UDK UDC 911.2(497.12 »Koprsko prim orje) =863 FIZICNOGEOGRAFSKA REGIONALIZACIJA KOPRSKEGA PRIMORJA S POMOČJO FAKTORSKE ANALIZE+ D u š a n P l u t * Uvod Za znanstveno-tehno lošk i razvo j je zn ač iln a čedalje več ja u p o ra b a m atem atičn o -sta tis tičn ili m etod, p r i k a te r ih k v a lita tiv en , d esk rip tiv en p ris to p obogatim o s k v a n tita v n im i m etodam i. R azvoj raču n a ln ik o v omo­ goča h itro in n a tan čn o o d k riv an je p roblem ov te r n jihovo o b jek tivne jšo o p rede litev (V rišer, 1970). K riza t. im . »klasične« geografije je v velik i m eri posled ica p re tira n e g a d ro b ljen ja geografije n a raz ličn e geografske d isc ip line . S pom očjo tra d ic io n a ln ih geografsk ih raz isk o v a ln ih m etod je vedno tež je povezovati raz ličn e poglede in d o g n an ja v celoto. »K lasična« g eo g rafija z a ra d i p re tira n e sp ec ia lizac ije le še s težavo u sp ev a s t r a d i­ c ionaln im i raz iskova ln im i p rijem i povezovati posam ezna dogn an ja v ob- čeveljavne zakon itosti. Z a rad i tega je p r im e r ja v a rezu lta to v spec ia ln ih geografsk ih d isc ip lin čed a lje težav n e jša in izg u b lja n a pom enu. Z a o s ta ja n je z a d ru g im i v e d a m i, k i so za če le ta k o j s p r id o m u p o ­ r a b l j a t i r e z u l ta te » k v a n tita tiv n e « re v o lu c ije , je p o le g z a n e m a r ja n ja re- g io n a ln o -g e o g ra fsk e g a p r is to p a te r p o d c e n je v a n ja p o m e n a sam e re g io ­ n a ln e g e o g ra f ije e d e n iz m ed n a jv a ž n e jš ih v z ro k o v z a k r iz o g e o g ra fije . P o s le d ic a je b ila , d a n a p r e d e k v ra z is k o v a n ju n a p o d ro č ju obče g e o g ra ­ f i je n i n a š e l p ra v e g a o d m e v a v re g io n a ln i g e o g ra fij i . Š ele p o la g o m a in v v e lik i z a m u d i za d ru g im i v e d a m i je z a č e la tu d i v g e o g ra fijo p r o d ir a t i m e to d o lo g ija m ise ln e g a s is te m a lo g ik e in m a te m a tik e , k i se s to ji od h ip o ­ tez do is k a n ja z a k o n ito s ti in m e d se b o jn ih zvez te r n jih o v e g a te s t i r a n ja , (A. K ilc h e n m a n n , 1972). R a z lič n a s ta l iš č a o p o m e n u k v a n t if ik a c i js k ih m e to d z a g e o g ra fijo so o d ra z s ta n ja , k i n u jn o s p re m lja v sa k o u v a ja n je nove te h n ik e in m e to d o lo g ije . V e n d a r vse b o lj p r o d ir a sp o z n a n je , d a so k v a n t i ta t iv n e m e to d e le zelo d o b ro d o š la po m o č , n e p a c i lj g e o g ra fsk ih ra z isk a v . G e o g ra f i ja m o ra te n ove ra z isk o v a ln e m e to d e in te h n ik e sm o­ trn o p r i la g o d i t i la s tn e m u te o re tič n e m u in a p l ik a t iv n e m u k o n c e p tu . N e sm e d o p u s ti t i , d a b i m e to d e in te h n ik e p o s ta le c i lj in o b lik o v a le k o n c e p t s tro k e (Ile šič , 1974). E n a k o p ra v n o se m o ra jo p r ik l ju č i t i k že u p o r a b l je ­ + R azprava je izvleček iz raziskovalne naloge p ri Inštitu tu za geografijo Univerze v L jubljani, ki jo je financira la Raziskovalna skupnost Slovenije. * m ag., asisten t, PZE za geografijo , F ilozofska fak u lte ta , A škerčeva 12, 61000 L ju b ljan a , YU. n im te h n ik a m in m e to d a m (a n k e tira n je , g eo g ra fsk o k a r t i r a n je itd .) te r j ih o b o g a tit i in p o d k r e p i t i z m e d se b o jn o p r im e r l j iv im i š te v ilč n im i p o ­ d a tk i . P o u d a r i t i je t r e b a o b n o v lje n o v logo g e o g ra fsk e g e n e ra liz a c ije , k i je b i la ob sp e c ia liz a c ij i v p o sa m e z n ih g e o g ra fsk ih d is c ip lin a h n e u p r a v i­ čeno p o t is n je n a n a s tr a n s k i tir . Integriranje prostorskih struktur s faktorsko analizo R e g io n a liz a c i ja je p o svo jem z n a č a ju s u m ira n je in d iv id u a ln ih in tu d i s k u p n ih p o te z d o lo čen e p o k ra j in e . S lu ž i k o t iz h o d išč e in je obenem k o n č n i c i lj g e o g ra fsk e g a ra z is k o v a n ja . B istv o re g io n a liz a c ije je z d ru ž e ­ v a n je in lo č e v a n je p o k r a j in s k ih e n o t n a o snov i te m e ljite g a p o z n a v a n ja č im v e č je g a š te v ila e le m e n to v n a ra v n e g a in a n tro p o g e n e g a o k o lja . F a k to r s k a a n a l iz a je e n a iz m ed š te v iln ih m o žn o sti, k a k o o b v la d a ti in d iv id u a ln o s ti in ra z n o lik o s ti g e o g ra fsk e s tv a rn o s ti . U p o ra b a fa k to rs k e a n a liz e im a d v a p o g la v i tn a c i l ja : 1. z m a n jš a ti š te v ilo s p re m e n lj iv k n a p ro s to rsk o n a jb o l j r e le v a n tn e in 2. m o ž n o st g r u p i r a n ja s p re m e n ljiv k m e d se b o jn ih so o d v isn o sti, k a r n u d i osnovo z a is k a n je re z u lta to v . F izičnogeografsko reg iona lizacijo K oprskega P rim o rja s pom očjo fa k ­ to rske an a lize smo o p rli n a nasled n je vhodne sp rem en ljiv k e : ekspoz ic ija (ekspo), s trm in a , e rozija , p a d a v in e v vegetac ijsk i dobi (padveget), ce lo t­ ne p a d a v in e (p adav ine), s red n je ju lijsk e te m p e ra tu re (ju ltem p), sredn je ja n u a rsk e te m p e ra tu re (jan tem p ), p e tro g ra fsk a sestava (geolo), pedo lo ­ šk i p o d a tk i (pedolog), gosto ta g rap (g rapa), n ad m o rsk a v iš in a (višine), m elio rac ijske in n am ak a ln e p o v ršin e (m eliorac), geom orfološke oblike (geom orf) in delež n ep lo d n ih p o v rš in (neplodno). Vsi p o d a tk i za 14 sp re ­ m en ljiv k so b ili p rev ed en i n a sk u p n o m erilo in m režo 500 X 500. V pisne s ta tis tik e so b ile zam en jan e z num eričn im i znak i. C elo tno o b ravnavano ozem lje smo razd e lili n a 1378 celic. T a b . 1. K o r e la c i js k i k o e f ic ie n t i iz b r a n ih s p r e m e n l j iv k Ekspo Strmina Erozija Padveget Geolo E kspo 1.00000 — . 1 2 2 1 0 —.04007 —.15633 -.08167 S trm in a — . 1 2 2 1 0 1.00000 —.42858 —.04382 —.25020 E ro z ija —.04007 .42858 1.00000 .00648 .05355 P ad v eg e t —.15633 —.04382 .00648 1.00000 .39043 G eolo —.08167 .25020 .05355 .39043 1 . 0 0 0 0 0 P edelog .10966 .09631 —.01888 .60498 .59604 Ju ltem p —.10530 .00267 —.04229 .50394 .40804 Jan tem p —.01061 .29904 .27394 .37039 .41638 P a d a v in e —.13586 .24288 .16339 .59192 .47094 G rap e —.05277 .45102 .27205 —.06775 .02631 V išine —.09545 .36375 .14532 .50500 .58113 M elio rac -.09655 .33282 .14329 .28407 .21639 G eom orf —.11157 .25171 .03683 .31117 .44488 N eplodno .10971 —.44589 —.26752 —.27873 —.38092 Pedolog Jultem p Jantem p Padavine G rape E k sp o — .10966 — .10530 — .01061 --,13586 — .05227 S trm in a .09631 .00267 .29904 .24188 .45102 E ro z i ja — .01888 -.04229 .27394 .16339 .27205 P a d v e g e t .60498 .50394 .37039 .59192 .06775 G eo lo .59604 .40804 .41638 .47094 .02631 P e d o lo g 1.00000 .49848 .42576 .56740 — .09309 Ju lte m p .49848 1.00000 .55853 .77009 .04665 J a n te m p .42576 .55853 1.00000 .71203 .22274 P a d a v in e .56740 .77009 .71203 1.00000 .16721 G ra p e — .09309 .04665 .22274 .16721 1.00000 V iš in e .57515 .74512 .76142 .83674 .18722 M e lio ra c .35283 .43565 .45373 .52610 .25699 G eo m o rf .45927 .29294 .27807 .35158 .11060 N e p lo d n o — .25255 - .3 1 4 5 3 — .44185 — .48332 — .27779 Višine Meliorac Geomorf Neplodno E k sp o — .09545 — .09655 ,11157 .10971 S trm in a .36375 .33282 .25171 — .44586 E ro z i ja .14532 .14329 .03683 — .26752 P a d v e g e t .50500 .28407 .31117 — .27873 G eo lo 58113 .21639 .44488 — .38092 P e d o lo g .57515 .35283 .45927 — .25255 J u l te m p .74512 .43565 .29294 — .31453 J a n te m p .76142 .45373 .27807 — .44185 P a d a v in e .83674 .52610 .35158 — .48332 G ra p e .18722 .25699 .11060 — .27779 V iš in e 1.00000 .57278 .39381 — .54074 M e lio ra c .57278 1.00000 .40246 -.19097 G e o m o rf .39381 .40246 1.00000 — .15991 N e p lo d n o — .54074 — .19097 — .15991 1.00000 V saka izm ed 1378 celic je b ila p re d s ta v lje n a s točko v 14 dim enzio­ nalnem elip sidnem p ro sto ru . C elici, k i s ta im eli podobni v rednosti v ek ­ to rjev , s ta bili v tem p ro s to ru m ed seboj m alo oddaljen i. K oti m ed koor­ d in a tn im a osmi v a riab e l v p rv o tn em p ro sto ru so bili ko re lac ijsk i koefic i­ en ti. Ce je b il ko re lac ijsk i koefic ien t m ed dvem a sp rem en ljiv k am a blizu 1, s ta tv o rili k o o rd in a tn i osi, n a k a te r i se n a n a ša v rednost sp rem en ljivk , ostri kot. V p rim eru , da je b il ko re lac ijsk i koefic ien t b lizu 0, p a s ta se ko o rd in a tn i osi sekali sk o ra j p ravoko tno . T ab . 2. D e le ž f a k to r je v p r i p o ja s n je v a n ju s k u p n e v a r ia n c e Delež pojasnjene F ak to r Lastne vrednosti variance K om ulativa 1 5.49671 39.3 39.3 2 1.99789 14.3 53.5 3 1.08554 7.8 61.3 4 .96907 6.9 68.2 5 .95438 6.8 75.0 6 .74666 5.3 80.4 7 .58358 4.2 84.5 8 .49611 3.5 88.1 9 .44511 3.2 91.3 10 .34753 2.5 93.7 11 .31349 2.2 96.0 12 .29212 2.1 98-1* 13 .15624 1.1 99.2 14 .11557 .1 100.0 V p ro s to r v h o d n ih s p re m e n lj iv k v g ra d im o s fa k to rs k o a n a liz o f a k ­ to rs k i p ro s to r . I z r a č u n a n i f a k to r 1 lež i v sm e ri g la v n e osi e l ip so id a in im a n a jv e č jo la s tn o v re d n o s t, s a j p o ja s n ju je 39,3 % in fo rm a c ij , k i so b ile v e z a n e n a p r v o tn ih 14 v a r ia b e l . F a k to r 2, k a te re g a os p o te k a p r a ­ v o k o tn o n a f a k to r 1, p o k r iv a 14.3°/» in fo rm a c ij , ob a f a k to r ja p o ja s n ju ­ je ta to re j 53,5 % v se h in fo rm a c ij itd . Faktorji v realnem prostoru V fa k to rs k e m p ro s to ru je v s a k a ce lic a , k i jo o z n a č u je ta s u m a rn i v r e d ­ n o sti f a k to r je v 1 in 2, h k r a t i o p re d e l je n a tu d i g le d e n a te ž iš č e p o p u ­ la c ije v seh ce lic . O d d a lje n o s t in sm er d a l jic e o č r tu je o d d a lje n o s t ce lice , k i j i p r ip a d a c e n tro id od in fo rm a c ijs k e g a te ž iš č a p o p u la c ije . C im v e č ­ ja je o d d a lje n o s t od in fo rm a c ijs k e g a te ž iš č a p o p u la c ije , te in d a l jš a je d a l jic a . O d d a lje n o s t od c e n tro id a p o p u la c i je o z n a č u je m oč o d s to p a n ja , sm e r p a v z ro k o d s to p a n ja . V iz b ra n e m p r im e ru n a jb o l j iz s to p a jo ce lice v d n u a k u m u la c i js k ih r a v n ic , n a k ra š k e m o b ro b ju te r ce lice z v iso k im i v re d n o s tm i za s trm in o in d e lež g ra p . V iz u e ln o p r e d s ta v o o h o m o g en o sti o z iro m a n eh o m o g en o sti d o b im o z g ra f ič n o s lik o , k i p r ik a z u je s tv a rn i p o lo ž a j v e lik o s ti f a k to r je v 1 in 2. Za g e o g ra fijo , k o t v edo v p ro s to rs k i s tv a rn o s ti , je n a jb o l j z a n im iv d e ja n ­ sk i p o lo ž a j in te ž n je fa k to r je v v re a ln e m p ro s to ru . G ra f ič n a s lik a om o­ goča z d ru ž e v a n je in fo rm a c ij p o sa m e z n ih v a r ia b e l s p o m o č jo v re d n o s ti f a k to r je v 1 in 2. 168 * / / f/ / - ■ '/ / / w M im K m » . W ^M w W 'mm & V ''/'///" ''/''/* & ' / / / / ' / aWaK X '/ / / • * " / ' / / ' / ' / ’S * .'/// 7 / / / , / / , / / / '/ / / , ' w m w VW/M W A V A W Ä ' • '••• *!♦!♦!♦!•!♦!♦••••• : £ *«*&&& KO PR SK O P R IM O R JE — R E G IO N A LI ZA C IJ A KA TA ST ER SK IH O B Č IN S FA KT O R SK O AN AL IZ O G LE DE NA P R IR O D N O -G E O G R A FS K E D E JA V N IK E Regionalizacija Koprskega primorja N a osnovi iz raču n an ih v rednosti za fa k to rje 1 in 2 (F 1 in F 2) smo lahko K oprsko p rim o rje reg io n a liz ira li v n asled n je p o k ra jin sk e enote, ki im ajo sk u p n e zn ačilnosti: 1. S p o d n j i d e l i a k u m u l a c i j s k i h r a v n i n . Z ajem ajo ob­ m očje Sečoveljsk ih solin, sp o dn jega dela S tru n ja n sk e doline, k ra šk i svet Izolske rav n in e , te r sp o d n ji del ak u m u lac ijsk e rav n in e R ižane in B ada- ševice. P o g lav itn e značilnosti so p redvsem m a jh n a n ad m o rsk a v išina , raven svet, de ln a zam očvirjenost in p o u d a rje n v p liv m ed ite ran sk eg a p o d ­ neb ja . Poleg s ta rih »uporabn ikov« okolja, ko t je solarstvo, posega n a to obm očje u rb a n iz a c ija , p rom et, in d u s tr ija in čed a lje bo lj tu d i m eh an iz i­ rano km etijstvo . 2. S r e d n j i i n b l i ž n j i o b r o b n i d e l i a k u m u l a c i j s k i h r a v n i n . V k lju ču je jo širok p as od P iran sk eg a po lo toka p rek o Seče in Sečovelj, do iz liva D rn ice in D ragon je , obrobje rav n in e ob S tru n jan sk em po toku , obalni p as med Izolo in Sem edelo in slem ensko področje D ebele­ ga r tič a , A n k a ra n a , Š ko fij in V anganela . Im a ugodne n a rav n e razm ere za km etijs tv o in delom a za tu rizem . N ačrtovano š ir jen je u rb an izac ije p r i ­ naša štev ilne p rosto rske p roblem e. 3. O b a l n o g r i č e v j e . Sega v ožjem obalnem p asu in n a obrob­ ju a k u m u lac ijsk ih ra v n in do v išine 200 m. Poleg zao b ljen ih h rb to v n a j- b liž n jih oba ln ih slem en v k lju č u je tu d i bo lj raz re za n a in s trm a pobočja od štev iln ih hu d o u rn ik o v . V n o tran jo s ti za jem a ta p red e l osojna poboč­ ja P ira n sk e g a po lo toka , g ričev je desnega b reg a D rn ice , pobočja n ad Izolo in Sem edelo, km etijsk o p riv lačn o p o v rš je m ed sredn jo dolino R iža ­ ne in B adašev ice, z a led ja M iljskega po lo toka in s trm a p obočja p r i T i­ n janu . 4. V i š j e g r i č e v j e b l i ž n j e g a z a l e d j a . T vori ga v iš ji svet med 200 in 400 m z v išjim i slem eni in flišn im i raz jed en im i pobočji te r ub lažen im i v p liv i m ed ite ran sk eg a p o d n eb ja , k a r zm an jšu je m ožnost za usm erjeno k m etijs tv o n a osnovi sp ec ifičn ih n a ra v n ih razm er. V ta tip se u v ršča jo v iš ja slem ena od M alije p rek o Š m arij vse do M arezig in T o­ polovca te r n iž ji f lišn i svet m ed D ekan i in K ubedom . 5. S t r m a , v i š j e l e ž e č a p o b o č j a f l i š k e g a s v e t a im a­ jo m a n jš i obseg. V ečje sk len jene p o v ršin e so le p r i D vo rih n ad Izolo, p r i P a d n i in G ažonu te r n a ra z re za n ih e roz ijsk ih p o d ro č jih p r i T in ja n u in P regari. 6. \ i s o k o f l i š n o z a l e d j e . Z ajem a n a jv iš ja f lišn a pobočja in slem ena (300 do 500 m ), k am o r segajo le om iljen i v p liv i m ed ite ran sk eg a podneb ja . P osled ica je p re te ž n a u sm erjenost v živ inorejo . Sem sp ad a jo obm očja okoli M arezig, T ru šk in Sočerge te r okolica M ovraža in Č rnega K a la . 7. K r a š k o o b r o b j e . S trm rob označu je oster in m a rk a n te n p re ­ hod iz flišrf& a v k ra šk i svet. To obm očje se ra z p ro s tira v nadm o rsk i v išin i m ed 500 in 720 m in je zg ra jeno iz eocenskih apnencev te r m očno zakraselo . K m etijstvo je usm erjeno v živ inorejo . Z ajem a ozem lje od So­ cerba, D oline, Č rn o tič do P odpeči, Loke in Z azida te r a p n išk i svet vzhod­ no od M ovraža. 8. O s a p s k a d o l i n a in n ek a te re m an jše p o v ršin e p r i D ek an ih in P rid v o ru iz s topa jo z a ra d i posam ezn ih spec ifičn ih po tez, ko t so z a ­ m očvirjenost p o v rš ja a li m očnejša erozija . B ib liog rafija — B ib liography 1. C horley R .-Haggett P., 1976, Models in G eography, London. 2. Cerne A., 1975, D egradacija geografskega okolja v Velenjski kotlini, (Di­ plomsko delo), PZE za geografijo filozofske fakultete, L jubljana. 3. H aggett P .-Chorley R., 1969, N etw ork A nalysis in G eography, London. 4. H aggett P., 1974, G eography — A m odern Syntesis, New York. 5. H anzlikova N., 1970, A plikace ekonom etricky metod v geograficki rajono- zaeiji, Sbornik češkoslovenske společnosti zemepisne 1970/4, Praga. 6. Ilešič S., 1974, G eografija na razpotjih , G eografski vestnik XLYI, L jub ­ ljana. 7. K ilehenm ann A., 1971, S tatistical-analy tical Methods in Theoretical Regio­ nal G eography, G eoforum 1971/7. 8. K ilehenm ann A., 1971. Q uantitative G eographie als Mittel zur Lösung von planerischen U m weltproblem en, G eoforum 1972/12. 9. K ralj A., 1976, M ultivariantne metode za določanje redudanc (tipkopis), L jubljana. 10. M arušič I., Združena k a rta kot sredstvo za razkrivan je intrinzičnih pro­ storskih vrednosti v krajinskem p lan iran ju (m agistrska naloga), Biotehniška fa ­ kulteta , L jubljana. 11. M cHarg I., 1969, Design w ith N ature, New York. 12. P lan ina J., 1966, K van titativna analiza sezonskih variacij turističnega prom eta v J ugoslaviji, L jubljana. 13. P lu t D., 1976, Koprsko prim orje in njegova valorizacija za km etijstvo in turizem (m agistrska naloga), PZE za geografijo filozofske fakultete, L jubljana. 14. V rišer I., 1975, Nove m eje geografije, G eografski vestnik XLVII, L jub­ ljana. THE PHYSICAL-GEOGRAPHIC REGIONALIZATION O F THE KOPER LITTORAL AREA MADE W ITH THE HELP OF FACTOR ANALYSIS D ušan P l u t (Summary) The physical-geographic regionalization of the Koper L ittoral Area, made w ith the help of factor analysis, has taken into account the following inpu t v a ­ riables: exposition, inclination, erosion, rain fall in the vegetation period, annual p recip itation , m id -Ju ly tem peratures, m id -Jan u ary tem peratures, petrographie, composition, d istribu tion of r ift valleys, m elioration or irrigation surfaces, geo- m orphological forms, and percentage of unproductive surfaces. On the basis of the values for Factor 1 and Factor 2 the Koper Littoral Area has been regiona- lised into 8 regional areas: low er p a rts of the accum ulation plains; m iddle and nearer fringe parts of the accum ulation plains; hills along the coast; higher hills of the nearer h in terland; steep, higher slopes of the flysch area; high, flysch h in terland ; K arst fringes; and the valley called O sapska dolina.