J Posnmezne itetllJU* 3 • Tadne D!n — *50, ob n*. ■ j deljah Din 1*—. 3 ,taboh' ■v- S.tf?*' C’--.', v- V, v nx ■>' * Jev -■■> - Poštnina olačana v gotovfnt _ Uhaja nedelje in prai d*-umom nasloc mesečno no poš •emetvo D 13 —, ® U'-t na tzl tnaorati po N»roča ho jn upi IIAIUBOJI, Jurčiče Uto: III. / jšJf*** g w*wiwp>lW'Wi,wn^¥ifyt * P****torn« številke i Rn. 3 5 rodne Din —•50, «b ne. ; * leJjah Din 1*—• a UEBDN16X »0 se nahaja r Mari- * ■ bora, Jurčičeva ul. 61. 4% 1. nad- i ■ 8iropje. TeUion interurb. at. 276. 5 J UPRAVA ae nah:ja v Jurčičevi ■ ■ ulici št. 4, pritličje, desno. Tele* J 5 >on at. 24. BH3 poštnočekovui ra* « čun stav« 11.787. 5 3 Na naročila brez denarja s« n« ■ * ozira. — Rokopisi so no vračajo, f Maribor, sreda 9. avgusta 1922. Številka: 178. mmmmamasamstBtBsmBBmmmBmBmsSi Uradniški zakon. Beograjska »Demokratia« prinaša pod gornjim naslovom ak-tuelen članek, iz katerega posnemamo: Poleg prometa Je najakutnojše asanjo uredništva. Na eno kakor . ruga se stavijo vse nado na, boljšo nsm°0n0^* ®a°bračaj predstavlja naj-evnej.se in istočasno najobčutljivoj- tu-ri1^0 ^.ceH na®l materijalni krup-, • " rešitvijo prometnik težkoč si - cel niz drugih problemov. ^ mann' pa so ne pTičaknje od ga ne jn Pravične rešitve uradniške-drž Vt>rasaT1 ja, posebno glede sanacije a,vno ^ administracije. Uradniško ««anje, ki jo bilo že nebrojkrat v nitiTaV’ diskusiji, se ni nikoli defi-Ba VDo rešilo. Rešitev pa zahtevajo ne Sefi ° ,Ur.a'dniiki sami, ampak tudi vsi administraoije in vsa javnost. Kri- ®čal ra-I,Tl,^^va -i® °d dno do dne nara-, a, kljiih temu pa so pri reševanju Prek 1>?.r.e^ef?a v vprašan j a zadeli na ne-def'V°f- Ve ^®škoče, ki so onemogočale tom!'1 rešitev. 2o v pojmovanju so °7U1S?.S® Pokazale take razlike, da «6,™*% vprašanje ni moglo kar čak ncw''.re^rti. Dočim so uradniki pri-Hie°V • °d Tešitve ureditev in zboljša-brprf+°^e?a. ma'erijoluega stanja, so se Sol ?-,ni|ki brigadi v prvi meri za spo-ia °®“ administrativnih organov, *aln Pa polagala važnost na mo-J ŽalM° VTe'dnoist in sposobnost uradnika. raz1 SO. razlike znale izkoristiti krelp'^^tinne osebe, ki so zavlačevale y?vv uradniškega vprašanja ter Stvom809 razpoloženje med uradnicam ^ V svo-i® osebno in strankarsko !>'„ r^ne' Sodeč po zadnjih vesteh iz ^ '''enf1' 8- vprašanje končno j Lista novih državnih svetnikov. Beograd, 8. avgusta, (Izvirno.) Kralj Aleksander je podpisal ukaz, s katerim se imenujejo sledeči gospodje za državne svetnike: dr. Mihajlo Polioevič, Vojislav Vulovič, Mihajlo Rajčevič, J. Stanišic, Dimitrije Popovič, dr. Pranuko Potočnjak, Mihajlo Ce, ne meri po njegovem blagostanj^ temveč po njegovi sposobnosti in nje govem uradniškem dostojanstvu. dr. Tugcmir Alaupovie, dr. Mihajlo f Iz vsega tega pa izhaja tudi potreba Gjurgjevič, Dimiterije Karič, dr. For- f politične abstinence uradništva. V teanj darčič, dr. Štefan Sagadin, Andrija; pogledu mora novi zakon skratjti pra-Mušičld, Domeniko Mazzi, Laza Jan-j vice kandidature, sklicevanje poliitič-kulovič, Radoje Jankovič, Mihajlo Ra- j nili shodov, udejstvovanje v odborih] divojevič dr. Mihajlo Ra- ' političnih strank in druge aktivne ma-šič, dr. Sava Vuokanovič. Istočasno je nifestacije razen volilne pravice. To jel rovič, Živko Arangjelovič, Ibrahim beg kralj podpisal ukaz o imenovanju Mi-j danes potrebno in izvedljivo. Večina Deftanovič, J. Zukanovič, Ivan Škarja, bajta Protiča za člaina glavne kontrole, i našega višjega uradništva odhaja ds. . . * • j. i j. |nes v politične arene. flZ S©j© ministrskega SV©tS. | Naloga novega zakona je, da reši Beograd, .8. avgusta, (Izvirno.) Joviča ®a ministra notranjih zadev, če] ^ bednega položaja, druge pa pri-Na včerajšnji seji ministrskega sveta ministrski svet to kandidaturo sprej-i v a:z,a‘1 v l-ra' 111 aTa raj1^ ,0 vre ’ je poročal minister Trifkovič o svojem me. Pašič je zopet sprožil vprašanje; pa J™*™** PoRtdmm. bivanju pri kralju na Bledu kakor tu- podtajnika v notranjem ministrstvu in ,Va’ ma’ .na’ro^ala 111 1ct.° di glede podpisa odlokov o imenovanju pri tej priliki omenil ime Filipovič. - tfna.v^°3+a naroJda 110 1&Z1J državnih svetnikov. Na to jo ministr- Ker pa med Pašičem in Davidovičem “ I«*1m ski predsednik Pašič referiral o poga- ni bil dosežen sporazum, je mtaistirski ] s*rio®co P®b® dela za m-ega, ud©- janjili, ki jih je vodil s šefom demo- predsednik Pašič preložil svoje jutriš- f n€®a 111 siposobnega uradnika, kratske stranke Davidovičem in jo iz- njo potovanje v Marijanske Lazny, | Mejak E. cand. iur.: ,ik n a, da sprejme kandidaturo Timoti- j Mejak E. 'caiid. iur.; Otvčrltev londonske konference. ! Akademska omE&t« Govori Poincareja, Lloyda Georgea in izjava državn. kancelarja dr. Wirtha, \ pjjjfj J London, 7. avgusta. _ (Izvirno.) nato sklenila, da se izvoli posebna ko-Na današnji otvoritveni seji london- misija, ki naj prouči Poincarejeve ske konference je podal ministr. pred- predloge. edinik Poncarč obširno sliko položaja London, 7. avgusta. (Izv.) Na da ki je nastal vsled ponovne prošnje našnji seji konference jo izjavil Lloyd Nemčije za moratorij. Opozarjal je na George: Položaj je povsod nesen in za-odredbo nemške vlade, ki so sledile vezniki morajo mnogo trpeti. Spomi-druga drugi in ki so imele glavni cilj, njal je Poincareja na izgube Velike preprečiti izvedbo mirovnih pogodb. Britanije in Italije ter na davčna bre-omenjal je, da Nemčija ni plačevala mena v AnglijL Anglija nosi največja redno in dames zopet prosi za moratorij bremena med vsemi državami. Govo-za leto 1923-24. Nato je prešel na vpra- reč o razorožitvi Nemčije, jo izjavil, šanje dolgov, ki je dobilo s tem popol- da nima danes Nemčija dovolj oidzjat *tt’ina nam pokaže, da, so ravno v onii v. »..v. - A _ • A J_____•.f. -i_____• it. ■» ... _ . . d/vL 1 ma ta «« v1\.a14 a 4- /-vi n., aa^, sprožilo in in upati je, da bo; h>žl- v • za^°,n tokrat prebredel vse in nazadnje srečno priromal <4-,25.ai^0:nodajni oidlbor pred narodno ‘mpscino. zakonodaji dominirajo! ki ar.ac‘n;bkem zakonu bistvene- točke, ’ bjo ^m'v1‘nem regulirajo uradnišiko sta-: kvapf i IUora zakon predvidevati j d -nikacijo uradnika, stalnost jn me-! ^hsti^0 nab;r^°vanje tečaja, politično : to^*100 lin Popolno zavarovanje 1 - Zahteva visoke kvalifikacije,1 dniT1<, Q®C!''i naval nesposobnih ljudi, ki! dih ^oraj po vseh naših ura— Satirij an_cst povečuje nezavisnost u-;: t^ansl\ zpnanjih, političnih in par-j Jovan Pticajev, materijelno zava-; Po + Je..uraidnika pa se mora ravnati Pravil”1 penah. Za to bi bilo tudi ne- ! stai ?’ bi se danes, ko se ceno Vnrng ^Preminjajo, definitivno rešilo kodočn”'1?- dok°dk°v. To je vprašanje' državn 'n sP°'raznma mod naj višjo. ^ciiTn?"uPyav° in uradniškimi organi-j ^ointA V nae že od nekdaj ob-; fieiul*'^ ,ra,^i:njs-ke do>klade pa naj bi °b pril j .d°i°čevale \rsako leto posebej Tiačn-n ’ Cl sr>r.eiomanja državnega pro- j žilo cen' °.ZlTai°ž 80 na vsakokratno tr-) kinic vin naraččanje alj padanje dra-vati a GTa?'ionolno pa bi bilo ure j c-; i ^agmjake doklade vsake tri me-S dlružen i * ,Preid vide v a uradniško n- J Pa prn - 30 .nomogoče že z ozirom i Vsai-„ ,racim, ki no m0Te menjata Pio nr: 7 lnos?oe.- Povdarjati pa mora-biboli.s.,^^111’ i° izdatno in takojšnjo trehr0 /j1 S položaja nujno i>o- So . surdina pa je zahteva, da naj topra irm^ !-na brodvojini nivo. Uradnik biruo »ifi • aa?ten'raino skromno in kul-^žnia "i,- 10n.Pebijati pa sc mora hjem ča™iSC , ra<3a Poiavlj«, v zod-?aokomern V ,vse slojih, in ki zahteva ^egi in v ^ S trfrov- ’n finančnimi *ijo' lcaker . a *as® ooaiko blagosta-dtužabu.i ni*^. ^j® nekateri svobodni Vrednost uradnika ee noma drugi značaj. Od raznih strani da bi zamogla opremiti armado, ki se spominja Francija na svojo dolgove, bi lahko postala pomembna. Nobeden No bo torej nič nenavadnega, če bodo vojaški strokovnjak ne more trditi, da danes ali jutri zahtevali upniki plačilo bi zamogla današnja nemška vojska in Francija, ki je prevzela obnovo 10 nastopiti proti najmanjši drugi sili. — opustošenih pokrajin na svojo mano, bi Militaristična Nemčija je zlomljena in so morala pri vsem tem odpovedati tu- leži v prahu. Nemčija je komaj v sta-di še nemški odškodnini. Francija, ki nju vzdrževati notranji red. Kar se lije posodila Nemčiji 90 milijard, ima če razorožitve, je versaillska pogodba danes v svojem državnem gospodar- storila dovolj. Nemčija je do danes pla-stvu sama ogromen primanjkljaj. To čala 300 milijonov funtov sterlingov, je položaj, ki se ne more več dolgo to- kar jo zelo mnogo, če se pomisli, da je di žati brez težkih posledic. Dejstvo jo, mod tem preživela tri revolucije. Gada Nemčija, ne sme tirati do obupa, ka- rancijski odbor je poročal, da Nr' se na - - ---—■—*"— ««, ua «i Antsmiiija zasut pO- zem. krancija noce ugonobiti Nemčijo, polnemu presta, vendar pa jo treba to temveč samo uiti lastnemu ruinu, ker vprašanje metodično obravnavati, ji je popolnoma nemogoče znižati svojo Pariz, 7. avg. (Izv.) Državni 'kan-izdatke in zvišati davke. Francijo bi celar dr. Wirth je izjavil berlinskemu vzdtržal samo kredit, brez katerega bi dopisniku »Ncwyork Heralda«, da bo bilo nemogoče, nadaljevati med mora- Nemčija, če bo prinesla londonska kon-terijem obnovit vena dela. Povdarjal r e ferenca razočaranje, popolnoma izgubi-nadalje, da je Neračijg sama kriva la pogum in pustila vso dosedanje delo padcu nemško valute }n da si je sama počivati. Zlom 60-milijonskega naroda onemogočila dobavo inozemskih deviz, so ne bo dal kar čez noč popraviti. •— Nedopustno je torej, tla bi morala Fran- Eksistenca nemške republike je odvi-cija utrpeti to, kar je zakrivila Nem- sna od rešitve reparaciiskcga vpraša-čija. Ce bo reparacijska komisija dovo- nja. Nadaljne note. kakor je bila aad-lila Nemčiji moratorij, mora zasigura- nja francoskega ministrskega pred-ti zaveznikom dovoljne garancije. — sednika. bodo nemško v r A ? ■ -d. Poincare jo izjavil, da ne odstopi od ma uničile, tega svojega principa. Konferenca je Meus sana in corpore samo — zdra> va duša, svež duh jo le v krepkem; zdravem telesu. 2e stari Grki so poznali ta pregovor in na svojih slavnih olimpijadah so uresničevali smisel tega starega pregovora. Pri teh olimpijadah jim ni šlo samo za nagrade, zal lovor jeve vence, temveč pokazati so hoteli ob teh prilikah iz vseh delov sveta zbranemu ljudstvu tudi uspehe njih' telesne in duševne vzgoje. Grška zgo- obstoječih preloži strankin zbor vs razmer na poznejši čas. Rim, 7. avg. (Izv.) »Monde« poroča, da so fašisti pregnali iz Milana 70 STANJE SPORAZUMA Z ITALIJO. B e o g r a d, 8. avgusta. (Izv.) Sinoči sta odpotovala v Zagreb člana komisije za ureditev reškoga vprašanja Silo- vič in Skšič. Komisija bo nadaljevala socijalistienih voditeljev, med njimi v Zagrebu pripravljalna dola za glavno tudi Turattija in Trovesa. Zagrozili konferenco. so jim, da jih v slučaju povratka brez Boograd, 8. avg. (Izv.) Iz Rima usmiljenja pomore z družinami vred. poročajo, da je Fantova vlada sklenila pregledati še enkrat besedilo jadranske konvencije, predno so vrne zunanji minister Sehanzer iz Londona in jih podpiše. POLOŽAJ V ITALIJI, R im, 7. avgusta. (Izv.) Vodstvo so-ciialiatične stranke je sklenilo, da se PRINC JURNJ PRI PRIBICEVICU. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Vče- dobi, v kateri so je najbolj gojila telovadba in v kateri so se vršile naj večje in najslovesnejše olimpijade, ustvarjali grški umetniki take umotvore, kak oranih mi do sedaj še nimamo. Pogum in junaštvo je bivalo v srcih starih Grkov in jih jo gnalo naprej vedno višje* Sledimo tudi mi Jugoslovani vzgledu starih Grkov! Doseči moramo ono višino, raz katere bomo zrli pogumno, neustrašeno na vse svoje sovražnike, zunaj in znotraj naše mlade države. Da so bo to zgodilo treba je med narodom veliko Sokolov, kajti teh namen in naloga je, povzdigniti posameznike ter ves nared telesno in duževno. V prvi vrsti si poklicana Ti, akademska o-mladina, ki si bila vedno nositeljica novih idej, da se poprimeš velikega dela za narod in domovino. Kdor izmed Vas še ni član mogočne sokolske organizacije katero preveva svobodomiseln! napredni, demokratski in bratski duh, naj pride seda j v teh dneh, ko slavi Sokol v še nedavno osvobojeni državi svojo prvo veliko olimpijado v Ljubljano, da. vidi velike uspehe neumorne-*, ga, požrtvovalnega sokolskega dela in vsakdo, ki je količkaj idealen, bo zapustil našo belo Ljubljano s trdnim sklopom v srcu pristopiti v nnšo srede ( in prijeti za delo. katero mu nalaga \ Sokole!vo. Priznati moramo, da nam j je velika vojna uničila maTsikak ideal, toda posledice grozne vojne postajajo vedno slabše in za nas pričenja nove življenje. Poglejmo kako stališče zavzame Sokolstvo uapram politiki in veri! Sokolstvo je nepolitična, toda vsenarodna organizacija. Kot taka ne služi nobeni politični stranki in dragim posameznim organizacijam. Dolžnost vsakega člana Sokolstva je, da v zasebnem in javnem življenju neizprosno in brezpogojno uveljavlja načela. Sokolstvo je bojna organizacija, kadar je raj no^princ Gjorgje obiskal prosvetno- treba braniti obstoj in svobodo naroda ga ministra Pribičeviča in o.P.-.l "• > mr čistost narodne misli. Člani sokol- njem yeč kot pol ure, -..kih društev morajo biti pripadniki le •—O—!, i akril političnih strank, ki po svojem .ulturnem programu ne nasuretaijojc 'Z T5BO I? « Kaunor, 9 avgusta 1525. sokolskemu programu. Sokolstvo spoštuje vsako versko prepričanje. Vsakdo izmed Vas, akademiki, ki orezm> misli, bo priznal, da za akademika ni umestno, da za časa akademič-nih študij aktivno posega v politiko. Neki ze.lo ugledni in spoštovani jugoslovanski politik jo kot aktivni član a-kadomskega društva nekoč pri nekem dijaškem zborovanju povdarjal: »da so pravi nameni akademiku študije, ako pa si za časa univerzitetnih let nabere dovolj znanosti ter jih pozneje posveti v blagor domovine, gotovo ni izgubljen za narod, Zdi so mi, da nikakor ni dobro, če posega dijaštvo v dnevna politična vprašanja.« Sokolstvo je ona organizacija, v ka- , teri lahko vsak akademik popolnoma' neodvisen od kake stranke, v duhu So- j kolstva dela za izobrazbo naroda,, na eni strani, na dtrugi strani pa si s sokolsko telovadbo krepi telo, si vtisne bistroumnost, neomahljivo vztrajnost, premislek pri vsakem dejanju in globoko natančnost, vse to so predpogoji, za uspešno prosvetno delo. Prosveta je najuspešnejše sredstvo proti nevednosti, ki nam povzroča danes v naši mladi državi toliko Škerle. Nevednost ljudstva izrabljajo nasprotniki države, in s tem tudi Sokolstva, da rušijo nemoteno na zgradbi, ki je , stala velikanski trud in neštcvilno žrtev, med katerimi se nahaja tudi veliko število Sokolov. Z ustanavljanjem ljudskih knjižic, s predavanji, z gledališkimi predstavami, z .veselicami, s slavnostmi, z izleti odpira Sokolstvo ljudstvu oči. Pri delu za telesno in nravstveno vzgojo, smatra Sokolstvo boj proti alkoholizmu za svojo važno nalogo. Koliko je torej dela, koliko je treba delavcev, vztrajnih in požrtvovalnih. Tu je za te, akademska omladina, polje, na katerem v svojih prostih urah orji 5n sej in kjer si boš pridobila toliko dragocenih plodov, za katere Ti bosta narod in domovina večno hvaležna. y»ak član jugoslovenskega naprednega akademskega društva mora biti član Sokola. Osnovati si moramo na univerzah svoje sokolske odseke, katerihi namen naj bo, razširjati sokolsko idejo med tovariši, privesti kar največ akademikov v sokolske telovadnice in vršiti izobraževalno delo, začrtano v štirih glavnih srn er ah: Sokolstvo, zdravstvo, nravnost in kultura. To težko, a tako hvaležno nalogo naj bi V bodoče opravljal vsak jugoslovenski akademik, le tako bomo lahko uspešno tekmovali z drugimi narodi, iz našega majhnega naroda bo postal mogočen duševno in telesno zdrav narod, ki bo skupno z drugimi Slovani nekoč prevzel vodilno nalogo v svetovni zgodovini. Koristi, ki si jih bomo pridobili s iokolski-m delom, ne bo le vsakdo čutil na lastnem telesu, koristi bo imel ves narod in država, kateri bomo dali z delom pri Sokolstvu vsaj malo odškodnino za podporo, ki na,m jo nudi država 'pri visokošolskem študiju že od prvega dne našega osvobojenja. Stopi toraj akademska omladina v naš krog, pridi v sokolsko telovadnice, da si po dnevnem študiju v pošteni so- Prof. S. Reich: Vtisi iz izleta slovenskih abiturijentov v Srbijo. (Dalje.) Ko smo ei ogledali tudi univerzo, mno počastili tudi spomenik znamenitega naravoslovca Pančiča, učenjaka rodom iz Hrvaške, ki je proučeval balkansko floro j® fauno in čegar ime jo zaslovelo daleč čez meje domovino. Pot nas je dalje peljala po starem delu mesta kraj stare hiše turškega tipa ali velike znamenitosti: prve visoke šole Obradovičeve. Poslovivši so od njo s pot roli no pijetelo, smo prišli do značilnega ostanka turškega go-spodstva, do sila preproste džamije, ki skromno, skoroda neopaženo stoječ govori ooibiekovalcem: sic transit gloria mundi, slava, M je bila osnovana na samem krvavem nasilju, obsojena že vslcd tega na zgodnjo, neslavno smrt. Kakor v ostalem, smo videli tudi v 5m delu mesta, da rijejo nova poslopja dobesedno kot gobe po dežju iz tal, med tem ko stara po vreti izginjajo. Za ‘tako desetletje bo Beograd ves pre-ibražen, divnemu, položaju so bo pri- kblški družbi kot brat med brati razvedriš in si pridobiš novih moči, prični z pozitivnim delom med narodom. Kdor ni fizično sposoben za telovadbo, naj se tembolj vneto poprime prosvetnega sokolskega dela! Pridi, akademska o-: mladina v Ljubljano na veliki vseso- j kolski praznik, da boš občudovala veliko, disciplinirano sokolsko armado in j velikanske uspehe njenega dosedanjega dela! Na svidenje! Zdravo! * Spor med Poljsko in Češkoslovaško. Kakor doznava »Morgen - Zeitung« iz Varšave, je poljski kabinet sklonil, da bo zahteval končno ureditev javorin-skega vprašanja. Nekateri listi poročajo, da je v zvezi s tem vprašanjem tudi odpoklic poljskega poslanika v Pragi Pilcza, ki se bo baje izvršil te'dni. * Grki se umikajo. Grško armadno poveljstvo je sporočilo zavezniškim zastopnikom v Carigradu, da se umaknejo grške čete na tri kilometre za demarkacijsko črto. Umik so jo na vsej črti res tudi že pričel. mm — Naši novinarji ih inseratni davek. Na izrednem občnem zboru Jugoslov. j novin. udružetnja, sekcije Ljubljana, jo j mariborski novinarski klub sprožil! vprašanje inseratnega davka. Član tega kluba jo podal par markantnih slučajev, kako si davčni urad v Mariboru razlaga pojem in,senatnega davka. Zgodilo se je namreč, da so ravno našemu listu obdavčili na pr. vsebino nove številke revije »Nova Evropa«, poročila o novih knjigah, podlistek o tiskovnih zadrugah itd. torej reči, ki si jih lahko le kulturni abecedar predstavlja kot neko reklamo. Povsod v kulturnem svetu je namreč navada, da dnevno časopisje objavlja nove knjige, recenzije in referate o raznih publikacijah. S tem ne dela direktno reklame za naro-čevanje teh knjig in revij, ampak le poroča o kulturnem življenju, delovanju in novih pojavili. V Mariboru pa nam take reči — obdavčijo. Poročilo o teh genitalnih davkarjih je vzbudilo med slovenskimi novinarji obilo smeha, navsezadnje pa tudi oster protest, tembolj, ker ljubljanske redakcije nimajo takih borb z davčnimi birokrati. Na to je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Občni zbor Jugoslov. novinarskega udruženja, sekcija Ljubljana, protestira proti enostranskemu tolmačenju uredbe o inseratnem davku s strani davčnih uradov, ki neugodno posega jo v kompetenco uredništev. Izdajo naj se taka izvršilna navodila, da bo izključeno subjektivno in nasprotujoče si interpretiranj o posameznih davčnih referentov«. Pripomnimo še, da si je naše uredništvo kot najbolj prizadeto poiskalo zaščite pri višji davčni oblasti. — Izredni občni zbor ljubljanske sekcije jugoslov. novinarskega udruženja se je vršil v nedeljo dopoldne v gostilni Mrak v Ljubljani. Dosežen jo bil poseben sporazum in izvoljen nov odbor, ki se je konstituiral sledeče: družila lepa notranjost, z uspehom bo tekmoval z ostalimi svetovnimi presto-licami. Saj ima šele sedaj za seboj svojo herojsko dobo in zre v najlepšo dobo svobodnega raz,vitka, delo, ki jo imajo drugi narodi že davno za seboj, razvit ek, ki so ga mnogi drugi narodi že preživeli ter se nahajajo v dekadenci. Na Kulimegdanu smo občudovali zares velikanske utrdbe starodavnega Beograda, debelo zidovje, silna okovana vrata, utrdbe, ki jih jo gradilo toliko vojskovodij raznih narodov, ki so imeli interesa na tem ključu na balkanskih vratih. Za takratne čase je moral biti ta. ključ res izvanredno trden. Ima pa tudi strašno zgodovino. Koliko evropskih narodov je krvavelo pred tem obzidjem! Da, brez pretiravanja pravic naša narodlna pesem: Stoji, stoji tam' Beli grad, za gradom teč rkleča kri, da Ugnala mlinske kamno tri. Pa tudi za svetovno vodno vo Kali-megdan povedati svoje. Avstrijci in Nemci so naperili svoje težko topovjo som, ker so domnevali, da je utrjen. Na Kalimegdanu je stalo p.o&lopj* Fran Smodej, predsednik; Stanko Virant, podpredsednik; Milan Plut, tajnik; Ante Bog, blagajnik; Ivan Podržaj in Božidar Borko, odbornika, Odb. namestnika: Ant, Zobec, Vekoslav Stu-pan. Pregledniki računov: Fran Brozovič, Robert Pohar. Razsodišče: Ivan Terseglav, Šaša Železničar in Radivoj Rehar. — Odločbo gledo obmejnega tranzitnega prometa. Kakor znano, so jo n-vedel na podlagi svoječasnih pogajanj med kraljevino SHS in republiko Nemško Avstrijo na progah Gradec— Maribor - Dravograd - Pliberk - Celo vec in Maribor—špilje—Radgona---Ljutomer tranzitni promet z olajšavami glede carine in vizumov. Gledo dokumentov, ki so potrebni za tako tranzitno potovanje, se je sklenil končno sledeči sporazum: Tranzitni potniki so na omenjenih progah oproščeni vsakega vizuma in carine. Kot izkaznica velja potrdilo pristojne občino ali^ politične oblasti oziroma policije. Oe pa ima potnik pravilen potni list — tudi brez vizuma — ali s sliko opremljeno uradno legitimacijo, ni potreba drugih izkaznic. Strogo pa je prepovedano, izstopiti na tujem ozemlju iz vlaka, ki ima posebne tranzitne oddelke. — Gozdarski kongres v Beogradu. Ministrstvo za šume je dovolilo vsem članom jugoslovenskega gozdarskega društva šestdnevni dopust, da se zamo-rejo udeležiti letnega občnega zbora, ki so vrši danes v Beogradu. — Perilo pokradeno. V Pobrežju, Prešernova ulica 9, se je dosedaj neznan zlikovec splazil skozi okno nad vratmi, kjer je razbil šipo v pralno kuhinjo. Odnesel je delavcu Silvestru Šmidu perila, ki ga jo imel tam pripravljeno za pranje, v skupni vrednosti 8550 K. Storilca in ukradenega perila dosedaj ni bilo mogoče izslediti. — Tatvina, Pri posestniku Antonu Klincu v Gladom,esu, okraj Slov. Bistrica, so je dne 31. julija popoldan, ko ni bilo nikogar doma, splazil dosedaj neznan tat' skozi okno v stanovanje. Odnesel tri telečje kože, 7 parov podplatov in eden par zgornjih delov, za čevlje v skupni vrednosti (iOOO K. O storilcu manjka vsaka sled. — Tatvina, Posestniku Ludoviku Salkofskyju v Krčevini so v noči na 3. avgusta dosedaj neznani zlikovci odnesli iz vrta 60 kg čebule, 30 leg česna, 2 košari kumar in 20 glav zelja v skupni vrednosti 2830 K. O storilcih ni nobenega sledu. — Še ena poljska tatvina. Posestniku Alojzu Viharju v Framu so dosedaj neznani tatovi koncem julija z vozom odpeljali iz njive 6 kop pšenice v vrednosti 6000 K. Kljub vsestranskim poizvedbam se storilcev dosedaj ni moglo izslediti. — Čebular. V noči na 28. julija, so dosedaj neznani tatovi pobrali na njivi posestnice Neže Voglar v Formina, okraj Ptuj, okoli 400 kg čebule v vrednosti 2500 K. Poizvedbe po storilcih so ostale dosedaj brezuspešne. — Iz »novo« diplomacije. Dunajsko zunanjo ministrstvo se peča z zanimivo diplomatsko afero: Dunajska policija nerabnega štaba, od katerega ni ostal kamen na kamnu; lo dvoje kamnitih stopnic ob vhodu niso krogle razbile. Ogledali srno si tu tudi nad 70 m globoki rimski studenec; kar nas je bilo poguuimejših. smo ga hoteli pogledati do dna. Skrivnostno vodijo vlažno, že deloma porušene stopnice v Spiralah o koli studenca proti dnu, zdi se ti, da jih ni no konca no kra ja. Mraz te spreletu je, ko so spominjaš, kje si in kaj so je tu že vse zgodilo. Mnrsikak nesrečnež. politični »zločinec«, jo v svetovni vojni, pa tudi že v prejšnjih časih, nenadoma izginil v globokem »bunaru« žalostnega spomina, mnogi le, da ni treba voditi več o njem računa, Nestrpno smo stopicali od dna, da so zopet iznebimo vlažne teme, da zopet uživamo svol>odmo solncc, če ravno jc hudo pripekalo. Šli smo na dvorišče vojaških barak, kjer so vojaki v polni opremi izvajali — nam na čast — so kolsko proste vaje in sicer zelo eksaktno; želi so seveda za to naše polno priznanje. Po vajah smo zarajali kolo »Srbijansko« ter potem nadaljevali ogledovanje. Videli smo malo cerkvico »Ružico« na okopih porušeno, niti temu staremu, častitljivemu spominu. ni jo namreč aretirala sina dunajske^ sovjetskega poslanika Sehlieliterja (to skij čolovjek, seveda!), kor sla »trirala za komunizem po dunaj^ ^ ulicah. Iz tega jc nastal konflikt. A • sirijska vlada stoji na stališču, da o® be, ki stoja pod zaščito mednarodne? prava, no smejo demonstrirati Pj’® vladam onih držav, kjer so akretun rane. — Draginja na Madžarskem. Na oni zadnjih sej so je madžarski ministrski svet pečal s vprašanjem draginje < padanja valute, ki zadnje tedae^vzn mir ja Madžarsko. Med drugimi® bn sklenjeno povišati izvozno carino^1 omejiti izvoz na najpotrebnejšo reci. — Einstein v družbi morilcev R?th®‘ p. n ir/? Sloviti nemški učenjak^ to stom znan po svoji teoriji relativno namerava odpotovati v inozemstvo, jo tudi v Jugoslavijo. Kot vzrok navajajo to. da so prof. Einsteinovo! nahaja na listi organizacije morile6 * ki so krivci umora dr. Rathenaua. — Potlraženje premoga in v*narfl Avstriji. Zadnje dni jo cena prcrino^, narastla na dvakratno višino. Sto • stane 100 kg. premoga, 31,470 K. '/s”e padanja vrednosti avstrijsko kron® je povišala carina za 100 kg vin® 645.000 K. Radi tega bo stal Utor v en g ros razprodaji približno 10.00 ^ •— Železniška nesreča. Pri Sul I Spr-jngeu je trčil osebni vlak v vlak, pri čemur jo bilo šestdeset ubitih in nad sto težko ranjenih- k go oseb je zadobilo od paro, ki jo u ja-la iz razbito lokomotive, siurtno^o ^ kline. Kdo jo zakrivil nesrečo, 60 znano. . Shod katoL delavcev v Kanin’10*' ^ Kakor po navadi gredo vsako .^<3 praznik Marije-snežue vso Marto® tercijalke v Kamnico na božjo P to priliko porabijo klerikalci Xs‘ krat za prireditev političnega \\^ Tako so tudi letos po popoldanski bi božji zbrali svoje device »brez — pred farno cerkvijo, da jih sP°_ ^ dijo k političnemu življenju. Zb®1o njo jo »tvoril g. Krepek po^f1'1?- j< da je ta »katoliški in krščanski,®^ osobito za delavce, nakar jc podal / do svojemu tovarišu Tadeju, ki !0 ^ uvodoma povdarjal, da no bodo h1 gar napadel. Toda komaj jo to voril je že lopnil po soc. dec10 . ‘ ^ očitajoč jim da niso izpolnili svoj® ljube. Zatrjeval jo da bo njpg. org. (SLS) najzvestejše branila ^ ske interese in prej kot vso ^ stranko dosegla zboljšanje delaV^Tjj položaja. Ker so so pa shoda _uC^c:I(,;l3 tudi drugi izletniki, mod temi se' v j tudi tajnik NSS Konrad Schnudo-je pri teli govornikovih obljubah j pravil medklic: »Dal Bog, da to " ^a| napravite« in čez nekaj časa govornike, kako se sklada k ato kršč. organizacija s tem, da šen-tPs^ ski menihi sedaj odpuščajo svoj® ^ carje, ker jim za 70 K letno ne m° '.0 obdelovati 3 oralo vinograda. Tu P, klerikalni, govornik odgovoril: ^ sam ž njimi uredi to zadevo. S to1 ^ to v rožn ik prizanesel. Cika Taso. ki 3 di major v rezervi, nam jo še to močil način prodiranja sovražnih ^ Ion in umikanja srbske vojske ^ > gradu. Med petjem narodnih pesto ^ sicer bolj ali manj srečno izbrato ^,^ smo so podali skozi pank poln AgjjO valcev, slovensko mladino sirup® pozdravljajočih in spremljajočih, hjgf spomenik Dositeja Obradoviča, ^ smo v čast velikemu srbskemu Pf*].o£l]\j titelju po kratkem nagovoru tolv trikrat »slava!« , pl< In tako smo izrabili prvi da« -yn Ijito. Utrujeni smo se podali k gostiteljem, da so okrepčamo i« „ Jti mo v Akademiji k počitku. Oni P' ^ so billi bolj junaškega razpoloženi'^^ poiskali razno zmanoo in ncZ11 pred vsem poslance ter so ua r . ^ njihovih žepov oziroma dijot do 5^1 navdušili, tako da v akademik prišli na -račun tisti, ki so hoteli ^ ^0 kajti poedini izletniki so do^ra«c prihajali brljali manj »v rožcah«.^.^, kitivši se«, sledeč primeru Mn rkn. ljcviča, ra.znih beograjkih delmo • pribor, 9. avgtiela' !92š »:C T-TT H Tff » Stran a. 5o govornjK javno priznal, 'da 30 potrebno, da čistijo drugo nelderikalne stranke dušo katoliških voditeljev. — gospod Krepek j© očital Sohunderlu, da ne upa nastopiti in govoriti, kar si Pa zloglasni nar. socijalist ni dal do-tM-sti, ter je dejal; če vi upate zopet shod otvorjti, in jamčiti za red, si jaz Upam nastopiti. Ta poskus pa so ni Obnesel, ker so jo klerikalnim kuharicam že mudilo domov. Klerikalcem, ki opajo po nas in naših shodih, bodi po-^>0, da poslušalce seboj vzeti na shod in jim tamkaj pridigovati, ter 66 Po časopisju bahati, da je bil shod '•‘ko in tako veličasten, ni nikaka u-letnost. — Poslušalec. Konjice. Surovost in predrznost na-'i'h nemčurjev so jo pokazala v pravi iUCl zadnjegu nastopa konjiš- '°Fa Sokola. Ko so se vračali zvečer od Prireditve iz Narodnega doma Sokoli . ^okolice iz Slovenske Bi->' rice in par Članov jz Maribora, jih jo opsovala gruča nemčurjev na Glavnem trgu s psovkami »Ihr Ar.. ihr.« a slovensko vprašanje, zakaj psujejo popolnoma mirne Sokole in Sokolice, ^ 36 .s™ tamošnjoga sedlarja Pavel asenibiehl ponovno zaletel v Slovence _ r Psoval: »Ihr čičen habt hier nichts suchen.« Najlepša cvetka iz parka 'Gv onskega pa jo šele prišla. Čeravno • PopTej trdil, da jo pristen konjiški iw,f10 l 2 PO v ozka vetribov (odpiračev) no kolo. To je že ponovni vlom or- okr 1Z*lan0 ^°rna®° bande, ki se klati l, ne da bi jo moglo izslediti fcu-~~ T V °'ro^ni^vo- Vsekakor čudno..! valn* ^ me®a'i,ji so pravi Izseso-v; 1 .testnega prebivalstva. Cena žito™ ®na,tno padla, a mesarji kljub j) u Podajajo meso po 58—64 K kg. jani, 151CSa^a sta bila sicer radi navi-otr»Li C!°11 kaznovana, pa sta so hitro g^i.vv'1 t°r čakata milosti okrožnega y Mariboru. Meščane opozori-Hayj. ,-iavido vsak posamezni slučaj cen tukajšnjemu okrajnemu stom'111, ^Sotovo energično na- 1 -J,,-0 P'P°*ti nenasitnim dobičkarjem. seji j8, °bčinski odbor jo v zadnji Help’ t • av®usta t. 1. imenoval mest- JfOTika g. Tomšic-a definitivnim tum/ri ' Pridnemu in delavnemu ^ ciniiku naše iskrene časti tke. JDS. Preložitev SSS načelstva in zbora za. >IKOV JDS MARIBORSKE OB-LASTL °Z*r0ni na razP°rcd sokolskih pri* borslf^ pi'ils’djcno načelstvo mari-sk ° oi},astne organizacije demokrat-*«gaS“lan^e pre*°^i s^° vse organizacije se *a«Pnikft°r^nizaCii0 80 naproSajo* ,la oW <,, 0 spremembi nemudoma !!2^~Obla,stno načelstvo. Mariborske vesli. Maribor 8. avgusta 1922, ^l^di k,re? naPisov. Prejeli smo: Pis » tu ifn kolodvoru se pogreša na-dvor-n . 1 ^ Pošti na glavnem lcolo-^teffafenii ^( ff.a napisa ali lcakor-kr. v131™0!1'’'1' da se tam nahaja v«asijh tu’in :m“~niv? 30 opazovati kako mogoČe i.in izPra^uie kje je m.0 in r>iisTn a’^ °ddati telegra- lodvorii Mlslimo’ da pošta nako- ^Kli 70 K.arn°za domačine, ampak «liši so včasih čudno U-Tadnicami Iv 0 ^ra®ko govorijo z ^^d teni kn CfVOZ ,okenco Po nemško stranka ko so od okna obr- ne govori med seboj z svojimi tovariši slovensko. — Državni uradniki bi že lahko bili bolj dosledni. m Švabčarjenje. Prejeli smo: Pri Jadranski banki napravi mučen utis na vsakega Jugoslovena, ko posluša kako se uradništvo, osobito uradnice, v bančnih prostorih med uradovanjem, pogovarjajo med seboj nemško, kakor da bi bila Jadranska banka kak nemški denarni zavod na Dunaju in ne v slovenskem Mariboru. m. Neumesten naslov. Prejeli smo: Na potu v Maribor sem v Aleksandro- vi o. na veliko začudenje zapazil prav nečuvesten naslov: Trgovina z mešanim blagom »Pri Štajercu«. Kaj naj pomeni ta »Štajerc«! Bivši zloglasni Ornikov list »Stajerc«, »štajerski separatizem« ali deželau Štajerske, ki pa odkar smo v Jugoslaviji eksistira samo še kot Steiermark onkraj Št. lija1? — Svetoval bi dotienemu trgovcu, naj si da kako drugo imo ter naj ne straši brez potrebe s hvala bogu že pokojnim štajorstvom. Popotnik. m Leitersberger ZiegelfabrJlc, Inha-ber: Franz Denvuschek, Stadtbaumei-ster, Ringofenbesitzer in Leitereberg bei Maribor« jo poslal dne 31. julija 1922 nekemu mariborskemu slovenskemu trgovcu na njegov slovenski doniš sledeči odgovor: »Im Besitze ihrer Of-ferto vom 28. d. M. teile ieh ihnen mit, dass jeh der slo ven 19. en on Sprache nieht macMig bin und ersuche ieh daher, \venn sie mit mir in Ceschaftverkehr troten ■vvollen, sich in ihrer Korrespon-denz der deatseben Spraehe zu bedie-nen.« Nismo šovinisti, toda nad takim postopanjem nemškega tovarnarja se mora zgražati tudi vsak pošten Nem'«. Inozemske tovarne se v promeitu z ju-goislovenekimi trgovci poslužujejo našega jezika, domač tovarnar, ki živi od slovenskih dinarjev, na tak nezaslišan način sramoti naš jezik. Če je že sam tako zagrizen Nemec, bodi, toda od podjetja, ki se poslužuje edino slovenskih odjemalcev, pač lahko zahtevamo vsaj toliko, da jima nastavljence, ki so zmožni slovenskega jezika. Nemci se vedno pritožujejo, kako so zatirani, kako lojalni so in kdo ve kaj. To, kar ve vsakdo, ki pozna Nemce bližje, kaže zopet jasno ta slučaj. Slovenskim trgovcem pa svetujemo, naj bodo tudi oni tako dosledni. To bo najboljši odgovor na talka izzivanja. Oblasti pa bi storile dobro. če bi se za tega gospoda malo pozanimale in preglodale tudi njegove knjige, kako in v kakem jeziku se vodijo. m »Občevanje z mrtvimi« je snov zadnjega predavanja prof. Bostnniča, ki se vrši v sredo 9. t. meseca ob 20. uri v mali dvorani »Narodnega doma«, nakar ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo. m Razpuščeno društvo. Pokrajinska vlada jo razpustila društvo »Ortsgrup-pe II. Das Reichsbundes deutscher Eisonbahner in Oestorrei eh «, «kr več no delu je in nima več nobenega člana. m Promet z mineralnimi olji. Vso osebo, ki imajo posla z mineralnimi olji (petrolejem, bencinom, Špiritom, Itd.) so opozarjajo v lastnem interesu na določila naredbe o prometu z mineralnimi olji z dne 32. jan. 1901. drž. zak štev. 12, posebno pa še na določila o shranjevanju teh predmetov, glasom katerih jih je dovoljeno vskladiščiti le v oblastveno odobrenih skladiščih, oz. pri manjših množinah v skladiščih, ki so predpisano vrojena in pr javi jona policiji. V isti na.redlbi je predpisana tudi kakovost posod za shranjevanje mineralnih olj v prodajalnah na malo. Vse prestopke zasleduje obrtna oblast po določilih kazenskega zakona oziroma kazenskih določb zgoraj citirane naredbe in obrtnega zakona. m Tarif za tzvoz fekalij v sodih' po gospodu Josipu Nendl je mestni občinski svet mariborski zvišal od 1. junija 1922 za sod do 100 1 vsebine 8.40 din., od 100 do 200 1 vsebino 9.45 Din., od 200 do 300 1 vsebino 11.20 Din. m Na cesti se zgrudila. Včeraj krog 19. uro zvečer jo našel policijski stražnik na Kamniški cesti neko Amalijo S., brezposelno služkinjo, ki jo bila prod par dnevi odpuščena Iz bolnice vsled pomanjkanja prostora. Nesrečnica so je vsled bolečin zgrudila na oosti. Na intervencijo policije je bila zopet sprejeta nazaj v bolnico. Ljudje, ki so se zbrali krog nesrečnice, so se zgražali, da bolnica niti za tako težkobolne nima prostora. m Lov na »metuljčke« je vprizorila mariborska policija minulo nedeljo. Vlovila je sedem ponočnih »meiuljeic«, ki so po raznih lokalih prodajale svojo ljubezen. Neizprosna roka pravice jo s kruto roko posegla vmes in razdrla nočni čar. Za enkrat ložira teh sedem lepotic v hotelu »Graf«, odkoder odpotujejo v varnem spremstvu v svojo ožjo domovino. m Prijet vo jaški beguncc. Pred par dnevi je prišel iz Novega Sada odgon-skim potom mlad možakar, ki sc je izdajal za Antona Korba iz Miirzzu-schlaga v Nemški Avstriji, Ker njegova pristojnost ni bila ugotovljena, se je tukajšnji koinisarijat obrnil na policijsko oblast v Murzzueohlag. Tam seveda o kakem Korbu niso ničesar vedeli. Po dolgem tajenju je »Korb« končno vendarle priznal, da se piše Josip Sedlaček, stanujoč v Trstenjakovi ulici št. 4 ter je pobegnil od I. Pionirskega bataljona v Kragujevcu. Predan je bil kot vojaški begunec pristojni vojaški oblasti. m Konji splašili. Danes dopoldne jo polial hlapec trgovca Kremplja z enovprežnim vozom na kolodvor. Na Aleksandrovi cesti sp mu je konj med tem, ko je šel hlapec v nek lokal, spla šil in podrl na tla cestnega pometača Karla Skotiča. Skotič je zadobil več poškodb in ga je moral rešilni oddelek od,peljati v bolnico. m Izgubil se je danes v Mlinski ulici zlat manšetni gumb z rdečim kamnom, Pošten najditelj se naproša, naj ga odda proti visoki nagradi v našem uprav-ništvu ali pa pri prof. M. Dolenjcu, Prečna ulica štov. 3. Izgubljeni gumb je za najditelja brezpomemben, za o-škodovanca pa visoke spominske vrednosti. m Kavarna v mestnem parkn. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. Orkester pomnožen. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Usmiljenim srcem! Vojni invalid, katerega je vojna popolnoma uničila, prosi usmiljena srca za podporo.,. 2ena mu jo med vojno umrla in zapustila pet nepreskrbljenih otrok. Da preživi sebe in otroke, je razpečal že skoraj vso premičnino, sedaj pa ga jo vrh vsega zla še doletela bolezen, tako, da so z družino vred nahaja v največji bedi. Podpora nujna! Darove sprejema naše uredništvo. Imena darovalcev bomo objavili! Kultura in umetnost x Badjura: Na Triglav v kraljestvo Zlatorogovo. Knjigama Kleinmayr v Ljubljani jo ravnokar izdala v hrvat. prevodu gdč. Henebregove Badiurov kažipot po Triglavskem pogorju, ki vsebuje poleg teksta šo 31 ilustracij, 1 zemljevid itn 1 načrt. Knjiga je neobhod-no potrebna vsem onim, ki se hočejo seznaniti z našim orjakom Triglavom ali ki se hočejo povspoti na njegov vrhunec; ta izdaja bo posebno med Hrvati in Srbi vzbudila zanimanje za naše lepe slovensko planine. x Tagore-Gradnik: Ptice selivke. V založbi knjigarne Klcinmayr v Ljubljani je izšel nedavno Gradnikov prevod Tagorovih »Stray birds« (Ptic selivk). Te »ptice selivke« so aforizmi, roki, pregovori, rečenice Itd. velikega bengalskega pesnika Rabindranatha Tagore, so njegova življenska modrost. Prevod, katerega je kakor vmenjeno priredil naš primorski pesnik dr. Alojzij Gradnik iz angleškega prevoda, katerega je priredil Tagore sam, je prvovrsten in zasluži, da plemeniti in modri vso sloje naše javnosti. Ob tej priliki bodi še omenjeno čudno dejstvo, da si doslej te knjigo ni preskrbela še nobena mairiiborska knjigarna, tako da se jo v Mariboru, drugem največjem slovenskem mestu, sploh ne more dobiti. Sokolstvo. o Načelstvo Kola jahačev sok. društva v Mariboru poziva vse brate, ki nameravajo sodelovati na skem zletu, v Ljubljani, da se brezpi*-gojno udeležo jahalne vaje v četrtek ob 18. uri v stari dragonski vojašnici. Kolo jahačev odhaja na zlet v Ljubljano v soboto, 12. tega meseca ob 16. uri s posebnim vlakom. Kdor od bratov bi no mogel že ta dan v Ljubljano, moro tudi v nedeljo ali pondeljek. V torek 15. tega meseca, je zbirališče za Kolo jahačev marib. sok, društva točno ob 6. uri pred paviljonom E na prostoru za velese,im v Ljubljani, Tivoli, Celovška cesta. Vsak udeležnik mora imeti kroj natanko po predpisu za jahače, bele rokavice, ogrtačo za konja in privez no ostroge, ki se nosijo samo za čas povorke. V ostalem se ravna Kolo točno po navodilih, lci veljajo za vse druga članstvo. Načelstvo Kola jahačev ima v četrtek ob 20, uri sejo v Narodnem domu, na katero naj radi važnosti pridejo vsi bratje. Zdravo! Načelnik. KEiUivA NAVODILA NAŠIM 0LA» NOM ZA LJUBLJANSKI ZLET. Odhod: Z-a tekmovalke in vse sodnike v četrtek, za tekmovalce v petek s poljudnim vlakom. Vse ostalo članstvo se odpelje v soboto s posebnimi vlaki, ki odhajajo iz Maribora ob 16. uri, iz Čakovca po ob 12. uri. Pravico do polovične vožnje na vlakih imajo vsi udeleženci zleta. Legitimacije dobe pri društvih. Društva, katerim so zmanjkale legitimacije, naj jih naknadno naroče pri Savezu ali pa pri Zupi. Nadzorniki posebnih vlakov iz Maribora sta brata Julče Novak in dr. Kovačič, iz Čakovca Avg. Kraigher in dr. Blažič. Njihovim odredbam se mora vsakdo podvreči. Proti onim, ki bi se odredbam zoperstavljali se bode najstrožje postopalo. Nastanitev: Člani so nastanjeni _ v; paviljonu E velesejmišča, članico '"vi šoli v Mostah. Paziti je na red in snago, vsakdo se mora podvreči navodilom in odredbam nadzornikov in nadzornic. Po prenočiščih naj bode mir, kdor ne more spati naj ne moti z govorjenjem drugih. Vsakdo naj si prinese seboj eno odejo, potrebno ščetke, milo/ brisačo in potrebno perilo. Kroji in telovadne obleke naj bodo v najvzornejšem redu. Opozarjamo Vas na pravilne gumbe, ovratnike, trakove itd. Zbirališče za sprevod dne 15. ovg» Vsi člani v krojih in telovadnih oblekah se zbirajo točno ob 634. uri v pre štorih velesejma, vse članice v Soli V Mostah, jezdni odsek po navodilih. Znake mora imeti vsak član. Naraščaj in deca (v spremstvu vodnikov ali starišev) je vstopnine prosta s posebno legitimacijo, ki jo dobe na zahtevo od župe ali v Ljubljani. Vsa druga potrebna navodila so bodo izdajala načel-njkom dnevno, ki se morajo javiti ^ nedeljo ob 6. uri pri župnem načelniku: v slačilnici. Predsedstvo Sokolske župtf v Mariboru. o Zletne legitimacije za narodno noše, lci se želijo udeležiti Vsesokolske-ga zleta v Ljubljani so na razpolago pri ge. Iv. Lipoldovi, Ciril Met. ulica 18. Opozarjamo, da morajo biti narod ne nošo popolnoma pravilne. o Opozarjamo še enkrat vse one* brate, kateri se hočejo udeležiti Vse« sokolskega zleta v Ljubljani v kroju, da pridejo še dan m k redovnim vajam ob 19. uri (7. uri zvečer) v telovadnica državne realke, Krekova ulica. Kdor se danes ne udeleži teh vaj, ne morf pod nobenim pogojem nastopiti v, Ljubljani v kroju. Zdravo! Vaditeljskj zbor. o Vozne Izkaznice za polovično voi njo na zlet v Ljubljano so došle. Vsak. do kdor so jo prijavil jih lahko sprejme med uradnimi urami v društven/ pisarni. o Kdor ima prtljage s seboj, naj pri trdi na iste listek z naznanilom župe, društvo, imo, stalno bivališče ter naj natančno označi poslopje, kjer v Ljuli ljani stanuje, o Vozne listke na mariborskem kolo-* dvoru se naj preakrflbi vsaj en dan pred odhodom v Ljubljano, da ne bo navala o Radi prehrane na I. jugosl. vseso kolskem zletu v Ljubljani se naj W dotični udeleženci, kateri želijo skupni prehrano, oglasijo v društveni r>isarn( da plačajo prehranjevalne stj-iožta. * tStnm •** *’r ju d t» !*1ar!Wr, &. isrsusta I^2a polnoštevilno udeležbo. zanašajo dnevno 20 D in poleg tega I D' tfi tostransiko za tozadevno izkaznico. Uradne ore Odbor. vsak? dan od 18. do 19. ure zvečer, i s« T <3cj]-)0rf j _ § Mestni k sne. »Jymmi bar« veselo- | igra v 4 činih z Lotti Neumann v ! glavni vlogi se predvaja v torek, sredo lil j in četrtek. nega neznanja, na dirugi strani pa kot' vidijo napbl izgotcvljene kobule. Pii vzrok tehnične popolnosti fairaesa 'Ugodnem vremenu bodemo dobili egal* ter eleganca. Brez surovosti in njej sle-1 no in popolnoma razvito, lepo zelen« deči nepravilnosti poteka borba dvo-1 blago in najboljše kakovosti. O množi- Ljudska knjižnica Narodni dom, !. nadstr. posluje ob nedeljah od V, 10.—y2ll. ure in ob četrtkih od V819-—V220. ure Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. Soort jioe Goyer-G'ro'inov; ob njuni tehniki I in pravem umevanju športnega bore-i n ja v nasprotju z dvojico Štokič-Gebau-5 er ko jih visak skuša prikriti svojo teh' ■ni letošnjega pridelka govoriti, bi bilo prezgodaij. ko imamo do pobiranja še skoro tri tedne. Na hmeljarskem trgn postaja vedno bolj mirno in cene Rre“ Objave. $ člani !n odborniki kolesarskega društva »Perun« se vabijo, da se zanesljivo in točno udeležijo seje, ki se vrši dne 9. avgusta ob 7. uri zvečer v pisarni g. Sušnika, Slov. ulica 15. Udeležba obvezna. § Privatni nastavljene!! Pozor! Izobraževalno društvo privatnih nastav-ljencev v Mariboru opozarja tem potom vse svoje tovariše, tovarišice in prijatelje društva na v nedeljo dne 13. avgusta na vrtu Gambrinove dvorane se vršečo vrtno veselico. Posebno še pripomnimo, da je cenj. gg. odbornikom uglednega trgovskega gremija na razpolago častna miza, zakar upamo tu- obvladati tehnično boljšega nasprotni' k a, kar prehaja čisto umevno v surovost. S tem pa tudi doseže cesto uspehe. (Nedelja!) Iz navedenega sledi jasno,da jo lo tehnično neznanje in neprava športna vzgoja ljudi, ki nastopajo in naj bi reprezmtirali spont, vzrok temu, da prehaja športno tekmovanje preae-• sto na nivenux skrajne surovosti. One-! mogočrti to s trainiranjem i.n športno vzgojo (predvsem pri nogometu) in o-vržen bo vsak predsodek. Gospodarstvo. : Rokoborba: Glavno predsodke! g Žatec. ČSR, dne 1'. avg. 1922. Cs- proti športu ustvarja pri nas pri ve-j lih osem dinj smo imeli mrzlo vreme in čini publike naziranje, da se v športu' rastlina ni le zaostala, nego celo ob- : Maribor naraščaj I. : Rapid nar. 1.1: 2 (0 : 0). Otvorjeno igro odloči boljša napadalna vrsta Rapid a. Mariboru se pozna netramiranost; njegova forma lo povprečno dobra. Videli smo j,ih že boljše. Mnopro ubrani lepo in sigurno vratar Rapida, ki je bil mnogo boljši od svojega viis-a-visa. Za »Maribor« seorta Vauda ml. : SK Maribor I.: Primorje I. 0:0. Igrano v nedeljo 6. t. m. v Ljubljani, Igro, ki se še ni razvila prekine vslecl neurja sodnik g. Ochs ob 30. minuti prvega polčasa. j nično zaostalost s tem, da segaponedo- do polagoma niaizajj. Povprečno se pJa* j voljenih sredstvih, da_ bi zamogel tako čuje za 50 kg 1500—1700 oK. Spalt, Bavarsko, dne 25. julija 1922. Po hudi vročini je dne 16. 17. in ^ t. m. silno deževalo in dva dni je razsajala silna nevihta in burja, katera je povzročila po eadonotsnikih in linio Ijiščih obilo škode. Ker ima zemlja zadosti vlage, so bo prehod iz cveta ^ kobulo hitro izvrševal. Pri ugodne®1 vremenu upamo na dobro leti no. _ Tettnana, Virtemberško, 26. junua 1922. Neugodno, mokrotno-mrzl0 vr0" mo zadnjih 14 dni s skoro nepreneha-nim deževjem i/u skrajno nizlco dnevno jn nočno temperaturo (navadno j0 po 5 stop. C) je kaj neugodno vpliv®*0 na hm oljsko rastlino, kiaitoro je P° ^ nanji oblile i še precej bujne rasti, dar pride natančni opazovalec do pričanja, da imajo zgodnji hmelji H®®5 koničasto obliko in da so se pri P#211??! hmelju kobnlski nasadki začeli si1. Bernhard Kellermann: (na pr. nogomet) izraža, le surovost in stala v razvoju; zadnji teden smo pa izrabljanje fizične sile. V zadnjem času imeli lepo, toplo vreme, katero ji je v nam je dana prilika opazovati reko- ’ veliko korist, to pa tem bolj, ker je borbine teme, ’ ‘ ’ ' ' “ ~ panogo profesijon: po opazov deni predsodek. Tekom, borb se jasno dado popolnoma izbrisati. V mnogih | lanslvo leta^ obiTamjem^^I«^01 izraza surovost kot posledica teh nič- normalno se razvijajočih nasadih se že ' prve dni meseca avgusta. J Sicer je prihajal zdaj, prav kakor je obljubil, češče v Bronx, toda malone vsekdar, celo ob nedeljah, je s i * * ’ * * * . . . - j seboj imel delo, ki ni dopuščalo odlaganja. Mnogokdaj .ie prišel samo spat, se okopal in pozajutrkoval, pa ga • je zopet vzelo. ,„..1 V aprilu je stalo solnce že visoko na nebu in ne-(yvj kateri dnevi so bili celo zagatno vroči. Maud se je iz-! prehajala z Editho, ki je zdaj že hrabro stopicala ob :n _Tc-t.pt ; n-'e^ P° bronškem parku, ki j prelepo duhtel po prhneči olvLUv^i* ■ -nt-eft in lila rimam Roman. (Dalje.) 5. Veliki stroj je hitel z vso brzino in Allan je sKroei,; nrQti iri v,iarin~m aa je brzovršilnost ostala ista- Njegovo načelo je bilo, \ Kakor v lanskem noletin ie ronef nn da se vse da storiti v pol krajšem času nego se misli, i .tavato / Fdifhn v n2i„ da ga bo treba. Vsi ljudje, ki so imeli ž njim opraviti, so j," jn e omoi3i_ Mola Fri;fh % Lirfipt opionja- Si nP7TVP<;fnn ucvniiH nipo-m; tomnn Tn ir, hilo AHann- KOm 111 Se SmcJala- JVlala tultll je, Z1VO rdeča od vese- va moč » ija- ^zdarila ličnega shetlandskega konjička, metali sta človeški ulj na trideset in dve nadstropji iz železa' okri^liih°-1'171' i 0 m betona je zaudarjal po znoju in delovršbi od zaklad-' „ minpvaii nlniil - mat?ic^e “ nic v podtličju tja gori do marconijske postaje na plo-* tads\?oZ^o^ oZfv h sld strelu. Po njegovih osem sto celicah je bilo vse živo ; hiln ‘i if nntrphnn Clty; uradnikov, clerkov, stenotipistinj. Njegovih dvajset j f i =• nrimprih iTctauiioi vZ{^i+Prwci?i v-^ liftov ie švigalo vp^ dan n-nri in doli RiH «n tnkni na-: . ,pritrierin ustavljala v batteryskih nasadih, kjer teSLterska v/nllala v katera so nosknkovali ko so 50 bobl?eli~vIaki višinske železnice preko glav igrajočih brzela mtao. Bili So BftI ki se niso ust^liS do dese-| 5 Siatato? brezmeine!:a * * *«* tega, dvajsetega nadstropja, Iifti prehajalniki, bil je lift,; ki je brezpostajanja vihreval v najzgornje nadstropje, j Ni en štirjaški meter trideset in dveh nadstropij ni bil j neuporabljen. Pošta, brzojav, osrednji uradi za vrhu- f talno, za podtalno gradbo, za silovnice, za stavitevi mest, za gradbo strojev, ladij, za železo, jeklo, cement, les. Še pozno v noč je stalo poslopje kakor čarobno razsvetljen stolp v pestrem, zvenečem vrvenju broad-wayskem. čez vso širino najzgornjih štirih nadstropij je bila 'azpeta velikanska, po Hobbyju zasnovana reklamna slika, katero je tvorilo na tisoče barvnih žarnic. Ogromen zemljevid z Atlantskim oceanom. Obrobljali so ga BERSON Gumijevi podpetniki) I in podplati! (Dalje prihodnjič.) napravijo obuvalo is m, Glavni urednik: RadivoJ Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Mala oznanila. inštruktor, da pripravi 1 deška za I. ra: Sl tl t> tlll ■t) «P H>: ž; it Ki žt