Ql^om
AfAHD
s~yu6&ce*.*
■■
NO. 150

tOl \ 1'
2~:y

RICAN IN SPIRIT I IN LANGUAGE ONIY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€B

CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 7, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Romunija se zbližala na novi osnovi s SZ!
Novi gi obovi
Karen Tiedman
Včeraj zjutraj je bila v avto-
______	mobilski nesreči ubita 19 let
Qbisk in razgovor predsedlli- stara Karen Tiedman. Umrla je ka Romunije Z Brežnje- v Suburban Community bolniš-vim na Krimu pretekli te- nici- Bila ie hčerka Carla in
den kaže na izboljšanje'Frances (roj. Planisek) Tiedman
Odnosov Romunije Z ZS- in sestra Linde Lindič. Karen je SR,	' bila rojena v Clevelandu in je
^	_	bila zaposlena pri Sherman
jjj , KVA, ZSSR. Zahodni \\riHiams Co. kot knjigovodki-.iomati tu vidijo v obisku nja_ p0greb bo iz Želetovega sedn(ka Romunije N. Ceau- pogrebnega zavoda na E. 152 St. ^cuja pri vodniku sovjetske :v sredo popoldne ob enih na ^omunistične partije Leonidih Lutheransko pokopališče. Na e^njevu pretekli teden na; mrtvaški oder bo položena no-znak za večje izboljšanje coj ° hosov med Sovjetsko zvezo in ^°munijo. Sovjetsko časopisje sicer povedalo nobenih po-
onosti o sestanku in razgovorih V .	^	P
h pac pa je poročalo veliko
ha vidnih mestih o njegovih
Zuhanjostih.
^azgovori so se vršili v leto-g1Scvu Oreanda dan po sestanku v re2'hjeva z vodniki držav Var-^avske zveze. “Pravda” je zapi-a’ da sta Ceausescu in Brež-ev razpravljala o gospodar-
haV Vprašaniih ° “vprašanjih alj njega razvoja sodelova-
iremer dohš! 83 !s! zepsra za svoj eiagiad na gi3¥« 0. 0. Waliacea
Rdeči so množično pobijali nasprotnike
UPPER MARLBORO, Md. —.V pokrajini Binh Dinh so
rdeči pomorili vse znane pristaše saigonske vlade, ki so jim prišli v roke.
Merle K. Carsley
V soboto je umrl v Hollywoo-du v Floridi 69 let stari Merle K. Carsley, mož Therese, roj. Quintus, brat Franka iz Rock-landa, Maine. Preje je živel na E. 60 St. pri Lyon Dairy Co. v Žnidaršičevem domu 30 let vse do upokojitve pri S. K. Wellman Co. Pogreb bo jutri, v torek ob 11. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Crown Hin pokopališče.
Blas Papesh
. ^	„ 0„	owviciu v d-	V Euclid General bolnišnici
]a’ ter o razširitvi partijskih ‘ je umrl 84 let stari Blas Papesh
Vezi”
ftied obema državama. 3 Cherokee Avenue, mož Helen, je bil prvi objavljeni sesta-! r°j- Sorn> oče Helen Musil in ^ Ceausescuja in Brežnjeva'-^nne Skudnik, 30 krat stari oče, - leta loge Vn	J brat Franca, Ivane in Jakoba
°bscdil
1968, ko je Romun
javno
sovjetsko vojaško zased-! PaPež (vsi v Jugo^aviji)- p°-d“ Češkoslovaške. “Pravda” je! ko3nik je bil r°jen v vasi Lopata 'ajala v svojih poročilih nreci- ()ri Hinjah> od koder je Prišel v °st Romunu pred Vzhodnim1 ZDA L 19C6- ZaPoslen 3e bL1 Pn , erhcem Erikom Honeckerjem f! Eatpn Axle Co' do svoje upoko_ P 36 bil tudi na obisku v ZSSR 1 jitve pred 16 ietL Bil je član L_0hiUnOVo zahvalo ob koncu 0L SNPJ št 28’ HBZ št‘ 14 in Klu' Ska je prinesla cpI^ na ba slov- upokojencev v Euclidu.
Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz
Arthur Herman Bremer, 21 let stari napadalec na guv. G. C. Wallacea 15. maja letos v Lau-relu, Md., je bil od porote spoznan za zdravega in zato za krivega poskusa umora. Porota je razpravljala komaj 90 minut, predno je odločila usodo napadalca, ki je trdil, da je duševno bolan in zato za svoje delo neodgovoren.
Sodnik Ralph W. Powers je vprašal obtoženca, predno je izrekel sodbo, če ima kaj povedati.
Bremer je dejal, da je sodnik opozoril poroto, da je odgovorna za varovanje družbe pred osebami, kot je obtoženec, nato pa zaključil: “Toda v moji obrambi bi jaz gotovo imel rad, če bi me bila družba varovala pred menoj samim.”
A. H. Bremer je bil obsojen na 63 let zapora zaradi streljanja na guv. Wallacea, pri čemer je težko ranil tudi njegovega stražarja.
—-----o------
SAIGON, J. Viet.
Počasi

Im&m
sesta ^ tani v ZSSR sličen ®sVs]T'e" vodnihov držav Var-Zfav 6 ZVeze, Romuna ni bilo
ha '"J’ Ceausescu je bil tedaj
jetgjj 18 U na Kitajskem. Sov-
ških v ZVeZa 36 §ovorila ° voja-na romunski meji in 3e ]La a na Romunijo. Kasne-,3e s°vjetski pritisk na 3etoŠn'1'10 p0lPustil, še bolj pa kar 'l0.P0rrdad, ko je postal že hiatje ate.I]’ski- Zabodni diplo-spravip Spd^0’ da hoče Moskva še v 1 ''Omunijo zopet trdnej-skliCa^V°3 ^3ok, ko pričakuje ^°hferee BviroPske varnostne Pt7zacj^nCe; Ceausescu je na to ht)stj0 Van3e odgovoril s prijaz-^hgref111 0btavil na partijskem ^hose"11 pretekti mesec boljše Je SVo, ^ oskvo. Na kongresu omP° °Za3’ ki te izglodal ne-utrdil. V Centralni - Jski komitet Je§°vo ženo.
Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob 7.
di komitet so sprejeli tu-
oK zgovori med
ertla ^emčijama
Bonn6
d6h So b’ ZRN- ~ Pretekli te-^ed	obnovljeni razgovori
S0lh2čne^ki °beh Nemčit doseči
lj te dol- odmoru. Njihov
ei:na nemo normalizacijo med oemskima državama.
. Cblačno •
tehiper ln deževno. Najvišja bjiCah " 0k°lt 78. V jutra-°kolicol d^vtata nad mestom PredeIov j Uda nevihta. Mnogo Potiekna6 brez elektrike V tehe v ? f° bile ceste popla-t“reki»ien * »“i. da je bil
Jen Promet.
Britanske lelave
Delavska nezadovoljnost, ki se izraža v štrajkih, in rastoča inflacija morita Veliko Britanijo in njeno vlado.
LONDON, Vel. Brit. — Britansko delavstvo je nezadovoljno in kaže to z divjimi, nezakonitimi štrajki. Pri tem je v deželi precejšnja brezposelnost, pa vendar cene in plače rastejo povprečno skoraj še enkrat hitrejše kot v ZDA. Vlada E. Heatha, ki je prevzela vajeti dežele iz rok delavske stranke poleti 1970, je v vedno številnejših težavah.
Da bi napravila konec divjim štrajkom, je lani spravila skozi parlament poseben zakon o delavskih odnosih, ki je ustvaril posebna delavska sodišča. Delavci so temu zakonu nasprotovali in mu še vedno nasprotujejo. Pretekli mesec bi bilo sko-ro prišlo do splošnega štrajka, ko je delavsko sodišče prijelo 5 piketirjev, članov unije pristaniškega delavstva.
Sodišče je popustilo in prijete pustilo na svobodo. To je odvrnilo nevarnost splošnega štrajka, ni pa preprečilo štrajka pristaniškega delavstva. To je dotedanji divji štrajk izglasovalo v zakonitega. Ko se je štrajk zavlekel preko enega tedna, je vlada proglasila “stanje stiske”, ki ji daje pravico, da pošlje vojaštvo v pristanišča razkladat in nakladat nujne tovore.
Konservativna vlada E. Heatha zaradi neuspešnega boja z gospodarskimi težavami izgublja oporo med volivci in opozi-cionalna delavska stranka išče priložnost, da bi jo prevrnila,
PARIZ, Fr. — Ta teden pride v Francijo egiptski zunanji minister Murad Ghaleb. Obisk je sicer privaten,' kot poročajo, to da Egipčan bo vendar vodil razgovore s predstavniki francoske vlade. Francija mu naj bi ponudila posredovanje z Izraelom kot predstavnica svobodne Evrope.
Francozje sodijo, da so tako Američani kot Rusi izgubili pri Egipčanih zaupanje in da je sedaj prišla vrsta na nje kot zastopnike svobodne Evrope, da prevzamejo nalogo pomiritve Srednjega vzhoda. Pri tem ne ponujajo nobene nove rešitve, ampak le nov način, novo pot, ki naj vodi do pomiritve med Izraelom in Arabci.
Egipčani smatrajo misel za sprejemljivo in dobro, ker upajo, da bo potreba po olju s Srednjega vzhoda silila svobodno Evropo, da pritisne na Izrael, da bo postal popustljivejši na-pram Arabcem. Evropska gospodarska skupnost, s katero ima Izrael precej obsežno trgovino, ima dobro možnost pritiska na Izrael. Tako vsaj mislijo v Egiptu.
V Parizu in v Jeruzalemu od takih francoskih poskusov dejansko ne pričakuje nihče kakega uspeha, kljub temu se jih je Pariz voljan lotiti, ker bi naj pokazali francosko vodstvo Evrope. Položaj v Sredozemlju je vznemirjajoč tudi za Italijo in druge države južne Evrope, kot je bilo očitno pri razgovorih ob nedavnem obisku predsednika Pompidouja v Italiji. V Parizu sodijo, da je prav zato tudi čas za njihov nastop primeren in u-goden.
I Demokratski predsedniški kandidat sen. G. McGovern se ! je potem, ko so odklonili imenovanje senatorji Kennedy, Ribicoff, Humphrey in Muskie, odločil za Sargen-j ta Shriverja, svaka pokojnih Johna F. in Roberta F. Kennedyja in Johnsonovega direktorja boja proti revščini.
WASHINGTON, D.C. — Po bor demokratske stranke lotil prihajajo v javnost podrobnosti petih dneh iskanja in razgovo- volitev novega kandidata. Glav-o množičnem pobijanju vladnih ^ov, ko je doživel štiri odklonit-1 ni odbor demokratske stranke pristašev v pokrajini Binh Dinh ve izbire podpredsedniških kan- bo imel več težav s poverilni-cb obali v osrednjem delu Juž- didatov, se je demokratski pred- cami posameznih dižavniii za-nega Vietnama, ki je padla pod sedniški kandidat sen. George stopstev, ker so v njih nastali rdečo zasedbo kmalu ob začetku C. McGovern odločil za Sargen-, sPori- Tako bodo šli na glavno ofenzive letošnjo pomlad. Priče ta Shriverja, svaka pokojnih; seJ° zastopniki župana R- Dašo potrdile, da so rdeči pobili Johna F. Kennedyja in Roberta'leyia> klJlhJe potrdilo ilhnoi-najmanj 250 oseb, zelo verjet-, F- Kennedyja ter Edwarda M. ®ko sodisce, četudi jih je demo-no pa še enkrat toliko.	j	Kennedyja. Ta je ponudbo spre-j kratska konvencija v Miami
Glavne žrtve so bili načelni- 'jel z veseljem in bo brez dvoma beach Pretekb mesec odklonila ki vasi in njihovi namestniki, u-| McGovernu v veliko podporo in kot “ilegalne’ . Shem spon so poslenci in sodelavci programa1 pomoč, ker bo potegnil za seboj za pomiritev podeželja, policisti! Pristase Kennedyjev, pa tudi in pripadniki milice. Pobijali sojdober del rednih demokratskih tudi učitelje, zdravnike, medi-j 3trankinih vodnikov, ker je z cinske sestre in vse drugo javno ! vsemi temi v osebno dobrih od-osobje, ki je pokazalo na kak nosih. Po svojih nazorih je Mc-način svojo podporo vladni stra-* Governu vsaj tako podoben, kot
v delegacijah Ohia in Wiscon-sina.
----o----
Zadnje vesti
mu je sen. Eagleton, ki je pretekli ponedeljek odstopil kot podpredsedniški kandidat zaradi svoje zdravstvene preteklosti.
McGovern se je obrnil najprej na sen. E. M. Kennedyja, ki mu
ni.
Ubegli ujetniki so pripovedovali o treh velikih taboriščih v dolini An Lao, kjer naj bi imeli rdeči zaprtih okoli 6,000 ljudi.
Razgovori z osebami, ki žive v predelih, zasedenih po rdečih't6 odgovoril, da kandidature ne skozi tri mesece, potrjujejo v sprejme, kot jo ni maral spre-glavnem to, kar prihaja iz urad-!JeL pred konvencijo in na tej nih virov. Pokol v pokrajini sami. Ponudbo sta nato odklo-: Binh Dinh je bil največji znani nda (udi senatorja A. Ribicoff j v sedanji rdeči ofenzivi in naj- 311 K. Humphrey. Sen. E. Mus-j večji od onega v mestu Hue te- k3 mu te McGovern ponudil j kom. Tet ofenzive v letu 1968, kancbdaturo, je to odklonil “za- j ko so rdeči pomorih’ skupno o- družine , kot je sam dejal; koli 2,600 oseb.	i Časnikaf3e“- McG°vern se je j
Ameriški opazovalci vidijo v pomoru pristašev saigonskega veita’ k3 te ponudbo z veseljem režima v pokrajini Binh Dinh sPiete3i ko^ le dejal časnikar-to, kar Čaka nasprotnike komu- 3em' Zatrdil jim je tudi, aa je nizma v Južnem Vietnamu na!^rdne^f zdravta ^ da že 30 let
TRST, It.—V petek so se vneli tanki z oljem in v soboto je bila velika nevarnost, da bo ogenj, ki je divjal s polno !dveh popoldne v običajnih pro-
Iz Clevelanda i in okolice
Na obisku—
Pretekli petek je obiskal urad Ameriške Domovine prijazni rojak g. Miro Kolenc z družino iz Stoney Creeka pri Hamiltonu v Kanadi. Mudi se na obisku pri sorodnikih, pri družini g. Antona Žaklja, 5516 Carry Avenue. Hvala za obisk!
Zopet v Clevelandu— iz Forest City-ja v Pensilvaniji, kjer je bivala eno leto, se je za stalno vrnila v Cleveland ga. Louise Kužnik, vdova po pok. g. Antonu Kužniku. Naselila se je v lastnem domu na 19306 Kewanee Avenue, telefonska številka 481-8063. Lepo pozdravlja vse svoje prijatelje in znance. Izrekamo ji prisrčno dobrodošlico!
Seja—
Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje ima svojo sejo jutri, v torek, 8. avgusta, ob
močjo v petih tankih, zaje! ša ostale. Palestinska gverilska
štorih. Vse članstvo vabljeno! Društvo Danica št. 11 ADZ skupina “Črni september” je ima jutri, v torek, ob 1.30 po-v Beirutu izjavila, da so skla- poldne svojo redno sejo v SND dišče petroleja v Trstu zaž- na St. Clair Avenue, staro po-gaii njeni člani v protest proti slopje. podpori, ki jo Avstrija in Piknik upokojencev—
Nemčija nudita Izraelu. Olje federacija klubov slovenskih teče namreč po posebnem upokojencev, Cleveland, priredi vodu iz Trsta do Dunaja in do v sredo, 9. avgusta, piKnik na Ingolstadta v Nemčiji. V Trst farmi SNPJ na Heath Road, so prihiteli gasilci iz vse Ita- Članstvo vseh klubov iskreno lije in se jim je posrečilo po-1 vabljeno! Kdor nima vozila, naj
žar omejiti.
j pride v SDD na Recher Avenue
nato odločil za Sargenta Shri- SAIGON, J. Viet.
splošno, če bi rdeči prišli nenadno na oblast. Pripominjajo vendar, da ni dosti verjetnosti, da bi rdečim to uspelo.
Večja šolnina
za veterane
WASHINGTON, D.C. nat je pretekli teden povišal mesečno šolnino za veterane
— Se-
vietnamske vojne, ki študirajo, na $250. Za predlog je glasovalo1 sti. Je izkušen gospodar in po-
ni imel z njim nobenih težav.
Sargent Shri ver je poročen z Eunice Kennedy, sestro pokojnih predsednika Johna F. in Roberta F. Kennedyja ter sen. Edwarda M. Kennedyja. V vladi predsednika J. F. Kennedyja je bil na čelu “Mirovnega zbora”, v vladi predsednika Lyndo-na B. Johnsona pa je vodil “boj proti revščini” kot direktor Urada za gospodarske priložno-
Ameriško j ob 12- uri-
letalstvo je včeraj uničilo na i Najstarejša tovarna cesti od Saigona preti Phnom j se seL iz mesta—
Penhu v Kambodži 14 sever-, String, Cobb & Arner Inc., ki novietnamskih tankov. —i te del°vala v Clevelandu 139 Mornariška letala ZDA so na- ^ iet> se bo preselila v Cincinnati, padla vojaške cilje v Sever- kot 50 odločili njeni gospodarji.
89 senatorjev, proti nihče. Sedaj znaša ta šolnina $175. Bela hiša
sloven človek ter poznan in cenjen tako v poslovnih kot poli-
je predložila povišanje na $190, tičnih krogih. Bil je nekaj časa Predstavniški dom pa je izgla- tudi poslanik ZDA v Parizu. Po soval $200.	svojih nazorih je liberalen in v
Predlog mora zdaj konferenca i tem močno sličen sen. McGo-obeh zbornic pregledati in se ze- vernu samemu.
diniti za novo besedilo in za novo višino šolnin, šele ko bo to
Ker podpirajo Sargenta Shriverja za podpredsedniško kan-
opravljeno in potrjeno, bo mo-jdidaturo vsi deli demokratske gel zakonski predlog predsedni-! stanke, ne bo imel jutri nobe-ku v podpis.	| nih težav, ko se bo narodni od-
nem Vietnamu v neposredni okolici Hanoia in Hajfonga.— Rdečim je uspelo včeraj zasesti 5 vasi v bližini mesta Hue, od koder pa so jih danes vladne čete zopet pregnale.
WASHINGTON, D.C.— Obrambni tajnik M. Laird je dejal, da je on proti končanju letalskih napadov na Severni Vietnam, dokler ta ne umakne svojih oboroženih sil iz Južnega Vietnama in pusti Demilitarizirano cono v miru.
BELFAST, S. Ir. — Britanska vojaška patrulja je v bližini meje zavozila na mino, pri čmer sta bila dva vojaka mrtva, trije pa ranjeni.
REJKJAVIK, Island.— Včerajšnjo H. šahovsko partijo je dobil Spassky in s tem izboljšal svoj položaj do razmerja
Podjetje je imelo svoje prostore na 2654 Lisbon Road S.E. ter je zaposljevalo okoli 300 ljudi. To je drugo naj starejše lekarniško podjetje v vsej deželi. Izdeluje okoli 100 vrst raznih zdravil. Samo 15 odbornikov?—
Citizens League je nabrala preko 29,000 podpisov volivcev Clevelanda v podporo predlogu, da se število članov mestnega sveta zmanjša od sedanjih 33 na 15. Predlog hočejo staviti volivcem v odločitev pri volitvah 7. novembra 1972. Vprašanje je, če bo mestni svet predlog vzei pravočasno v razpravo, ko je trenutno še vedno na poletnih počitnicah.
Poslednje slovo— članstvo ABZ št. 103 je vabljeno jutri, v torek, zvečer ob sedmih v Mullally pogrebni za-
— Amerikanci lastujejo dve tretjini vsega življenjskega zavarovanja na svetu.
še predno bo potekla njena zakonita doba. Nove volitve morajo biti najkasneje pomladi 1975.
Britanci vidijo in vedo, da živijo preko svojih dohodkov, pa se prijetnemu življenju nočejo odreči. Brez tega narodnega gospodarstva ne bo mogel nihče spraviti v red.
igranje.
KAIRO, Egipt. — Tu je bilo
Jean Westwood
Basil Patterson
V....
DEMOKRATSKO STRANKINO VODSTVO - Na sliki sta Jean Westwood iz države Utah, nova načelnica glavnega odbora demokratske stranke, in Basil Paterson iz New Yorka, novi podnačelnik glavnega odbora demokratske stranke.
az-rz „ pici, • rr • j vod na E- 756 St., da se poslovi
jo je Spassky dobil. Eno zma- L, ^
go so mu namreč priznali v j	V a^U
začetku, ko se Fischer zaradi!76'0	A''e,n,e-
spora z organizatorji svetov-L T P°polana te P™10 „„„ v ,	,	J	. i do pretepa v lap House Baru
nega šahovskega prvenstva m 7o1n of ™ •	..	.
.. i . j i v v	ina mio St. wlair Avenue, ko sta
pokazal ob določenem času za	• ,	, . ,	, .	,
, ava policista, ki sta bila v baru,
i oporekala prodaji alkoholne pi-■ t	..iJače dekletu, o kateri sta bila
Sl.!! °’ . J!™!' v b"znJ‘ prepričana, da je mladoletna.
Policaja so pretepli in tako zdelali, da se nista mogla kasneje zvečer javiti v služoo. Včeraj je prišlo popoldne kakih 15 policajev v uniformah, kot trdi lastnik bara, da se maščujejo. Lastnik Mario Dus trdi, da je škode v baru na pohištvu in drugem kakih $4,000 in dolži za njo policijo. Ta sodi, da je bilo največ škode storjene v soboto
bodočnosti v Egipt na razgovore s Sadatom zastopstvo Komunistične partije ZSSR, da se pogovori o novih odnosih med Sovjetsko zvezo in Egiptom.
------o------
V 100 dneh je Chevrolet
prodal nad milijon avtov
DETROIT, Mich. — Po predhodnih podatkih je Chevrolet, oddelek General Motors Corpo- pri splošnem pretepu, do kate-ration, prodal v času od 21. apri-jrega je prišlo po nastopu obeh
la 1972 do 31. julija 1972 skupno nad en milijon osebnih avtomobilov in tovornjakov.
policajev v baru. Policijski načelnik je objavil podrobno preiskavo.
Umrnišm Domoviwt
0117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 150 Monday, Aug. 7, 1972
Evropska ali atlantska Evropa
Evropa, ki so jo zavezniki po drugi svetovni vojni raz-dlili v Vzhodno in Zahodno, bo tako razdeljena ostala še dolga desetletja. Mnogi se sprašujejo, če bodo sploh še kdaj Vzhodno Evropo smatrali za Evropo, kajti ta del vedno bolj izgublja svoj evropski značaj in se politično, gospodarsko in kulturno staplja s sovjetsko-ruskim azijskim konceptom narodnih in državnih struktur. Kadar danes svet govori ali misli na Evropo, ima vedno bolj v mislih samo svobodni, zahodni del evropskega kontinenta.
Ta Zahodna Evropa si vztrajno pridobiva svojo novo identiteto, v kateri se dva nasprotna koncepta borita med seboj: evropska Evropa in atlantska Evropa.
Debata, katera Evropa naj obstane, odn. katera je za Evropo primernejša, se je začela že z uvedbo severnoameriškega Marshallovega programa za obnovo zahodne Evrope, da bi se ta spet postavila na noge. Debata se je nato močno poživila z nastopom De Gaulla, zlasti še, ko se je Francija umaknila iz atlantske vojaške organizacije NATO.
Na predvečer* razširitve Skupnega evropskega trga od šest na deset članic, zahodnoevropski državniki spet resno razpravljajo, kakšno obliko in kakšno vlogo naj v bodoče zahodna Evropa igra na svetovnem pozorišču.
DeGaullov naslednik, francoski Pompidou, je mnenja, naj bi bila zahodna Evropa brez slehernega severnoameriškega vpliva in če bo kdaj prišlo do evropske vlade, bo ta “mogla nastati samo iz skupnosti vseh narodnih vlad, ki se bodo družno odločale v imenu vseh in za vse.”
Nizozemska vlada zastopa nasprotno stališče ter zagovarja nujnost evropskega sodelovanja z ZDA. Nizozemci trdijo, da bo morala biti nova Evropa zgrajena na nadna-rodnih ustanovah.
Zahodnonemški kancler Willy Brandt se bolj nagiba k nizozemski kakor francoski rešitvi evropskega problema.
V	pripravah je sklicanje vrhunske konference desetih zahodnoevropskih držav, članic Skupnega evropskega trga, ki naj bi letošnjega oktobra zasedala v Parizu in na kateri bodo razpravljali in odločali o novih evropskih ciljih.
Francoski predsednik Pompidou je o teh vprašanjih razpravljal z zahodnonemškim kanclerjem Brandtom v Bonnu in s predsednikom italijanske vlade Andreottijem, ko je bil nedavno na prvem uradnem obisku v Italiji.
Pompidou zagovarja “evropsko Evropo”, ki naj bi se v svojih odnosih z ZDA popolnoma otresla severnoameriškega vpliva in bi v tem pogledu postala popolnoma neodvisna. Francija si prizadeva, da bi dobilo politično tajništvo združene Evrope sedež v Parizu in da bi se ustanovil evropski rezervni fond, s katerim bi podpirali valute držav članic.
Če kaj, v zadnjih mesecih povezuje zahodnoevropske države zadeva dolarja. Ozadje dolarskega problema je v nekaj besedah v tem, da najbogatejša država na svetu zahteva neomejene kredite ali velike trgovske koncesije od ostalega, resnejšega sveta.
Toda tudi v Zahodni Evropi nimajo vsi enakih pogledov. Problem dolarja je namreč sam na sebi močno zapletena zadeva, ker gre pri tem ne samo za gospodarske, temveč tudi za vojaške in politične odnose, kjer pa interesi zahodnoevropskih držpv niso vzporedni, temveč se med seboj križajo.
Zahodna Nemčija hoče na vsak način obdržati severnoameriške vojaške oddelke na svojem ozemlju, da njihovo prisotnot lahko uporablja kot postavko v pogajanjih za zmanjšanje napetosti s svojimi vzhodnimi komunističnimi sosedi.
Druge zahodnoevropske države manj zanima “Ostpo-litik” in prisotnost severnoameriških čet v Evropi ter se zato čutijo manj dolžne plačevati ta davek.
Toda kljub razlikam je v Zahodni Evropi v polnem razvoju načrt o valutnem in gospodarskem sodelovanju, iz katerega bo. kakor upajo, do leta 1980 izšla že skupna valuta za Zahodno Evropo. Tudi težave angleškega funta tega razvoja ne bodo več ustavile, prav tako ne finančni in gospodarski problemi posameznih zahodnoevropskih držav. Zahodna Nemčija se trenutno boji inflacije, Amglija povečanja brezposelnosti, nad polovico Italije je nerazvite in južnim delom primanjkuje delovnih ljudi zaradi izseljevanja na sever.
Toda vsi prvi, se pravi najtežji koraki v smeri združevanja Zahodne Evrope so storjeni. Zunanja gonilna sila za združitev je bila v desetletjih 1950 in 1960 sovjetska vojaška grožnja, v desetletju 1970 pa je brez dvoma izziv dolarja.
V	polnem teku je namreč preoblikovanje svetovnega denarnega in gospodarskega sistema in se Zahodna Evro-
pa trudi, da bi v tem dogajanju govorila kot en glas. Razširjeni Skupni evropski trg bo to tem lažje storil.
Medtem ko se Zahodna Evropa združuje v enoto za blaginjo posameznih zahodnoevropskih narodov, pa slovenski narod zaradi komunističnega režima ostaja vklenjen v sistem političnega, gospodarskega in kulturnega nazadovanja. Daši je po svojem zgodovinskem, političnem, gospodarskem in kulturnem razvoju vse do druge svetovne vojne in še med njo slovenski narod spadal v zahodnoevropski prostor, mu to pravico in to bodočnost sedaj odrekajo slovenski in jugoslovanski komunisti.
S. S.
d
BESEDA IZ NARODA
Vabilc m iisijonski piknik
CLEVELAND, O. — Pikrik Misijonske znamkarske akcije bo letos v nedeljo, 13. avgusta, na Slovenski (pristavi. Vsi verni Slovenci v Clevelandu in okolici smo prisrčno vabljeni, da se ga udeležimo.
Na Slovenski ‘ pristavi je vsako poletje dokajšnjo število piknikov, vsi imajo lepe cilje in dobre namene. Vendar je Misijonski piknik vsako leto nekaj prav posebnega.
Ker bo pač piknik, bo seveda poln veselega razpoloženja, zabave in oddiha. A poudarek bo na edinstveni, vseobsegajoči, veliki misijonski misli. Opoldne bo sv. maša. Kristus sam posreduje za božje kraljestvo na zemlji in prosili ga bomo: Pridi k nam Tvoje kraljestvo. Ob petih po-r tldne bomo molili in peli hva-| io Mariji na Orlovem vrhu. Naj Kraljica apostolov prosi za naše slovenske misijonarje in misijonarke po vsem svetu in tudi za nas, ki jim skušamo pomagati z našimi slabimi močmi.
Po litanijah ibo menda najprej dražba ali licitacija že velikega telička. Po tem licitantskem boju, ko se bo njegova cena v korist našim misijonarjem dognala do viška, bo žrebanje drugih, tudi velikih in lepih nagrad.
Kot je nedavno, poročal v tem listu predsednik Misijonske znamkarske akcije, se Slovenci v ZDA vedno bolj zavedamo svoje odgovornosti. Lansko leto smo zbrali za slovenske misijonarje 6,733 dolarjev. Veseli smo lahko tga dejstva. In ta nas spodbuja, da bomo ostali še naprej tako zvesti našim misijonskim. dolžnostim.
K tej zvestobi nas poziva božja Beseda sama in svetal zgled naših misijonarjev in misijonark. Božje kraljestvo iščejo in gradijo širom sveta. Tudi v našem imenu ga gradijo, ker smo tudi mi bili krščeni in birmani
in tako potegnjeni v to vidno poslanstvo -Cerkve. Tudi nam je bilo rečeno:	“Pojdite in učite
vse narode in krščujte jih...” Če smo kot kristjani dolžni pomagati vsakemu človeku, ki je v potrebi, koliko bolj smo dolžni pomagati našim slovenskim misijonarjem, ki so v stiski zaradi božjega kraljestva!
Ena izmed nedvomnih zaslug Katoliških misijonov je, da so nam mno-gotere potrebe naših misijonarjev postale bolj znane. Tudi ta Ameriška Domovina nam vsak petek iz leta v leto priča o delu in službi naših misijonarjev. Pogosto služijo od vsega božjega ljudstva najrevnejšim. Letos bo avtor člankov “Misijonska srečanja in pomenki” preč. g. Karl Wolbang med nami na pikniku. Naj nas tudi njegova navzočnost spomni vsaj nekaterih potreb in osebnosti, o katerih nam tako zvesto poroča.
Misijonski piknik naj bo zares predvsem iskanje božjega kraljestva in njegovih pravic. In vse ostalo nam bo navrženo: veselo, brezskrbno vzdušje naj nas navda, naj sije z obrazov vseh, ki skušajo moliti in žrtvovati za to veliko stvar. Tiste popoldanske ure naj bodo polne veselja in radosti, pomenkov in kramljanja med znanci in prijatelji. Ti vsakoletni pomenki in srečanja naj nas družijo v razumevanju, dobrohotnosti, širini in ljubezni. Misijonska misel namreč ne pozna ne meja, ne delitev, ker je vseobsegajoča, vesoljna.
Odzovimo se torej prijaznemu vabilu Misijonske akcije. Eno nedeijsko popoldne žrtvujmo za misijone. Pravzaprav po pohiteti na Pristavo ne bo toliko žrtev, kolikor priložnost za veselo razvedrilo in srečanje ter prikladen način pomoči slovenskim misijonarjem.
Rev. Pavel Krajnik
Spcmini ob Si-Ietnici p, Bernarda Mroži®«
VIL
Delo med vojno
EUCLID, O. — Preobsežno bi bilo, če bi do podrobnosti hotel podati delo, ki ga je v pomoč domovini opravil pri zbiranju darov p. Bernard Ambrožič, naj bo natisnjeno samo še, kar je med “Pismi” v Ave Maria, feb. 1943, str. 28, 29, objavljeno:
"Od početka ima vsaka akcija mnogo uspeha, tudi pomožna akcija slovenskih fara po Ameriki ga je imela, največ po zaslugi svojega tajnika Fr. B. Ambrožiča, ki je dregal in pisal, pisal in dregal. Nabral je mnogo tisočakov, po večini za maše. Maše sicer gredo ljubljanskemu škofu in. duhovnikom po Sloveniji in Srbiji in Hrvaški, kamor so jih raztepli, toda od teh mašnih darov gre gotovo polovica, če ne več, našim ubogim ljudem, zakaj ti že po svojem duhovniškem srcu delijo z narodom, kadar je ta v potrebi, kot je danes.
Zato je bila ta pomožna akcija velikega pomena in še je, saj privatno p. Bernard še vedno te maše sprejema. (P. B. Ambrožič, 62 St. Mark’s Pl., New York City, N.Y.,) toda javno se več ne oglaša, ker ni bilo prave kooperacije od mnogih strani, najmanj pa od ljudi samih, ki so
še po listih oznanjali, da jygb-slovanska pomožna akcija Wdi te farne akcije trpi in da kazi delo p. Bernarda pomožno delo slovenske sekcije. Po vseh listih je bil objavljen protest J. Roglja, pa se ni nobeden oglasil z dobro besedo v prilog farni akciji. Kaj hočeš? Sklenil je p. Bernard Ambrožič potihoma delati, da ne bo toliko govorjenja in besedičenja in da res da priliko onim, ki toliko besedičijo o skupnem delu, da se pokažejo. Prav ima.”
Kako se je v dejanju program SANS-a izvajal, bo razvidno iz izjave, ki jo je Ave Maria, maj 1943, str. 2, natisnila. V pred-' zadnjem odstavku je:	“Izvrše-
valni odbor globoko obžaluje razne poizkuse, da bi se razvne-1 li skrajno nevarni spori zaradi ' oblik 'odpora v stari domovini, ker se s teni postavlja vsa ibo-1 dcčnost slovenskega naroda na ' kocke.”
j Razkol je bil viden. Lojze | Adamič je pričel izdajati meseč-| no “Buietin”, ki je bil razposlan vsem udeležencem slovenskega ! narodnega kongresa. Urednik | Ave Maria, april 1943, str. 32, o-; menja:	V zadnji številki tega
buletina je bil zopet neroden. Strašno toži in se boji, ker Amerika toliko paktira z Vatikanom,
češ iz tega ne more nič dobrega priti. No Lojze naš, kar nič se ne boj in tresi, da bi imel papež kaj preveč vpliva na politiko! Svet je bil in svet bo ostal stari svet, to se pravi ne — svet, ni poslušal in ga ne bo. Dobro bi bilo, da bi ga, ne bi bilo treba nobenih načrtov za mir, stari bi veljali, ki ga papeži že uče stoletja: pravičnost in ljubezen naj vladata...”
Bolj in bolj je bilo vidno, da “Osvobodilna fronta” v Jugoslaviji je samo krinka, ki zakriva komunizem. Pričeli so se bolj ostri 'boji, ki so dali odmev v AD. Podtalno je p. Bernard dobil imena, ki so bili na listi, da jih bodo komunisti likvidirali, in jih objavil v AD. Seveda so nekateri pričeli oporekati. Poleg pok. urednika AD. James-a Debevca smelo trdim, da je p. Bernard bil najbolj vidna oseba, ki je največ člankov napisal, da bi pokazal ljudem resnico. Ne dvomim, da je brošura: “Shall Slovenia be Sovietized?” (A rebuttal to Louis Adamic) p. Bernardovo delo! To je bilo zbrano, kar je bilo natisnjeno po slovensko v Ameriški Domovini. Sijajno je ovrgel Adamičeve podstavke, ki so bili očividna laž, v angleško pisani besedi. Danes o Louisu Adamiču lahko sklepamo, da je bil orodje Stalina. Še imam v spominu, kako se je poudarjalo, da po vojni bo imela le Rusija besedo pri ureditvi sveta. Naj se ne zanašamo ne na Ameriko ne Anglijo, saj imamo skušnje, kako so krojili po prvi vojni nam v škodo slovenske meje!
Drugačnega mnenja je bil p. Bernard. V treh (morda štirih) zaporednih člankih v uvodniku Ameriške Domovine je nanizal svoje poglede na prihodnjo odločitev, sikoro preroško videl, da če se bomo opirali na Moskvo, predvsem za Trst, bomo izigrani! Poudarjal je, zainteresirajmo Washington in London o naših zahtevah ib slovenskih mejah. Predvidel je, da bo komunizem, s katerim je Louis Adamič vidno simpatiziral, vzrok, da bomo spet prikrajšani za pravične narodne meje.
Ker je bil (Adamič) častni predsednik SANS in je bilo oči-to, kar je v decembrski 1943 Ave Maria, str. 22 in 23, natisnjeno: “Neverjetna obletnica”. Par odstavkov pove vse — je preobsežno, da bi vse prepisal. Pred letom dni se je tudi naš list z navdušenjem pridružil snovanju “sloge” na Slovenskem kongresu za skupno delo v prid reševanja stare domovine.
Bili smo prepričani, da nas ‘vsa znamenja niso varala, da bo torej SANS, ki je bil v resnici deloval po nalogah kongresa. Trdno smo upali, da ne bo začel s takimi potmi, po katerih katoličani ne bi mogli več z mirno vestjo hoditi skupaj z rojaki drugega prepričanja. Žal, danes moramo povedati, da se naše u-panje ni uresničilo.
Počasi in pretkano so speljali SANS v tak položaj, da se danes lahko brez pretiravanja pove: SANS je postal zagovornik komunistične uredbe v bodoči Sloveniji! Postal je naravnost podpornik te ideje.” (P. A. U-ronkar, urednik.)
V isti (dec. 1943) Ave Maria je na str. 31 natisnjena tale RESOLUCIJA
Slovenska zveza Društev Naj-s vet e j šega Imena, ki je imela svoje zadnje zborovanje v Euc-lidu, Ohio, pri fari sv. Kristine dne 31. okt. 1943, je sprejela sledečo resolucijo, ki jo da v objave.
Z ozirom na to, da je Izvršilni odbor SANS-a dal moralno in gmotno pomoč Mr. Louisu A-damiču, propagandistu partizanstva in s tem činom povzročil razkol edinstva, odobravamo, da so izstopili iz urada Rt. Rev.
nastopil pot, ki ni cilj, ki ga je določil slovenski kongres — o-svoboditev slovenskega ozemlja — pač pa uveljavljanje komunizma, pod čigar irasignijo srpa in kladiva vodijo v bratomorno vojsko partizani.
Do nikake druge, kakor do u-ničenja zadnjega ostanka slovenskega naroda, ne more v razmerah in okoliščinah, v katerih se narod nahaja, prinesti taktika komunističnih voditeljev, ki se ne bore za narodovo svobodo, pač pa za svoja načela.
Obsojamo propagando Mr. Louisa Adamiča, ki ne odgovarja resnici, ker potvarja resnična dejstva, da dobe Amerikanci o nas vtis, da je vse usmerjeno v komunistično smer. Opozarjamo ga, da kadar pošilja v svet svoje resolucije v prilog partizanstva, naj ne omenja, da reprezentira 250,000 Jugoslovanov. Naj da naj prvo na glasovanje, koliko jih stoji za njim — in le tisto število naj zastopa. Nikoli si pa naj ne lasti, da je on zastopnik celokupnega slovenskega naroda.
Vso moralno pomoč in zahvalo dajemo Rev. Bernardu Ambrožiču, OEM., ki je posvetil veliko pozornosti, da je razkrinkal neresnično Adamičevo propagando. Želeli bi le, da bi o tem bila informirana ameriška publika in to o našem narodu; kar je Rev. Bernard Ambrožič povedal v slovenščini, naj bi se natisnilo tudi v angleškem jeziku.
Zahvalo in priznanje dajemo tudi našemu tisku, ki je dal prostor na razpolago, da je resnica prišla na dan.
Za Slov. Zvezo Društev Najsv. Imena:
Michael Kolar, preds.
Frank Hočevar, taj.
Laurence Bandi, blag.
Naj tu omenim, ki imam pred
seboj, omenjeno brošuro. ^ Slovenia be Sovietized? strani), sem gotov, da kakor v slovenskih člankih, ki J1 AD natisnila, bil podpisan av o p. Bernard Ambrožič, tako J tudi bil omenjeni sam Preva| lec, da je izdal te spise v ang ' ščini. — Tudi naslednje nam J on posredoval. V maju 19 bila izdana brošura (30 ki je v obeh jezikih, v ang eSC ni ‘The Slovenes and Partizan (page 2-16) in “Slovenci in Pa ' tizani” (str. 17-30) izdala slovenskih župnij v Ameri i ^ omembe vreden dokument, n slovljen je bil jugoslovans vladi v Kairu.
Ta podtalni dokument je izi va vseh treh političnih s^ra p_ slovenske ljudske stranke, ^ ralno-napredne stranke in s°cl ^ listične stranke v Slovenijo skupni izjavi podpisan, Lju na, 15. decembra 1943. P°safeo' ne stranke so svoje "Izjave ^ dale, so z datumi označene Ljubljani, Slov. ljudska stran
20. decembra 1943; •'-J^erahra napredna stranka, 18. decem ^ 1943; Socialistična stran a Sloveniji, 17. dec. 1943.
Skoda, da se — radi °^se^0 sti — moram omejiti, da jo _
to kot odmev: Razočaranje
vencev, ki so ga PoVZr<>i,e. transmisije (objave) ^on^°n? o: ga radia BBC bolj na^anCp0. nekateri nastavljeni pri tel ^ staji. — Tako so mobilizirali ^ munisti anglosaksonske ra J ^
postaje za svojo službo in so ^ speli, da Slovenci verujejo, ^ zavezniške demokracije ene ^ sli s komunisti in odobravajo ^ cialno revolucijo, divjajočo ^ Slovenskem. Učinek za S o ce je bil porazen.
(Pride še)
ME gl
V Jugoslaviji bodo snemali film Amazonke
Potem, ko so znani režiserji spektaklov dodobra izkoristili naše naravne lepote, se zdaj zanimajo tudi za lepa dekleta. V sodelovanju z beograjskim Ko-šutnjakom bo namreč znani angleški režiser Terence Young avgusta pri nas posnel spektakel Amazonke. Potrebovali bodo na stotine lepih deklet.
Toda lepota nikakor ni edini pogoj za statiranje v Amazon-kah. Res da bodo dekleta morala biti vsaj približno tako brhka, zaobljena, dolgonoga in vse, kar sodi zraven (a ne bolj), kot bo njihova kraljica Racquel Welch, vendar bodo morala tudi odlično jahati, vihteti meče, metati kopja in znati druge prazgodovinske veščine, kar njihovi kraljici najbrže ne bo treba. Film bodo posneli na območju Deli-blatske peščare, na otoku Pagu in v kanjonu Zrmanje.
Bojevito vojsko Amazonk, ki se bodo spoprijele s Frigijci in Tračani, bodo v kratkem začeli novačiti. Tiste Amazonke, ki jim manjka atletskih veščin, se bodo morale podvreči posebnemu treningu.
Vzorna slovenska fara Žirovska fara v Poljanski dolini na Gorenjskem kot kaže, še dolgo ne bo izumrla. Verouk o-biskuje kar 500 otrok, število rojstev daleč presega število smrti. Lani je umrlo 26 ljudi, rojenih pa jih je bilo 87. Vsaj 123 mater ima več kot 5 otrok; ena od teh jim ima celo 17. Žiri zares vodijo. Te matere zaslužijo vse priznanje.
Na letošnji materinski dan se je v žirovski cerkvi zbrala množica otrok in veliko število mater. Sv. mašo je zanje opravil prelat dr. Vilko Fajdiga iz.Ljub-John J. Oman, Rev. Aleksander j 1 jane. Pri pridigi si je zastavil Urankar in Mr. Anton Grdina.1 vprašanje: Ali res izumiramo? Smatramo, da je s tem SANS In Je priznal, da je osip na roj-
stvih pri Slovencih	r0-
prevelik. Kdo nas bo resi ^ dove smrti? In je odgovor^^ take matere, kot jih ^raa z ska fara.
Dimnikarji v Port°1(^Ugv-
Vsako drugo leto prirej ropska dimnikarska zveZf
gres. Letos je bil 15- in ' so
ja v Portorožu, sodelova i delegati iz 13 držav. ^.0.
Razen rednega pregle letnega dela posamezni karskih združenj in e, , ^ o-so obravnavali tudi Pr0' ^ nesnaženja zraka in kako -e-dimnikarji pomagali Pre vati to onesnaženje.
Prepovedana Tribu^a ,u.
Okrožni javni tožilec genija z odločbo začasno Pr ^ ^4. dal razširjenje dvojne • številke š t u d e n 'toVS^e^aoCjioč' Tribuna. Na obravnavi je bo potrdilo tudi okrožno so^ ^ češ, da bi slika, objavljen^ prvi strani, utegnila PoV.e razburjenje in vznemirjeni a ljudmi. To je že oeirta prepoved razširjanja teSa
razstaV'
1	Razstava v Osli11
V Likovnem salonu je 1“-^0jze ijal svoja dela Mežičan Logar, ki je leta 196b oSt ^
kademijo za likovno ultie^ vmciij
“	■ m štn°
postdiplomski^
grafike pa pri prof-
Ljubljani,
Debebi3
ku in docentu Pogačniku.
Logar je že samostojno ^ stavjjal v Beogradu m .-jpiii ni ter je sodeloval na s ^
razstavah jugoslovanske
venske grafike doma in v
ZA DOBRO VOLJ0
'n
“Halo, Bobby! Imaš svoj vo sestrico kaj rad?	^ jpii
“Seveda jo imam, aZd\rSiWi da bi bili pri naši hiši ma ^ drugega bolj rabili kot nj • zakaj so jo kupih?
P. S. FINŽGAR:
i! '%
BELI ŽENIN
POGREB
Iz množice pogrebcev je štrlela Vrbanova “Savlova” posta-Va- Na sklonjeni glavi mu je razpihaval veter čisto bele lase. ■Bili so zaradi črnih rut, ki so ga obkrožale, kakor šop šmarnic. Vos čas, ko so mu zasipali ženo Polono, se ni oglasil in ne ganil. Le preko širokih pleč ga je pre-lotel tu in tam tresljaj, ki je po-^■ibal še glavo. Strmel je v ja-m°. na grude zemlje, ki so pa-otale na krsto, pa vendar ni nič videl. Pred očmi se mu je meg-Llo in ves pogreb se mu je zdel kakor nekaj narejenega in tu-Jega. Nazadnje je celo zamižal. Ob njem je stala rajna Polona, tako se mu je zdelo, in ga ogo-^arjala: “Vrban, kako misliš?” n čez obraz mu je šinil smeh-Ja3, da je soseda opozorila so-
strpno je čakal. Tedaj pa je zdrsnila lopata z gomile, topo rišče je trčilo ob železo, pest prsti se je usulo z vrha groba, se strkljalo in pošumelo navzdo!
SAM
Pogrebci so se še dolgo obirali pred hišo in očakovali Vrbana. Cebinka, ki je bila ta dan najeta za kuharico, je vsa razpaljena prihitela že nekajkrat na prag in jih silila za mizo. Vsem je bilo neprijetno, da ni gospodarja, zato so pohajkovali krog voglov. Slednjič je Cebinka obupala in začela nositi jedi na mizo. Hčere so s težavo spravile pogrebce v hišo.
Ob jedi in pijači je družba pozabila na Vrbana. Spočetka se je oglasil le tu in tam kdo in pohvalil rajnico. Kmalu pa je utihnil pogovor o njej in po sobi
sedo: “Ali va vidiš na smeh mn	kuguvui u njej m po sodi
sre! p Sa vims, na smeh mu	zavrelo, kot bi ne bili na po-
S^e! Res -.p PrOpr,,, ni Kilo iron ..........^
Ted,
Res je, Polona ni bila več kRcida, toda on jih ima še deset ^eč na križu in ne urnem, zak'aj k* moral smejati ob pogrela tako je Vrban preslišal celo hlolitve in obstal kot gora pri §0mili( ko so se pogrebci že raz-r°Pili. Le hčere so še ostale, Pokleknile na grob in ihteč mo-
Ko so domolile, je vstala Po-najstarejša, in poprosila
°če, pojdimo!”
ai je Vrban dvignil glavo, ozrl naokrog, sunil z roko y °P las, ki mu jih je veter poče-Sa na čelo, in se zavedel. Začelo je stresati, pleča so se mu Vlgala, globoko v prsih, prav 2 ri srcu, se je nekaj trgalo, dok-er ni zahroplo v grlu in se raz-eglo p0 grobovih. Ni bilo to Podobno joku. Ta je bilo r j ut j.e a smrt ranjenega velikana. adnje pogrebovke, ki so se po-udile na grobeh sorodnikov, 0(i0kLčale sredi molitev.
Nikar, oče,” so prosile hčere. V K Usiiie me!” jih je odrinil ^ r an, se oprijel železnega kri-^a m lezel ob njem k tlom, dok-r se ni sesedel in omahnil z av° na grob, kamor so se mu
Udrle
stjo.
solze ih se mešale s pr-
že ■ 0i°na' Polona!” je klical v §rob. “Kaj si mi storila?” n spet je rjutje presekalo ti-sk]° n& §r°Lišču, da so se hčere _ °nile do očeta in ga trgale °d gomile.
Vv Vrban se
biine’ ki j° Je
glav*86^6 ne zrn°gii zIePa' Razo-
opo^ekal8 Skl°njeno šlavo se ie Kal za hčerami. Z rokami
bj^^koval, segal v lase in si
j£0Sa s°ize> ki so zdržema tekle.
hir^° Prišli do vrat, se je pa
je spomnil pogreb-ki jo je ukazal, kakršne
grebščini. Zato prvi hip Vrbana niti opazili niso, ko je stopil mednje. Ko je Čebin, ki je kot naj bližji sosed pomagal ženi pri strežbi in bil za “krčmarja”, opozoril družbo nanj, so se vsi ozrli proti vratom in hipoma umolknili.
Za celo pest se je zdel Vrban vsem manjši, tako ga je strlo.
“Ne žaluj, Vrban,” ga je tolažil Čebin in mu odmikal stol. “Vsakemu se stečejo ure. Dovolj sta pretegnila s Polono. Naj počije.”
Vrban je slonel z laktom na mizi in gledal v tla. Čebin mu je nalival vino. Vrban je molče segel po kozarcu in ga izpraznil.
“Vrban,” je začel sosed Vre-ščaj,_ “sedaj sedi še ti in se oddahni. Dovolj si pridobil. Zeta ti poiščemo. Naj mladi, tudi kaj poskusijo.”
Vrban je dvignil glavo; mimo njega je nesla Polonica skledo cvrtja.
“Poglej no! Jaz vem za Ame-rikanca, ki ima denarja kot toče. Kot nalašč bi bil za Polonico.”
Vrban je dvignil glavo više, pogledal Vreščaja in Polonico, ki je zardela.
“Ne še!” je odvrnil odločno in spet povesil glavo.
Polonica se je pririla do vrat in izginila.
Rebernjak pa se je potegnil za Vrbana: “Beži, beži, Vreščaj, kaj boš tiščal takega moža na pot. Za dva zeta ti še odvrne. Ko bi se dobila pripravna vdova, kar Vrbana bi oženili.”
Tedaj pa je Vrban šinil kvišku:	'
“Tiho, gobec! Je ni pod soncem in če bi bila zlata.”
Vstal je in šel od druščine.
Zenske so blagrovale in zavidale Polono za tako ljubezen,
■^Pom	>	J Jr Ucllt: JTUJLUIIU Z d IclJvU IJUDcZcil,
g^ob a 0krn^’ se ozrI nazai na moški so se lotili Robernjaka in dje j m zaklicaI Polono. Sose-1 ga obsuli z očitki.
Pu ip l0r°dniki 30 PrlstopRL on Vrban je šel čez dvorišče, se
zamahnil proti njim: lih! T Trdite! Polonica, pelji
Ulora - ^ PriPravlieno- Jaz y ,^n enkrat do nje.”
I>0grebci 86 ^ Vmil na grob,
naslonil na ograjo in gledal proti cerkvi. Hrup, ki je udarjal iz hiše skozi okna, mu je bil zoprn. “Polona,” je šepetaj e klical rajnico, dokler ga niso hčere tip PrT- S° se obotavljaje napo-! preprosile, da je šel zahvalit po-Yrl ° 1 Urbanovemu domu. j grebce, ki so se začeli razha-T0p0 an I)a je obslonel na križu. ^ jati.
jo p0^e j^Ndal na gomilo, Id so j Ko so ženske pospravljale, je Lakor^ PokiaR z lopatami, i tekal sam med mizami, pobiral ko so S° križem vrgli iz rok, koščke kruha, prenašal dlje časa 0ci soDaSUk Rol0110- Oči so mu 1 prazno skledo in ni vedel, kam brodir-],12gUbkaie vid’ zat0 Pa, bi z njo.
13 e skn7 T"T’c'f	^ “Pustite, oče, saj bomo same,”
še	Skoz Prs^ do krste in
Ua. aiL°’ kjer je počivala Polo-
Vs Kal si mi to storila?” ena ge njen° življenje je bila — ih91*15 Zkta misel z Vrbanom sedaj odšla in ga prvič : “Vrban, kako mis-
Videl
bjeno

"jcn0 a ^ v dubu skozi grob lo ge n esn° °ko, ki je bilo osta-^^PrtQ9 .rnr^Va®kem odru na pol jasno °n in k° i° 3e ogledoval, je čezdap ^az^’ da se oko odpira iti da p6 b°^’ sicer vse trudno, a zeli nekaj vprašati. Ne-
mu jo je vzela Polonica iz rok.
“Same? — Saj vidim, kako boste same. Ah, saj nič ne znate!”
In spet je začel prestavljati stole, premikati mize in prenašati malenkosti z ene mize na drugo. Vse mu je bilo napoti, dokler ni kar sredi dela ves omagan velel: “Molit.”
Hčere s Cebinko vred so pustile vse križem razvlečeno in pokleknile, da odmolijo vse tri rožne vence za rajno mater.
(Dalje prihodnjič"}
+++*********+****+***+*+*+*+*++**+***++***f***+4****++*+t++M+#+4+M
KOLEDAR
društvenih prireditev
AVGUST
9. — Federacija klubov slov. u-pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd.
13. — Katoliški vojni veterani fare sv. Vida priredijo drugi letni st. clairski Polka piknik v avditoriju in dvorišču sv. Vida.
13. — Piknik Misijonske znam-
karske akcije na Slovenski pristavi.
20. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani.
20. — Plavalne tekme in piknik
na Slovenski pristavi.
20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava. 28.	— Pristavski balincarski
krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi.
28.	—Društvo SPB Tabor priredi
svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
29.	— Skupne podružnice Slovenske ženske zveze prirede Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu, 64171 St. Clair Avenue.
NOVEMBER
H. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester.
H. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
19. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Večerja ob 4. uri pop.
18., 19. — Fara sv. Vida priredi
“Jesenske dneve”, velik festival in bazar.
19. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
— “Polka ples” v proslavo
11-letnice Tony Petkovškove WXEN Polka radijske oddaje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Nastopi 10 orkestrov.
26. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
26. — Pevski zbor Planina priredi Jubilejni koncert ob 35-letnici obstoja v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
3. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR — 1973
20. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
MAJ — 1973
5. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Poletje je tu! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
prime za Turkovo desnico in mu i jo odtrga. Turek zatuli in udari! po Klepcu z drugo roko. Toda urni Klepec se mu umakne in poči prvi Turka. Turek se zvrne, pa ne vstane več. Sultan, videč, da je zmagan, ukaže vojakom, i naj potolčejo Klepca. A Klepec j izdere prvo bližnje drevo pa op- | leta in treska z njim po Turkih, ter jih pometa kakor smeti po planjavi. Pobil je vse, kar mu jih ni zbežalo.
Tako je mogočni Klepec naklepal Turke na tešče zjutraj zarana. In Turki od tistega časa niso več prišlo na slovensko zemljo.
Narodna pripovedka. —
-----o-----
Ladja napačno grajena
Karte za goljufe
Po naročilu neke chicaške založbe bo španski slikar Salvador Dali izdelal risbe za igralne karte, namenjene samo goljufom pri igri.
SEPTEMBER
2., 3. in 4. — Konvencija Slovenskih Akademikov v Ameriki — SAVA, v Statler Hotelu, Fosterdale, New York (Rt. 178 in Rt. 52).
8. — Podružnica št. 50 SŽZ priredi “card party” v Euclid Park Club House na E. 222 St. severno od Lake Shore Blvd. Začetek ob 7.30 zvečer. 17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
24. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7.
24. — Društvo SPB Cleveland
ima romanje v Frank, Ohio.
30. — PAR-FI klub priredi svoj V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar.
OKTOBER
1.— Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
7. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
14. — Direktorij SND na St.
Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”.
14.	— Praznovanje 60-letnice
obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.	— Občni zbor Slovenske
pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave.
21.	— Oltarno društvo fare
Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani.
PETER
Peter Klepec je bil doma v Čabru. Ker je bil šibkega in slabotnega telesa, so mu poredni tovariši pogostoma nagajali. To mu je delo zelo težko in želel je , da bi bil močnejši od njih, in sicer tako močan, da bi bil kos vsakemu.
Nekega dne, ko je pasel ovce na zeleni grivi, povzdigne oči k nebu ter moli in prosi Boga, da bi mu dal moči zoper hudobne tovariše. Še preden odmoli, sliši glas: “Peter, moč ti je dana primi za grm in izderi ga!” Peter, prime za grm in ga izdere s korenino vred. In zopet se čuje glas: “Peter, primi za brezo in izderi jo!” Peter, vesel, zgrabi za brezo in breza gre iz tal kot izpodgrizeno žito. In tretjič se čuje glas: “Peter, izderi hojo!” Peter stori to in stara debela hoja leži pred njim kakor slamnata bilka.
Za pridobljeno moč je bil Peter Bogu zelo hvaležen. Njegovi tovariši, ki so ga poprej zaničevali, so se ga odslej bali in mu niso več nagajali. Zdaj bi se bil lahko maščeval nad njimi, a ker je bil usmiljenega srca, jim je odpustil vse razžalitve in ni storil nikomur nič žalega.
Peter je doraščal in z njim je rasla tudi njegova moč.
Prihajali so hudi časi. Ošabni Turek je gnal svoje čete nad kristjane. Cesar mu je šel naproti in bi ga bil rad pregovoril ter odvrnil hudo vojsko. Ali zaman. Ošabni Turek se ne vda lepim besedam; vendar toliko odneha: ako cesar noče velike vojne, naj bi se posamezno udarila dva, en Turek in en cesarski podložnik. Imel pa je turški sultan grozovitega orjaka v vojski; na tega se je zanašal.
Po vseh svojih deželah pošilja
KLEPEC
cesar pisma in išče človeka, ki bi se šel merit s Turkom. Pride že večer pred dnem, za boj napovedanim. Cesar je bil v veliki zadregi. Zamišljen sedi v svoji sobi in ne ve, kako bi si pomagal. Kar stopi v zlato sobo mladenič, ki je bil borno oblečen. Nekako boječ se približa cesarju in mu reče: “Dovolite, svetli cesar, da govorim z vami! Peter Klepec sem, iz Čabra, in sem prišel semkaj, da se poskusim s turškim orjakom; ako Bog da in sreča junaška, oprostim vas in svojo lepo domovino.” Toda cesar se bridko nasmeje in zmaje z glavo, češ, tako mlad in tako šibek mladenič, kakor je bil Klepec na videz, kako bi ta premagal orjaškega Tur čina! Povprašuje ga dalje in vrli junak mu dobro odgovarja. Peter mu tudi pove, da je močan in kako je prejel svojo čudno moč. Cesar ga je bil vesel in ga je povabil k večerji.
Pri večerji se cesarski služabniki posmehujejo bornemu mladeniču in ne morejo verjeti, da bi bil kaj junaški, a še manj, da bi šel nad turškega orjaka. Prineso mu konjsko podkev in mu rečejo, naj jo zlomi, ako je res tako močan, da si upa nad Turka. Klepec pa jim veli, naj prineso sedem novih podkev, in ko jih prime, zdrobi vse v eni roki kakor kos kruha.
Ko so zjutraj zarana v turškem taboru zvedeli, da je cesar dobil bojevalca, gre turški borilec brž svojemu nasprotniku naproti. Snideta se na planjavi bllizu turškega tabora. Ko Turek zagleda mladega Klepca, se mu zaničljivo zasmeje. “Dobro jutro, oče!” mu pravi Klepec ter mu ponudi desnico. Turek seže Klepcu rahlo v roko. Klepec
TEŽAVNA DIRKA — Udeleženci kolesarske dirke “okoli Italije” se vzpenjajo s težavo po slabi cesti pri južnem mestu Cosenza, ko jih domačin na oslu z zanimanjem opazuje.
šestnajst Tet po nesreči: švedski izvedenec o ladji “Andrea Doria’\
Neki švedski izvedenec trdi, da je ugotovil razlog za potop i-talijanske potniške ladje “Andrea Doria” pred . šestnajstimi leti. Pravi, da se je čezoceanka po trčenju s švedsko potniško ladjo ‘Stockholm’ pred severnoameriško obalo potopila zaradi napake v konstrukciji.
V italijanskih arhivih je našel podatek, da je imela ladja grobo stabilnostno napako in da se ni več mogla zravnati, če se je postrani nagnila za 19 stopinj. Za to napako so baje vedeli že na poskusni plovbi.
Najhujša povojna nesreča na morju se je pripetila 25. julija 1956, zahtevala je 48 smrtnih žrtev, od tega 43 na italijanski in pet na švedski ladji. “ Andrea Doria”, namenjena iz Genove v New York, je imela 1706, švedska ladja pa 535 potnikov in članov posadke.
------o------
Tožba radi tolmačenja besed jud, judovski
Družba “Clarendon Press”, ki izdaja oxfordske slovarje, bo dala preiskati zakonitost oblastvenega odloka, ki prepoveduje na-daljno publikacijo ponižujočega in sramotilnega tolmačenja besede “jud”, “judovski”.
, Do sodnega odloka je prišlo na zahtevo Markuša Schlomo-witza iz Manchestra, ki že tri leta vodi borbo za iztrebljenje teh oznak. Mali oxfordski angleški slovar označuje pomen besede “Jud” kot osebo hebrejske rase, Izraelčana, ki se pa u-porablja tudi za oznako lakomnega, izsiljevalnega oderuha ali trgovca, ki izvršuje trgovske posle trdo, zvito in prekanjeno.
Ker vsi dosedanji neutrudni napori pri izdajateljih niso imeli uspeha, se je Markus Schlo-mowitz odločil za sodno pot. Pri tem ga podpirajo nekateri politiki, juristi in duhovniki. Ministrski predsednik Edward Heath je že 1. 1269 označil tako tolmačenja za zgodovinski ostanek, kar naj bi pri tiskanju slovarjev upoštevali.
-----o-------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
DELO DOBIJO-
Da se uredi zapuščina
je naprodaj 4-stanovanjska zidana hiša na vzhodni strani, vsako stanovanje 4 sobe, novi furnezi in bakrene vodovodne cevi. Sedaj cenjena precej pod $20.-000. Pokličite Mr. Kamer ali Mr. Rowe, št. 221-6585 za vsa nadaljna pojasnila.
EM REALTORS
Hiša naprodaj
Dobra 4-družinska, z alumi nijem obita hiša, vsako stanovanje po 5 sob, velik lot, je naprodaj v fari sv. Vida, na 7023 St. Clair Ave. Kličite 391-8572
(154)
HIŠE NAPRODAJ
Nova zidana 2-družinska, 6-6, 1 in pol kopalnice, dvojna priključena garaža, predeljena klet, v fari sv. Kristine.
2-družinska, 4 spodaj, 3 zgoraj, $23.900, dober dohodek, Euclid E. 200 St. okolica.
Imamo veliko izbiro hiš v Euclidu, novih in rabljenih, po cenah v 20-tih in 30-tih.
Za pojasnila kličite:
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(154)
Lastnik prodaja
bungalov z dvema spalnicama, od R. 185 St., vse na novo deko-rirano, airconditioner, lepe preproge, garaža. $21.000.
Kličite 871-6124
-(153)
Furniture for sale
Dining room set, Kindel, $500, GE heavy duty washer and drier $150, round braid rug wool $50, all in excellent condition. 871-3188
(x)
V	najem
Oddamo 3 opremljene sobe v St. Clairski naselbini, Kličite Mrs. Domines 481-4649.
(150)
V	najem
Odda se štiri čiste sobe, kuhinja in kopalnica na Bonna Ave. Kličite 361-5565
— (151
PriJaf@S5$ Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Aro. Xr F., fifi St. 3H1-4212
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
a

IVAN PREGELJ:
Magister Anton
ZGODOVINSKI ROMAN
Pač pa je začel čudno uradno in nestrpno izpraševati magistra samega, kaj pa kdo. Beseda mu je šla hladno, skoraj zasmeh-Ijivo, tako da je magistra takoj minila vsa zaupljivost in vera v moža. Konzilij arij je nato hotel, naj mu magister še enkrat razloži zadevo s Pavletom. Magister se je silil in povedal; konzilij arij pa, kakor da ne more in ne more umeti. Neprijazno, vznejevoljeno, kakor da mu magister preseda, je dejal, da bo dal razglasiti po kontabernijih, naj se javi Pavle Skalec, ker ga iščejo domači ljudje. Magister s tem ni bil zadovoljen. Povedal je v tretje, kako je s Pavletom, da je v rokah brezvestnega človeka, ki je mimo tega tudi odpadnik. Konzilij arij ni mogel dlje prikriti /lejevolje, ko je čul besedo “odapdnik”. Kar zbledel je od jeze in viknil:
“Gospod, govori dostojno! V naši naciji ni ne odpadnikov ne cesarskih komisarjev, ki bi oprezovali, kdo kaj veruje. Idi in vprašuj pri cerkovnem sodišču! Pri inkvizitorjih!”
Magister ni hotel vedeti nič več. Posvetilo se mu je, da je ta konzilijarij morda sam na strani onih, ki Rim črtijo in skrivaj bero in uče iz Luthra, Melanchthona in drugih refor-mirancev. O, saj je vedel, da je tudi po Italiji dovolj učenih ljudi, ki so na tihem spadli in ki samo radi osebnih obzirov skrivajo svoje pravo prepričanje. Vedel je, da je mimo teh še takih, ki so v dvomu, kam bi krenili, poznal jih je, vedel, da jih imenujejo katoliški “čakajoče” — “exspectantes” in da jih lu-trovci sami psujejo za boječe “Nikodemb”.
“Oprezuh ali Nikodem?” je za;:to pomislil magister z bridkostjo o možu pred seboj. “To vem, da bi mi ne pomagal, pa če bi tudi znal. Jurija pač, Jurija bi opozoril in svaril pred mano, ki sem ti zoprn, kakor da sem corycaeus — pazitelj.” Tako je občutil, pa se vendar vljudno zahvalil konzilijariju in šel. Neki tih in pohleven šolar mu je potem v avli ali šolski vežkpove-dal, da stari konzilijarij Megerle še živi, a da je bolan. Magister je čutil, da ga mora obiskati.
Našel je telesno oslabelega moža, ki pa je vedro prenašal svoje bolečine in bil živega du- i ha. Na prvi pogled je spoznal stari gospod magistra in se ga raveselil. Ko mu je nato magister zaupal svoj posel, je stari in bolni gospod kar pozabil svoje bolezni in ves zagorel, da bi bil
ZADOVOLJNA SAMOTA — Mlada Čehinja se veseli in hladi na reki Vltavi v bližini Prage.
magistru v pomoč. Po prvem | navdušenju pa se je vendar znatno ohladil in dejal trudno in dvomeče:
“Pa ti le dem, da med našimi svojega človeka ne najdeš. Kdo ti je vendar povedal, da je pri nas vpisan? Poleti ne sprejemamo novih gojencev. Tvoj Paulus, v mestu je morda, a po vsem, kar si povedal, ga v dobri družbi ne išči. Slabih družeb pa jaz, hvala Bogu, ne poznam in ne maram poznati.”
Kljub tej trditvi je vendar vedel nato našteti magistru prenekatero shajališče manj vrednih mladih sholarjev. Magister si je te taberne drugo za drugo zapomnil. Tedaj pa je vzkliknil Megerle zopet viharno, živo:
“Stoj! Povem ti, kje ga prvo išči. Ko se zmrači, pojdi čez veliki trg. Saj veš kje?”
“Della Valle,” je povedal magister.
“Veš,” je potrdil Megerle in navajal: “Zavij po ulici na levo sto korakov, potem na desno v ozko zaprto ulico. Tam boš našel pivnico po imenu ‘Ad infe-ros—V peklo’. Vstopi, a se pazi! Če je tisti zvodnik, ki ti goni mladega, tak, kakor si dejal, ne
2©% peppsfs
RAZPRODAJA

20% p@ppsta
bo zamudil tja peljati beana.
Najdeš ga tam ali pa izveš o njem.”
Magister se je poslovil od starega gospoda in je nato ves dan oprezoval okoli ‘Pekla’ in podobnih dijaških pivnic, ne da bi bil našel sled za Stradiotom in Pavletom. Ko pa se je bil nagnil dan in se je začelo večeriti, se ga je začel polaščati čuden strah, tesnoba, ki mu je stiskala srce. Da bi se ohrabril, je stopil v cerkev in molil. Videl je stopiti duhovnika v spovednico in je šel spovedati se. Potem je molil in se nekoliko umiril, dasi vse tesnobe v sebi ni mogel premagati.
Ko je stopil iz cerkve, je bila že trda noč. Krenil je naravnost proti ‘Peklu’ in vstopil. Prvi pogled mu je povedal, da ni v pošteni pivnici. Hotelo ga je vreči nazaj na ulico. Glasen smeh izza zidu, ki je pivnico delil v dvoje prostorov, ga je streznil.
Sedel je blizu vrat. Nekdo je pačil cerkvene obrede.
“Sequentia falsi evangelii se- Iji,” je slišal govoriti magister cundum Marcam argenti,” je pel Pavleta. “Evo vam božjega ču-hripavo ta glumaški dijakon. deža! To je moj oče, glejte, in za
“Fraus Tibi Decie,” je odpeva! Jurija so ga krstili. A zmago-zbor.	viti vitez, ki je zmaja podrl, na-
“Ornemus!”... (To so besede šemu bogu Bakhu je prvi pod-krivega evangelija po novcu sre- legel. Spi. Requiescat! Drugo-brnem... Sleparija ti, Decij! vi! Ponovimo hvalnico mogoč-Obogatimo se...) Tedaj je ne- nemu bogu Bakhu!” kdo živahno zaklical: “To so “Bakhu in božici ljubezni!” je otročarije. Pojmo kaj vredne- kriknilo nekaj glasov. Tedaj se ga-”	je magister razgibal. Stopil je
Magistra je prevzelo. Spoznal pred pijano družbo, ki ga je je Pavletov glas. Ne da bi še opazila, a se ni zmenila zanj. Tekaj premišljal, je tedaj magister daj pa so se srečale njegove oči vstal, da bi se pokazal. Pavle je s Pavletovimi. Mladi je utihnil, začel peti. Magister je posluh- obledel in molče sedel. Magister nil. Pesem je poveličevala pod- je tedaj opazil tudi Stradiota. smehljivo moč vinskega boga. Spal je ob Pavletu z glavo na
“Bacche, deus indite, omnes mizi. Visok in slok je stopil ma-hic astantes, laeti sumus mu- gister bliže in dejal mirno: nere tua praelibantes. Omnes “Pavle, pojdiva!”
CENE VSEMU BLAGO ZNIŽANE ZA NAJMANJ 29%
Posebno globoko znižane cene za vsa oblačila za šolsko mladino* Razprodaja bo trajala samo dva tedna.
Zelene Eagle znamke; ob torkih dvojne.
Pridite — obiščite nas — oglejte si vso zalogo — dobrodošli ste " popolnoma brez vsake obveznosti.
ANILOVAR’S
6214 St. Clair Ave.
RAZPRODAJO ZAKLJUČIMO V SOBOTO, 12, AVGUSTA.
tibi canimus maxima praeconia, Mladi je strmel, gibal te laudantes merite tempera per nami, ne da bi spregovoril, omnia...” (Bakhus, starosiavni j “Pojdi!” je vzrastel odločno bog, tvoji sluge vdani, ki jih magister in segel z roko po trte sladke sok, družno tukaj njem.
hrani, v čast in slavo dvigamo j “Ne maram!” je tedaj odvrnil Tebi čaše in glase, vredno te Pavle v trpki in bridki zadregi.
z ust- Saj želiš govoriti z menoj? Pojdiva, da naju mladi ne bodo motili. Na samem se laže pomeniva.”
Magister ni hotel iti, pa je začutil, da ga je prijel Jurij za roko in mu jo stisnil kakor z
tesno praznino med dvema hi' sama, ki ste si bili sosedni. Ma* gister je začutil na svojem razu Jurijevo vihrajočo sapo-
ob-
proslavljamo za vse večne čase.) j Njegovi drugovi so Pesem je utihnila. “Prijate- magistra. Zaslutili so
obstopili i železjem. Nehote je moral z Ju-nasprot-j rijem, ki ga je potegnil za seboj
“Kakor želiš,” je rekel Jurij j porogljivo in ga res izpustil, a mu zaprl pot, potisnivši ga v
i j1
nika in vpraševali grozeče, vse- proti vratom na temačno ulico, i vprek:	ga vlekel nekaj korakov vstran i j
“Kdo si? Kaj bi rad? Si zlo- in bi ga bil še dalje, da se ni masten, si pazitelj? Ha, koricej! gister zavedel in vzkliknil: Lupus?”	“Izpusti me!”
“Pavle, z menoj!” je tedaj zavpil magister v krčeviti boli.
Zdajci pa se je, kakor da so ga z vodo polili, zbudil Stradiot.
Iskal je zmedeno, videl magistra, se spačil in zasmejal. Bilo je videti, kakor da se ni bil opil; trenutno je bil ves trezen. Obrnil se je k mladim, ki so bili prijeli magistra, in dejal, naj ga izpuste.
“Prijatelj mi je, star znanec, dovolite, da vas zapustim za trenutek,” je dejal, pokimal Pavletu pokroviteljsko in stopil k magistru:
“Saj je tako, gospod magister?
«> Skupinska potovanja o Potovanja posameznikov ® Najetja in nakup avtov vseh vrst
» Notarski posli — prevodi o Vselitev ali obisk sorodnikom a Sporedi za potovanja z ladjo ali letalom na razpolago Kličite ali pišite!
M, A. Travel Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103
Phone 431-3500	_
OLAJŠANA OSKRBA — Helikopter spušča na transformator novo servisno ploščad, ki bo olajševala oskrbo napeljave pri Pomoni, N.Y. Helikopter bo prenašaj delavce od stolpa do stolpa, če bo potrebno naglo popravilo.
ZADNJI PREDVIDENI POLET NA LUNO — Slika kaže pripravljanje zadnjega poleta V okviru programa Apollo na Luno v letošnjem decembru. V Kennedy vesoljskem središču v Floridi sestavljajo raketo Saturn V, ki bo vesoljsko ladjo pognala proti Luni. Posadko zadnjega poleta sestavljajo astronavti Eugene A. Ceman kot poveljnik, Harrison H. Schmitt kot pilot lunske ladjice ter Ronald E. Evans kot pilot matične ladje.
Ehvlronmenfai Protection Training
Za vsakovrslna Hskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKI DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil' Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
pTng animals free Of disease — by eliminating outbreaks not pollute the environment. Training sessions for these En-1 Bit they occur—Is the primary concern of U.S. Department vironmental Quality Officers were held recently at Beltsville,! 1 Agriculture animal health officials. Often this calls for Md„ and the Wildlife Research Centerat Patuxent, Md. Safe use BStructlonofaffecfed livesfock and disposal of their carcasses of chemicals was demonstrated. Various types of dipping vats prevent disease spread. This disposal must be carried out in i. were displayed. It was shown how animals going directly into a fchawaythatitdoes not cause pollution. USDA's Animal and stream from a vat can carry enough solution on their legs and , PJWtf,Health Inspection Service has designated a Federal skin to kill fish. These Environmental Quality Officers now1 aveterlnarlun Ifl each State as the Environmental Quality Officer” conduct similar training sessions on environmental protection1 So Insure thsiT dtsTrtfectloiVpractlces, uses of pesticides, and'3$ln theirStates.
SisigaafeOf^seased carcasses are conducted in ways which do	'.....'' 'A '
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
.