Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 37 Maribor, sobota, dne delavca in kmeta — profit za špekulante Danes obtužujem! V madridskem listu »Politica« objavljajo članke, ki jih je napisal Pavel Temoin (Francoz). Naslov člankom je »Mlesec dni pri Francu«. Tam pravi pisec med drugim: Trese se mi roka, ko pišem o teh stvareh. Toda moja dolžnost je, da obvestim javnost. Obtožujem! Ne maram izrekati svojega mnenja, opisati pa moram tamkajšnjo strašno surovost. Težkih ranjencev ni. Obiskal sem fašistične bolnišnice. Ranjencev je v njih malo. Težkih ranjencev pa sploh ni. »Žal, težkih ranjencev nimamo«, so mi odgovorili. Ti namreč pomrjejo na bojišču, ker se Francova vojska zanje ne briga. Rima sanitetne službe. Za inozemske »prostovoljce« pa skrbe ambulance, jih imajo s seboj. Na obsežnem bo-Jisču za težke ranjence ni preskrbljeno in izkrvave, preden bi jih dovedli do bolnic. Nobene milosti. Vse zdravnike v bolnicah sem s tesnim srcem prosil, da mi pokažejo »rdeče« ranjence. »Pokažite mi republikanske ranjence«, sem prosil. Toda videl nisem niti enega republikanskega ranjenca. Vprašal sem nekatere rojake, ki služijo v Francovi vojski. Toda odgovorili so: »Ukaz imamo, da jih moramo pokončati.« Niti ujetnikov ni. Od Seville do San Sebastiana, od Saragosse do Badajoza sem prosil uporniške oblasti, da mi pokažejo vojne ujetnike, taborišče, kjer se nahajajo. Razumljivo, da bi jih bili z veseljem pokazali, če bi jih imeli, četudi samo za eno taborišče. Odgovorili so mi, da so ujetniki v ječah. »Ne, to ni res«, sem rekel. »Po ječah imate ljudi iz zaledja, ki jim ne zaupate, ker so bili ovadeni.« Da bi svet menil, da Franco ne pomori ujetnikov, je prvotno razglašal, da bo pomoril ujete tujce, ki imajo orožje. S tem je hotel javnost zavesti v mnenje, da drugim ujetnikom pušča življenje. Vse to je bila le hinavščina! Pred strojnicami. Prisezam vam kot resnico, da u-porniška vojska ne pozna nobene milosti za vladine vojak©. Dne 28. decembra ob štirih popoldan sem sam videl, kako so večji oddelek vojnih ujetnikov postavili pred dve strojnici in v nekaj sekundah so bili mrtvi. Vem še imena štirih podčastnikov, ki so zapovedali te strele. laka je vojna upornikov. Če lažem, me lahko zavrnejo. Naj stori to kateri švedskih ali ameriških časnikarjev, ki spremljajo Franca. Če mi pa teh trditev ne morejo °vrečif jfc dokazano, da se Franco ne uiore z ničemer opravičevati ali se Pritoževati; zakaj noben zločin se ne ^ore primerjati s surovostmi njego-Vlh dejanj. Talci. Še nekaj, kar ne bo mogoče tajiti: Konec decembra so se vršila v San Juanu de Luz v Franciji (ob španski meji) pogajanja za zameno talcev. — Francovi delegati so se pogajali več dni z županom v Bilbaju in komisijo republikanskih Baskov. Razgovore je vodil dr. Junot, stalni delegat Rdečega križa v Španiji. Obe stranki sta sestavili imenike najpomembnejših talcev, ki so jih želeli zamenjati. Delegati iz Bilbaja so Draginja za O naraščanju draginje v Jugoslaviji ne marajo i \ ' \ krogi niče- sar vedeti, kadar delavstvo trdi, da je potrebno zvišanje mezd. Končno je beograjska »Samouprava« to priznala in navaja nekaj podatkov iz kme-tiške panoge ter poudarja, da je to uspeh vladne politike, ki naj koristi kmetom, češ, da, če ima kmet denar ga nikjer ne manjka. Cene navzgor! List pripoveduje, da je 1935 veljal katastrski joh prvovrstne zemlje 8000 do 9000 Din, danes velja 14.000 do 15.000 Din. Prvovrstni vinograd je veljal joh 1935 20.000 Din, sedaj velja 40.000 Din. Vrednost poslopij se je dvignila za 30 do 40%. Pšenica je veljala 1935 okoli 100 Din, sedaj velja 180 Din 100 kg; rž 90 Din, sedaj 140 Din; ječmen 70 Din, sedaj 125 Din in koruza 70 Din, sedaj 100 Din. Prešiči žive vage so bili po 4 Din za kg, sedaj po 8 Din; goveda žive vage po 3 do 4 Din, sedaj po 6 do 7 Din. Drugi kmetiški pridelki so se podražili za 20 do 80 odstotkov. Obleka, čevlji in podobne življenjske potrebščine so porasle v ceni od 20 do 25 odstotkov. »Samouprava« graja nezadovoljnost, ki se poraja zaradi naraščanja teh cen, češ, da koristi to kmetom in kmetiškim delavcem. Pomanjkanje trpe sicer uradniki in se jim bodo morale plače izboljšati. Tako tolaži list uradnike, ki se pa za socialni položaj delavstva vobče ne meni. Že po teh navedbah »Samouprave« je draginja narasla povprečno za 30 do 40%. Nastane pa povsem enostavno vprašanje, komu pravzaprav koristi ta val draginje, dočim se socialne razmere niso izboljšale? Vrednost zemljišč in kmetiških objektov je ogromno porasla. Porast vrednosti se pa dejansko ni izvršil. Zvišanje teh vrednosti je podobno špekulaciji na borzah, ki po dvigu cen delnicam, to je kapitala, zahteva tudi podražitev produktov, da se fiktivni kapital obrestuje. Ogromna podražitev produktivnih pomočkov in produktov, more koristiti le veleposestnikom, ki prodajajo mnogo blaga, ki plačujejo svoje velike kmetiškei dolgove, ne koristi pa kmetom v Srbiji, v Dalmaciji, na Hrvaškem ali v dravski banovini, ki prodajo kvečjemu toliko, da plačajo davke ali pa niti toliko ne. Uvidevamo, da je domači in tuji industrijski kapital potom mednarodnih kartelov ves čas obvladal izko-riščevalne cene svojih produktov in da so cene kmetiških pridelkov pa- dale — zaradi tega in zaradi gospodarske politike. Toda socialno zlo v državi se ne more odpraviti s tem, če se industrijski in finančni kapital pusti lepo v miru, da narod dalje izkorišča, in pripomore k temu privilegiju (predpravici) še kmečkim mogotcem, ki socialni položaj naroda končno še bolj ogrožajo kakor industrijski in bančni kapital, ker so jako znatna sila v državi. Taka politika, ki je nedvomno špekulativnega značaja, je nov vijak zaradi uvedbe minimalnih mezd in uvedbe delavskega zavarovanja za starost in onemogolost. Ugodnosti, ki jih delavstvo dobi z obema naredba-ma in samo plača s svojo delovno silo, znašajo morda povprečno 5% izboljšanje socialnega položaja, podražitev življenskih potrebščin pa znaša 30 do 40%, Ta primer, ki tudi statistično ugotovljen, ne more biti mnogo drugačniji, jasno kaže smer gospodarske politike, ki si dejansko še ni odela socialnega plašča. Delavstvo, obrtniki in mali kmeti torej od. take gospodarske politike ne morejo ničesar pričakovati, ker ni preračunana zanje, ampak le za veleagrarce in po načelih bančnega in inančnega — karteliranega kapitala ali kakor lepše pravimo — >zdra vega gospodarstva«, po katerem se vrši tudi eksport (izvoz) na račun domačih konzumentov. Zasedanje parlamentarne Male antante v Beogradu Na zasedanje so prispeli poslanci in senatorji iz Čehoslovaške in Ru-munije. Bili so prisrčno sprejeti. Med čehoslovaško delegacijo sta tudi dve ženi parlamentarki, kar je vzbudilo pozornost našega ženskega sveta, ker pri nas in v Rumuniji žene volilne pravice nimajo. Želja po ozkih stikih med državami Male zveze je gotovo splošna. Naša posebna želja pa je, da bi nam bilo skoro omogočeno izvoliti si svoje narodno predstavništvo in senat na način, kot je to v Čehoslova-ški uvedeno. HrvaSki fašlstiini ubijalec socialističnega Zupana — 12 let robijt Pravi krivci so se spretno odtegnili roki pravice Pred okrožnim sodiščem v Osijeku je bil obsojen pristaš hrvaškega fašističnega gibanja med delavci, mesar Velimir Andjelič, ki je z nožem zaklal socialističnega župana in glavnega delavskega zaupnika v Guttmannovih tovarnah v Belišču s. VančinoK na 12 let robije. Obsojeni je bil samo orodje v rokah fašističnih hujskačev, ki so svojo žrtev pustili, da sama sede na zatožno klop. se obvezali, da osvobode navedene osebe. Toda delegati Francove vlade so prekinili pogajanja z nepomembnimi izgovori. 'Povem lahko tajni povsem enostavni vzrok — in prosim bilbajčane, da ne maščujejo tega: skoraj vse talce, ki bi jih bil moral Franco zamenjati, je dal že prej postreliti. J ., lažem, je to lahko dokazati: zadošča, če Franco svoje ujetnike pokaže nevtralcem. »Obtožujem! Ne bom se pa zadovoljil z lapidar-nim preklicem!« Najžalostnejše pri stvari pa je, da se propagatorji fašističnih idej med delavci na Hrvaškem' prištevajo k Mačkovemu gibanju in hočejo veljati kot borci — za demokracijo. Kako le bi izglodala demokracija, ki bi jo čuvali taki ljudje? Socialistično delavstvo, ne nasedaj slepo demokratičnim deklamacijam, ampak čuvaj svoje organizacije in svojo samostojnost. [ Sirite naS list! Ogromni nemški zrakoplov »Hindenburg« za prekooceanske polete je eksplodiral pri pristajanju na letališču v Lakehuirstu, Preko 30 ljudi je Dr. BeneS o gospo* darskem poloialu Gospodarstvo je politika V pondeljek, dne 26. aprila je predsednik čehoslovaške republike dr. Beneš sprejel narodnogospodarske urednike. Na ogovor jim je izjavil v glavnem, da je optimističen glede gospodarskega položaja. Še nas čakajo težkoče. Stabilizacija, gospodarska in finančna, bo potrebovala še deset do dvajset let. Neizprosni zakoni, gospodarski in gospodarsko-politični zahtevajo bolj in bolj stabilizacijo (ustaljenje). Ta proces se vrši med Anglijo, Francijo in Ameriko, in prepričan sem, da bo to vplivalo tudi na druge dežele. Zdi se mi pa, da so gospodarske razmere stabilne-je kakor politične. Politiki se morajo zavedati, da morajo tudi oni stremeti za stabilizacijo. Jaz ne ločim nikdar politike od gospodarstva. Pričakovati je, da bo sedanja pro-speriteta (oživljenje) v gospodarstvu trajala nekaj časa. Ta čas je treba kar najbolj izrabiti za ureditev vsega, kar je v državi gospodarsko, socialno in politično urediti, da bomo pripravljeni za hujše čase. To se lahko posreči državi, če' hoče. bilo ubitih, veliko pa ranjenih. Nemci so radi trdili, da ta zrakoplov ne more eksplodirati. Plaiu) narofnino toino.ne bodi zamudnik! NemSkl zrakoplov .Hindenburg* eksplodiral v Ameriki. 43 mrtvih. Anarhisti ogrožajo obrambo demokratične Španije namesto, da bi skupno z ostalim delavstvom nastopili proti failzmu Katalonija je bila od nekdaj središče anarhističnega gibanja, okoli katerega se zbirajo vsi nedisciplinirani elementi med delavstvom. Ves čas državljanske vojne ovirajo anarhisti barcelonsko vlado (Ge-neralidad), ki se trudi, da bi vzpostavila enotno armadno poveljstvo in na ta način ustvarila predpogoje za veliko enotno akcijo na aragonski fronti. Anarhisti so proti enotni armadi, ampak za vojno na svojo pest. Vsaka stranka naj ima svojo armado in ta naj se bori, kakor ve in zna. Te prilike v Kataloniji so tudi vzrok, da je aragonska fronta od francoske meje mimo Jace, Huesce, Saragosse in do Teruela od vsega početka vojne skoraj mrtva. Posledice pa so skrajno neprijetne: Franco lahko uporablja svoje sile pri Madridu, proti Baskom itd., kar bi nikakor ne mogel, ako bi oživela aragonska fronta. Takega stanja ni mogoče mirno prenašati. Jasno je, da bi v slučaju zmage nacistov na ostalih frontah, prišli na vrsto tudi Katalonci in seveda tudi trmoglavi, za vsako disciplino nedostopni anarhisti. Ko je barcelonska vlada v sporazumu z valencijsko vlado odredila, da se mora ustvariti enotna armada pod enotnim vodstvom, so te dni anarhisti v Kataloniji dvignili upor, zlasti v Barceloni, kjer je prišlo do bojev med vladi zvestimi četami in anarhisti, ki so začeli prvi napadati in streljati. Upor se je posrečilo — vsaj v glavnem — zadušiti. Vlada pa kljub temu išče sporazuma z anarhisti in je bil imenovan nov direktorij, v katerem so: Companys, dosedanji ministrski predsednik, Joahim Pou, predstavnik kmetskih organizacij, kot minister za delavska vprašanja in javna dela, Val. Mas, predstavnik delavskih strokovnih organizacij, kot minister pravde, Carlo Mkrly, predstavnik katalonske levice, kot minister za notranje zadeve in Antonino Lese, anarhist, kot minister brez določenega delokroga. Boji v Barceloni so zahtevali več sto mrtvih in ranjenih. Taki dogodki pomenijo predvsem ogromno moralno škodo. Kdo ve, če pri tem nimajo Francovi agenti svojih prstov vmes, katerim so anarhisti nasedli. Delavstvu vsega sveta pa naj bodo barcelonski dogodki nauk, iz katerega se naj uči, da mora biti složno in disciplinirano, sicer postane igračka šarlatanov, ki dela vsak na svojo roko, kar se mu zdi, ustanavlja nove organzacije in ruši ostale, blati in hujska samo, da zadovolji svojim stremljenjem in samoljubnosti. Baski zavrli nacistično ofenzivo Naša domneva, katero smo izrazili v prejšnji številki našega lista, da se bo Baskom pred Bilbajem posrečilo zavreti nacistično ofenzivo, se je uresničila. Nacistična ofenziva je obtičala na fronti Bermeo (ob obali Biskajskega zaliva)—Guernica—Durango. Baski-ški vojni odredi so na posameznih točkah fronte celo uspeli s protinapadi izboljšati svoje obrambne postojanke. Vsekakor pa general Mola (ki pa je samo firma za nemško-italijanski generalni štab v Vittoriji, ki vodi o-peracije v tej na železnih rudah bogati deželi) najbrž še ne bo odnehal, ampak utegne znova poskusiti svojo srečo. Izpraznitev Bilbaja pod zaščito angleških in francoskih topov. Francoska in angleška vlada sta predlagali Francu, da naj ne obstreljuje Bilbaja, dokler ne bo izvršena izpraznitev mesta po civilnem prebivalstvu, ki se vkrcava na angleške trgovske ladje, katere so pripeljale živež. Franco je ta predlog odklonil, nakar sta francoska in amgeška vlada izjavili, da se bo izpraznitev pač vršila pod varstvom topov njune vojne mornarice. Kajti tako človekoljubno delo ovirati pomeni grd zločin. Francu pritrjuje pri nas samo »Slovenec« in njegovi trabanti. Ribbentrop za bombardiranje neutrjenih mest V londonskem odboru za nevme-šavanje domnevali, da je takšno preusmerjenje nemogoče, ne pa tudi tistih, ki vedo, da je za propagiranje novih pogledov treba izbrati čim vplivnejši in razširjenejši list. Primer beograjske »Politike« nas uči, kako potrebno je zlasti za delavski razred, da ima svoj lasten tisk, ki mu pravec odreja gibanje in mora kot tako služiti tudi izključno gibanju in njegovim interesom. Razpust društva »Svetilnik« (raziskovalci sv. pisma) je državni svet v Beogradu razveljavil, z utemeljitvijo, da je razpust skrajno sredstvo, ki se ga lahko posluži oblast, ->ako vse druge mere ne bi mogle privesti do tega, da se prepreči nezakonito delo.« Širjenje knjig, ki pozneje zapadejo zaplembi ali kazniva dejanja, ki se izvrše na sicer oblastveno dovoljenem sestanku, pa še ne pomeni- Občni zbor II. skupine rudarske zadruge v Celju bo v nedeljo, dne 9. t. m. Za občni zbor je izšlo letno poročilo načelstva v obliki lične knjižice, ki ga je uredil predsednik sodr. Pliberšek Franc. O tem poročilu bomo še spregovorili. Vsem prijateljem in znancem, ki so se me spomnili ob priliki moje petdesetletnice, se tem potom prisrčno zahvaljujem, v prepričanju, da nas bo tudi bodočnost našla pri skupnem delu za izboljšanje socialnega položaja delavskega razreda, za demokracijo in socializc-m. Družnost! Jurij Arh. jo, da (je društvo prekoračilo svoj statutarni delokrog ali da je protizakonito delovalo. — Ta odločba je precejšnjega principijelnega pomena in se bo na njo sklicevati ob priliki razpusta kakšnega društva. 100.000 hektarjev plodne zemlje je poplavila Sava in njeni pritoki zadnje tri tedne. Mnogo vasi je bilo odrezanih od sveta, mnogo hiš se je zrušilo v valove, ker so obrambni nasipi na mnogih mestih popustili. Skoda je velika, vendar bo vlada lahko izdatno pomagala. ua trn* na Minister dr. Czech po radiu. N'a ................ nemnutrati. Dne 1. maja je govoril minister s. dr. Czech v mestnem gledališču na slavnostni akademiji v Ustju. Njegov govor je prenašal radio. Govoril je o socialnih razmerah, o boju proti fašizmu in za mir, o sodelovanju narodov, o sočutju z brati v Španiji, ki zaslužijo za svoje junaštvo naše spoštovanje. — Tudi v Pragi so govorili ta dan po radiju socialni demokrati. Hitlerjeve grožnje cerkvi. Dne 1. maja, na praznik, ki ga je- privzel nemški fašizem od delavstva, v nameri, da mu da nov zmisel in pomen in ga po svoje izmaliči, je govoril Hitler v Berlinu, pri čemer je zopet enkrat grozil nasprotnikom: nacizma, ki se še vedno nočejo pokoriti. »To velja tudi za katoliško cerkev v Nemčiji,« je rekel Hitler. »V državi je mogoč red samo tedaj, ako obstoja ena sama gosposka. Čim pa se hoče cerkev vmešavati v stvari, ki so izključno samo zadeva države, jo bo postavila nacistična Nemčija na tisto mesto, ki ji pripada.« — Cerkev, ki je koketirala s fašizmom v boju proti boljševizmu, počasi spoznava, da ne gre izganjati hudiča z Belcebubom. Povsod gre glas B. Rnnsiis zlatar, Kranj je za nas! Zahtevajta c • n I k! A. M. de Joug: IZDAJA Otroška leta Mereyntjeja Geysena Toda tak je postal in na tem se ni dalo ničesar več izpremieniti; on je bil in bo za vselej človek, ki se ga vse boji, nagnjen k hudemu po svoji odvratni, okorni naravi, plašnosti in neutešnem koprnenju po nežnosti. Samotar med ljudmi, žival, ki jo neprestano preganjajo, ne da bi jo vjeli, ker se boje njenih divjih krempljev, njenih do blaznosti stopnjujočih se nagonov, ostrine njenih zob... Toda, ali je bila žival pa tudi res tako zlobna?... Ko je tako opazoval vesel, jasen otroški obrazek pred seboj, se mm je zazdelo, kot da bi strmel v temno ogledalo in videl v njem motno sliko, ki mu je bila znana, sliko, ki je bila njegov lastni jaz— ali je vsaj nekoč enkrat bila... Toda kako malo podoben je bil sedaj tej sliki in vendar se še vedno ni mogel spomniti, kako in zakaj je postal drugačen ... Sicer pa, kaj naj bi bilo tudi na temi? Kaj za vraga ga to tudi briga? ... Krepko je stresel s svojimi rameni, kot da bi vrgel nekaj težkega raz sebe. Potem pa je pretrgal molk, ki ga je težil in vprašal: »Ali nisi lačen, Mereyntje?« j Mereyntje je napravil vel,ike , oči, s svojo drobno ročico pa se je pogladil po trebuhu, ki sc je moral v resnici dolgo postiti. »Na!« je vzkliknil oduševljen. Pri tem se je spomnil nekega izreka, ki ga je cul od svojega strica Sladkega, in se mu je zdel tako imeniten, ter dodal: »Kar terna se mi dela pred očmi od lakote!« »Potem bova pa pojedla kos obloženega kruha, predtio bi se utegnila zgoditi kakšna nesreča,« je rekel Vrč, smejoč se in je vstal. Me-reyntje je pazljivo sledil vsem njegovim kretnjam in vsemu, kar se je dogajalo; zdelo se mu je, kakor da je vse skupaj izredno napeta, zavidanja vredna prigoda. Goort je vzel iz miznice pol hleba kruha, nato je odprl svoj veliki žepni nož in je odrezal dva velika kosa. Kaj takega je znala Mereyntjejeva mati mnogo lepše!... Najprvo je napravila z noževo konico par križev čez kruh, nato pa je umetniški odrezala tanke, dolge kose, čudovito tanke in okusne... Tu pa... Iz razbite skodelice, z umazanimi robovi, ki je bilo na njej vse polno črno mastnih prstnih odtisov, je zajel divji lovec z nožem surovo maslo in potem na debelo namazal oba kosa kruha. »Sladkorja nimam; mogoče pa hočeš kos gnjati?« Mereyntjeju so se smejale oči in se svetile kot zvezde. Kos gnjati! »Prosim lepo, Vrč,« je r^kel vljudno, in Goort se je moral nehote sam pri sebi smejati nad tem pridnost in umerjenost razodevajočim glaskom;, ki je bil v tako smešno čudnem nasprotju s prešerno veselostjo, ki mu je sijala iz rjavih oči naproti. Stopil je k ognjišču in za hip pomolil glavo skozi odprtino v dimnik, odkoder je privlekel na dan par svetlorjavih prekajenih kosov boha. Potem sta jedla, držeč vsak svoj kos kruha v roki. Mereyntje se ni mogel spomniti, da bi bil že kdajkoli v svojem življenju jedel s tako slastjo. S svojimi majhnimi prstki je pobral poslednjo drobtinico z mize in je od samega zadovoljstva globoko vzdihnil. »M-m!... to ti je bilo dobro, Vrč! ...« »Ali ti je dovolj ali pa hočeš morda še en kos?« ga je vprašal divji lovec, radodarno, toda Mereyntje je bil v resnici sit, pa miu je odgovoril, da ne more več... »Za kakšno jabolko bo pa že še prostora ?< je domneval Vrč, ki se je vedno bolj čudil, kako neki je mogoče, da se ga je lotevalo vedno večje veselje nad tem, da je lahko igral vlogo gostitelja in pri tem čutil nagnjenje, da bi storil vse, kar bi moglo razveseliti tega palčka. Zapeljivo je vpraševal dalje: »Imam še nekaj krasnih bergamiotk razloženih pod posteljo!« Mereyntje ni rekel ne, ampak je z zadovoljstvom hrustal rjavkasto nagubana jabolka, ki jih je pohajač postavil predenj na mizo. Med tem. ko je grizljal, je vprašal: »In kje pa imaš psa, Vrč?« »Poli je v klonici. Ali naj ga grem iskat, ali se ga mogoče bojiš?« »Da, nekoliko že,« je odvrnil Mereyntje, »toda vendar bi ga rad enkrat videl od blizu.« (Dalie prihodnjič.) 7g naših Utajen/ Trbovlje ČL 19 kolektivne pogodbe in zaposlitev nezaposlenih, še ni dolgo, odkar se je izvršila redukcija na dnevnem kopu Doberni, a vsa posredovanja so ostala brezuspešna. 160 delavcev je ob kruh. Ako gospodje pri TPD ne bi bili tako pozabljivi, bi lahko našli izhod, da tem delavcem ne bi bilo tre>ba biti brezposla, pri čem e r pridejo na sum, da s.o delomržneži, ampak bi še naprej lahko imeli zaslužek in plačevali državi davek. Čl. 19. v kolektivni pogodbi pravi: »Povsod, kjer družba za delavstvo še ni napravila kopalnic oziroma umivalnic: t. j. v Kočevju, Trbovljah, na separaciji, odkop Neža jih bo zigraidila čimprej.« In tudi za podjetje Dukič .obstoja zapisnik, v katerem je navedeno, da se bo za dnevni kop Doiber-no zgradila kopalnica oziroma .umivalnica. Spomlad je sedaj tukaj, vreme pa tudi primerno za stavbinsko delo. Torej, gospodje izpolnite obveznosti iz kolektivne pogodbe, pričnite graditi, zaposlite odpuščene in pomagajte omiliti pomanjkanje, katero trpijo nezaposleni. Pri teh delih bi bilo mogoče zaposliti najmanj 100 delavcev skozi 30 do 40 dni, ki bi si na ta način zaslužili sv.oj košček kruha. Res je to samo* kapljica v morje, ampak še vedtao bolje kot nič. In končno ibo s tem rešeno tudi važno higijen-sko vprašanje. — Nezaposleni. Velik zbor strojnikov in kurjačev iz revirjev bo na vsestransko željo priredila »Zveza strojnikov in kurjačev Jugoslavije« to nedeljo, dne 9. maja t. 1. ob 9. uri v dvorani »Delavskega doma« v Trbovljah. Predaval bo s. dr. Avg. Reisman o speci-jelni zakonodaji za strojnike in kurjače. Imelo bi se vršiti to predavanje že zadnjo nedeljo, dne 2. majnika, a je bilo prepovedano. Predavanje je namenjeno vsem strojnikom in kurjačem iz revirjev TPD in pričakujemo radi tega polnoštevilne udeležbe razen iz Trbovelj tudi iz Hrastnika in Zagorja, Senova, Hude jame in tudi vseh ostalih strojnikov in kurjačev. V cementarni se mnogo praznuje, pozimi postopajo ljudje okrog brez posla, ni pa mogoče, da bi obstal obrat enkrat na e o, na dan, ki si ga je delavstvo določilo in izbralo za svoj praznik. To si velja zapomniti. Hrastnik Na dan Prvega maja je delo v Steklarni in Kemični tovarni počivalo. Delavstvo se je deloma podalo na hribe, nekateri so pa ostali v dolini. Tako smo tudi letos pokazali, da se delavstvo zaveda pomena Prvega maja. Pozabili pa tudi nismo ta dan na našo »Delavsko Politiko« in sicer je s. Kelner nabral za trikratno izdlajo »Delavske Politike« na • *,e.n ^'n, 113- {Vsa čast zavednim hrast-niškim sodrug.omi! Op. ut.) D. M. v Polju Smrtna nesreča. Dne 25. aprila je pri skoku z drvečega vlaka smrtno ponesrečil 191etni brivski pomočnik Jakob Scherer iz Novega Vrbasa, rodom Nemec in protestant. Ponesrečenec je vstopil šele 10 dni pred tem v službo pri tukajšnjem (brivskem mojstru. Bil je sin edinec in glavna opora svoji vdo-veli materi. Po nesreči je prispelo pismo, v katerem vabi mati svojega ljubljenca, da naj se vrne, ker ji brez njega ni obstanka. ~ Pokojnika so prepeljali v mrtvašnico, kjer le ležal na mrtvaškem odfru ves zasut s cvetjem, ki mu ga je nanosilo sočutno prebivalstvo. Ljudje so po starem običaju hodili kropit mrtveca. Neki gospod, ki bi mu človek pripisoval, da bo vsaj po smrti človeka spoštoval božjo zapoved: Ljubi svojega bližnjega, je bil radi tega nevoljen. Ko je vstopila neka ženska in kropila, je pristopil, z eno loko zgrabil čašico z vodto, z drugo pa zamahnil v zraku, rekoč: »Saj ta ni bil naše vere!« Nam pa je bil enako ljub in drag, saj je bil delavec, zato pa smo tudi razumeli nol, ki jo je občutila mati, ki je prispela k svojemu mrtvemu sinu. Verski fanatizem ne 'Pozna plemenitosti. Rod vzgojen v takem duhu ne more biti nosilec boljše bodočnosti an miru med narodi. P-t. St. Pavel pri Preboldu se ie>1v!^i>Va,J,e V »Cosmanosu« dan 1 tv, - ^lasovajije za obustavo dtela na no za to*1*) delavstvo je bilo stoodstot-praznuje.'--'Vf 'praanik Dela sP°štuje in Jilo enako glasovi »iMJa‘“lner<‘ se. 'c ^ Ara.;: Pušča neljube delavce. Tokrat fiosp a ? ležiti zopet en tak odpust^T^ Vjt ^hotelo, da vrze ,z svojega oddelka delaj ^ Koruna. Naši dehvci obeh strokovnih ^gamzacu »o si ibih edini v tem, da! ^ l'° tej samopašnosti konec. Poslali so za- PreU-! v Pisa™° rz ZahteVt°' da podjetje sa e odpoved. G. ravnatel) )e ,dolgo ča-okleval, ko pa je opazil enotni nastop ,e£a delavstva zbranega predi (pisarno, je P°ved umaknil. Delavstvo je s tem zma-5 °- Ravno v enotnem nastopanju se vidi, . a se delavstvo v »Cosmanosu« zaveda svo-e vloge v današnji družbi. Tudi delavstvo Podjetju Mautner bi se moralo ravnati po v*fJledu. če ibi bilo delavstvo v stari vi,Va^ enotno, ne bi si znani gospod upal kot rokav°v (>n groziti z žandarmerijo, n' pr' ? za'dnjem ištrajku) ter metati lju-strAum°^L ,ni91 cesto. Složen nastop obeh S[) organizacij bi tudi tu dosegel 4il n V^ni,e kolektivne pogodbe in prepre-tem prihodnjič^0 neli“be posledice' Toda 0 Ljubljana Prttituberkulozni tedien. Protituberku- lozna zveza je v nedeljo otvorila v dvorani OUZD v Ljubljani protituberkulozno razstavo s predavanji. Razstava in predavanja, ki se bodo vršila tudi drugod, imajo namen, zainteresirati javnost za boj proti tuberkulozi, ki je najhujši in potuhnjeni sovražnik zlasti ljudi, ki žive v bedinih socialnih razmerah. Razstavo kakor tudi predavanja naj delavstvo obiskuje. 5. Delavski prosvetni večer »Vzajemnosti« in »Zarje« se bo vršil v sredo, dne 12. maja 1937 ob 20. uri v dvorani »Delavske zbornice«. Na sporedu: predavanje pisatelja Franca Albrehta o pojmovanju delavskega kulturnega delovanja, dvodejanka »Sreča«, odlomek iz Cankarjevega »Mar- tina Kačurja« itd. Vprizoritev bodo spremljale svetlobne slike. Govorilni zbor bo izvajal »Kdo je kriv?«, s slikami. Režirata Leban Bruno in Isop Jakob. Oživela bo pesem o žuljih in kruhu itd. Godba »Zarja« pa bo zaključila večer s komadom »Iz dobrih starih časov«. Majniški delavski prosvetni večer v sredo bo zaključni v letošnji sezoni ter bo tudi prekosil vse dosedanje in pokazal delavsko ustvariteljsko sposobnost na polju kulture. Rojaki iz Cerkna imajo svoj letošnji sestanek na binkioštno nedeljo popolne v gostilni »Pri Urbančku«, Stožice št. 29 pri Ljubljani. Posluždte se železniške nedeljske povratne karte in pridite vsi! Harlbor Predavanje o pravicah žene v Jugoslovanski zakonodaji priredi »Vzajemnost« v sredo, dne 12. maja s pričetkom ob 8. uri zvečer v dvorani »Delavske zbornice«. Predaval bo dr. Vito Krajger. Sodružice in so-drugi, pridite! Mleko, mlekarji in konzumenti. Dne 2. maja se je vršilo večje posvetovanje kmetov, viničarjev in ostalih oskrbovalcev mestnega prebivalstva z mlekom in mlečnimi izdelki, na katerem so sklenili, da bodo od 15. maja t. 1. veljale naslednje cene: I. mleko za dojenčke Din 3, mleko na trgu ali na dom postavljeno Din 2, za preprodajalce in bolnice Din 1.75; II. industrijsko mleko (Abt, Loschnig) za pitanje živine Din 1.50; III. sladka smetana liter Din 15; IV. čajno maslo na drobno Din 32, maslo za kuhanje Din 24. Po vaseh mleko pri producentu ne bo cenejše kot Din 1 za liter, konzumno mieko pa Din 1.50. Izvoljen je bil poseben odbor, čigar naloga bo, da prepreči tudi vsako navijanje cen pred' prazniki, kakor se je doslej redno dogajalo, da je stal liter mleka dva tedna poprej Din 1, teden dni pozneje pa Din 3.50 ali pa tudi Din 4 in namesto, da bi bilo prvovrstno, je bilo še posneto. Odbor tudi odobrava strogo nadzorstvo nad mlekom in mlečnimi izdelki. Obenem ipa obrača pažnjo na nenavadbo nizko porabo mleka v mestu. Vseh 32.000 prebivalcev porabi dnevno 13.000 litrov (nevštevši industrijsko mleko, ali komaj en četrt litra na osebo! Na Holandskem odpade na glavo pretbivalca 1 in pol 1, v Švici 1 1 in na Dunaju 0.4 1. Mlekarji so za večjlo potrošnjo mleka, ki je zdrava hrana, zlasti za deco in slabotne ljudi. Delavstvo ne nasprotuje regulaciji cen mleku, kakor tudi ne poboljšanju cen poljskim pridelkom itd., mora pa povdariti, da vsako povišanje cen zmanjšuje kupno moč konzumenta, ako se obenem ne poveča zaslužek. Gibanje tržnih cen kaže, da bodo delavci in nameščenci morali dobiti večje mezde in iplače. V Bernu so krivi. V prejšnji številki »Delavske Politike« smo opozorili javnost na to, da je s 1. aprilom t. 1. stopil v veljavo dogovor, sklenjen lansko leto med Jugoslavijo in ČSR radi znižanja pristojbin v poštnem prometu, tako, da stane dopisnica v ČSR Din 1.50, pismo pa Din 3 in obratno, pismo iz ČSR Kč —, dopisnica pa Kč 1.20. Obenem smo protestirali, da naša poštna uprava o tem še ničesar ne ve, ker pobira kazenski porto Din 1 za vsako dopisnico, ki pride iz ČSR z znamko ipo Kč 1.20. Bili smo mnenja, da bo z našim opozorilom stvar opravljena, kakor pa izgleda, smo se motili. Javljajo nami da pismonoše še vedno pobirajo kazensko pristojbino za dopisnice, ki prihajajo iz ČSR z znižano poštnino. Baje poštni upravi o 'znižanju, poštnine še tli ničesar znano, ker da Mednarodni poštni urad v Bernu (v Švici) še ni poslal obvestila! Tu se spoznaj, kdor se more! Sklenemo pogodbo s ČSR, pošta v ČSR je dala 1. aprila v promet že nove znamke po Kč 1.20 nalašč v ta namen, mi lahko pišemo v ČSR po od 1. aprila veljavni znižani tarifi, pri nas pa čakamo obvestila iz Berna, t t la Strojniki in kurjači, pozor! V nedeljo, dne 9. maja s pričetkom ob 9. uri dop. bo v prostorih Delavske zbornice, Sodna ulica št. 9-II sestanek, na katerem poroča član sekcije iz Ljubljane. Udeležba dolžnost! — Pododbor, Prvo godbeno društvo tekstilnih delavcev in nameščencev v Mariboru vabi na veliko pomladansko veselico, katera se bo vršila dne 9. maja t. 1. s pričetkom ob 15. uri v vseh prostorih igostilne We!ber na Pobrežju. Na sporedu: streljanje in kegljanje za dobitke, ples itd. Čisti izkupiček je namenjen za nabavo letnega kroja za godbenike. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica dne 23. maja t. 1. istotam. Vstop prost. Za obilno udeležbo se priporoča — odbor. Lokomotiva iztirila, dne 6. t. m. na železniškem nasipu mariborskega kolodvora Podrla je ograjo in se zarila v zemljo. 40 letnicc/ svojega obstoja bo proslavil »Pevski odsek pekovskih pomočnikov« dne 15. in 16. maja t. 1. Dne 15. maja ob 20. uri bo v dvorani Union velik slavnostni pevski in glasbeni koncert, na katerem bodo sodelovala razen pevskega odseka pekov še delavska pevska in glasbena društva: Del, pevsko društvo »Frohsinn«, Del. pevsko društvo »Enakost«, pevsko društvo »Grafika«, Glasbeno društvo železničarskih delavcev in uslužbencev in tamburaški odsek pekov, vsi iz Maribora, nadalje grafičko pje-vačko društvo »Sloga«, radničko pjevačko društvo »Jednakost«, tamburaški zibor »Bratstvo«, vsi iz Zagreba in radničko pjevačko društvo »Sloboda« iz Varaždina. Ker bo to eden izmed največjih delavskih koncertov v zadnjih letih, naj se ga vse delavstvo udeleži. V nedeljo, dne 16. maja se bo vršil na vrtu »Gambrinove dvorane« od 10. do 12. ure vrtni koncert, čijega program bo izvajalo »Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev«. V slučaju slabega vreihena se bo vršil koncert o)b isti uri v vseh prostorih »Gambrinove dvorane« s sodelovanjem tambuTaškega zbora »Bratstvo« iz Zagreba in tamburaškega odseka pekov iz Maribora. Popoldne, z začetkom ob 15, uri pa priredi »Podzveza delavskih pevskih in glasbenih društev« veliko spomladansko veselico na vrtu gostilne Weber na Pobrežju pri Mariboru. —1 Pripravljalni odbor. PEVSKI ODSEK PEKOV V MARIBORU piiredi 15. maja ob 20. uri v veliki dvorani Union v Mariboru JUBILEJNI KONCERT v proslavo 40. obletnice svojega obstoja - Sodelujoči: 1. Glasbeno društvo žel. del. in uslužbencev v Mariboru. 2. Pevski odsek pekov, Maribor. 3. Radničko kulturno prosvj. društvo »Sloboda«, Varaždin. 4. Grafičko pjevačko društvo »Sloga«, Zagreb. 5- Pevsko društvo »Grafika«, Maribor. 6. Tamburaški odsek pekov, Maribor. 7. Pekarski tamburaški zbor »Bratstvo«, Zagreb. 8. Radničko pjevačko društvo »Jednakost«, Zagreb. 9. Delavsko pevsko društvo »Frohsinn«, Maribor. 10. Delavsko pevsko društvo »Enakost«, Studenci pri Mariboru. - Vstopnina: Sedeži Din 10.—, 8,— in 5.—. Stojišča Din 3.—. - Vstopnice se dobijo v naši upravi, pri Strokovni komisiji, Del! zbornica in pri posameznih članih društva. Celje Pred stavko krojaških pomočnikov se nahajamo in to po zaslugi nekaterih samozvancev, ki hočejo še nadalje neomejeno izkoriščati delovne moči. Podružnica »Zveze živilskih delavcev« sklicuje za dne 9. maja t. 1. ob 9.30 članski sestanek v društveni sobi v Delavski zbornici. Pozivamo vse članstvo, da se sestanka udeleži. Na dnevnem redu je obravnavanje osnutka kolektivne pogodbe in vprašanje nočnega dela v pekarnah. Poročal bo s. Tome iz Ljubljane. Kino .METROPOL" Celje prinaša: 9. in 10. maja: TRUXA. Nekronani kralj varijeteja! Osebe: La Jana, Hannes Stelzer. im!a^a* ^ UHNJEM, Divna in ne-pozabna romanca brezkrajnih ruskih step in melanholične Volge. Osebe: Inkišinov, Char-r>*k iAnC . 'tc*' — Matineje; v soboto 8. maja 14-30 in nedeljo 9. maja ob 10. in 14. uri SPI JON K A SUZI . ,Btli I!™*' nadurnemu delu, o čemer je pisaU »Delavska Politika« v prejšnji številki, je res potreben. Samo borza dela zaznamuje v Celju še 675 brezposelnih, 518 Ptuj Praznovanje 1. maja. Delo je počivalo v tovarni Pirich, drugod se ni praznovalo, vsaj javno ne, v duhu pa nas je bilo mnogo z onimi, ki so ta dan manifestirali za delavsko solidarnost in vstajenje Dela. Nedeljski počitek. Tokrat pa zares, trud orgariizacije privatnih nameščencev ni bil zaman in bodo, kakor se glasi naredba, od 15. t. m. dalje trgovine tudi v našem mestu zaprte. Vsi napredni trgovci s tem soglašajo, le nekaterim ne gre v glavo, kako je mogla taka nesreča zadeti tudi Ptuj... Kruha iti je povdarjal ob priliki zadnje občinske seje neki gospod mestni svetnik, naglašajoč, da je organizem s slabo hrano najbolj dostopen za tuberkulozo, katere se ne da z dekreti odpraviti. moških in 152 žensk. Kje pa je armada nezavarovanih, neprijavljenih brezposelnih? Dolžnost organiziranega delavstva je, da se bori proti umetnemu podaljševanju delovnega časa in s tem obenem pomaga brezposelnim do kruha in zaslužka. — Brezposelni. Kranj O praznovanju 1. majnika smo poročali na kratko že v prejšnji številki »Delavske Politike«. Danes hočemo poročilo še nadoknaditi. Kakor je znano, je delo v »Jugo-bruni« počivalo le delno, to pa radi tega, ker je na zahtevo podjetja delavstvo glasovalo o tem, ali se praznuje ali ne, po oddelkih. Pod vtisom razglasa, da se praznik nadomesti s podaljšanjem delovnika v naslednjem tednu, je delavstvo v tkalnicah glasovalo, da se 1. maja dela. V »Jugočeški« je glasovalo za praznik 63 odstotkov delavstva, kar se pa s strani ravnateljstva ni u-poštevalo. Razne mahinacije s strani podjetij ozir. predpostavljenih so delavci povsod premalo odločno odklonili. Tudi bi zaupniki z glasovanjem ne smeli čakati tako-rekoč prav do zadnjega dne. Za podraženje mesa. Dne 26. t. m. je hodil po mestu J. K. s polo in pobiral podpise od mesarja do mesarja, da se meso podraži pri kg za Din 2.—. Na njegovo pobudo so mesarji polo podpisali in v resnici se je že naslednji dan cena mesu dvignila za Din 2. Stvar oblasti Ibi bila, da navijanje cen prepreči. Podražitev mesa ne bi bila še potrebna, kljub temu, da se je cena živini dvignila, se to krije pri kožah, čijih cena je v zadnjem času zelo poskočila. Delavstvo vidi, kdo ustvarja draginjo. — Delavec. Vrhnika Zopet strašna nesreča v opekarni Jos. Lenarčič. Na dan 1. maja se je pripetila smrtna nesreča, iki miora pretresti vse količkaj misleče delavce. Žrtev stroja je postala mlada delavka, edina hčerka siromašnih sta-rišev, Marija Žakelj. Nezavarovana transmisija je ovila mlado telo krog svoje osi. Nesrečnici je polomilo ude in strgalo obleko s telesa. Pogled na to ubogo, izmaličeno bitje je bil strašen. Prihiteli so delavci in delavke in ustavili stroj, toda prepozno .. . Na malh je obstalo delo v tovarni in delavstvo se je razšlo /vse zJbegano in potrto. — In krivdta? Nezavarovani stroji in transmisije, nepopolna naprava, priganjaštvo, ki mu ga težko najdeš para, so glavni vzroki. Pred leti je bil na isti osi razkosam in ubit delavec Pašeta. — Sodelavci, razmišljajte o tem, da ne bo treba še novih žrtev! Delavec. Jesenice Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) krasen češkoslovaški film »Maryša« z Jirino Stepničkovo v gl. vlogi. Med' dodatki tudi glazbeni film »Rubinov in njegov orkester II.« in zvočni tednik, — Sledi: velefilm »Petrograjski slavček«. Guitanj Zahvala. Najprisrčnejšo zahvalo izrekam vsem, ki so spremili našega dragega pokojnika Josipa Hribernika na njegovi zadnji poti, zlasti delavstvu in vodstvu papirnice Thurna in delavstvu guštanjske jeklarne, uraduištvu gozdne uprave na Ravnah, učiteljem guštanjske šole in šolski mladini za ganljive žalostinke, delavstvu in vodstvu papirnice Se posebej za naklonjeno mi podporo in vsem ostalim za izkazano sožalje. Žalujoča žena in otroci. Matica Koncert duhovne, umetne in narodne pesmi septeta bratov Živko bo v soboto, dne 8. maja ob 20. uri v šolski telovadnici. Tiskovni sklad Za tiskovni sklad je zbral s. Bergant Al, v Kamniški Bistrici dne 1. maja Din 55; darovali so ss.: Bešter Alojz Din 10, Bergant Alojz Din 5, Turk Alojizij Din 5, Vidic Alojz Din 3, Peternel Edvard Din 4, Poznik Franc Din 3, Bergant Ivan Din 4, Zabrezovnik Franc Din 2, Mole Ivan Din 2, Vrlinšek Franc Dia 3, Borin Štefan Din 2, Havpman Franc Din 2, neimenovani sodrugi in sodružice Din 10, z željo da objavite v »Delavski Politiki«, da smo se 1, maja našli v Kamniški Bistrici in v lepi naravi preživeli 1. maj. — Družnost! (Živeli kamniški sodrugi! Op. ur.}. VZAJEMNOS1 Pobrežje pri Mariboru Predavanje. »Vzajemnost« priredi v soboto, dne 8. maja s pričetkom1 ob 8. uri zvečer pri Renčlju javno predavanje s. Pe-tejana o Franciji. Pridite točno! Vstop prost. Tezno Ustanovni obilni zbor »Vzajemnosti« se bo vršil v nedeljo, dne 9. maja t. 1. s pričetkom ob 9. uri dopoldan v gostilni Felič. Tezensko delavstvo si bo s tem postavilo svojo kulturno postojanko. Po dolgih letih nedelavnosti stopa tudi tezensko delavstvo na plan z geslom; V izobrazibi je moč! Smlednik Vrtno veselico .priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 9. maja s pričetkom ob 3. uri pop. na vrtu gostilne pri Zuplnu v Smledniku. Ker je čisti diolbiček namenjen za nabavo tamburaških instrumentov, vabimo so-druge vseh sorodnih organizacij, da nam pripomorejo h gmotnemu, kakor tudi moralnemu uspehu. — Godba, ples. — Vstop prost. V slučaju slabe(ga vremena bo veselica šele 16. maja. Velika izbira ženskega in moškega blaga za obleke, plašče, kostume in hubertuse, oo najnižjih cenah dobite samo v CESKEM MAGAZINU Maribor, lil, 10. oktobra Na drobno! Na veliko! Policijska revizija društvenega poslovanja — nezakonita Od upravnega sodišča razveljavljena odločba banske uprave Uprava policije v Ljubljani je odredila vsled odredbe banske uprave od 7. avgusta 1936, II. No 2075-3 z odločbo od 10. avgusta 1936, II. Pov. No 1-32-4 revizijo vsega poslovanja »Zvezne organizacije v Ljubljani Saveza grafičkih radnika i radnica Jugoslavije« (na podlagi neprestanih ovadb nekih stavkolomcev in drugih temnih elementov op. ur.) Organizacija se je proti tej reviziji pritožila in ker banska uprava pritožbi ni ugodila, je po svojem pravnem zastopniku dr. Jelencu Celestinu v Ljubljani vložila tožbo na upravno sodišče v Celju. Upravno1 sodišče je tožbi ugodilo in napadeno odločbo banske uprave razveljavilo radi nezakonitosti. V razlogih navaja sodišče med drugim: »Tožeča zveza (Savez grafičkih radnika Jugoslavije) je glasom predloženih pravil društva osnovano in obstoječe na podlagi določil zakona o društvih, shodih in posvetih iz leta 1931. Razen v §§ 6 do 10 tega zakona navedenih točkah upravna ob-lastva nimajo ne pravice ne možnosti izvrševati nadzorstvo nad obstoječimi nepolitičnimi društvi. Vsako razširjanje nadzorstva namreč bi dovedlo do nasprotja s členom 13 ustave, ki priznava državljanom načelno pravico do združevanja v mejah zakona; zakon o društvih, shodih in posvetih pa je omejil svobodo vzdrževanja glede na nadzorstvo nad društvi le v navedenih pravcih. (Po §u 6 mora društvo priobčevati izvoljene člane uprave, po §u 7 in 8 prrjiavljati društvene skupščine radi nadzorstva na njih, po §u 9 sme upravno oblast-vo prve stopnje pregledati zapisnike o sejah in skupščinah, po §u 10 sme isto oblastvo ustaviti sklepe društva, ki se protivijo pravilom ali zakonom, po §u 14 zakona pa sme drugostopno oblastvo razpustiti društvo, če prekorači svojo v pravilih določeno področje, ali če ravna zoper državni ali družbeni red ali javno moralo.) Revizija celega poslovanja društva in ne le v obsegu §§ 6 do 10 zakona o društvih, shodih in posvetih, po določilih tega zakona tedaj ni mogoča. Kako se sme vršiti hišna preiskava? Toženo oblastvo (kr. banska uprava v Ljubljani) je gornje molče priznalo s tem, da je v svoji napadeni odločbi označilo revizijo kot hišno preiskavo po določilih sodnega kazenskega postopnika. Pri tem pa toženemu oblastvu ni mogoče pritrditi, ker je 1.) revizija povsem nekaj drugega kot hišna preiskava in 2.) ker se revizija niti ni odredila, niti ni izvršila kot hišna preiskava. Naloga revizije in njen namen je podroben in izčrpen pregled celotnega poslovanja radi ugotovitve pomanjkljivosti in nerednosti združen s točnim poročilom o poteku in uspehu pregleda, ter z event. predlogi glede odprave najdenih nedostatkov, namen hišne preiskave pa je prijeti obdolženca ali najti v prostorih, ki se preiskujejo, predmete, ki utegnejo biti važni za kazensko preiskavo, ali da se tam razkrijejo tudi sledovi kakšnega kaznjivega dejanja. Pri hišni preiskavi se taki predmeti le odvzamejo in vsaj praviloma ne pregledujejo. Naloga hišne preiskave je tedaj priskrbeti in zavarovati mate-rijal za kazensko preiskavo, revizija pa ima poleg teda že nalogo- zbrani materijal vsebinsko obdelati in tedaj izvršiti še delo, ki se v kazeskem postopanju izvrši v preiskavi. V predležečem primeru pa uprava policije ni navedla pravne osnove in razloge za revizijo poslovanja tožeče stranke, niti ni postopala po do ločilih kazenskega postopanja, niti ni bilo tožeči stranki izdano potrdilo o izidu preiskave in tudi preiskavi niso prisostvovali predsednik občine, ali dva priznana državljana. Če bi se torej izvršena revizija smatrala za hišno preiskavo, bi pa bil tedaj postopek pri njej bistveno pomanjkljiv. Ker pa se sme prizadeta oseba zoper naredbo za izvršitev preiskave pritožiti le na sodišče, je izpodbijana odločba banske uprave tudi nična radi nepristojnosti in torej vsekakor nezakonita.« ,Revoluci|onarni< zavezniki trne reakcije Taki ljudje bi radi govorili o delav skem gibanju Iz Hrastnika nam pišejo: Zmešanih glav se ne zmanjka. Tudi v delavsko gibanje se štulijo, dasi vanj ne spadajo. Spoznaš tako zmešano glavo po revolucionarnem govorjenju in potem — da ni organiziran, niti naročnik delavskega časopisa, kajti on že vse ve. Čudi se pa človek, ako vidi, da se take zmešane glave najdejo med delavci, kot so n. pr. naši steklarji, katerih ogromna večina je znana po svoji razredni zavednosti. Pred par tedni sem bil slučajno priča nekega razgovora v gostilni D., kjer sta dve taki zmešani glavi govorili z nekim svojim znancem. Pogovor se je sukal okoli Francije in vlade ljudske fronte. Znanec, ki je sedel z zmešanima glavama, se je trudil prepričati ju, da je pod Blumovo vlado veliko boljše za delavstvo, kot je bilo poprej. Zmešani glavi pa sta odgovarjali: »Nikar ne verjami, to govorijo samo socialisti, ki so tudi s fašizmom zadovoljni. Pod Blumovo vlado je veliko slabše, kot je bilo prej. To vidiš sam najbolje, ker preje ni bilo treba delavcem toliko stavkati, kakor morajo sedaj. Zato je zadnji ffltadinsUi vestnik Vloga delavske mladine v socialističnih organizacijah Danes se o mladini mnogo govori in piše. Tudi fašistični voditelji -obožujejo mladino. Za njih je mladina »malik« in gonilne- kolo fašizma. Toda mi smo v teh dolgih in žalostnih letih spoznali, da je ves fašizem protimla-dinski, protiljudski, da hoče vzgajati mladino v slepi pokorščini kapitalistov in jo pozneje enkrat uporabiti kot materijal za bodoče avanturistične vojne pohode. Ako se bo mladina- zavedala svojega položaja, se ho oklenila sv-ojih socijialistič-nih političnih, kulturnih in strokovnih organizacij in se v njih borila za izboljšanje svojega socijalnega stanja, dočim bodo protimladinske organizacije, ki pridigajo fašizem! in s tem slepo pokorščino enemu samemu diktatorju, ki brez njegovega dovoljenja niti misliti ne smeš, kaj šele go-govoriti, propadle. Delavska mladina v delavnici in v tovarni je predmet najbrezo-bzirnejeiga izkoriščanja. Za nas ne velja ne osemurnik, ne ostala določila v zakonu o zaščiti delavcev. Dobivamo le napitnino ali pa še te ne. Nad nami si lahko vsak delovodja ohladi sv-ojo jezo. Temu stanju je treba napraviti konec. Tu-mora začeti sodelovanje med nami mladimi in starejšimi delavci in delavkami. Naše mesto je v strokovnih organizacijah, poleg naših starejših sodrugov in so-dru-žic. Skupno z njimi se moramo boriti za boljšo bodočnost. Mi dobro vemo, da nas bodo vsi razredno zavedni delavci sprejeli z odprtimi rokami in iskreno pozdravili ta korak mladine. Nobena naša strokovna or-ginizacija naj ne odtegne svoje p-ažnje vprašanju zaščite in izobrazbe delavske mladine, ki jo je treba zbrati in usposobiti, da bo nekoč znala krmariti ladj-o delavskega gibanja. Mladina prihaja v strokovne organizacije z voljo do dela, zaveda se pa tudi, da more biti delo plodno le tedaj, ako človek, ki ga vrši, delo tudi razume. Zato prihajajmo v organizacije ne kot ljudje, ki vse boljše vemo, ampak kot mladina, ki boljše hoče, kot hoče tudi delavstvo, ki je že pred nami bilo in je še danes organizirano. Bakj. Mladina in proti tuberkulozno gibanje čas, da bi nekdo postrelil vse »blum parlaplumovce«. Najprvo sem mislil, da gre za kakšna klerikalca, toda nadaljnje besede, ki pa jih nočem navajati, so me prepričale, da imam. pred’ seboj dva »revolucionarja«. To pa ju niti najmanj ne moti, da lažeta sebi in drugim ter trobita za »enotno fronto« s »Slovencem«. Ob koncu tega duhovitega razgovora, ki kaže vso moralno propast gotovih ljudi, kakršni so tudi v Nemčiji spravili fašizem na krmilo, sta zmešani glavi še zabavljali čez socialiste v Jugoslaviji, katerim sta dajala priimke, kot jih lahko čitamo v »Slovencu«, za katerega pa seveda nista imela žal besede. Mi slovenski blumovci z obžalovanjem ugotavljamo, da imamo tudi med slovenskim delavstvom dovolj kratkovidnih ljudi, ki pomagajo reakciji na noge in ji potem zvesto služijo. Ako bi ti ljudje vsaj čitali »Delavsko Politiko« in dopise naših sodrugov iz Francije, Pa kaj ko ne čitajo. Naši so-drugi v Franciji bodo pač majali z glavami, ko bodo čitali te vrstice; pa Številke govore, da je tuberkuloza bolezen, ki najbolj ogroža mla-dino. Zadnja leta se organizira -boj proti tuberkulozi, vodi ga posebna proti tuberkulozna liga. Namera sama je hvalevredna, to-da boj je precej brezuspešen. Zakaj? Naj 'povem o tem nekaj iz svoje lastne izkušnje. Delam v neki tekstilni tovarni kot pre-dilec. V predinici je tak prah, da človek, ki pride v njo v črni obleki, odhaja po par urnem bivanju v njej, bel, kot mlinar. Mi mladi delavci moramo vdihavati ta urah osem ur dnevno, teden za tednom, mesec za mescem. Smo sami delavci in -delavke pod 20 let, večinoma od 14 do 18 let. Za svoje de-o prejemam-o po Din 1.50 do 'Din 2 na uro. Med tem, ko se izven tovarniških zi-dbv pobija tuberkuloza, jo za temi zidovi, skoro bi človek rekel izdelujejo, goje in -pospešujejo, kot v kakšnem laboratoriju, kjer preizkušajo vpliv umetno vbrizganih tuberkuloznih bacilov na -poskusnih kuncih ali morskih prešičkih. Humanitarno (človekoljubno) delo je vse hvale vredno, je pa nezmiselno. Izgleda mi nekako tako, kot da bi človek zajemal vodo z rešetom. Pustiti, -da si ljudje v tovarnah uničujejo -zdravje, vsled nehigijen-skih delovnih razmer (ki bi jih bilo pa z raznimi napravami mogoče izboljšati, če ne docela odpraviti), potem ipa obolelim nuditi pomoč, je res narobe svet. Tako kot v vojni. Namesto, dia bi preprečili in prepovedali vojne, pa ustvarjajo saniteto. Humanitarno delo in boj proti tuberkulozi ne bo imel uspeha, -dokler ne bo združen z bojem proti izkoriščanju, proti brezobzirnosti podjetnikov, ki jimi je lasten, profit vse, zdravje v njihovih tovarnah zaposlenih delavcev -pa. nič, ki smatrajo, da je vsake pare za ‘higijenske naprave, za pošteno ventilacijo itd., š-ko-db. Ta boj vodi delavski razred in sevedai tudi mladina s pomočjo razrednih organizacij in izobrazbe v socialističnem duhu. Zmaga v tem boju, bo tudi zmaga v Doju proti tuberkulozi. Mladi predilec Matej. Mladina plia: Nam vajencem v Kranju ne gre nič boljše kot po drugod Čitali smo v »Delavski Politiki« o vajeniški anketi v Ljubljani. Ako bo rodila uspehe, bo to tudii za nas kranjske vajence pomenilo korak naprej, da se nas bo vsaj delno upoštevalo kot človeška bitja. Koliko časa dnevno garamo vajenci in kakšna dela se nam nalaga, to mislimo, da ni potrebno še posebej navajati (Vsakemu viden dokaz so na pr. naši sodrugi, pekovski vajenci, ki morajo vsak dan z težkim košem na hrbtu in s kolesom od hiše do hiše.) Zakon o zaščiti vajencev se niti najmanj ne upošteva, ket u.blatu. 1 tul V šikaniranju in izkoriščanju vajencev se večkrat še posebno odlikujejo oni obrtniki, ki imajo radi prvo besedo v raznih obrtnih združenjih in tako dajej-o s tem slab vzgledi tudi ostalim obrtnikom. O -neki šivilji, ki zavzema važno mesto med mojstricami, smo že zadnjič poročali. Seveda nočemo trditi, da med' obrtniki ni izjem, ki ravnajo z vajenci p>o človeško, toda to so bele vrane. Želeti bi bilo, da opišejo razmere v »Mladinskem vestniku« »Delavske P-olitike« vajenci tudi od drugod. • Več vajencev. Delavski pravni svetovalec Nadure (Kranj). Vprašanje: V barvarni »Kolijaš in sinovi« sem delal -po 10 ur dnevno in še več. Radi pomanjkanja dela so me odpustili. 36 dhi sem boloval. Kakšne pravice imam? Odgovor: Takšno podjetje z 18 do 26 delavci je vsekakor indutrijsko in se mora vsako nad 8 urno delo, oziroma nad 48 ur tedensko, plačati še s 50 odst. p-oviškom- za 3 leta nazaj. Za bolezen Vam gre poleg hranarine 1 tedenska -mezda in sicer za 10' ur dnevno, torej za 60 delovnih ur, ker ste delali redno po 10 ur. Če niste bili pre, 14-dnevno odpovedani, imate tudi pravico do mezde za 14 dnevno odpovedho -dobo, katera pa se mora uveljaviti pred sodiščem ze v 6 mesecih. je prav, da vedo, s kakšnimi težavami se moramo boriti in kako težko je napredovanje, če pa: kot svinec drže nas nazaj idijoti! »Slovencu« čestitamo k njegovima najnovejšima zaveznikoma. Zaenkrat sem ju postavil na sramotni oder brez navedbe imen, prihodnjič pa ne bom premišljal, da ju navedem po imenu. Le eno rečem: takih ljudi se mora delavstvo varovati, ako noče rediti gadov na lastnih prsih. Družnostl Železničar. Rubež za ptSojilo (Liboje) Vprašanje: Pri rudniku, sem uslužben kot kvalificiran delavec z mesečnim zaslužkom okrog Din 1000 in sem nekomu dolžan la hrano in stanovanje, -Plačevati bi mogel le v mesečnih obrokih, a upnik zahteva vse naenkrat. Ali -me lahko iztoži in koliko lahko zahteva mesečno? Odgovor: Če ta -dolg ni starejši kot 3 leta, ga seveda lahko upnik iztoži, kadar hoče. Zahteva lahk-o po zakonu takojšnje plačilo v 15. dneh in sicer celega zneska. Ker pa ste V-i le nestalen delavec, Vam za ta dolg ne more zarubiti plače. Poštenost pa seveda zahteva, da se takšni -dolgovi plačujejo in pač upniku plačajte mesečno, kolikor morete, ker drugače -dčla-vcu nihče ne bo več kreditiral, če bi se zakon tako zlorabljal. Ta zakon iz leta 1873 ima namreč namen, da delavca ščiti pred brezvestnimi upniki, ki bi lahko z rubeži mezde vrgli rodbine v pomanjkanje in obuip. Zastaranje zahtevka za nadure (Ormož). Vprašanje: Ali teče triletni rok za zastaranje nadur šele od dne, ko iztopi delavec iz službe? Odgovor: Ne. Zahtevek za nadiire zastara enako kot zahtevek za normalno mezdo po 3 letih od -dne, ko bi -morala biti mezda red-o-ma izplačana, ter ima,o zahtevki za nadure popolnoma isto usodo, kot zahtevki na redno mezdo. ______________________ ■■ za materinski dan poceni in v ve-[931*113 liki izbiri dobite pri Bonbonieri O rlenl**, Maribor, Dvorakova ulica 10 ZA POMLAD Za vsako ceno pravilna protivrednost! ♦karo ČEVLJI ntoikl damski otroikl od Din 138- napr. . „ 122-« napr 39» napr «• Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.