tekmovanje »Kaj veš o prometu« Tekmovanje je bilo na Vrhniki, udeležili pa so se ga naslednji učenci: Učenci Skupina Uvrstitev Boštjan Kovač Starejša sk. 2. mesto Nejc Dolinar Mlajša sk. 3. mesto Jernej Gostiša Mlajša sk. 4. mesto Miha Kržmanc Mlajša sk. 8. mesto OŠ Log-Dragomer ekipno 3. mesto LIKOVNA VZGOJA Mentorica likovne dejavnosti na naši šoli je ga. Draga Davitkova Erič. Nepogrešljivo pa je gotovo sodelovanje z vsemi razrednimi učiteljicami in tudi z nekaterimi zunanjimi sodelavci. Vse skupaj in vsaka posebej so skrbele, da so naši hodniki izžarevali bogato likovno podobo, da je bilo v našem večnamenskem prostoru skozi celo šolsko leto postavljenih več samostojnih likovnih razstav različnih ustvrjalcev. Ga. Milka Erbežnik, ljubiteljska slikarka in naša sokrajanka, je obiskala eno skupino naših drugošolcev in jih z izjemno spretnostjo vodila skozi otroško likovno ustvarjanje v celem dopoldnevu. Nastale so čudovite umetnine malih in mladih »slikarjev«. Drugo skupino drugošolcev je obiskala ga. Lučka Selan, slikarka po poklicu in ljubiteljsko in predstavila učencem novo tehniko likovnega ustvrjanja, ki so jo izredno hitro in spretno osvojili. Nastali so čudoviti izdelki učencev. Šestšolce je v tem šolskem letu obiskal mojster intarzij gospod Stane Vrbančič z Brezovice. Učence je vodil skozi postopek nastajanja intarzij. Bili so vsi skupaj zelo navdušeni in nastali so izjemni izdelki, ki bodo učencev v drag spomin na srečanje z umetnikom. Gospod je imel na šoli tudi samostojno razstavo intarzij. Že sedmo leto zapovrstjo smo ob koncu maja izpeljali likovno delavnico za učence pod mentorstvom g. Antona Wolfa, slikarja in sokrajana ter skupino učiteljic z naše šole. Kot vedno doslej je bila izredno uspešna. Nastala so enkratna dela učencev z motivi iz Bistre. Otvoritev razstave smo imeli na šoli 14. junija 2001, dela pa bomo postavili na ogled tudo od 10. do 25. septembra v galeriji v Bistri. Dve učenki osmošolki, Albina Koprivec in Tina Hajdinjak sta se udeležili skupaj z mentorico 19. Petkovškove kolonije na Vrhniki. V Starem trgu pri Ložu so že drugo leto organizirali likovno srečanje mladih likovnih ustvrjalcev. Udeležili sta se ga dve naši učenk, Petra Breceljnik in Ana Dolinar - osmošolki skupaj z mentorico seveda. Vse so bile navdušene. V mesecu maju smo letos že drugič zapovrstjo izpeljali risanje kulturnih znamenitosti in dediščine našega šolskega okoliša. V skupini je bilo 10 učencev. Uporabljali so različno tehniko. Dela sestavljajo arhivsko dokumentacijo, ki bo sčasoma tako nastala. Kulturno dedeščino Bevk pa smo poskušali ujeti skupaj s 14- imi učenci in z dvema zunanjima mentoricama, z Natašo in Tatjano Oblak z Vrhnike, v mesecu oktobru tega šolskega leta. Učenci so bili nad delom izjemno navdušeni. Nastala so zanimiva dela, ki smo jih razstavili in hkrati ravno tako nastaja arhiv nastalih del kulturne dediščine Bevk. Med šolskim letom so naši učenci sodelovali na različnih likovnih natečajih. Pomembneši med njimi so: Natečaj Petrola, natečaj revije Likovni svet na temo gradovi na Slovenskem, portreti, natečaj PILA žitna polja, portreti, za šolsko stran časopisa Delo smo poslali komplet osmih del za obogatitev strani. GLASBA: mentorica ga. Dragica Klobučar Na centralni šoli delujete dva pevska zbora, eden pa še na podružnici. Njihov repertoar pesmi je nepogrešljiv na vsaki na ši prireditvi in s svojimi nastopi so razveseljevali tako nas kot vse druge obiskovalce prireditev. V mesecu aprilu so se udeležili tradicionalnega vsakoletnega glasbenega ŽIV-ŽAVA v Borovnici. Vsi so dobri pevci, radi pojejo in gospa mentorica z velikim veseljem vadi z njimi skozi celo šolsko leto. GLEDALIŠKA DEJAVNOST: mentorica ga. Melita Zore Na naši šoli imamo med učenci veliko takih, ki imajo spretnosti nastopanja. Nemalokrat to izkoristijo učiteljice razrednega pouka in organizirajo dramske uprizoritve besedil. Na predmetni stopnji vodi to dejavnost že tretje leto ga. Melita Zore. Vsako leto pripravijo eno samostojno igro in z njo nastopijo pred domačo publiko, udeležijo pa se vedno tudi Območnega srečanja gledaliških skupin Na Vrhniki. Z veseljem pa sprejmejo vsako povabilo za nastop, saj jim to predstavlja še večje veselje do igranja. VESELA ŠOLA: mentorica Irena Brvar 20. aprila 2001 smo pod mentorstvom gospe Mete Petrač in učiteljic razrednega pouka od 1. do 2.. razreda izpeljali CICIVESELO ŠOLO. Sodelovali so vsi učenci in prejeli priznanja. 2. februarja 2001 smo pod mentorstvom gospe Irene Brvar in drugih učiteljic organizirali šolsko tekmovanje iz VESELE ŠOLE.Udeležba je bila naslednja: Razred Št. sodelujočih učencev Št. uvrščenih na regijsko tekmov. 3. r 28 14 4. r 22 14 5. r 16 2 6. r 24 3 7. r 21 11 8. r 22 2 Regijsko tekmovanje v VESELI ŠOLI je bilo v aprilu v Logatcu. Rezultati so bili naslednji: Med tretješolci se je sedem naših učencev uvrstilo na državno tekmovanje, na državno tekmovanje se je uvrstilo še pet četrtošolcev ter en učenec iz 5. razreda in ena učenka iz 6. razreda. Državno tekmovanje v VESELI ŠOLI je potekalo 12. maja v Logatcu. Naši učenci so dosegli od 19 do 32 točk, KATARINA KERN PIRNAT pa je dosegla 34 točk, kar je zadostovalo, da je postala državna prvakinja med tretješolci. MALE SIVE CELICE: mentorica Mirana Likar Bajželj Na naši šoli smo v tem šolskem letu imeli izjemne šestošolce. Prijavili so se na tekmovanje v Malih sivih celicah in bili izjemno uspešni. Ekipa v sestavi: ALEŠ SVETE, LIZA SOTOŠEK in NINA ŠRANC so premagali vse ovire in se uvrstili v veliki finale, ki je bil 12. junija 2001 na TV Slovenija. Pomerili so se s trojico šestošolcev z OŠ Šenčur. To je izjemen uspeh in spodbuda za bodoče šestošolce, da se še kdaj prijavijo na tovrsto pomerjanje v znanju. ZBIRANJE ODPADNIH SUROVIN: vodja ga. Mihaela Meze Čeprav še uradno nismo EKO šola, poteka med šolskim letom vrsta dejavnosti, ki navaja naše učence na odgovorno ravnanje z naravo, na smiselnost zbiranja odpadnih surovin, na skrb, da bi bilo odpadkov čim manj. Na leto imamo dve obsežni zbiralni akciji starega papirja, zbiramo stare baterije, vključili smo se v akcijo Komunalnega podjetja Vrhnika v zbiranje plastičnih in kovinskih zamaškov, po učilnicah ločeno zbiramo različne odpadke, vsak oddelek po dva tedna v letu skrbi za čisto okolico šole, vsi skupaj pa skrbimo za čim bolje urejene prostore, v katerih se dnevno zadržujemo daljši čas. Svoj delež prispevajočistilke z uporabo okolju prijaznih čistil ter kuhinja s skrbnim načrtovanje zdrave prehrane in čim manj odvečne embalaže. Tudi rezultati ne izostanejo in smo nanje zelo ponosni, saj smo skupno v letošnjem letu zbrali 97.369 kg starega papirja, kar je za 460 učencev izjemna številka. Največ med vsemi sodelujočimi šolami v akciji Komunalnega podjetja smo zbrali starih baterij, v zbranih kovinskih zamaških pa smo zasedli drugo mesto. Naša naloga v naslednjem letu je, da se tudi formalno pridružimo EKO šolam. ŠPORTNA DEJAVNOST: mentorji: Katarina Andlovic Kolar, Lado Pahor, Tomi Tufegdžič, Manja Razoršek, različni zunanji sodelavci. Čeprav ima naša šola slabe pogoje za delo na športnem področju, saj že 20 let čakamo na primerne zunanje športne površine, športno dvorano pa bi bilo potrebno temeljito obnoviti, dosegamo na tem področju izjemne rezultate. In ne le med posamezniki ampak tudi ekipno. To nam dokazuje, da se nam že več let sistematičnega in intenzivnega dela vseh skupaj, še posebej pa ožji skupin špornih učiteljev in izjemen posluh staršev naših učencev, končno obrestuje. Dosežki so naslednji: Navijaška skupina ŽABICE Št sodelujočih učencev:25 Vodja: Katarina Andlovic Kolar Pomočniki: Marko Sabol, Mojca Bašič, Nevenka Roječ, Mili Gerbec Št. treningov: skupno 244 PU letno TEKMOVANJA v šol. 1. 2000/2001 Datum Naslov Uvrstitev 11.11. Odprto prvenstvo Slovenije, Maribor 1. mesto 9. 12. Novoletni cheerleading, Ljubljana 1. mesto 3.2. Odprto prvenstvo Slovenije , Ljubljana 1. mesto 17.3. Območno tekmovanje v ŠKL, Šentjur V polfinale 31. 3. Medobmočno tekm. v ŠKL, Jesenice V finale 18.4. Finale ŠKL, Celje 2. mesto 15. 5. Območno srečanje plesnih skupin, Vrhnika 20. 5. Odprto prvenstvo Slovenije, Ljubljana 1. mesto 8. 6. Medobmočno srečanje plesnih skupin, Horjul NASTOPI v šol. 1. 2000/2001 Datum Naslov Vse tekme v Šolski košarkarski ligi 29. 5. Dan košarke v Domžalah 2. 6. Voda za vse, Vevče 15. 6. Plesno-akrobatska revija OŠ Log-Dragomer 16. 6. Argonavtski dnevi, Vrhnika Plesna skupina ŽABICE Št. sodelujočih učenk: 14 Vodja: Katarina Andlovic Kolar Trener: Manja Razoršek Pomočniki: Mojca Bašič, Nevenka Roječ, Mili Gerbec Št. ur treningov: 172 PU v šol. 1. 2000/2001 TEKMOVANJA v šol. 1. 2000/2001 Datum Naslov 17. 3. Območno tekmovanje ŠKL, Šentjur 31. 3. Medobmočno tekm. ŠKL, Jesenice 15. 5. Območno srečanje plesnih skupin, Vrhnika NASTOPI v šol. 1. 2000/2001 Datum Naslov Vse tekme ŠKL 25. 4. Za starše učencev 3. a razreda 29. 5. Dan košarke v Domžalah 15. 6. Plesno-akrobatska revija, OŠ Log-Dragomer 16. 6. Argonavtski sejem, Vrhnika Plesno-navijaška skupina ŽABICE PRIPRAVNICE Št. sodelujočih učenk: 18 Vodja: Katarina Andlovic Kolar Pomočniki: Barbara Bergojev, Mojca Bašič, Nevenka Roječ Št. treningov: skupno 120 PU v šol. 1. 2000/2001 TEKMOVANJA v šol. 1. 2000/2001 Datum 15. 5. Območno srečanje plesnih skupin, Vrhnika 8. 6. Medobmočno srečanje plesnih skupin, Horjul NASTOPI v šol. L 2000/2001 Datum Vse tekme Šolske košarkaške lige Junij Za starše učencev 2. b razreda 15. 6. Plesno-akrobatska revija, OŠ Log-Dragomer 16.6. Argonavtski sejem, Vrhnika Gimnastika Št sodelujočih učencev: 30 (3 skupine) Vodja: Katarina Andlovic Kolar Trener: Barbara Bergojev Št. treningov: skupno 120 PU letno Udeležili so se dveh tekmovanj in sicer: 21. 3. na OŠ Riharda Jakopiča v Ljubljani in 14. 4. na Odprtem prvenstvu Šiške za cicibane. Nastop so imeli 15. 6. na Plesno-akrobatski reviji na OŠ Log- Dragomer. Športna ritmična gimnastika Št sodelujočih učenk: 10 Trener: Bina Turk, zunanja sodelavka Št ur treningov: skupno 50 PU letno Udeležile so se območnega tekmovanja v športni ritmični gimnastiki na OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki v aprilu ter medobmočnega srečanja v Naklem v maju 2001. Atletika Št vključenih učencev: redno 16, občasno 46 Vodja: Katarina Andlovic Kolar Trener: Alenka Pirnat, zunanja sodelavka Št ur treningov: 60 5. maj 2001: 47 učencev se je udeležilo Dnevnikovega šolskega ekipnega krosa v Šmartnem pri Litiji. Dosegli smo 42. mesto med ekipami. 31. maja 2001: 32 učencev se je udeležilo v različnih disciplinah območnega tekmovanja v Ljubljani in posamezno ter ekipno doseglo spodbudne rezultate. Ob njih pa je izredno pomembna tudi izkušnja, ki jo bo vsak posameznik na upajmo našem novem športnem igrišču v naslednjem šolskem letu s pridom I uporabil. 5. 6. 2001: 12 učencev se je udeležilo Notranjskega atletskega troboja za mlajše kategorije in med šestimi sodelujočimi šolami ekipno dosegli PRVO mesto, posamezno pa so se najbolje odrezali: Marko Marinko s 1. mestom pri dečkih iz 4. r Nejc Bašič s 5, mestom pri dečkih iz 4. r I Tjaša Herič z 2, mestom pri deklicah iz 4. r I Blaž Grjol z 2. mestom pri dečkih iz 3. r Kljub temu da nimamo atletskega stadiona, smo 13. in 14. junija 2001 organizirali za učence razredne stopnje atletski I športni dan na stadionu v I Tivoliju v Ljubljani. Celotno dejavnost je vodila mag. Športne vzgoje Katarina Andlovic Kolar ob pomoči vseh razrednih učiteljic. Izpeljale so vse atletske discipline po vseh pravilih pravega tekmovanja. Učenci so bili navdušeni, zagnani, dosegali odlične rezultate in komaj že čakamo na naš atletski stadion, da nam ne bo potrebno vedno iskati prostor zdaj na enem zdaj na drugem stdionu v bljižni ali daljni okolici šole. Pa še stroške si bomo prihranili. Odbojka dekleta Št. sodelujočih učenk: 20 Trener: Matjaž Grjol, zunanji sodelavec Št. ur treningov:skupno 80 PU Udeležile so se medobčinskega prvenstva v aprilu in dosegle 3. mesto. Na šoli je bilo organizirano medrazredno tekmovanje v odbojki za dekleta pod mentorstvom učiteljev športne vzgoje. Med ekipamio od 5. do 8. razreda je zmagala ekipa 8.a razreda, sicer so pa vedno igrali do zmagovalca po razredih. Košarka Vodja: Lado Pahor in Drago Klemenčič Št. vključenih učencev: 16 uč. Iz 7. in 8. r: 14 uč. Iz 5. in 6. r Št. ur treningov: 1. skupina 90 PU ur; 2. skupina 120 PU ur Prva skupina se je intenzivno pripravljala na tekme v Šolski košarkaški ligi. Vanjo smo vključeni že 6. leto. Uvrščeni smo Ljubljansko skupino šol. Vse ekipe odigreajo med samo 5 tekem. Najboljša nadaljuje tekmovanje dalje. Druga skupina spoznava osnovne veščine košarke, nadgrajuje spretnosti in se pripravlja na vstop v skupino, ki lahko igra v ŠKL. Med šolskim letom odigrajo prijateljske tekme z različnimi ekipami sosednjih šol. Lokostrelstvo Dva naša učenca se ukvarjata v Športnem društvu Dragomer z lokistrelstvom. Del treningov jim omogoča tudi naša šola. Na tekmovanjih sta zelo uspešna, saj sta 17. marca na tekmovanju osnovnih in srednjih šol v Postojni dosegla v skupini dečki 5-6 drugo mesto Krisjan Oblak in 3. mesto David Belava. 10. maja sta se udeležila zopet v Postojni Notranjskega prvenstva v lokostrelstvu v svojem slogu in osvojila 1. mesto Kristjan Oblak ter 2. mesto David Belava. Karate Na naši šoli poteka tudi dejavnost, ki jo vodi Karate klub Vrhnika. V skupini je 12 učencev na različnih stopnjah obvladovanja veščin karateja. Srečujejo se 2-krat tedensko. Vključujejo se tudi v različna tekmovanja in posamezniki dosegajo že kar vrhunske rezultate za svojo starostno skupino. Plezalni krožek Korenjak Že tretje leto poteka na naši šoli plezalna dejavnost. Vodi jo g. Lorin Moeša s pomočnikom. Oblikovani sta dve skupini - glede na obvladane spretnosti in znanje. Ob tedenskih treningih se enkrat mesečno podajo v naravna plezališča, v mesecu juliju pa se zberejo na plezalnem taboru. Učenci so nad dejavnostjo izredno navdušeni. Plesna dejavnost Plesne vaje za osmošolce vodi na naši šoli plesna šola Urška iz Ljubljane. Učenci se naučijo osnovne standardne in latinskoameriške plese ter se pripravijo na valeto. Vse športne dejavnosti na naši šoli so združene v Šolsko športno društvo. Društvo je ustanovljeno dobro leto dni, njegov predsednik pa je g. Simon Strgar. Navedene podatke sem zbrala ob pomoči različnih strokovnih sodelavcev in povezala v celoto ob koncu šolskega leta 2000/2001. Morda je še kakšen datum izpadel, a upam, da je glavnina zapisana. Vsem učencem in sodelavcem se zahvaljujem za tako ustvarjalno šolsko leto z željo, da s takšnim delom nadaljujemo. Prijetne in sproščene počitnice. Karolina Keglevič, ravnateljica Kmečka hiša pripoveduje Sama tu stojim, gledam, kako čas beži. Čakam in čakam, da spet bo nekdo pogledal to kmečko hiško bo lepo. Nihče več zame ne skrbi, kar naenkrat so vsi odšli. Sonce zame je zašlo, polje je neobdelano. Zda samo praznina je ostala, od slej vse dni bom žalovala. Sandra Mole 7. c Osnovna šola dr. Ivana KoroŠ€a Borovnka MLADI TEHNIKI Mladi tehniki smo letos sodelovali v štirih disciplinah: ploščati zmaji, škatlasti zmaji, konstruiranje s Fischer zbirko in konstruiranje z Lego Dacta. Učenci so pridno delali in obiskovali modelarske krožke. Po zaključenih šolskih tekmovanjih so nas zelo uspešno zastopali na področnem tekmovanju v maju na Vrhniki naslednji učenci (navedeni so dosežki s področnega tekmovanja): ploščati zmaji: L Jan Petrovčič 2. Milka Suhadolnik 3. Blaž Meden škatlasti zmaji: 1. Matjaž Hren 2. RokVVallner Fischer: 1. Rok Šmon Lego: 1. Nejc Debevec Prva dva učenca iz vsake kategorije sta se udeležila državnega tekmovanja 2. junija v Murski Soboti. Rok Šmon je dosegel 3. mesto, Nejc Debevec pa 2. Jan, Milka, Rok in Matjaž so uspešno spuščali zmaje in se uvrstili med 4. in 8. mestom. Čestitamo ! Mentorici: Sonja Pristavec, Jožica Mekinda LOGIKA IN RAZVEDRILNA MATEMATIKA 2000/01 Logiko je obiskovalo 22 učencev v dveh skupinah (5., 6. razred in 7., 8. razred). 22.10. smo izvedli šolsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 68 učencev. Priznanja so dosegli: 5.razred Teja Pristavec, Katarina Drašler, Gašper Čerin, Marko Čepon 6. razred Urša Pavlovčič, Tina Švigelj, Marjetka Pire, Špela Pristavec 7. razred Anamarija Košir, Matevž Šivic, Meta Švigelj, Luka Repar, Boštjan Pervinšek 8.razred Polona Janežič, David Hrovatin, Matej Jenko, Tatjana Čepon, Matej Hrovat Najboljša dva iz vsakega razreda sta sodelovala na področnem tekmovanju 14.10. na OŠ Log Dragomer, kjer so se zbrali najboljši logiki iz 12 šol. Teja Pristavec je dosegla priznanje, ostali tekmovalci so se razvrstili med 5. in 16. mestom. V vsaki kategoriji je sodelovala 23 učencev. Vsem učencem čestitamo, v jeseni pa začnemo z novim krogom tekmovanj. Vabljeni. Mentorica: Sonja Pristavec VEGOVA TEKMOVANJA Šolsko tekmovanje za bronasto Vegovo priznanje smo izvedli 15.3.2001. Sodelovalo je 76 mladih matematikov. Priznanja so dosegli: 5. razred Katja Bolarič, Alja Drole, Teja Pristavec, Katarina Drašler, Andrej Jurček, Ciril Trček, Kaja Medle 6. razred Špela Mevec, Urša Pavlovčič, Barbara Jenko, Maja Čepon, Tina Švigelj, Kaja Vidic 7. razred Miha Kokalj, Matevž Šivic, Luka Repar, Boštjan Pervinšek, Tilen Šučur, Anamarija Košir, Tanja Ostič 8.razred David Hrovatin, Jernej Palčič, Matej Jenko, Rok Šmon, Polona Janežič, Matej Hrovat Šestošolci, sedmošolci in osmošolci so sodelovali na področnem tekmovanju za srebrno Vegovo priznanje 21. aprila 2001 na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Tu je Urša Pavlovčič dosegla prvo mesto in priznanje. Vsem učencem čestitamo za pogumno reševanje težkih nalog. Še vnaprej jim želimo veliko uspeha. Sonja Pristavec POROČILO KROŽKA ROČNIH SPRETNOSTI Kraj izvajanja: OŠ dr. Ivana Korošca, Borovnica Mentorica: Dajana Jovanovič Število udeležencev: 26 Šolsko leto: 2000/2001 Krožek ročnih spretnosti je v šolskem letu 2000/2001 obiskovalo 26 učencev, in sicer 6 učencev 3.a, 18 učencev 3.b ter 1 učenka 2.b razreda. V tekočem letu so učenci ročnih spretnosti pogumno sprejemali večje in manjše izzive, saj so se nemalokrat srečevali z novostmi, ki jim do tedaj niso bila znane. V času božično-novoletnih praznikov so učenci pridno, marljivo in zagnano izdelovali voščilnice ter božične okraske, saj so z njimi razveselili prav vsakega delavca naše šole in tudi svoje najbližje. Ko pa se je približeval mesec marec, so učenci zopet razveseljevali svoje starše, zlasti mamice. Zanje so izdelovali unikatne vaze. Le-te pa smo si lahko ogledali tudi v šolskem večnamenskem prostoru, v vitrini. Naše delo in prizadevanja pa se tu še niso končala. Ob zaključku šolskega leta so naši najmlajši s svojimi glinenimi izdelki sodelovali tudi na razstavi 8.a Razredničarka: Jožica Mekinda Hiti Ajanovič Emina Božič Nastasja Brezovar Marko Čepon Tatjana Debevec Jernej Drašler Marko Dujič Dragan Gačič Suzana Grom Violeta Hren Matjaž Hrovat Matej Janežič Polona Jevnikar Špela Jurišič Marjan Kržič Damijan Markovič Radojka Martinšek Simona Medle Urša Nemec Boris Skubic Andreja Šraj Uroš Tovornik Nataša WallnerRok Zalar Simona 8,b Razredničarka: Nataša Lipovšek Hrga Božičevič Nikotina Brancelj Metka Debevec Nina Hrovatin David Janežič Tina Jenko Matej Korošec Tina Kulundžič Mihaela Mavsar Klemen Molk Sabina Možek Nejc Munda Jan Obreza Lea Palčič Jernej Pavlovčič Urban Pelko Sandra Peševski Zoran Petrovčič Tjaša Pirjevec Aleš Pirjevec Tadej Skvarča Andraž Suhadolnik Jakob Škrbec Monika Šmon Rok skupaj z učenci predmetne stopnje. Tokrat so se predstavili kot kreativni in domiselni likovniki. Delo samega krožka je navadno potekalo ob petkih 2 krat mesečno, in sicer vsakih 14 dni po 2 šolski uri skupaj. Po potrebi pa tudi večkrat. Poročilo sem zapisala in pripravila mentorica ročnih 8pretnosti:DajanaJovanovič. FAKULTATIVNI POUK NEMŠKEGA JEZIKA Tudi v tem šolskem letu je bil na šoli fakultativni pouk nemškega jezika v dveh skupinah. Začetniška in nadaljevalna. Potekal je dvakrat tedensko po eno šolsko uro. Urnik je bil sestavljen po njihovi želji. Večina je redno prihajala k uram. Obe skupini sta sodelovali v mesecu decembru na kulturnem dnevu šole, ki je bil posvečen 200-letnici Prešernovega rojstva. 34 petošolcev, šestošolcev in sedmošolcev je ure nemščine obiskovalo prvo leto. Naučili so se nekaj osnov nemškega jezika. Večina je bila pridna in delavna. Na to kažejo lepe ocene. Ker skupina na koncu šolskega leta ni želela imeti ure nemščine pred starši, da bi jim pokazala svoje znanje, le-te ni bilo. Kar 15 učencev je tri leta obiskovalo fakultativni pouk. To so bili: S.a TATJANA ČEPON ŠPELA JEVNIKAR RADA MARKOVIČ URŠA MEDLE ROK VVALLNER 7.b ANAMARIJA KOŠIR LUKA REPAR MATEVŽ ŠIVIC TILEN ŠUČUR PETJA TELBAN S.b NINA DEBEVEC MATEJ JENKO TINA KOROŠEC URBAN PAVLOVČIČ JERNEJ PALČIČ 12. junija so starše povabili na srečanje, kjer so pokazali del svojega znanja. Vsakdo je pripravil besedilo v nemškem jeziku in se z njim predstavil. Nastop so popestrili s pesmicami, dialogom in šaljivkami. Starše so presenetili s časopisom UNSERE ZEITUNG (Naš časopis). To je prvi časopis v nemškem jeziku na šoli. In kako je nastajal ? V popoldanskem času so učenci ob pomoči Slovensko nemškega slovarja sestavljali prispevke. Pomagala jim je mentorica. Bili so pridni in vztrajni. Vabilu na prireditev sta se poleg staršev odzvala tudi gospa ravnateljica in gospod župan, ki je skupino pohvalil in ji svetoval, naj se še naprej uči tujih jezikov. Na srečanju so izrekli tudi zahvale. Gospe ravnateljici, gospodu županu in mentorici. Med 15 učenci, ki so tri leta vztrajali pri urah nemščine, je bilo kar 10 osmošolcev, kar je pohvale vredno. V spomin na fakultativni pouk so od mentorice prejeli drobno knjižico z naslovom 1000 najpogostejših fraz v nemščini - s posvetilom. WAHREND DER PAUSE Alle Schiiler vvarten kaum auf die Pause Zuerst essen wir einen Imbift. Am liebsten essen wir belegte Brotchen und trinken Apfelsaft. In der Kiiche sorgen, dass uns das Essen gut schmeckt. In der Pause machen wir verschiedene Sachen. Einige Schiiler vviederholen den Unterrichtstoff fiir die nachste Stunde, die anderen schreiben die Hausaufgaben ab oder rennen hin und her. Die Madchen sprechen oft iiber die Mode, die Jungen iiber den Šport. Als es klingelt, gehen wir vieder in die Klasse. Wahrend den Pausen, ist jeden Tag sehr lebhaft. Tatjana Čepon, 8a. prevod MED ODMOROM Vsi učenci komaj čakamo na odmor. Najprej malicamo, najrajši jemo obložene kruhke in pijemo jabolčni sok. V kuhinji skrbijo, da nam jed dobro tekne. Med odmorom počnemo različne stvari. Nekateri ponavljajo snov za naslednjo uro, drugi prepisujejo domače naloge ali pa tekajo sem in tja. Deklice se večkrat pogovarjajo o modi, fantje pa o športu. Ko zazvoni zvonec, se razidemo v razrede. Med odmori je vsak dan zelo živahno. Mentorica (zunanja sodelavka): Dragica Anastasov BOROVNIŠKI ATLETI ZOPET V VRHU Tudi v letošnjem šolskem letu smo pri atletskem krožku pridno vadili in to 2-3x na teden pod vodstvom prof. K. Stojanoviča, nekateri pa so 2x tedensko odšli še na vadbo v Ljubljano (ŽAK) in tam vadili pod vodstvom S. Mihajloviča, ki pa je v šoli 2x tedensko skrbel tudi za mlajše selekcije. Seveda je bil ves naš trud poplačan, saj smo se tudi v letošnjem šolskem letu udeležili vseh pomembnih tekmovanj (več kot 10), ki zadevajo osnovnošolsko atletiko in dosegali odlične rezultate, med njimi tudi nekaj naslovov državnega prvaka. Že na začetku šolskega leta smo se udeležili področnega ekipnega tekmovanja v Postojni ter pri deklicah osvojili 3. mesto, pri dečkih pa zmagali in se uvrstili na finale v Maribor, kjer pa smo osvojili 9. mesto. Glede na to, da na tekmovanju sodeluje več kot 150 šol, pomenijo velik uspeh. V jesenskem delu smo se udeležili tudi državnega prvenstva v krosu- Kros Dela v Velenju in skupno osvojili 12. mesto, pri letnikih 1986 pa sta Urban Pavlovčič (5. mesto) in David Hrovatin (6. mesto) skupno osvojila 2. mesto, odlična 3. pa je bila tudi Barbara Jenko. Teden dni pozneje, pa smo na državnem prvenstvu v cestnih tekih v Brežicah sicupno osvojili 5. mesto in nekaj zelo dobrih uvrstitev med 10. Po dolgih zimskih pripravah smo spomladi nastopili še bolje in , postali prvaki v prvenstvu osnovnih šol v štafetnem teku v Tržiču, skupaj z dekleti (Barbara Jenko, Maja Čepon in Urša Pavlovčič) pa osvojili 2 mesto. V isti zasedbi ( Matej Jenko, Urban Pavlovčič in David Hrovatin) pa smo zmagali tudi na Teku trojk po ljubljanskih ulicah. Seveda smo se udeležili tudi Državnega šolskega prvenstva v krosu-Kros Dnevnika v Šmartnem pri Litiji in tam dosegli ekipno 9. mesto, pri dečkih letnik 1986 (Matej Jenko in David Hrovatin) skupno 2. mesto in nekaj dobrih posamičnih rezultatov. Na koncu maja smo odšli še v Postojno na kvalifikacije APS in dosegli nekaj odličnih uvrstitev ter se s sedmimi atleti uvrstili na finalno tekmovanje v Novo Gorico. Tam je Urban Pavlovčič osvojil 2. mesto v teku na 300 m, Barbara Jenko je bila na 1000 m osma, na isti razdalji je bil David Hrovatin 11., 12. pa je bila štafeta (B. Pervinšek, R. Šmon, R. Wallner in U. Pavlovčič), ter 16. Jošt Žerjav v skoku v daljavo. Žal, večina dobrih atletov odhaja v srednjo šolo, vendar pa za njimi že čakajo mladi nadebudni atleti, ki že pridno vadijo in bodo že prav kmalu dosegali podobne ali pa celo boljše rezultate. To so dokazali na Atletskem trobojčku, ki ga vsako leto prirejamo v Borovnici in se ga udeležuje čedalje več šol. Seveda pa vsako leto organiziramo tudi atletski tabor v Kranjski Gori, kjer širimo atletsko znanje in sposobnosti. Vsako leto se ga udeleži več otrok, tako nas je bilo v začetku maja tam kar 25. Glede na to, da je v osnovnošolski atletiki vsako leto močnejša konkurenca, znanje in sposobnosti atletov pa čedalje višje, menim, da so nekatera atletska šolska tekmovanja postala najbolj kvalitetne prireditve v šolskem športu, saj nikjer ne najdeš na enem mestu toliko otrok, s tako visoko razvitimi motoričnimi sposobnostmi. Zato smo zelo veseli in ponosni, da so tudi učenci naše šole del tega in da dosegajo tako dobre rezultate saj smo med manjšimi šolami v Sloveniji. Rezultati so plod dobrega dela in zato se o prihodnost ni bati. Seveda pa ni naš cilj samo doseganje vrhunskih rezultatov, ampak predvsem navaditi otroka na šport, kot ena prvih in najpomembnejših porab prostega časa v nadaljnem življenju. (K.S.) NAJBOUŠA TEKAŠKA TROJKA V DRŽAVI Med borovniškimi osnovnošolci, ki nas zapuščajo, so tudi trije atleti, ki se lahko ponašajo z naslovom državnega prvaka v štafetnih tekih v Tržiču in Teku trojk po ljubljanskih ulicah. Že več let se na vseh državnih tekmovanjih v atletiki uvrščajo med deseterico najboljših, skupno pa so dosegali druga mesta (upoštevata se dva najboljša tekača). Vsa ta leta zaostajajo le za domžalskima atletoma. Toda letos so končno dokazali, da kot trojka nimajo konkurence v državi. To trojko pa sestavljajo: Matej Jenko in Urban Pavlovčič, ki se z atletiko ukvarjata že 4 leta in David Hrovatin, ki se nam občasno pridruži pri atletskih treningih, drugače pa je odličen plavalec. Urban pa je pred kratkim osvojil tudi srebrno medaljo na finalu APS na 300 m. Upajmo, da se bodo še naprej ukvarjali s športom in bili tudi v življenju tako uspešni. ( K. S. ) VIVARISTIČNl KROŽEK Na naši šoli lahko učenci od 6. do 8. razreda obiskujejo vivaristični krožek, ki ga vodi Aleksander Habič, obiskuje ga 12 učencev. Najprej smo se zaradi velikega števila delili v dve skupini, kasneje pa smo bili vsi skupaj. Delo je zabavno in poučno hkrati. Pri krožku smo se v času velikonočnih praznikov učili izdelovati ikebane. Vsak je prinesel nekaj cvetja in izdelki so se nam kar posrečili. Nekatere ikebane so bile razstavljene v biološki učilnici. Poleg rastlin imamo tudi nekaj živali, kot so želve, skakači in podobno. Ljubitelji rastlin in živali upamo, da bo ta krožek deloval tudi v prihodnje. Kaja Vidic, Špela Pristavec PESEM RADOST DAJE, PESEM DRUŽI NAS Lani je na naši šoli pričel delovati mladinski pevski zbor, ki si je nadel ime "Ribice". Najprej se nas je vključilo le 20 (deklet), letos pa nas je že več kot 40 (tudi dva fanta). Zborovodkinja Kristina Smrke nas je k vajam pritegnila s prijetnimi melodijami, vedno nas je znala tudi nasmejati. Tako smo s še večjim veseljem hodile na vaje in skupno zavzeto delo je obrodilo kar lepe sadove. To vedo vsi tisti, ki so nas poslušali na različnih nastopih. Nam pa je najbolj ostal v spominu koncert, ki smo ga priredili za naše sošolce in sošolke. Ja, trema je bila res velika, a je bil končni aplavz še večji. Na koncertih nas vedno spremlja pianistka Vita Mekinda, peli smo tudi ob spremljavah kitare, bas kitare in godalnega kvarteta. Pojemo predvsem dvoglasne pesmi, letos pa smo se preizkusili tudi v triglasju. Osmošolke zdaj zbor zapuščamo, a smo prepričane, da bodo naše mesto hitro zapolnili novi glasovi. Na naslednjem koncertu MPZ "Ribice" pa nas gotovo najdete med poslušalci. Učenke S.a: Špela, Tatjana in Polona Odločitev za jezik - to je bila tema letošnjega tekmovanja iz znanja materinščine za Cankarjevo priznanje. Tri mesece se je deset učencev ukvarjalo z Geniji v kratkih hlačah, se urili v novinarskih žanrih in februarja na šolskem tekmovanj dokazali svoje znanje. Zmagovalci so vsi, ne glede na to, da so tista najžlahtnejša priznanja rezervirana le za najboljše med najboljšimi. Moj jezik, tvoj jezik, materni jezik - kdor ga ljubi, se zave njegovega pomena. Ti osmošolci prav gotovo občutijo lepoto slovenske besede. Tekmovali so: Nastja Božič, Tatjana Čepon, Violeta Grom, Polona Janežič, Tina Korošec, Urša Medle, Simona Martinšek, Rada Markovič, Rok Šmon in Nataša Tovornik. Bronasta priznanja so si prislužili: Tatjana Čepon, Nastja Božič, Tina Korošec, Polona Janežič, Urša Medle in Simona Martinšek. Srebrno priznanje pa še Nastja Božič. Najžlahtnejše - zlato priznanje pa je prejela TATJANA ČEPON. Vsem tekmovalcem želim, da bi še dolgo spoznavali lepoto slovenske besede. Mentorica: Metka Pristavec Repar POROČILO VESELE ŠOLE V letošnjem šolskem letu so v znanju Vesele šole Pila in Pila plus tekmovali učenci 3., 4., 5., 6., 7. in 8. razredov. Ravni tekmovanja so: - razredna tekmovanja, - tekmovanja II. stopnje, - državno tekmovanje. Na začetku šolskega leta se je prijavilo na tekmovanje 26 učencev. Razrednega tekmovanja se jih je udeležilo 22. Na razrednem tekmovanju so se najbolje odrezali tretješolci. Kar trije so dosegli vse možne točke. Tekmovanja 11. stopnje so se udeležili učenci iz 28 in več točkami. Državnega tekmovanja v soboto, 12. maja na OŠ Logatec so se udeležili štirje učenci: Tilen Golob iz 3.r., Karmen Kovač iz 4. razreda, Katarina Drašler iz 5.r in Tatjana Čepon iz 8. razreda. Vsem tekmovalcem čestitamo. Mentorica: Polona Verbič Iz uredništva Novinarskega krožka OŠ dr. Ivana Korošca, Borovnica Mentorica n. krožka: Viktorija Jereb EVROBUS V BOROVNICI Borovnica, 4. junija - Kot že veliko krajev po Sloveniji je tudi Borovnico obiskal evrobus in v ponedeljek dopoldan krasil dvorišče naše šole. Evrobus je potujoča knjižnica in informacijsko središče, ki po Sloveniji »prevaža« informacije o slovenskem vključevanju v Evropsko unijo. Gre za zelo preprosto in temeljito obveščanje slovenske javnosti o prednostih in slabostih priključitve Slovenije EU, ki ga vodi Urad vlade za informiranje z namenom, da čim širšemu krogu ljudi omogoči, da se bodo na referendumu, na katerem se bomo odločali, ali bo Slovenija vstopila v EU ali ne, pravilno opredelili. Učenci predmetne stopnje, ki so evrobus smeli obiskati, so izvedeli veliko novega o EU, njenih članicah in njihovem delu ter možnostih, ki bi jih s priključitvijo EU dobila tudi naša država. Večina učencev je sklepala, da jih bo modri avtobus, posejan z zlatorumenimi zvezdicami, popeljal po okolici, vendar so se zmotili. Ko so stopili v evrobus, so se posedli po udobnih sedežih in prisluhnili kratkemu predavanju o EU. Izvedeli so, da ima EU že petnajst držav članic, za članstvo pa se trenutno poleg Slovenije poteguje še dvanajst držav. Bistvene prednosti za države, ki so članice EU, so naslednje: države so brez nadzora notranjih mej in vsi državljani lahko prosto potujejo iz ene države članice v drugo, države EU imajo skupen gospodarski trg in tako omogočeno prostotrgovinsko poslovanje, skupna pa jim je tudi denarna valuta, imenovana evro ... Učenci so se potem preizkusili tudi v kvizu, pri katerem so odgovarjali na vprašanja, povezana z EU, še prej pa so v angleščini klepetali s francoskim novinarjem, ki je bil eden izmed gostiteljev na evrohusu. Polni novih informacij so tako zapustili evrobus. Zdaj so tudi učenci pripravljeni zajadrati v Evropo ... Novinarski krožek Mentorica: Viktorija Jereb ŠPORT Medrazredno tekmovanje v nogometu 7. a - 7. b Borovnica, maja - Že dolga leta na naši šoli igrajo nogomet med različnimi razredi in oddelki. Tako sta se tudi letošnje šolsko leto pomerila oddelka sedmih razredov, 7. a in 7. b. Učenci so tekmovali na šolskem igrišču. Igrali so dve tekmi. Najprej so tesno zmagali »bejevci« s pet proti štiri. Sledila je povratna tekma, na kateri so slavili »ajevci«. Zmagali so prepričljivo, s kar sedem proti ena. Po pravilih bi morali zmagati »ajevci«, saj v golih vodijo kar 11: 6, a so se dogovorili, da bodo igrali še eno tekmo, ki bo odločala o zmagovalcu. Novinar: Matevž Šivic ATLETSKO REGIJSKO TEKMOVANJE OSNOVNIH ŠOL Troboj v Borovnici Borovnica, 7. junija - Na šolskem igrišču v Borovnici so se v troboju pomerili dečki in deklice tretjih in četrtih razredov šestih osnovnih šol ljubljanske regije. Na tekmovanje se je uvrstilo šest najboljših iz Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica, saj so učenci osvojili dve prvi mesti, eno drugo mesto in tri tretja mesta. Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili v skoku v daljino, metu žogice in teku na 500 metrov. Vsi, še posebno pa Borovničani, so se odrezali odlično, o čemer pričajo tudi sledeči rezultati: Ime in priimek šola točke 3. razred, deklice Ajda Pristavec OŠ dr. Ivana Korošca 1. mesto 1447 Neža Gabrovšek OŠ Martina Slomška 2. mesto 1345 Anja Pire OŠ dr. Ivana Korošca 3. mesto 1312 Marinka Kržič OŠ dr. Ivana Korošca 4. mesto 1298 Maja Potočar OŠ dr. Ivana Korošca 5. mesto 1287 3. razred, dečki Anže Rode OŠ Martina Slomška 1. mesto 1435 Blaž Grjol OŠ Log - Dragomer 2. mesto 1432 Renato Jovičič OŠ dr. Ivana Korošca 3. mesto 1395 Tomaž Luštrek OŠ Rovte 4. mesto 1392 Tadej Turšič OŠ dr. Ivana Korošca 5. mesto 1355 4. razred, deklice Špela Hrovatin OŠ dr. Ivana Korošca 1. mesto 1625 Tjaša Herič OŠ Log - Dragomer 2. mesto 1533 Tanja Malovrh OŠ Martina Slomška 3. mesto 1532 Taja Žižek OŠ Rovte 4. mesto 1481 Anja Bizjak OŠ dr. Ivana Korošca 5. mesto 1452 4. razred, dečki Marko Marinko OŠ Log - Dragomer 1. mesto 1886 Robi Stražišar OŠ dr. Ivana Korošca 2.mesto 1744 Luka Časar OŠ dr. Ivana Korošca 3. mesto 1700 Vid Gantar OŠ dr. Ivana Korošca 4. mesto 1681 Nejc Bašič OŠ dr. Ivana Korošca 5.mesto 1606 TADEJ BIZJAK Na planincah luštno biti Tudi v šolskem letu 2000/2001 je na borovniški osnovni šoli deloval planinski krožek. Planirali smo sicer veliko pohodov, a smo jih zaradi različnih vzrokov realizirali le nekaj. Krožek so obiskovali učenci od 1. do 8. razreda. Septembra smo se povzpeli do planine Korošica nad Ljubeljem, oktobra smo se skupaj s planinci iz Križ odpravili na Vogar in do Planine Jezero. Novembra smo se udeležili tradicionalnega pohoda od Litije do Čateža. Nato smo naredili kratek predah in se šele januarja spet podali na krajši izlet na Janče. Takrat smo se pridružili mladim planincem z vrhniških šol. Marca nam je slabo vreme prekrižalo načrte. Tako nismo opravili pohoda od Višnje Gore do Muljave, odpovedan pa je bil tudi pohod na Snežnik. 1. aprila pa smo se zapeljali na Primorsko in se povzpeli od izvira reke Hubelj mimo Otliškega naravnega okna do Sinjega vrha. Šolsko leto bomo zaključili s 5 dnevnim planinskim taborom na Vršiču. Povzpeli se bomo na Prisojnik, Malo Mojstrovko, Robičje ter Zadnjiški ozebnik, ogledali si bomo izvir reke Soče. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno. Mladi planinci pa so se udeležili tudi tekmovanja Mladina in gore ter v republiškem merilu dosegli 20. mesto. Za našo šolo (ekipo Coklarji) so sodelovale Nastja Božič, Simona Martinšek in Urša Pavlovčič. Predelati so morale snov planinske šole in temo o Braslovških planinah. Čestitam jim ! Vabim vas, da se nam v naslednjem šolskem letu pridružite! Smo vesela družba ! Mentorica Alenka Petkovšek Kdor poje, slabo ne misli Pevska dejavnost na borovniški osnovni šoli je ponovno zaživela. V otroškem pevskem zboru so sodelovali učenci od 1. do 4. razreda. Mladi pevci so se dobivali na vajah vsak torek 5. šolsko uro in osvojili veliko novih pesmic (tako ljudskih kot umetnih). Sprva jih je bilo kar 75, navdušenje pa je kmalu minilo. Na zaključnem koncertu v začetku junija jih je nastopilo še zmeraj veliko - na odru je prepevalo 60 mladih grl. Da so izgledali bolj "šik", jim je mentorica izdelala priponke (ptičke). Prvič pa so se predstavili v prvem tednu februarja, ko smo obeležili kulturni praznik. Sodelovali so na območni reviji šolskih pevskih zborov, ki je že po tradiciji v Borovnici. Svoj program so korektno izvedli. Pohvaljeni so bili, ker so izbrali za nastop ljudsko pesem, kar je že bolj redkost za naše zborčke. Nastopili so tudi pred svojimi sošolci in z zborom Ribice pripravili kulturni dan. Po vsakem nastopu pa so najbolj veseli sladoleda in pohvale s strani ravnateljice. To je velika vzpodbuda njim in mentorici za nadaljnje delo. Hvala Kristini Smrke za spremljavo na klavirju, mladima solistkama Klari in Ani za popestritev programa. ODDIH V NARAVI - PEKEL PRIJETEN IN PEKLENSKI Bliža se poletje in z njim vroče sonce. Ali si želite prostora za počitek in ohladitev? Za to potrebujete nekaj telesne vzdržljivosti in veliko dobre volje. Prvi kraj za vas je Pekel. Tam se lahko sprostite in uživate v hladni senci dreves ob šumu petih slapov. Ce pa ste bolj športne narave, pa jih lahko celo osvojite in si jih ogledate od blizu. Pot do slapov je zahtevna, zato potrebujete primerno obutev. Ob poti lahko v tej soteski opazite veliko lepih in zanimivih rastlin, med njimi tudi eno najznamenitejših - KRANJSKI JEGLIČ. Ta rastlina je zaščitena in je ne smemo trgati. Morda veste, kaj je v Peklu peklenskega? Soteska je mračna in polna skrivnosti, na pravi pekel pa še najbolj spominja Peklenski zob. Borovniški Pekel je torej prava izbira, da preprosto in hitro pobegnemo peklenski vročini, ki nas čaka v poletnih dneh ... Katarina Gabrovšek in Meta Švigelj Osnovna šola Horjul V letošnjem šolskem letu smo bili še prav posebej ponosni na uspehe, ki so jih dosegli naši učenci. Učenka Maruša Mole je dosegla prvo mesto na državnem tekmovanju iz znanja matematike. Pa tudi ostali učenci osmih razredov so dosegli nekaj zlatih, srebrnih in bronastih priznanj. Generacija, ki je v tem letu zapustila našo šolo, je bila nekaj posebnega, tako po prizadevnosti pri učenju, kakor tudi po vzornem vedenju, izstopali pa so tudi pri delu za skupnost učencev, zaradi tega so si vsi zaslužili posebno pohvalo. Ob začetku šolskega leta smo se razveselili nove pridobitve; vzpostavitve pogojev za delovanje računalniškega omrežja v šoli. Med letom pa so bili učenci najbolj veseli obnovitve šolskega ozvočenja, kar je omogočilo, da je spet zaživel šolski radio. Šolsko leto smo preživeli zelo aktivno, veliko je bilo učenja in obšolskih dejavnosti. Znanje so učenci pridobivali v šolskih klopeh, na zanimivih dnevih dejavnosti in naravoslovnih taborih. Tako so se učenci tretjega razreda udeležili naravoslovnega tabora v Kranjski Gori, učenci četrtega razreda šole v naravi v Pacugu, učenci šestega razreda naravoslovnega tabora na Javorniškem Rovtu nad Jesenicami, učenci sedmega razreda pa naravoslovnega tabora v Podstenah v Kočevskem pragozdu. Učenci drugega razreda so imeli enotedenski plavalni tečaj, učenci tretjega razreda pa kolesarski izpit. Izvedenih je bilo tudi več zanimivih ekskurzij. Učenci prvega in drugega razreda so izvajali športne dejavnosti zlatega sončka, tretjega in četrtega razreda pa bronastega in srebrnega Krpana. Velika večina učencev je programe osvojila v celoti. Učenci 2.a razreda so bili vključeni v slovenski projekt Medo, računalniško opismenjevanje v okviru Zavoda za odprto družbo Slovenije. Učenci so svoje znanje predstavili na dnevu odprtih vrat v novembru, ko je bil v šoli tudi razstavno prodajni sejem razredne stopnje, ter na nastopih za starše razredih, na šolskih proslavah ter z nastopi v Prosvetnem domu v Horjulu. Imeli smo dve likovni razstavi, ob slovenskem kulturnem prazniku razstavo slikarja Krištofa Zupeta, ki ima v šoli svojo galerijo, v juniju pa slikarsko razstavo likovnega pedagoga Branka Lipnika ob 20-letnici njegovega dela v osnovni šoli Horjul. Bralne značkarje pa je ob zaključku bralne značke obiskala pisateljica Kristina Brenkova, ki je bila navdušena nad tako velikim številom bralcem med učenci. V šolski knjižnici sta bili poleg rednih razstav novitet še knjižne razstave Moja najljubša knjiga, razstava ob Prešernovem dnevu, o Francetu Bevku in Kristini Brenkovi. Učenci so svojo ustvarjalnost razvijali tudi pri različnih krožkih, likovnem, lutkovnem, klekljarskem, pri ročnih delih, folklori, glasbenem krožku in pevskem zboru, ki je v letošnjem letu še posebno zaživel. Na likovnem področju so sodelovali na različnih razpisih in kolonijah: Viški likovni salonček, Petkovškova likovna kolonija na Vrhniki, Otroci odraslim podjetja Petrol, likovni krožek je sodeloval na razstavi stare obrti na Slovenskem v OŠ Dol pri Ljubljani, na razpisu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, na medobčinski grafični delavnici za učence na Vrhniki. Posebej pohvaljeni so bili učenci: Tina Zdešar iz 2. razreda, Jošt Marolt iz 4. razreda ter Eva Oblak, Maša Zupančič, Špela Žvokelj, Nina Leben in Sara Laznik iz 5. razreda. Lutkovni krožek je dobil priznanje za sodelovanje na medobčinskem srečanju lutkovnih skupin. Nastopali so ob novem letu v šoli in v vrtcu, dvakrat v knjižnici Prežihovega Voranca na Viču ter v Zavodu Janeza Levca v Ljubljani. V letošnjem letu smo imeli prvič krožek Vesele šole in Cici vesele šole. Od učencev, ki so ga obiskovali, sta na državnem tekmovanju dve učenki prejeli naziv državnega prvaka, šest pa diplomo za uvrstitev na regijsko tekmovanje. Pri Cici veseli šoli pa je tekmovalo 26 učencev; vsi so za to prejeli pohvalo. Klekljarski krožek je sodeloval na razstavi stare obrti na Slovenskem v OŠ Dol pri Ljubljani, ter v vseživljenskega učenja v Štangarskih Poljanah, skupaj z jezikoslovci. Pevski zbor je nastopal na šolskih proslavah ter krajevnih proslavah v Prosvetnem domu v Horjulu in na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Festivalni dvorani v Ljubljani. V tem letu je izšlo šolsko glasilo Iskrice, učenci 6. in 7. razreda pa so izdali glasila ob zaključkih naravoslovnih taborov v Javorniškem Rovtu in Podstenah, osmošolci pa so ob zaključku šolskega leta izdali glasilo Odhajamo, čas se izteka. Na športnem področju so bili učenci aktivni v krožku FIT Cluba, In line hokeja ter namiznega tenisa, najbolj uspešni pa so bili pri odbojki.Dečki so na medobčinskem nivoju tekmovali tudi v košarki in malem nogometu. 8.a RAZREDNIČARKA: JANEŽ MARIJA MAROLT TOMAŽ PIŠEK MIRAN PROSEN MIHA SEČNIK TOMAŽ ŠIBAV PRIMOŽ TRTNIKMIHA ČEPON IRENA DELALUT BLANKA JAZBAR MATEJA KOGOVŠEK ŠPELA MOLE MARUŠKA NOVAK NINA OBLAK TEJA PREBIL MAJA SIVKA PETRA TRČEK JANJA ZDEŠAR KLARA 8.b RAZREDNIČARKA: BURJA VLAD/SLAVA ČEPON ROBERT KERN GREGOR KLEPEC KLEMEN PIŠEK JANEZ PLESTENJAK MIHA SEČNIK SEBASTJAN ŠKRJANECSAMO VALENTINČIČ GREGA BUHNIKA BUH PETRA GABROVŠEK DARJA GABROVŠEK KLAVDIJA INTIHAR NEJA KOPRIVEC NATAŠA LONČAR ANDREJA NAGODE SABINA ŠABJAN ALENKA Veliko učencev je bilo vključenih v oddelek glasbene šole Vrhnika v naši šoli, glasbene šole CiU-e, udeleževali so se plesnih vaj studia M in tečaja nemškega jezika jezikovne šole Mitra V maju smo v sodelovanju z Gasilsko zvezo Horjul izvedli vajo evakuacije v primeru potresa. Šolska skupnost je bila zelo aktivna. Uspešno smo izvedli tri zbiralne akcije odpadnega papirja, organizirali pomladni ples ter sejem smučarske in ostale športne opreme. Za pomoč pri izvedbi pomladnega plesa se šolska skupnost posebej zahvaljuje ga. Tončki Trček in Kolinski, trgovini Zelena Dolina, podjetju Vipi, Mercatorju Gorenjska ter osebju trgovine Mercator Horjul. Učenka Sabina Nagode je predstavljala našo šolo in občino na državnem otroškem parlamentu. Učenci so intenzivno sodelovali s turističnim društvom Horjul, ob obujanju običajev ter na prireditvah. V maju nas je obiskal "Evrobus" ; informatorji so učence seznanili s prizadevanji Slovenije za vključitev v Evropsko unijo, kar je bilo za učence zelo zanimivo. Veliko pozornost smo posvetili tudi zdravstveni vzgoji; vsak mesec nas je obiskala medicinska sestra mobilne zdravstvene službe. Na tekmovanju za zdrave zobe je zmagal 4.b razred, ki se je udeležil nagradnega koncerta v Hali Tivoli. Obiskali so nas tudi predstavniki Rdečega križa, ki so otroke 3. in 4. razreda seznanili z njihovo dejavnostjo. Za učence 7. in 8. razredov so bile izvedene mladinske delavnice za prevencijo nasilja; izvajalci Društvo za nenasilno komunikacijo. Šolska psihologinja pa je izvajala delavnice za kulturo komunikacije.Učenci 7. razreda so se udeležili tudi kreativnih delavnic v Centru za socialno delo, vsem učencem predmetne stopnje so predavali kriminalisti. Tudi v vrtcu so bili zelo aktivni. Poleg rednih vsakodnevnih ustvarjalnih dejavnosti so organizirali jesenski piknik s peko jesenskih pridelkov ter izdelovali maske iz buč ter ikebane, z ličkanjem in "robkanjem" koruze, luščenjem in prebiranjem fižola ter kuhanjem čajev pa so obujali stare običaje, imeli kostanjčkov dan. Organizirali so dve delavnici za starše, eno pred božično novoletnimi prazniki, ko so imeli tudi prodajna razstava, drugo pa spomladi s presajanjem rož in vrtnin. Iz vrtca redno sodelujejo na slovenskih in mednarodnih likovnih natečajih. V letošnjem letu so priznanja prejeli Grega Rus in Metka Rožmanec na razpisu Olimpizem 2001 ter Teja Plestenjak na razpisu Ciciumetnij; mentorica Marinka Batagelj. V Cicidoju pa je bila objavljena risbica Mateje Zdešar; mentorici Barbara Rožmanec in Nina Kužnik. Obiskali so vrtnarijo in drevesnico ter živalski vrt. Ogledali so si tudi predstavo v Kulturnem domu Španski borci. Vrtec pa so s svojimi lutkovnimi predstavami obiskali lutkarji iz gledališča Zoom ter z Jesenic. Na športnem področju so izvajali dejavnosti Zlati sonček in sodelovali s planinskim društvom Horjul z dvema izletoma za knjižico Ciciban planinec ter izvedli jesenski in spomladanski kros. Otroci so pod mentorstvom vzgojiteljice Vanje Šubic izvedli kulturni dan z dramatizacijami. Izdali so glasilo Izpod klobuka, za katero so dobili priznanje revije Cicido. Na pomladnem sejmu so s svojimi izdelki sodelovali s turističnim društvom Horjul ter opremili vitrino društva.Sodelovali so na prireditvah v kraju, Miklavževanju ter na pozdravu pomladi, vrtčevski pevski zbor pa je nastopil na reviji predšolskih pevskih zborov na Vrhniki. V oktobru smo prvič po več letih, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Horjul, izvedli vajo evakuacije v primeru požara. Od nadstandardnih storitev so otroci lahko izbirali plesne vaje ali pevski zbor. Mali šolarji so obiskovali plesni tečaj, nekaj pa se jih je udeležilo letovanja v Pacugu. Vzgojiteljice se lepo zahvaljujejo vsem staršem, posameznikom in delovnim organizacijam, ki so v tem letu podarili različne materiale za delo z otroki. Zapisali: Marja Bajraktari, ravnateljica Marinka Batagelj, vodja vrtca USPEHI NA TEKMOVANJIH MATEMATIKA Razredna stopnja - računanje je igra, bronasto priznanje so osvojili naslednji učenci: 1. razred Helena lleršič, Kim Košir, Sara Leben, Žiga Rebolj, Klemen Urbančič, Klemen Vrhovec, Marjana Vrhovec, 2.razred Tatjana Keršmanec, Boštjan Končan, Janja Kogovšek, Urška Končan, Tjaša Kogovšek, Grega Prebil, Bernarda Trček, Janez Trček, Tomaž Trobec, Kristina Verbič, Jan Vrhovec, Jaka Zdešar, Monika Zdešar, 3.razred 4. Miha Kogovšek, Ožbej Potrebuješ, Gašper Potrebuješ, Blaž Gabrovšek, Leon Škof, Janez Urbančič, Katja Vrhovec 4. razred: Klemen Keršmanec, Matej Erbežnik, Jerneja Grdadolnik, Monika Vrhovec, Matej Sotošek, Martina Mole, Natan Žabkar, Jošt Marolt, Tina Prosen; V tekmovanju matematični Kenguru pa so bronasta Vegova priznanja prejeli naslednji učenci: 2. razred: Tatjana Keršmanec, Tjaša Kogovšek, Boštjan Končan, Urška Končan, Gregor Prebil, Janez Trček, Bernarda Trček, Tomaž Trobec, Jan Vrhovec, Mira Vrhovec, Monika Zdešar, Tina Zdešar, 4.razred: Nežka Ileršič, Klemen • Keršmanec, Damijan Kogovšek, Sabina Končan, Nejc Lončar, Martina Mole, Tina Prosen, Matej Sotošek, Natan Žabkar; 5. razred Aljaž Čepon, Tadeja Intihar, Marko Mole, Lara Piši Ptičak, Jure Ristič, David Vrhovec, 6. razred Matija Bizjan, Primož Nagode, Gašper Trček, Jonas Žabkar, 7. razred Petra Gabrovšek, Dejan Kozjek, Tomaž Leben, Andreja Marolt, Barbara Tvrdi, 8. razred Neja Intihar, Gregor Kern, Andreja Lončar, Maruša Mole, Nina Novak, Janja Trček; Srebrno Vegovo priznanje: 7. razred: Barbara Tvrdi 8. razred: Maruška Mole, Janja Trček Zlato Vegovo priznanje: 8. razred: Maruška Mole (I. mesto na državnem tekmovanju), Janja Trček FIZIKA: Bronasto Štefanovo priznanje: 7. razred: Aleksandra Ristič, Barbara Tvrdi 8. razred: Gregor Kern, Maruša Mole, Sabina Nagode, Janja Trček Srebrno Štefanovo priznanje: 8. razred: Maruša Mole, Sabina Nagode KEMIJA Bronasto Preglovo priznanje 7. razred: Toni Malorh, Urška Trček, Tina Lešnjak, Barbara Tvrdi 8. razred: Neja Intihar, Maruša Mole SLOVENŠČINA Na vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje so priznanja osvojili: Bronasto Cankarjevo priznanje razred: Maruša Mole, Klara Zdešar, Nina Novak, Andreja Lončar, Neja Intihar,Janja Trček,Maja Prebil, Blanka Delalut, Sabina Nagode, Klavdija Gabrovšek, Darja Gabrovšek, Petra Sivka; Srebrno Cankarjevo priznanje 8. razred: Klara Zdešar, Maruša Mole Bralna značka: Pri bralni znački je sodelovalo 105 učencev razredne stopnje in 46 učencev predmetne stopnje. Zlato bralno značko pa so osvojili: 8. razred: Klara Zdešar, Janja Trček, Blanka Delalut, Mateja Jazbar, Maruša Mole, Petra Sivka, Nina Novak, Gregor Kern, Sabina Nagode, ANGLEŠKI JEZIK Bronasto priznanje: 8. razred: Maja Prebil, Primož Šibau, Samo Škerjanec, Sabina Nagode, Srebrno priznanje: 8. razred: Maja Prebil, Samo Škerjanec, Sabina Nagode Pri angleški bralni znački je sodelovalo 72 otrok, od tega jih je 14 prejelo knjižno nagrado. ŠPORT Odbojka - mlajši dečki in mlajše deklice II. mesto na medobčinskem prvenstvu; starejši dečki in starejše deklice II. mesto na medobčinskem prvenstvu; VESELA ŠOLA Srebrno priznanje: 3. razred - Aleš Sečnik, Leon Škof 4. razred - Martina Mole, Nežka Ileršič 5. razred - Nina Škof 8. razred - Klara Zdešar, Maruša Mole, Sabina Nagode Zlato priznanje: Sabina Nagode, Maruša Mole Tehniški muzej Slovenije Bistra pri Vrhniki POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za otroke Otroci, izkoristite počitniške dni in se nam pridružite v ustvarjalnih delavnicah. Slikali boste na svilo, tkali zapestnice in šale, oblikovali das maso, sestavili zvonec in elektromotor, izdelovali predmete iz lesa in usnja in še marsikaj zanimivega. Pričakujemo vas od 10. 7. do 24. 8. vsak delovni dan od torka do petka med 9. in 12. uro. Cena: 300 SIT CELODNEVNE OTROŠKE POČITNIŠKE DEJAVNOSTI Letos prvič pripravljamo tudi celodnevni program počitniških dejavnosti za otroke starosti 6 do 10 let. Program bomo izvajali 3. in 4. teden v juliju, vsak dan od torka do petka med 8. in 16. uro. Otroci bodo dobili malico in kosilo. Obvezne so najave nekaj dni prej. Podrobnejše informacije dobite na tel. 750 44 22. Cena: 2.200 SIT/ dan oz. 2.000 SIT/ dan za več dni. KOLEDAR NEDELJSKIH PRIREDITEV nedelja, 8.7. ob 15. uri - javno vodstvo po zbirkah nedelja, 15.7. ob 15. uri - demonstracije v muzejski mizarski delavnici nedelja, 22.7. ob 16.30 - »Potovanje v središče atoma« predavanje dr. Oresta Jarha nedelja, 29.7. ob 15. uri - demonstracije na oddelku kmetijske mehanizacije nedelja, 5.8. ob 16.30 - »Nevidni sopotniki zvezd« predavanje dr.Oresta Jarha nedelja, 12.8. ob 15. uri - javno vodstvo po zbirkah nedelja, 19.8. ob 15. uri - demonstracije v muzejski mizarski delavnici nedelja, 26. 8. ob 15.uri - demonstracije na oddelku kmetijske mehanizacije vsako nedeljo ob 16. uri - demonstracije na elektro oddelku: poskusi Nikole Tesle TEČAJ PEKE KRUHA V KRUŠNI PEČI za odrasle v soboto, 14.7., 21.7., 11.8. od 10. do 13. ure. Cena: 1.500 SIT Zbiramo prijave. TEČAJ SLIKANJA NA SVILO za odrasle Morda želite sami poslikati ruto v vam priljubljenem vzorcu in barvah, pa ne veste kako začeti? Morda pa osnove že poznate in bi radi svoje znanje slikanja na svilo še izpopolnili? Pridružite se nam na enem izmed tečajev, ki bodo v soboto 77, 28.7., 11.8. in 25.8. od 9. do 14. ure. Cena: 4.000 SIT. Zbiramo prijave. TEČAJ ROČNEGA TKANJA NA STATVAH za odrasle Zbiramo prijave za dvodnevni deseturni tečaj tkanja. Spoznavali boste osnovne vezave, pripravili osnovo za tkanje in nato tkali na namiznih statvah s štirimi listi. Prvi termin bo v petek, 20.7. in v soboto, 21.7., drugi v petek, 3.8. in v soboto, 4.8. ( v petek med 14. in 19. uro, v soboto med 9. in 14. uro). Cena: 7000 SIT. Muzej je odprt: od torka do petka od 8.00 dolG.OO, ob sobotah od 8.00 do 17.00, ob nedeljah in praznikih od 10.00 do 18.00. Ob ponedeljkih zaprto. Dodatne informacije na tel. 750 44 22. VLJUDNO VABLJENI!