CENA 400 din - Leto XLI - Št. 19 Kranj, torek 8. marca 1988 mGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO K^n\š\\\ Kolaček; Tavčarjeva ulica v Kranju telefon 21 - 237 stran 3 Ml PA KAR ČAKAMO PONOVNO ODPRETI OKNO V SVET Med slabšimi je še vedno najboljše ljubljansko letališče. Prostori so pretesni, občasno prihaja do zastojev, potniki se mešajo in iščejo prtljago- stran 5 ZALOŽBE ČIMPREJ K HUDIČU! pravi Peter Božič, pisatelj, urednik Mask, Mentorja... in dodaja: »To ni kriza slovenske knjige niti njenega položaja, temveč kriza založništva, ki je izgubila sleherni stik s knjigo in realnostjo.« ZDAJ ŠE RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Kranj, 7. marca — Po razpisu prostih mest v prvih letnikih srednjih in visokih šol za naslednje šolsko leto bo Delo jutri in v sredo objavilo še razpis kadrovskih štipendij, medtem ko bo razpis štipendij iz združenih sredstev, Titovega sklada in Kraigherjevega sklada objavljen maja. Slovensko združeno delo razpisuje letos 23 odstotkov manj štipendij kot lani, vendar je več štipendij namenjenih za višjo izobrazbeno raven. Vloge za pridobitev štipendij bo treba oddati do 15. julija. Od zategovanja pasu k temeljiti prenovi Dolgotrajna in na čase dolgove-2«a debata na slovenskem cekaju, Posvečena družbenim dejavnostim, te »skala predvsem dva odgovora. Pr-P*» kako naj se družbene dejavnosti, Rj od 80. leta naprej nenehno vpete v Omejene kratkoročne »stabilizacijske« okvire, ta hip rešijo iz težkih dednih spon. Klic je zadel ob moral-n° vest slabo stoječih podjetij, ki naj P bi več jemala nazaj že plačanih Prispevkov iz dohodka in s tem siro-•"ašila predvsem zdravstvo (v tem Smislu je napovedana tudi spremem-P obračunskega zakona), svoje pa naJ hi spet prineslo že tolikokrat Jjpljuvano zategovanje pasu. V vseh družbenih dejavnostih naj bi sprejeli varčevalne ukrepe (v zdravstvu so M že drugič zavrnili). Daljši vlak, pred katerega so nagrmadene še težje premostljive preseke, pa pelje v preobrazbo družbenih dejavnosti. Cas je namreč, da ne-PUllO bistvena razvojna vprašanja odkrivati na boljše čase. Ključ za večji del odgovorov je v gospodarstvu, njegovi akumulativni (nesposobnosti, ki pa bo brez razvoja »produktivnih« družbenih dejavnosti (izobraževanje, znanost, zdravstvo) pahnjeno v še hujšo krizo. Kako torej iz obroča, naprej od jamraškega in malo učinkovitega zategovanja pasov? Pot k preobrazbi družbenih dejavnosti bomo lahko tlakovali predvsem s tremi vrstami mozaičnih kamnov, so dejali na cekaju: deregulacijo, racionalizacijo, dopolnjevanjem sistema. Za učenimi besedami stoji teoretično preproste rešitve. Najti bo treba ustrezen model prilagodljive, učinkovite, gospodarne izvajalske organizacije, sprostiti zasebno iniciativno (zasebno zobozdravstvo, svetovanje ipd.), postriči peruti državi, ki se po ovinkih, prek sisov, nenehno vmešava v družbene dejav- nosti in pustiti ljudem, da sami oblikujejo tiste interesne skupnosti, toliko in tam, kot jih res potrebujejo. V republiki naj bi centralno uravnavali le t.i. železne programe v izobraževanju, zdravstvu, socialni politiki, sicer pa naj bi veljalo predvsem svobodno napajanje in tržnost. Racionalizacija ima ni« koliko imen in bivališč. Skriva se v pregosti šolski in bolnišnični mreži pa v širokih socialnih pravicah, pridobljenih tudi na račun solidarnosti, in še marsikje. Socialne pravice bi morali usmeriti k manj preskrbljenim ljudem in nikakor ne bi smele (več) destimulirati za delo. Smeri prenove družbenih dejavnosti je četrtkov ceka zakoličil, ni pa ponudil praktičnega modela za ude-janjenje. Modro čaka na izhod obravnave razvojne preozbrazbe gospodarstvo, v katerega je vpeta tudi preobrazba družbenih dejavnosti. H. Jelovčan Ob mednarodnem dnevu žena Slovenske likovne umetnice Kranj - V prostorih stalne muzejske zbirke Slovenka v revoluciji Gorenjskega muzeja v Kranju so sinoči odprli že 17. razstavo iz serije preglednih razstav slovenskih likovnih umetnic. Gorenjski muzej je tokrat pripravil razstavo likovnih del akad. slikarke Marjance Je-mec — Božičeve. Slovesna otvoritev je bila tudi tokrat priložnost za srečanje slovenskih pr-vobork, kulturnih in družbenopolitičnih delavk. L. M. Foto: F. Perdan t r,u»jski vojaki tudi tokrat najboljši F.kipa Kranja j«- UM * "U 13, smučarskem prvenstvu I .jubljanskcga armadncga » ""'»eju. Drugi j«- bil Maribor, tretja pa Postojna. Vodja ^ ,u>)skf ekipe Marko IVtuc je prejel pokal i/ u>k koinan-i,j?Hu 1 jubljanskega arinadm-ga območju geneialpoilpolko " *\eto/arju Višnji« a \ «< o prvenstvu na športni strani J, K i oio i Perdan Do 20.000 dinarjev brez carine /is jr odločil, da lahko vsak Jugoslovan prinese v državo brez. plačila carine predmete v vrednosti 20 tisoč dinarjev (»Iva stara milijona!). Za tiste delavee na začasnem ileln v tujini, ki s«' /a stalno vračajo domov, zaenkrat ni nobenih spr«--memli, loiej lahko s«- vedno uvozijo iz. tujine blago, vredno največ I7.VIMMI dinarjev Najavljena sprememba ho predvidoma v drugi polovici marca objavljena v Uradnem listu, veljati pa ho začela dan kasneje. V, V Železnikih imajo večjo in modernejšo trgovino Zadovoljni kupci in trgovci S ceste v drevo — trije mrtvi Zahnica, (t. marca Minuli ko dosti izgubil obla.s ne« tedna, od četrtka do nedelje, pri hiši Zubnicu Ki |c u.i ;......njskih cestah za p«»sledi 1 .um prometnih nesreč umi In pet tj vidi letos že skupno sedem najsi Najhujša se je /godila \ no dcf)o okrog pol deveti /večer na cesti Kranj Škofja I .oka. 2 1 letni Mano Hezinovič iz. Kranju j«' brez. voz.mškegu dovoljenju vozil deset let staro kalno, \ kute n so luli še štilje sopotniki lil J«' bila Imej preobremenjena, od Kranja proti Zubni« t V blagem le ve ovinku je zaradi prevelike In pn nisi /.aijiucu t.i |e zapeljal sit' st«- na travnik in tako silovito trčil v drevo, da se je le-to prelomilo. Voznik in vsi sopotniki, razen onega, so ostali vkleščeni v razhi linah katne, trem tudi ni bilo več pomoči. Umrli so voznik Hezinn vič, 22-letni Darko Zirovnik iz Šenčurja m 1H letna Damjana Mezek iz. Škofje I,ok«>, hud«) pa sta M runih« 27 letni Anton Čudu iz. 1'iedoselj in 1*0 letni Mano Me žuk iz. Škofje Ijoke A\ to je l»il lasi (udov«'ga očetu (■ / Železniki, 4. marca - Od konca prejšnjega ti'dna nakupovanje za krajane Železnikov in okoličanov ne bo v«>č muka, ampak užitek. Tako lahko sodimo po številnih kupcih, ki so prvi dan z. zadovoljstvom kupovuli v prenovljeni in močno povečani samopostrežni trgovini. Kot je Ob odprtju trgovine povedal di rektor Lok«\ Ludvik Leban, je 11 dvomesečne razprave UP izstopa, sozd GLG ostaja Mjj'^'lov |,„ ., i PotCm ko je dcla\ HPr,.:NV' blejske«« I IP I o.t /adnp lanski . n b H)' 1'ohudo o izslopn delovne organi/.ui|e '"k v so se v so/du in njegovih < lam 'U\u 'M|h rasprave, kakšna naj bi bila pove '1*^ "0,enjskegu go/daislva in lesaislva H,""" Ml »jfobno po a, kateie naloge naj hi opiuvljal (nekatere) i lanu e poskušale da In ostal v so/du, pa na Hledu spreminjali Nasprotno /a pe ^r^fl'. "Ul,< •>. so ia/pisali l dii de|,,v, i glasovali o predlogu dehn H ,NV,'t" Da tu "s I ii i 11 1.11' i iv i pobud i r.izpra S j radovljiški izvrsni svet, sicer pa so j ^h'K'jski-ga poslovodnega organa so/.d n '"''I' t > i •-]'•'1 M torek odločili, n.i| .o/d , . 1,1 da gi, m iieha spreuun|ati, liatuni ne ^. '"hu optl.dehti le skupne naloge \ d." I , 1 "»/pravi, ki jo )e sprožila I II* ov i po li '"'i i nami-e« še nekai dvomov so/d V)zd uli poslovna .skupnost; nazaduje pa j«- prevladalo spoznanj«'. 50 kvadratnih metrov, prodajnih in skladiščnih površin, najbolj so jo razširili v pritličju in to kar z.a 720 kvadratnih metrov, v prvem nadstropju pa je večja zu 570 kvadratnih metrov. V četrtek so odprli prenovljeno samopostrežno trgovino z živili v pritličju in prodajalno železnine ter gradbenega materiala v kleti, prodajalno v prvem nadstropju pa bodo odpirali postopoma. V. Stanovnik Foto: P. Perdan VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 C(«MgJlS8S^(Ca-AS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 8. marca MARKO JENŠTERLE ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Vojna brez konca Bližnjevzhodna kriza, se pravi predvsem vojna med Iranom in Irakom, je v preteklem tednu doživela nov višek v izbruhu nasilja in sovražnosti med dvema sicer neuvrščenima državama. Dolga leta objevanja v tej zalivski vojni niso koristila še nobeni strani. Na obeh namreč predvsem le preštevajo mrtve in nato v znaku "maščevanja" snujejo nove vojaške operacije proti nasprotniku. Ravno to pa je eden od glavnih vzrokov vseh dolgotrajnih in izčrpavajočih vojn na različnih delih sveta, ko so se države vedno bojevale le "obrambno" in nikoli napadalno. Zgodovinski spomin je šibak tudi na svetovnih kriznih področjih. Pozablja se na to, kdo je bil agresor, oziroma na meje med diplomatskim zaostrovanjem, izzivanjem in neposrednim vojaškim napadom. Te so v resnici tako zabrisane, da jih je težko ugotoviti in določiti začetnika vojne. Edina stvar, ki lahko prinese spoznanje o nesmiselnosti spopadov je zato le naveličanost na vojno. Hkrati pa tudi spoznanje, da obe državi trpita hudo gospodarsko škodo, saj bi ves potencial, ki gre za oborožene spopade, lahko uporabile v miroljubne namene. Nekaj podobnega se je zgodilo v Srednji Ameriki, kjer so lani sprejeli zgodovinski mirovni sporazum. Sprte strani so se namreč odločile, da imajo vojne dovolj. Toda od avgusta lani do danes se razmere v Srednji Ameriki niso kaj bistveno spremenile. Prišlo je le do povečane diplomatske dejavnosti, ognja pa državnikom še ni uspelo ustaviti. Kolikor je torej Srednja Amerika kljub sedanjim spopadom vendarle bližje miru, kot je bila avgusta lani, pa lahko za Irak in Iran rečemo, da se od njega vedno bolj oddaljujeta. Tudi ko bosta končno spoznala, da je orožje vendarle potrebno zamenjati z diplomacijo, bo namreč trajalo še precej časa (o tem nas prepričuje mirovni proces v Srednji Ameriki), preden bo ljudstvo obeh držav lahko zaživelo v miru. Seveda pa jih morajo k temu spoznanju usmeriti tudi druge države. Tudi Jugoslavija, ki bo v marcu predsedovala v varnostnem svetu OZN in ima tako enkratno priložnost, da povrne vsaj malo ugleda, ki ga je izgubila v zadnjem času. Izbranci volijo izbrance Bogomir Kovač piše v Teleksu, da se sedanje volitve predsed nika predsedstva SR Slovenije niso otresle nelagodnosti nedemokratičnosti posrednih volitev, ko na kandidacijskih konferencah izbranci volijo izbrance. Kovač pravi, da se politična pasivnost ljudi in kadrovski monopol partije medsebojno pogojujeta, istočasno pa tudi vedno bolj blokirata politično učinkovitost samoupravnega sistema. Po njegovem gre v bistvu samo za dve skrajni alternativi: ali se bodo »tovariši« preprosto medsebojno volili ali pa bomo imeli neposredne volitve. Miha Kovač v Mladini komentira sporočilo s seje Predsedstva SFRJ v zvezi z uvodnikom »Mamula, go home!«. Pravi, da na svetu verjetno ni države, katere najvišje vodstvo bi se spuščalo v raz.pra vo o nekaj člankih, objavljenih pretežno v mladinskem tisku. S to izjavo naj bi predsedstvo samo podkrepilo vtis, da je postala Jugoslavija tako nestabilna, da jo lahko ogrozi že redakcija mladinskega tiska. Kovač pravi, da se je Jugoslavija ob etiopski aferi razdelila na dvoje. Na eni strani so tisti, ki zahtevajo kazenski pregon za avtorje kritičnih tekstov, najradikalnejši pa tudi odstop slovenskega vodstva. Ta stališča združuje predpostavka, da o armadi in zunanji politiki ne sme biti odkrite in javne polemike. Na drugi strani so se znašli tisti, po Kovačevem mnenju naj bi jih bilo precej manj, ki se zavzemajo za javnost političnega dela. Politika se komentarju Zvonka Ix>garja pod naslovom »Refor ma reforme ali...« sprašuje, kaj lahko pričakujemo od pravkar ime novane komisije za reformo gospodarskega sistema s strani ZIS. Bo predlagala neko novo ekonomsko reformo ali pa pomeni ustanovitev te komisije konec iluzije, da je možen izhod iz kriz«1 tudi brez. globljih posegov v gospodarski sistem ZIS je zbral v tej komisiji nekatere bolj eminentne politične osebnosti iz. republik in pokrajin. I o#; u pravi, da bi morali biti glede na naloge v komisiji predvsem ekonomisti in ljudje i/ stroke, saj so v Dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije dana že zelo natančna navodila o smeri nujnih sprememb v gospodarskem sistemu. Se morda z. ime novanjem komisije molče suspendira Dolgoročni program ekonomske stabilizacije? Većina presežkov za zdravstvo KadovliM«. 4. man« rUdovIp.ki i/usm svet jena sep ■ *torek obravnaval zaključni račun občinskega proračuna za minu lo leto in sklenil, da bo presežek (okrog JUI rnijijonov dinar)ev) namenil večinoma za pokritje izgub v zdravstvu, nekaj pa tudi zu vzdrževanje grobišč druge svetovne vojne, za nakup miličniške ga službenega vozila in za začasno premnščan|e republiških tel jatev Zdravstvo bo denar dobilo le v primeru, če bo pripravilo ustrezen program C Z. (»h :i i letnici izhajanja je kolektiv dolenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice (Gorenjskega glasa so občinske konference S/.DI, Jesenice Kranja. Radovljice, Škofje I .oke in Tržiča Izdaju Časopisno podjetje (.las Kranj, tiska I jtidska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta Boris llavdek (•orenjskl glas mejama in pišemo Štefan ?Mr*i [glavni urednik dl rektorji 14-opolriinu HoKuiaj [odgovoril i) Mariju VoMJell | spodaistvo Kumi) Andrej J.alar (gorenjski kraji m !|ud|e). t veta Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljice) l*a Mencinger (kultui u). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenu e), Helena Jalovcan (isobraievanje, il soKkih klopi, ftkofpi boka), Danica Dolenc (z.a dom m diuzuto). Jote Kotnjek (notruniu politiku, spoit), Vilma Stanovnik (mladina □ RPdai st\o). Dušan Mu mer (spon). Stojan Saj«- (Trik ). Danica Zavrl Zleblr (a« i.lin,i politika). Vin« Hesler (mladinu, kultura), IgM 1'okorn (obliko . ,uii''i Franc P»*rdan in dorazd Sinik (fotogl C asonit |. poliednik l/haja oh torkih m petkih. Naročnine za 1. polletje 15.000 din. _ Naslov uredništva in uprave Kranj, Mosc l'ijadeja I Tekoči račun pri SDK 51500 «03 :WMW Telefoni: direktor in glavni urednik 2H W.\, novinarji in odgovorna urednica 1\ SIKI in 21 H35, ekonomska propaganda '.\ 987, racenovodstvo. naročnine 2H 463, mali oglasi 27 960. Časopis |e oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1/72. _ Alternativa sedanji proizvodni organiziranosti Komunisti so za male proizvodne enote Jesenice, 7. marca — V jeseniški občini so se za akcijo o ustanavljanju malih proizvodnih enot najprej zavzeli komunisti. Najbolj jih silijo v takšna razmišljanja razmere v Iskri na Blejski Dobravi in vedno večja fluktuacija strokovnega kadra. V četrtek, 3. marca, so na seji predsedstva občinskega komiteja ZKS Jesenice člani razpravljali o malih enotah gospodarstva, saj resolucija o uresničevanju družbenega plana za letos v svojem delu, ko govori o industriji, načelno opredeljuje možnost ustanavljanja manjših proizvodnih enot. V jeseniški občini prestrukturiranju gospodarstva v zadnjem času namenjajo veliko pozornosti, vendar ugotavljajo, da se prepočasi prebija spoznanje, da prestrukturiranje ni izključno povezano le z novimi investicijskimi vlaganji. Tudi jeseniški komunisti ugotavljajo, da so načela prestrukturiranja že dolgo znanja, ni pa vzgibov in družbenih mehanizmov, ki bi silila v takšen način dela. Zato je treba razmisliti o alternativnih predlogih organiziranosti, ki jih je ponudila že republiška konferenca ZSMS, ki je pred tremi leti začela z aktiv- nostmi za ustanavljanje malih proizvodnih enot. Te bi združevale mlade, že zaposlene strokovnjake , ki niso mogli uresničiti svojih idej in razviti ustvarjalnih možnosti v sedanjih velikih organizacijah združenega dela. To naj bi bila oblika interesnega združevanja, kjer bi vsak posameznik našel svoje mesto glede na strokovnost in ustvarjalni potencial. Na Jesenicah pa je z akcijo ustanavljanja malih proizvodnih enot začel občinski komite ZKS. Najbolj silijo v tako razmišljanje razmere v Iskri na Blejski Dobravi. Na pobudo osnovne organizacije ZK je tudi delavski svet sprejel sklepe, toda pravih rezultatov ni. V občini se za to zavzemajo, saj se zavedajo velike fluktuacije strokovnega kadra, ki mu ne morejo ponuditi ustreznih delovnih možnosti. Danes pa se fluktuacija strokovnega kadra še povečuje. Komunisti ocenjujejo, da ima jeseniška občina tudi zaradi bazične industrije in delno predelovalne zaradi zastarelih naprav in vedno večjih zahtev po dvigu produktivnosti veliko možnosti za male proizvodne enote. Možnosti zanje vidijo v ustanavljanju le-teh kot dopolnilo sanaciji razmer na Blejski Dobravi, v uresničevanju proizvodnih programov v drugih panogah jeseniškega gospodarstva in V tem, da se primerno zaposlijo delavci iz Iskre Telematike na Dobravi. Ne nazadnje naj bi začeli resno razmišljati o ustanovitvi strokovne skupine ali male proizvodne neote za predelavo in rekonstrukcijo tudi v jeseniški Železarni. D. Sedej Krajevnim skupnostim 155 milijonov dinarjev Radovljica, 4. marca Dvajset krajevnih skupno** iz radovljiške občine bo let* kot predvideva predlog, doDr lo iz občinskega prora< 155 milijonov dinarjev oz. odstotkov več kot lani. N*T več bo prejela krajc^ skupnost Radovljica (20,8 O* lijona dinarjev), sledijo Bled (18,1 milijona), (13,6 milijona), Bohinjska j? strica (12,3 milijona) in GofJ*, (10,3 milijona). Najmanj do dobile najmanjše k*1 vne skupnosti: Bohinjska la. Kamna Gorica, Kopriv< Gorjuše, Lancovo in Sr*".| nja Dobrava (vse manj pet milijonov dinarjev). I l to Prt sta let : Mag. Pavel Žerovnik, eden od treh kandidatov za radovljiškega "župana" Program piše skupščina Radovljica, 4. marca - V radovljiški občini so za zdaj trije kandidati za predsednika občinske skupščine. Na pobudo občinskega komiteja ZKS Radovljica in po izredNi seji predsedstva občinske konference SZDL se je Marku Bezjaku in Jožetu Rebcu na kandidatni listi pridružil še mag. Pavel Žerovnik iz Radovljice, sicer predsednik radovljiškega izvršnega sveta. "Svojega programa ne morem obljubiti," je na vprašanje, kakšen je njegov pogled na nadaljnji razvoj radovljiške občine, odgovoril mag. Pavel Žerovnik in nato pojasnil. "Kdorkoli že bo novi predsednik, bo moral spoštovati dolgoročni in srednjeročni načrt in druge dokumente, ki so jih sprejeli zbori občinske skuščine. Nedvomno je, da je gospodarstvo osnova in da bo treba t»mu prilagajati vse drugo Če ne bo dobrega gospodarjenja, si ne moremo zamisliti uvajanja donosnejših proizvodnih programov (prestruk tunranja gospodarstva) niti ne hitrejšega razvoja družbenih dejavnosti. Go spodarstvu puščamo samostojnost. Že doslej se nismo vtikali v poslovodenje in se tudi v prihodnje ne nameravamo. Pri posodabljanju proizvodnje je že precej narejenega (Almira, Vezenine, Sukno, Klan...), veliko dela pa nas še čaka. Zavora z.a hitrejši proces je (pre)majhen ostanek dohodka, slaba akumulativnost. V zdravstvu moramo najprej pokriti izgubo, nato pa tej dejavnosti zagotoviti možnosti za normalno delo. Se vedno z.a govarjam stališče, naj bi problem rešili s prerazporejanjKm denarja med skupno in splošno porabo in da ne bi dodatno obremenjevali z.e tako dovolj obremenjenega gospodarstva Pomemben poudarek dajem varstvu okolja Zgi uliti moramo čistilne naprave najprej osrednjo v Radovljici, nato se dru , m| i'i-im i . i ,V i obvoznica pred ustavnim sodiščem, z.i nas ni dvoma obvoznici je nujna z.a nadaljnji razvoj blejske ga turizma. Denar, ki ga gospod ustvo namensko zbira za oh voznico, naj bi združevali sK naprej, ga porabljali za financi ran je n.ij pomembnejši h nalog na področju gospodarske infra strukturi', nato pa bi tu denar oplemeniten vrnili cestnemu gospodarstvu Kol ocenjujem, borno letos pri zaposlovanju pivu dosegli resolucijsketajsmeritve Nepioduktr.no zaposlovanje bo na« m reč zavrto po naravni aotL itolovne organizacije ne predvi- fSrker se nekatere bolj kot s po devajo večjega zaposlen iti manikanjem delovne sile ubada presežki C /aplotnik Neposrečeno izbran čas ali poslušalstvo za javno razpravo? Trnuljčice na ustavnih _ _ spremembah Železniki, 4. marca - Z današnjim povabilom v Železnik' škofjeloške družbenopolitične organizacije spravile pod streho P. t od nameravnih šestih javnih razprav o predlaganih amandmaji zvezni ustavi. Za današnjo razpravo lahko rečemo, a ne bi hil°.Pjj tirane škode, če je sploh ne bi bilo, saj je bilo vse skupaj se naJ j podobno usnuli Trnuljčici v začaranem gradu. Pravljično Trnuljčico je prebudil pogumni princ, v Železi™ pa ni bilo nikogar, ki bi v zaspano ozračje imesel nekaj več & nja. Rahlo dolgočasno je deloi'ala že uvodna razlaga sicer do> poznavalca ustave Iztoka Franka, ki v poslušalstvu očitno ni enakovrednega partnerja. Mislim, da je bil malo ponesrečeno izbran že sam čas javn^ prave. Petek, zadnji delovni dan v tednu, in to ob enih, ko je j' da se ob dveh delavnik konča. Drugič, poslušalstvo: nobenega C rektorjev sicer številnih podjetij v Železnikih nisem opazila, n* nega od strokovnjakov, ki bi lahko vnesel svoj ustvarjalni U0<7' ponujenim amandmajem. Nič nimam proti preprostim, manj hražemm ljudem, proti funkcionarjem v sindikatu in krajcih cuilistični zvezi (nasprotno, občudujem jih zaradi požrtvoval* sterilnih neplačanih ur za dobro vseh), vendar mi bodo najbri sami pritrdili, da je ustavna snov zahtevna. Ali pa je bila tišina zato, ker se ljudje boje, da njihovih predlogov oziroma pripomb če sploh ne bo obravnaval, še manj upošteval, kot je nekdo mil. Iz pičle razprave povzemam kratke in jedrnate besede e razpravljaleev, ki je dejal, da mora prav ustava državno admi*' ranje čim bolj ločiti od gospodarstva, da mora ostati pravica laganja s posebnim dohodkom tistemu, ki ga ustvari in ne drža da je v izogib nepotrebnim irt škodljivim konfliktom v zdrvi* delu treha natančneje opredeliti oziroma ločiti pristojnosti »a pravljanja m vodenja Razen tega je bilo v razpravi slišati tUm pad na skupno in splošno porabo, zlasti še na sise, vjna&anje. *J rno ustavne spremembe sprejemali z referendumom, ali bi "r. jugoslovanski referendum ali glasovanje po republikah, dota ^ I ki so se tudi -apletov okrog pisanja <> JI A in Uranku Vumiili 1 ' i'enskem ttsk u Gorenjski kandidati za zadružno zvezo Ljubljana, 1 marca |e na zadnji seji spi ejel t pravni odbor Zadružni '.iiutek kandidatne liste zveze SI0VJ5 člane pravnih organov Zadružne zveze Slovenije Za dane upravne* ^jf bora sta i 1 loterijske predlagana kmet Jane/ Krzen iz ZabnicC. _ j' čl.in Gorenjske kmetijske zadruge (ponovno), \r\ Mira Prii««*^*'//| kretarka kmetijske zadruge $kofjn l/iku Za člana p red seda'** f uredništvo te>I. 21860 : • ezi Slovenije je ; < iorenjsk žen, za člana delegacije za skupščino Z loze Skodlar, krnet || Podhr >■:; | in 61*1 >:<• Predsednik zadružne zveze ho se n poteče l'.l'.IO leta), /a podpredsednika p sek, kmetica I/ knieti|ske idruge \Ie Kupruk, direktor kmetijske zadruge Si pon predlagan Jan u zveze lugosla^UV uenjske kmetijske e, l.eo l'telil, (niUl'»đLrf i kandidata Iv .ink>> de (ponovno), in V" i.i USTAVNE SPREMEMBE Doc. dr. Rado B<>hir Ustavna dopolnila in gospodarska ureditev Izjemni dohodek (amandma IV, tc. K.) Predlog, d.i bi se del dohodka, ki |e rezultat i/.jeiniuh ugodnosti na tigu, izločal in usmerjal v prm iicun fedei ,i< i|c * skladu • posebnim zvez. mm zakonom doživlja številne kritike. Upravičeno. »«J je ta predlog m >< razumeti kot osnovo zu poseganje v dohodek tržno uspešnejšim gospo d.ti jem Iz predlaganega besedila namreč m moc i uz.hrali, da gie z bolj za kaznovanje o/, odvzem premoženjske koristi, dosežene ua pioti/akoiut način, torej s tržnimi zlorabami, kot so nelojalna konkurenca, z.loiaba monopolnega položaja itd Še posebej ne zato. kei prolinioiiopolne noi me ne sodi|o v ta del l stave (temelji družbenoekonomskih odnosov ) m |e t.i snov tudi urejen i v jioglav |U o temeljih enotnega ingoslov anskega ti ga \ekatei i očitajo dopolnilu o izjemnem dohodku tudi to. du se s tem u-.tav no določ.i nov vir zu financiranje z.v e .nega proračuna, /.ui adi ce u v se bo uporaba tega instrumenta podrejala jiredvsem tiskalnim potic b.un t lotov o |e tudi ta bojazen upi a> u ena, zato bi bilo nujbol|o to dopol nihi črtati, saj prav v ničemei ne prispeva k oblikovanju ti ž.no zasnov i ne gospodarske ureditve Skupna vlaganju (amandma IV tc. 12.) Piedlog dn v medsebojnih ruzmi enakopravno upravljajo skupno posli tet tisti, ki jih uporabljajo, je vsekaki It zdaleč ni dovolj, d« bi se dosegla v« Idi n.i |>odlagi sku|)iiega v laguuja vanje tisti, ki so sredstvu zdruJuli i potiebno podpri ti \ end u r lo |.i glbljn ost di u/herieg.i kapitala kui |e eilen od pied|>ogo|ev su večjo gospodarsko učinkovitost « ino predvsem i azbki >v ui |e med .kupnin.i vlaganji, kjel je Upf" |>t uv i lom a zasnovano kapitalsko (šlev i h i glasi h glede na obseg vl<> kapitala) lei z.di užev ahiiiiu lazinerji, kjei p- upi av Ijanje /asii',vl delu Vendai bi morah tudi za združevalna luzmotja proučiti "lt! me upruvljunja po tako unenovanvm minulem delu ter določno * ^ati ml i i ne . , ipit.il i ,. ., upi uvijanja Kulen) pt i opiedeU' In lliorulo biti varstvo vlagateljevega motiva Iz. obi uv n,iv .ineg.i u i i : . i lo|)ohul.i tudi su ei m razvidni, do po- l.-| poleg združevalnih oblik dopustne tudi kapitalske obl|* •O..U-; i « >/l> I o pomeni du hi OZD ki ustuiio i .......,o-.|» »••"'", IM H-mm vložkom kupitulu. zadržala kontrolo nad upraj^ do izplučdu v lo/enih sredstev, al) pa da bi bila taksna solasUu** melju dopustna kot tlujnu I'o bi seveda pomenilo |>iei . r.l l<' l" i>t uv iiooi giiniz.u tjski . gi adi n iiu-a-i i , ■ i »od.11 stva, saj bi le " i enem obsegu temeljil v jiiusuiij.i vidjajo z.i pri enote, m.pil /,i sov la». skem postopku v loZI sv dosegla piestiukluruai Prav gotovo je v ust i l, du bi se gospod.u v»ndar včasih neiivljei nost v izbiri kapitalskih tev (Miglav itiub iiizlik it iz t stuv e kapitalski nad oz podrejenosti, ko m g n- za u-tu Ilov i tev nov e godite! posebej za primere, ko OZD " i ed .1 •. u, du bi \ - . ojem po- h iv nem Ugc * l/.D, ki /lllde v l/gut»e ljubljansko letališče se duši v prometu Ponovno odpreti okno v svet I marca — Mineva 25 let, odkar je bilo na Brniku pri Kranju zgrajeno letališče, ki mu pravimo I rujansko. Tedaj je Slovenija odprla okno v svet, žal pa je postalo v zadnjih letih vse bolj priprto, saj pijansko letališče ni šlo v korak s časom, bolje rečeno, z razmahom letalskega prometa. Postalo je J^tesno, vse bolj se duši v prometu, zato se ga tuje letalske družbe vse bolj izogibajo, Jat pa se je že r^neril predvsem na zagrebško in beograjsko letališče. Posodobitev in obnova sedanje letališke je nujna, v načrtu pa imajo izgradnjo novega, južnega terminala, zanj naj bi projekte pripravili v srednjeročju, v naslednjem pa zgradili. Pri tem seveda računajo na sredstva združenega dela, saj ^denarja nimajo. feta a ^tokovi časnikarski kon-J}ci je direktor Vinko Može s elavci predstavil razmere, J^me in načrte ter možnosti jL;°Ja ljubljanskega letališča. Xa!eno Je bilo leta 1963, razen T^obitve "F* steze vzletno — pristajal-'pa po letu 1973 za potreba! t -»v ni bilo nič storjene-(ii^ stayba se ni prilagali riVSe večjemu prometu, zato UaJi letališče v velikih teža- le-L^^ je pretesna, A^Jfave izrabljene jd' ■k"*:——-—- o!b ,uristična agencija Putnik, ki jdl^glije vozi turiste na lju-^fj^J10 letališče in jih nato ^za na jadranska, je lani na-med svojimi gosti anke-^^ili so, da so vsa ta letališ-ip^ abša v primerjavi z drugimi i%iVetu' mec* s'aDšimi pa je še » 0 najboljše ljubljansko. E* nismo zadovoljni, « je kf1 Vinko Može, » saj vemo, ^|Vse je pri nas slabo, « ter na-jjgPr°bleme ljubljanskega le- grebško in beograjsko letališče in so jekleni ptiči sedli na ljubljanskega. Gneča je bila nepopisna, slabe volje veliko, ne le med potniki, tudi med delavci letališča, ki delo v pretesnih prostorih težko organizirajo. Po svetu pa gre seveda vsled tega slab glas o ljubljanskem letališču. tja, kjer so storitve boljše, « je dejal Vinko Može. Domači prevoznik JAT se je tako ali tako že preusmerili pretežno na zagrebško in beograjsko letališče, ljubljansko je zanj postalo drugotnega pomena. Zgovorni dokaz je zeleni vlak, ki vozi v Zagreb, kjer je veliko bolj odprto okno v svet, tudi možno- Ne moremo se izogniti občutku, da so bili doslej na ljubljanskem letališču počasni, saj jih je letalski promet že dohitel, če ne prehitel. Vendar pa so zdaj, nedvomno tudi po zaslugi novega direktorja Vinka Možeta, akcijo za izgradnjo novega terminala odločno zastavili. Z natečajem za izdelavo idejanega projekta so dobili nekaj rešitev, ki jih bodo lahko s pridom uporabili. Ocenjevalna komisija je namreč februarja podelila dve enakovredni drugi nagradi, ki sta ju prejela CT tozd Projekt Ljubljana in Slovenija projekt Ljubljana, tretjo nagrado pa je prejel IZA Inženiring Ljubljana. Povezali pa so se z razvojnim oddelkom letališča Miinchen kot konzultantsko firmo, dobre stike imajo z vodjem projekta izgradnje novega letališča v Munchenu, zato pričakujejo, da bodo lahko njihove najnovejše rešitve in izkušnje prenesli k nam. fear gT^pinsko letališče je staro . **t, do konca lanskega leta ?*peegli skupni promet 210 S* letal, 10,6 milijonov po-J** in 115,5 tisoč ton tovo-ji J*ni pa je promet znašal ' «»oč operacij letal, 886 ti-JJPotnikov in 9 tisoč ton to- Ostori letališke stavbe so k, sni, več jih ne more sprejela °bčasno prihaja do zastopaj.Potniki se mešajo in iščejo jJ^o, saj je tudi obveščanje iV.i izrabljenih naprav slabo, n^d '.Prometni infarkt je letališ-JlfcJ?2ivelo 26. decembra lani, ko 10 zaradi megle zaprto za- Na letališče seveda prihajajo najrazličnejši ljudje, zato potrebujejo različne storitve, vse po vrsti pa so slabe, bolje rečeno omejene. Ni prostorov, kjer bi se lahko poslovneši na hitro sestali, turisti nimajo možnosti nakupovanja, gostinske storitve so skromne, sanitarne prav tako, zdravstveni ni, itd. Drugod po svetu so letališča postala majhna mesta, kjer je potniku na voljo kopica stvari, ljubljansko še vedno spominja na malce boljšo avtobusno postajo. Še letos nameravajo prenoviti letališko stavbo » Če ne bomo nič storili, se bo ljubljansko letališče zadušilo v prometu, izgubili bomo ugled, bojim se, da se bodo letalski prevozniki vse bolj izogibali ljubljanskega letališča, saj lete pač T pstanovili društvo todjarjev Gorenjske a$H> |t*ani' 26- februarja - V Iskri Kibernetiki je bil ustanovni ob-'*v r .Družtva orodjarjev Gorenjske, ki bo prirejalo strokovna ^nja, posvete in srečanja privlačno pa je zlasti za mlade stroge, saj kakor je dejal Rudi Zorko, direktor razvoja v Kiberne-Prodoru novih tehnologij postaja orodjarstvo zibelka roboti- t* \ V%i°Venski orodjarji so doslej il lJ\}°Vab predvsem v splošnem kHi'll\etviu za kovinsko predelo-fSl ■ SLS •Vi "a - l ? 'n ^rufie izobraževalne *^Kj['^b tem dejavnostim orod-1 h Dov*ro^aJ0 orSanizacijo, ki }e.L \;vez°vala tudi neposredne * '^alce " izdelovalce orod- iii'Hor° ^' iz vecJih orodjarn ob i tffcHi1 0c^bora in gospodarske VyV!iaCe priš,a pobuda za usta-lC fV^e društev po regijah i CA Orodjarjev Slovenije, k£ je tudi pogo>zu usmuu»i'i,cv *jve-ze orodjarjev Jugoslavije. Orodjarji so bili v šestdesetih letih že združeni v Zvezi orodjarjev Slovenije, vendar je kasneje razpadla. Sedaj delujeta društvi v Ljubljani in Celju. Na pobudo iniciativnega odbora za ustanovitev Zveze orodjarjev Slovenije naj bi društvo orodjarjev ustanovili tudi na Gorenjskem. Največ orodjarjev na Gorenjskem ima TOZD Orodjarna v Iskri Kibernetiki. Ti so pobudo, ob sodelovanju drugih orodjarn, letos uresničili. Na ustanovnem občnem zboru so izvolili organe društva in sprejeli delovni načrt za letošnje leto. Za predsednika društva so izvolili Braneta Jereba iz Iskre Kibernetike, ki je vodil dosedanje organizacijske priprave. Alojz Boc «ćh° marec - V sredo, 24. februarja je prišlo do izpada V**1« n enerBjie 35 kilovoltnem daljnovodu, ki napaja Go-'•yk''Hi* jedilnico na Trati. Jekleni drog, ki je bil postavljen pred 25 ^o^ii llaKnil in vodniki so se dotaknili tal, razmočen teren pa je \%v'd°V*ni d idn*u normuln w ravnjo postaviti spomludi. Popoldne ob dilnico spet priključili na omrežje, v pe »».no steklu, v soboto pa so nadoknadili iz-\ Hj '°vni dan. Prva ocena škode na daljnovodu znaša 35 mizarjev. I). Papler sti za polete po Jugoslaviji so dosti večje, saj je moč poleteti celo v Osijek . Ljubljansko letališče pa ima vse bolj priprto okno v svet, JAT je ukinil tudi linijo Ljubljana — New York in tako zdaj ljubljansko letališče rednih povezav s prekomorskimi deželami nima. Odletelo je tudi več tujih letalskih družb, nekdaj je bilo čartersko prisotnih kar osemnajst. Razlogi so seveda tudi drugje, pravi motiv za njihovo prisotnost je konkurenca v zraku, pri nas pa seveda vlada monopolizem. » Če v najkrajšem času, letos, najkasneje prihodnje leto ne bomo prenovili obstoječe letališke stavbe in če v prihodnjem sred-njeročju ne bomo zgradili novega, južnega terminala, potem bo ljubljansko letališče postalo športno letališče, namenjeno občasnim vožnjam po Jugoslaviji, « pravi Vinko Može. Nemudoma torej nameravajo obnoviti letališko poslopje in tako izboljšati raven storitev, kar jih bo veljalo 7 milijard dinarjev. Pripravljajo se na gradnjo južnega terminala V tem srednjeročju bodo pripravili vso potrebno dokumentacijo, v naslednjem pa naj bi zgradili novi, južni terminal. Le- tališče torej nameravajo razširiti na južni strani, kjer bo navezano na novo avtocesto in kjer zemljišče v glavnem že imajo, teče še nekaj postopkov za pridobitev preostalega. Nova letališka stavba za potniški in tovorni promet bo na začetku lahko sprejela 1,5 milijona potnikov letno, kasneje pa bo moč njene zmogljivosti razširiti na 5 do 6 milijonov potnikov, Letališka ploščad bo imela 13 parkirišč za letala, kasneje lahko 30, zmogljivost vzletno —pristajalne steze pa bodo povečali s sedanjih 8 do 10 operacij na uro na 20 do 25. Skratka z izgradnjo južnega terminala si bodo na ljubljanskem letališču odprli pot za nadaljnjo širitev, saj pričakujejo, da bo tudi pri nas letalski promet hitro naraščal. V svetu namreč napovedujejo 10 —odstotno letno rast tovornega letalskega prometa, v naslednjih desetih letih pa naj bi se število prepeljanih potnikov s sedanje 1 milijarde povečalo na 2,5 milijarde potnikov. Načrtovanje terminala, ki bo v končni fazi lahko sprejel do 6 milijonov potnikov letno torej ni brez osnove. Z izgradnjo južnega terminala pa bodo sedanjo letališko stavbo namenili Adria Airway-su, ki ima na Brniku svojo bazo, ter razvili brezcarinsko cono. Izgradnja južnega terminala bo po sedanjih ocenah veljala 40 milijonov dolarjev. Denar naj bi prispevalo združeno delo V načrtih obnove sedanje stavbe in izgradnje novega terminala pa manjka bistveni odgovor. Letališče namreč denarja nima, saj posluje na robu rentabilnosti. » Letališča so drugod po svetu državni objekti, nikjer nimajo toliko denarja, da bi se lahko širila sama, « je dejal Vinko Može in dodal, da denimo novo letališče v Muenchenu grade z državnim denarjem, polovico ga je prispevala Bavarska, po četrtino pa mesto Muenchen in federacija. Čeprav se zavedajo, da zlahka ne bo šlo, pričakujejo sredstva združenega dela, kar naj bi zakonsko uredili. Tudi sis za letalski promet namreč ne zagotavlja dosti denarja, prispevna stopnja (iz čistega dohodka) je zdaj le 0,15 odstotna, kar bi prineslo 530 milijonov dinarjev, od tega 300 milijonov ljubljanskemu letališču. Letos pa računajo, da se bo nabralo 700 do 800 milijonov dinar-Jev- M. Volčjak Japonski oblikovalci v Iskri Telematiki Sredi februarja je prišlo v Slovenijo trideset japonskih oblikovalcev. Obisk je bil ena od postaj na njihovem evropskem popotovanju. Pri nas so se mudili po dogovoru z oblikovalce mag. Davorin Savnikom in v organizaciji sekretariata BIO. Ob prihodu v Iskro Telematiko je goste pozdravil Miroslav Marc, direktor programskega področja Terminali. Skupaj z Davorinom Savnikom so si ogledali priložnostno razstavo telefonskih aparatov in se pogovarjali o izkušnjah na področju sodobnega industrijskega oblikovanja. Odveč je poudarjati, da je obiskovalce ponovno očarala znamenita in v svetu že neštetokrat kopirana oblika aparata ETA 80. Po ogledu proizvodnje telekomunikacijske opreme jih je sprejel tudi glavni direktor DO Andrej Polenec. Med drugim je povedal, da dajemo v Iskri Telematiki oblikovanju izdelkov velik pomen, vendar se ne ukvarjamo samo z videzom, temveč predvsem s funkcionalnostjo oblike. Kazimir Mohar Na železnici več zabojnikov Že nekaj let v Železniškem gospodarstvu Ljubljana še posebno pozorno spremljajo tako imenovane kontejnerske prevoze blaga. Takšni prevozi so danes kakovostni in predvsem zanesljivi ter hitri. Poleg tujih tudi domači poslovni partnerji niso več izjeme pri odločanju za takšen način prevoza blaga. Lani se je na primer kontej-nerski prevoz, v primerjavi z letom 1986 povečal kar za 38 odstotkov (od 31.778 na 44.154 prepeljanih kontejnerjev). Skoraj 100-odstoten porast so v Železniškem gospodarstvu Ljubljana zabeležili pri tovrstnem prevozu iz Madžarske in Avstrije. Skoraj za 50 odstotkov pa se je povečal tudi tako imenovani tranzitni kontejnerski prevoz iz zahodnih evropskih držav za Bolgarijo in Grčijo. Letošnji januar in februar pa kažeta, da bodo tovrstni prevozi še naraščali. Vsak petek zdaj že odpelje iz Ljubljane poseben kontejnerski vlak v italijansko luko Livorno. Vsakih štirinajst dni pa odpelje iz luke Koper po Soškem koridorju poseben vlak s 100 kontejnerji v Salzburg in naza^. Mi pa kar čakamo Ko po svetu govorijo o turistični podobi Jugoslavije, ko delajo ankete in pišejo raziskave, že nekaj let dobivajo podobne rezultate. Tujci z nezaupanjem gledajo na naše nestabilno gospodarstvo, na našo politično situacijo, predvsem pa na kakovost naših storitev. Pred prihajajočo turistično sezono je težko reči, da bomo zaradi turizma ovrgli prvo trditev, saj se turistični delavci zavedajo, da je na področju gospodarske in politične situacije ta trenutek težko kaj narediti, da je glas o naši krizni situaciji obšel že vse, ki so se o tem hoteli pozanimati. Pričakovati je tudi, da bodo tik pred sezono (maja ali junija) odmrznjene cene še bolj podivjale, kar tujcem (iz leta v leto vajenih enakih cen izdelkov doma) dostikrat ni čisto razumljivo in zato raje za vsak primer s seboj pripeljejo hrano in vse potrebno za počitnice. Pa ne le zaradi cen, to še nekako zmorejo, predvsem zato, ker nikoli ne vedo ali bodo pri nas našli vse potrebno, čemur se na počitnicah nočejo odreči. Tu pa že lahko govorimo o kakovosti naših storitev. Kdo bi odšel na pot in ne bi vnaprej vedel, po kakšnih cestah se bo vozil, ali bo v hotelu voda ali ne, ali bo v trgovini kava ali ne, ali si bo v hotelski sobi lahko ogledal kakšno nogometno tekmo ali ne... Morda nekaj avanturistov, drugi pa bodo odšli raje drugam, kjer to lahko pričakujejo, kjer še niso bili razočarani. Sami, pa tudi naši gostje, si pogosto zastavljamo vprašanja, ali res ne znamo, ali ne zmoremo ali nočemo... v to, da se ne bi splačalo, redko kdo dvomi. Če nam je zadnja leta prevelik zalogaj narediti nov hotel, nam ne bi smelo biti preveč dobro vzdrževati že zgrajenih, jih dobro opremiti, ponuditi gostu domače udobje (na primer televizijo in videorekorder), predvsem pa biti vsaj prijazen in ustrežljiv. Zanimivi so na primer primeri v svetu, ko so se šefi (lastniki) hotelov sami s svojo družino za teden dni preselili v svoj hotel, seveda s tem, da so računali le na hotelsko postrežbo. Marsikatera pametna ideja se jim je porodila, ko so v deževnih dneh poležavali po hotelskih sobah... Mi pa ob tem, ko bi se lahko vsako leto veselili, koliko bomo zaslužili od turizma (lepa narava, morje, planine... so še vedno naš adut), navadno boječe čakamo konec leta, ko bomo preštevali izgube. Ob preštevanju mark in dolarjev se bomo spet spraševali ali k nam res prihajajo najrevnejši gostje ali pa spet nismo znali poskrbeti, da bi naši gostje ob počitnicah odšteli še kakšen dinar več, razen plačila periziona ali bivanja v avtokampu V. Stanovnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Nedosegljive cene stanovanj V Jugoslaviji so se v zadnjih dveh letih v povprečju cene stanovanj zvišale za več kot 100 odstotkov, saj je pred dvema letoma na primer 60 kvadratnih metrov stanovanja stalo 13 do 20 milijonov dinarjev, lani pa od 20 do 43, ponekod pa še več. Ta skok se je pokazal tudi pri številu vlog za stanovanjska posojila, ki jih je bilo lani občutno manj. Medtem ko je bilo leta 1986 še 218.000 prošenj za stanovanjska posojila, jih je bilo lani le še 51.000. Rekordno število štrajkov V Jugoslaviji je bilo lani 1685 prekinitev dela, v njih pa je sodelovalo 288 tisoč delavcev. Tako se je število štrajkov lani povečalo za 98 odstotkov, večje pa je tudi povprečno število delavcev, ki so prekinili delo. Največkrat prihaja do prekinitev dela v gospodarstvu (v 92,7 odstotkih),vedno več pa jih je tudi v šolstvu, zdravstu, sociali in kulturi. Kava spet (malce) cenejša Kilogram kave bo v kratkem za tisočaka cenejši, so sklenili na sestanku republiškega odbora za kavo slovenski pražarji. Tako bo po novem kilogram kave v povprečju stal 16.150 dinarjev, do sedaj pa je bilo treba zanjo odšteti čez 17 tisočakov. Do pocenitve je prišlo zaradi spremenjenih poslovnih pogojev, zlasti nižjih obresti. > ' ' ..... u, - .^-s; V DELOVNI HALJI Rezka Bertoncelj Tudi v trgovini je dostikrat težko delo Železniki, 3. marca - Ko gledamo prodajalke v trgovinah, ne pomislimo dostikrat, da je njihovo delo tudi naporno. Koliko zaboje, paketov, steklenic in vsega drugega morajo vsak dan znova zlagati na police. Vse tisto pač, kar kupci potem po malem znosimo domov. Rezka Bertoncelj je v trgovini v Železnikih zaposlena že več kot osem let in dobro pozna lepe in tudi manj lepe strani svojega poklica. Takole je povedal ob odprtju prenovljene in povečane trgovine v Železnikih: "Sedaj, ko je trgovina večja, bo seveda tudi bolje založena, več bo izbire, pa tudi nam trgovkam bo laže delati. Prej so bile dolge vrste, sedaj pa se bodo kupci porazgubili po trgovini in tudi me bomo laže delale. Upam, da tudi toliko pritožb ne bo, saj so se prej pritoževali čez vse, ker trgovina ni bila dosti velika. Škoda je le, ker smo v trgovino zaenkrat uspeli dobiti eno samo trgovko več." Zakaj mislite, da mlada dekleta ne marajo trgovskega poklica? "Gotovo je res, da ne marajo v trgovino zaradi izmenskega dela in dela ob sobotah. Res pa je tudi, da je delo trgovk velikokrat tudi težko fizično delo, da je na to treba biti pripravljen. Kljub temu pa mi je bilo vedno všeč, vedno sem rada delala s strankami in nikoli nisem premišljevala, da bi bila kaj drugega kot trgovka," pravi Rezka Bertoncelj. y Stanovnik Foto: F. Perdan Praznovanje — Že od petka naprej se po krajih in krajevnih skupnostih na Gorenjskem, po šolah, vrtcih, v delovnih organizacijah vrstijo proslave in prireditve ob letošnjem dnevu žena. Vrstijo se proslave, srečanja, marsikje tudi razstave... Tako je na primer pripravil razstavo ročnih del krožek pri komisiji za kulturo sveta krajevne skupnosti Vodovodni stolp. V znamenju praznika se je končal kuharski tečaj v Babnem vrtu. Bila so že tu in tam srečanja s starejšimi ženami, ki so jim najmlajši pripravili prisrčen program. Drevi (danes — torek) ob 17. uri na primer vabijo na proslavo dneva žena družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Kranj Center in sicer v prostore Muzeja v Tavčarjevi ulici. Lepo srečanje pa so pripravili najmlajši in vodstvo vaškega odbora v soboto zvečer v prenovljenem vaškem domu na Rupi v krajevni skupnosti Vodovodni stolp (na sliki). — A.. 2. Nadaljevanje lanskega Radovljica — Za redno vzdrževanje 89 kilometrov lokalnih cest v radovljiški občini je lani občinska skupnost za ceste zbrala in namenila kar 99 milijonov dinarjev. To je več, kot so načrtovali v letnem planu. Na področju investicijskega vzdrževanja pa je bii največji zalogaj za občinsko skupnost gradnja mostu čez Savo v Otočah. Promet po mostu zdaj že poteka, ko bodo spomladi končana vsa vzporedna dela, pa bo ta investicija veljala prek 600 milijonov dinarjev. Čeprav je najprej kazalo, da bodo za izgradnjo tega mostu porabili vsa razpoložljiva sredstva, so vseeno obnavljali tudi druge mostove in cestne odseke. Pravzaprav so lani v občini na področju obnavljanja mostov uresničili večleten in dokaj zahteven program. Obnovljen je bil tudi most v Globokem, Savici, Brodu in še dva manjša v občini. Med pomembnejšimi deli na cestah pa so tudi asfaltiranje od Kamne gorice do Lancovega, obnova asfalta v Begunjah, udeležba pri urejanju ceste Jereka-Podjetje, na Koprivniku in na Bledu. Čeprav vsega iz lanskega programa niso naredili, so bili delegati na zadnji seji skupščine z delom na cestah in mostovih zadovoljni. Finančni jiačrt in program bodo sprejemali v občinski skupnosti za ceste na eni prihodnjih sej. Do takrat pa bodo nadaljevali z deli iz lanskega programa. To pa so med drugim semaforji na prehodih za pešce, urejanje ceste od Partizana do Petrola v Radovljici in nadaljevanje programa urejanja cest v partizansko vasico Podjetje v Bohinju. A. Zalar Za štirideset priključkov sto kandidatov Radovljica — Ko so Begunje dobile svojo telefonsko centralo, se je v radovljiški sprostilo štirideset priključkov, za katere je bilo v mestu veliko zanimanja, še posebej v ulicah, kjer so brez telefonov. V krajevni skupnosti so odločili, naj bi priključke dobili vasici Vrbnje in Gorica, ki sta od Radovljice nekoliko oddaljeni in za zdaj nimata niti enega priključka. Tudi v teh vaseh je vsaj sto krajanov, ki bi si želeli telefon, zato bo gradbeni odbor imel zelo težko delo, kako in na osnovi kakšnih meril bo razdelil pri ključke. Koliko bo stala razširitev omrežja, za zdaj še ni znano; v krajevni skupnosti pa upajo, da bodo telefoni v vaseh Vrbnje in Gorica zabrneli še letos. C. Z. Franc Košir in jeseniška godba Primskovo — V petek, 11. marca, ob 19. uri bo v Zadružnem domu na Primskovem prijeten večer, na katerem se bo predstavila jeseniška Pihalna godba. V drugem delu večera se bo glasbenikom pridružil nič manj znani glasbenik Franc Košir s trobento, pa tudi povedal bo kaj. Vstopnice po 3000 din so v pred-prodaji v trgovini Živila na Primskovem. L DOPISNIKI SPOROČAJO 1 Gasilci so zborovali Na nedavnem prvem občnem zboru gasilskega društva Pod-nart so člani ugotovili, da je bilo prvo leto po ustanovitvi društvo zelo uspešno, piše Ciril Rozman. Enajst članov je opravilo izpit za izprašanega gasilca, štirje so opravili podčastniški izpit in en član za strojnika. Z družbeno pomočjo so kupili sodobno brizgal-no, dobili pa so tudi deset delovnih oblek in UKV postajo. Z veselico in srečelovom so zbrali 100 starih milijonov dinarjev. Ob novem letu so gasilci obiskali gospodinjstva, razdeljevali koledarje in zbirali naročila za gasilske aparate. Letos bodo pregledali vse hidrante v krajevni skupnosti, ugotovili, koliko starih vodnjakov je uporabnih za gašenje, naročili so že opremo in paradne obleke, dogradili pa bodo tudi gasilske prostore. Maja ali junija pa bodo pripravili veselico s srečolovom in razvili prapor. Program TD Dovje-Mojstrana Branko Blenkuš piše, da namerava turistično društvo Dovje-Mojstrana za letošnji program porabiti 7,5 milijona dinarjev. Organizirati nameravajo Kmečki dan, nabaviti nove klopi in koše, cvetje in sadike ter urejati gredice. V načrtu pa imajo tudi informacijske table in sodelovanje pri obnovi drsališča. Skrbeli pa bodo tudi za turistični podmladek. Boljša povezava prek Vršiča Na skupnem sestanku so se predstavniki jeseniške in tolminske občine dogovorili, da bodo skušali cestarji Vršič odpreti še pred prvim majem letos. Tolminci pa se zavzemajo, da bi bila ta cesta odprta celo leto in da bi morale biti tudi planinske koče na Vršiču odprte. ureja ANDREJ ŽALAR Krajevna skupnost Trebija Konec pomislekov in mencanj, treba se je odločiti Trebija, 5. marca — »Dobro leto je tega, ko smo prevzeli naloge v vodstvu krajevne skupnosti. In čeprav smo se takoj lotili del na komunalnem področju in nas tudi letos čaka ena največjih tovrstnih akcij in sicer asfaltiranje cest proti Stari Oselici, ugotavljamo, da je čas, da razrešimo nekatere probleme, ki se že nekaj časa vlečejo po sestankih,« ugotavljata predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Gladek in predsednik skupščine krajevne skupnosti Janez Vidmar. Trebija z naselji Fužine, Kladje, Pod-goro, delom Stare Oselice in delom Ho-bovš pri Stari Oselici je ena tistih krajevnih skupnosti v škofjeloški občini s 560 prebivalci, kjer so se in se še vedno zaradi hribovitega območja srečujejo s komunalnimi problemi. Še do nedavnega so bili slabo telefonsko povezani, ceste pa so kar obvezni del njihovih vsakoletnih programov. Da ne govorimo o mostovih, ki so jih tudi že urejali. »S komunalo se ubadamo vsako leto. Teren je hribovit, domačije so raztresene in ceste do njih so nenehen problem,« ugotavlja predsednik skupščine Janez Vidmar. »Z denarjem, ki ga dobimo, ne moremo kaj dosti narediti, imamo pa, če tako rečem, le dve družbeni dejavnosti na "našem območju: skladišče Jelovice in elektrarno Soro. Zato smo v glavnem vezani na privspevke in lansko delo. Tako smo urejali pred dvema letoma na primer telefonijo, pa v prejšnjem srednjeročnem obdobju mostove, ceste...« Še najbolj, pravijo, sta v krajevni skupnosti delavna gasilsko društvo in organizacija rdečega križa. V primerjavi z nekaj leti nazaj so mladi nekako zastali, kulturno in turistično društvo pa nekako životarita. Pa ne zato, da ne bi bilo v krajevni skupnosti prostora. Morda je vse skupaj nekako povezano s problemi, s katerimi se že lep čas ubadajo in zaradi njih včasih tudi prerekajo na sestankih. Vendar pa so v vodstvu krajevne skupnosti Janez Vidmar, predsednik skupščine krajevne skupnosti zdaj trdno odločeni, da je treba narediti konec različnim pomislekom in menca-njem in se enkrat za vselej odločiti. »Poleg ceste od Trebi je proti Stari Oselici in najbrž tudi ponovne telefonske akcije nas letos čakajo tri naloge, kjer moramo najti rešitev in se odločiti. V prvi vrsti je to Dom pod Planino. Takšen kot je, je krajevni skupnosti, ki ga ima v lasti in upravljanju oziroma vzdrževanju v veliko breme. Zgrajen je bil sicer za turizem, vendar je od tega danes v njem le manjši gostinski prostor, ki smo ga dali v najem. Nekateri menijo, da je Dom, kakršen pač je, še vedno dober. Morda res, vendar se moramo odločiti, kaj in kako z njim jutri. Drugo, kar nas v krajevni skupnosti boli, sta dve opuščeni šoli in sicer na Tre-biji in v Stari Oselici. Veliko otrok se danes vozi v šolo v Gorenjo vas in Žiri in vedno bolj bi potrebovali vrtec. Razmišljamo, predlagamo, da bi vsaj staro šolo na Trebiji morda lahko ponovno odprli in jo namenili tema dvema dejavnostima. Pravega posluha za tovrstna razmišljanja za zdaj ni. Vendar se bo treba odločiti, sicer bosta stavbi zgolj in samo propadali. Tretja naloga, ki nas čaka še letos, pa je kanalizacija na Trebiji. Imamo že cevi za tristo metrov kanalizacije. Imamo tudi opozorilo sanitarnega inšpektorja, da je zadevo treba urediti. Zdaj pa nas čaka, da se dokončno sporazumemo in odločimo, kdaj in kako bomo začeli,« poudarja predsednik sveta Franc Gladek. Franc Gladek, predsednik sveta krajevne skupnosti Poleg opuščene stare sole na Trebiji in k*n*J^ zacije je predvsem tudi Dom pod Planino Trebiji problem, ki ga je treba razrešiti... Prav lahko pa se zgodi, da se bodo v krajevni skupnosti morali lotiti še ene n* loge. Ko so pred dvema letoma gradili tc lefonsko omrežje in je takrat dobilo tele fon okrog 100 novih naročnikov v krajev^1 skupnosti, so zgradili zračni vod. Začenj8 pa se akcija za polaganje zemeljskega k8 bla in morda bo predvsem tisti del, ki j vezan na centralo v Gorenji vasi mor*1 kmalu poprijeti za delo. »Že nekaj časa pa traja tudi akcija #J ureditev in asfaltiranje ceste od Trepij proti Stari Oselici. Celoten odsek je sice» dolg okrog osem kilometrov, vendar n8* meravamo letos urediti okrog 2 kilometr8 ceste od Trebije navzgor. Na srečo je &' stišče dokaj utrjeno in zato ne bo tflHg| prostovoljnega dela, ljudje pa tudi že zb'" rajo denar. Radi bi, da bi to cesto ured«' še do polletja.« Čeprav jih čaka tudi obnova še enega mostu in sicer pod Pilovcem na odcepu & ste Trebija-Podgora, dokončanje del t*8 vodovodu v Podgori in gradnja dveh P°T žarnih bazenov, ki so se ju v Stari Oseltf lotili gasilci v vodstvu krajevne skupnost1 za uresničitev tega dela programa niso z8 skrbljeni. Razumevanje, volje in podpor pa si želijo predvsem pri razrešitvi tjSH glavnih problemov in sicer pri Domu, šoa in kanalizaciji. ^ Žala1 Sedma razstava Turističnega društva Šenčur Po bali,... tokrat izba Šenčur, 5. marca — Pred 14 leti ustanovljeno Turistično društvo Šenčur vsako drugo leto ob dnevu žena pripravi zanimivo razstavo ročnih del. Za vsako doslej, ki so jo pripravili, velja pohvala, priznanje. Letošnja, ki so jo odprli v petek zvečer, pa je še posebno zanimiva, številčna in kakovostna. Zaprli jo bodo jutri (sreda) zvečer. Najprej so proslavo ob dnevu žena v Domu Kokrške čete pripravili učenci osnovne šole. To je bil prisrčen program z izvirnim recitalom, plesom, glasbo in diapozitivi. Nič manj slovesna od proslave pa je bila potem tudi otvoritev sedme razstave ročnih del članov turističnega društva Šenčur. Prek sto razstavljalcev tokrat razstavlja okrog 250 različnih izdelkov. Prevladujejo pletenine, veliko pa je tudi vezenin, kvačkanih in ročno tkanih izdelkov, makramejev in gobelinov... Za resnično bogato in mikavno razstavo pa še posebej poleg članov društva in organizatorjev zasluži pohvalo aranžer Štefan Močnik. »Razstave, ki jih društvo z 220 člani in 50 podmladkarji prireja na vsaki dve leti, seveda niso edina dejavnost, « pravi Marinka Mo-har, predsednica društva. »Delamo s podmladkom, prirejamo izlete, krožke, urejamo kraj in prostore in sodelujemo tudi na drugih razstavah in prireditvah.« Sestavni del razstave je tudi kulinarična ponudba.« »šenčurska godla in budelj že kar nekako sodita raven. Vendar pa stremimo, da z vsako razstavo ročnih del prikažemo še kaj • več. Tako snu* v uvodnem delu že predsta- Vturinka Mohar v,Ja,i crno kuhinjo, kmečko balo, žganjeku- ho, stara kmečka orodja. Letos imamo izbo, v drugem delu pa dosežke šenčurskih športnikov Gregorja Grilca, Marka Cudermana, Ksenije in Marjana Podržaja...« »Koliko dela je s takšnole razstavo,« smo vprašali predsednico razstave Kristino Tušek. »Pravzaprav začnemo razmišljati in se pripravljati na novo že po končani razstavi. V letošnjo pa smo vključili tudi dela iz zadnjega krožka. Dela ni malo, odgovornost pa je tudi velika. Neizmerno bogastvo je v teh dneh v tem prostoru v Domu Kokrške čete. Največje priznanje pa so nam pohvale, ki jih dobivamo od številnih obiskovalcev. Razstava bo odprta še danes in jutri. Svetujemo vam, da si jo ogledate. Kristina Tušek A. Žalar Petdeset let skupnega življenja Ane in Jožeta Rozmana — let bosta letos, v drugi polovici leta stara Ana in Jože Rozman-ki živita v Ulici Veljka Vlahoviča v Kranju. Poročila sta m pred 50 leti, minulo soboto dopoldne pa sta v Mestni hiši I Kranju pred predsednikom občinske skupščine Ivanom Tor' karjem, matičarko in predstavnikom občinske konference ffl cialistične zveze ter v spremstvu najožjih svojcev in vnukov potrdila zlati jubilej skupnega življenja. Jože se je rodil Lužah; bil je sin kajžarja in cestarja, dobil pa je službo kot i*1' kasant in pokoj dočakal v inkasantski službi pri Elektr0 Kranj. Ana, doma iz Tržiča, pa se je izučila za šiviljo, po P°rfPDVOR (zborovodja Marjanca Rehberger), MEŠPZ KUD VA- K:NIN KOICAT.T VISOKO /7hnrnvnHin Mnriia KosV MOPZ KUD ivivjuo i Ullic Lmorvi vuuj a mani MOPZ (zborovodja Janez Foršek). MOPZ KUD T TOMO ZU-ter OBRTNI- KA soboto pa bomo"poslušali: MOPŽ DRUŠTVA UPOKOJENCEV %a^J (zborovodja Edo Ošabnik), MEŠPZ TEKSTILINDUS $Vr^J (zborovodja Marija Kos), prvič OKTET MLADIH DPD bjw8ODA ŠENČUR (umetniški vodja Damjan Močnik), MEŠPZ htSVOBODA PRIMSKOVO (zborovodja Nada Kos), OKTET SA-feir^ANJ (umetniški vodja Jože Mohar), MEŠ PZ ISKRA KRANJ C£?"odja Damjan Močnik), OKTET VIGRED PREDOSLJE (ume-^s se že skoraj vse ponašajo s prenovljenimi dvoranami, v centru j^i Moramo zadovoljiti le z obljubami in načrti. Organizatorji tako ^tikVa'° za del° v nem°g°čih pogojih dobivamo dokaj upravičene e> ki pa bi morale zamenjati naslov. »Ti SrČno vabljeni - vstopnine ne bo. Miha Plajbes DNEVI GLASBE tol^,. Cankarjevem domu se bodo jutri, v sredo 9. marca, ob 20. uri, Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe, ki jih tokrat Jm - ljubljanska Televizija. Nto nJ* večer bo pod naslovom »Cvetje in svetloba« posvečen Me h0"1 Arsena Dediča, Rade Šerbedžija, Bore Džordževića, Svet-Svf^^arovič in Zorana Predina ter gostom Alenki Pinterič, Viti Janezu Hočevarju ter Zafirju Hadžimanovu. Udeležence bo iNorr*1 kvurU*t Silva Stingla, koncert pa bo zaključila francoska ■ fc, Jet%a Catherine Sauvage. toliko, da bi knjigo prodale. Katastrofalno stanje! Ne bom poto-čil niti same samcate solze, za katerokoli založbo, ki bo šla, kar mislim, da se bo pričelo dogajati, v bankrot. Govoriti bom začel celo o blagodatih krize. « Poznane so skrivalnice tipa »knjiga je — knjige ni«. Koliko lahko v današnjih dneh še vedno govorimo o tem ali gre le za že preživelo medfazo delovanja? » Dogaja se, da knjiga še vedno ne pride na trg, tudi kljub povpraševanju kupcev Povedal bom na lastnem primeru. Na gledaliških predstavah imam 12.000 obiskovalcev, knjiga pa mi potem izide v devetsto izvodih, saj to je kriminal! Vprašam, zakaj samo devetsto in izvem, da zato, ker trgovine ne sprejmejo več izvodov... Ce hočete danes knjigo resnično prodati se morate obrniti na nekega gospoda, ki je šef » trgovske mafije, « povezan s prodajalkami po trgovinah, mu obljubiti dvajset odstotkov provizije in knjiga bo prodana v štirinajstih dneh. Torej deluje znotraj trgovin nekakšna » mafija «. Moja knjiga, ki pa pride na trg redno, pa kaj dosti ne zanima ne prodajne službe ne trgovin. Jasno, da potem ob ostalem ne morem dobiti niti tantiem... Če še enkrat omenim teater (predstavo Španska kraljica v MGL, op. p.), velja reči, da sem od tega dobil toliko denarja, ki mi omogoča življenje eno leto, od knjige pa lahko živim pol meseca, mesec. « S tem je dotaknjena tudi problematika profesionalizma, »po-šihtarskega pisanja«. Nemalokrat se sliši, prebere, da od pisane besede pri nas ni moč živeti? » Od skrajno profesionalnega, resnega dela z literaturo, ki zahteva natančno toliko dela kakor z elektronsko fiziko se pri nas dejansko ne da živeti. Ker se ne da živeti, moraš hoditi v službo in ti potem ostane za pisanje sobota in nedelja. To pa pomeni spreminjanje literaturo v amatersko, ljubiteljsko dejavnost, kar je seveda daleč od profesionalnosti... Kakor se sliši slaboumno in v bistvu ob koncu ne želim reči, gre, v kolikor se odločiš za profesionalno pisanje, bolj za životarjenje kot življe- nje' * Vine Bešter KULTURNI KOLEDAR NOVI CILJI Pretekli teden so se v novi sestavi prvič dobili člani sveta za kulturo pri OK SZDL Kranj. Pod predsednikovanjem Jožice Puhar so svojo prvo sejo namenili pripravi letnega akcijskega programa. Za glavno nalogo so si zadali sprotno spremljanje in ustrezno reagiranje na vse pomembne akcije, ki se bodo odvijale znotraj predvsem občinskega kulturnega prostora. Ob že utečenemu delu sveta bodo v letu 1988 čas na svojih sejah namenili tudi kulturni ponudbi v času poletja, pregledali konkretno realizacijo sklepov občinske problemske konference o kulturi, spregovorili o posameznih dejavnostih, ki so za občino nepogrešljive ter poskušali prispevati svoj delež k razreševanju problematike, ki se že vrsto let plete okrog (ne)ustanovitve poklicnega gledališča. V. B. Razstava v Mestni hiši Kranj GLEDALIŠKI PLAKAT Kranj - V okviru prireditev Tedna slovenske drame je v Mestni hiši v Kranju odprta tudi razstava gledališkega plakata, delo akad. slikarja Cveta Zlateta. Zanimanje za poudarjeno barvitost slikarske predstavitve določene teme se pri Cvetu Zlatetu pojavlja že v 2. polovici 70. let, v času njegovih zgodnjih likovnih poskusov. Tako je npr. takratni slikarjev lastni portret dobesedno potopljen v barvi. Barva vsrkuje vase tudi druge sestavine slike: plastičnost teles pogosto nadomestijo intenzivno obarvane ploskve, slikarski prostor se vtaplja v reki barvnih gmot. Hotenje po poudarjeni barvitosti pripelje slikarja v široke ko-lesnice "nove podobe". Bolj ali manj sklenjene nekdanje barvne ploskve razpadajo v manjše enote, iz katerih kmalu požene obilje bioloških in drugih oblik, ki na slikovit način preprežejo slikarsko ploskev. Nemalokrat izražena težnja po izražanju v ploskvi je Cvetu Zlatetu v mnogočem koristila pri oblikovanju plakata, ko je bilo treba s slikarskimi sestavinami prekriti sorazmerno velike površine in jih skupaj z odgovarjajočimi grafičnimi elementi povezati v učinkovito celoto. Cveto Zlate se je pri tem poslužil celotnega arzenala oblik, ki si jih je nabral v dolgoletni oblikovalni praksi: figure, biološki in krajinski elementi, grafiti itd. Hotena poenostavitev teh oblik je prinesla v sliko tisto zračnost in preglednost, ki jo plakat potrebuje. Za prikaz dramatičenga vzdušja v tem ali onem dramskem tekstu se je Cveto Zlate poslužil tudi fotografije, s katero se je v začetku 80. let izkazal tako uspešnega v slovenskem prostoru. Njegov izredno ekspresiven in slikovit način fotografske obdelave figur, ki navadno polnijo temačne interiere, se je uveljavil tudi v plakatu. Ravnotežje med slikarskimi in grafičnimi sestavinami v sliki, med poudarjenim koloritom in barvno monotonijo je slikar vedno reševal na domiseln in učinkovit način. Pri tem pa se vendarle kdaj pa kdaj dobili njegovi plakati, predvsem tisti, ki so bili obogateni z izseki nekega dogajanja, prej videz slike kot izdelka, namenjenega določeni rabi. Kljub temu so opravili svojo nalogo enako dobro kot marsikateri, na klasičen oblikovalni postopek oprt plakatni izdelek. Cene Avguštin da KRANJ — V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava gledališkega plakata avtorja akad. slikarja Cveta Zlateta. V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43 je odprta razstava slik akad. slikarke Marjance Jemec-Božič. V galeriji Kavka razstavljajo zairski impresionisti Masamba, Mgita in Bomolo. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, danes, v torek, ob 19.30 v glasbeno tematskem večeru predstavljajo Bauhaus. V četrtek, 10. marca ob 19. uri bo v večeru ob diapozitivih govora o Južni Ameriki. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava gobelinov izdelanih po predlogah Dolikovcev. V Kosovi graščini, jutri, v sredo, ob 18. uri odpirajo razstavo Panorama Jesenic na razglednicah pred prvo svetovno vojno; razstavo je pripravil Tehniški muzej Železarne Jesenice. V kulturnem programu ob otvoritvi bo nastopila igralka Milena Zupančič. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je še danes in jutri odprta razstava Predstavitev obnove grajskega parka. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. Na Loškem odru gostuje danes, v torek, ob 17. in 19.30 uri Šentjakobsko gledališče z Molierovo komedijo Zdravnik po sili. Zbirke Loškega Muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. ŽIRI — V galeriji DPD Svoboda razstavlja slike Pavle Sedej. TRŽIČ — V Paviljonu NOB razstavlja akad. slikar Ferdo Mayer. Ogled Tržiškega muzeja do nadaljnjega ni mogoč zaradi nujnih vzdrževalnih del in prenove muzejskih zbirk. DOMŽALE — V Likovnem razstavišču Domžale razstavljajo domžalske likovne umetnice. V Knjižnici Domžale razstavlja vitraže oblikovalka Zlata Fon. V Zdravstvenem domu Domžale je odprta razstava risb — Partizanske bolnišnice 1944 Božidarja Jakca. VRBA - Prešernova rojstna hiša je spet odprta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 16. uro. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je razen ob sobotah odprta vsak dan od 9.30 do 13. ure. KRANJSKA GORA — Liznjekova domačija je odprta razen ob pone-delikih vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Škofja Loka, marca - Ta mesec si v gostilni Plevna v Škof j i Loki obiskovalci lahko ogledujejo slike Rada Dagarina, škofjeloškega slikarja, čigar razstavljene slike je Andrej Pavlovec takole ocenil: "Dela so naslikana v enotnem koncpetu, stilno so izenačena in v njih se zrcali prisotnost raznih dogajanj v življenju, slikarstvu, ki je danes tako polno presenečenj. Za slikarja s takšnim temperamentom, kot ga premore Rado Dagarin, je izbrani likovni izraz povsem sprejemljiva možnost za projekcijo tistega trenutka, ki mu slikar pripada... Ob novi razstavi pa Plevna postaja vedno bolj gositnsko-galerijska ustanova." V kratkem programu ob otvoritvi razstave sta na violino in kitaro zaigrala Matej Jocif in Bojan Valentinčič. V. Stanovnik Foto: F. Perdan KONCERT V GLASBENI ŠOLI Kranj - Danes, v torek, ob 19.30 bo v kranjski Glasbeni šoli na Trubarjevem trgu koncert dveh sovjetskih glasbenikov. Ivan Monigetti, violončelo, in Tatjana Baranovoj, klavir, bosta v koncertnem programu predstavila dela Weberna, Beethovena, Schu-berta, Schumanna in Šnitkeja. Premierna uprizoritev preddvorskih ljubiteljskih igralcev JAV0RŠK0VI MANEVRI Kranj — Minulo soboto so v Preddvoru ljubiteljski igralci odigrali svojo premierno uprizoritev, igro Jožeta Javorška Manevri. Dramska skupina KUD Matija Valjavec je s predstavo, ki jo je režiral Miha Krišelj, navdušila do zadnjega kotička polno dvorano kulturnega doma v Preddvoru. Manevre so si preddvorski gledališki ljubitelji sposodili pri Jožetu Javoršku, slovenskem pisatelju —romanopiscu, esejistu, liriku in dramatiku. Njegovo igro je režiser Miha Krišelj skrajšal, ohranil pa predvsem prizore, ki bi gledalce pritegnili in zabavali. Tako je nastala farsa v treh dejanjih, ki kljub temu, da govori o dogodkih iz naše zgodovine, predstavlja današnje družbene razmere. "Na satirični način prikazuje spopad med zdravo kmečko pametjo in birokracijo. Gre za igro v igri, saj se namišljeni mrtveci, ki so z manevrov prepeljani v dvorano prosvetnega doma, znajdejo v vlogah junakov znane slovenske povesti. To so ljudje popolnoma različnih značajev in poklicev, kar se še posebej kaže v njihovi igri. Na koncu imajo vendarle možnost, da zmaga zdrava pamet, kakor lahko beremo v gledališkem listu. Igrali so: Stane Nič, Marko Bohinec, Ivan Vrtač Mira Čelik, Valerija Kuster, Tanja Ažman, Alenka Ciperle, Peter Mubi, Slavko Cvek in Jure Nahtigal. Pri igri pa so še sodelovali: Brigita Per-nuš, Jana Rehberger, Žarko Polajrtar, Franci Guček —Aulin, Urška Križaj, Mitja Petrovič in Mira Vizjak. Po besedah režiserja Miha Krišlja so imeli nekako 40 vaj, torej veliko dela in priprav. Žal so imeli tudi nekaj težav z igralci, saj se je eden izmed njih sredi dela odpovedal sodelovanju. K sreči so po nekaj težavah le našli zamenjavo in kot so se lahko prepričali sinoči, predstavo uspešno pripeljali pod odrske luči. Kljub temu da igralci pravijo, da so veseli, če igrajo in da nimajo nikakršnih posebnih ambicij, srečni so že, če so njihove predstave dobro obiskane in gledalci zadovoljni, jim le želimo, da bi bila njihova včerajšnja predstava všeč tudi selektorju. Mojca Peternelj ureja LEA MENCINGER PREJI III 111 u s POSKUSIMO DRUGAČE "Poskusimo letos še kako drugače!" smo sklenili v osnovni šoli Prešernove brigade v Železnikih, ko smo razmišljali o kulturnem dnevu — 8. februarju. Slovenski kulturni praznik smo prejšnja leta praznovali na najrazličnejše načine. Obiskovali smo razstave, knjižnice, spominske sobe slovenskih umetnikov, gledališke predstave v Ljubljani ali v domačem kulturnem domu, pripravili proslave, spominske svečanosti,pova-bili medse Lutkovno gledališče, poslušali pravljice, predstavili izvirna razmišljanja učencev o kulturi, spoznavali arhitekturne znamenitosti in značilnosti domačega kraja, prisluhnili koncertu škofjeloške glasbene šole in domačega mešanega pevskega zbora, se srečali s slikarji amaterji iz Selške doline itd. nato pa kulturna doživetja po-doživljali z risbo, besedo, zvokom... Letos bi torej radi spet kako drugače. Rodila se je misel o razstavi starih predmetov, ki leže morda kje zaprašeni in pozabljeni ali pa krase domačije in stanovanja v šolskem okolišu. Bo mogoče kaj še prav iz Prešernovih časov ali celo starejše? Učence je obvestilo o nameravani razstavi močno razgibalo. V šolo so začeli prinašati ne le stare knjige, ampak tudi oblačila, denar, gospodinjske pripomočke (jedilni pribor, likalnike, mlinčke, posodo, velnice, čutare), ključe, poljsko in drugo orodje, orožje, svetilke, vabila in plakate za igre, celo citre, gramofon, fotoaparat, ročno izdelane kroparske žeblje, 170. letno mikalnico (rifl) za mikanje lanenih snopov, 150— letno panjsko končnico in prav toliko star daljnogled in osebno izkaznico vojaka iz prve svetovne vojne itd. itd. Razredniki so imeli polne roke dela. Za vsak prineseni predmet so učenci izpolnili popisni list z naslednjimi podatki: kdo je predmet prinesel, kdo je njegov lastnik in kje je doma, kako predmet po domače poimenujejo, koliko (vsaj približno) je star, kakšna je bila njegova vloga nekdaj in kakšna je danes. To zavzeto "kulturno gibanje" je kazalo, da smo s predlogom zadeli pravo. Med počitnicami so učitelji s pomočjo učencev prostovoljcev razstavili prinesene stvari v dva razreda. V enega knjige, listine, zemljevide ipd., v drugega drugačne predmete. Na kartončku ob vsakem predmetu je bilo navedeno, kaj je to, koliko je star in kateri učenec je prinesel. Nabralo se je okoli 130 knjig, (od tega dve stari nad dvesto let, 41 od sto do dvesto let) in okoli 170 drugih predmetov naše kulturne dediščine. Ker v šoli hudo primanjkuje prostora, je bila razstava lahko odprta le en dan. Ogledali so si jo vsi učenci in delavci centralne ter štirih podružničnih šol, pa tudi več sto drugih obiskovalcev. Tolikšno zanimanje prebivalstva, pa tudi nadvse pozitivni odmevi med učenci so bili v veliko zadoščenje posebno članom t.i. kulturne komisije, ki je bila pobudnica tega kulturnega dogodka. Razstava, ki jo je zelo pozitivno ovrednotila tudi etnologinja iz Loškega muzeja, je pokazala, da so učenci zainteresirani za našo kulturno dediščino. Nekateri so popisali in razložili tudi nekaj starih hišnih imen, nekaj opisanih domačij tudi narisali ter vse skupaj vključili v razstavo. Predvsem odrasli obiskovalci so obžalovali, da razstava ne more biti odprta dlje kot le eno popoldne. A že naslednji dan smo prostore nujno potrebovali: nekateri razredi imajo pouk celo v treh izmenah. Splačalo se je. Na ta lepi dan (na katerega smo se pripravljali z vso skrbjo in odgovornostjo) nas bodo spominjale fotografije vseh predmetov, v knjigi vtisov zabeležene besede obiskovalcev, etnologinjino pismo ter njena razlaga etnološke vede, dolg seznam in popisni list vseh prinesenih predmetov. Nekateri njihovi lastniki so se že ali se še bodo povezali z Loškim muzejem, saj so tam za nekatere "starine" izrazili posebno zanimanje. Martina Sedej, OŠ Prešernove brigade Železniki SOJXX Utojo JA- TOZD Vzdrževanje in energetika zaposli DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE KI TOK (lahko pripravnik) Za vse informacije nas pokličite na telefon 25-461 int. 377 ali 662! Pisne ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi pošljite v 8 dneh na naslov: SAVA KRANJ, Kadrovski sektor, Škofjeloška c. 6. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ in VZGOJNOVARSTVENE ENOTE PRI O S V OBČINI KRANJ VPIS OTROK ZA SEPTEMBER 1988 Obveščamo starše, da lahko do 30.4.1988 prijavijo predšolske otroke za naslednje oblike predšolske vzgoje in varstva v WO Kranj: 1. JASLI (od 8. do 24. meseca) 2. VARSTVENE DRUŽINE (od 8. do 24. meseca) 3. VRTEC (od 2. do 7. leta) — vzgoja in varstvo s tremi obroki hrane — vzgojni program vključno s kosilom (od 8. do 11. ure) — vzgojni program brez prehrane (od 8. do 11. ure) — vzgojni program brez prehrane od 12. do 15. ure na Planini — vzgojni program z malico od 7. do 13. ure v ČRIČKU na Beli, v vrtcih VOKLEM in TRBOJAH — popoldanski oddelek v vrtcu TUGO VIDMAR in MOJCA (od 13.30 do 19.30 ure) Prijave za vpis lahko dobite in izpolnete v enem izmed naslednjih vrtcev vsak ponedeljek od 8. do 12. ure ter ob sredah od 12. do 16. ure: — NAJDIHOJCA (pedagoška služba) za vrtce na PLANINI (vpis tudi v petek od 8. do 12. ure) — MAKSA ROZMAN TATJANA - za vrtce v STRAŽIŠČU — JANINA (za vrtce na področju VODOVODNEGA STOLPA, CENTRA in PRIMSKOVEGA) — GOLNIK (za GOLNIK) — PAVLA MEDE KATARINA (za NAKLO) — ČRIČEK (Bela), VOKLO, TRBOJE (vpis vsak dopoldan od 7. do 13. ure) Vpis otrok v oddelke vrtcev pri osnovnih šolah bo: V upravah centralnih šol: Josip Broz Tito, Predoslje, Stanko Mlakar, Šenčur, Matija Valjavec, Preddvor — V podružničnih osnovnih šolah Jezersko, Duplje, Besnica, Žabnica, Orehek, Mavčiče — V vrtcu KURIRCEK ROBI, CERKLJE (za Cerklje in Zalog) — v vrtcu JANINA (za Simon Jenko — Primskovo in Kokri-ca). Otroci, rojeni 1982 in januarja, februarja 1983 morajo po zakonu obiskovati pripravo na šolo, četudi ne obiskujejo rednega programa v VVO. Vse starše otrok, ki v začetku septembra 1988 ne bodo prejeli vabila za program male šole izven dnevnega varstva, VABIMO, da se do 20. SEPTEMBRA OGLASIJO V WO KRANJ, (Pedagoška služba), Nikole Tesla 4, ZARADI VPISA. Prijavo lahko oddate tudi pisno na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Kranj, vrtec NAJDIHOJCA, Nikole Tesla 4. Vse informacije o vpisu dobite po telefonu številka 34-769 (Tov. Jakič). Obvestila o sprejemu otroka bodo starši dobili domov do 15. junija 1988. adria airways LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja in izobraževanje objavlja prosta dela in naloge 1. ORGANIZATOR POSLOVANJA I Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: visoka izobrazba organizacijske, ekonomske ali druge smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju projektiranja, organizacije poslovanja in izdelave organizacijskih predpisov in navodil o poslovanju, pasivno znanje angleškega jezika, izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju, poskusno delo 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba, Adria Airways, Ljubljana, Kuzmičeva 7, 8 dni po objavi. Vlog brez dokazil ne bomo upoštevali. m VEZENINE BLED Kajuhova 1 64260 BLED Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o., TOZD P zamenterija Bled, Komisija za delovna razmerja objavlja11 slednja prosta dela in naloge: I. VDEVALKA ČIPKARSKIH STROJEV (obrat čipke Vintgar) — 2 delavki Pogoji: poklicna šola tekstilne smeri, IV. stopnja strokovne izobrazbe, trimesečno poskusno delo Kandidati naj prijave pošljejo v roku 8 dni od dneva na naslov: Vezenine Bled, kadrovsko splošni sektor, Bled, juhova 1. PEKO TRŽIČ Ste Marie aux Mineš 5 64290 TRŽIČ Delovna skupnost skupnih služb tovarne Peko Tržič objavi]8 v elektronsko računskem sektorju dela in naloge RAZVIJANJE IN VZDRŽEVANJE PODATKOVNIH STRUK' TUR Poklicno znanje: dipl. ing. računalništva dipl. ing. tehnične smeri dipl. organizator AOP Delovno znanje: 3 leta Funkc. znanje: aktivno znanje angleškega jezika znanje dveh programskih jezikov seminarji o računalništvu do 30 dni letno Poskusno delo traja 3 mesece. RAZVIJANJE IN VZDRŽEVANJE OPERACIJSKIH SISTEMOV Poklicno znanje: dipl. ing. računalništva dipl. ing. tehnične smeri dipl. organizator AOP Delovno znanje: 4 leta Funkc. znanje: aktivno znanje angleškega jezika znanje dveh programskih jezikov seminarji o računalništvu do 30 dni letno Poskusno delo traja 3 mesece. Nudimo ugodne možnosti za rešitev stanovanjskega vprasa nja. Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanji zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarn obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. S vezenine bled Kajuhova 1 64260 BLED Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o., DS Skup1^ službe. Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja Pr sta dela in naloge: I. PLANER - ANALITIK Pogoji: dipl. ekonomist, eno leto delovnih izkušenj, trimesc' čno poskusno delo II. SKLADIŠČNIK v skladišču gotovih izdelkov Pogoji: prodajalec, eno leto delovnih izkušenj, trimesečno P° skusno delo Kandidati naj prijave pošljejo v roku 8 dni od dneva oDJ^ na naslov: Vezenine Bled, kadrovsko splošni sektor, Bled, *s-juhova 1. Ivan Jan STRDENOVI n Za prvi podlistek smo izbrali zgodbo Ivana Jana Strdenovi, ki opisuje življenje partizanske družine iz Selške doline na začetku druge svetovne vojne. Knjiga bo izšla v založbi Partizanske knjige v Ljubljani. Objavili bomo nekaj odlomkov. Nenadna svoboda mu je odvzela vse bolečine in prhnil je navzgor kakor ptica. Sčasoma mu je sapa le pošla in zečel je razmišljati trezneje: "Kaj pomeni vsa ta igra?" Tedaj se mu je posvetilo! Policisti, ki so se prej z orožjem v rokah pogosto ozirali okoli sebe, so ga verjetno imeli za ščit! Če bi jih partizani kje napadli! Domov se je vrnil bogatejši z novimi spoznanji! 'Kaj pa, če za vsem tem vendarle tiči Viktor?' Strahoma so pričakovali, kdaj bodo Nemci planili po moških v Smrekovcu in okolici, kajti tam je padel policist. In.za vsakega padlega so streljali talce. Vendar se ni zgodilo nič takega. Čudno? Zato pa so naslednji dan zvedeli, da so v Begunjah ustrelili trideset zapornikov! Veliko presenečenje pod Blego-šem Viktor se je pokazal naslednji dan. K Strdeno-vim je prišel z nekakšnim vzrokom, češ da ga je že skrbelo, kako je z njimi. Nato se je ponudil: "V Kranj grem jutri, morda kaj potrebujete? Lahko bi vam mimogrede kaj prinesel?" uredniitvo tel. 21860 Strdenovi so se samo spogledali, kajti s tako ponudbo ni prišel še nikoli! Zahvalili so se mu, da ne potrebujejo ničesar, čeprav se je tudi Rafko odpravljal v to smer. A prav gotovo z drugačnimi nameni kot Viktor? Morda je tipal prav za tem? Kdo je vedel? Ko so izmenjali še nekaj besed o hajki, se je Viktor kmalu poslovil. Medtem pa so Nemci neprestano stikali po škofjeloškem hribovju in še enkrat prišli na Čud-nov vrh. Toda, partizanov nikjer! Kot bi izpuhteli! Partizani so se tedaj res premaknili v smer Poljanske doline. Tisti zimski dan, ko je prejšnjo noč spet padlo za ped novega snega, so tudi Strdenovi prestregli odmeve gostega streljanja! Prisluhnili so in oče je strokovnjaško ugotavljal: "To mora biti na drugi strani doline! Nekako v naši višini!" Potem so zvedeli, da je oče dobro ocenil. Tisti mrzli decembrski večer je Milan spet prav potiho potrkal na kamrino okno. Iz bataljona, ki je odšel naprej, je bil poslan nazaj v svoj dolino, da bo zbiral fante za upor, o čemer so se menili na tistem tajinstvenem sestanku! Takole je bilo! Bataljon se je prejšnji večer ustavil na samotni kmetiji pod Blegošem, kamor ga je pripeljal prav Milan, poznavalec terena. Naslednje popoldne bi krenil dalje v drugo dolino, kjer so že pripravljali množičen upor. Navsezgodaj je bataljonski mesar zaklal težkega vola, ki so ga mimogrede dobili v dolini. Ko je pred hlevom razobešal velike kose mesa in ga nekaj pripravljal za kuho, nekaj pa za nadaljnji prenos, je pritekel stražar! Komandantu Špancu je sporočil, da je z opazovalnice videl kolono Nemcev. Imel je daljnogled in v bregu pod njimi jih je naštel okoli petdeset! Kot bi trenil sta se komandant Španec in komandir Jakob odločila: "Tamle nad hišo jim bomo postavili zasedo! Zdaj je priložnost!" Nad hišo zato, da ne bi škodovali domačim. Sneg je bil svež, nedotaknjen in partizani so tiho grabili za orožjem — ter stekli za poveljniko- ma. Tudi mesar, ki je pustil razkosanega vola kar pred hlevom. Španec je nato zavil z zasnežene poti navzgor in razporedil borce po strmini malo nad potjo. Zadnji trije so z vejami brisali sledi! Potem je bilo tam spet videti, kot da ni žive duše! Ležeče partizane je skrival le majhen, z redkim grmovjem obraščen hrbet, a skrival jih je. Dasiravo je bilo v snegu mrzlo, niso čutili hladu. Grela jih je neučakana napetost. Nemci so se kmalu približali. Tišina in njihova bližina je vedno bolj napenjala živce. Komandant Španec je policijsko kolono motril skozi daljnogled in potem šepnil komandirju Jakobu: "Res jih je okoli petdeset! Hodijo pa drug za drugim in v pravilni razdalji. A nas je sedemdeset! Danes jih bomo naklestili, če se ne pripeti kaj nepredvidenega! A prvi bom ustrelil jaz! To bo znamenje za vas! Sporoči to potiho po zvezi!" Tako so bili partizani obveščeni, vedeli so, kdaj začeti! "A kaj bo, če nas Nemci odkrijejo?" je prešinja-lo slehernega. Tudi Milana! Kritje je bilo slabo, pogoji za umik še slabši, nekaj sledov na poti pa je tudi prav gotovo ostalo! Vročična napetost je rasla, kajti policijska izvidnica se je medtem že pokazala izza golega ovinka! "Kaj pa je to?" je zaskrbljeno zašepetal komandir Jakob, ki je bil najbliže poti, Milan pa blizu njega. Videl je namreč, da so prvi trije policisti sneli puške, eden tudi strojnico, se malce zausta-vili in ogledovali zasneženo pot nad hišo. "Sledovi? Odkrili so sledove!" je spet prešinjalo tiste borce, ki so bili blizu komandirja. "Bodo tudi nas?" Medtem so se izza ovinka proti njim pomikali novi in novi policisti. Toda, ne še vsi! "Zakaj komandant ne začne?" so zgubljali potrpljenje najbolj neučakani. Toda Španec je presodil, da se mora pod njimi pokazati vsa kača policistov, sicer jim zadnji luh ko pridejo za hrbet. A tudi on je videl, da je nemški izvidnici nekaj zelo sumljivo? Jih bodo odkrili ali ne? Kdo bo prvi? Nemci so računali, da partizani niso daleč! Policijska izvidnica je bila precej spredaj^ obnašala, kot da je vedno bolj pripravljen' Jj strel. Španec je že razmišljal, da bi ustavil 0 da bi se potiho splazili nazaj? Vedno številnejši policisti so snemali oro j, se obnašali, kot bi pred seboj čutili resno $1 a nost! Tudi njihov pes, ki ga je vodil peti ah s koloni, je bil vse bolj vznemirjen. t,ji' Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar je spre111 delovanje na obeh straneh! . Od nekod iz grmovja, kjer so bili P°ta jp^ zdaj že prezebli partizani, se je naenkrat vz ^ plašen zajec! Zaplaval je navzdol po globo neženem snegu. Policisti so se ozrli ^J^\e\, smer in bilo je čutiti, kot bi ugotavljali: T° je bilo, ta zajec!' . vgl Naenkrat se je policistu iztrgal tudi tisti ^ pes in se pognal v sneg! Za zajcem seved ^ zajca in psa je pritegnila pozornost obeh ^ Partizani so brez diha opazovali, kaj se bo in ugibali, če bo Španec sprožil ali ne? še P*j£jj pa je skakanje živali po snegu pritegnilo P° s Očitno so zdaj računali, da tod okoli ni ž^^jp1 drugega. To je kazalo opuščanje njihove P^j vljenosti. Večina je spet dajala orožje na r £j| in pravi del kolone se je tudi ustavil. Od * jf zanimanjem sledili zajcu in psu, ki sta se i^ la v snegu. Nekateri so se temu prizoru *u sno smejali. ^0w, To obnašanje je tudi zadnji del njihove ^ privabilo naprej in tako so se vsi zgnetli kem kosu poti. Njihova čuječnost je popus$0 policistov so bile uprte k živalim. Poleg ^jj.jj,!1 tudi radi ustavili, kajti strmina jih je utrud hov poveljnik pa jih je očitno priganjal. efj» policisti, ki so pred dnevi hajkah na Čudnov hu! Tedaj je odjeknil Špancev strel! ,; Policisti so sprva menili, da se je koni * njih sprožila puška! Temu strelu ni sledi j,^ ski odgovor, temveč se je usulo iz Par pušk in dveh zbrojevk! Nemci, tako izurje^'f vešči vojaki, so bili presenečeni! Partizani ^ nje sejali smrt, kakor še nikoli in n^JS[0veI11 renjskem dotlej! Kaj na Gorenjskem?^ S tali 1^8. marca 1988 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. STRAN »S^I&JMESGLAS -^OMAGI ZDRAVNIK JEJMO SOLATO „. Zaradi zelo pomembnega listnega zelenila (klorofila) učinkujejo listi solate poživljajoče na celice celotnega orgazma. Klorofil deluje proti krčem ožilja in znižuje krvni pri-^sk; dobrodejni učinek listnega zelenila na presnovo še ni popolnoma pojasnjen. Zanesljivo je le, da pospešuje dejavnost srčne mišice, domnevamo pa lahko, kakor pri marsikateri zdravilni rastlini, da ne le stopnjuje dejavnost srca, kjer je to £e'eti, ampak da jo tudi zmanjšuje, če je premočna. Potemta- kem viln uravnoveša dejavnost srčne mišice. Ta edinstveni zdra-1 učinek brez škodljivih posledic lahko dosežemo samo z rastlino, nikoli z neorganskim, umetnim pripravkom. , Sveža solata je tudi zelo voluminozna in znatno povečuje Količino blata. Poleg tega celične mrenice v solati nabreknejo, lato se zmehča in iztrebljanje potoka brez bolečin. Uživanje Presne solate je pri kroničnem zaprtju zelo uspešno. Seveda pa je treba solato uživati kar se da svežo, ker zelo aglo izgublja vse dragocene snovi, čeprav jo shranimo v še hladno klet. PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ MASKA ZA SUHO KOŽO Enkrat na teden naj si ženske s suho kožo pripravijo obrazno masko iz žličke olivnega olja in stepenega rumenjaka, pravi francoski zeliščar M. Messegue. To mešanico pustite stati četrt ure, potem pa si jo s kosom vate, ki ga poprej namočite v toplo mleko, nanesite na obraz. Suha koža se bo nahranila in navlažila, postala bo voljna in mehka, če boste zelenjavnim in sadnim maskam dodali še zvrhano žlico smetane. Moda ZBIRAMO RECEPTE ZA ORIGINALNE GORENJSKE JEDI "V našem kraju je bila navada, da so bili najeti delavci na kmetih ob času žetve, mlačvo postreženi za zajtrk z gorenjskimi krapi," nam piše Ivana Berlec iz Krnice pri Zg. Gorjah. "S temi pa je veliko dela, zato si je gospodinja pomagala z ajdovimi žganci s sirom." Ajdovi žganci s sirom (skuto) PRAV JE, DA VEMO GRAMOFON NA VES GLAS Mladostniki uživajo ob hrupni glasbi, odrasli pa smo glede tega veliko bolj občutljivi in temu primerno sitni. Včasih nas moti že tiha glasba, ki prihaja iz sosednjega stanovanja. Kako šele poskočimo, kadar zabuči ročk iz sobe najstnikov. Da bo volk sit in koza cela, predlagajmo svojemu glasbenemu najstniku, naj prilepi plast penaste gume na hrbtno stran zvočnika, če so ti postavljeni ob steno. Če pa ima zvočnike postavljene na tleh, bo dobro za spodnje sosede, če bo pod zvočnike postavil ploščo debele gume ali penaste plastike. Mladi bodo lahko uživali glasbo na najvišji jakosti, če jim kupimo slušalke. Vendar ne pričakujmo čudeža, s slušalkami ne moremo poslušati ure in ure. Ko kupujemo slušalke, kupimo udobne. Pod težkimi in preveč tesnimi slušalkami se ušesa preveč segrejejo. Odprti tip slušalk, pri katerih se sliši nekaj glasbe tudi zunaj njih, je bolj prijeten kot pa zaprti tip. Preden si nadenemo slušalke, moramo jakost zvoka zmanjšati, sicer se sluh lahko okvari. Zvok nastane zaradi vibracije zraka. Čim večja je vibracija, tem močnejši je zvok. Zvok, ki ga slišimo, merimo v decibelih A, skrajšano dB (A). Najnižja jakost, ki jo slišimo, je 0 dB (A), zgornja najvišja meja, ki pa je že boleča, je 140 dB (A). Tako jakost zvoka ima letalo pred vzletenjem. V diskoteki pa doseže zvok jakost tudi 110 dB (A), in če jo naši najstniki pridno obiskujejo, jim sluh lahko nekoliko oslabi. Še en primer: 1 motorno kolo grmi za 80 dB (A), dve motorni kolesi skupaj pa za 83 dB (A). Povečanje za 10 dB (A) pa občutimo kot podvojitev hrupa. Jakost zvoka se mora spremeniti vsaj za 4 dB (A), da lahko zaznamo razliko. Največji razpon tonov zaznava človek do dvajsetega leta. V tej starosti jih tudi najlažje prenaša. S starostjo se sposobnost za zaznavanje visokih tonov zmanjša. Ljubljanski sejem mode je zgovorno nakazal, kako bo letošnje poletje oblečen moderen mlad moški. Predvsem v naravnih materialih in če bo hotel res izstopati, ne bo skoparil pri pravi svili, šantungih, bombažnih materialih. Tudi barve so bolj naravne, malo rožnato obarvane včasih, včasih malce rjavkasto, zeleno, hlače enobarvne, suknjič pa v rahlem velikem karu. Tudi kravata in robček v žepku ne smeta manjkati. Vse pa bo ohlapno, brez robov, nobene utesnjenosti ne bo čutiti. Tako pravi M club. Zavri približno 2 litra vode, osoli. Ko zavre, odstavi in posuj po kropu 1 žlico bele moke, da ajdova moka preveč ne potone. Nato vsuj na kupček dobrega pol litra ajdove moke. »Vrh kupčka moke je moja mama« pripominja Ivana Berlec, »vedno s posodico, iz katere je vsula moko, vtisnila križ.« Pokrito naj vre 20 do 30 minut. Vmes kroglo v loncu obrnemo, da se dobro prekuha. Nato primerno odcedimo. Nekaj vode mora ostati, da žganci ne bodo presuhi. Zmešamo jih z železno vilico. Če so presuhi lahko prilijemo nazaj malo »odlijav-ca«, če so premokri, jih pokrijemo in postavimo na rob štedilnika, in večkrat zmešamo. Biti morajoylepo »sipčni« (drobljeni). V skledo damo plast žgancev in plast zdrobljenega in ne premo-krega sira (skute). Po vrhu zabelimo s scvrto zaseko ali maslom. Zraven postrežemo vroče mleko ali »odlijavec«. Odlijavec (voda, ki jo odlijemo od žgancev) zalijemo z vrelo vodo, da ni pre-gosta in malo zabelimo. To je potem pravi odlijavec, s katerimi žganci raje zdrknejo po grlu. TA MESEC NA VRTU 0 LJUBEZNI SO REKLI . Ljubezen je partija kart, kjer vsi goljufajo. Moški - da bi dobili, er>ske pa - da ne bi izgubile... K a Alfred Hitchcock Ljubezen je ključ, ki pri človeku vse odpira V resnični ljubezni duša ljubi telo. Hippel Francoski pregovor POSKUSIMO ŠE ME DIETNI PIŠČANEC Za 4 osebe potrebujemo 1 piščanca, okrog kilogram težkega, sol in limonin sok. Piščanca očistimo, osolimo ter zunaj in znotraj dobro premažemo z limoninim sokom. Pustimo ga vsaj 1 uro v hladilniku. Mariniranega piščanca damo v pekač brez masti in pečemo pri 200 stopinjah 30 do 40 minut. Med pečenjem ga kapljamo z limoninim sokom, ki se je nabral med mariniranjem, in polivamo s sokom od pečenja. Če nameravamo saditi bob, a tega doslej še nismo storili, ga posadimo takoj v začetku marca. Postranska dobra lastnost boba je tudi njegova varovalna vloga za krhke in občutljive rastline. Dolgo obrobno gredico na tisti strani vrta, od koder pihajo najmočnejši vetrovi, zasadimo z bobom in v zatišju te vetrovne zavese bodo lepo uspevale bučke ter kumare. In še to: bobove sorte s svetlim zrnjem so za kuhanje primernejše kot s temnim zrnjem, ki jedi obarva temneje. Kot vse stročnice, tudi grah lahko krije del svojih potreb po dušiku s posebnimi bakterijami, s katerimi živi v simbiozi. To so nitrogene bakterije, ki vežejo dušik iz zraka in omogočajo rastlinam, da ga izkoriščajo. Zaradi tega graha ne sadimo na sveže pogrnjeno zemljišče. Grah pobere iz zemlje sorazmerno malo hranilnih snovi, zato lahko za ranim grahom poleti sejemo še druge zelenjadnice, saj hitro dorastejo. Glede tal grah ni ob- čutljiv, da so le dovolj obdelana in s primerno zalogo humusa. Vse sorte graha z gladkim zrnjem lahko gojimo za svežo uporabo ali pa tudi za suho zrnje. Na vsaki vrtni gredici je prostora za 4 vrste nizkega graha, če so vrste pomaknjene 5 cm od roba grede in je med vrstami 30 cm razmika. Kjer je nevarnost, da bi nadležna perjad izbrskala in razbrskala grahove gredice, takoj po setvi zavarujmo celotno gredo. Posebno golobi imajo radi okusna grahova zrna, ko pa poženejo kalčki, jih najdejo tudi kokoši. Najboljše je kakšnih 5 do 6 cm nad zemljo napeti mrežo. Gredice pa zavarujemo tudi od strani, da bi se živali ne plazile pod mrežo. Za mrežo je uporabna kakšna stara zavesa. Zavarovanje s smrekovimi ali kakšnimi drugimi vejami je učinkovito samo takrat, če površino zemlje popolnoma prekrijemo z njimi. »ACRADA TEDNA Hodil po zemlji sem naši... v'ad - manJ ziviri stvari je v naravi. Na koncu bo ostal le človek. Človek, 14 ?r živega sveta? Torek. Prišel sem iz šole, se najdel krompirja in sedel p,salno mizo. em nal°k°- A P«'oti B je tri proti osem. A je tri krat T, B je osem T Dolgočasno. Odprem beležko. dj| *^>gled se mi ustavi na besedilu: V sredo pišemo spis z naslovom Ho-™ zemlji sem naši... Razmišljaj! zanimivo! h{j farnem vrečo, na kateri so v vsem svojem sijaju naslikane cigarete ItjiJpatt>knem volneno jopico z rožo na prsih ter skočim v superge števil-Joj^ Primem na kljuko iz medenine m zaprem vrata. Odpravim se proti Pfj.Spis. Hodil sem po zemlji. Po naši. Spis. Misli mi skačejo po glavi. do kostanja. Poberem pol pesti okroglih plodov, vržem jih v vrečo, ^fti r°ke vzamem svinčnik ter začnem pisati. Po zemlji... Ne! Prišel i^';- Zanič! Aha; našel sem... Opazim zajca, ki z velikimi skoki premerja (j0 a'jo od jase do gozda. Zazdel se mi je mogočen. Bil je kakor vladar Čne a- Ponosno se je postavil na noge, se izprsil. Hoče mi nekaj reči. Za-^° mahati z rokami. ^Pis. V sredo pišemo spis. To bo... I. Krrr. Zajec se prestraši, pogleda v smer zvoka in zbeži. Zaslišim gla- l$ie^r'šli so ljudje. S seboj so pripeljali avtomobile, ki so imeli nekakšne ^a'ke. Ogromen zajemalke. I^lj e'' so uničevati prelep travnik in podirati drevesa. Nato je skupi-tolla P'''žgala baklo, človek z majhnimi brki in z usti do ušes se je zma- vno nasmehnil in zažgal gozd. Hura! Hura..." so se vrstili vzkliki. 'odil po zemlji sem naši in pil nje prelesti... V vkopam po gozdu. Pripognem se m vržem pol pesti okroglih kostanjev ^° in., popijem še ... njeno bolest ... Igor Mrak, 8. b r. OŠ Franceta Prešerna Kranj soklič. gregor ahaćič CfovIN 2iga, grega hodnik, KAt^Mir šilar, petra bešter, W£ vlzovišek, boštjan šolar, W^ IQ0r7AvNIK, aleksandra zupanc. / j MaiV/ERšnik matej finžgar, m \K^/ZJJadiIVo//a Pust krivih ust Čeprav se je šegavi Pust poslovil že pred dvema tednoma, je spomin na njegove norčije še vedno živ. Tudi vi, šolarji, ste ga popisali in porisali. Izbrali smo prikupno risbico, ki jo je poslala Suzi Markič iz preddvorske osnovne šole Matije Va-ljavca, k njej pa prilagamo še pesmico, ki si jo je izmislil Tomaž Langerholc iz 4. b r. osnovne šole Petra Kavčiča v Škof j i Loki. Letos brez snega je pust, ves je masten okrog ust, krofe in slaščice je, nekaj novega pove. Da pomlad bo spet prišla, vmes nasula nam snega, sonce bo topleje grelo in to sivo zimo vzelo. Mama cvre nam pustne krofe, ata peče pa piškote, sinko ima dosti dela, da naredil bo medveda. Vsi se bomo mu smejali, si med sabo nagajali. Res je lep ta pustni čas, ki spet prišel je med nas. IZ ŠOLSKIH GLASIL Pepe Neroda izpod Krvavca Prvo številko svojega glasila v tem šolskem letu Odmevi izpod Krvavca so pred kratkim dobili tudi učenci osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah. In ker je pač treba popisati vse, kar se je v šoli in okrog nje zanimivega dogajalo od konca lanskega šolskega leta, lahko prebiramo dogodivščine iz poletnih počitnic, šole v naravi pa seveda tudi bolj "zimske" teme, kot o nedavnem slovenskem kulturnem prazniku in srečanju z Nežo Maurer. Zanimive so tudi strani razvedrila pa hudomušne bodice Pepeta Nerode, ki je zamenjal Voh-ljača. Med drugim se je ponorčeval tudi iz hrabrih cerkljanskih fantov. Takole piše. Velike spremembe so v vsakdanje življenje prinesle plesne vaje in plesi, na katerih velja največja pozornost in pohvala fantom, ki so, zgleda, ples zamenjali s kinom. Plačali so vstopnino, potem pa ves popoldan trdo sedeli in napeto opazovali. Punce pa so nestrpno čakale in se jezile nanje. Fantje, ne pustite jih dolgo čakati, ker si bodo poiskale koga bolj "sigurnega", za vzor pa imejte nekatere, ki se ne dajo tako prositi in so pomembna tema v pogovorih plesalk. Ni Jgjesto knjižnih nagrad - izlet z Alpinino karavano konec n)iin n ■ ~->MI Kil jI. M I II IIH£iau - " ' "f"------------- s«ega leta. Kam? K žirovskim čevljarjem, seveda, letos- ftl - »sponzorjem« naše rubrike. Vsak teden novo ime, en *,n sedež več. Ples Prejšnji petek, po proslavi, ko smo pusta praznovali, klovn predme se postavi in mi reče: »Prosil bi za ples.« Mene oblije rdečica, veste, jaz sem taka ptica, da to hitro se zgodi. Vsa škrlatna mu odvrnem: »Dobro, klovn ti neznani.« Že na plesišču se vrtim, kot da pameti prav nič ni v moji nori glavi. Lidija Peterman, 7. b r. OŠ bratov Žvan Gorje Dan žena Zdaj bo kmalu dan žena, praznik bo imela moja mamica. Jaz ji želim iz vsega srca, da srečna bi vedno bila. Ko bom jaz odrasla deklica, bom postala tudi mamica. V službo bom hodila in svoje otroke srčno ljubila. Nina Peruzzi, OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Pri zobozdravnici Med počitnicami sem bil v zobni ambulanti. Zobozdravnica me je prijazno sprejela. Sedel sem na poseben stol. Na zadnji zobek mi je naredila zvezdico. Prav nič me ni bolelo. V mesecu marcu bom zobozdravnico zopet obiskal. Blaže Podnar, 1. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka POKLICNA POSVETOVALNICA Odgovarja mag. Franc Belčič Drago iz Cerkelj: Zanima me kuharski poklic. Rad bi zvedel kaj več o šolanju, na primer, kakšni predmeti so, ali je šola zelo zahtevna, ker nisem prav dober učenec, ali imam, če bo zame le prezahtevna, še kakšno drugo možnost (za kuharskega pomočnika). Bi se lahko šolal v Ljubljani, čeprav sem z Gorenjske? In še vprašanje: kako je s poklicem pevca ali bobnarja? Za kuharja se boš moral šolati tri leta, pri čemer se boš srečal z mnogimi predmeti, ki jih poznaš že iz osnovne šole. Če se boš odločil za triletno šolanje, naj ti bo v tolažbo prenovljeni predmetnik, po katerem boš imel tri predmete na lažji zahtevnosti ravni, in sicer slovenski jezik s knjiženostjo, tuji jezik in matematiko. Kljub temu ti priporočam, da se že v osnovni šoli naučiš kar največ, kajti to bo najboljša popotnica za uspešno nadaljevanje. Med strokovnimi predmeti bo največ časa posvečenega kuharstvu (v treh letih skupaj 770 ur), zatem prehrani in poznavanju blaga (210 ur), gostinskemu poslovanju (175 ur), osnovam kuharstva in strežbe (140 ur). Za srednje šole nimamo šolskih okolišev, torej se boš lahko vpisal v Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Ljubljani, ki je na Poljanski cesti. Domnevam, da tudi prihodnje leto z vpisom ne bo težav, če boš uspešno končal 8. razred in ti bo zdravnik potrdil, da si primeren za delo v tej stroki. Za kuharskega pomočnika rednega izobraževnaja ni, možno je le usposabljanje že zaposlenih. In drugi del vprašanja? Menda so te očarali in navdušili vzorniki glasbene scene? Zaenkrat le to, da pri glasbi ne moreš kar takoj potrkati na srednješolska vrata (takšna šola je v Ljubljani), ampak je potrebno poprejšnje večletno izobraže-vaje na glasbenih šolah - in seveda posebna glasbena nadarjenost. Ker tega v vprašanju nisi razkril — in ker bi me podrobno pojasnjevanje odneslo predaleč - je najbolje, da prideš osebno na skupnost za zaposlovanje. //jJ^iiiiiS 30 Dušan Mravlje je včeraj odšel na tekmo supermaratoncev v Avstralijo Tisoč kilometrov: do zmage ali poraza Kranj, 4. marca — Kranjski supermaratonec Dušan Mravlje bo na tem težkem avstralskem teku med Sidnevem in Melbournom tekel že tretjič: predlanskim je zmagal, lani pa je zaradi zagnojenega palca odstopil. Ko to prebirate, je Dušan že blizu Sidneva, kjer bo start 1060 kilometrov dolgega, najdaljšega supermaratona na svetu, s ciljem v Melbournu. Z njim je potovala žena Zdravka kot eden od članov obveznega spremstva na tako naporni tekmi in še dva Kranjčana, ki bosta Dušana spremljala na tekmi in dirko izkoristila tudi za izlet v Avstrijo. Vsak tekmovalec mora imeti šest ali sedem članov spremstva v dveh avtomobilih. To ima Dušan že urejeno. Za spremstvo je namreč tekma prav tako naporna, saj mora večina moštva stalno bedeti in to je na trenutke težje kot za tekača, ki si lahko privošči tudi nekaj ur spanja. Enkrat si zmagal, enkrat odstopil. Kako bo letos? "Ko sem zmagal, je bila proga dolga 1006 kilometrov in tekel sem 6 dni in 12 ur. Letos odhajam na tekmo dobro razpoložen. Celo zimo sem lahko normalno treniral, kot poleti. Proti koncu sem na teden pretekel od 160 do 220 kilometrov. Mislim, da tekmo lahko rutinsko odtečem, saj sem že med izkušenejšimi tekači. Želim čim manj slabih dni. Dva slaba dneva že preneseš in jih nadoknadiš, več pa je že problem." Kaj je sedaj v Avstraliji? Poletje? "Sedaj je poletje, s tempera- Dušan Mravlje z ženo Zdravko in hčerkama. Foto: F. Perdan turo tudi 30, 35 stopinj Celzija. Kar precej vroče za tek." Na kakšno uvrstitev meriš? Je mogoča zmaga? "Glavni favorit je Grk Kou-ros. Že dvakrat je zmagal. To je super tekač, stroj. Nihče mu ni kos, teče brez počitka. Moja realna uvrstitev je od drugega do petega mesta." Kako si finančno pokril potovanje v Avstralijo? "Bistveno boljše je kot pretekla leta. Organizator plača karte in del stroškov bivanja, pomagala pa sta mi tudi dva glavna sponzorja Donit iz Medvod in Gorenje." Kaj neseš s seboj? "Posebne copate z odreza- nim prvim delom, da se ne bi ponovila lanska nevšečnost, pa kup stvari: nad 10 majic s kratkimi in dolgimi rokavi, anorake, najmanj 20 parov nogavic in podobno. Biti moraš pripravljen na vse." Kaj pa hrana in tvoje nepogrešljivo pivo? "Prve dneve bolj malo jem, saj je še stara zaloga in bolj prija tekočina, sadje, potem pa je treba redneje jesti. Jem, kar mi tisti hip prija, česar si zaželim. Ko jem, popijem tudi kozarec vina, pivo pa predstavlja od 10 do 15 odstotkov tekočine, ki je med tekom popijem." J. Košnjek Slika: F. Perdan Družboslovno-jezikovni program po ovinkih do enotne splošne srednje šole V loški »gimnaziji« od jeseni en latinski razred Škofja Loka, 7. marca — S šolskim letom 1986/87 sta doživela prenovo naravoslovno-matematični in družboslovno-jezikovni srednješolski program, ki sta tako postala drug drugemu bližja, bližja tudi nekdanji gimnaziji. Zdaj gredo spremembe še dlje. S tem, ko družboslovno jezikovni program odpravlja proizvodno delo v prvem letniku, ukinja osnove tehnike in proizvodnje, na račun okrepljenih naravoslovnih in matematičnih predmetov pa zmanjšuje obseg kulturnih, naravoslovnih, družboslovnih dejavnosti, postaja že skorajda dvojček naravoslovno-matematičnemu programu. Ob tem pa se človek vpraša; ali je res najbolj pametno, da tako po kapljicah oziroma po ovinkih prihajamo do enotne splošne srednje šole (gimnazije). Ali ne bi bilo varčneje, učinkoviteje, predvsem pa za učitelje in učence manj boleče, če bi napravili temeljit rez in nehali eksperimentirati? Vendar pa to ni edina sprememba, ki se s septembrom uve ljavlja v družboslovno-jezikovnem programu. Ta program se namreč staplja s splošno kulturnim in dobiva naziv družboslovni in kulturni program z dvema smerema: družboslovno in kulturno ter klasično - humanisti-čno. ^ Del kulturne smeri bodo imeli samo v Ljubljani in Mariboru, medtem ko bo škofjeloška šola od tretjega letnika naprej imela družboslovne in jezikovne izbirne predmete, podobno, kot jih ima zdaj. Na novo pa pridobiva (v sklopu petih oddelkov prvega letnika) en oddelek klasično -humanistične smeri. Njena glavna značilnost je latinščina, ki se začenja že v prvem letniku, vsa štiri leta po tri ure na teden. Latinščina je tretji tuj jezik, zaradi česar bo urnik nekoliko razbremenjen naravoslovno — matematičnih predmetov. Grščine, o kateri so ob oblikovanju te smeri tudi govorili, ne bo. Klasično - humanistična smer je namenjena predvsem učencem, ki imajo res radi jezike. Medicinska fakulteta, na primer, je že lani izjavila, da je zainteresirana za absolvente prenovljenega družboslovno-jezikovnega programa, ki ima od prvotnega več jezikov, kemije, biologije, fizike. Učencem po zagotovilih fakultete ne bo treba opravljati diferencialnih izpitov iz biologije, kemije in fizike, ampak samo še sprejemne izpite. Nova klasično humanistična smer z latinščino je gotovo tudi izvrstna podlaga za študij prava, zgodovine, jezikoslovja, arheolo- gije, vseh družboslovnih področij. V škofjeloški šoli učiteljico za latinščino imajo. Trenutno poučuje latinščino 36 učencev v treh fakultativnih skupinah, medtem ko bo po štirih letih rednega pouka tega jezika lahko polno zaposlena. Več težav bo predvidoma z napolnitvijo celega oddelka klasično - humanistične smeri. Kdo bo učence in predvsem njihove starše prepričal, da je ta smer potrebna in pomembna, potem ko so nas celih trideset let (tedaj smo v Sloveniji ukinili klasično gimnazijo) učili ravno nasprotno in je ideološko - dogmatične spone pretrgal šele lanski plenum centralnega komiteja slovenskih komunistov? H. Jelovčan VOZNIK«! Alpetourov Zastava-Rena-ult-IMV servis na Bledu je s 1 marcem spet začel servisirati vozila Zastava v garancijskem roku. Nudimo vam servisiranje vseh vozil Zastava izven garancijskih rokov ter servisiranje vozil Renault-IMV v garancijskem in izven garancijskega roka Za vsa vozila pa optično nastavitev prednje in zadnje preme, uravnoteženje koles na vozilu, parno pranje motorjev, zunanje pranje vozil in zaščito z vročim voskom ter notranje čiščenje vozil. Pri servisiranju izkoristite 25 odstotni popust pri pranju vozil Se priporočamo Skrben izbor, kakovost in množičnost — To so značilnosti, ki odlikujejo vsako drugo leto prizadevne turistične delavce v Šenčurju, ko ob dnevu žena pripravijo razstavo. ljetos so kot uvodni motiv predstavili izbo. Loški kovinarji znajo vihteti tudi peresa Prileg se prilega kritično razmišljajoči mladini Škofja Loka, 7. marca — Medtem ko se osnovne šole že vrsto let kosajo, katera bo prinesla bolj P6^ zanimiv, izviren, lepo oblikovan časopis, so srednješolska glasila, zlasti še v šolah »za proizvodnjo«' redka. Pred dnevi so z njim presenetili učenci škofjeloške srednje kovinarske in cestno-prometne ki so odkrito, pošteno in kritično spregovorili o sebi, šoli, družbi tega časa. šol« Za časopis, prvi v tej šoli, gotovo zasluži največ točk predsednik mladinske organizacije, zase pa tudi literat, Blaž Jezer-šek iz četrtega letnika strojništva. Seveda so pomagali tudi drugi člani uredniškega odbora pa mentorica pedagoginja Alenka Potočnik - Lauko in vsi, ki so bodisi pisali ali risali vanj. "Prileg je začel nastajati že v prejšnjem šolskem letu," je dejal Blaž Jezeršek. "Želeli smo, da bi se mladinska organizacija dokazala tudi s konkretnimi izdelki; eden takih je prav Prileg. Ime smo vzeli iz strojniškega izrazoslovja. Zdelo se nam je zanimivo, ker zbuja tudi razne asociacije, omogoča izpeljanke, na primer, prileganje, prilegati, priležnež, ki vsaka zase marsikaj povedo." V glasilu niso samo literarna premišljanja srednješolcev. Večina prostora je namenjena njihovemu kritičnemu pogledu na šolo, izobraževanje, učitelje, tudi nase, na dogajanja v širši družbi, na primer ekologijo in služenje vojaškega roka. Zanimiva je tudi anketa, kaj učenci najraje berejo ter primerjava, kaj najraje berejo učitelji; zanimiva predvsem zato, ker se nekateri učitelji sploh niso hoteli odzvati na vprašanje. "Pisali so učenci vseh stopenj, od skrajšanega programa do tehniškega. Gledali smo, da bi zajeli čim več njihovih mnenj, stališč," je nadaljeval Blaž Jezeršek. "Časopis smo popestirli z grafiti, ki smo jih pobirali po šolskih klopeh, s šalami in z ris- Sošolec je prinesel razredniku opravičilo od zdravnik** Učitelj se je začel z opravičilom zabavati. Sošolec mu ga je 1** ročil, on pa ga je spustil na tla. Učenec ga je pobral in mu & ponovno podal. Učitelj ga je zopet spustil. Ta prizor se je p*" novil še nekajkrat. Učiteljevo ravnanje se mi ni zdelo pravil* no. Učitelj opravičila ni upošteval, ker na njem ni bilo napis** ne vrste bolezni. Ali mora učitelj res vse vedeti? Morda pa I* bolezen takšna, da o njej ne želimo govoriti vsakomur? Boru* Najbolj veselo je to, da so v jedilnici postavili pult, ki * spominja na šank v domači gostilni, zato sem zmeraj dob** volje. Najbolj slabe volje pa sem bil, ko sem videl tovariši^0 za glasbeno vzgojo, kako veselo pleše ročk, v šoli pa deli n*" zadostne ocene. . Mehani* V vseh letih šolanja sem imel najraje tiste ure, ki so bU* proste, da sem lahko šel v Namo na pivo. Pouk se mi že 0» nekdaj zdi dolgočasen in nezanimiv, ker sem si izbral P°^*j! o katerem pa sem v šoli zvedel premalo. Vem, da bom zart|\ tega kot delavec imel pri uveljavljanju precej težav. Če «• kdo iskal vzroke za moj slab učni uspeh, mu ji povem sam: o> se v tej šoli ne učim tistega, kar sem pričakoval. Zaradi ra*0' čaranja se tudi učiti ne morem. Jan«* Biti v službi domovine ne pomeni nositi santoorožje,vaj* ska lahko predstavlja veliko drugih del. V vojski bi rad op** vljal takšna dela, kjer ne bi imel opravka z orožjem. bi bilo, če bi vojska upoštevala predlog s^j s in bi po vzoru zahodnih držav uvedla tu* Zelo dobro venske mladine in bi po ~* v..~—— možnost civilnega služenja vojaškega roka. Ta način sluŽeflr bi trajal tri leta. Vojska zaradi tega gotovo ne bi propadla, <** liko zadovoljnejši pa bi bili tisti posamezniki, ki zaradi ose« nih težav ne morejo služiti vojaškega roka. Upam in želinv •* bom vojsko služil vsaj v Sloveniji. bami. Natiskali oziroma kopirali smo ga kar v šoli. Mecena niti nismo iskali, saj smo menili, da bo Prileg toliko zanimiv, da ga bodo učenci pokupili. Res so ga, po petsto dinarjev." Blaž Jezeršek je razkril, da nameravajo do izteka šolskega leta pripraviti novo izdajo; veliko razmišljajo o tem, da bi kot nadaljevanje pisanega posneli video kaseto o živlF v šoli. Studio imajo, tako d* zamisel lahko uresničili. Na-' nja stopnja bo glasilo -pre< va. Kajpak Blaža tedaj ne b° v šoli, a upajmo, da bod" spodbudi mentorice delo 1,8 ljevali mlajši. H. JeloV*1 Blejske vile — nekdaj blišč, danes beda Nemoč občine in turističnega gospodarstva? Bled, 4. marca - Na Bledu so vse misli usmerjene v svetovno veslaško prvenstvo, v gradnjo trgovskega središča, v ustavni spor o blejski cestni obvoznici, v zazidalni načrt Mlino... » Črni pregled « propadajočih blejskih vil in imenitnih stavb, ki jih zasedajo pisarji vseh vrst, pa kot kaže, ni nikogar zganil, čeprav je bil objavljen v delegatskem Obzorniku in ga je obravnavala tudi občinska skupščina. Preletimo na kratko spisek! Hotel Me-žaklja propada, vila Plemelj propada, prav tako vila Sončnica, bivša Turkova vila, vile Adela, Draga, Epos, Ciklama, vila nad regatnim centrom, vila ob tunelu... V knjigarni Bled so pisarne in stanovanja, v vilah Rog, Zlatorog in Beli dvor so pisarne, v slabem stanju so tudi Riklijev objekt in še številni drugi. Za tem oknom, kot kaže,11 vljenja. U Is Propadajoči Riklijev objekt, le nekaj deset metrov proč od Blejskega jezera in tik ob sprehajalni poti. Vila Ciklama ena največjih blejskih sramot. Družbeni pravobranijjfj moupravljanja Jane/. Konc cer trudi, da bi » rešil « ^ njanin in Ciklama, prav t* pan Bernard Tonejc, ven0 uspeh za zdaj malenkost* , vila Zrenjanin je po n\n^~j$ sredovanju dobila lep " P', v' Riklijev objekt bo Komp^'0 \x tako je povedal Brank?J, predsednik blejske lur^jl poslovne skupnosti, obn^j) do začetka svetovnega ve ^ ga prvenstva (leto 108» | nezadržno približuje). K**, ostalimi stavbami, v kat* nekdaj bivali » fabrikan" I plomati in denarni m0» j Bodo postopoma pr» sit' . dobro stoječih organi/»c,J' majo nič skupnega s turljj, . Primer je Smelt, ki *a***M [t Zlatorog ob imenitni lok^t)| k je/.eru. V poslovni skuP,n5lW trjujejo, da iz te hiše ^ J k niso prejeli (dodatne) tU J takse od nočitev tujih \ Mar res ne bi bilo mogoč J ^ predkupno pravico VTl X$. °d vil in drugih starih °J * stavb imelo domače iU 0rf % gospodarstvo - delovne j to nacije ali zasebniki?^ ^aplfl KotoJ^/ • Osmomarčevske veselice Danes je 8. marec, dan žena. Kako vesel, sproščujoč dan za vse zaposlene matere in žene in kako naporen za ljube soproge, ki bodo odskakovali od trgovine do cvetličarne in tuhtali, kaj vse naj kupijo svoji dragi ženi za njen dan. Kakor nam je uspelo izvedeti, se po naših delovnih organizacijah držijo stare, zakoreninjene tradicije in bodo svoje delavke obdarili z darilnimi boni in nakupom v bližnji trgovini. V poštev pridejo seveda le praktična gospodinjska darila, brisače, posteljno perilo, namizni prti ln Prtički ali pa morda kaj bolj osebnega — pižama, na primer. A ponekod jih bodo »odrajtali« tako z levo roko, saj so se potrudili in 0r9anizirali velike in zabavne javne prireditve, zabeljene s komercialnimi Prodajami. Jeseniške žene in dekleta bodo presrečne, saj jim za osmi ma-r®c prihaja v goste simpatični Agropop in Tone Fornezzi-Tof s svojimi ^adljivkami in humornimi domislic*ami... Opazno je; da so na Jesenicah zamudili pusta in ga mirne duše prelo-žlli na 8. marec... Čvek • Tudi znanost ni vsemogočna . Z Bližnjega vzhoda prihajajo vesti o neverjetni seksualni ^poučenosti mladih parov. Najnovejši primer je razkrila Brofesorica na univerzi v kanghaju, ki se med drugim ukvarja tudi z, dajanjem nasvetov mladim parom. »Dva mlada intelektualca sfa me vprašala, zakaj po šti-nh letih zakona nikakor ne •noreta imeti otrok. Povsem po J'aključju pa smo ugotovili, da • Par sploh še nikoli ni imel ^ksualnih odnosov. Bila sta Prepričana, da je dovolj, če spita v isti sobi...« • Nevrotična humanost Neki ameriški pastor, vodja skupine borcev proti smrtni pzni, je ostro kritiziral pro-Sram ameriške države Texas. Odločili so se, da »humanizira- jo« prostore zaporov, kjer čakajo na izvršitev smrtne kazni. Po novih navodilih morajo biti sobe z električnim stolom pobeljene v svetlih barvah, predvidevajo pa tudi družbene prostore za sorodnike, dnevne sobe, ki morajo dajati videz lepih in domačih dnevnih sob. Pastor je o takih planih rekel jasno in glasno: to je navadna nacistična mentaliteta in nevrotična humanost... • Zdravilni strel v glavo Neki mladenič je padel v depresijo in po ves dan je pral svoje roke. Panično je vzel puško v roke in nameril v svojo glavo... Ne le, da je ostal živ, zdravniki so bili presenečeni, saj je ostal enako inteligenten kot pred samomorom. Zdaj je celo srečen, saj se je rešil nenavadne in uničujoče navade: da si po dvajsetkrat dnevno opere roke. PRIJAZEN gorenjski NASMEH jSgVEM, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP" NEVEDNO *ORA BUJADILO Oznaka, ki bo prevevala dogodek v srednji dvorani Cankarjevega doma danes zvečer. Center interesnih dejavnosti mladih iz Ljubljane bo namreč v sodelovanju s Cankarjevim domom k nam pripeljal multi-instrumentalista znanega pod imenom Vinny Golia, sicer meščana L. A. (ZDA). Clasbena kariera Vinnvja Goli-je sega v drugo polovico sedemdesetih let, ko je združil svoje glasbene namene s sodelavcema, ki se ju potem ni otresel vse do danes — z basistom Robertom Mirando in tolkalcem Alexom Clienom. Njegova prva plošča je ojačana še z legendarnim klarinetistom Johnom Carterjem. Ko je govora o ploščah, omenimo posebej sodelovanje in s tem trojni album z The Large Ensemble, ki je v bistvu sestavljen iz praktično vseh zanimivih glasbenikov združbe Nine VVinds Records. Toliko, čisto na kratko o tej zadevščini, ki je sicer deležna kar prijetne publicitete po našem časopisju. Omenimo še dogodek, ki se bo imel dogoditi konec meseca v hali Tivoli. V torek, 29. marca bodo od 20. ure naprej koncertirali Wayne Shor-ter Group. Naslovnik je seveda eden od legendarnih voditeljev poznanih VVeather Report. Ta koncert pri nas pa bo poleg CD-ja zakrivil še Feniks, sicer trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavcev iz Ljubljane. Tako Jani Kovačič in Boštjan Kenda-Botas pripravljata nove dogodivščine... V. Bešter LJUDSKI OBIČAJI • ČAROVNICE Danes seveda ni več čarovnic v starem pomenu besede in po nekdanjem verovanju, je pa le zanimivo, kako so ljudje včasih verjeli v nadnaravno moč tistih ženskih bitij, ki so jih imeli za čarovnice. Vera v čarovnice je bila nekdaj tako močna, da so se le redke stare ženske v vasi, še posebno, če so bile grde, izognile sumu, da so čarovnice. Ponekod so osumili čarovništva vsako, ki je imela ošilje-na kolena, drugje tiste, ki so imele dolg in špičast nos. Če je ženska, ki je bila osumljena za čarovnico, odšla iz hiše, je moral gospodar trikrat pljuniti za njo. Ljudje so proti urokom in proti čarovnicam dajali na vrata križe in peterokrake zvezde (morske tace). Tudi če krave niso dojile, so bile krive čarovnice, le moški niso bili nikoli krivci. V okolici Gorjuš je znan zanimiv dogodek, kako je bila kaznovana neka hudobna ženska, ki je menda naredila kravi hudo. Ko je nekemu kmetu zbolela krava in ni dala več mleka, je bil kmet prepričan, da je krava »zacoprana«. Snel je verigo, jo porinil v peč in nato po njej udrihal na vso moč. Naslednjega dne se je izvedelo, da je neka ženska, ki je prebivala v samotni koči izven vasi, na hitro zbolela. Po Gorjušah se je potem še dolgo pripovedovalo, da je čarovnica in uboga ženska si ni nikoli več mogla oprati imena... Narodnozabavne viže • Na sončni strani Alp Tako se imenuje zmagovalna skladba meseca septembra lani in tretja kaseta in plošča v izvedbi ansambla Ivana Ruparja iz Škofje Loke. "Avtor glasbe je Andrej Sušnik in ko sem posnetek nesel k tek-stopiscu Ivanu Sivcu, sva kar nekaj časa premišljevala, kakšno besedilo bi ustrezalo tej poskočni melodiji. Prišla sva na idejo in nastala je ta uspešnica. Od veliko stvari je odvisno, da nastane dober "štikelc", predvsem razpoloženje... Zelo pomembno je besedilo, katerih avtor je v glavnem Ivan Sivec, s katerim dobro sodelujejo," je povedal Ivan Rupar. j ^restavraciji škofjeloške Na->^ je zelo prijazna natakarica V ra. nam je sporočila bralka iz Sja. fj^ora Bujadilo je pred deseti-h" leti prišla v Skofjo Loko iz r, sne in se zaposlila v kuhinji ^Orpr.;.i,„_______ t>~i__i_ Jfcnjske predilnice. Takole ^"V' o svojem delu: »Marsikdo 5Q 2 našimi gosti v Nami me |l^uJe, če sem Štajerka, saj se ^ Pri naglasu res še malo po-^< da nisem domačinka. Na-^ oh se s strankami dobro razu-oj 111. to, da me imajo obiskovalci^'' pa vem zat0, ker- ^e me $*aJ dni ni, že sprašujejo, kje $3 bila, če sem bila bolna, če v?v\ bila na dopustu. Prej sem Hj .'°t delala v kuhinji v Predil-\' s°daj pa sem tri leta v re-bjurac'ji v Nami. Najprej sem jeb-^udi tukaj v kuhinji, kasnega so rabili natakarje in odlo-Bern se, da se poskusim tudi pri tem delu. Ni mi žal, saj mi je delo z ljudmi všeč, ljudje so z menoj prijazni, jaz pa se tudi po svojih močeh trudim, da bi jim čimbolje postregla.« V. Stanovnik Anekdoti • Prostor za trinajsto steklenico Nemški pisatelj, glasbenik, slikar in pravnik Ernst Theo-dor Amadeus Hoffmann, ki slovi po Fantastičnih pripovedkah, je rad pil. Nekega dne je prišel s prijateljem v gostilno in se lotil steklenic s tako vnemo, da je slednjič do kraja pijan padel pod mizo. Ko je natakar prinesel račun, se je Hofiman za trenutek zdramil in ugovarjal računu: »Kaj? Jaz da sem spil trinajst steklenic?« je vprašal. »Natančno tako, gospod« je odgovoril natakar. »Nemogoče... V moj želodec jih gre samo dvanajst,« je zelo prepričljivo odgovoril Hoffmann. »Trinajsta pa je našla prostor v glavi,« je hladno siknil natakar. Če se okus izboljša Dolgočasni avtor, ki je upal, da ga bo ameriški pisatelj VVilliam Dean Howells pohvalil, je rekel: »Ne vem, kako to, toda zdi se mi, da ne pišem več tako dobro kot včasih.« »Oh, še vedno, pišete tako, kot ste,« je odgovoril Hovvells, »samo vaš okus se izboljšuje.« Ob koncu lanskega leta je pri RTV Beograd izšla že tretja plošča Ruparjevega ansambla z naslovom Na sonči strani Alp. Prvi dve plošči Praznik v naši vasi in Naj živi vesela družba sta po prodaji že srebrni in Ivan Rupar upa, da bo vsaj tako, če ne še bolje šla v promet tretja plošča in kaseta. Sicer pa redno sodelujejo na Lojtrci domačih, kjer je Ruparjev ansambel že dve leti zapored prišel v finale: leta 1986 s skladbo Naj živi vesela družba in lani s skladbo Na sončni strani Alp. Rupar j i so se kvalitetno potrdili tudi na Ptujskih festivalih domače zabavne glasbe, kjer so že petkrat za kvaliteto prejeli najvišje priznanje festivala zlato značko Orfeja z liro. "Sedanja zasedba deluje šesto leto, zven gradimo na diatonični harmoniki, pevskem duetu in saksofonu, da melodije zvenijo bolj prijetno za ušesa. Tako se naš stil razlikuje od drugih. Poskušamo najti pravi zvok, ki se dokončno izpili in potrdi pri poslušalcih na veselicah. Lani smo mesec dni igrali za naše izseljence v Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in v Luxemburgu. Za letos se dogovarjamo, da bi igrali v Belgiji. Z avstrijsko firmo Knobel smo podpisali pogodbo za izdajo plošč na tem tržišču in že posneli enajst skladb v nemščini in skladbo v slovenščini — Na gorski kmetiji. Za veselice poleti že podpisujemo pogodbe, za letošnjo Lojtrco domačih pa smo namenili skladboMi smomuzikantje," jepovedal vodja ansambla Ivan Rupar. Drago Papler VREME - OBLAČNO IN DEŽEVNO Za dni od 8. do 15. marca nam pratika napoveduje občasno in deževno vreme. Lunine spremembe: v petek, 11. marca bo ob 11. uri 56 minut ZADNJI KRAJEC. Sonce vzide ob 5. uri in 23 minut in zaide ob 18. uri in 44 minut. Dan je dolg 13 ur in 21 minut. VREMENSKI PREGOVORI • Tisto leto, ko v marcu grmi, lakote bati se ni. • Marec grmi, lakota beži. • Če v marcu more kmet orati, bo v aprilu moral počivati. Dahnili so da: • V Kranju: Bojana Apovšič in Janez Kalan iz Kranja; Lea Beguš in Stanislav Fende iz Britofa. Pfc gorenjske vasi Peračica Piše: O. Dolenc vasica ob vznožju je bilo še, ko sem se a po ozki poti skozi Brez te^*8ozdiček in travnate griče •ž ^ 'zračiti. Dim se je sukljal fo^l^ikov, gospodinje so pri- ife'iUi"'' /aitrk<\ kuhale jutra Kl!k° Kukšen čudovit mir. 'hč^ s<> P°vzpnem na bližnji v$ovek. da bi v objektiv zajela f*vno*S' ^ nt' S()nt(> Slli na" Nšat* V 'e^0, mora'a bom po-S si še z druge strani. Pred Shir blla že na Perafki PO N^irVenkhev Joži« rtu« jo pe \{ 'Jv&žulČevi mami, ki je ta Stj?Red vojno toliko pomagala f 0ukn°m Partizanka Koširje-tH\ hr' s Posavca j«- doeembra Ma- Sj^", njej rodila sinka ? b$|j' Ze drugi dan pa so pridr r*i$k 'n 1)() vsej hiši naredili E^kn?uGabri j(' V zgornji w «' sbi porinila pod žirnni S*r. Pa stopila za omaro, S: So u.-'— '»topil n u včasih vrata v zidu. Ć»ws0s krt'ćo so tukrat '""'i'' Od «ie n !' ^Penjali po stopni j? fcto, azulčeva mama spodaj iV'ii 0med,elQ- To i«' JOkViti" hU-'1'' ko s<) sP°daJ zabil ^'i h ' J(> muma mrtva, s0 C k P°brali, da bi res ne J bujšega. Bila pa je to človeška drama, kot malo takih tisti čas po Gorenjskem. Sicer pa je vsa vas delala s partizani, v njej ni bilo Izdajalca. Vas je ime dobila po vodi Peračica je skrita vas. Čeprav govorimo o Peračici pogosto, vendar vedno gre le za viadukt Peračica na hitri gorenjski cesti. Ko se pelješ proti vasi, se ti med drevjem nekajkrat zasvetlikajo visoki stebri in most, i/, vasi se pa menda ne vidi. Viadukt in vas imata ime po vodi Peračici, ki teče spodaj. V Slatni pod Do-brčo izvira, pod Peračico naredi se lep slap, m se pri Posavcu izli je v Savo. Vas ni velika, vsega 7 hiš šteje. Če gremo po hišnih številkah, je po vrsti najprej pri Mlakarju, potem pri Bcan, pri Robleku, pri Cvenklju, pri Zar-nek ali Zadnek, pri Pernuš in pri Vo.šarjevih. Zraven Kobleka pa imajo Meghčevi novo hišo. Ta je osma Vosarjevi svobodnjaki Tokrat sem se ustavila kar pri prvi hiši v vasi. Prijazna je zgle-dala v jutranjem soncu. V hribu nad njo so čebele že letale iz panjev, na zadnji strani hiše se je v nežnem laježu poskušal lep mlad šarplaninec, na prednjih vratih pa pretegovala muca. K pravi hiši sem prišla, kajti tu, pri Zadnekovih, na številki 5, je doma najstarejši mož v vasi Jaka Langus, ki je že v 87. letu, a svežega duha in odličnega spomina, prijeten sogovornik. Leta prinesejo svoje in po dolgih letih garanja, dobrega gospodarjenja in opravljanja številnih funkcij kmečkega odbornika od občine do republike, so mu prinesla tudi bergle in spodbujevalnik srca. A o tem kdaj drugič, mož je vre- den posebne predstavitve, danes se pa drživa Peračice. Lepa, mirna vasica je Peračica, kjer stoje tudi po 400 let stare hiše, mi pripoveduje Zad-nekov ata. Ena najstarejših je zagotovo Vošarjeva, kjer se že 400 let pišejo Rozman. Svobodnjaki so bili, 48 ha zemlje so imeli skupaj, v enem kosu se je vse držalo, in kar je bilo nenavadno za tisti čas, je bil gospodar pismen. V katastrskih mapah v Radovljici je poleg samih križcev priimek in ime Rozma- Peračica je prijetna mala vasica na meji med radovljiško in tržiško občino, čisto na dnu Dobrče. Na zgornjem koncu jo od tržiške občine loči LefonJfttica ime pa je dobila po vodi Peračici, ki teče tod mimo in se na Posavcu izliva v Savo. Foto: D. Dolenc novega takratnega gospodarja Antona izpisan z visoko jezuitsko pisavo. Sodeloval je pri urejanju in nastajanju prvega katastra v teh krajih, ki jih je uvajala Marija Terezija. Moral je biti učen mož, dober gospodar, o čemer posebej priča ogromen hlev, prava gorenjska posebnost. Tudi o tem več kdaj drugič. Od Novaka do Zadneka Peračica je mejna vas radovljiške občine, s sosednjimi Le-šami meji na tržiško. Toliko, kolikor je oddaljena od Brezij, je tudi od Leš, in otroci lahko izbirajo, kam bodo hodili v šolo: ali v Leše, ali v Radovljico. Zadne-kova Ivica je dva razreda naredila v Lešah, potem pa vse do osmega v Radovljici. Na Brezje je hodil avtobus po otroke. Najbolj nerodno pa je zdaj, ko hodi v Kranj in mora na avtobus na Črnivec ali v Podvin. Daleč je, posebno še pozimi, a kaj hočeš, ljudje so se navadili in ni jim pretežko. Najbližja trgovina je na Brezjah, gasilce imajo tako v Lešah kot na Brezjah, cerke«' in pokopališče ter verouk v Lešah. Tudi njihova fara so Leše, kajti Brezje niso fara in bi imeli najbližjo cerkev šele v Mošnjah. Kot sva poštela z Zadnekovim atom, šteje trenutno vas 27 prebivalcev. Prav toliko jih je imela leta 1900, največ pa leta 1948, ko jih je bilo 43. Malo se je gradilo v vasi. V 150 letih se je povečala samo za 3 hiše, od tega je ena hi- Zadnekov ata Jaka Langus ve veliko zanimivega povedati o svoji vasi. Tako prijetno je pri njem, da se še ne 5-letni Lan-gusov Gregor skoraj vsak dan sam od doma na Brezjah poda po samotnih poteh do pradeda na Peračici. ša zrasla šele lansko leto. Ko so leta 1857 zgradili hišo Languso-vi, se je reklo pri Novaku, ker je bila nova hiša in ker se več kot sto let v vasi ni nič zgradilo, so Novakovi hiši dali ime pri Zadnek, ker so jo zgradili zadnji. Tudi tako so se menjala hišna imena. ureja DARINK/A SEDI GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 8. marca V članski ženski košarkarski vrsti Sava Commerce tudi Andreja Rakovec Veliko odrekanja je potrebnega Kranj, 2. marca — Ženska košarkarska vrsta Sava Commerce že četrto sezono nastopa v drugi zvezni ligi. Svoj največji uspeh je ta ekipa članic dosegla v sezoni 1986-87, ko je bila na koncu prvenstva tretja. V letošnji sezoni se bori za čimboljšo uvrstitev. Obeta se, da bodo v sezoni 1988-89 nastopale v prvi B ligi. Med tistimi, ki že vrsto let igra v tem moštvu je tudi enaindvajsetletna študentka drugega letnika akademije za likovno umetnost Andreja Rakovec. Pomembna zmaga Savčank — V nadaljevanju druge zvezne ženske košarkarske lige je Sava Commerce doma gostila neugodnega nasprotnika iz Zagreba. Bile so boljše in zmagale z desetimi točkami razlike. Sama igra je bila kvalitetna in Sava Commerce je zasluženo zmagala. V drugem delu igre so bile toliko boljše, da so vodile že s sedemnajstimi točkami razlike. Izid — Sava Commerce : Novi Zagreb 64 : 54 (33:30). Igrale so: Šošrarič 12, Merlak, Oblak 4 (2:2), Tabar, A. Rakovec, Gartner 8, Habjan 12, Baligač 19 (6:3), S. Rakovec, Ljucovič, Cufer 9 (2:1). D. H. — Foto: G. Sinik V športu ni nič podarjenega. Žensko člansko ekipo Sava Commerce iz Kranja tvorijo mlada dekleta, ki že četrto sezono igrajo vodilno vlogo v drugi ženski zvezni ligi. Še posebno v letošnji sezoni se obeta nov preporod ženske košarke v sezoni 1988-89. Ukinili naj bi drugo zvezno ligo in iz nje naredili enotno prvo B ligo. Po starosti igralk je kranjska ekipa mlada. Čez teden pod vodstvom trenerja Braneta Lojka prizadevno trenirajo, ob sobotah pa imajo prvenstvene tekme. Med igralkami je tudi enaindvajsetletna študentka drugega letnika akademije za likovno umetnost Andreja Rakovec. »Svojo košarkarsko pot sem po nasvetu prijateljic začela v šestem razredu OŠ Simona Jenka. Takrat je na tej šoli pionirsko košarko vodil Božo Rott. Ko sem bila v osmem razredu, me je košarkarska pot zanesla v košarkarski klub Sava. Le-tu se je takrat gojila ženska košarka. V šoli je bil takrat trener Iztok Klavora. Ko sem prišla v Savo, sedanji košarkarski klub Sava Commerce, je tu treniral Andrej Ur-lep. Doživela sem nekaj poškodb in za nekaj časa sem prekinila s treningi in igranjem. V mladinski ekipi sem nato svojo košarkarsko pot nadaljevala pod vodstvom Marka Petriča. Po odhodu Andreja Urlepa je člansko ekipo prevzel Iztok Klavora in nato za Klavorom zdajšnji trener Brane Lojk. Kot vsa dekleta tudi sama treniram ves teden. Ob sobotah in nedeljah pa so tekme. Da si lahko dober košarkar je potrebna temeljita vadba, dobra konidicija in seveda tudi veliko odrekanj, da si pridobiš tehnično znanje košarkarske igre. V tem članskem moštvu smo svoj največji uspeh dosegle v sezoni 1986-87, ko smo bile tretje. Ta uspeh nam je dal novega poleta za še večje dosežke v tej sezoni. Ne gre nam najbolje od rok, a še vedno upamo, da bomo med tistimi ekipami, ki se bodo v prihodnji sezoni borile za čimboljšo uvrstitev v prvi B ligi. Sem krilna igralka. Čeprav sem študentka še ne razmišljam, da bi košarki dala slovo. Za to razmišljanje je še veliko časa.« Občni zbor Planinskega društva Tržič Starejši podpirajo tri vogale Tržič, 26. februarja — Nad 1000 članov ima Planinsko društvo Tržič, od tega je nad 600 starejših in kar precej mlajših, pa glavnina društvenega dela sloni na 15, dvajsetih članih. Imamo odlično postajo Gorske reševalne službe in kakovosten alpinistični odsek, vendar so tako reševalci kot alpinisti premalo zaznavni v društvenem delu. Za naprej se mora to zboljšati, saj je volja na obeh straneh. Treba bo ojačati mladinsko planinsko delo, saj so v Tržiču še mladi, navdušeni mentorji. Štiri postojanke ima društvo, vse štiri so tudi med zimo v sobotah in nedeljah ter med prazniki odprte, njihovo poslovanje je dobro, kar je zasluga oskrbniških parov, so dejali med drugim na občnem zboru Planinskega društva Tržič. Na zboru so potrdili dosedanje vodstvo s predsednikom Stankom Stritihom na čelu. Na slabše obiskanem občnem zboru so pozvali, da morajo planinci družno preprečevati vandalizem, ki se pojavlja tudi v gorah, starejši pa rabijo za svojo aktivnost številčnejšo pomoč mlajših. Premalo se upošteva tudi popust, ki ga imajo člani tržiškega sindikata v planinskih po stojankah. Žal se tudi zmanjšuje zanimanje za hojo in temu gre pripisati tudi manjše zanimanje za planinske izlete. Tržičani vabijo na izlete Planinsko društvo je na občnem zboru sprejelo program letošnjih planinskih izletov. 13. marca bo pohod na Snežnik, 27. marca pohod na Porezen, 1. maja bo prvomajski pohod, 8. maja bo pohod na Blegoš, 19. junija pohod na Kališče, junija še izlet na Koroško, prav tako pa še avgusta ali septembra, 27. in 28. avgusta je načrtovan izlet v Kamniške Alpe, 11. septembra izlet ob dnevu planincev, prav tako pa sta septembra načrtovana še dva izleta v neznano. Letos praznuje Planinsko društvo Tržič 80. letnico delovanja. Praznovanje bo potekalo skozi vse leto, glavne prireditve pa bodo planinske razstave in planinski večeri v Kurnikovi hiši, planinski shod na Dobrči, kjer je bila pred 10 leti zgrajena nova koča, avgusta, ob občinskem prazniku pa naj bi bila pod Storžičem osrednja proslavitev jubileja z okritjem obeležja dvema ponesrečenima planincema, na tržiškem pokopališču pa naj bi bilo do takrat obnovljeno tudi skupno obeležje vsem žrtvam gora. Na občnem zboru so podelili bronaste častne znake Planinske zveze Slovenije članom kvinteta Bratje Zupan in mladinski mentorici Maji Ahačič. ureja JOŽE KOŠNJEft J. Košnje k Smučarsko prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja Kranj tudi tokrat zmagal Pokljuka, 5. marca — »Želim vam, dragi tekmovalci, da ohranite zdrav tekmovalni duh in se še naprej medsebojno spoštujete, krepite tovarištvo v svojih kolektivih in ste ponosni na rezultate, dosežene na tem prvenstvu? je ob zaključku zaželel tekmovalcem komandant Ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Sve-tozar Višnjič. Nad 120 vojakov smučarjev in njihovih starešin je sodelovalo na tridnevnem 13. smučarskem prvenstvu Ljubljanskega armadnega območja. Prva dva tekmovalna dneva sta minila v prekrasnem vremenu, v soboto, zadnji dan tekmovanja s slovesnim zaključkom, pa je bila Po- vedno več dobrih smučarjev. Smučarsko znanje krepi tudi borbeno pripravljenost. Kot je bilo pričakovati, se smučarji iz kranjske ekipe ne bodo dali. Že doslej so zmagovali in tudi tokrat so bili zmagovalci. Njihova premoč je bila najbolj očitna v biatlonu, teku in Zmagovalna ekipa Kranj Ferijal Drndič, vodja kranjske ekipe v štafetnem teku kljuka zavita v pravi snežni metež. Prvenstvo, vzorno organizirano, je odprl in zaključil komandant ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Svetozar Višnjič. Prvenstvo je pokazalo, da se skrb, ki jo gojijo v armadi za učenje smučarskih veščin, obrestuje, saj je med vojaki in starešinami Jani Strajnar, zmagovalec veleslaloma štafetah, slaba točka pa je bil veleslalom. Obljubili so, da se bodo tudi tu popravili in da bodo smučarske lovorike še naprej ostajale v Kranju. Kranjsko ekipo je tudi letos dobro vodil starešina Marko Petrič. Vojaki so tekmovali v biatlonu, patrolnem teku, štafeti in veleslalomu. Ekipno je zmagal Kranj pred Mariborom, Postojno, Ljubljano, Vrhniko, Slovensko Bistrico, Graničar jem in Novim mestom. V biatlonu je ekipno zmagal Kranj pred Mariborom in Postojno, med posamezniki pa so bili najboljši člani kranjske ekipe Miroslav Mutkovič, Primož Zidar in Boris Premužič. V patruljnem teku je zmagal Kranj pred Ljubljano in Vrhniko. Za Kranj so tekli Ferijal Drndič, Andrej Breznik, Jure Špacal, Ni-kica Briški in Branko Vukman. V štafeti 4x5 kilometrov je zmagal Kranj pred Mariborom in Postojno. Za Kranj so tekli Jure Gantar, Samo Frankovič, Miroslav Bukovič in Primož Zidar. Najboljši v veleslalomu so bili Jani Strajnar (Graničar), Matija Bič (Maribor) in Matjaž Pen (Novo mesto), tekmovali pa so tudi starešine. V prvi skupini je zmagal Josip Volf z Brnika, v drugi Mileta Jakovljevič iz Škofje Loke, v tretji pa Franc Tomin-šek iz Ljubljane. Mileta Jakovljevič, zmago^4* veleslaloma med starešinam1 J. Košnje Slike: F. Pero VEČ KOT Č A S O*? ,J Jubilejni deseti mednarodni smučarski maraton Yassa Naši tekači tudi Za državno Rudi Hiti novi trener hokejistov Jesenic prvenstvo v maratonu Bled, 2. marca — Že dolgo niso bile tako obiskane tiskovne konference kot četrtkova v hotelu Jelovica na Bledu. Tu so predstavili že jubilejni deseti smučarski maraton Yassa, ki bo 20. marca na Pokljuki. Organizator je SK Snežinka iz Ljubljane. Glavni pokrovitelj je DO Yassa, pokrovitelj same prireditve na Pokljuki pa begunjski Elan. Letošnji jubilejni deseti smučarski maraton Yassa, ki bo 20. marca na Pokljuki, je četrti in zadnji tek v letošnji sezoni v okviru Alpe-Adria Loppet. Organzator te prireditve je SK Snežinka iz Ljubljane, ki bo hkrati s to organizacijo Yassa maratona tudi organizator odprtega prvenstva Jugoslavije v smučarskem maratonu. Zaradi skope zime so mnogi že ustaljeni smučarski teki v Sloveniji odpadli, zato letos Yassa maraton ni le zaključek zimske sezone za smučarske tekače, temveč bo za marsikaterega udeleženca ena redkih priložnosti za številčnejša srečanja ljubiteljev smučarskega teka. Organizatorji Alpe Adria Loppet tekov, Zgornjeziljski maraton, Interski Carnia in Tek Treh dežel so imeli srečo z vremenom in snegom. Vsi ti trije maratoni so izredno uspeli. Organizatorji pokljuškega desetega Yassa maratona so prepričani, da bo tudi 20. marca na Pokljuki toliko snega, da bo tudi ta prireditev ob pomoči TD Bled in pripadnikov JLA iz kasarne Staneta Žagarja iz Kranjci uspela. Pokrovitelja teka sta DO YASSA in DO Elan. Startnina za Jugoslovane je 5.000 dinarjev, za tujce pa 20 DM, 200 Asch ali 20.000 Lit. V ceno so vključeni startna številka, značka, plaketa, nalepka, informacijski program, bon za topli obrok, oskrba na progi pri desetem kilometru in na cilju teka, ki bo imel 42 kilometrov dolgo smučino. Na dan prireditve bodo prijave sprejemali še od 7. do 8.30 ure v koči Jelka za klasični stil teka, za prosto tehniko pa do 9.15. Start bo pod kočo Jelka. Za klasični tek bo ob 9. uri, za prosto tehniko pa ob 9.45. 20. marca bo na Pokljuki tudi letošnje državno prvenstvo v maratonih. Člani bodo imeli 42 kilometrov dolgo smučino, ženske, juni-orji in junici ke pa 21 km. To prvenstvo bo v prosti tehniki smučarskega teka. D. Humer Sprejem za Mojco Dežman v sredo na Kokrici Kranj, 7. marca — Po zadnjem slalomu za svetovni pokal v Aspnu v ZDA se bodo naše alpske smučarke v sredo vrnile v domovino. V olimpijskem slalomu je nastopila tudi članica ASK Triglav iz Kranja Mojca Dežman in se uvrstila na odlično deveto mesto. Družbenopolitične organizacije in ŠD Kokrica bosta za Mojco Dežman v sredo priredila svečan sprejem. Ta bo pred kulturnim domom na Kokrici. Pričel se bo ob 16. uri, prihod Mojce Dežman pa bo predvidoma ob 17. uri. D. H. Železarna zmagala Jesenice, 5. marca — Občinski svet Zveze sindikatov Jesenice je v Mojstrani organiziral 16. zimske športne igre v veleslalomu in tekih. Sodelovalo je 223 smučarjev iz 62 osnovnih sindikalnih organizacij in iz Društva upokojencev Žirovnica. Za izvedbo tekmovanja so poskrbeli člani Športnega društva Mojstrana. V veleslalomskem tekmovanju so med ženskami zmagale Frančiška Legat (DU), Milena Pogačnik in Jelka Ra-kovič (obe Zdravstveni dom Jesenice) in Veronika Klinar (Železarna), med moškimi pa Stanko Kofler (Železarna), Pavel Smolej (UniverzaH, Franci Kotnik (Carinarnica) in Jože Lavtižar (Kompas Kranjska gora) Ekipno je zmagala Železarna. V tekih pa so zmagali Jožica Magmk (SIS), Tilka Cerkovnik in Sabina Nabernik (SPlošna bolnica), Ho/ena U/en (OS Prežihov Voranc), Franc Hrovat (Železarna), Martin Čufar (Tehnični biro), Izidor Kofler (Postaja milice Jesenice) in Franci Ter a/ (Železarna). Ekipno je zmagala Železarna. J. Rabič Jesenice, 7. marca — Čehoslovaški trener Vaclav ČervenvJ , letošnjem hokejskem prvenstvu dobro vodil prvaka Jesenic. 0«s ' bo ta hokejski strokovnjak na Jesenicah skrbel za mladince, stro vno pa bo pomagal tudi drugim ekipam in hokejski šoli. v ^ Jeseničani, ki so v tej sezoni osvojili že triindvajsetič drza j naslov, so dobili novega trenerja. To je Rudi Hiti, ki je uspešno i£ v dresih Jesenic, Olimpije in državne reprezentance. Tako so Jes ^ čani dobili novega trenerja, ki je Jeseničan in hokej je začel i£r prav na ledu Podmežakljo. jj Hokej na ledu > Pionirji Jesenic državni prvaki Jesenice, 7. marca — Ko je člansko moštvo Jesenic osvdjil0.^ triindvajseti državni naslov, so ta naslov na domačem ledu osvw tudi pionirji. .flV Moštvi Vojvodine in Jesenic sta bili v finalu za državni naS.ji$ za razred boljši od ostalih dveh ekip. Lani je državni naslov osvOJ Vojvodina. Tokrat so bili Jeseničani boljši in zasluženo so prvak •. Izidi - Jesenice : Zagi 11:3, Crvena zvezda : Vojvodina 1:5. * . vodina : Zagi 10:1, Jesenice : Crvena zvezda 10:3, Zagi : Crvena zv 2:1, Vojvodina : Jesenice 2:2. ^ Končni vrstni red - 1. Jesenice, 2. Vojvodina, 3. Zagi, 4. Crv«^ zvezda. Pokal za fair play so dobili Jeseničani, v idelani peterki p bil Jeseničan Smolej najboljši napadalec. L). Spominski pohod na Snežnik Kranj, 6. marca — Planinsko društvo Kranj načrtuje za nedelj0'^ marca nov planinski izlet, tokrat v okviru pohoda na Snežnik. avtobus bo odpeljal ob šestih zjutraj izpred hotela Creina. Vožnje V o ■ smereh bo okrog 210 kilometrov, vrnitev v Kranj pa je načrtovana ^ 17. in 18. uro. Izlet bosta vodila Janez Ravnihar in Rudi Burgar, ki P*/\r ročata. da vzamejo izletniki toplo pijačo in hrano s seboj. Avtobus letnike pripeljal do Sviščakov 1242 metrov visoko, odtod pa je še 5"Jj| trov višinske razlike do vrha Snežnika. Hoje bo za dobri dve uri. P -e(t na je popolna zimska oprema. Snežnik je zelo izpostavljen in se t "f vidi tako do morja kot do Triglava in Karavank. .1. K. Na Kobli zimske igre grafičarjev Bo Gorenjski tisk zmagal tudi četrtič \cRe organizator 7. zimskih iger grafičnih deVr0$ Slovenije, ki bodo v soboto, 12. marca na <^ f Pri tehnični izvedbi tekme pomaga Alpsk' carski klub Triglav iz Kranja. Start veles'3^' bo ob pol desetih, start tekov pa ob 13. urlV0if glasitev rezultatov bo ob 17. uri v hotelu pas v Bohinju. Za igre se je prijavilo nad 500 tekmo*'3 ^ tekmovalcev iz vseh slovenskih grafičnih f Jf ložniških hiš. Sponzorja sta Pivovarna Un' M Balantines Emona Commerce iz Ljublj*1'1 dosedanjih igrah je že trikrat zapored z v,jrf* Gorenjski tisk iz Kranja in osvojil pokal v trajno last. Na p°n° ^ uspeha Kranjčani tudi letos resno računajo. Po tekmovalnju &° družabni del prireditve. Igral bo ansambel Ten iz Kranja. Jeseničani trdno v vodstvu — V drugem kolu gorenjske nam'* rj? niske lige je za presenečenje poskrbela Sava, ki je premagala G^Jfi Kondor LTH in Murova sta igrala neodločeno, Jeseničani pa so i j odpravili Križe. - J. Starman kgfti je na gorenjskih cestah umrlo 62 ljudi, sedemnajst več kot leto prej Tragedija in sramota i^anj, 4. marca - Ko se je predlani in še leto prej število prometnih nezgod (z vsemi hudimi posledica -V v Primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšalo, so mnogi že upali, da bo Gorenjska postala prometno varna Pokrajina in da se bo kmalu približala našim severnim sosedom in drugim prometno razvitejšim drža-Pričakovanja se, žal, niso izpolnila. Kot povedo statistični podatki, je bilo lani na Gorenjskem za zah*° petmo ve^ prometnih nezgod kot predlani, še hujše pa so bile njihove posledice. Cestni davek je j*"teval 62 življenj ali kar sedemnajst več kot leto prej. Med umrlimi jih je bilo 21, ki so bili mlajši od 25 .med njimi je bilo šest otrok in mladoletnikov (polovico več kot predlani). Huje poškodovanih je bilo "••u šestino več kot v letu 1986, lažje poškodovanih pa skoraj dve petini več... Učinkovitost Prometni strokovnjaki in delavci UNZ Kranj so morali ••em let opozarjati, preden so cestarji zagotovili denar in »redili eno najnevarnejših točk na gorenjski magistralni cesti, oster ovinek v Logu pri Kranjski gori. Ko so odpravili eno črno točko, se je pokazala druga. Gre za dvojni ovinek v Gozd Martuljku pri hiši številka ena. Republiški prometni inšpektorat je že izdal odločbo, da je treba ovinek popraviti. Cestarji naj bi se dela lotili že v letošnjem prvem polletju. . Po številu prometnih nezgod •stopata predvsem radovljiška n tržiška občina; prometna var-taf^P3 Je bila, kot kaže, še naj-•jjjša v škofjeloški občini, kjer i? °Ho lani število nezgod s huj-in lažjimi posledicami pri-lzno enako kot predlani, umrl *pje le en več kot leto prej. Ra-.°vljiška občina je kljub največ-G^U P°rastu nezgod edina na ^renjskem, kjer je lani na ce-l^h umrlo manj ljudi kot pred-l^i (lani sedem, leto prej deset). večji porast nezgod s smr-rjjrn izidom je bil v jeseniški in ?^ški občini — v prvi jih je bilo ^enkrat več, v drugi petkrat , Čeprav so cestarji lani posodili štiri pomembnejše cestne odseke na Gorenjskem (Jesenice — Hrušica — Mlaka, ovinek v Logu pri Kranjski gori, Trebija — Ziri in Letence — Novaki) ter razen teh še več lokalnih cest in čeprav so miličniki za petino povečali obseg dela (in izrekli veliko več kazni kot predlani), se je prometna varnost na gorenjskih cestah poslabšala. Za to je več razlogov. Promet se je, sodeč po porabi bencina in prehodu vozil čez državno mejo, povečal za četrtino. Kazni so še vedno smešno nizke, saj so se zadnjič povečale oktobra 1985 in je inflacija do danes njihov pomen že povsem razvrednotila. Če voznik ni privezan z varnostnim pasom, mora odšteti 500 dinarjev (toliko bo letos stala kepica sladoleda), za prehitevanje čez polno črto je kazen 1500 dinarjev itd. Vsi vozniki še ne uporabljajo varnostnih pasov. Mnogi ne zaupajo znanosti in ne verjamejo, da pasovi rešujejo tudi življenja. Strokovnjaki pa so izračunali, da je sila pri trku avtomobila v zid s hitrostjo 40 kilometrov na uro enaka padcu vozila z višine 6,3 metra, pri 60 kilometrih na uro padcu z višine 14 metrov, pri 80 kilometrih na uro padcu s 25 metrov in pri hitrosti sto kilometrov na uro padcu z višine štirideset metrov. Zmotno je tudi mišljenje, da nam prometno varnost poslabšuje velik promet v času turistične sezone in velik delež tujcev v prometu. Že statistični podatki pa povedo, da tujci vozijo bolj varno kot domačini in da imajo nasploh višjo prometno kulturo. Med turistično sezono je bilo na gorenjskih cestah razmeroma malo nesreč; katastrofalno je bilo namreč predvsem aprila, maja in decembra. Podatki za lani kažejo, da so najbolj varne avtomobilske ceste. Iz tega je mogoče zaključiti, da bi bila tudi prometna varnost na Gorenjskem boljša, če bi imeli več takih cest. Ker jih bržčas še nekaj časa ne bo, bo treba hitrost in vso vožnjo prilagajati razmeram na vozišču in kajpak pometati predvsem pred svojim pragom. Ceste so namreč krive za razmeroma malo nezgod (vsaj po naši terminologiji), v osredju je torej človek — voznik, kolesar, pešec...Ko so v UNZ Kranj analizirali razloge za nesreče, so ugotovili, da je neprimerna hitrost še vedno na prvem mestu, povečuje se nediscipliniranost pešcev, visoko mesto pa zavzema tudi alkoholizira-nost voznikov in drugih udeležencev v prometu. V Sloveniji » povzroči « alkohol nekaj manj kot 15 odstotkov vseh prometnih nezgod. Nad tem povprečjem je sedemnajst občin, na neslavnem petem mestu pa je kranjska, kjer je med stotimi nezgodami alkohol » kriv « za 32. Q Zaplotnik Najnevarnejši odseki Na gorenjski magistralni cesti Jeprca-Korensko sedlo sta najnevarnejša odseka Kranjska gora-Dovje in Kranj-Jeprca. Na prvem je bilo predlani le šest nesreč, lani pa kar 21; na drugem pa se je število nezgod več kot podvojilo. Velik porast nezgod (v primerjavi s predlani) je bil tudi na Lesce-Bohinj (lani 22, predlani 11), še posebej na odseku Bled Soteska. Na cesti Javornik-Gorje je bila predlani le ena hujša nezgoda, lani jih je bilo šest, na cesti Kokrica-Kranj predlani tri, lani sedem, na cesti Spodnji Brnik-Cerklje-žičnica Krvavec predlani ena, lani pa kar šest. Med lokalnimi cestami so bile lani najnevarnejše Lesce-Begunje, Naklo-Duplje-Križe in Kranj-Tr bo je. Letos že trinajst mrtvih Do petka, 4. marca, je na gorenjskih cestah za posledicami prometnih nesreč umrlo že trinajst ljudi, kar je pet več kot lani v tem času. Novo leto se je že začelo slabo: na prvi januarski dan so v razbitinah avtomobila na magistralni cesti v bližini Nakla oz. odcepa za Kranj-zahod umrli trije — vozni« ki in sopotnika, dva mrtva sta bila tudi v nesreči, ki se je zgodila 16. januarja, prav tako na najbolj obremenjenem odseku magistralne ceste od Pod tabora do odcepa Kranj-zahod, 27. februarja pa je dvojica tragično končala v Blejskem jezeru. To so tri letos najhujše prometne nezgode na Gorenjskem. Samo na odseku nove magistralne ceste pri Naklem je letos umrlo že šest ljudi. Čeprav v UNZ Kranj poskušajo na razne načine izboljšati prometno varnost na tem delu gorenjske ceste (z omejitvami, s poostrenim nadzorom), pa to dosti ne pomaga. Rešitev je le gradnja drugega pasu, torej — izgradnja avtomobilske ceste. Steklina se širi po Gorenjskem Pred steklino ne varuje zgolj cepivo ^ranj — Najbrž vsi vemo, da za steklino imamo cepivo, nimamo pa zdravila. Zato je bolezen, ki po ne-^eči ali zaradi malomarnosti lahko vsak čas preide tudi na človeka, tako nevarna. Na Gorenjskem se s j® boleznijo srečujemo zadnja leta in prav zdaj znova. Čeprav ostajajo varnostni ukrepi enaki, nespremenjeni, znova prihaja do nerazumljivo brezbrižnega ravnanja ljudi, ki imajo doma živali ali pa mimo-Pede pridejo v stik z njimi. O tem smo se pogovarjali z dr. Almo Vadnjal, vodjo epidemiološkega oddel-^ na Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske. bi Ce ne bi bila stvar tako resna, lahko antirabično ambulanto p* Zavodu za socialno medicino senjske v Kranju primerjali Po obisku sodeč z avtobusno j.0?tajo; ljudje si neprestano podajo kljuke. Pa ne, ker bi mor-B prišli iskat kakšna navodila 3 ravnanje z domačimi živalmi, sa bi jih obvarovali stekline (in 1 ^m sebe ter druge). Prihajajo, ver so zaradi neznanja in predam zaradi malomarnosti že ™išli v stik s sumljivimi živalmi, *rJetno okuženimi s steklino 1 Pa celo že bolnimi. . Samo v petek, 4. marca, so v j^irabični ambulanti Kranj ce-P štirinajst (14) oseb, ki bodo v Veda morali po cepivo priti še *krat, da bo zaščita popolna. . Kaj pomeni tolikšno število ^Pljenj? j * K številki 38, kolikor smo v 2 'Juarju in februarju s cepivom •citili oseb, je treba vsak dan dodajati še nove. To je enostavno znak, da je na Gorenjskem znova val stekline: bolezen prodira za sedaj iz dveh smeri, iz kamniškega konca pod gorami proti Tržiču in druga smer je od Zirov proti Škofji Loki. Širjenje epidemije je očitno: od septembra lani so v škofjeloški občini ugotovili steklino pri 19 lisicah in ostalih živalih, v dveh mesecih letos so v tržiški občini ugotovili dve stekli lisici. Od novembra lani je steklina tudi v kranjski občini - za konec februarja imamo podatek o 14 steklih lisicah. Z večanjem števila okuženih in bolnih živali pa se seveda veča tudi možnost za stik živali in človeka. Do teh stikov prihaja nenavadno pogosto. Zakaj? » Ljudje pozabljajo na nevarnost. Steklina ni nekaj, kar se nas ne tiče, kar je daleč, v gozdu. Nasprotno — obolele živali pridejo k hišam, se družijo z do- mačimi živalmi. Lisica se tepe s psom, mačko. Ljudje ujamejo obolelo lisico, je neprevidno prijemajo. Če zboli pes, se šele zavemo, da se ga je dotikalo veliko ljudi, ker je bil pač odvezan, polno ga je bilo vse naselje. Z njim so se igrali otroci, odrasli, domači in tuji. Šele nato se domislimo, da imamo morda opraskane roke, pa smo pustili psu, da jih je polizal, ker je bil pač tako prijazen. Virus stekline pa je pri bolnem psu v njegovi slini že nekaj dni prej, preden pes zboli in tudi kaže očitne znake bolezni. « Če smo neprevidni in zaradi suma, da smo prišli v stik s steklino, dobimo cepivo, smo potem varni? » Cepivo proti steklini, ki ga zdaj uvažamo, je zelo kvalitetno in tudi zelo drago, komplet šestih potrebnih cepljenj velja 35 milijonov starih din. Z vsakim preparatom pa je tako, da čeprav najboljši, lahko pri nekom ne učinkuje stoodstotno. Podobno kot pri zdravilih. « Najboljša zaščita je potem ne prihajati v stik s sumljivimi živalmi? » Prav to. Domači psi naj bodo privezani, na sprehod jih vodimo na vrvici, z nagobčnikom. Ne prijemajmo tujih psov in mačk, poskrbimo za cepljenje živali. Prav zdaj tudi teče akcija ponovnega obveščanja o nevarnosti stekline, navodila so že dobili po vseh šolah, verjetno se bo vključil tudi Rdeči križ. Vse to je potrebno, saj ugotavljamo, da se v petih letih, odkar se tudi na Gorenjskem pojavlja steklina, še nismo navadili varno živeti s to nevarno boleznijo. « L. M. Gorski reševalci iz Radovljice Mlekarna obnavlja čistilno napravo Kranj, 4. marca — V času, ko na sončni strani Alp še naprej z veliko mero neodgovornosti onesnažujemo in uničujejo okolje, smo lahko veseli vsake novice o tem, da v nekaterih okoljih vendarle razmišljajo in delajo drugače. V KŽK-je-vi Mlekarni v Kranju so lani jeseni začeli obnavljati čistilno r»apravo, ki so jo sicer zgradili že hkrati s sirarno in obnovo starega dela mlekarne, vendar pa se je kasneje pokazalo, da dala rezultatov, kakršne je z načrti obljubljal ljubljanski Hidroinženiring. Ko so pred tremi leti mlekarno priključili na ^stilno napravo, so ugotovili, da odpadne tehnološke vode tu- po čiščenju ne dosegajo kakovosti, kakršna je potrebna za jzpust vod v osrednjo kranjsko čistilno napravo. Mlekarna je "ua zato primorana, da še razmeroma novo čistilno napravo °bnovi. Hidroinženiring je predvidel dve rešitvi za izboljšanje ^anja, v Mlekarni pa so se odločili za tisto, ki je cenejša in daJo hkrati tudi zahtevane rezultate. Ob že obstoječi čistilni Ijapravi bodo zgradili še objekt za nevtralizacijo odpadnih vo-^ (z 20-odstotnim natrijevim hidroksidom). C. Z. Za sodelovanje s sosedi Radovljica, 3. marca — Temeljito in obsežno poročilo o lanskem delu so pripravili člani postaje Gorske reševalne službe iz Radovljice. Načelnik Toni Smolej med drugim pravi, da v radovljiški občini ni bilo večjega tekmovanja, ali pohoda ali prireditve, kjer ne bi sodelovali gorski reševalci zaradi preventivnih nalog, v akcijo pa so morali tudi, ko je šlo za reševanje človeških življenj. Veliko pozornost so namenjali tudi skrbi za svoje znanje. Pri Valvazorjevem domu so imeli redni zimski tečaj, kjer so namenjali posebno pozornost reševanju v snegu. Seznanili so se tudi s snežnimi plazovi, lastniki lavinskih psov pa z iskanjem zasutih s pomočjo teh psov. Rado-vljičani so sodelovali na republiškem dnevu varstva pred plazovi v Poljčah, usposabljali so se tudi za miniranje sneženih plazov. Reševalci vadijo plezalno tehniko v Dragi, skrbijo pa tudi za druga znanja, potrebna za učinkovito delo reševalcev: rokovanje z radijskimi zvezami, helikoptersko reševanje, vožnja reševalnega čolna in podobno. Za občinski praznik so pripravili vajo z Blejskega gradu. Radovljiški gorski reševalci pohvalijo sodelovanje z miličniki iz Radovljice in Bleda ter z organi za ljudsko obrambo. Brez njihove pomoči vseh nalog ne bi mogli uspešno izpeljati. Več pozornosti bo treba nameniti lavinskemu odseku in vključevanju mladih reševalcev. Problem je draga oprema, ki jo je treba tudi uvažati. Predvsem Radovljičani predlagajo več sodelovanja s sosednjimi postajami GRS, saj se na akcijah večkrat srečajo in bi bilo prav, da bi skupaj tudi vadili. J. Košnjek Sramotilni rekord Kranjska avto šola ima sramotilni rekord v čakalni dobi. Kandidati za voznike motornih vozil morajo čakati po devet do deset mesecev, preden pridejo na vrsto za vožnjo. V Tržiču je, denimo treba čakati dva meseca, v AMD Zvezda v Ljubljani štiri do šest mesecev, v Murski Soboti od enega do dveh mesecev, v Novem mestu pa imajo celo takšne zmogljivosti, da čakalne dobe sploh ne poznajo. Res čudno, mar ne?! Nekateri znajo in zmorejo, drugi le pravijo, da jim družba posveča premalo pozornosti, da je premalo denarja in moralne podpore. Število kandidatov za voznike motornih vozil se je od 1981. do 1987. leta resda več kot podvojilo, spričo zahtevnosti prometa se je podaljšala izpitna doba (kandidati imajo povprečno 32 ur vožnje), inštruktorji so slabo plačani in jih je težko dobiti, šola je omejena pri nabavi avtomobilov... Pa vendarle: ni se mogoče sprijazniti s tako dolgo čakalno dobo, da nekaterim kandidatom že med čakanjem poteče veljavnost zdravniškega spričevala ali občinskih testov iz znanja cestno-prometnih predpisov. S takšno čakalno dobo se ni mogel sprijazniti niti kranjski izvršni svet. Na seji v sredo je sklenil približno takole: »Sekretariat za notranje zadeve SO Kranj naj skupaj z AMD Kranj pripravi predlog za povečanje zmogljivosti kranjske avto šole. Program morajo predložiti izvršnemu svetu do konca tega meseca. Če AMD Kranj programa ne bo pripravil, bo treba pozvati ostale avto šole, da pridejo v Kranj.« Konkurenca namreč še ni nikdar škodovala. Dobri so delali naprej, slabi so se poboljšali — ali so propadli. Kranjski izvršni svet zasluži za odločno ukrepanje (tudi na osnovi kritičnega zapisa v mladinskem glasilu Naprej) pohvalo. C. Zaplotnik Vlamljali, kradli in goljufali Radovljica, 4. marca — V radovljiški enoti Temeljnega sodišča so obsodili 20-letnega Vladimirja Debeljaka iz Zapuž (začasno je stanoval v Radovljici) na dve leti zapora, povrniti pa bo moral tudi ukradeni denar. Ostalim, ki so skupaj z njim vlamljali, kradli in goljufali, pa so izrekli pogojne obsodbe. 25-letnemu Renatu Nedeljku s Hrušice je zagrožena osemmesečna zaporna kazen s preskusno dobo treh let in ob pogoju, da bo v dveh mesecih po pravnomočnosti sodbe plačal oškodovancu 71 tisoč dinarjev. 21-letni Cene Murič s Črnivca je bil pogojno obsojen na devet mesecev zapora, pol leta pa tudi ne bo smel voziti traktorja. 22-letnemu Aleksandru Vilmanu z Bleda se pogojna obsodba (pet mesecev zapora) ne bo spremenila v zaporno, če v treh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja in če bo v enem mesecu po pravnomočnosti sodbe povrnil' škodo Špeceri-ji, Živilom in blejskemu župnijskemu uradu. Petemu članu skupine M. Č. z Bleda, ki je sodeloval pri enem vlomu, je sodišče izreklo le sodni opomin. Skupina ima na vesti kar precej grehov, še zlasti prvoobtože-ni. Debeljak in Nedeljko sta junija lani vlomila v stanovanjsko hišo na Brezjah in iz nje odnesla 75 tisoč dinarjev, Debeljak pa se je dva dni kasneje odpravil še po preostali denar. Debeljak in Murič sta julija lani kradla v gostilnah Kunstelj in Lectar v Radovljici, Debeljak je nezakonito pobiral vstopnino pred vhodom v Kazino na Bledu. Debeljak, Vilman in M. Č. so vlomili v počitniško hišico na Bledu, Nedeljko je pri menjavi deviz ogoljufal kra-janko z Brezij, Murič je vozil s traktorjem pod vplivom alkohola in povzročil nesrečo, v kateri se je sopotnica huje ranila. Vilman je po malem kradel tudi v trgovinah, v cerkvi na Bledu pa je iz puščice izmaknil sedem tisočakov. Sodišče je pri kaznovanju Debeljaka upoštevalo, da je storil nova kazniva dejanja v preskusni dobi in je zato pogojno kazen koprskega temeljnega sodišča spremenilo v zaporno. Debeljak je preživljal otroštvo v neurejenih družinskih razmerah. Ko se je vrnil iz zavoda, mu je center za socialno delo preskrbel stanovanje in delo, vendar pa je zaposlitev opustil in se podal na kriva pota. Izsiljevanje prednosti — voznik kombija umrl Trata, 3. marca - 37-letni Andrej Lanišek iz Adergasa je v četrtek ob 13.20 pripeljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz Praprotne police in na Trati zavozil na prednostno cesto Cerklje - Visoko v trenutku, ko je iz cerkljanske smeri s kombijem, last ASK Triglav iz Kranja, pripeljal 69.letni Alfonz Ribni-kar. Po oplazenju med voziloma je kombi odbilo v desno in po 29 metrih je trčil v drevo. Voznik je ostal okleščen v razbitinah, iz objema pločevine so ga rešili šele kranjski poklicni gasilci, vendar pa je bila pomoč zaman. Kot so ugotovili miličniki, je Lanišek vozil z neregistriranim vozilom (veljavnost prometnega dovoljenja mu je potekla 25. decembra lani) in še pred iztekom enoletnega varstvenega ukrepa prepovedi vožnje. Ker so posumili, da je vozil pod vplivom alkohola, so ga odpeljali na odvzem krvi. Voznik umrl v bolnišnici Hrušica, 5. marca — 30 —letni Mile Zlojutro, ki začasno stanuje na Dovjem, je v soboto okrog desetih zvečer, vozil tovornjak brez vozniškega dovoljenja in domnevno tudi pod vplivom alkohola od Hrušice proti Dovjam. Po oplazenju z osebnim avtomobilom, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 38 —letni Djemal Du-ratovič, začasno na delu v ZRN, je tovornjak zaneslo na nasprotni pas, kjer je zaprl pot stoenki, ki jo je vozil 33 — letni Jožef Kranjec iz Radeč. V silovitem trčenju se je voznik hudo ranil in je v jeseniški bolnišnici umrl, huje pa sta se ranila še sopotnika Brane in Ingeburg Gajič. V petek v Bohinjski Bistrici Občni zbor radovljiških gasilcev Bohinjska Bistrica, 7. marca - Delegati Občinske gasilske zveze Radovljica bodo na rednem letnem občnem zboru, ki bo v petek, 11. marca, ob 17 uri v gostišču Tripič v Bohinjski Bistrici, pregledali delo v minulih štirih letih in še posebej v lanskem, sprejeli program dela za letos, izvolili nove člane organov občinske zveze in delegate za 11. kongres Gasilske zveze Slovenije. Osemintrideset gasilskih društev ima skupno 3020 članov, med njimi je 1980 takih, ki so usposobljeni za gašenje požarov. V zadnjih štirih leti so se gasilske vrste povečale za 315 članov in za 120 članic. V tem času so bili zgrajeni štirje novi gasilski domovi, enajst je bilo obnovljenih, gradili in posodabljali pa so tudi orodišča, rezervoarje za vode, gasilske stolpe in drugo. Članstvo je pri gradbenih delih, vzdrževanju naprav in opreme, na gasilskih vajah in pri drugih dejavnostih opravilo prek 110 tisoč delovnih ur. C. Z. C ureja CVETO ZAPLOTNIK @®©SSSJJ©ESIG1AS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 8. marca M TEKSTILINDUS TEKSTILINDUS KRANJ p.o. Gorenjesavska cesta 12 p.p. 75 Delavski svet delovne organizacije Tekstilindus Kranj razpisuje delo oziroma naloge individualnega poslovodnega organa delovne organizacije VODENJE DO (direktor DO) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: a) da ima VII. ali VI. stopnjo izobrazbe tekstilne, strojne, organizacijske ali druge ustrezne tehnične oziroma družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih strokovnih delih v organizacijah združenega dela s takšno ali podobno dejavnostjo, da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno gospodarjenje, kar dokazuje s svojim dosedanjim delom, da aktivno obvlada angleški ali nemški jezik in dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE DE PREDILNICA 2. VODENJE DE TKALNICA I 3. VODENJE DE TKALNICA II 4. VODENJE DE PLEMENITILNICA 5. VODENJE SEKTORJA ZA DRUŽBENI STANDARD (direktor sektorja za družbeni standard) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad. 1) VII. ali VI. stopnja strojne, tekstilne, organizacijske ali druge ustrezne tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Ad. 2) VIL ali Vi. stopnja strojne, tekstilne, organizacijske ali druge ustrezne tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah, aktivno znanje nemškega jezika ali angleškega jezika Ad. 3) VIL ali VI. stopnja strojne, tekstilne, organizacijske ali druge ustrezne tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika AD. 4) VIL ali VI. stopnja, tekstilne, organizacijske, kemijske ali druge ustrezne tehnične smeri, 5 let delovnih izkšenj na odgovornih delovnih nalogah, aktivno znanje nemškega jezika ali angleškega jezika Ad. 5) VII. ali VI. stopnja ekonomske ali druge ustrezne družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Mandatna doba za vsa dela oz. naloge traja 4 leta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri kandidatov. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 10 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov: Tekstilindus Kranj — kadrovski sektor, pod oznako - razpisna komisija. M TERMIKA W V LJUBLJANA n.sol.o. ^^1^ TOZD Proizvodnja Škofja Loka, o.sub.o. TERMIKA Objavlja prosta dela in naloge 1. REFERENT ZA VARSTVO PRI DELU TOZD za opravljanje delovnih nalog iz varstva pri delu, strokovno svetovanje in sodelovanje v projektnih skupinah pri načrtovanju novih delovnih sredstev. Pogoji: varnostni inženir (VI. stopnja), najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih 2. VODJA IZMENE TRATA z nalogami organiziranja in vodenja dela na izmeni pri proizvodnji tervola v obratu Trata. Pogoji: strojni ali kemijski tehnik ali strojni delovodja (V. stopnja), najmanj 1 leto delovnih izkušenj, smisel za delo z ljudmi 3. UPRAVLJALEC PROIZVODNE LINIJE - za nadomeščanje z nalogami upravljanja proizvodnih linij, vodenja del na linij v DE Trata Pogoji: KV strojni ključavničar, ključavničar ali orodjar (IV. stopnja) 4. BRIZGALEC POLIESTRA - ponovna objava za delo pri brizganju poliestra v DE Poljane. Pogoji: KV ličar ali pleskar, fizična in zdravstvena sposobnost za opravljanje navedenih del Delovne naloge pod 2. in 3. se opravljajo v troizmenskem delu. Delo v vseh primerih se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Termika TOZD Proizvodnja Škofja Loka, Trata 32. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijavo. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi ali po telefonu 60-771. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA Mestni trg 26 Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge 1. PRODAJALEC IV. v poslovalnici Kranj za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: srednja šola trgovske smeri (IV. stopnja) Dela in naloge razpisujemo za določen čas, poskusno delo je določeno s pravilnikom o delovnih razmerjih DO in traja 2 meseca. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Državna založba Slovenije, kadrovska služba, Ljubljana, Mestni trg 26. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. ženam za njihov praznik iskreno čestitamo Priporočamo naše trgovske in gostinske storitve ŽIVILA Trgovska in gostinska delovna organizacija ŽIVILA RADOVLJICA -I Tel.:75-036 ,. as* MARIJA PRIMC Cestan na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča. Čestita ženam za praznik — 8. marec Socialistična republika Slovenija UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO Objavlja prosta dela in naloge: 1. ELEKTROENERGETSKEGA INŠPEKTORJA Pogoji: visoka izobrazba VII/1 elektro smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj strokovni izpit iz delovnega področja poskusno delo 3 mesece Elektroenergetski inšpektor se razpisuje za področje cele Go* renjske, s sedežem v občini Kranj. 2. GRADBENEGA INŠPEKTORJA Pogoji: visoka izobrazba VII/1 gradbene smeri najmanj 5 let delovnih izkušenj strokovni izpit iz delovnega področja poskusno delo 3 mesece Gradbeni inšpektor se razpisuje za področje cele Gorenjske, prvenstveno pa bo izvajal inšpekcijski nadzor na območju ov čine Jesenice, s sedežem na Jesenicah. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom d> lovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 14 dne» po objavi na naslov: Občina Kranj - Splošne službe, Trg re volucije 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. m GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol.0., TOZD GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA n.sol.0- Komisija z delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. GOJENJE IN VARSTVO GOZDOV (12 do 14 delavcev) Pogoji: šola za gozdarje, 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za določen čas (za sezono). 2. KUHANJE V DELAVSKEM CENTRU IN TERENSKIH BIVALIŠČIH (1 delavec - ka) Pogoji: poklicna kuharska šola, 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Bivališče v delavskem centru je zagotovljeno. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v roku 15 dni f° objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, TOZD gozda1* stvo Škofja Loka, Partizanska c. 22. V sredo, 10. februarja, okrog 22 ure in 30 minut zvečer v kraju Bistrica, na glavni cesti proti Kranju, blizu Nakla, ko je močno snežilo, se je zgodila prometna nesreča, v kateri je prišlo do večje materialne škode, ki jo je zakrivil voznik belega golfa registracije CE ali LE in odpeljal dalje. Vse očividce - voznike v koloni, ki jih je voznik golfa prehiteval in ga je zaneslo na mojo stran cestišča, da sem se mu moral umikati proti sredini ceste, kjer je tudi prišlo do trčenja — prosim, da se javijo na naslov: Slevec Janez, Titova 22, 64270 Jesenice, ali: Jerala Marina, tel.: 064 81-040 dopoldne, za pojasnitev dogodka na zavarovalnici. Društvo za pomoč prizadetim občine Kranj čestita vsem materam in ženam za njihov praznik % 8. marec. ANSAMBEL »RZ< ČESTITA ZA 8. MAREC VSEM ŽENAM, MATERAM IN DEKLETOM, ŠE POSEBEJ OBOŽEVALKAM ANSAMBLA. mm? m vezenine bled TEKSTILINDUS Odslej redno v INFORMATIVNO PRODAJNEM CENTRU VELIKA IZBIRA KOLEKCIJSKIH TKANIN UNIKATNI VZORCI Pridite, obiščite nas! Informativno prodajni center Kranj, Prešernova tel.: 25-168 marca 1988 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN SAST '88 19. DO 2 4. MARCA VSE ZA GASTRONOMIJO JPREMA ZA HOTELIRJE, GOSTINSTVO IN KMEČKI TURIZEM ^|LA, OSVEŽILA l&ANE PIJAČE ZA VELIKE IN MALE POTROŠNIKE ^[RlJSKI sejem PIVA S čez 200 VRST PIVA sejmi v ——" ^NARODNA 1^ANJA r /z* CELOVCU f M MERKUR VELIKA PONUDBA PRAKTIČNIH PRAZNIČNIH DARIL ZA 8. MAREC v prodajalnah: globus - Kranj UNION - Jesenice kovina - Lesce ŽELEZNINA - Radovljica 6lektro - moto - Radovljica Blagovnica - škofja Loka ^errum - Ljubljana kladivar - Ljubljana okovje - Šentvid &b nakupu vas bodo prodajalci radi Postregli in vam po želji darilo aranžirali. ^koristite možnost obdarovanja z krilnimi boni (5.000 in 10.000 din), ^°bite jih v vseh prodajalnah. S prvimi pomladnimi y> dnevi se budi želja popotovanjih W^ V Pulju se je pomlad že začela. Zato napovedujemo začetek sezone obiskov Nacionalnega parka Brioni. Za bivanje skupin v Pulju in Medulinu smo vam zagotovili v marcu in aprilu -do 1. maja 1988 - popolne dnevne penzione od 10.600din v paviljonih, 13.600din v hotelih »B« kategorije in do 22.100din v hotelu »A« kategorije Histria. Turistična taksa ni vključena. Rezervacije in prijave sprejema sektor prodaje RO Arenaturist, tel.: 052/ 34-588 in 23-811, teleks 25-228 in 25-323. Za organizacijo obiska Nacionalnega parka Brioni - Turist biro, tel.: 052/ 34-665 in 34-355. ŽENAM - MATERAM ČLANICAM D.U. ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU 8. MARCU. DRUŠTVO UPOKOJENCEV KRANJ -Tomšičeva 4 Metalka Ljubljana vam iz konsignacije nudi NAJNOVEJŠE OLJNE IN PLINSKE GORILCE priznanega nemškega proizvajalca THYSSEN. Informacije lahko dobite v Metalki; Ljubljana, 061 320-773 ter naših blagovnicah v Ljubljani (061 318-750) in Mariboru (062 32-151), prodajalni v Ptuju (062 772-911) ter v Elektrotehni v Murski Soboti (069 21-146) @ metalka V Metalkinih blagovnicah v Ljubljani, Kamniku in Mariboru lahko med 1. in 22.3. kupite vse za dom in gospodinjstvo po zares ugodnih pogojih: kuhinjsko pohištvo lahko kupite na 4 ali 7 obrokov brez obresti nagradno žrebanje za vse kupce, ki kupijo za več kot 20.000 din ter žrebanje posebne - brezplačen prevoz do 30 km MALI GOSPODINJSKI APARATI, " POSODA, STEKLO, KRISTAL, _ BELA TEHNIKŽWKggKT v Metalkmih ToRCEll^ v Ljubljani: Melefon 311-155, Kamniku, tel. 831-326 Mariboru, tel. 32-151 © metalka (MI^E^gJEHGLAS 14. STRAN Torek, 8. marca STANOVANJSKI SKLAD DELAVCEV V SAMOSTOJNEM OSEBNEM DELU V OBČINI KRANJ RAZPIS ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO DRUŽBENEGA STANOVANJA ALI POSOJILA ZA NAKUP, GRADITEV TER PRENOVO STANOVANJA I. SPLOŠNI POGOJI 1. člen 1. Razpisna vrednost posojil predstavlja načrtovana razpoložljiva sredstva v letu 1988 in sicer za: — dodelitev posojil za novogradnjo, — dodelitev posojil za adaptacije, rekonstrukcije in revitalizacijo — dodelitev posojil za nakup etažnega stanovanja. Delitev 200.000.000 din razpoložljivih sredstev se izvede ob izdelavi predloga prednostnih list. 2. Razpisana družbeno najemna stanovanja so odvisna od možnosti nakupa in višine dotoka sredstev, vendar ne več kot dve manjši stanovanji ali eno večje oziroma sonakup dveh stanovanj z organizacijo, kjer so zaposleni zakonci prosilcev. 2. člen Razpisa za posojilo se lahko udeležijo naslednji delavci v samostojnem osebnem delu v občini Kranj (v nadaljnjem besedilu: delavci): 1. obrtnik, pri katerem so zaposleni, tekoče združuje sredstva po določeni stopnji, 2. so sami ali njihovi zakonci lastniki ali solastniki objekta, za katerega se potrebuje posojilo, 3. niso sami ali njihovi družinski člani lastniki primernega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine, 4. da bo stanovanje ali stanovajsko hišo, za katero potrebuje posojilo, uporabljal za stalno bivanje, 5. porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanjske enote, za katero potrebuje posojilo, 6. da pri nakupu stanovanjskih enot zagotovi lastna sredstva v obsegu predvidenih s tem pravilnikom. 3. člen Razpisa za dodelitev družbeno najemnega stanovanja se lahko udeležijo naslednji delavci: 1. obrtnik, pri katerem so zaposleni, tekoče združuje sredstva po določeni stopnji, 2. da prosilec za stanovanje oz. kdo od članov njegovega družinskega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice, primernega stanovanja ali lastnik primernega družinskega stanovanja, 3. da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Kranj, — da prosilec oz. njegova družina (člani gospodinjstva) doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja 4. da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine (gospodinjstva) ni neupravičeno zaposlen, — da delavec pri svojih bližnjih sorodnikih iz družinskega gospodinjstva (zakonec, starši oz. otroci), ki so lastniki stanovanjske hiše, stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjski normativ na območju občine, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja. 6. da prosilec, oz. kdo od članov njegove družine (gospodinjstva) ni lastnik počitniške hiše, ali da ne poseduje nepremičnin oz. da vrednost premoženja ne presega 20% vrednosti standardnega stanovanja. II. POGOJI ZA DODELITEV POSOJIL 4. člen Delavci iz 1. člena lahko uporabljajo posojilo za graditev, nakup, adaptacije, rekonstrukcije in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Kranj. Posojilo lahko uporabljajo tudi izven teh območij pod pogojem, da se dnevno vozijo oz. se bodo vozili na delo iz kraja kjer gradijo, kupujejo, adaptirajo, rekonstruirajo in prenavljajo stanovanjsko enoto. 5. člen Delavci morajo poleg splošnih izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje za pridobitev pravice do posojila iz sredstev sklada: 1. pri gradnji veljavno gradbeno dovoljenjs, ki ni starejše od 8 let, 2. pri adaptacijah ali rekunstrukcijah in prenovah gradbeno dovoljenje ali priglasitev del oz. potrdilo, da le - to ni potrebno (samo za objekte starejše od 10 let), 3. pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše sklenjeno kupno oz. soinve-stitorsko pogodbo, 4 pri nakupu montažne hiše pogodbo o nakupu montažne hiše (skladno z gradbenim dovoljenjem), 5. pri gradnji stanovanjske hiše mora biti dokončana prva plošča (ne upošteva se nabavljen material razen pri gradnji montažne hiše), 6. pri adaptacijah, rekonstrukcijah in prenovah se upošteva vsa dela, s katerimi se poveča stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov, kakor tudi dela, s katerimi se izboljšajo stanovanjske razmere z ureditvijo ali posodobitvijo sanitarne ali ogrevalne opreme in dela, s katerimi se izboljša zvočna, toplotna in hidro izolacija stanovanj in stanovanjskih hiš ter obnova ali zamenjava, gradbenih konstrukcij Če je delavec sam ali njegov družinski član že lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše dobi posojilo le za razliko v m2 standardne stanovanjske površine. 6. člen Delavci, ki imajo družbeno stanovanje, lahko dobijo posojilo iz sredstev sklada, če se zavežejo, da bodo po vselitvi v nov ali prenovljen objekt izpraznili družbeno stanovanje. 7. člen pri dodeljevanju posojil delavcem za nakup stanovanja, adaptacijo, rekonstrukcijo in prenovo se upošteva največ 90 m2 stanovanjske površine. Delavcu pripada posojilo za standardno površino do 70 m2 ne glede na to, da trenutno družina šteje manj kot štiri člane ali je delavec sam. 8. člen Maksimalna vsota vseh posojil, ki jih dobi delavec pri nakupu etažnega stanovanja in gradnji montažne hiše je 80%, pri zadružni gradnji je 75% pri ostalih vrstah gradnje 60% in pri adaptacijah, rekonstrukcijah in prenovah 50% od predračunske vrednosti oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi upoštevaje standardno stanovanjsko površino. Posojila iz namenskega varčevanja in posojila do višine vezanih sredstev so izvzeta iz maksimalne vsote posojil. 9. člen Upoštevaje načelo, da mora delavec pri gradnji, adaptaciji, rekonstrukciji in prenovi izkoristiti vse možne načine pridobivanja posojil se iz sredstev sklada kreditira največ 70% maksimalne vsote posojil upoštevaje ekonomski in socialni položaj. Delavec lahko dobi posojilo upoštevaje prvi odstavek v naslednji višini: Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim OD na zaposlenega delavca v SRS za preteklo leto 271.063 din Možno posojilo do 50% do 135.532 din / 70% do 70% do 189.744 din 60% do 100% do 271.063 din 50% nad 100% nad 271.063 din 40% V kolikor sta zakonca oz. partnerja z dalj trajajočo življenjsko skupnostjo oba delavca na področju samostojnega osebnega dela v občini Kranj se možno posojilo poveča za 40%. 10. člen Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu cena na prodajni oz. soin-vestitorski pogodbi, pri graditvi in prenovi pa 700.000 din z<* m2 standardne stanovanjske površine. Najnižja višina posojila, katerega še dobi z upoštevanjem tega razpisa je 800.000 din. Celotno posojilo se upravičencem praviloma dodeli v dveh razpisih. 11. člen Gradnja, adaptacija, rekonstrukcija in prenova se mora izvajati v skladu z gradbenim dovoljenjem ali priglasitvijo del oz. potrdilom, da le - to ni potrebno. 12. člen Pri adaptaciji, rekonstrukciji in prenovi se poleg obstoječih kriterijev upošteva: a) potreben obseg del in materialov kot za novogradnjo tako, da se ugotovi manjkajoče v primerjalnem odstotku, b) upošteva se faktor težavnosti — revitalizacija starega mestnega jedra faktor 1,5 — objekt starejši kot 40 let faktor 1,3 — objekt starejši kot 15 let faktor 1,2 — nov objekt (izdelava podstrešnih prostorov) faktor 1,1 c) ne upoštevajo se vzdrževalna dela. 13. člen Osnove za določanje kriterijev za dodelitev posojila so predvsem naslednje: — najdaljša doba vračanja posojila je 20 let, —obrestna mera je 7%, ki se po preteku 5 let za neplačani del povišajo na 12%, — najnižja mesečna anuiteta je 10.000 din, —vračanje posojila se kasneje prilagaja spremenjenim ekonomskim razmeram posojilojemalca, tako da se anuitete povečujejo, — sredstva se lahko koristijo le v okviru natečenih oziroma združenih, III. POGOJI ZA DODELITEV STANOVANJ 14. člen Delavci morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi naslednje poseb-ne'pogoje za pridobrtev družbeno najemnega stanovanja: 1. mejni znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na člana gospo' dinjstva ne sme presegati: — pri delavcih z nizkimi OD na člana družine 80% povprečnega mes čnega OD na delavca v SRS za zadnjih 6 mesecev pred razpisom, — pri delavcih - mladih družinah, (ne smejo biti starejši od 30 let in rr^ rajo imeti vsaj enega otroka) 90% povprečnega mesečnega OD na d lavca v SRS za zadnjih 6 mesecev pred razpisom, — pri samskih delavcih 100% povprečnega mesečnega OD na delavca ^ SRS v zadnjih 6 mesecih pred razpisom, (za rok 6 mesecev se upO' števa čas julij — december 1987) 2. zagotoviti plačilo lastne udeležbe, katero je delavec dolžan plačati pred vselitvijo stanovanja. IV. OSNOVE IN MERILA ZA SESTAVO PREDNOST-NIH LIST____ 15. člen Osnove in merila za sestavo prednostnih list so bila objavljena v Uradne^ vestniku Gorenjske 16.6.1987, spremembe in dopolnitve 1. marca 19|>B' sklad pa jih je tudi razposlal na naslove vseh obratovalnic. Lahko pa se dO bijo v času razpisa na mestu zbiranja vlog. V. ZBIRANJE VLOG IN POTREBNI DOKUMENTI^ 16. člen 1. Vsi prosilci ne glede na vrsto vloge priložijo: — potrdilo o številu družinskih članov gospodijstva in od kdaj stalno pre' bivajo na območju občine Kranj, — s potrdilom o dohodku vseh članov gospodinjstva za zadnjih 6 m_e->e^ cev v letu 1987. V dohodku občana ali njegove družine štejejo vsi dohodki družin ali posameznika: dohodki od dela iz delavnega razmerji honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nado mestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali sam°' stojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskeg in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o vars*L borcev in vojaških vojnih invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodK od premoženja preživnine. h — potrdilo o času skupne zaposlitve in času zaposlitve v obratovalnica samostojnih obrtnikov v občini Kranj, — s potrdilom o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoze-nja, — podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah — mnenje obrtnika, pri katerem je delavec zaposlen, lahko tudi mnenj krajevne skupnosti, — udeleženci NOV odločbo o udeležbi v NOV, — invalidi odločbo o stopnji invalidnosti, — mlade družine poročni list oz. potrdilo Centra za socialno delo o 'z venzakonski skupnosti, — vprašalno polo udeleženca razpisa, katero dobijo na mestu zbiranj3 vlog, — potrdilo o zdravstvenem ali socialnem stanju (v kolikor prosilec uveljavlja posebne okoliščine), 2. Prosilci za posojilo predložijo tudi: — prodajno pogodbo za nakup stanovanja ali soinvestitorske pogodbe, — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo, pri gradnji prizidka pa še lokacijsko dovoljenje, ki ne sme biti starejše od 10 let, — potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi, z op1' som del, ki jih obsega prenova stanovanja oz. stanovanjske hiše, — predračun stroškov prenove stanovanja ali stanovanjske hiše, — fotokopije posojilnih pogodb za že odobrena posojila za objekt, za katerega prosijo posojilo (fotokopije pogodb ob prvem razpisu so že predložene in jih ni potrebno ponovno predložiti, razen manjkajočih). — dokazilo o namenskem varčevanju. 3. Prosilci za družbeno stanovanje predložijo tudi: — zagotovilo ali drugi dokument o soudeležbi drugega stanodajalca. 17. člen Delavčeva prijava na razpis, v kateri je navedel netočne podatkeoz.pred'0' žil dokumentacijo, ki ni resnična se obravnava tako, kot da bi bila prošni nepravočasno vložena ali pa kot prošnja brez potrebnih dokazil za odloča' nje in se zavrže. Sankcije pri že porabljenem ali odobrenem kreditu 5 predvidijo s pogodbo. 18. člen Vse informacije in sprejemanje vlog po tem razpisu opravlja stanovanjs^' sklad, katerega sedež je v prostorih občinskega sveta Zveze sindikato Kranj, Trg revolucije 3, vhod 2 (čisto na vrhu), v času uradnih ur vsak tore in četrtek od 15 do 19 ure in sredah od 7 do 10 ure od 8. marca 1988 d vključno 22. marca 1988 PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKLADAJ k BOJAN ČEP|N 4£. ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KRANJ Delovna skupnost razpisuje delovni mesti: 1. VODJE DELOVNE SKUPNOSTI ZTKO KRANJ Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo telesnokulturne smeri, — da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih — da ima organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje razpisanih del. 2. VODJE SLUŽBE ZA TEKOČE VZDRŽEVANJE OBJEKTOV Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo tehnične smeri, — da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj na vodstvenih delih, — da ima organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje razpisanih del. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 10 dneh po objavi razpisa na naslov ZTKO Kranj, Partizanska 37, 64000 Kranj, za razpisno komisijo. DO Univerzitetni klinični center, o.sub.o. Ljubljana GOLNIK UKC Ljubljana, TOZD Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in TBC Golnik razpisuje po sklepu DS z dne 18.2.1988 NATEČAJ za oddajo poslovnih prostorov v zgradbi Inštituta pod naslednjimi pogoji: a) PREDVIDENA DEJAVNOST — ponudba jedil, napitkov in brezalkoholnih pijač — delovni čas obratovanja tudi ob sobotah, nedeljah in praz inkih b) POGOJI V ZVEZI z UREDITVIJO POSLOVNEGA PROSTORA — bodoči najemnik mora v celoti financirati prenovo lokala — lokal mora biti estetsko urejen, ter se mora vklapljati v obstoječi objekt Medsebojni odnosi med Inštitutom in najemnikom bodo urejeni s pogodbo. Rok za prijavo za natečaj je 15 dni, prične se šteti dan po objavi v časopisu. Interesenti dobijo potrebne informacije v gospodarskem oddelku Inštituta vsak dan med 7. in 9. uro. Ponudbe s kratkim opisom del, ki jih bodo izvedli naj intere senti pošljejo na naslov Inštituta z oznako - ZA LOKAL. Komisija za izbor najboljšega ponudnika, bo o rezultatih natečaja ponudnike obvestila v roku R dni. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOIA, p.o. KRANJ odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj objavlja za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in naloge KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV Pogoj: ekonomska srednja šola in 3 leta prakse v finančno " računovodski službi. Poskusno delo 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SU SLOVENIJI Podružnica 51500 KRANJ Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnic« 51500 Kranj objavlja prosta dela in naloge: VODENI K KADROVSKI SLUŽBE, ORGANIZACIJSKIH £ SPLOŠNIH NALOG ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM Dr LOVNIM ČASOM Pogoji: VII. stopnja - družboslovna usmeritev 4 leta ustreznih delovnih izkušenj aktivno znanje slovenskega jezika poskusno delo 3 mesece Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandUtfj naslovijo na kadrovsko službo SDK, podružnica 51500 Kra Trg revolucije 2, 8 dni po objavi. Kandidate, ki se bodo prijavili na objavo, bomo o izbiri obv stili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. Torek, 8. marca 1988 15. STRAN ^ Uveljavljanje reklamacij Zapravljanje časa in denarja Kranj, 29. februarja — Ce mora kupec uveljaviti reklamacijo za avtomobil, gume, prevleke za sedeže, pisalni stroj ali za kateri drugi izdelek, vedno potegne krajši konec kot proizvajalec (prodajalec), pa čeprav za napako ali pomanjkljivost ni kriv in je vsa krivda na ramenih izdelovalca. Da je to res, potrjujejo primeri. Občan je kupil gumo, za katero pa se je izkazalo, da je ovalna. Pot ga je najprej vodila v trgovino (prvi izdatek), kjer so mu takšno gumo prodali (trgovci niso nič krivi, s prostim očesom se ni dalo videti, da je guma slaba). Iz trgovine je moral v tovarno (drugi izdatek), kjer je dobil novo gumo, a ker ni bilo druge kvalitete, je moral vzeti prvo in še nekaj doplačati (tretji izdatek). Ko je vse to uredil, je moral še enkrat k Boltezu na Primskovo (četrti izdatek) in ko je tam čakal na menjavo gume in na centriranje kolesa, je izračunal, da ga je uveljavljanje reklamacije »stalo« tudi tri ure časa (peti izdatek). Podobno se je godilo občanu, ki je v Kranju kupil prevleke za avtomobilske sedeže. Ko jih je doma nameščal, se je pokazalo, da so premajhne — ne vse, temveč le deli za /.glavnike. Še enkrat se je odpeljal v Kranj, porabil za štiri tisoč dinarjev bencina — in moral »pozabiti« na zapravljeni čas in denar. Ali tretji primer: Kranjčanu se je pokvaril nekaj tednov stari avtomobil. Uveljavljal je reklamacijo in jo tudi uveljavil, napaka proizvajalca pa ga je stala več kot dvajset tisoč dinarjev. Ne gre toliko za denar, bolj za neprijeten občutek, da je treba seči v žep zaradi malomarnega dela in napak drugih — in da smo pri poslovnosti in pri odnosu do kupca še precej za industrijsko razvitimi državami. C. Zaplotnik uredništvo tel. 21860 A Ž Neptunov teden v Podvinu Podvin, 8. marca - V hotelu » Grad Podvin « so te dni pripravili tradicionalno kulinarično prireditev, ki so jo tokrat poimenovali Neptunova kuhinja. Od 8. do 15. marca vam bodo ponudili morske specialitete, kot so sar-delna marinada, morska solata, črna rižota, orada, zobatec, skampi, ribji brodet in še marsikaj. V hotelu » Grad Podvin « obljubljajo, da boste dobro postrežem, v. Stanovnik pumo . £^aupanja /O ljubljanska banka Temelina banka Gorenjske /aktu kWl*l s <• ri S 'tllifltli i i VEČ KOT ČflSOPP čet Naj vas še enkrat spomnimo. Vstopnice za novinarski vi* . so od včeraj v prodaji v bifeju Blagovnice v Cerkljah. Cep' so napovedi največkrat nehvaležne, vam zagotavljamo, «» pestro, zanimivo, zabavno. Sicer pa; preberite seznam p«>K viteljev: glavni pokrovitelj je Ljubljanska banka TenieU 0 banka Gorenjske; med pokrovitelje so se podpisali: Pen***! Jagodic, Gostim« pri Cilki, Gorenc - izdelava kmetijske hani/acije, Ambrož - avtoličarstvo in avtokleparstvo, sivo Kern; in med sopokrovitelji: Gostilne Zaje, Pri Ker ^ Erjavšek, Pavlin, bife Melona ter Cebulj - avtoprcvozni* Jerič - obdelava naravnega marmorja. .