8554- AA OSREDNJA K JJIiNlCA P.P.1^6 60100200 PRiiviuRSKI DNEVNIK JoStnina plačana v gotovini oaa i • A1>b- Postale I gruppo l.eila OlIU IlT Leto XXXVI. Št. 130 (10.650) TRST, četrtek, 5. junija 1980 ^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* JIovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, VSEDRŽAVNE TEME ŠE VEDNO V OSPREDJU ZBOROVANJ Konec volilne kampanje v znamenju vse ostrejše polemike med strankami Craxi in Berlinguer o odnosih med PSI in KPI - Ostri napadi krščanske fenokracije na komuniste - Predsednik Sandro Pertini sprejel Cossigo t ~ Predsednik republike sfl , Pertini se je včeraj zjutraj na Kvirinalu s predsednikom jo^e Cossigo. O razgovoru ni bi-u Mogoče zvedeti ničesar, saj ni o objavljeno nobeno uradno spo-pcilo in niso pronicnile govorice, o »barcelonskem incidentu* (zara-Katerega je bil med drugim od-ranjen šef tiskovnega urada pri fNdsedstvu republike Ghirelli) pa "Srečanje vsekakor zadobilo ro-pomen. Lahko domnevamo, tj°.k predsednik vlade ponovil Per-ri|JU to, kar je med drugim pouda-■ned volilnim zborovanjem v Ve-svojem življenju nisem j*1! ničesar v nasprotju s svojimi kalnimi, državniškimi in politič-dolžnostmi*). Lahko domne-da je šlo za pojasnjevanje v ?vezi z razpravo parlamentarne pre- isk r*°valne komisije, ali za razgovor j, bujnih ukrepih po volilni vihri. republike in predsednik klc sta morda načela nekatera rv^njepolitična vprašanja in še po-skorajšnji Carterjev obisk ter . 6«anje na vrhu v Benetkah. Ven-jr — kot rečeno — gre le za toneve, ker konkretnega ni bilo K^oče zvedeti ničesar. ostalem je včerajšnji dan po-ke l V znamenju politične polemi-b’Ki je značilna za konec te vo-jS® kampanje. Tudi včeraj so po-p^K1 na zborovanjih in srečanjih probleme upravljanja kra-..kkh ustanov in so osredotočili Posege na celotni državni po- litični okvir in še zlasti na vprašanje terorizma ter na primer Donat Cattina. Socialisti so sklenili, da bodo odločno branili Cossigovo vlado. Sekretar Craxi, ki je včeraj končal svojo kampanjo s srečanjem z novinarji v press centru za tuje dopisnike, je še posebej naglasil nujnost, da se sedanji tristranski vladi zagotovi stabilnost, da ne bi «po nekaj tednih postavili vse že spet na glavo brez kakršne koli možne alternativne rešitve.* Poudaril je nadalje, da bo po njegovi o-ceni socialistična stranka okrepila svoj položaj. Glede mednarodne politike je bil mnenja, da mora vlada pred začetkom beneškega srečanja na vrhu poročati parlamentu in razviti svojo politično akcijo na osnovi parlamentarnega mandata. Kar zadeva primer Cossiga pa je dejal, da stranka še ni odločila, ali naj socialistični poslanci glasujejo strnjeno, na osnovi skupne o-dločitve, ali pa naj vsak voli po vesti. Vse to pa bo seveda prišlo v poštev le, če bo o zadevi razpravljal parlament. Končno je socialistični sekretar načel še vprašanje odnosa s komunistično partijo in v tem okviru govoril o Bgrlinguerjevih «ostrih ocenah* ter o «vmešavanju*. Dejal je tudi, da bi to lahko zelo negativno vplivalo na odnos med PSI in KPI, če ne gre za zgolj predvolilno propagando. Komunistični sekretar Berlinguer je bil v intervjuju z urednikom rim- ‘"">1,1111 in,iiii,,,i, iiitiini n m n 111,1,1,1, i,,,lln nn,,,,i n •■Hilli •! NA KONFERENCI 0 AMERIŠKEM VMEŠAVANJU V IRANU Bivši minister ZDA Clark obsodil šahovo diktaturo ^•kateri ameriški časopisi so napisali, «da je pri tem izdal inte-e*e ZDA v svetu» - Tiskovna konferenca italijanske delegacije te|>RHERAN — Mednarodna konfe k^a o ameriškem vmešavanju v k l1.11 Wed diktaturo šaha Reza *J«vija in o škodi, ki jo je a-•kei* imperializem povzročil iran-tie .u ljudstvu, je sprožila razlitij ln nasprotujoče si komentarje W«*ne v svetu. Ameriška iav-val in predvsem Carterjeva upra h ®®lr° napadata predstavnike j,/11’, političnih in o^l^skih organizacij, ki so se imenu humanitarnih ki so se v udeležili teheran zasedanja. Državni sekretar iSVj ,!e je v intervjuju za neko te-botna 0 mrežo celo zagrozil čla ^delegacije, da bodo proti njim ■ErjU v domovini sodni postopek, časopisi pa so včeraj o-'n bivšega ministra ZDA za kla Da°dje Ramseya Clarka celo tiv rne Clarkove pozicije so po cj ,n° ocenili skoraj vsi udeležen f|ahj0nference in 111 italijanske š yč'ej med temi tudi delegacije, ki so HjJD med drugim priredili zani »tva tiskovno konferenco. Član vod ^.KPI Pietro Ingrao je prisotnim jamarjem obrazložil stališče itali le j 'h komunistov do iranske kri izrazil nasprotovanje gospo-tjpj.L1111 sankcijam proti Iranu. Ev *štieKl P°slanec Democrazie prole 1^. Capanna pa je izjavil, da bi DjKtitev ameriških talcev močno V s.^a*a ugled iranske revolucije držav. delegati zahodnoevrop ki) ,. htidile šahovemu režimu, je kritičen do pomoči, ki so ga ’ b nuJ” - ■ tudi kkjuai predsednik mednarodnega ®bja demokratičnih pravnikov, .^ordmann, ki je bil mnenja, Jšsh-a Iran pravico zahtevati od il®*tona denarno odškodnino, i^bjegovem mnenju bi morala ^."brodna skupnost pritiskati na vija '.Č4 poseže za izročitev Pahla-H ganskemu ljudstvu in da vr-Hkn, ‘bheranu ogromno bogastvo > družine. & se je konferenca o ame-K?1 vmešavanju v Iranu nada O 8 posegom sovjetskega pred M je hotel med drugim ti ’n opravičiti sovjetsko °• Prisotnost v Afganistanu. ®ti so ga pri tem- večkrat pre ^ Hi S Protesti in žvižgi, tako, da tji i?.ral poseči sam iranski zuna-bister Ghotbzadeh, ki je po-0 duhove. teku konference v iranskem %. ?bi mestu je spregovoril tudi Homeini, ki ni štedil z blwifl ba ZDA in predvsem na tu«jj ednika Carterja. Homeini je ^oglasil 5. junij za dan dr skega lista «Messaggero» manj o-ster, saj je večkrat poudaril pomen enotnosti levice, enotnega nastopa socialistov in komunistov, ki je temeljnega pomena za vsakršno spremembo političnega položaja v Italiji. «Vendar sedanja politična linija PSI — je pripomnil — delno nasprotuje nakazani nujnosti.* Krščanska demokracija pa je s svoje strani dosegla višek predvolilne polemike s komunisti z uvodnim člankom, ki je objavljen v današnji številki strankinega glasila. Odgovorni urednik «11 Popolo», fanfa-nijevec Radi označuje Berlinguerja kot italijanskega Marchaisa* in ga obtožuje, da so socialisti dejanska tarča njegovih napadov, ker «so si drznili odigrati avtonomno in originalno vlogo v italijanski politiki.* Pa tudi levica KD ni štedila z napadi na Berlinguerja: Zaccagninijev pripadnik Bodrato je na primer dejal, da «so komunisti zavzeli sektaško stališče, ki bo imelo precejšnje posledice za politično življenje v državi* in da «so Berlinguerjeve izjave odraz hipokrizije in strumen-talizaoije nekaterih vprašanj*. PP Srečanje med gospodarstveniki ZDA in SFRJ končano DUBROVNIK — Letošnji šesti sestanek ameriških in jugoslovanskih gospodarstvenikov, ki je trajal tri dni, se je včeraj končal. Gospodarstveniki obeh držav so pokazali izjemno poslovno dinamiko med 250 posameznimi srečanji, več sestanki delovnih skupin in dvema plenarnima sejama, so predstavniki gospodarskih organizacij in finančnih ustanov analizirali dosedanje tokove sicer vsebolj raznovrstnega sodelovanja, obrnili pa so se tudi h konkretnim rešitvam za še boljše ekonomske odnose, ki bodo v prid obema stranema. V zvezi z Dlagovno menjavo so menili, da je prednostna naloga zmanjšanje zaskrbljujočega primanjkljaja na jugoslovanski strani. Predstavniki ameriških bank so pokazali pripravljenost za nadaljevanje poslovnega sodelovanja z jugoslovanskimi bankami ter pripravljenost za finančno podporo za jugoslovanski izvoz, skupna vlaganja in nastope na tretjih tržiščih. Izražena je bila tudi pripravljenost, da se število pogodb o skupnih vlaganjih, ki jih je zdaj le 30, poveča ter se razširijo oblike dolgoročnega industrijskega sodelovanja. KPI o politični in oluciji v RAI žavnega žalovanja in to v spomin na isti dan pred osemnajstimi leti. ko je šahova vojska v raznih predelih države ubila približno 15 tisoč kmetov, ki so nasprotovali dik taturi. V bližini Teherana so pripadniki islamske revolucionarne vojske vče raj ustrelili tri moške, ki so bili obsojeni na smrt zaradi tihotapstva z mamili. Njihovo usmrtitev je odredilo posebno sodišče, ki mu predseduje ajatulah Khalkhali in ki je doslej obsodilo na smrt že 54 tiho tapcev in razpečevalcev mamil. Schmidt v Moskvi konec junija BONN — Tiskovni urad zahodno-nemške zvezne vlade je potrdil, da bosta kancler Schmidt in zunanji minister Genscher obiskal' Moskvo 30. junija in 1. julija. Schmidta je Brežnjev povabil v Sovjetsko zvezo že maja 1978, vendar je zvezni kancler komaj januarja letos sporočil, da je pripravljen obiskati Sovjetsko zvezo. iiiiiiriitiMMiiiiiiiiiitHiiiHtiiiiiiiiiiiT HitmiiiiiimiiiaiiiiHiiiHMiiiiiiiiiiiiiittiiiitiiiiimiiiiiitiiniitmiiitiiiiiiitiiiitiiriiitiiiiiaiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii Solidarnost naprednega Izraela z žrtvama zahrbtnih atentatov RIM — Komunisti odločno obsojajo »poskuse, da bi zopet uvedli nadzorstvo vlade in KD nad javno radijsko in televizijsko ustanovo. Tako so poudarili med včerajšnjo tiskovno konferenco komunističnih svetovalcev v upravnem svetu RAI. Kot dokaz svojih obtožb so navajali poročanje radijskih in televizijskih dnevnikov med volilno kampanjo, ki «so kršili vsa jamstva o popolnem in korektnem obveščanju.* EDEN MRTEV IN DVA RANJENA TRAGIČEN OBRAČUN VČERAJŠNJEGA NAPADA Proiranska teroristična organiiacija izvedla krvav atentat na iraško veleposlaništvo v Rimu Žrtev je iraški uslužbenec Nedda Sabir - En terorist težko ranjen, drugi je zbežal - Tempirana bomba bi bila lahko povzročila pokol RIM — Pripadniki iraške teroristične organizacije, ki podpira iranskega imana Homeinija, je včeraj izvedla krvav atentat na iraško veleposlaništvo v Rimu. Dva terorista sta okrog 11. ure stopila v prostore, kjer izdajajo potrdila in dovoljenja za potne liste. V tistem trenutku je bilo v uradu sedem oseb. Z orožjem v rokah sta terorista prisilila prisotne, da so se postavili k zidu in dvignili roke. Prvi terorist je nato velel iraškemu uslužbencu Amudu Neddi Sabini, naj pokliče po telefonu konzula. Medtem je drugi terorist zapustil urad in se s talcem odpravil v bližnje krilo veleposlaništva, kjer so uradi konzula. Zaradi strahu in napetosti so pri- Kovček, v katerem je bil peklenski stroj, ki so ga minerci onesposobili le nekaj minut pred eksplozijo (AP) iiiiiiiiiiKiiiiliiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiKiuiiinuiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiittiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia V RAZGOVORU Z NOVINARJI TANJUGA Predsednik SIDLJ Tod o Kurtovič o nujnosti gospodarske stabilizacije Imeti je treba gospodarske temelje, da se lahko še bolj razvija bratstvo in enotnost hil nastavljen na 12.. jte pol ure, preden s< BEOGRAD — V pogovoru z novinarji Tanjuga je Todo Kurtovič, predsednik Zvezne konference SZDL Jugoslavije, med drugim dejal: «Imamo dober politični položaj, vendar moramo hitreje stabilizirati tudi ekonomske tokove, ker brez tega ne gre. To bi se lahko tudi politično negativno odrazilo. Vsekakor so pri nas posamezniki, ki bi želeli zasejati defetizem, nakar bi to izkoristili, kot želijo nekatere tuje propagandne sile včasih pri takšnih ljudeh iskati podporo in nas napadati. Pravijo, da je to sistem, ki ne more delovati. Oni želijo o-malovaževati naše nastopanje v tujini, učinke naložb ter naraščanje naložb, ko pravijo, da je to nesta bilno, ker temelji na stihiji. Torej se moramo globoko zavedati, da bi vse to nekega dne hotelo vplivati na naše notranje ekonomske in politične razmere. Nekateri poskušajo postavljati vprašanja v zvezi z ekonomskim položajem, kot da mi iz vseh težav do zdaj nismo prihajali okrepljeni. Ranjeni župan Nablusa Shaka v bolnišnici TEL AVIV — V zasedeni Cisjor-daniji se je tudi včeraj nadaljevala splošna stavka v znak protesta proti ponedeljkovim atentatom, v katerih sta bila hudo ranjena palestinska župana Nablusa in Ramallaha. V a-rabskem delu Jeruzalema je izrael- ska policija s silo prekinila splošno stavko in pod grožnjo orožja prisilila mnoge trgovce, da so odprli trgovine. Delegaciji izraelske komunistične partije in gibanja za mir sta včeraj v bolnišnici obiskali ranjena žu- (Telefoto AP) pana Shako in Khalafa ter jima izrekli solidarnost izraelskih demokratičnih sil. Odgovornost za krvava teroristična atentata pa je prevzela sionistična skupina «teror proti terorju*, ki je v preteklosti izvedla že vrsto atentatov v Cisjordaniji. Zakaj ne bi tudi tokrat? Po mojem mnenju je treba samo bolj konkretno razlagati položaj in se boriti za uresničevanje politike. Mislim, da bi morali o stabilizaciji govoriti konkretno. V kolikšni meri smo u-speli zmanjšati naložbe, to je treba povedati povsem odkrito, podkrepljeno s številkami, saj brez tega nobena trditev ne zaleže mnogo. Mislim, da so tudi nekatere druge stvari, proti katerim bi se morali konkretneje boriti. Govorimo o svobodnem združenem delu in to zagovarjamo. Toda, dobro bi bilo, da začnemo to konkretneje razčlenjevati. V nekaterih tovarnah pravijo. da ne morejo uspešno delovati zato, ker so počasi premagovali klasični kupoprodajni odnos, kadar gre za vprašanje kooperantov, da ni širših hotenj, da se svobodno in združeno delo dejansko organizira svobodno in združeno, to pa .bi pomenilo, da ni dovolj dohodkovnih odnosov in medsebjne odgovornosti na tem področju, kar bi bil nov element in nova kakovost pri načrtovanju. To bi samo po sebi bilo načrtovanje. Na ta način prepočasi razčlenjujemo, ostajamo preveč pri splošnem, toda razpravljati moramo tudi o teh vprašanjih. V subotiski tovarni Sever direktno pripovedujejo, da za njihove proizvode že danes postaja to resna motnja, da ne morejo čvrsto in stabilno načrtovati. Tudi brez tega naša družba ne bo imela ustreznega načrta. Po mojem mnenju je to prvorazredni element povezovanja Jugoslavije, to je tisto, kar nas cementira in ne takšne ali drugačne izjave. Nikoli nismo podcenjevali propagande za bratstvo, za enotnost in vse drugo, kar je v zvezi s tem. toda imeti moramo tudi temelje, da bi to lahko razvijali. Mislim, da moramo težiti k celovitejši delitvi dela med republikami in pokrajinami ter se dosledno zavzemati zato. Tudi v pogojih določene relativne zaprtosti na nekaterih področjih, kot je na primer financiranje, se vsi pospešeno razvijamo. Naši izdatki za naložbe so veliki, presegajo druge, ali z dodatnimi sredstvi iz tujine ali s svojimi sredstvi. Toda, če se pri takšni, včasih tudi stihijski delitvi dela. gre predaleč, se postavi vprašanje, kaj smo proizvedli, da nismo ustvarili organizacije, ki bi nas lahko nekega dne privedla do tega, da bi se sprli med seboi. Spominjate se tistih nacionalističnih spopadov v sedemdesetih letih v zvezi z devizami in kapitalom zveznih bank. Temeljili so’ na določenih interesih. Kaj, če se zdaj na primer na nekem področju pojavimo na tržišču, kjer je nemo goče, da vse, to obstoja, nismo pa sposobni, da to izvozimo. Ali lahko to vsaj za trenutek porodi celo nacionalizem najhujše vrste? Za čevanja prisotnih očividcev izredno nasprotna, vse kaže pa, da je notranja straža ambasade opazila terorista in izstrelila proti njemu nekaj strelov, ko se je skušal približati konzulskim prostorom. Tako on kot talec sta bila lažje ranjena, kljub temu pa je terorist skušal zbežati. Zasledovalci so proti njemu izstrelili še več strelov, ki so mu onemogočili beg. Njegovo stanje je tudi po kirurškem posegu, kateremu je bil podvržen včeraj popoldne, izredno hudo, še posebno nevarna je poškodba jeter. V uradu za potne liste je prvi terorist, ko je slišal streljanje, postal izredno živčen. Nedda Sabir, ki je še vedno poskušal priklicati na telefon konzula, je verjetno naredil kak nepričakovan gib, ki je presenetil terorista. Ta je proti njemu izstrelil saržer, nato pa je bliskovito zbežal. Talci so še nekaj časa ostali v uradu, ne da bi lahko pomagali umirajočemu Sabirju. Le čez nekaj minut je napetost nekoliko popustila, nastal pa je pravi direndaj, ki bi lahko botroval še hujšemu o-bračunu atentata. Terorista sta namreč pustila v poslopju kovček, v katerem so bili trije ali štirje hlebci razstreliva. Povezani so bili s timerjem, ki je uro. Preteklo so minerji italijanske vojske onesposobili peklenski stroj. Nekdo je namreč odnesel kovček na pločnik pred glavni vhod veleposlaništva. Le nekaj minut pred poldne so ga strokovnjaki, ob splošni paniki, demontirali. Če bi bomba eksplodirala, bi prav gotovo povzročila pravi pokol, saj je bilo v tistem trenutku veliko ljudi, agentov, preiskovalcev in uradnikov iraškega veleposlaništva na kraju atentata. V večernih urah so odgovornost za krvavi zločin prevzeli v Bejrutu «iraški mudžahidini* (borci). To je ilegalna politična organizacija, ki podpira sedanji iranski režim. Za atentatom naj bi torej bila dolga roka ajatulaha Homeinija. To domnevo opravičuje posebna politična situacija, ki je sedaj v Iraku. Tu je precej močna šiitska manjšina (ki ima torej ista načela kot iranski islamci), medtem ko je večina v Iraku sunitskega prepričanja, tako kot predstavniki iraške vlade, kateri načeluje Saddam Hussein. Kriza med Iranom in Irakom je v zadnjih dveh mesecih postala vedno bolj ostra. Na meji med državama si stalno sledijo oboroženi spopadi in invazije, Homeini pa je že večkrat pozval iraško ljudstvo, naj se v imenu islamske revolucije upre Sadamu Husseinu. K temu je treba še prišteti atentate na iranske črpalne naprave, atentate na iraške osebnosti in pa dejstvo, da vse je potreben načrt in dogovarjanje. Tega se globoko zavedamo. (dd) Seja predsedstva SFRJ BEOGRAD - V Beogradu je bila pod predsedstvom Cvijetana Mi-jatoviča skupna seja predsedstva SFRJ in CK ZKJ. V delu seje so sodelovali tudi najvišji funkcionarji federacije. Obravnavali so aktualna vprašanja uresničevanja politike ekonomske stabilizacije. Uvodno poročilo je imel predsednik ZIS Veselin Dju-ranovič. • MANAGUA — Nikaragujska vlada je v torek uradno povabila predsednika Kube Fidela Castra na obisk v Managuo, ob prvi obletnici sandinistične revolucije, ki bo 19. julija. Povabilo je potrdilo tudi kubansko veleposlaništvo v Ma-nagui. 2000 AEENT0V PREISKALO TISOČ STANOVANJ V Mestrah včeraj obširna protiteroristična operacija Akcija ni obrodila nobenih konkretnih sadov MESTRE — Varnostni organi so sprožili včeraj zelo obširno preiskovalno akcijo v okviru borbe proti terorizmu, katere se je udeležilo nad 2000 policijskih agentov in karabinjerjev, ki so jim stopili na pomoč padovski oddelki «celere» in bataljon karabinjerjev iz Mester ter funkcionarji Digosa in Uigosa. Operacija je zajela skoraj vse beneško zaledje in v teku akcije, ki sicer baje ni obrodila nobenih sadov, so preiskali kar tisoč stanovanj v glavnih mestrskih ulicah ter stanovanjska poslopja v središču in predmestju mesta. Protiteroristična akcija, ki jo je sprožil namestnik državnega pravdnika dr. Dra-gone, je trajala sedem ur. V krogih beneških preiskovalcev trdijo, da gre za akcijo, o kateri so se domenili predstavniki kve sture, karabinjerjev ’ in sodstva v okviru boja proti terorizmu, ki je v Mestrah povzročil dve žrtvi, dr. Sergia Gori ja, uslužbenca tovarne Petrolchimico ter dr. Alfreda Alba nese ja, vodje mestrskega Digosa, ki so ju ubile rdeče brigade 29. januarja, oz. 12. maja v skoraj e-nakih okoliščinah. Tako imenovana beneško-furlanska kolona rdečih brigad je doslej delovala skoraj nemoteno. Le v zadnjih dneh je varnostnim organom uspelo stopiti jim na prste, ko so odkrili skrivališča teroristov v Jesolu in Vidmu ter aretirali štiri osebe: Marca Fa-solija, Marinello Ventura, Emanue-lo Bugitti in Giovannija Cecconija. Zaradi zadnje akcije, se pravi preiskave, ki je privedla do odkritja skrivališča v Jesolu, je beneški državni pavdnik dr. Carnesec-chi poslal tri sodna sporočila prav tolikim novinarjem beneškega časopisa «11 Gazzettino*. Gre za Pier-luigija Violina, Giovannija Bonziu in Sergia Dell'Orna, ki jih obtožu jejo, da so kršili preiskovalno tajnost, ker so v ponedeljek, 26. maja, na prvi strani časopisa objavili vest, da je v teku preiskovalna akcija in da je bila že obrodila prve sadove z odkritjem skrivališča v Jesolu. Vsa zadeva močno spominja na obtožbo in obsodbo rimskega časnikarja Fabia Ismana. V zvezi z objavo vesti v «Ga~zzeltinu» so zaslišali kot pričo tudi odgovornega urednika časopisa Giannija Crovata. je bilo v prejšnjih mesecih skoraj 10 tisoč Irancev, oziroma Iračanov iranskega porekla, izgnanih iz Iraka. Korenine tega stopnjevanja napetosti med Iranom in Irakom je treba iskati v spremenjeni politični in gospodarski vlogi, ki je za državi nastala po iranski islamski revoluciji. Irak si sedaj prizadeva, da bi utrdil svojo premoč na Srednjem Vzhodu, Iran pa vidi v Bagdadu enega najbolj prepričanih podpornikov bivšega šaha in politike ZDA. Dejansko je Irak že prekosil Teheran v gospodarskih izmenjavah z Evropo in Japonsko, sedaj pa zahteva vrnitev treh otokov, ki so jih Iranci zasedli pod šahovim vodstvom leta 1971. Teheran tudi očita Iraku, da podpihuje vstajo v Kuzi-stanu in Kurdistanu, kjer se kurdska narodnostna skupnost bori za neodvisnost. Tanassi razbremenil generala Malizio POTENZA — Na včerajšnji sodni razpravi proti generalu Malizii je pričal bivši obrambni minister Mario Tanassi, za katerega skrbi sedaj socialno varstvo, potem ko so ga obsodili zaradi znane afere Lockheed. Tanassi je včeraj v bistvu potrdil svoje pričevanje na procesu za pokol na Trgu Fontana. Dejal je, da mu ni nihče govoril o «a-gentu Z*, torej o Guidu Giannetti-niju, v časovnem razdobju med junijem 1972 in prvimi dnevi leta 1973. S tem je razbremenil generala Malizio, ki je bil na procesu o pokolu na Trgu Fontana obsojen zaradi lažnega pričevanja. Tudi včeraj Isman ni odgovarjal na zasliševanju REM — Namestnik državnega tožilstva Giancarlo Armati je včeraj zaslišal (ali bolje — skušal zaslišati) novinarja Fabia Ismana, ki je bil prejšnji teden, skupaj s podrav-nateljem obveščevalne službe Sisde Russomannom, obsojen na poldrugo V SPLITU Posvetovanje o morski favni SPLIT — Na pobudo organizacije za prehrano pri Združenih narodih (FAO) se je včeraj na splitskem inštitutu za oceanografijo začelo posvetovanje italijanskih in jugoslovanskih izvedencev o morski favni v Jadranskem morju. Prvi dan je bil govor predvsem o zaskrbljujočem izumiranje številnih vrst bele ribe in skupnih načrtih za oceanografske študije ter integracije ribolova, ki jih predvideva spjorazuma o sodelovanju na tem področju med I-talijo in Jugoslavijo. Delegacijo italijanskih izvedencev vodi ravnatelja inštituta za morsko biologijo iz Fana, Piccinetti, ki je tudi docent na vseučilišču v Bologni. Posvetovanje, ki se bo končalo jutri, služi tudi za pripravo mednarodne konference o morski favni v Sredozemskem morju, ki bo na pobudo FAO od 16. do 19. junija v Rimu. leto zapora zaradi objave tajnih zasliševanj «skesanega brigadista* Pa-trizia Pecija. Kot znano, se je do sedaj Isman uprl takemu sodnemu ravnanju prav z molkom, na katerega ga verjetno veže tudi profesionalna etika. Tako je storil tudi včeraj. Kaže, da ga je Armati spraševal predvsem v zvezi z objavo Pecdjevih pričevanj, v dnevniku Lotta continua. Armati namreč domneva, da so bile kopije pričevanj na dnevniku Lotta continua enake onim, ki jih je objavil Messaggero. Od tu izhaja torej domneva, da je morda Isman izročil Peci ieva zasliševanja tudi dnevniku levičarskih ekstraparlamentarcev. LJUBLJANA — Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo je včeraj dopotovala delegacija LR Kitajske, ki jo vodi podpredsednica državnega sveta in članica politbiroja Cen Muhua. TRŽAŠKI DNEVNIK NA NEDELJSKIH UPRAVNIH VOLITVAH SLOVENSKI VOLIVCI NAJ OMOGOČIJO IZVOLITEV SLOVENSKIH KANDIDATOV Jutri se zaključi volilna kampanja ■ Štoka o pomenu uveljavitve SSk v zgoniski občini - Hipa di Nleana (PSI) v Salve mini Jutri opolnoči se zaključi volilna kampanja, ki je bila letos tako mrtva kot še nikoli prej. V nedeljo m v ponedeljek bomo obnovili pokrajinski in okoliške občinske svete, za slovensko narodnostno skupnost pa je predvsem važno, da o-mogoči uveljavitev slovenskih kandidatov. KPI jo bo zaključila z javnim zborovanjem na Goldonijevem trgu, kjer bo ob 21. uri govoril predsednik ANPI - VZPI Arrigo Boldrini, ki je bil odlikovan z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju; v slovenščini pa bo spregovorila kandidatinja za pokrajinski svet Sonja Sirk. Socialistična stranka bo volilno kampanjo zaključila drevi, ob 18.30 ,na Goldonijevem trgu, kjer bodo govorili podpredsednik poslanske zbornice Loris Fortuna, slovenski kandidat za pokrajinski svet Josip Pečenko in G. Carbone. Slovenska skupnost pa je imela včeraj vrsto zborovanj na dveh različnih področjih. Ena skupina je i-mela volilna zborovanja v Rojanu, na Greti, v Earkovljah, na Konto-velu, ter v Devinščini v zgoniški občini. O pomenu izvolitve pokrajinskega svetovalca sta govorila Jev-nikar in Pahor, deželni svetovalec Štoka pa je v Devinščini govoril predvsem o občinskih volitvah v Zgoniku, kjer se je v zadnjih letih zelo povečalo število italijanskih priseljencev. Zato obstaja objektivna nevarnost, je poudaril predstavnik SSk, da bi kaka od italijanskih Ust izvolila svetovalce, ki bodo v občinskem sv:tu v opoziciji. Da se to prepreči je eno samo sredstvo, je še poudaril deželni svetovalec Štoka, da zavedni slovenski volivci podpirejo dcmačo listo SSk z izrazito narodnoobrambnim programom, ki je sprejemljiv za najširši krog slovenskih ljudi, ne glede na njihovo osebno idejno opredelitev. Druga skupina pa je imela volilne shode v nabrežinski občini in sicer v Šempolaju. Mavhinjah, Sesljanu. Devinu in Nabrežini, kjer so govorili Dolhar, Terčon in Harej, ki je med drugim orisal tako upravni kot na- činski klavnici v Nabrežini od 9. junija do 9. julija, in sicer: ob ponedeljkih od 17. do 18. ure in ob sredah od 17. do 18. ure. Izšla je revija «Scienze del Iavoro» Izšla je prva številka revije cScien-ze del lavoro*, ki jo pripravlja skupina znanstvenikov, univerzitetnih profesorjev in izvedencev na področjih medicine, prava, tehnologije in bioinžendrstva, izdaja pa jo tržaška pokrajina. Na predstavitvi nove pubhkacije, ki je bila včeraj na sedežu novinarskega krožka, je v imenu pokrajinske uprave spregovoril predsednik Ghersi, ki je pojasnil, da se je pokrajina odločila za to pobudo, da dokaže, kako more tudi javna ustanova nuditi podporo za raziskovanje na visoki znanstveni ravni o zapletenih temah, ki so tesno pove- zane z delavskim življenjem. Posebno pomembno je, da se dialog razvija na interdisciplinarni ravni, zato pa tudi težnja, da publikacija osvetli probleme dela z raznih zornih kotov: v zvezi z zdravjem, preventivnim zdravljenjem in varnostjo na delu ter v zvezi z urbanistično-teritorial-nima problemi. Revija bo izhajala tri do štirikrat letno. Sodelovanje s tržaško univerzo je uspešno, obstaja pa tudi težnja, da bi zajeli tudi druge univerze, tako da bi postavili celotno raziskovanje na deželno ali celo vsedržavno raven. Pertini odlikoval Lorenza Bellomija Predsednik republike je z lastnim odlokom z dne 2. junija 1980 podelil tržaškemu škofu msgr. Lorenzu Bel-lomiju visoko odlikovanje za zasluge v prid italijanske republike. VOLILNA ZBOROVANJA Danes, četrtek, 5. junija, so na sporedu naslednja volilna zborovanja: P S I Ob 17.30 v Miljah (Pilon), ob 19. uri v šempolaju: ob 20. uri v Nabrežini (Železniška postaja); ob 20. uri v Žavljah; ob 20.00 v Frankovcu; ob 21. uri pri Domju. Ob 18.30 na Goldonijevem trgu, javno zborovanje, na katerem bodo sodelovali podpredsednik poslanske zbornice Loris Fortuna, Arnaldo Pit-toni, Josip Pečenko in Gianfranco Carbone. SSk Ob 10.15 na Oberdankovem trgu: ob 11. uri na Ponterošu; ob 11.30 na Goldonijevem trgu; ob 12. uri na Trgu Stare mitnice: ob 12.30 na Trgu Perugino; ob 19. uri v Lo-njerju; ob 19.30 v Podlonjerju: ob 20. uri na Katinari; ob 20.30 na Kolonkovcu. KPI Ob 12. uri pred ladjedelnico Alto Adriatico v Miljah, posl. Cuffaro; ob 12.30 na Proseku, Sonja Sirk; od 18. do 20. ure v Ribiškem naselju, leteči shodi; ob 19. uri v Križu, Sonja Sirk, ob 19. uri na Opčinah, D. Visioli; ob 19. uri na Oberdankovem trgu, F. Mcnfalcon; ob 20. uri pri Domju, Germano Švara: ob 20. uri v Briščkih, Boris Iskra; ob 19.30 na Katinari, sen. J. Gerbec; ob 20.30 v Lonjerju, sen. J. Gerbec; ob 20.30 v Repniču in ob 21. uri v Gabrovcu, Boris Iskra; ob 21. uri v Mačkoljah, E. Martone in G. Švara. SKLEP ZADNJEGA SESTANKA V ROVTAH Prizadeti lastniki naj do ponedeljka vložijo priziv na upravnem sodišču Strnjeno se je treba upreti težnjam, da bi pod pretvezo neutemeljene javne koristi ogrozili naš narodnostni obstoj RAZVEJANA DEJAVNOST GLASBENE MATICE Na zaključnih produkcijah nastopilo tisoč slušateljev Nekaj akademij ob zaključku šolskega leta še v prihodnjih tednih - Tesni stiki z glasbenimi ustanovami v Jugoslaviji Navodila volivcem V občinskem volilnem uradu je še približno 9.000 neoddanih volilnih potrdil. Ena tretjina teh zadeva volivce, ki imajo stalno bivališče izven državnih meja, nekaj nad 6.000 pa se jih nanaša na volivce iz naše pokrajine. Volivci, ki jih še niso prejeli, ali pa so jih izgubili, jih lahko dvignejo v občinskem volilnem uradu, ki je odprt vsak dan, od 9. do 19. ure. V nedeljo in ponedeljek pa bo urad imel isti urnik kot volilni sedeži. Volivci, ki lahko izpolnijo svojo volilno obveznost le v spremstvu in s pomočjo drugih oseb, si morajo nabaviti posebno zdravniško potrdilo. Do sobote, 7. junija, ga lahko dvignejo v zdravniških ambulantah in sicer od 8. do 9. ure. Prebivalci iz mestnega središča in predmestja pa si ga v soboto (od 16. do 19. ure), v nedeljo (od 7. do 22. ure) in v ponedeljek (od 7. do 14. ure) lahko nabavijo samo na sedežu pokrajinskega zdravstvenega konzorcija, v Ul. Torino 8 (telefon 76-77-32). Prebivalci iz okolice pa si jih lahko nabavijo v zdravniških ambulantah in sicer po naslednjem urniku: v soboto od 16. do 19 ure, v nedeljo od 7 do 22. ure in v ponedeljek od 7. do 14. ure. Občinska uprava je tudi tokrat poskrbela za prevoz zaposlenih v volilnih sedežih izven mesta. Odhod avtomobilov bo v Ul. Giustinia.no (pred licejem Dante) in pred opensko tramvajsko postajo po naslednjem urniku: v soboto ob 15. uri, v nedeljo ob 5 uri in v ponedeljek ob 6. uri Za povratek pa bodo zainteresirani 'ah-ko telefonsko pozvali tržaško občino (tel. 63 06 70). rodnoobrambni program SSk za pokrajinske volitve. Socialistična stranka pa je sino či priredila zanimivo predavanje v krožku Salvemini, kjer je govoril evropski poslanec Carlo Ripa di Meana. V okvirnih obrisih je pri kazal enoletno dejavnost evropske ga parlamenta, s posebnim poudai kom na probleme Trsta, ki so bili pogostoma predmet razprav v ko misijah in v parlamentu. Vprašal se je zakaj tako zanimanje in ugo tavljal, da je treba celotno zadevo Trsta, mimo vsega demagoškega hvalisanja, ki ga je bilo v mestu slišati na pretek, nkviriti v sporazum med EGS in Jugoslavijo, katerem se je že dalj časa govorilo in je bil tudi pred kratkim sklenjen. Med številnimi letečimi shodi, ki jih je KPI včeraj priredila v okolici, je v gročani govoril kandidat za pokrajinski svet Ezio Martone, ki je v svojem posegu med drugim poudaril, da je dosedanja pokrajin ska uprava posvetila posebno po zornost odnosom med obmejnima deželama. Zato je njen obračun tem pogledu povsem pozitiven, saj je stalno delovala za razvoj prija teljskih dobrososedskih odnosov med italijanskim in jugoslovanskim pre bivalstvom. • Obvezno brezplačno cepljenje psov proti steklini bo za občane de vinsko - nabrežinske občine pri ob V torek zvečer so se kmetje in lastniki s Kolonkovca, Timinjana, Opčin, Čilir.a in Ulice Flavie, katerih zemljišča je tržaška občinska uprava namenila za ljudske in cenene gradnje, zbrali na skupnem sestanku v Rovtah, v društvenih prostorih PD Rovte-Kolonkovec. Sestanek, kot je bilo že javljeno, je sklicala Kmečka zveza z namenom, da seznani vse prizadete lastnike z novimi razvoji celotne zadeve. Prihodnji ponedeljek, 9. t.m., zapade namreč rok za vložitev priziva na upravno sodišče zoper omenjene načrte, ki so bili dokončno odobreni tudi s strani deželne uprave. S prihodnjim ponedeljkom zapade totej tudi možnost vsakršnega bodočega pravnega nasprotovanja tem načrtom. Zato je nujno, da vsi prizadeti lastniki, ki hočejo nastopiti v zaščito svojih življenjskih pravic in v korist obstoja celotne naše skupnosti, z enotnim nastopom in množično vložijo priziv na upravno sodišče. To staiišče so soglasno izra žili vsi prisotni na sestanku, ki so se tudi obvezali, da bodo obvestili in seznaniU tudi ostale prizadete lastnike, ki bi z zadevo še ne bili seznanjeni. Na sestanku je tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec objasnil prisotnim posamezne argumente, ki bodo navedeni v pravnem prizivu. Med najpomembnejšimi je seveda tehnična ugotovitev, da so načrti za ljudske gradnj« tržaške občine preobširni in i resegajo dejanske stanovanjske potrebe občine za več kot 8.800 prebivalcev. Če bodo uresničeni ti načrti, bo pomenilo, da bo periferij mesta 800.000 kubičnih metrov stanovanj več kot je potrebno. Te bi morali zgraditi v zgo davinskem mestnem središču. Očitno so tudi ob tej priliki prevladali_ interesi določenih krogov, ki hočejo središče mesta ohraniti za svoje interese. Ti interesi pa se prav gotovo u-ipmaji z interesi tistih šovinističnih krogov, ki so že pod fašizmom vodili tako stanovanjsko politiko, ki so ji rekli »nacionalna bonifikacija*, 'n ki je slonela na preseljevanju mestnega prebivalstva v predmestja. da bi s tem korenito spremenila narodnostno strukturo naselij. Zato je danes, ko opažamo, da se bolj kot kdajkoli vse demokratične politične sile zavzemajo za vse bolj pravične in urejene odnose v sodobni italijanski družbi, v ka teri mora biti tudi končno in ustrezno rešeno vprašanje zaščite sloven ske narodnostne skupnosti, toliko bolj numo, da se ob podpori vseh političnih demokratičnih sil strnjeno zoperstavimo vsem težnjam in posegom, ki bi pod pretvezo neutemeljene javne koristi ogrožali naš obstoj in naš nemoten razvoj v teh krajih. E. B. groba na Dedinju. Do Ljubljane je skupina potovala z avtobusi, okrog 23. ure pa je nadaljevala pot v Beograd z vlakom v spalnih vagonih. Prihod v Beograd je predviden za danes okrog 7. ure zjutraj. Če ne bo prišlo v Beogradu v zadnjem trenutku do kakšnih nepredvidenih sprememb, se bodo udeleženci potovanja takoj po prihodu v Beograd pedali na Dedinje. Po obisku groba si bodo ogledali Titov muzej na Dedinju, po kosilu pa si bodo z vodiči ogledali nekatere mestne zanimivosti, med katerimi tudi center Sava v Novem Beogradu, in če bo čas, še Avalo. Povratek je. predviden v poznih Na sedežu Kmečke zveze v Trstu nabiramo podpise za skupen priziv. Akcija za nabiranje podpisov se ho nadaljevala še danes, 5. junija, do 14. ure. Vabimo zato vse prizadete, ki jih stvar zanima, da se nujno javijo v naših uradih z osebnim dokumentom. večernih urah iz Beograd s prihodom v Ljubljano v prvih jutranjih urah in v Trst v petek okrog 10. ure! Druga skupina, spet nekaj čez 90 potnikov, bo šla na pot v soboto zvečer in se vrnila v ponedeljek zjutraj še v času, da bedo vsi lahko opravili svojo volilno obveznost. Dijaki openske šole naštudirali igro «Udarna trojka» Openska nižja srednja šola »Srečko Kosovel* priredi v nedeljo, 8, junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah celovečerno Igro «Udarna trojka*. Igro, ki obravnava obdobje ilegale v Trstu, so napisali dijaki, ki so obiskovali III. b openske šole v letu 1974. V dramskem delu nastopa petnajst dijakov. Tudi sceno so sami pripravili. S to prireditvijo bo šola «Srečko Kosovel* počastila 35. obletnico osvoboditve. Jutri bo v Kulturnem domu slavnostni koncert ob 70-letnici Glasbene matice, te osrednje glasbene u-stanove slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ob tej priložnosti bo občinstvu spregovoril predsednik GM Dušan Hreščak in nastopili bodo gojenci, ansambli ter bivši gojenci šole Glasbene matice iz tržaške, goriške in videmske pokra jine. Da gre za izjemno pomemben jubilej ni treba posebej poudarjati, prav tako ni treba poudarjati vloge Glasbene matice, ki vzgaja skoraj tisoč mladih glasbenikov m celotnem ozemlju, kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Izjemno živahno delovanje naše glasbene šole dokazujejo tudi zaključne produkcije, od katerih se jih je veliko že zvrstilo, nekatere pa bodo na sporedu v prihodnjih dneh. Tako so lahko poslušalci preverili znanje gojencev na produk cijah v Kulturnem domu, Bol juncu. Skednju, Nabrežini, na Proseku (v Nabrežini in na Proseku bosta še dve prireditvi) in v Gorici, sedaj pa bodo gojenci nastopili še na Opčinah, v Ukvah in Petjagu v Be neški Sloveniji. Skratka, že ti podatki kažejo na izjemno dejavnost šole, ki skuša z raznimi pobudami še pospešiti svojo vzgojno in umetniško rast, ki je dobila potrdilo tudi že na mednarodni in državni ravni. Tu mislimo predvsem na mladinski pevski zbor, ki je v zadnjih štirih letih doživel pravi umetniški razmah, na harmonikaške ansamble in posameznike, ki so se že močno uveljavili, kot na primer harmonikaš Klavdij Furlan na mednarodnem tekmovanju v Pulju. Glasbena matica ima tudi stike s tovrstnimi glasbenimi ustanovami iz Jugoslavije, kar daje šoli še večji pomen. Da so ti stiki res tesni in plodni dokazuje tudi letošnji o-bisk slušateljev sarajevske glasbe ne akademije v Trstu in Gorici, pa tudi nastop gojencev GM v šolskem, centru cBoris Ziherl» v Ljubljani in nastop v Beli krajini. Glasbena matica skrbi tudi za strokovno izpopolnjevanje svojih kadrov in nudi možnosti poglabljanja Otroci osnovnih šol Josip Ribičič in Karel Širok vabijo na SKUPNO ZAKLJUČNO PRIREDITEV ki bo danes, 5. junija, v Kulturnem domu ob 19. uri. SPORED: recital dSttrthB Sblfe*' Karel Širok ob 35-letnici o-svoboditve; otroci osnovne šole Josip Ribičič z dramatizirano pravljico »MiškoUn* in s pevskim zborom. Vabljeni! v glasbeno kulturo vsem, ki jih ta umetniška zvrst privlačuje. Letos je bil na primer ciklus predavanj o stari glasbi, ki ga je vodil Miloš Pahor in upati je, da bodo temu sledili še drugi sklopi predavanj. f Čestitke Dragi očka BRUNO! Ob tvojem 38. rojstnem dnevu, da bi bil vedno bolj nasmejan, srečen in zdrav še veliko let med nami so iskrene želje hčerk Katje, Franke in Kristine, žene Danice in mame Marije. Danes, 5. junija praznuje svoj rojstni dan nona SLAVA. Vse najboljše in koš poljubčkov ji podari iz vsega srca mala Alenka. Danes praznuje svoj 6. rojstni dan najin prijateljček IGOR ŠČUREK. Da bi bil srečen in vedno tako vesel mu želita Irena in Dejan. Kino Aldebaran Zaprto Nazionale 15.45—22.15 «Quella super-porno di mia figlia*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston Zaprto Ritz 18.20—22.15 »Un sacco bello*. C. Verdone, V. Miriel. Eden 18.00—22.15 «La derobade*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.30 «Lenny». D. Hoffman. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «La collina dei co-nigli*. Barvni risani film. Fenice 16.30 »Manaos*. F. Testi, A. Belli. Mignon 16.30—22.15 «11 cane di pa glia*. D. Hoffman. Filodrammatico 15.30—22.00 «Piace-ri folli*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «La spada nella roc-cia* in «Tuffy e Toffy orsetti mat-tachioni*. Barvni risani film. Moderno 16.30 «Le ali della notte*. Barvni film. Aurora 16.30 «H boxer e la balle-rina*. Capitol 17.00 «GU amori impuri di Melody». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «L’infemo sommerso*. Volta (Milje) Zaprto Šolske vesti Gledališča Dijaki in dijakinje srednje Sole «Fran Levstik* s Proseka in iz Križa vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 6. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Poleg pestrega programa bo zamejska pesnica Marija Mijot podelila bralne značke. Osnovna Sola Albert Sirk iz Križa vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 5. junija, ob 20. uri v župnišču. V osnovni šoli Dragotin Kette v Ul. sv. Frančiška 25 bo danes, 5. junija razstava rečnih del in risb od 8.30 do 12.30. Zaključna šolska prireditev bo danes, 5. junija, ob 10 30 v šolskih prostorih V soboto, 7. junija, ob 19.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah zaključna šolska prireditev osnovne šole «France Bevk*. Dijaki srednje šole »Srečko Kosovel* na Opčinah bodo imeli zaključno šolsko prireditev v nedeljo, 8. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Osnovna šola Pinko Tomažič iz Trebč vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 6. junija, ob 20. uri v Ljudskem domu. Izleti VERDI Jutri, ob 20.30 za red A in v soboto, ob 18. uri za red B je na sporedu koncert orkestra tržaškega gledališča Verdi v okviru pomladanskih simfoničnih koncertov. Koncert bo vodil mladi izraelski dirigent Daniel Oren. V prvem delu bo orkester izvajal scensko glasbo za «Sen kresne noči* Mendelssona s sodelovanjem ženskega zbora gledališča Verdi ter pevk Sylvie Rhys-Thomasove in Vilme Borelli, v drugem delu pa je na sporedu Koncert št. 1 op. 23 Čajkovskega s sodelovanjem pianistke Nataše Tad-son. Prodaja listkov pri blagajni gledališča Verdi. CELODNEVNA ŠOLA DOMJO IVAN TRINKO ZAMEJSKI RICMANJE ter otroška vrtca iz Ricmanj in od Domja vabijo na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV ki bo danes, 5. junija, ob 20. uri v šoli v Ricmanjih. Vabljeni! Razna obvestila Zveza slovenskih kulturnih •h11 štev (SPZ) obvešča, da so uradi v Trstu odprti vsak dan cd 8.30 12.30 in od 17. do 20. ure (ob botah popoldan zaprto). Deželni sindikat slovenske *°e’ tajništvo Trst, obvešča učitelje -plente, da je na sedežu sindikata Ul. F. Filzi 8, vsak torek in Pp*® od 16. do 18. ure na ogled minis«’ ska okrožnica št. 137, ki govor_]. začasnih suplencah na osnovni “L v šolskih letih 1980-81 in Rok za vlaganje prošenj zapade julija tl. ■: Sindikat slovenske šole - tajni* Trst obvešča neučno osebje v * ležu, da je na sedežu sindika > Ul. Filzi 8, vsak torek in pete* 16. do 18. ure na ogled mimsu . okrožnica o premestitvah za sko 1. 1980/81. Rok zapade 16. ju™*' Prispevki V spomin na Draga - Luča lavaja darujeta- svakinja Elen* nečakinja Ada z družino 25.0W za Športno šolo - Trst in 25.000 Ut • Deželni odbor sindikalne federacije gledaliških delavcev prireja 27. in 28. junija v tržaškem Kulturnem domu srečanje na temo Gledališče v deželi F-JK. za odbojkarsko sekcijo Bor. .. V počastitev spomina pok. AioJ je Vidrih vd. Andlovič darujeta sta in Rudi Blažič 5.000 lir zaJj£ imenovanje osnovne šole v Bar*" ljah po F. S. Finžgarju. , V počastitev spomina Marije V tot - Maričke iz Barkovelj dar Pina od Slovenca 5.000 lir za.j^. imenovanje osnovne šole v Bar* Uah- v, rce V spomin na pok. nono učitelj' Lojzke Umari Uršulo daruje 3. r red osnovne šole «Fran Ventun. iz Boljunca 10.000 lir za istoimen šolo. V cvetu mladosti nas je nepričakovano zapustil v neizmerni žalosti naš ljubljeni S PRIMORSKIM DNEVNIKOM Prva skupina včeraj odpotovala na Titov {rob Včeraj v večernih urah je iz Trsta odpotovala v Beograd prva skupina nekaj čez 90 tržaških in gori-ških Slovencev na obisk Titovega Bralne značke za osnovnošolske učence Podelili so jih Kristina Brenkova, Miha Mate in Božo Kos na šolah *A. Cradnik» in «France Bevk» Akcija bralnih značk med osnovnošolsko mladino dosega v Sloveniji iz leta v leto večji uspeh. Vsak učenec, ki med šolskim letom prebere vsaj pet knjig, prejme v pohvalo značko, ki mu je kot spodbuda za nadaljnje prebiranje slovenskega čtiva. Pobudo so že lani razširili iz Slovenije tudi v naše zamejstvo, akcijo pa so letos ponovili. Včeraj po-j poldne je bilo podeljevanje bralnih ' značk na openski osnovni šoU »France' Bevk*, popoldne pa na repenta-brski «Alojz Gradnik*. Obeh slovesnosti so se udeležili književniki iz matične domovine, ki delujejo in ustvarjajo na mladinskem podaočju. Tako so imeU osnovnošolski učenci v svoji sredi pisateljico pravljic Kristino Brenkovo, pisatelja in u-rednika pri založbi »Mladinska knjiga* Miho Mateta ter ilustratorja in urednika mladinske revije »Ciciban* Boža Kosa. Na obeh šolah so gostje doživeU topel sprejem tako o-trok samih in njihovih staršev, kot tudi učnega osebja. Na obeh šolah so književniki tudi nekaj povedaU. Na Opčinah je Brenkova doživeto pripovedovala o spominih na skupno delo pri Mladinski knjigi s pisateljem Francetom Bevkom, medtem ko se je popoldne spominjala srečanja s Prežihovim Vorancem, o njegovem delovanju v ilegali in o pisanju Solzic. Miho Mate je na obeh šolah prebiral odlomke raznih otroških povesti, nazadnje pa je Božo Kos s humorističnim izražanjem in skiciranjem najrazličnejših posrečenih ilustracij zabaval vse prisotne. Svoj program so predstavili tudi sami otroci s krajšimi recitali, ki so jih pripravili s pomočjo svojih učiteljic. Ob zaključku pa so otroci prvega razreda prejeli pohvale, u-čenci drugega razreda Cicibanovo značko, ostali pa bronaste, srebrne in zlate, Bevkove značke na openski šoli, in Kosovelove na repenta-brski. (kt) Lepa zaključna prireditev sinoči v Dijaškem domu Tudi gojenci dijaškega doma »Srečko Kosovel* so imeli sinoči svojo zaključno prireditev in se s tem ob izteku šolskega leta poslovili tudi od domskih prostorov. Prireditve so se udeležili starši gojencev, prijatelji mladino in nekaj šolnikov in reči je treba, da je bil zaključni večer zelo živahen ter je nudil obiskovalcem veliko zabave. Uvodne besede in pozdrav je imela vzgojiteljica Tatjana Starec, ki Vabimo Vas n* proslavo 70lalnica Glasbena malica, ki bo v petek, S. lunlia 1980 ob Z030 v Kulturnem domu v Trstu, je v imenu učnega kadra pozdravila vse prisotne in dejala, da se zbirajo v dijaškem domu otroci iz otroškega vrtca pa vse tja do mladincev, ki obiskujejo univerzo. Prav zaradi tega so morali vzgojitelji premostiti veliko težav in problemov. Govornica je tudi poudarila, da je prva skrb vodstva doma šolski u-speh gojencev, ob tem p« tudi vzgoja mladine v zavedne Slovence, ki znajo ceniti svoj jezik in kulturo. Dijaški dom si je vedno prizadeval najti stik in sodelovanje z vsemi šolskimi komponentami, to sodelovanje pa bodo skušaU tudi v bodoče razvijati. Sledil je spored, v katerem so gojenci doma »Srečko Kosovel* nudili marsikaj zanimivega. Na odru so se zvrstili domala vsi, od najmlajših do starejših, ki so podali niz recitacij, dramskih prizorčkov in celo plesno pantomimo, nastopil je tudi zborček, ki je pod vodstvom VValterja Smotlaka ubrano zapel nekaj pesmi. Spored je zaključila ženska pevska skupina «Stu ledi*, nakar so se gostje zadržaU v jedilnici dijaškega doma v prijetnem pogovoru. Slovensko planinsko društvo - Trst prireja za srednješolce 27., 28. in 29. junija tridnevni izlet po slovenski transverzali od doma na planini Razor po grebenu bohinjskih hribov do doma Zorka Jelinčiča na Čmi prsti. Vpisovanje na sedežu društva, UP.'’sv. Frančiška 20/n, danes, 5. junija, od 19.30 do 20.30. Slovenske sekcije VZPI - ANPI priredijo 21. in 22. junija avtobusni izlet v Beograd z obiskom groba predsednika Tita. Prijav .2 in pojas nila do 10. junija pri predsednikih sekcij. Cena vožnje, hrane in pre nočišča znaša 55 tisoč lir. SPDT priredi v nedeljo, 8. junija, avtobusni izlet na Golico. Izlet je primeren za vse (približno tri ure hoje). Vpisovanje se nadaljuje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11., ker je še nekaj prostih mest. Odhod avtobusa ob 6.30 izpred sodišča (Foro Ulpiano). Društvo slovenskih upokojencev v Italiji sporoča, da je odhod izleta v Maribor dne 7. junija (sobota) iz Trsta ob 6.30 s Trga Oberdan, iz pred sedeža dežele. Združenje UNION prired: 15. junija 1980 enodnevni izlet na Jezersko in Goričane. Informacije na sedežu Združenja v Trstu, Ul. Valdi-rivo 30, tel. 64-459. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 5. junija FERDO Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.33 — Luna vzide ob 1.10 in zatone ob 11.56. Jutri, PETEK, 6. junija MILUTIN Vreme včeraj: najvišja temperatura 23 stopinj, najnižja 14, ob 18. uri 21,5 stopinje, zračni tlak 1015 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 17,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Mitja Puntar, Manuele Bencastro. Axel Palcich, Ester Giorgi, Vanessa Vesnaver, Paola Filippo, Elena Senes, Miche-la Sardo. UMRLI SO: 30-letni Dušan Bombač, 77-letna Vittoria Lah vd. Luin, 71-letna Maria Pilata por. Mocibob, 70-letna Eugenia Saversnich por. Minto, 81-letna Giorgina Valle vd. Varuzza, 48-letna Amelia Bencich vd. Andreassi, 75-letni Antonio Udoviči, 80-letni Mario Dekleva, 76-let-na Rosina Mauri vd. Sancin, 72-letni Renato Knez. ROBERT EMILI Pogreb bo danes, 5. junija 1980, ob 17. uri (po jugoslovanskem času) iz hiše žalosti v Klancu pri Kozini na pokopališče v Klancu. Objokujejo ga: mama Slavica, sestri Anica in Irena z možem Vilijem, t*“ Ivanka in Eda z družino, stric Mario z družino, teti Mimica in Sliva z možem, ’ stric Srečko 'ter drugo sorodstvo Klanec, Povžane, Briščiki, Prosek, 5. junija 1980 Pokrajinska uprava Je včeraj posegla pri ministru Sartiju z zahtevo, da se pospeši postopek za odprtje novih tečajev na nekaterih tržaških šolah, med drugim tudi za odprtje oddelkov za geometre ter elektrotehničnih izvedencev v okviru slovenskih šol. • V soboto, 7. junija, ob 11. uri bodo pri Sv. Jakobu odprli novo podružnico Tržaške hranilnice. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul Dante 7, Ul. DellTstria 7, Erta S. Anna 1u, Ul. S Cilino 36. (od 8.30 do 13.30 in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul, Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Preminila je naša draga mama in nona KARMELA GODINA vd. GODINA Pogreb bo jutri, 6. junija, ob 12.30 iz škedenjske cerkve- Žalujoči: sin Janko z ženo in sinovi« vnuk Sergio in drugo sorodstvo Koper, Trst, Ljubljana, 5. junija 1980 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi m0*’ oče in nono ALBERT KRMAC Pogreb bo jutri, 6. junija, 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče Pn Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo žena Iy’a na, sin Aldo z družino ter drug sorodstvo. Trst, Milje, 5. junija 1980 Sporočamo, da bo pogreb naše drage AMALIJE BENCICH vd. ANDREASSI danes, 5. junija, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice katinarsko cerkev. Žalujoči svojci Trst, 5. junija 1980 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel 732627; predpraznična od 14 do 21. ure In praznična od a. do 20. ire tel. 68441. LEKARNF V OKOLICI Bol junec: tel 228 1 24; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tal. 2114X11; Prosek: tel 225141; Božje polje, Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje tel 213137; Milje: tel. 271-124. 5. 6. 1978 5. 6. Ob 2. obletnici smrti drage ljubljene ANI VODOPIVEC roj. P0DBEVŠEK se je z ljubeznijo spominjajo mož Ladi, sinova Ladi in ^ z družinama ter ostali. 1980 Trst, 5. junija 1980 SONJA SIRK IN DOLFI WILHELM, KANDIDATA KPI ZA POKRAJINO Okrepiti je treba prizadevanja za demokratizacijo našega mesta SONJA SIRK GORIŠKI DNEVNIK VOLILNI SESTANEK KPI V GORICI , Obračun triletnega delovanja po-aJinske uprave, v kateri smo ko-Unisti intenzivno sodelovali, je po-.'ven, kljub omejenim sredstvom v nesodelovanju občine in dežele, cj 'zbiri naših pobud smo skušali izhajati iz potreb prebival-posebno tistih slojev, ki jih J-njenijo hudi, življenjsko važni jr^lemi. V tržaški pokrajini deluje Jr65 sedem centrov za umsko lovljenje in center za diagnozo zdravljenje pri glavni bolnici. I .ko skrb je uprava posvečala t ® usposabljanju prizadetih otrok “j prizadevala, da bi čim bolj pojav pmarginacije. Sveto-• “"ski park je odprla prebivalstvu namenila tamkajšnje prazne jFjJube šolskim in športnim de-, vn°stim ter zvezdami. Poskrbela II za izvedbo številmh visoko kvali-J?anjh študij z namenom, da bi jg Sočila pravilno razumevanje na-wv-užbene stvarnosti in nakazala kticne izbire, ki lahko najbolj ko-,^'io naši skupnosti v tem zgodo-jfkem trenutku. jTcblemi in potrebe današnjega ki je vklenjen v dušljivo uask° ozračje, so kompleksnejši tu! , ,?jkoli prej. Novim ' vpraša-iščemo komunisti ustrezne iz-1^ rešitve. Zato spodbujamo de-(jne ljudi k večji politični anga-j^Uosti, k izražanju svojih inte-u^v 'n k skupnemu iskanju pravih . tovorov. Menimo, da je treba ševati participacijo, osveščati ^Organizirati delovne ljudi, dati ^Potrebne inštrumente, da bodo L?° s svojo kreativnostjo in bor-Sr^Uo kljubovali pritiskom reak-j^arnili sil in si ustvarjali boljše Soje Življenja. i^a Politika temelji na soočanju ^^•ni demokratičnimi družbenimi J^uiki, ker smo prepričani, da |^° na osnovi bogate dialektike . ■''o začrtamo pravilne Jfružbeni razvoj. smernice p. 1 Ut. V V/J. w®°čilni preokret političnega po-v0jj,la pa je odvisen predvsem od L !n'h rezultatov, od moči, ki jo KPI pri nas in v državi. Dt5l0 ojačen je levičarskih šil in i;v .Vsem komunistov, bo omogočilo j^lanje vseh točk osimskih spora-jyj°v. odpiranje mesta vzhodnemu ■5° 'n predvsem Jugoslaviji, p., rninuli mandatni dobi smo si 'le evali, da bi okrepili priiatelj-^o.sJ|ke s sosednjo Jugoslavijo in ^“''zapolniti vrzel, ki je nastala, v, ar je melonarska občinska upra- Prekinila te stike. tia ^elonalistična gonja, fašistični dij 'l' in protikomunistična kampa-Prav gotovo ovirajo konstruk- tivno razpravo med dvema državama, kot ovirajo dialog med tukaj živečimi Slovenci in Italijani. Zato postavljamo komunisti na prvo mesto boj proti fašizmu in boj za demokratizacijo mesta. To odprtost naj mesto dokaže z odobritvijo in izvajanjem globalne zaščite Slovencev v Italiji, z omikanim sožitjem in z izmenjavanjem kulturne in zgodovinske dediščine med slovenskim in italijanskim prebivalstvom naše dežele. Na junijskih volitvah bomo odločali tudi o tem! Volilni izid bo najbrž pogojeval gospodarske izbire Trsta in s tem tudi bodočnost mladih. Prav ti morajo s svojim glasom dokazati, da hočejo in zahtevajo, da mesto zaživi na osnovi industrializacije, z ovrednotenjem kmetijstva in pristaniške dejavnosti. Nezaupanje v stranke in odvračanje politike izražata potrebo po drugačni politiki, po jasnosti in poštenosti. Komunistom pa sta ta dva pojma od vedno vodilo pri upravljanju in zavzemanju stališč. Priznanje KPI na volitvah za dosledni boj, ki ga vodi v korist vseh delovnih ljudi in vseh Slovencev, je edina pot, ki odpira realne možnosti družbene obnove in napredka. DOLFI VVILHELM Prvo, kar moram povedati bral cem Primorskega dnevnika je. da kandidiram na listi komunistične partije v. osrednjem kraškem volilnem okrožju za tržaški pokrajinski svet. To je važno, kajti zapleteni volilni sistem za pokrajino temelji na «gostoti* glasov v posameznih okrožjih, kjer so imena kandidatov že natisnjena na glasovnici. To pa pomeni, v primeru KPI, da dosega največjo «gostoto» svojih glasov predv*em v slovenskih in narodnostno mešanih okrožjih, saj uživa KPI zaupanje velike večine slovenskega prebivalstva. Zato zagotavlja KPI izvolitev najmanj dveh slovenskih pokrajinskih svetovalcev. KPI mora, seveda, potrditi tudi druge tovariše, ki so aktivno delali v dosedanji napredni levičarski upravi tržaške pokrajine in jih kandidira v prav tako narodnostno me šanih okrožjih. Glas, oddan za vsakega izmed kandidatov KPI pomeni torej glas za ostale, saj za pokrajinske volitve ni predvidena, ne dovoljena, igra preferenc. Po tem dolžnem pojasnilu želim povedati, da so letošnje upravne volitve zelo važne. Najprej zato. ker moramo obnoviti uprave okoliških občin in predvsem zato, ker bodo volivci tokrat preverjali veljavnost napredne pokrajinske uprave v Tr stu. Pokrajina sicer nima velikih pristojnosti, je pa politično izredno pomembna. Predvsem pri nas, v Trstu. Tržaška pokrajinska uprava, ki so jo upravljale napredne demokratične sile, je namreč v splošni tržaški zmedi ostala «trdnjava e-nakopravnosti in sožitja*, bila Slovencem naklonjena, saj je konkretno podpirala njihove zahteve in splošni boj za globalno zaščito. Dvojezični smerokazi, objava gradiva manjšinske konference, kulturne pobude, skrb za šolstvo... vse to je dokazovalo, kako so napred nim silam pri srcu interesi slovenskih in italijanskih državljanov, brez diskriminacij, ki jih Slovenci čutimo na lastni koži vsakokrat, ko je uprava našega kraja v rokah KD ali Liste za Trst. Tržaška napredna pokrajinska u prava je trn v peti nacionalistom, vsem protislovenskim silam, ker vedo, da jim ne bo sledila in da se bodo komunisti v njej še dalje odločno zavzemali za prijateljstvo, sodelovanje, enakopravnost med tu živečima narodnostnima skupnosti-ma in med sosedama, Italijo in Jugoslavijo. Politika prijateljstva je in ostane temelj dejavnosti komunistov v tržaški pokrajini. Zato buta vanjo val reakcije in šovinizma, kakor se zaganja reakcionarna ofenziva proti trdečim upravam* tržaške okolice, predvsem Miljam in Nabrežini. Mi se ne damo. Ne bomo popustili, zato pa potrebujemo podporo naših in drugih volivcev. Potrebno je, da se tokrat glasovi zgrnejo na liste KPI, na njen dvojezični simbol. Komunisti vemo, da nas Slovenci podpirajo, saj predstavljamo med slovensko narodno skupnostjo veči no. Upravičeno pričakujemo, da bo slovenska skupnost tudi tokrat potrdila svoje zaupanje v partijo, ki je in stoji trdno na braniku njenih interesov. Morda bo letošnje leto odločilnega pomena za globalno zaščito naše manjšine. Ker pa vemo, da nam zakon o zaščiti krojijo tudi druge sile, moramo vedeti, da bo njegova razsežnost odvisna tudi od tega, v kolikšni meri bomo Slovenci skupaj z italijanskimi demokrati vedeli utrditi fronto, ki nas podpira in se z nami bori. V tej fronti naprednih in demokratičnih sil pa predstavlja KPI hrbtenico. Izvojevanje globalnega zaščitnega zakona pa še ne zadostuje. Potrebno ga bo uresničiti. Zato pa potre^ bujemo na krajevni ravni mrežo' naprednih —.,recimo kar »rdečih* — občinskih in pokrajinskih uprav, ki temu uresničevanju gotovo ne bodo postavljale- ovir. Še enkrat pozivam vsakega izmed volivcev, predvsem pa mladino, ki bo prvič glasovala, naj le za trenutek pomisli, pod katero pokrajinsko _aii občinsko upravo se čuti bolj zaščitena, bolj enakopravna, bolj svobodna: desničarsko z Listo za Trst, centristično med LpT in KD, levo sredinsko ali napredno. Odgovor je na dlani. Važno je, da se ne predajamo malodušju, pač pa da nadaljujemo z bojem, ki smo ga začeli pred de setletji. Zato ne razpršimo svojiti glasov, ne podpirajmo politike dvoumnosti in obračanja po vetru, predvsem pa ne popuščajmo našim zakletim sovražnikom. Ti pa vedo. da jim je prej ko slej usoden glas, oddan komunistom. Mladinski odbor SKGZ 2SSDI Zveza slovenskih kulturnih društev (SPZ) prirejajo 20., 21. in 22. junija POTOVANJE V BEOGRAD NA GROB MARŠALA TITA Izlet je namenjen mladini s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije Program predvideva: odhod z avtobusi v petek, 20. junija, zvečer. V soboto, 21. junija, zjutraj se bomo na Dedinjah poklonili Titovemu spominu - popoldne krajši ogled Beograda Večerja in prenočevanje v Mladinskem hotelu v Beogradu. V nedeljo, 22. junija, povratek. CENA POTOVANJA ZNAŠA iO.OOO LIR. Polovico zneska je treba plačati ob vpisu. V ceni je vštet prevoz z avtobusi, večerja, prenočevanje in zajtrk Ostali obroki hrane niso všteti. Opisovanje na sedežu ZSŠD1 v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11, še danes, 5. junija. Število prostorov je omejeno, zato pohitite z vpisom. 6. 7. in 8. junija 1980 ŠPORTNI PRAZNIK V KRIŽU V ferski oder »JAKA ŠTOKA* Prosek - Konto vel v^ed' danes, 5. junija, ob 20.30 •'Ulturnem domu na Proseku Veseloigro v 3 dejanjih gospod evstahij S PROSEKA Režija: Adrijan Rustja Vabljeni 8CW1WR BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s p; a. TRBT - ULICA p. FILZMO - “SE? SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 4. 6. 1980 Ameriški dolar 833.— Funt šterling 1955.— Irski funt šterling 1740.— Švicarski frank 502,25 Francoski frank 2^--- Belgijski frank 2°’25 Nemška mnrka 466.— Avstrijski šiling Kanadski dolar ‘l4- Holandski florint 424.— Danska krona 150.— Švedska kron- 197.— Norveška krona 170. — Drahma 18,50 Mali dinar 38,30 Veliki dinar 39,20 MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 DELAVCA išče opensko podjetje, takojšnja zaposlitev. Telefonirati na številko 21-13-36 ob uri kosila. TRGOVINA jestvin v Raštelu išče vajenca za poln delovni umik. Telefonirati na številko 81-113. 15-LETNO dekle išče zaposlitev najrajši kot prodajalka. Poleg slovenščine obvlada tudi italijanščino. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Prodajalka*. IVAN SANCIN Dolina 194 je odprl osmicp. Toči domače belo in črno vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek. PRODAM fiat 132 - 1600 letnik 73 v dobrem stanju. Telefonirati na tel. št. 225-533 v popoldanskih urah. PRODAM akustični aparat AMPL1-FON vgrajen v naočnike. Cena po dogovoru. Telefonirati na telefonsko številko 82-50-59 v popoldanskih urah. KRIŠKA godba na pihala nujno išče prostor v vasi za vaje. Telefon 220-495. PRODAM fiat 500 F v dobrem stanju. Telefon 225-320. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik št. 36. Toči belo in črno vino. PRODAM volksvvageci 1200 (hrošč) letnik 64. v dobrem stanju. Cena 300.000 Ur. Telefonirati od 14. do 18. ure na tel. štev. 911-173. OSMICO je odprl Stanko Marušič iz Standreža. Toči pristno domače vino. PRODAM: alfa romeo 1600 letnik 1974; fiat 124 special T letnik 1971; lancia fulvia GT 1300 letnik 1968; BMW 1502 letnik 1975; BMW 200 tii letnik 1975. Telefonirati od 12. do 13. ure na telefonsko številko 87-059 razen ob nedeljah. ZARADI pomanjkanja skladiščnega . prostora prodamo po izredno u-godni ceni «sončne» grablje, fre-ze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravUčne preše premera 55 centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccije-va uUca 33, tel. 27-88. Važnost enotnega nastopa za uveljavitev pravic Slovencev Senatorka Jelka Gerbec: Od volilnih rezultatov je odvisno izvajanje osimskega sporazuma • Ace Mermolja: Boj KPI za uveljavljanje slovenščine v javnosti V Palače hotelu so se z volivci sestaU slovenski kandidata KPI za goriški občinski svet. Na srečanju, ki ga je odprl pokrajinski svetovalec in kandidat za goriški občinski svet Ivan Bratina, je slovenska komunistična senatorja Jelka Gerbec paudarila, da bodo rezultati sedanjih volitev vplivali na bodoče izbire strank, zlasti KD, in vlade. Od volilnih izidov bo odvisno tudi izvajanje osimskega sporazuma. S tem v zvezi je senatorka dejala, da je od gospodarskega dela sporazuma odvisen nadaljnji gospodarski razvoj dežele Furlani je-JuUjske krajine. Obrazložila je boj za globalno zaščito Slovencev v ItaUji, delo vladne in paritetne komisije ter poudarila važnost enotnega nastopa Slovencev za dosego njihovega cilja. Tudi za nadaljnji potek boja Slovencev za zaščitni zakon in za usmeritev strank glede reševanja tega vprašanja je izid skorajšnjih volitev velikega pomena. Program KPI za goriški občinski svet je obrazložil dosedanji občinski svetovalec in kandidat Ace Mermolja. V programskih točkah, ki zajemajo samo slovensko problematiko, je za iztočnico postavljena zahteva, da se naša narodnostna skupnost upošteva kot subjekt. KPI se bo zavzemala pri drugih strankah, da bodo podpirale zakonite zahteve Slovencev do globalnega zaščitnega zakona. V tem okviru KPI zagotavlja, da se bo borila proti izrivanju slovenščine iz javnosti. KPI se nadalje obvezuje, da bo podpirala gospodarsko rast slovenske skupnosti in na takšen način pomagala odpravljati hude posledice, ki jih je skupnost utrpela s tem, da razlaščajo slovenske zemljiške lastnike. V programu KPI, ki obsega enajst točk, je postavljena tudi zahteva, da so Slovenci aktivno soudeleženi v stikih med Italijo in Jugoslavijo, med Gorico in Novo Gorico. Večja vloga naj se prisodi slovenski konzulti, občinska uprava pa mora njena priporočila tudi upoštevati. Program KPI za Slovence, ki živijo v občini Gorica, je ob koncu dejal Ace Mermolja, je torej konkreten ter poudarja zlasti tista vpra.-šanja, ki so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj Slovencev v Gorici in v drugih občinah goriške pokrajine. Preferenčne glasov« slovenskim kandidatom Na nedeljskih volitvah za občin ski svet (siva glasovnica) imamo možnost dati poleg glasa stranki, ki jo podpremo, tudi štiri preferenčne glasove kandidatom, ki so jih te stranke predlagale. Prav je, da izrabimo to priložnost in podpremo s svojini glasom kandidate slovenske narodnosti s tem, da napišemo v odgovarjajoče vrste tudi priimek kandidata ali njegovo odgovarjajočo številko. S tem, da vabimo naše bralce in slovenske volivce, da podprejo slovenske kandidate podpiramo težnje tistih, ki želijo čimveč kandidatov slovenske narodnosti. Tu so seveda mišljeni kandida ti slovenske narodnosti na listah Komunistične partije in Socialistične stranke. Na listi Slovenske skup- nosti so itak vsi kandidati Slovenci, ta stranka predlaga nekaj nosilcev liste. Kandidati slovenske narodnosti na listi KPI za občinski svet so naslednji. Objavljamo tudi njih karakteristično številko: 4) MERMOLJA Ace; 6) ANTONI Livij; 9) BRAINI Vilma por. Corva; 10) BRATINA Ivan; 11) BREGANT Wilma vd. Vižintin; 20) DORNIK Neda por. De Rocco; 24) HVALIC Umberto; 25) KOMEL Igor; 29) MALIGOJ Jožef: 30) MALIGOJ Stanislav; 38) REJC Rihard; 40) SOSSOU David. Kandidati slovenske narodnosti na listi PSI za občinski svet v Gorici so naslednji. Objavljamo tudi njih karakteristično številko: 2) WALTRITSCH Marko; 9) FIGELJ Aleš; 20) MAR VIN Diego; 26) NANUT Karlo; 27) NANUT Robert: 33) RESSI Walter, 35) RUCHINI Jožef; 37) SOŠOL Marjan; 40) ZAVADLAV Viljem. VOLILNA ZBOROVANJA Lista občinske enotnosti v Doberdobu Danes ob 20.30 v Jamljah, Na vasi. Lista občinske enotnosti v Sovod-njah Danes ob 20.30 v Gabrjah na sedežu prosvetnega društva. Lista občinske enotnosti v Štever-janu Danes ob 21. uri Na dvoru v Šte-verjanu. PS I Danes ob 20.30 v Pevmi v prosvetni dvorani. SS k Danes ob 21. uri na Vrhu pred gostilno Devetak: ob 21.30 v Doberdobu pred gostilno Ferfolja. S SKUPNEGA ZASEDANJA V ŠTEVERJANU SSK IN NSKS V BOJU ZA ZAŠČITO MANJŠINCEV V Števerjanu sta 1. junija imela skupno zasedanje Narodni svet koroških Slovencev ter deželno vodstvo Slovenske skupnosti. V posebnem poročilu sta vodstvi omenjenih slo\ i nskih organizacij poudarili važnost tega skupnega sestanka v tem trenutku, ko se bije odločilen boj za izvedbo o-simskih sporazumov in s tem v zvezi celovite narodne zaščite Slo vencev v Italiji. V to odločujoče obdobje spada nedvomno utrditev in napredovanje Slovenske skupnosti na bližnjih volitvah, saj bo SSk lahko toliko pripomogla rešitvi perečih problemov, kolikor jo bodo volivci podprli, pravi skup ni komunike. Narodni svet koroških Slovencev pa je s svoje strani potrdil kot vedno bolj nujno samostojno nasto panje Slovencev v Italiji v boju za globalno zaščito narodnostma pravic. Prav tako je NSKS nagla sil važnost te poti za uveljavitev čl. 7 avstrijske državne pogodbe. Delegaciji sta nato razpravljali o prihodnji skupni seji obeh vodstev, na kateri bodo analizirali sedanje ...iiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiii.................i.iiiiii.m.iiin.m,i.."ii«i|n,i«.n.■■■iiuhiiii.. PRED NEDELJSKIMI UPRAVNIMI VOLITVAMI V Gorici 34.265 volilnih upravičencev v treh slovenskih občinah pa 3001 V Gorici še nad 1500 neoddanih volilnih potrdil - Najstarejša volivka v Gorici je Assunta Armaroli, ki bo avgusta dopolnila 102 leti Nedeljske upravne volitve najbrž ne bodo prinesle bistvenih sprememb v odnosih med različnimi političnimi strankami in grupacijami. Tako menijo številni opazovalci, ki obenem ugotavljajo, da poteka volilna kampanja zelo umirjeno in da je pri občanih, zlasti pri mladih volivcih, opaziti precejšnjo apatičnost. V kolikšni meri so bile napovedi utemeljene, pa bomo ugotavljali šele v ponedeljek, oziroma torek. Volilna kampanja se, kakor znano, zaključi jutri opolnoči, sobota je namenjena razmisleku, v nedeljo pa bomo šli na volišča, ki bodo odprta tudi v ponedeljek predpoldne. Prav udeležbi na voliščih, oziroma številu volivcev bi danes, samo tri dni pred glasovanjem, namenili nekaj več pozornosti.' -•'«» rn"': H*~"i V goriški občini, kjer bodo poleg občiflSkega.^eta volili tj$i predstavnike v deset rajonskih svetov, je po zadnjih podatkih vpisanih 34.265 volivcev (na zadnjih občinskih volitvah je bilo oddanih 31.035 veljavnih glasov). Z razdeljevanjem volilnih potrdil so zaključili v predpisanem roku. Okrog 1000 volilnih potrdil pa je na razpolago na županstvu ter jih upravičenci lahko dvignejo že od danes dalje. Okrog 700 upravičencev živi v tujini in jih najbrž ne bo domov. Tudi na podlagi ugotovitev iz prejšnjih volitev, ne bo glasovalo okrog 100' občanov. Kakor v večini občin, imajo tudi v Gorici ženske številčno premoč. Volivk nežnega spola je 18.718, medtem ko je moških volivcev samo 15.547. ženske imajo prvo mesto tudi kar se tiče starosti. Najstarejša volivka v občini je Assunta Armaroli vdova Salomoni, ki bo avgusta do- V OKVIRU DELOVNI SKUPNOSTI AlfiADRIA Strokovno posvetovanje o jadranskih pristaniščih Posvet je pripravila štajerska deželna vlada ■ Predstavitev uslug tržiškega pristanišča V okviru interesne skupnosti Alpe Adria je štajerska deželna vlada priredila v ponedeljek, 2. junija strokovno zasedanje o odnosih med avstrijskimi, posebej štajerskimi gospodarstveniki ter sevemojadranski-mi pristanišči. Zasedanja so se u-deležili predstavniki tržaškega, beneškega, reškega in koprskega pristanišča, kakor tudi najsevernejšega jadranskega pristanišča Portoro-sega. V delegaciji dežele Furlani je-Julijske krajine je bil tudi deželni odbornik za prevoze Rinaldi. Posebno pozornost so med razpravo namenili obravnavi specifičnih (in konkurenčnih) uslug, ki jih nudijo severnoevropska pristanišča. Ob koncu zasedanja je bila tudi okrogla miza o različnih vprašanjih pomorskega prevoza, med katero je ravnatelj tržiške pristaniške ustanove Gidoni prikazal obstoječe infrastrukture ter možnosti, ki jih ta sever-nojadranska luka ponuja gospodarstvenikom srednje in vzhodnoevropskih dežel. Uspešno rešen spor med delavci in vodstvom tovarne Detroit Po dolgotrajnih pogajanjih je bil včeraj uspešno rešen sindikalni spor med delavci in vodstvom tovarne Detroit glede mezdnih izboljšav ter nekaterih internih zadev. Tako je bilo doseženo soglasje glede proizvodne nagrade, mezdnih poviškov (25 tisoč lir) ter ureditve tovarniške menze, ki jo bodo odprli septembra letos. Danes bo v tovarni Detroit skup- ščina, na kateri bodo sindikalni predstavniki obrazložili pomen včeraj sklenjenega sporazuma. V Štarancanu nove otroške jasli V Štarancanu so v nedejo odprli občinske jasli, kjer bo prostora za 60 otrok v starosti od enega do treh let. Slovesnosti ob odprtju se je udeležil tudi predsednik deželnega sveta Colli, ki je imel kratek nagovor, prisotna pa je bila tudi delegacija iz krajevne skup nosti Renče. Natečaj za vodilnega uslužbenca v občinskem podjetju Občinsko podjetje v Gorici je razpisalo javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za delovno mesto vodilnega uslužbenca v administraciji. Kandidati morajo imeti italijansko državljanstvo ter izpolnjevati nekatere osnovne pogoje glede i-zobrazbe, starosti in delovnih izkušenj in prakse. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za o-sebje občinskega podjetja. • V Tržiču so včeraj dopoldne s priložnostno slovesnostjo izročili namenu nove prostore in naprave tržiške ribiške zadruge. Tržiško občino, ki je tudi prispevala nekaj sredstev, je zastopal podžupan Pa-dovan. polnila 102 leti, stanuje pa v Mihaelovi ulici v štandrežu. V treh slovenskih občinah na Goriškem, v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu imajo skupaj 3C01 volivca. Največ jih ie v Sovcdnjah (1333) in sicer 635 moških in 698 žensk. Tudi v tej občini so že izročili skoraj vsa volilna potrdila, na županstvu jih je le 24, cd katerih jih 16 pripada osebam, ki živijo na tujem, 8 pa občanom, ki jih niso našli doma. Najmlajši volivec je Ivo Tomšič iz Rupe, ki je šele te dni dopolnil osemnajst let, najstarejša volivka pa je 93-letna Frančiška Tommasi vdova Tomšič iz Sovodenj. V Doberdobski občini imajo 1028 volilnih upravičencev, 515 moških in 513 žensk. Najstarejša volivka je Katerina Soban vdova Peric ki stanuje v Dolu pri Ferletičih in ki se je rodila 23.8.1885. Med tistimi, ki bedo letos prvič'glasovali je’najmlajša Majda Boneta, ki je 18 let dopolnila pred dvema tednoma. Med 610 volivci v števerjanski občini je 309 moških^ in 331 žensk. Na županstvu imajo še 15 volilnih potrdil, pripadajo pa osebam, ki živijo v tujini. Najmlajši volivec je Jurij Marega, najstarejša pa Jožefa Hlede vdova Mačus, ki se je rodila 27. oktobra 1889. Danes zadnji dan za prijave na mladinsko potovanje v Beograd Danes se zaključi vpisovanje za avtobusno potovanje v Beograd, z obiskom grobnice predsednika Tita, ki ga prirejajo MO SKGZ, SPZ in ZSŠDI. Potovanje bo 20., 21. in 22. junija, cena pa znaša 40 tisoč lir. Prijave sprejemajo na sedežu MO SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ter v Čedadu na sedežu društva Ivan Trinko, Ul. 9. avgusta 9. Deželni prispevek za nakup stanovanj Goriški župan sporoča tistim, ki bi radi najeli posojilo pod ugodnimi pogoji ali prispevek za nakup ali za gradnjo stanovanja ali pa popravilo lastnega poslopja, da morajo napraviti prošnjo do 20. junija letos. Prošnjo je treba napisati na posebnem obrazcu, ki ga je mogoče dobiti na pokrajinskem vodstvu za javna dela v Gorici, Korzo Italija 205. Prošnjo je potrebno poslati z navadnim priporočenim pismom na deželno ravnateljstvo za javna dela v Trst, Nabrežje Nazaria Saura 8. Deželni sklad razpolaga z zneskom za 830 prošenj. Zgornja meja deželnega prispevka znaša 2.490.000 lir. Za nove zgradbe je določenih 30 odstotkov zneska, preostalih 70 odstotkov pa bodo potrošili za nakup že dograjenih stanovanj ali tistih, ki so že v gradnji, vendar jih je potrebno dograditi do 31. decembra letos. Luigi Veroneili sklenil «sestanke z avtorjem» Je ie prišlo v navado, da skrbno preberemo v raznih italijanskih časopisih in revijah to, kar napiše in podpiše Luigi Veroneili, ki je med najboljšimi sodobnimi italijanskimi novinarji, ki vse vedo o vinu ali o dobri hrani. Iz rednih tedenskih rubrik so se razvile tudi knjige in njegov podpis pod tem ali onim člankom ima danes svojo veljavo. Posebno o vinih nam ve povedati marsikaj zanimivega in tudi koristnega, pa čeprav včasih na zelo rezek način. Je pa Veroneili boljši pisec kot govornik. To smo opazili na torkovem «sestanku z avtorjem» v gori-škem avditoriju, kjer je bil njegov uvod zelo kratek. Mestoma je bil v svojem izvajanju Veroneili celo preplašen, kar je čisto nasprotno od tega, kar zna in hoče izraziti v svojih spisih. Na drugi strani pa je bila publika tiha in ob koncu Veronellijevih izvajanj se m nihče oglasil k besedi, da bi ga kaj vprašal, čeprav je na takih sestankih to navada in čeprav je bilo v dvorani precej ljudi, ki jih razna vprašanja vezana z rmšimi in drugimi vini zanimajo. Torkov je bil zaključni esestanek z avtorjem*, za katere je dal pobudo sedanji goriški župan Pasquale De Simpne. V treh letih smo jih imeli triintrideset. Poslušali smo vrsto bolj ali 'manj znanih italijanskih pv .pesnikov, potep teh pa se slovenskega pisatelja Alojza Rebulo. Kako bo s takimi *sestanki z avtorjem» v bodoče, ne vemo. MDA v Sloveniji Tudi letos bo v Sloveniji vrsta mladinskih delovnih akcij in sicer v Slovenskih Goricah (od 22.6. do 13.7.), v Beli krajini (od 13.7. do 3.8. ) in pa v Posočju (od 3.8. do 24.8. ). Posebna zvezna MDA, na kateri bodo sodelovali tudi mladi iz zamejstva, pa bo na Kosovem od 6.7. do 3.8.1980. Mladenke in mladinci iz zamejstva, ki se nameravajo udeležiti delovnih akcij v e-nem izmed navedenih krajev, dobijo vse potrebne informacije na u-radih SKGZ (Trst, Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 744-249, in Gorica, Ul. Malta 2 - tel. 24-95). politično stanje tako Slovencev v Avstriji kot v Italiji. Karel Smolle, nosilec liste KEL, je izrazil svoje osebno priznanje in zadovoljstvo, da se samostojno slovensko politično nastopanje tako v Italiji kot v Avstriji vedno bolj utrjuje. Skupno zasedanje je pozdravil tudi števerjanski župan Stanislav Klanjšček, ki je koroškim rojakom izrekel vse priznanje za opravljeno delo in zvestobo slovenstvu; s tem v zvezi je predlagal, da bi se števerjanska občina pobratila z e-no koroških občin. Tudi v maju umirjen promet prek tržiškega pristanišča Tudi v maju, kakor že aprila letos, je bil blagovni promet preko tržiškega pristanišča Portorose-ga dokaj umirjen. Izkrcali so le 103.543 ton blaga, vkrcali pa 1800 ton cementa. Promet je torej v primeru z aprilom letos (107.000 ton) celo rahlo nižji. Po količini je tudi tokrat na prvem mestu premog. 32.460 ton, sledi nafta 24.000 ton, les 20.481 ton, žitarice 11.324 ton, celuloza 7.597 ton, kaolin 3029 ton itd. V prvih petih mesecih letos so v pristanišču Portorosega pretovorili 558.351 ton, od tega so izkrcali kar 550.081 ton, vkrcali pa samo 8.270 ton. Izleti Slovenske sekcije VZP1 - ANPI na Goriškem priredijo 21. in 22. junija avtobusni izlet v Beograd x obiskom grobnice predsednika Tita. Informacije in prijave pri predsednikih sekcij do 10. junija. Cena izleta, hrane in prenočišča znaša 55 tisoč lir. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji sporoča, da je odhod izleta v Maribor dne 7. junija (sobota) it Gorice s trga Travnik ob 5.45. Kino Gorivu VERDI 17.30-22.00 «Un american® a Parigi*. G. Kelly in L. Caron. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 d guerrieri del-la notte*. M. Beck in J. Remar. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00-22.00 »La porao vergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Vedova di giorno, amante di notte*. PRINCIPE 18.00—22.00 »Mannaya>. 1^4trn Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 «Projektil X». Nemški film. SVOBODA 18.00-20 00 »Sluga svojih gospodarjev*. Italijanski film. DESKLE 19.30 »Osceola*. Nemški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves tur. m ponori je v Gorici dežurna lekarna Alesani,' UL Carducci 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. XV. VELIKA NAGRADA NOE — Razstava in pokušnja najboljših vin dežele Furlanije - Julijske krajine. — Jutri zaključek tečaja za »ljubitelje vina* in izročitev diplom udeležencem. — Razstava je odprta od 10. do 13. ure in od 17. do 23. ure. ŠPORTNA HALA — GRADIŠČE OB SOČI V priredbi enoteke »La Serenissima* in letoviščarske ustanove. Ir Blanco SvBianco GORICA 30. maj — 8. junij 1980 SREČANJA TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSIRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO 9°^-L2La- GsposLzioni Ul. della Borca 15 — Tel 0481 '33440 SREČAJMO SE Kulturni dogodki v slikah V nedeljo so v Skednju poimenovali domačo slovensko šolo po ške-denjskem rojaku učitelju in glasbeniku Ivanu Grbcu. Poimenovanje je bilo pravi pravcati praznik, ki je privabil veliko ljudi, o čemer smo poročali že v torek. V kulturnem programu so sodelovali tudi domači šolarji, od najmlajših iz otroškega vrtca, ki jih vidimo na gornji sliki, do šolarjev iz osuovne šole, ki jih vidimo na spodnji sliki Skupina Škedenjcev in Škedenjk v narodnih nošah ob doprsnem kipu pedagoga in glasbenika Ivana Grbca pred škedenjsko šolo « Kot poročamo na drugem mestu, je bila v torek v dolinski občinski telovadnici lepa zaključna prireditev šolarjev dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Na gornji sliki skupen nastop šolskih pevskih zborov, na spodnji sliki pa vidimo dva mlada Borštana, ki sta nastopila v kratkem prizorčku in, seveda, v narodnih nošah PREDSTAVNIKI SZDL HRVATSKE NA OBISKU PRI SKGZ • v • Vloga manjšin pri razvoju dobrih sosedskih odnosov Srečanje je bilo v Trstu, v Gorici ter v Čedadu - Podrobno proučevanje vloge posameznih ustanov, še posebej Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Patronat KZ -1NAC svetuje Na osnovi meddržavne konvencije jugoslovanska pokojnina je polnoveljavna tudi v Italiji V petek, 30. in soboto, 31. maja je obiskala delegacija republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo. V razgovorih v Trstu, v videmski pokrajini in v Gorici sta obe organizaciji proučili številna vprašanja sodelovanja dveh regij in manjšinske zaščite. Predstavniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze so gostom prikazali prizadetost slovenskega prebivalstva v Italiji ob smrti tovariša Tita, kako se je vsa slovenska nerodna skupnost v Italiji, in kako se bo še v bodoče, napajala v idejah NOB pri angažiranju v boju za svoje pravice in demokratizacijo italijanske družbe. Predstavniki SKGZ so nato obrazložili svoje poglede na notranjo politično situacijo v Italiji, deželi Furlaniji - Julijski krajini in še posebej v Trstu. Podrobno so na srečanju v Trstu, Čedadu in Gorici obrazložili položaj slovenske manjšine v Italiji in njene napore za uresničitev globlane zakonske zaščite. Predstavniki socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške pa so podčrtali interes za čim tesnejše sodelovanje Italije in Jugoslavije in poudarili, da predstavljajo o-simski sporazumi okvir za reševanje vseh odprtih vprašanj. Pri tem je bil še posebej podčrtan interes Hrvaške za reševanje vseh vprašanj, z obzirom, da je v SR Hrvaški pretežni del italijanske narodnosti, ki živi v SFR Jugoslaviji. Podčrtana je bila vloga manjšin, ki žive na obeh straneh meje, pri razvijanju dobrososedskih odnosov med SFR Jugoslavijo in republiko Italijo kot tudi izmed dežele Furlanije - Julijske krajine in SR Hrvaške. •itiimiiiiMainiiiitHiiiiiiiiitmmiiiitiiititiiiiiuiimiHnmiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHUliiiimiiiiititmiiiimiii NA ZAKLJUČNI ŠOLSKI PRIREDITVI V DOLINI Prikaz kulturne rasti naše zamejske mladine Nastopilo je nad 200 otrok dolinskega didaktičnega ravnateljstva Kot smo na kratko že poročali, se je predvčerajšnjim odvila v dolinski občinski telovadnici zaključna prireditev osnovnih šol v sklopu krajevnega didaktičnega ravnateljstva. Naj brž poudarimo, da je doživela izreden uspeh, sicer ne le v množičnostnem, temveč tudi in zlasti v kakovostnem smislu. Zasluga gre požrtvovalnemu delu vseh učnih moči na Dolinskem, ki so tako temeljito pripravile učence in učenke, da se njih prisrčno izvajanje programa pravzaprav niti enkrat ni zataknilo; in vendar smo našteli kar 220 sodelujočih. Nenavaden organizacijski napor se je torej bogato o-brestoval, kar je izpričalo navdušeno ploskanje publike, ki je veliko dvorano napolnila do poslednjega kotička. Priložnostne besede je izrekel ^didaktični ravnatelj Stanislav Škri-'nfar. Najprej jč ^pozdravil starše, ki so s tako množično navzočnostjo pokazali nesporno zaupanje učiteljskemu zboru in podporo njegovemu prizadevnemu delu za vzgojitev naše mladeži v narodnostno trdno osveščen rod zamejskega slovenstva. Pozdravil je tudi goste, med njimi so bili poleg domačega župana Edvina Švaba in predstavnikov prosvetnih in drugih organizacij, še škofov vikar msgr. Lojze Škerlj, ravnatelj slovenske ter italijanske srednje pa tudi italijanskih osnovnih šol v občini in še zastopstvo osnovne šole iz Dekanov poimenovane po I. tankovski brigadi, ki je lani imela v gosteh učiteljstvo dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Ravnatelj Škrinjar je kratko, toda odločno orisal neurejene razmere slovenskega šolstva, tako je omenil, da v Boljuncu še danes ni celodnevne šole in da pristojne-oblasti še vedno niso privolile v ustanovitev Slovenskega šolskega centra v Miljah. Prvo točko nenavadno pestrega sporeda so izpeljali združeni zbori osnovnošolcev iz Žavelj, od Korošcev in Domja, iz Boršta, Doline («Prežihov Voranc*) in Ricmanj («Ivan Trinko Zamejski*). Pod spretnim vodstvom Vihre Kodrič so v pesmi in besedi ljubko podali pravljico o Rdeči kapici. Otroci boljunske šole «Fran Venturini* so razvili narečno pripoved o «mlaju». Bil je to zabaven prizorček, popestren z veselimi a-kordi harmonike in zabeljen z dovtipnimi rečenicami okrog tega kje in kako vaški mladinci iztaknejo češnjo potrebno za postavitev mlaja ob prvomajskem prazniku. Prizorčku je sledilo še nekaj ljudskih, med njimi Marko skače ob spremljavi tudi piščalk. Že razgreto publiko so nato o-bilno nazabavali borštanski osnovnošolci s «šagro v Tribenci», ki je izzvenela v nekakšno parodijo vinskih praznikov: namesto vinskih bratcev so se na odru zvrstili člani zadruge domačih pivcev sadnih sokov, uredili so prodajno stojnico s transparentom, ki je naznanjal 100 let sejma sadnih sokov, ob nenavadni točajnici je stalo drevo. Ob zvokih harmonike je preizkusil svoje mlade glasilke «borštanski nonet*, prvič smo se lahko seznanili s plesno skupino DRAGO GAŠPERLIN (Nadaljevanje na zadnji strani) Delegaciji sta na skupnem zasedanju in s specializiranimi sestanki še dopolnili razna vprašanja. Obravnavali so kulturno sodelovanje in specifično sodelovanje nekaterih osrednjih slovenskih zamejskih ustanov, kot so Slovensko stalno gledališče, Glasbena matica, prosvetna društva, Slovenski raziskovalni inštitut s sorodnimi ustanovami v SR Hrvaški. Zlasti s sodelovanjem gledališč in gledališčem «Komedija» je bila poudarjena izredna pomembnost posredovanja kulturnih vrednot med italijanskim in jugoslovanskim svetom. V tej zvezi je bilo posebno poudarjeno sodelovanje znanstvenih ustanov in znanstveno preučevanje manjšinskega vprašanja. Med podrobnim preučevanjem gospodarskih vprašanj je bilo soglasno ugotovljeno, da je treba na osnovi določil osimskega sporazuma in načel, ki jih vsebujejo ti sporazumi, preiti h konkretnim dejanjem na vseh področjih od trgovinske izmenjave, do gospodarske kooperacije na industrijskem, bančnem, prometnem in drugih področjih. Pri tem imajo slovenska narodnostna skupnost v Italiji in njene strokovne organizacije, in med njimi še posebej Slovensko deželno gospodarsko združenje, važno vlogo aktivnega posrednika in pospeševalca stikov in sodelovanja v splošno obojestransko korist. Ob zaključku sta se delegaciji dogovorili, da se obdrži in še poglobi kulturno sodelovanje, razen na gledališkem, tudi na področju založništva, publicistike in sodelovanja strokovnjakov v manjšinski tematiki in da ie treba krepiti sodelovanje gospodarskih organizacij. Dogovorjeno je bilo tudi trajno neposredno sodelovanje SZDL Hrvaške in SKGZ. Delegacijo SZDL Hrvaške je vodil član predsedstva Ivan Iveko-vič, sestavljali pa so jo Božidar Gargo, inž. Ivo Kuštrak in Lju-ban Tintor. Delegacijo SKGZ je vodil predsednik Boris Race, sestavljali pa so jo Duško Udovič, Karel šiškovič, Miroslav Košuta, Ed-mund Košuta, Jože Koren in Bogo Samsa. VPR.: *Manjka mi še dobrih 10 let do upokojitve in zato sem se začela zanimati, če bom sploh dobila pokojnino v Italiji. Bivam namreč v Trstu in sem italijanska državljanka', vendar pa nimam v Italiji delovne dobe. Delala sem samo v Jugoslaviji in to celih 8 let, nato sem se poročila in sem se posvetila izključno družini. Postavila bi vam rada več vprašanj, na katera si ne zjiam dati odgovora: se upošteva jugoslovanska doba v Italiji ali pa je zame kot italijansko državljanko ta doba izgubljena? Bi lahko pričela plačevati prostovoljne prispevke? V primeru pozitivnega odgovora bi lahko plačevala čimvi-šje prispevke, da bi presegla minimalno pokojnino? že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor in napotke, ki jih boste dali.» T. F. Meddržavna konvencija na področju socialnega skrbstva med I-talijo in Jugoslavija med drugim določa vzajemno polnoveljavnost pokojninske dobe, ki jo državljan ene izmed obeh držav uveljavlja v drugi državi. Konkretno se vam 8-letno pokojninsko obdobje v Jugoslaviji upošteva brez vsakršne omejitve pri določanju pokojninske dobe za starostno upokojitev v Italiji. Edini pogoj pa je ta, da morate omejeno dobo navezati na italijansko debo tako, da si v I-taliji zagotovite pri zavarovalnem zavodu INPS vsaj en zavarovalni prispevek. Zato je nujno, da se zaposlite recimo vsaj za en mesec. Tako bi namreč zadostila formalnemu pogoju za prepustitev k plačevanju prostovoljnih prispevkov pri INPS na osnovi skupne dobe v Italiji in Jugoslaviji, ki bi presegala 8 let, potrebnih pa je najmanj 5 let dobe. INPS vam bo nato na osnovi višine vplačanih zavarovalnih prispevkov, ki se nanašajo na redno delovno razmerje, določil kategorijo in torej višino prostovoljnih prispevkov, ki jih boste morali plačati. Po najnovejših določilih je najnižja možna kategorija peti razred, v vsakem primeru pa mora zavarovanec vplačati prispevke tistega razreda, za katerega ga IN PS avtorizira: če je vplčani prostovoljni prispevek višji od dovoljenega, se presežek razveljavi, če pa je nižji, se sorazmerno zni- Ob letošnjem dnevu mladosti, 25. maja, so v Drvarju odkrili ploščo v spomin na prihod več kot 1700 borcev prve in druge prekomorske brigade v Drvar, kjer je bil tedaj sedež vrhovnega štaba narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Za to priložnost je prevozno podjetje Slavnik iz Kopra organiziralo petdnevni avtobusni izlet, ki se ga je udeležilo 206 bivših borcev in njihovih družinskih članov iz raznih krajev Primorske in tudi iz našega zamejstva. Izlet je vodil v Bihač, Drvar, Jablanico, Mostar, Gradac, Korčulo in Zadar. Prvega dne so si izletniki ogledali Bihač in muzej prvega zasedanja AVNOJ. V Drvarju pa so si najprej ogledali muzej 25. maja in osrednji spomenik v središču mesta na Šobiča glavici. Sledila je glavna svečanost in sicer odkritje spominske plošče na zgradbi občinske skupščine. Ob navzočnosti množice sta spregovorila predsednik občinske skupnosti Drvar Predrag Trikič ter politični komisar prekomorskih brigad narodni heroj Stane Bobnar, ki je tudi položil venec ZZB Slovenije. V Drvarju so istega dne odkrili tudi spomenik — mater in otroka — v počastitev 35-letnice delovanja Rdečega križa B in H. Tudi te svečanosti so se udeležili bivši prekomorci. V Jablanici so si izletniki ogledali kraje, ki so znani iz bitke na Neretvi, nato veliko razstavo slik in dokumentov v novem muzeju, o bitki pa je spregovoril bivši komandant mesta polkovnik Savko Zebič. Tudi tu so prekomorci položili venec k spomeniku padlih v tej zgodovinski bitki. Pot je vodila nato v Mostar, kjer so si izletniki ogledali razne znamenitosti in poklonili spr.minu padlih borcev ob osrednjem spomeniku in ob grobnici v samem središču mesta. Padlih se je spomnil nekdanji komisar drugega bataljona tretje prekomorske Ciril Če-har, ki se j*1 udeležil bojev za Mostar. Prekomorci so si nato o-gledali tudi Gradac in se še posebej spomnili svojega bivšega komandanta Bogdana Viskiča. Pot je sledila na otok Korčulo, kjer so bivši borci obujali spomine na november in december 1943, ko se je tu borila prva prekomorska. V Veli luki so pred spomenik padlim položili venec v počastitev spomina soborcev, katerih se je spomnil nekdanji komandir čete Ernest Šav. Pot je vodila še v Blato, Smokvico, Žmovico, Lum-bardo in druge kraje. V Korčuli so imeli bogat kulturni program, na katerem so sodelovali domača godba, mešani zbor, korčulanski oktet in dve folklorni skupini, ki sta izvedli Moreško. Kot vidimo, je bil izlet naporen — 1820 km — kljub temu so se izletniki vrnili zadovoljni domov. A. K. Domači elektronski turbinski regulator v elektrarni Dobiarji Elektrarno Dobiarji na Soči so po 40 letih nepretrganega obra tovanja začeli temeljito obnavlja ti in posodobljati. Litostroj iz Ljubljane je prevzel obnovo turbin, pri popravilu prvega agre gata pa so sodelovala tudi druga jugoslovanska podjetja. Po popravilu prvega agregata so jeseni lani vgradili elektronski turbinski regulator, ki je bil tu prvič vgrajen in je plod timskega dela slrokonvjakov iskre in Litostroja. Ker se je domači elektronski turbinski regulator dobro obnesel, ne bodo več uvažali inozemskih naprav, kot so jih bili primorani do sedaj. Drugi agregat elektrarne Dobiarji, vsak izmed treh agrega tov te elektrarne ima po 15 me gavatov moči, bodo obnovili le tos, tretjega pa prihodnje leto Ko bodo avtomatizirani vsi trije agregati, bodo elektrarno Doblar ji na Soči daljinsko upravljali iz Nove Gorice. Za to delo bodo potrebovali le 7 vzdrževalcev na mesto današnjih 45 zaposlenih. Strokovnjaki Iskre so dosegli lep uspeh tudi pri avtomatizaciji vodne elektrarne Sjenica v Srbiji, ki je prva jugoslovanska vodna elektrarna brez delovne ekipe, ker jo 'daljinsko upravljajo. J. O. Utrinki iz življenja Piše A. K. 3. svetoivanskih mandrjarjev Mogoče so v strmini tudi preklinjali, a ukaz je bil ukaz, morali so prepevati. Nam otrokom pa je za njimi ostal spomin, kot na idilo, ki se je končala, ko se je začela prva svetovna vojna. Izginili sta, s časom petje in glasba in naši očetje so motali pod orožje. Kaj je vojna, nismo otroci v začetku razumeli ne občutili. Hp-do je bilo le to, da očeta ni bilo doma in da je bila mati žalostna. Tu, v Trstu smo pozneje poslušali grmenje topov, ki so se oglašali iz daljave. Znali smo, da se oglašajo iz soško fronte. Tu pa tam je priletelo v bližino mesta italijansko letalo, a nas otrok to ni plašilo. Poleti, ko je bilo toplo in sončno vreme, smo se kopali v ljudskem kopališču pri svetilniku (Lanterna) in ko se je letalo preveč približalo. smo se vsi zatekli pod leseno lopo in od tam gle-uali na bombe, ki jih je spuščalo. če so padle v morje, da je voda brizgala visoko v zrak, to je bilo nam v veselje, saj nismo vedeli, kaj je nevarnost. S časom so iz hiš izginili vsi moški, če le niso bili pohabljeni ali prestari. Nazadnje so poklicali pod orožje še najmlajše, ki so bili še pravi otroci in za katerimi so matere neutolažljivo jokale. Morali so v klavnico. V tem času so nekdanjo tvornico testenin preuredili v začasno vojašnico. V tej vojašnici se je moštvo stalno menjavalo, da so se čuli vsi jeziki Avstro - Ogrske monarhije. Med temi je bilo dosti Čehov, ki so bili zelo pogumni in veseli. Ob večernih urah so se oglašali Bosanci, ki so navadno posedali na nizkem zidku, ki je takrat obkrožal kasarno. Prepevali so svoje pesmi, ki so bile nam otrokom nekaj novega, da smo se radi ustavili in jih zaverovano poslušali. Tudi oni so morali na italijansko fronto, kjer so umirali za avstrijsko domovino. Bosanska raja je drago plačevala umor v Sarajevu. Od tu so to mladino pošiljali na razna bojišča in naši stari so tem fantom rekli, da so -kanonenfuter«. Otroci takrat nismo znali, kaj ta beseda pomeni, še posebno ker je bila nemška, šele mnogo pozneje se nam je odkril njen pomen, ki se nam je zapičil v spomin. Vse te mlade ljudi, ki so jih pošiljali v smrt, so blagoslavljali z orožjem vred, da bi bilo orožje in oni zmagoviti. Nono Tine je rekel, da tudi na sovražni strani blagoslavljajo vojake in orožje. Nato je vzdihnil: »Ubuogo Buh, kuaga nej posluša?* V naših domovih je bilo vsak dan huje. Vrste pred trgovinami jestvin so se daljšale, a hrane je bilo iz dneva v dan manj, tudi ha izkaznice. Materp so hodile daleč na deželo, celo v Belo krajino in na Hrvaško, da bi tam zamenjale za prgišče moke in malo zabele zadnje rjuhe svoje bale, da nasitijo doma lačne kljune. V prosto luko so hodili s posebnim dovoljenjem otroci in žen- ža odgovarjajoča pokojninska doba. ki jo INPS akreditira dotič-nemu zavarovancu. Svetujem pa vam drugo rešitev, varianto, ki vam bi lahko omogočila, da pre-sežete minimalno pokojnino: prostovoljne prispevke bi lahko plačali do 52. leta starosti; če bi se nato ponovno zaposlili do 55. leta in bi bili vplačani zavarovalni prispevki sorazmerno visoki, bi si tako zagotovili precej visoko poprečje prejemkov v zadnjih treh ietih in na tisti osnovi bi vam nato INPS likvidiral pokojnino za vso pokojninsko dobo v Italiji. Še enkrat vam torej ponavljam, kaj morate storiti: začasno se morate nekje zaposliti kot odvisna delavka (ali pa družinska pomočnica), nato pa lahko optirate za plačevanje prostovoljnih prispevkov. V primeru, da boste prekinili delovno razmerje, morate takoj vložiti na INPS prošnjo za plačevanje prostovoljnih prispevkov, ker veljavnost avtorizacije teče od prve sobote po predložitvi zadevne ‘ prošnje. dopolnitev svoje pokojninske dobe. opozarjamo, da je pred nekaj on ustanova INPS objavila P®'1 stopili v vi ške teh dajatev, ki so veljavo z januarjem oziroma m cem letošnjega leta. Kdor j? . poravnal prispevke za prvo “ mesečje 1980 po prejšnjih tarifa«, bo lahko v prihodnjem trimesecj doplačal razliko. ODVISNI DELAVCI: poviški so stopili v veljavo s 1. marcem /« ^ Prostovoljni prispevek najniz.Fr možnega razreda (petega) se P povišal od 3.270 lir tedensko «a 3.367 lir (od 3.548 lir na 3.«» če vsebuje tudi zavarovanje Pr0 tuberkulozi); KMETJE: poviški veljajo od k januarja 1980, in sicer od 2.134 » tedensko na 3.627 lir (od 2.412 ‘ na 3.905 lir vključno s kvoto tuberkulozo); OBRTNIKI: poviški, ki veljajo od 1. januarja 1980, so naslednji-od 24.202 lir mesečno na 36.061 1^ (od 25.407 lir na 37.266 lir vključno z zavarovanjem proti tuberkulozi). TRGOVCI: poviški veljajo od 1. januarja 1980, kakor sledi: oo POVIŠKI PRISPEVKOV, KI SO STOPILI V VELJAVO LETOS Vse tiste zavarovance, ki plačujejo prostovoljne prispevke za 23.911 lir mesečno na 35.770 ® (od 25.116 lir na 36.975 lir vstev-ši z zavarovanjem proti tuberku' loži). ■IIIIIIIIIIIIHIIIIlillll HUMI IIIIHIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIVIIMIMMlHIlllIIIIHHIIIIIiri »Hilli IIIII lllllllllllHllllllllllIltllllllllllllMIIII lili lllll IIIIIIIIIIIIIII1HIIIIIIIHIHIIIIIII Bivši prekomorci na dolgem izletu v Bihaču, Mostarju in na Korčuli ske, da izbrskajo iz kupov smrdljivo gnilega krompirja kak zdrav krompirček. V šoli so nam dali izkaznico, s katero smo šli ob koncu pouka na skledo močnika, ki je bil brez zabele in soli. Iz česa je bila moka za ta močnik, nismo mogli pogoditi, četudi izmozgani in lačni, smo komaj požirali to tako imenovano kosilo. Ko se je fantom ta močnik popolnoma priskutil, so ga zajemali z žlico in z njim obmetavali zid v sobi. Naneslo je tudi, da so nam kdaj pa kdaj postregli z neko zelenjavno juho zakuhano na vodi brez zabele, ki smo ji rekli «jul’jene». To naj bi bila — takrat tega nismo znali — francoska zelenjavna juha -julienne«, ki ji je nona pravila «žeulenje». Pa ni bilo nobeno življenje, prej bi rekli, da so nam dali okusiti zemljo še pred smrtjo, tako je škripala pod zobmi. Zelenjava je bila že posušena in ker so jo dajali tudi na izkaznice, jo je tudi mama zakuhala. Bila je nemogoča in ni šla ne kuhana ne surova, okus in duh sta bila obupna. Dajali so nam tudi neko kolerabo, ki je bila pravzaprav krma za živino. Imenovali smo jo «navoni» in je po vojni zopet izginila. Otroke Ciril - Metodovih šol so peljali na Hrvaško, kjer so jih domačini sprejeli z odprtim srcem in rokami, tako da so marsikoga rešili, da se ni izčrpal od gladu, ko je začela med lačnim prebivalstvom Trsta razsajati -španska gripa«, ki je na veliko morila staro in mlado. Primanjkovalo je vsega, ne samo hrane. Tudi obleke in čevlji so ostali samo spomin na nekdanje dni. Nosili smo coklje, kdor jih je imel, in copate, ki smo si jih same sešile. Ko je zapela kukavica, smo hodili bosi. ■■■■ w ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja 13.00 Rubrika DNEVNIKA 1 — Dan za dnem 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 1 14.00 Koncert policijske godbe 17.00 3, 2, 1... stik! 18.00 šolska vzgoja 18.30 Dama iz Monsoreauja, 2. nadaljevanje 19.00 DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 Nagradno tekmovanje 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Volilna tribuna 21.45 Varietv — svet predstav 22.45 TV film iz serije «Arriva 1’elicottero* Ob koncu DNEVNIK - Vremenske razmere1« Drugi kanal 12.30 šolska ■vzgoja'- 1 .... 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 14.C0 Trideset minut za mlade 14.50 Kolesarska dirka po Italiji Oddaja za mladino 17.00 , 9.32 • 10.12 Radio 2 _ 3131: 11' gram 15.00 -.o- - IV/. 14 IV.UMU z — ■11«*', Tisoč popevk; 12 50 Glasbeni P eram- 13.35 Filmska gla;«ij 15.42 Radio 2 - "131: Pop rock koncert; 17.32 Ra „ ska priredba; 18 00 Glasbeni P* gram; 18.32 Radijska prire°u 19.50 šolska vzgoja. LJUBLJANA 7.00. 7.30. 8.00, 9.00, 10.00. 12.00, 13.00, 15.00 Poročila: ?jg; !!■».“■? flSnffiSTK:IS®?*! naših sporedov; 9.08 Z glaS"°;e; dober dan; 9.30 M'adina P°L. 10.05 Z radiom na poti; ristični napotki; 11.05 Rezery®ije- Fjn. (ponovitev); 16.45 Mini juke box; 17.00 Orkpstri lahke glasbe; 17.32 Crash; 17.55 Knjige v izložbi; 18.00 Ju. pop scena; 19.15 Poje Gilda Giuliani; 20.00 Lirični glasovi. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Objave — kino - spored; 8.15 Najava sporeda; 9.00 Val 202: 14.00 Pregled dogodkov. Ngjava sporeda: 14.05 Popevke se vrstijo: 14.40 Mladi za...; 12.35 Znano in no; 13.10 Znane melodije: ‘“asi Kmetijski nasveti; 13 40 Od . do vasi; 14.30 Priporočajo 15.05 Koncert za mlade P« ,g(i> ce; 15.40 Jezikovni pogovorih l'a Dogodki in odmevi; 16.30 Za„cui glasba; 17 00 -Vrtiliak*; 18-9® LiiP dio ob 17.00; 19.00 «Zakaj partizan*; 19.15 Lokalne rado ^ postaje; 19 35 Mozart; Sons*8^ izvajalci; 15.00 Mali koncert lab- ,klavir in violino: 20.35 Lahko kih not; 15.37 Glasbeni notes, o otroci!: 20.45 Minute z ansa®® v bjave; 16.90 Dogodki in odmevi; Jožeta Kampiča; 21.00 Četr® 16.30 Glasba po željah: 17.00 Mia večer domačih pesmi: 22.05 *jL dinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, rarni večer; 22.45 Lepe mel°aiJ\ KOLESARSTVO ŠPORT ŠPORT ŠPORT DIRKA PO ITALUI te VAL Dl NON (Trento) -r^PPe Saronni je osvojil svojo J*® zmago, Wladimiro Panizza johranil roza majico, Francesco je po koncu etape odstopil: . ,5° tri glavne značilnosti včeraj-gorske etape, ki pa na skupni jSmci ni prinesla nobenih sprejo®. razen seveda te, da na raz-”*lnici od danes ne bo več Mo-*]a. 3°t dan prej je bilo tudi včeraj J^akovati ogorčeno borbo med fa-t?"1' ki so sedaj le trije: Panizza, 5>ault in Battaglin. Francoski as £ zanesljivo nadzoroval nepo-(7® nasprotnika. Panizza, kaže, ■ * zadovoljen s tem, kar je doslej v.-ol, Battaglin pa seveda ni i-1' toliko moči, da bi poskrbel še j Podvig. Na ciljni ravnini se .ko predstavila skupina najbolj-j;® Saronni ni imel posebnih te-• da je v silovitem končnem ™ntu premagal soubežnike. u lej skupini ni bilo Francesca ki je imel tudi v tej etapi Jlplšnje težave in je prispel na Jz 1’39” zaostanka ter je tako »j®1! na deveto mesto skupne le-Po končani etapi je tako l)j?Ser ob nasvetu svojega zdrav-odločil, da odstopi in da se Izlito pripre'vi za letošnji «Tour». jZPes bo še tretja zaporedna na-G® etapa s prelazom na Stelviu. priložnost torej za Panizzo i^attaglina, da zadata Hinaultu udarec, kajti ' jutri bo na . r®du 50 km dolga etapa na kro-S*tor, v kateri Hinault nima e-^zovredne konkurence. krstni red 19. etape (Longa-. r°ne - Cles Val di Non) Giuseppe Saronni, ki je prevozil fp km v 7.2318” s poprečno .totrostjo 32,618 km na uro j Junault (Fr.) i panizza 5 Prim (šve.) * uaronchelli SARONNI SPET USPEŠEN F. MOSER JE ODSTOPIL Panizza ohranil roza majico Skupna lestvica nespremenjena 1 “»itaglin Vr k Js^ntini po 5” H&fhg (švi) po 6” B PUemiane (Fr.) po 1'39” h {JtinetU «toser i ?toipna lestvica i panizza j Hinault (Fr.) po ^laglin S Hnm (šve.) j ^isentin: j Haronchelli [fe u' Ma ka Tkatčenko. Rekord je namreč dosegla na stadionu v Donetzu v Ukrajini, kjer pa ne razpolagajo z elektronskim merjenjem, ki je edino veljavno za mednarodno atletski zvezo. Tkatchenkova je na omenjenem tekmovanju za 41 točk popravila lastno znamko (4839 točk), ki jo je postavila leta 1977. Italijanski rekord v metu krogle za ženske FIRENCE — Na mednarodnem a-tletskem srečanju v Firencah je I-talijanka Cinzia Petrucci z znamko 18,74 m za 24 cm izboljšala državni rekord v metu krogle. Del članov novoizvoljenega odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji PO DOLGI BOLEZNI Umrl je Vasja Pirc Po dolgi in težki bolezni je v Ljubljani umrl eden izmed največjih jugoslovanskih šahistov vseh časov, velemojster Vasja Pirc. Imel je 73 let, vse do zadnjega pa se je udejstvoval na šahovskem področju kot publicist in šahovski sodnik. Med ostalim je do leta 1978 imel na športni strani našega dnevnika tedensko šahovsko rubriko. Kot šahist je petkrat osvojil državno prvenstvo, od leta 1931 do 1956 je bil steber jugoslovanske reprezentance, s katero je leta 1950 v Dubrovniku osvojil edino jugoslovansko zlato kolajno na olimpiadi. Ob svoji 60-letnici je prejel šahovsko priznanje za življenjsko delo. Pirc je bil tudi pomemben šahovski inovator in teoretik, saj je njegova, Pirčeva obramba, ena izmed najbolj popularnih med šahisti. Tako se spomnimo, da sta v odločilni partiji za naslov svetovnega prvaka leta 1978 Karpov in Korčnoj o-digrala prav Pirčevo obrambo, partija samo pa je določila svetovnega prvaka. D. J. Iz planinskega sveta Bližnje delovanje SPDT SPDT bo priredilo v nedeljo, 8. junija, avtobusni izlet na Golico. Izlet je primeren za vse, saj je skupno le kake tri ure hoje po prijetni poti do vrha. Odhod avtobusa bo ob 6.30 z Oberdankovega trga, povratek pa v večernih urah. Naslednjo nedeljo, torej 15. junija, bo na vrsti že tradicionalno srečanje zamejskih planinskih društev z obmejnimi planinskimi društvi iz Slovenije, ki ga prireja SPD iz Gorice. Slavja, ki bo v Števerjanu, se bo udeležilo tudi SPDT (ki je priredilo podobno manifestacijo v Bazovici leta 1978). Skupaj s SPDT se bo slavja udeležil tudi mladinski zbor Glasbene matice, ki bo zapel nekaj pesmi. • # * Danes se zaključi vpisovanje za tridnevni avtobusni izlet za srednješolce, ki bo v dneh 27., 28. in 29. junija, potekal pa bo po slovenski transverzali od Vogla preko Rodice, Črne prsti do Bohinjske Bistrice. Cena za prevoz in dve prenočišči je 18 tisoč lir. Vpisovanje je od 19.30 do 20.30 na sedežu SPDT v VI. sv. Frančiška 20/3. NA IZREDNEM OBČNEM ZBORU ZSSDI V NABREŽINI Uspešnejše delovanje novega odbora terja tudi večjo zavzetost društev Poudarjena nevarnost pred pojavi absentizma in brezbrižnosti ■ Občnega zbora se je udeležilo kar 97 delegatov v zastopstvu 28 društev - Prva seja odbora bo 12. t.in. v Trstu Ib' !?oser Chs (švi.) 102.11*31 1’08” 125” 4’14” 5’07” 5’11” 5*37” 6*22” 7'43” 8’27” bo 20. etapa Cles Val di ^ * Sondrio (218 km). prvenstvo Francije ^arazzutti izločen i — Kot je bilo pričakovati, ij, četrtfinalu Šved Bjorn Borg t|H,j)agal Italijana Corrada Baraz-J-13. in to Do kar s 6:0, 6:3, 6:3. Presenečenja pa je prišlo v ^eto četrtfinalnem srečanju, v w ,®to je Američan Solomon od-V'^ Argentinca Vilasa z 1:6, 6:4, ‘JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpiji izredno poceni točki ^ GfiLJANA — Včeraj so odigrali v prvi jugoslovanski nogo-W1 Figi. Ljubljanska Olimpija je (|;q? .Premagala Partizana z 2:0 fcJ.to tako osvojila nadvse dra-jto točki v borbi pred izpadom. Vilinca za Ljubljančane sta bila VJtoeršek v 14. minuti iz enajst-^ke in Domadenik v 83. min. V„i . OSTALI IZIDI Cz * Osijek Vniac ■ Sloboda K^dina - Sarajevo lia-jKtoost - Radnički W . Čelik jv ‘Vezda - Napredak JJtotoo . Vardar V^a-n'’e Željezničar - Rijeka bo klg. ln ga bo neposredno prena-tfj, jugoslovanska televizija s pri-°® ob 18. uri. 1:0 1:0 1:0 2:1 3:0 0:0 2:2 Jugoslavija fto? V okviru priprav na olim-'Sre v Moskvi bosta košar-Fssu,. .ceprezentanci Italije in Juli aio e odigrali dve tekmi v Italiji, 10. julija v Rosetu degli in 12. julija v Cagliariju. ‘OCIKLIZEM Jw* *rtev C^GLAS _ Britanec Martin Jj thji ^ se je ponesrečil na sobot-Ph^iklistični dirki »Tourist Trojo J® otoku Man, je včeraj umrl. H* ^ 126. žrtev, ki jo terja ta Na predsinočnjem izrednem občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev, na katerem so izvolili novi odbor in o katerem smo na kratko že včeraj poročali, je prišla zlasti do izraza skrb, da bi se v prihodnje v prvi vrsti izognili negativnim pojavom asentizma in brezbrižnosti, ki sta ovirala in nazadnje zavrla delo te naše krovne športne organizacije. Njeno nenadomestljivo vlogo in pomen za ves naš zamejski šport, za njegov obstoj in nadaljnji razvoj in usklajeno delovanje pa je potrdila že sama prisotnost zastopnikov posameznih društev na občnem zboru: od skupno 29 društev je bilo odsotno samo eno, delagatov pa je bilo kar 97 od skupnih 103. O položaju, ki je nastal po odstopu prejšnjega odbora skoraj v celoti, je spregovoril predstavnik nadzornega odbora D.ino Roner. Dejal je, da se je nadzorni odbor večkrat sestal in ukrenil vse potrebno za izhod iz krize. Najprej je sklical dve skupščini društev, in sicer v Nabrežini in nato na Proseku. Na teh skupščinah so društva izrazila svoje mnenje o nastalem položaju in podala svoje predloge. Nadzorni odbor je vsa ta mnenja in predloge strnil v dokument, ki so ga nato poslali vsem društvom članicam. Dokument navaja dejstvo, da se društva še vedno strinjajo s programom ZSŠDI, a ne vselej z njegovim izvajanjem. Vzroki krize, je nadaljeval Roner, so torej formalnega in ne vsebinskega značaja. Razen tega dokument v nazornih o-brisih prikazuje delovanje in načrte, ki naj bi jih uvedel in izvedel novi odbor. Proti koncu maja, je poudaril Roner, je nadzorni odbor sklical sestanek predsednikov včlanjenih društev. Na tej seji je bila izpolnjena lista kandidatov za nadzorni odbor in za odbornike, ne pa za predsednika. Društvom so tedaj določili rok za predložitev kandidata za predsedniško mesto. Nadzorni odbor bi nato kandidata z najvišjim številom glasov predlagal kot svojega kandidata za predsedniško mesto. Večino glasov j •> tedaj dobil Igor Komel, ki je bil na pnedsinoč-njim tudi izvoljen za novega predsednika ZSŠDI. Izglasovani pa so bili tudi vsi ostali kandidati, ki so bili predstavljeni na listi nadzornega odbora, ki je bila sestavljena po kriteriju, da vanjo vključijo čimveč strokovno sposobnih predstavnikov na športnem področju. Tako so bili v nadzorni odbor izvoljeni Viktor Stopar, Davorin Pelicon in Egon Kraus. Novi odbor pa bo takole sestavljen: Dario Vremec, Ivan Peterlin, Andrej Rudež, Ivek Pertot, Radivoj Pečar, Ervin Gombač, Marija češčut, Franko Drasič, Walter Pertot, Boris Simoneta, Sergij Pe-loza, Damjan Klanjšček, Srečko Vižintin, Marjan Tomšič, Jožko Kukovec in Odo Kalan. Ker je število odbornikov višje, kot ga predvideva statut ZSŠDI, (v členu 5 pod točko C namreč pravi, da odbor sestavlja 9 članov, predsednik in 8 odbornikov) so na občnem zboru še pred volitvami novega odbora izglasovali popravek v smislu, da odslej odbor sestavka najmanj 9 članov, skupno s predsednikom. Na občnem zboru je beseda tekla tudi o nalogah novega odbora, ki bo svojo funkcijo opravljal do decembra, ko bo redni občni zbor. Dino Roner je v tem smislu poudaril, da mora novi odbor najprej izčrpno proučiti statut, vanj vnesti morebitne potrebne popravke in ga tako prilagoditi novim razmeram našega športa. Prav zato, je nadaljeval Roner, ker je novi odbor številčno močnejši, bo po našem mnenju bolje izpeljal zadane naloge, posebno že, če se bo varoval pred pojavi asentizma in brezbrižnosti. Številčnost in strokovnost bi morala novemu odboru dajati možnost konkretnejših in pogostejših posegov v vse panoge našega športa, s kapilarnimi stiki po društvih, ki bi morala s svoje strani pokazati večjo zavzetost do delovanja in smernic ZSŠDL Odbor mora, je še naglasil RonerA vedno stremeti za tem, da za naša društva oskrbi potrebne športne objekte, da uvaja nove pa---------------------- ' f*Veljaven svetovni u 0rd Tkatčenkove J ^VA — Sovjetska federacija Hk^tola svetovnega rekorda v peteroboju, ki ga je pre 28. maja postavila Nadej NA IOZ V NABREŽINI Priznanje Vojku Kocmanu Delegati na izrednem občnem zboru ZSŠDI so z dolgotrajnim ploskanjem sprejeli naslednje priznanje: «Izredni občni zbor ZSŠDI Izreka svojemu dolgoletnemu predsedniku Vojku Kocmanu vse priznanje za vestno In požrtvovalno delo, ki ga je opravil od leta 1974 do 1980.» «Delo Vojka Kocmana je bistveno pripomoglo k razvoju slovenskega zamejskega športa, zaradi česar mu današnji Izredni občni zbor izraža javno priznanje za opravljeno delo.* Igor Komel novi predsednik ZSŠDI noge in utrjuje že obstoječe, da veča zanimanje naše mladine za športno dejavnost. Od političnih krogov pa mora doseči, da bo telesna kultura na katerikoli obravnavi na isti ravni kot ostali, čeprav bi po našem mnenju, je poudaril Roner, zaradi svoje množičnosti in vpliva na mladino morala biti celo na prednostnem mestu. V svojem posegu je Roner med drugim še omenil, da je kriza, do katere je prišlo v prejšnjem odboru, kljub svoji resnosti privedla do razčiščevanja perečih problemov. Kot pozitivno je omenil dejstvo, da je dala povod za številčno okrepitev novega odbora. Nadzorni odbor je posebno priznanje izrekel dosedanjemu večletnemu predsedniku Vojku Kocmanu ter čestital društvom, ki so letos napredovala, in sicer ženski odbojkarski ekipi Sokola, košarkarskemu moštvu Jadrana in nogometni e-najsterici Krasa. Po kratki ..diskusiji so sledile volitve novega odbora. Novoizvoljeni predsednik Igor Komel se je v i-menu odbora in v osebnem imenu zahvalil za izkazano zaupanje in poudaril naloge, ki čakajo odbor in izrazil pričakovanje, da se bo delovanje okrepilo tudi s pomočjo društev in posameznikov. Delovanje novega odbora, je še poudaril, se bo morala opirati na statutarna načela in na načelna stališča o temeljnih idejnih izhodiščih naše te-lesno-kultume dejavnosti, ki jih je izdelal odbor za telesno kulturo SKGZ na podlagi razprave na posvetu o športu oktobra 1978 in poznejših tematskih razprav. Sledil je sestanek novoizvoljenega odbora, ki je prvo redno sejo sklical za četrtek, 12. t.m. v Trstu. IIIIIIIIIIHMIVtIIIIIIIIIHtllllllllllllllllllllllllllllllillllllBlllltirotfVIIIIIIIIUIIIIIIIItIHIIIIIIIIIIII lil MII lllltllt MUK) ODBOJKA FINALE M! V MILANU VELIK PODVIG NAŠIH DEKLET Prešernove odbojkarice so osvojile prvo nesto in bodo od 30. 9. do 3. 10. nastopile v Rimu Ženska odbojkarska šestrka Prešerna je po torkovi zmagi v kvalifikacijah že bila med glavnimi favoriti tudi za finale, ki je bil na sporedu včeraj v Milanu v okviru mladinskjh iger. Včerajšnje tekme so pokazale, da je pot do prvega mesta vendarle precej težja, kot je kazalo spočetka. V polfinalu se je Prešeren najprej pomeril z ekipo, ki je branila barve Veneta. Tekma je bila dokaj izenačena posebno v drugem setu, ki so ga naša dekleta izbojevala z največjo težavo. Zmagala so sicer z 2:0 (prvi set 15:11 in drugi 16:14). V drugem polfinalu je ekipa iz Trenta premagala znanstveni licej iz Aoste z 2:0 in tako sta bila že znana oba finalista: Prešeren in Trento. V finalnem srečanju našim dekletom spočetka nikakor ni šlo izpod rok. V prvem setu se še niso o-greie in to je bilo videti v rezultatu, saj so ta set izgubile z 8:15. Vse drugače je bilo v drugem setu Bil je izredno borben. Naša dekleta pa so kljub temu zaigrala slabše, kot so bila sposobna in tako se je zgodilo, da so bila tik ob robu hudega poraza saj so že izgubljale s 14:10 in nasprotnik je imel odločilno žogo že v rokah. Toda z izredno srčnostjo so naša dekleta prestregle težek nasprotni napad, dobile žogo in s štirimi zaporednimi servisi najprej izenačile fn nato dale še dve točki, ki sta jim prinesli remi. Po stanju 1:1 je bilo potrebno odigrati še en set. Ta je bil tudi zelo izenačen, vendar ni bilo več nobenega dvoma o zmagovalcu, saj so Prešernova dekleta moralno strle nasprotnika h' ta nikakor ni mogel priti do sape, da bi lahko dosegel odločilno prednost. Pri zadnjem izenačenju 11:11 je ekipa Prešerna začela nizati točko za točki in prišla prva do petnajstih ter je tako osvojila prvo mesto. Za ta nastop moramo naša dekleta pohvaliti, saj so se vsa izredno borila in njihovo prvo mesto je, po mnenju vseh prisotnih, povsem zasluženo. Zdaj jih čaka še zadnji nastop v finalu mladinskih iger, ki bo od 30. septembra pa do 3. oktobra v Rimu. ODBOJKA V 2. MOŠKI DIVIZIJI Naša goriška predstavnika zadovoljila Juventina presenetila s sedmim mestom - Domovci osvojili 5. mesto OBVESTILA ŠZ Gaja priredi za mlade od 8. do 15. leta starosti začetniški In nadaljevalni teniški tečaj, ki se bo pričel 9. junija ob 9. uri. Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah v ponedeljek, 9. junija, ob 9. uri. • » • TPK SIRENA prireja jadralni tečaj v razredu »OPTIMIST« za letnike 1971, 1970 in 1969. Tečaj bo v juniju 1980 na društvenem sedežu na terenu v Barkov-Ijah. Za prijave in informacije telefonirati Pertot Majdi tel. 417697 vsak dan od 11. do 12. ure. • • • Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo v ponedeljek, 9. junija, na »Prvem maju» ob 20.30 seja odbora sekcije ob 21.30 pa seja za Borove košarkarske trenerje. V soboto bo poslednje kolo odbojkarskega prvenstva 2. moške divizije. V tem prvenstvu nastopata letos dve slovenski šesterki z Goriškega in sicer Juventina iz Štandreža in Dom iz Gorice. Po 17 odigranih kolih je stanje na skupni lestvici 2. MD že dokončno: Intrepida iz Mariana in Libertas Gorica bosta napredovali v višjo ligo; Libertas Krmin in Volley Gra-dež pa izpadeta v 3. MD. Domovci so se uvrstili na peto mesto, štandreška Juventina pa na sedmo. Torej obe naši šesterki sta uresničili predprvenstvena predvidevanja, in sicer obstanek v ligi. Po našem mnenju je v letošnjem prvenstvu prijetno presenetila štandreška ekipa, ki je bila na domačih tleh trd oreh za vsakogar, Ju-ventinci, kot novinci v ligi, so se namreč izkazali kot požrtvovalna in odločna ekipa, ki se bori za vsako žogo. Prav s tako igro so Štan-drežci uspeli predčasno tudi zapustiti nevarna mesta lestvice in si zagotoviti obstanek v ligi- Poleg tega rezultata gre predvsem pripomniti. da je ravno v letošnji sezoni JuvenCfna" Uspela" v "samem stan-drežu — in ne samo v tej vasi — razviti in propagpirdirati odbojko. Torej na trenutnih, pozitivnih osnovah štandreške odbojke lahko upamo, da se bo ta športna panoga v tem kraju, poleg nogometa in kotalkanja, še uspešneje razvila, saj dokajšnje število mladih sledi član ski ekipi. In to ne le v okviru mo ških ekip, ampak upati je, da se bo tako razvila tudi ženska odbojka, saj smo ravno na tem področju med goričkimi društvi priča zaskrbljujočim vrzelim. Glede goričkega Doma pa naj pri pomnimo, da v teku letošnjega prvenstva se je boril za napredovanje v višjo ligo, toda v končnih tre nutkih prvenstva je odpovedal na vsej črti. Pozitivno pri Domu pa je da se polagoma v prvo ekipo vklju čujejo nove, mlade sile, kar daje upati v boljšo bodočnost. V zadnjem kolu prvenstva, ki bo v soboto. 7. junija bosta naši dve šesterki igrali proti Intrepidi oz. Libertasu iz Krmina. Juventina bo gostovala v Krmi nu, kjer se bo ob 19.30 spoprijela S tamkajšnjo šesterko; Dom pa se bo v štandreški telovadnici ob 18 uri spoprijel s prvouvrščeno ekipo Intrepide iz Mariana. Igor Komel ROKOMET Malo upanja za Cividin Čampo del Re Teramo — Cividin Trst 19:19 (10:11) CIVIDIN: Brandolin, Skalamera Polese, Sivini 1. Pischianz 4, Pel legrini 1, Andreasir 2, Petrovič 7. Calcina 1, Gerebizza, Bozzola 3. j Po vsej verjetnosti si je Cividin zapravil naslov državnega prvaka i Po grdi tekmi v Teramu, kjer so Ln j Ducovi varovanci le remizirali, ir. prišla vest, da je v Vareseju Volan: 1 premagal Tacco in tako poveča': svojo prednost na tri točke. V pre- j ostalih dveh tekmah, ki manjkata do konca prvenstva, zadostuje torej igralcem iz Rovereta le ena ; zmaga. l Tekma med Cividinom in Čampo del Re ni bila lepa. Sodnika sta precej oškodovala Tržačane, ki se ■ bili le s Petrovičem uspešni v na padu. Cividin je imel tudi velik smole: poškodovali so se Cak-ina Pischianz, Andreasič in Pellegrini ki je bil proti koncu srečanja tudi izključen. Tržačani so bili vseskozi v vodstvu, v zadnjih trenutkih pa ker Bočen in Mercury Bologna 19, Eldec Rim 18, Fabbri Rimini 17, Scafati 9, Fondi 6, Eval Firenze 2. KOŠARKA Uspešno gostovanje Kontovela v Kamniku Prejšnji teden j kadetska ekipa ŠD Kontovel gostovala v Kamniku na povabilo tamkajšnjega košarkarskega kluba. Naši košarkarji so o-digrali prijateljsko tekmo z vrstniki domačega kluba v okviru proslav ob 750-letnici ustanovitve mesta Kamnik. Na sporedu je bila tudi tekma med članskimi moštvi Kamnika in Triglava iz Kranja. Po končani tekmi je predsednik domačega športnega društva Danilo Cerkvenik pozdravil vse goste in izrazil željo, da H se taki prijateljski stiki med Kontovelom in Kamnikov v bodoče še nadaljevali, saj se prav tako mladinci z obeh strani meje bolje spoznajo. Kamnik — Kontovel 74:86 (30:40) KONTOVEL: Emili 16. Rauber 19* Vassallo 24, Dancu 19, Terčon 2, Pertot, Štoka, Pupis 6. Kontovelci so že v začetku prevzeli pobudo v svoje roke in s tem pokazali precejšnjo premoč. Kamnik se je trdoživo upiral Kontovel-cem. Naši fantje pa se niso pustili presenetiti. Končni izid priča, da je bila tekma na visoki ravni. Od Kontovelcev bi pohvalili Andreja Vassalla, ki se je dobro boril pod obema košema. Igor Lukša Radiče novi trener Bologne BOLOGNA — Gagi Radiče je od včeraj novi trener italijanskega nogometnega prvoligaša Bologne. NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Kras zmagal v Tavagnaccu Kras — Tavagnacco 3:1 KRAS: Bogateč Purič), Race (M. Terčon), Germani. P. Terčon, Šegina, D. Milič, L. Milič, Blažina, Rebula, M. Milič, Colja. STRELEC: P. Terčon (3' Krasova nogometna enajsterica je bila v gosteh pri furlanskem športnem društvo Tavagnacco. S tem srečanjem so naši nogometaši skleniti letošnjo sezono. Ekipi sta odigrali prijateljsko srečanje in gostje so zmagali s 3:1. V tej tekmi je zablestel Peter Terčon, ki je dosegel kar tri gole. Edini zadetek so domačini dosegli v prvem polčasu iz neobstoječe enajstmetrovke. Domačini so jim po tekmi pripravili lep sprejem na prostem in so se domenili za povratno srečanje, ki naj bi bilo konec avgusta in izrazili željo, da bi se dobri odnosi med društvoma še nadaljevali. Z. S. Prejšnji četrtek je bilo v okviru predavateljske sezone SPDT predvajanje filmov člana planinskega, društva Angela Carlija na temo *Na Mount Kenia in Kilimandžaro». Zanimivega predvajanja, ki ga je vodila gospa Laura, se je udeležilo veliko pazljivih poslušalcev, ki so napolnili dvorano. o « m To nedeljo so zaradi slabega vremena praktično odpadli sprehodi po Krasu in igre za predšolske otroke s starši. Izlet, ki ga v okviru športne šole prireja SPDT, bodo ponovili po vsej verjetnosti septembra. Planinski tečaj v Nepalu Pobuda jugoslovanskih alpinistov, da v Nepalu ustanovijo mednarodno planinsko šolo za gorske vodnike, je žela že prve uspehe. Prijavilo se je namreč že šest organizacij, ki bodo za prihodnje leto poslale po enega inštruktorja, druge pa so o-bljubile materialno pomoč. Letošnjega tečaja, ki bo prvi redni, se bo udeležilo 50 kandidatov za gorske vodnike, 15 pa jih bo prišlo iz Kitajske. Tečaj bodo vodili slovenski inštruktorji: Stane Belka, Danilo Ce. dilnik, Zvone Korenčan, Vanja Ma-tijevec, Bojan Pollak in Vlado Schlamberger s sodelovanjem štirih domačih inštruktorjev. Daljinski pohodi Na Češkoslovaškem so ie vrsto let zelo popularni tako imenovani tdaljinski prihodi*. To so pohodi, na katerih v 24 urah premagajo razdalje do 100 in več kilometrov, so pa tudi večdnevni, Začeli so leta 1963 z dvema sto kilometrov dolgima pohodoma. ki se ju je udeležilo 37 ljubiteljev hoje. Lani je bilo vseh udeležencev že preko 300.000. Eden najbolj popularnih je pohod Praga - Prčice - Praga, ki se ga je nazadnje udeležilo 31.131 ljudi. Na ta pohod prihajajo celo iz tujine, iz Poljske, NDR in še od drugod. Messner na Everest Italijanski časopisi so objavili, da bo Reinhold Messner, kt ima dovoljenje za solo vzpon na Everest s kitajske strani, že ta mesec dopotoval v Tibet. Zanimivo je, da bo skušal priti na vrh po klasični smeri preko severnega sedla. Izjavil je, da bo vzpon opravil spet brez dodatnega kisika. Sovjetski alpinisti v Himalaji Iz Nepala se je v Moskvo vrnila Številna izvidnica sovjetskih alpinistov, ki imajo za spomlad 1987 dovoljenje za vzpon na Everest iz Nepala. Povedali so, da sedaj nekaj pomeni le prvenstvena smer, zato so se odločili, da poskusijo v jugozahodni steni. Obdelane imajo štiri variante nove smeri, kje pa naj bi točneje potekala, ni- povedali. D. J. POPRAVEK \ našem članku »Revival 80» smo včeraj izpustili naslednji odstavek. »Tudi moštvo Veteranov obale je prejelo za u-Vležbo pokal, ki ga je poklonila Hranilnica in posojilnica iz Nabreži ie.* Čitateljem se opreščamo. so popolnoma popustili. IZIDI 24. KOLA: Eldec - Loa ker 23:25 Tacca - Volani 16:Id 1 Čampo del Re • Cividin 19:19 1 Fabbri - Agora 26:24 ; Fondi - Bancoroma 20:22 Eval - Scafati 25:25 Forst - Mercury 19:22! PRIHODNJE KOLO: Agorš - Tacca, Loaker - Forst Čampo del Re - Fabbri, Bancorp ma - Volani, Scafati - Fondi. Cividin - Eldec, Evai - Mercury. LESTVICA Volani Rovereto 45 Cividin Trst 42. Agora Rimini 37, Čampo del Re Teramo 34, Bancoroma 32, Tacca Varese 29, Forat Brizen V, Loa e ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO PONUDBA OBČINSTVU ZA 400 MILIJARD LIR OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1980 -1987 Z DRŽAVNIM JAMSTVOM za celotno izplačilo kapitala in plačilo obresti do 20% letne nominalne vrednosti NOMINALNA VREDNOST IZDANE PO L. L. 1000 997,50 Koriščenje s 1. junijem 1980 — Posticipirano izplačevanje obresti, brez odtegljajev, L junija in 1. decembra — Povračilo s polletnimi izžrebanji od 1. decembra 1984 do 1. junija 1987 — Poprečno življenje 5 let in 9 mesecev — Svežnji po 1000 obveznic. OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI Šestmesečne obresti obveznic so izenačene donosu večletnih blagajniških zapisov, vrednostnih papirjev avtonomnih ustanov, javnih in teritorialnih ustanov in donosu 12-meseč-nih navadnih blagajniških zapisov (BOT), s 6% minimalnim zajamčenim donosom za šestmesečje. PRVI ŠESTMESEČNI KUPON ki odgovarja za prvo šestmesečje donosu cca 15,60% izenačenih na teto. 7,50% DAVČNE OPROSTITVE Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davek na dediščino in darila Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni davka na dohodke fizičnih oseb, davka na dohodke juridičnih oseb in krajevnega davka na dohodek. DRUGE PREDNOSTI Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovljene kol jamstveni pologi pri javnih upravah, vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in pod^irne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah. Te obveznice, ki sestavljajo skupno posojilo za 800 milijard lir, daje na prodaj javnosti bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA po zgoraj navedeni ceni ter s poviškom za uravnavanje obresti. Naročila se sprejemajo od 5. do 13. junija 1980 pri običajnih bančnih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Tiskovine z značilnostmi obveznic in pravilnika so na razpolago pri istih zavodih. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) /9 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnoprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina 2a Inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65.00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italllo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS 61000 Ljubljana Oglasi mm) Stran 6 2iro račun 50101-603-45361 *ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir be3e® . Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furianije • JuniS" krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih ae v Italiji pri SPI. čl.n italijanske]! zveze časopisnih J založnikov FIEG 5. junija 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vese) Izdaja) in tiska I s PO POSLEDNJIH PRIMARNIH VOLITVAH V OSMIH ZVEZNIH DRŽAVAH ZDA CARTER ZBRAL VEČINO DELEGATOV ZA KONGRES STRANKE V NEW Y0RKU Kljub temu se senator Kennedv ne predaja - Med republikanci Ronald Reagan je obilno presegel potrebno število delegatov WASHINGTON — Poslednje primarne volitve delegatov za predsedniško kandidaturo v osmih ameriških zveznih državah so zagotovile v torek predsedniku Carterju solidno večino za kongres stranke, ki bo 13. avgusta v New Yorku. S tem se lahko pričakuje — kolikor ne pride do velikih presenečenj — da bo on ponovni kandidat demokratske stranke na novembrskih volitvah za novega predsednika ZDA Njegov protikandidat, senator Ed ward Kennedy, je v torek zabeležil nepričakovano dobre rezultate v državah New Jersey, Rhode Island. South Dakota, Kalifornija in v Novi Mehiki. Vendar mu ta uspeh ne bo dovolj za dosego imenovanja na kongresu v Nevv Yorku. O tem so najbolj zgovorne priče številke: okrog 2000 izbranih delegatov je dobilo nalog volivcev, da na kongresu glasujejo za Carterjevo kandi daturo, a samo približno 1300 delegatov bo podprlo kandidaturo senatorja Kennedyja. Razlika je torej prevelika, da bi Carter, v normalnih okoliščinah, izgubil bitko v Nevv Yorku. V republikanski stranki ni bilo nobenih presenetljivih izidov: Ronald Reagan je že pred dvema tednoma zbral zadostno število delegatov za imenovanje, v torek pa ga je obilno presegel. Reagan praktično ni imel tekmecev, saj se je George Bush. edini, ki mu je bil na začetku primarnih volitev neva ren, že pred dvema tednoma umaknil iz tekme. Medtem pa se senator Kennedy kljub svojemu slabemu položaju, ni še predal. Tudi po zadnjih volitvan je izjavil, da «gre na kongres in samo tam se bo odločilo, kdo bo kandidat za predsedniške volitve jeseni*. Kennedyjeva strategija sloni ffOKstjO ZA^CCj lašl«to na trditvah, da se mora demokratska stranka prepričati, da Carter ne bo zmogel premagati protikandidata iz republikanske stranke Reagana. Kennedy utemeljuje te tr ditve z dvema argumentoma: prvič, da je Carter že izgubil bitko proti Reaganu v velikih in industrializiranih državah ZDA, kot so dokazali torkovi izidi, drugič, da so rezultati dela vlade predsednika Carterja tako slabi, da si volivci želijo spremembo na čelu države, zato bodo volih novembra raje za Reagana kot za Carterja.. Ob tern Kennedy opozarja na recesijo ameriškega gospodarstva, na inflacijo in naraščanje cen, na Carterjeve »napake* v zunanji politiki. To so razlogi zaradi katerih bo senator Kennedy predlagal kongresu demokratov, da spremenijo pravilnik, ki predvideva, da vsak izbrani kandidat odda svoj glas po mandatu, ki ga je prejel od volivcev. Ken nedy bo zahteval, da se dovoli dele gatom glasovanje po «lastni vesti* Sezonska povezava Trsta z Istro PULJ — S približevanjem glavne turistične sezone je ob jadranski o-bali vse bolj živahen tudi promet z ladjami in hidrogliserji. Jugoslovanske turistične agencije in hotelska podjetja so letos na tem področju naredili precej novega, posebej pa to velja za zahodno istrsko obalo, saj bo večina mest tega področja vse do konca septembra vsak dan povezana s Trstom in Benetkami. Ljubljanski Kompas in opatijski Kvarner Express sta pred dnevi dobila prenovljeno ladjo Osijek, ki bo v glavni sezoni opravila najmanj sto izletniških voženj med Ma. Um Lošinjem, Porečom, Umagom, Rovinjem, Trstom in Benetkami, v agencijah pa predvidevajo, da bodo letos na teh izletniških linijah prepeljali najmanj 30.000 potnikov. Podružnica turistične agencije A-tlas iz Pulja pa je tudi letos pri- pravila obsežen poletni program potovanj s štirimi hidrogliserji, ki bodo pluli med Puljem in zahodno istrsko obalo. Trstom in Benetkami. Največ potovanj je pripravljenih v smeri Benetk, saj ta izredno hitra plovila pot do tega mesta o-pravijo v dveh urah, hidrogliserji pa bodo dvakrat tedensko pluli tudi do Trsta, in sicer ob torkih in Četrtkih, Število potovanj do Trsta pa bo tudi večje, če bo to zahteval interes potnikov. 'R. M. NOVA FAZA «OLIMPIJSKE VOJNE Polemike med športniki burijo duhove v Mehiki Spori postavljajo v dvom nastop mehiških predstavnikov v Moskvi CIUDAD MEXICO - Olimpijske igre še vedno povzročajo polemike in burijo duhove v mehiškem javnem mnenju. Predmet razprave in tudi ostrih sporov ni več bojkot moskovskih iger, saj sta vlada in državni olimpijski odbor že zdavnaj odločila, da bo Mehika kljub Carterjevemu pozivu k bojkotu, vseeno nastopila v Moskvi. Polemike je sprožil seznam športnikov, ki bi morali nastopiti v Moskvi in v katerem ni nobenega zastopnika tako imenovanih kolektivnih športnih panog, kot so nogomet, ko- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiittiiimitiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiii • Prikaz kulturne rasti (Nadaljevanje s 4. strani) «par ledi» (...), sicer z vrsto ske-čov iz vaške vsakdanjosti. Sledil je impozanten nastop o-trok od Domja ter iz Ricmanj, o-pravljenih v lastne narodne noše, beloplave in z narodnimi motivi okrašene; bele srajčke so močno spominjale na kozaško suknjo. Dečki in deklice so se kar najuspešneje preizkusili v petju in plesu, predstavili so med drugim splet gorenjskih plesov, kolo in tirolske motive. Vzdušje prešernosti se je ob hvalevrednem izseku iz partizanskega življenja «Hiebček kruha* v izvedbi sproščenih osnovnošolcev s Peska prelilo v spoštljivo zamaknjenost. Zgodbica je slonela pač na nevzdržnih razmerah, v katerih so naši borci gradili zmago in ki jih je označevala trajna lakota. «Jutri spečemo večjega,* je nazadnje dejala mati; hlebec kruha namreč in ta jutri je pomenil novo življenje v svobodi. Gornjo temo je smiselno dopolnil nastop otrok iz Mačkolj in Pre-benega, ki so svojo pesem in deklamacijo posvetili domovini ter izpričali ljubezen do rodne zemlje z zatrdilom, da «mi jadranski smo stražarji, našega morja čuvarji*. Vsebinsko nadaljevanje prejšnjega se je nato razvilo tudi v peti in govorjeni besedi ob harmonikarskih zvokih, s katerima so mladi Dolinčani iz šole «Preži'nov Vo-ranc* vzorno podali lepljenko o zgodovini teh krajev od početkov fašizma do današnjih dni. Pričevanje o nacifašistični okrutnosti je bilo na trenutke presunljivo: «saje padajo z neba kot sanje*, «dihaj, dihaj nas, smo morje in smo Kras — nas, ki gorimo* — to je bila Rižarna. Nato pa o-supla vprašanja, čemu hočejo premnogi vse to pozabiti, čemu naj tone v pozabo, kdo je ukazal, naj ogenj gori, kdo je bil streljan, ža-žgan in obešen? In še: Kdo naj bo sojen in kdo naj bo preklet? «Z desne na levo smo Italijani, z leve na desno nas več ni*. Pa naši spomeniki padlim, ki «so govorili tudi. ko je vse molčalo*, ki so bili neštetokrat oskrunjeni, «a vendar trdno stojijo* ter nas svarijo: ne kleči na svoji zemlji, ne bodi tujec doma, bodi človek ponosen in visok, čuvaj svojo svobodo, kajti svet, ki ga hočemo, bo prišel. Nazadnje še mogočen, enoglasen in častitljiv poklon tovarišu Titu, cigar delo bo vselej živelo v mladih srcih. Veličastna prireditev se je zaključila s pesmima Kolo in Mladi pionirji v izvedbi združenih zborov rseh šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva, ki jih je zopet vodila Vihra. šarka in odbojka. Mehiški olimpijski komite namreč meni, da te državne reprezentance niso na dostojni mednarodni ravni, ker jim ni u-spela kvalifikacija na raznih predolimpijskih turnirjih. Proti tonu sklepu pa se je odločno uprl mehiški nacionalni inštitut za šport, ki dodaja, da so zaradi bojkota številnih reprezentanc ostala prazna mesta v mnogih kolektivnih panogah. Polemika je dosegla višek, ko sta v njo posegla predsednik olimpijskega odbora Mario Vasquez Rana ter predsednik mehiškega nacionalnega inštituta za šport Giullermo Lopez Portillo. Gre za že znana «na-sprotnika*, ki sta se večkrat javno skregala na televiziji in po radiu, prvi je bil namreč proti bojkotu o-limpijskih iger, drugi pa za bojkot največje športne manifestacije na svetu. Njun »dvoboj* je bil do zadnjega trenutka zelo negotov, malo pred zapadom roka za vpis v Moskvo pa je vlada odločno podrla' o-limpdjski komite in sedaj bo 43 mehiških predstavnikov lahko nastopilo v Moskvi. Med temi pa ne bo nogometašev, košarkarjev in odbojkarjev. Ugledni športni in tudi politični komentatorji pa so prepričani, da se za vsemi temi polemikami in spori skriva politika. Mehiški olimpijski odbor je že napovedal, da ne bo klonil nobenemu pritisku, nacionalni inštitut za šport, ki mu je o-limpijski komite formalno podrejen, pa odločno vztraja na lastnih stališčih. »športna vojna* se nadaljuje in postavlja v dvom sam nastop Mehike na moskovskih igrah. RIM — Enrica Marelli, 36-letna funkcionarka Coop-Italia, ki so jo neznani banditi ugrabili v noči med 9. in 10. aprilom, je od včeraj zjutraj ponovno na prostosti. Ugrabitelji so jo izpustili na avtocesti v bližini Orvieta in rti znano koliko milijonov lir je znašala odkupnina, vsekakor se govori, da so morali sorodniki in prijatelji plačati banditom 150 milijonov lir. Zločinci so sprva mislili, da je Enrica Marelli sorodnica znanega industrijca Marelli ja TRŽAŠKI DNEVNIK PRIJETNO RAZPOLOŽENJE KLJUB MUHASTEMU VREMENU Dolina Trente - letošnji cilj izleta šole «Dragotin Kette» Pred sodno palačo smo se v nedeljo, 1. junija, zbrali še vsi nekoliko zaspani in trudni od napora prejšnjega dne, saj smo bili otroci, starši in učitelji angažirani pri osnovnošolski olimpiadi. čakali smo na avtobus in vneto listali Primorski dnevnik: s posebno pozornostjo pa smo prebirali športno stran. Trudnost in zaspanost sta se začeli spreminjati v veseli živžav; zakaj pa ne, saj si je naša šola priborila pokal za 1. mesto v tekmi med dvema ognjema, v troboju pa 1. mesto, dve 2. mesti in še eno 3. mesto. Kar lepa uvrstitev! Iz navdušenja nad uspehi, nismo niti mislili na vreme, ki ni obetalo nič dobrega. Veselo razpoloženi smo krenili proti Julijskim Alpam. Kmalu so se pokazali prvi vrhovi Beneške Slovenije. Peljali smo se po cesti, ki se vije vzdolž Nadiže pod Matajurjem. Dospeli smo do mejnega prehoda Robič. Še dobrih deset minut vožnje in prva etapa našega izleta je Kobarid - domovina Simona Gregorčiča. Ob žuboreči Soči se je naše potovanje nadaljevalo skozi Bovec v vasico Trenta. Na Logu smo si o-gledali muzej. Otrokom je bila po iiiiiuimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiuiiiimiiimimiiimiiiiiiiiiiiimiiiimuiiiiiinii) Dfl NE BI OSTALO LE PRI ŠTUDIJAH IN NAČRTIH Vazna pobuda pokrajine zoper energetsko krizo Na strehi pokritega bazena je dala namestiti napravo za zbiranje sončne topiote za segrevanje vode Odkar je pred leti izbruhnila naftna kriza, skušajo pristojne oblasti velikega dela držav na svetu pregovoriti državljane, naj vendar čimbolj varčujejo z energijo. Hkrati je že dalj časa v teku iskanje novih energetskih virov, ki naj nadomestijo naftne derivate, pa naj bo to pogonsko ali ogrevalno gorivo. Pri tem je zlasti žgoče vprašanje kurjave in pridobivanja tople vode. Raziskave in študije se zapleteno prepletajo, zares praktičnih učinkov pa je bilo doslej videti kaj malo. Prav zato pa je tembolj pomembna pobuda tržaške pokrajinske u prave, ki je na strebo pokritega ba zena ob tehničnem zavodu «L. da Vinci* dala namestiti napravo za zbiranje sončne toplote. To je prvi resen poizkus izkoriščanja sončne e-nergije kot nadomestka naftnim gorivom. Naprava, ki jo je izdelalo neku milansko podjetje, sestoji iz 138 oblog za črpanje sončne toplote na skupni površini 272 kvadratnih me- trov, grajenih iz nerjavečega jekla in prekritih s posebnim lakom, ki privlačuje sončne žarke. Naprava lahko deluje skozi vse leto in more zbrati do milijona kalorij dnevno, kar ustreza okrog 120 kilogramom plinskega olja. V poletnih mesecih bo krila 75 odstotkov dnevne pora be energije, potrebne tako za ogrevanje vode v bazenu kot za segrevanje vode za sanitarije. Naprava je razen tega opremljena z aparaturami za nabiranje vseir mogočih tehničnih podatkov, ki bodo izredne važnosti za gradnjo nadaljnjih oblog za črpanje sončne toplote. Pokrajinska uprava je s to pobudo vnovič dokazala tenek posluh za reševanje kočljivih socialno-gospodarskih problemov, ki se porajajo v krajevni skupnosti, (dg) • Jutri, 6. junija, bo ob 17.30 v družinski posvetovalnici za Valmau-ro in Naselje sv. Sergija, Ul. Val-maura št. 7, diskusija 6'probleniih ženske v starostni dobi. sebno všeč razstava nagačenih nih živali. _ Pot nas je popeljala naprej ® koče pri izviru Soče, od koder srn se po strmi stezi povzpeli do visne’ skale, opremljene z vrvjo. Mlada Soča je s silo izpod skal in škropila nas, radov ne izletnike. Vodne kapljice P3■ se spuščale tudi z oblakov, zato sn^ jo urno popihali v kočo, kjer »n” se ustavili za kosilo. Napočil je čas, da krenemo P1^ domu. Težko smo se odlocth, zapustimo te čudovite kraje?‘"“vj; grede smo se ustavili pri “■'J??! vem spomeniku, kjer smo tudi F sneli skupinsko sliko. Vreme se J* izboljšalo tako, da smo si ogledali še botanični vrt Juliana* in cerkvico, ki jo je P06 kal Tone Kralj. Čas je dopuščal, da smo se. drasli in otroci pomerili v ign "F dvema ognjema, čeprav ni Pri0, ^ voljo nobenega pokala. Prepoten' trudni smo posedli v avtobus. K' . je ustavil še v Podbonescu. Za® ^ sonce je pordečilo gorato obzorje ga osvetlilo s posebnim žarom. « nato-beli vrhovi alpske verige bili za nami.. . Podaljšana avtobusna proga v Nabrežini Devinsko - nabrežinska uprava seznanja občane, da ®® ponedeljek, 9. junija, stopil v v vo poletni urnik'na avtobusni y gi «43», ki jo bodo podaljšan Sesljanskega zaliva. Z namenom, da izboljša javno F vozno službo, je občinska up ^ tudi zaprosila avtobusno podjeu ^ podaljšanje avtobusne proge sledeče vožnje; odhod iz Nabre «_ Kamnolom ob 5.40, 7.45, 9.10, 1 ■ v 12.17, 18.09, 19.37; odhod iz T«'V Nabrežino Kamnolom: 7.10, 10.00, 11.30, 17.30, 19.00. • V Ul. Madonnina bodo 23 ^ cestnih del uvedli začasno Pr®P\e)i Ustavljanja vozil na obeh str« od 6. do 19. ure vsak dan. NEKOČ JE OBSTAJALO REZERVNO KOLO z dolgoletnimi izkušnjami in samo CBM je dodala še nekaj več: posebno poliuretansko embalažo, v kateri ohrani FAST vedno pravo temperaturo, in tako ni več potrebno drgniti razpršilec z rokami da bi ga ogreli, kadar je zelo mraz. Samo FAST je mogoče takoj uporabiti v vsakem trenutku. Vsakomur se lahko zgodi, da preluknja kolo. Kaj pa, če se ti dogodi na avtocesti med močnim nalivom? CBM je med kemičnimi industrijami prva pomislila na kletvice avtomobilistov z gumo na tleh. Zato je rezervno kolo nadomestilo s FASTom, praktičnim razpršilcem, ki napihne in dokončno popravi preluknjano kolo v nekaj sekundah, zračnica ostane nepoškodo\/ana, vulkanizerjeva pomoč pa sploh ni več potrebna. Seveda so drugi skušali posnemati FAST, toda samo CBM se lahko pohvali Za čiščenje In zaščito avtomobila. Shine • Tessilnet - Ottilen - Presto. Za zimo: Antifrlz • Krpa, ki preprečuje rosenje šip • Storter. Za mazanje: Chain Lube, olje zo mazanje verig - Silicon, preprečuje zamrznitev in rjavenje - Poker, za zoščito radiatorjev Za zaščito pred ognjem: posebne naprave za gašenje požarov -naprava za gašenje Rally. SREDSTVA, KI PREMAGAJO ČAS J C ZALOŽBA CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana Kopitarjeva 2 Dr. Karel Štrekelj Slovenske narodne pesmi Redki narodi na svetu se lahko pohvalijo s tem, da imajo domala vse svoje pesmi iz ustnega izročila sistematično zapisane in objavljene. Slovencem je takšno zbirko pripravil slavist, jezikoslovec in narodopi-sec dr. Karel Štrekelj (1859- 1912). Štrekljeve SLOVENSKE NARODNE PESMI SO še danes nepresežna .zbirka slovenske ljudske poezije. Povpraševanje po originalni izdaji SLOVENSKIH NARODNIH PESMI je zelo veliko, zato se je Cankarjeva založba odločila, da to kapitalno delo izda v fak-similu, torej prav takšno, kot je izhajalo v začetku našega stoletja. Delo bo izšlo v 4 velikih knjigah formata 16x23 cm, vezano bo v platno, hrbet pa v umetno usnje. Prednaročniška cena, ki velja do izida v juniju, je 1700 din, po izidu pa bo cena okrog 2000 din. NAROČILNICA — PD Priimek in Ime ........................................ Naslov ................................................ Zaposlen(a) ........................................... Poklic ........................................ roj. Reg. št. os. Izk............................... izd. od Nepreklicno naročam SLOVENSKE NARODNE PESMI dr. K. štreklja Prednaročniška cena 1.700 din (10 obrokov) Datum ........................ Podpis ............................ Zbirko lahko naročite tudi v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20, Trst ali jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Magglo 1