Štev. 42. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 17. oktober I926. Leto XIII Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov! cm2 75 par; 1|4 stran: dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1 ‘50 D., v »Poslanom « 2*50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Položaj polodelavca. „Kmečki stan najtežji stan, skrbi in delo dan na dan“, tak pravi nekdi pesnik. Resan naj-težkejši stan je kmetski stan, zato pa tüdi najvažnejši. Brez kmetskoga stana si države niti misliti nemremo. Že zgodovina nam kaže, da ma v gospodarskom pogledi kmetski stan najvažnejšo vlogo. Prle kak so bile tovarne, je bilo polodelstvo. Brez tovarn (fabrik) je človeštvo živelo več jezer let brez polodelstva. pa bi ne moglo biti najkračiši čas. Ne pravimo, da je obrt pa industrija ne potrebna, pač pa to, da je kmetski stan med vsemi drügimi najvažnejši. Povejmo, da bi v kakšoj državi bile same tovarne i bi to državo pred vsem, ka kmet odavle, zaprli, bi takša držáva naskori morala od glada prejti. Pa, ne samo, da takša držáva ne bi mela živeža, nego menkalo bi njoj tüdi vnogo pridelkov, brez šteri bi morale vnoge tovarne i Vnogi rokodelci Staviti svojo delo. Na pr. : Či polodelavec ne bi pridelavao lena i pamuta, bi morale vse tovarne za platno staviti Svoje mašine. Ravnotak bi Se zgodilo s tovarnami za Sladkor (cuker); či ne bi te dobila s pola Sladkorne repe. Sploj si narodnoga gospodarstva brez po-lodelavca nemremo misliti. Polodelavec žive tüdi vöni v naravi i se z njov böjüje za svoj obstanek. Njegova hrana je priprosta ; svojo delo zvekšega opravla na prostom, zato je trdnoga zdravja. Kmečka hiža je vretina narodnoga zdravja. Znano je, da drüžine po velki varašaj že v .tretjem koleni navadno iz-merjejo. Nove zdrave i življenja-pune moči dablajo teda várašje iz kmetski hiž. Ešče bole kak v gospodarskom i zdravstvenom pogledi je polodelavec steber reda, mirü v državi. Njegova natura je že sama po sebi nekam bole mirna. Polodelavec je jako navezani na svojo grüdo zemlje. Ljübi svoj dom i svojo njivico z ognjom svoje ljübezni, zato se boji, da bi jo zgübo, ka se v revolucija]' telkokrat zgodi. Med vsemi [stani je kmetski najmenje navezani na revolucijo. Največ revolucij se stere ravno na kmetskom stani. Vzgled za to sta nam ruska i vogrska revolucija. Vogrski komunizem se je zrüšo ravno na kmetskom stani, v Rusiji pa je kmet tisti, ki je divji boljševizem zadržao i ga Spravlja v mejo poštenosti i rednoga gospodarskoga življenja. Tüdi versko življenje, brezi šteroga nega pravoga reda i pravičnosti v človeškoj drüžbi i štero je fundament tüdi gospodarskoga procvita, ma najglobše korenine med polodelavcom. Ali pa ma polodelski stan tomi primerni položaj v človeškoj drüžbi ? Ne. Kmetski stan je bio tisti, ki je nájduže delao grofi roboto. Trgovec i obrtnik sta se že davno prvle kelko telko oslobodila i v razločni zveza] i cehaj iskala zbogšanja^ svojega v gospodarskom i drüžabnom pogledi.- Tüdi dnesdén je položaj po-polodelavca najslabejši.’ Mamo delavsko zbornico, mamo zbornico za industrijce, za trgovce i obrtnike, za polodelavski stan nemamo nikše naprave, štera bi branila njegove pravice. Posledice čütimo na gospodarskom poli. Či poglednemo ceno tistoga blaga, štero kmet küpüje i odavle, vidimo, da je ono blago, štero küpüje večkrat dragše v primeri z onov cenov v mirnom časi i to, ka ma za odati, pa je ne telkokrat dragše. To se pravi, da je cena tistim pridelkom, šte-’ re kmet potrebüje, dosta bole narasla kak cena njegovi lastni pridelkov. Ka je vzrok tomi položaji poiodelavca ? Najvekši zrok med drűgimi je to, da je kmetski stan premalo organizirani, ali . inači, nema drüštev, štera bi branila njegove pravice I haske. Organizacija je pripomogla, da delavci lehko štrajkajo za vekšo plačo i za kraČiši delavni čas ; trgovski gremiji i razločna obrtna društva pomagajo svojim kotiigam, da se morejo gospodarsko obdržati, le siromak kmet nema skoro nikše naprave, organizacije, štera bi zastopala njegove pravice. Kak tomi odpomoči, to ja edno velko socijalno pitanje, štero skušajo na razločne načine rešiti. Mali-začetki za rešitev toga pitanja se kažejo že tűdi pri nas. Na prvom mesti stojijo v tom pogledi i so se dozaj najbole posrečile naše kmetske posojilnice, štere je naš polodelavec začeo v novejšem časi ustanavljati. Njihov namen je, zbirati peneze premožnejši polodelavcov, je s primernimi intereši shraniti varno i tak kmetsko ljüdstvo navajati k zmernosti i šparanji, z drüge strani pa te vložene peneze davati na posodo tistim, ki potrebüjejo pomoč na primeren intereš i tak poiodelavca obvarvat-pred odiranjom bogatejši, posebi no pa pred bankami, štere so za poiodelavca, ki nemre banki hitro nazaj plačati i se tak rešiti visiki bančni interesov, naravnoč gospodarska smrt. Nikaj menje važna za rešitev našega kmetskoga pitanja je tüdi na novo ustanovljena »Agrarna zadruga«. Njeni namen je, obvarvati ljüdstvo pred razločnimi posredovalci i bankami, ki ščeje položaj zemlje potrebnoga siromaka izrabiti za svoje masne dobičke. Velka nevarnost je, da bi se pri odavanji agrarne zemlje vpelalo takzvane licitacijsko odavanje. To obstoji v tom, da ki več da, tisti dobi zemljo. Več pa da tisti, ki več ma, zato je nevarnost, da bi agrarno zemljo dobili bogatašje, ne pa dela i zemlje potrebni siromaki. Na te način bi se agrarno pitanje ne rešilo, nego ešče poslabšalo, zato pa moramo Agrarnoj zadrugi posvetiti največ pazlivosti i zavüpanja. Sploj pa je zadružništvo poleg kmetske zbornice za rešitev kmetskoga pitanja najvažnejše. V državaj, kde je kmetsko zadružništvo jako razvito, je gospodarski položaj poiodelavca tüdi dosta bogši. Vsaki polodelavec pa se mora zavedati, daje njegov a usoda nájveč odvisna od njegovoga združevanja v kmetskih organizacij aj i v njegovoj stanovskoj samopomoči. jfcllj Kontler: Zgübili so bitko. Naši lendavski neodvisni gospodje so v zadnjoj številki „Nép-lapa“ nekšo „Obsodbo“ dali natisnoti, štero so prej dne 31. 8. 1920. leta sklenole vogrske oblasti. V toj „obsodbi“ stoji, da so mi vogrske oblasti vzele učiteljsko Slüžbo, ar sem prej podpirao komuniste. Naši bi lejko mislili: no, potem je te törjanski vučiteo najbrž krao, noro, vužigao, ropao, i Bog se nam usmili! — more biti tüdi lüdij vlačo pod gauge. Ar v Prekmurju, či se komi pravi „komunist“ narod kaj takšega misli, Ali Što prečté „Obsodbo“ lejko zve, da je gospod. Kontler pozabo krasti, pozabo je noriti, vužigati, ropati, joj nam, niti lüdij je ne vlačo pod gaoge, nego nekaj stokrat hüjšega je napravo. zagovarjao je pravice siromakov ! In či so to meni gospodje tam prek zamerili, in so me Sodili, slobodno njim, ar takših obsodb lejko napravijo ešče nikaj tucatov, ali jaz bom itak metno spao, ar nespametnosti so mi dozdáj, hvala bodi Bogi! — nikdar ne kvarile mérno spanje.- Ta obsodba pa je (če resan obstoji in je ne skühano v v uredništvi »Néplapa« !) prava nespamet Zakaj ? Jaz sem dne 21. 1. 1920. leta zapüsto Vogrsko državo. Javo sem se pri oblastvenom nadzorniki za zalajsko županijo. Gospodi oblastnomi nadzorniki Szirmaid sem povedao, da sem nastavlen za vučitela v Slovenskoj Krajini in da jaz to imenovanje spremeni. Kakši odgovor sem dobo na to svojo prijavo, na to se gospod oblastni nadzornik v Zalaegersegi zagvišno dobro spominjajo, jaz se tüdi spominjam, in lejko na tom mesti ugotavíam, da ne omenjeni gospod, nego siromak vučiteo Kontler je imeo prav : minili so trije dnevi, minili so trije tedni, trije meseci, tri leta so tüdi za nami i tak je ne prišeo čas, da bi gospodje v Zalaegersegi lejko povedali: pri nas nemaš slüžbe, ar si — neprijáteli slüžo . . . Ka ščem s tem povedati? Dvoje. To prvo je : da vogrski oblasti, ali pravimo tak, predstavniki te oblasti je ne bilo po volji, da sem jaz prostovoljno prišeo domo in sprijeo vučitelsko slüžbo v časih, da je samo ne-šteri človek vüpao povedati, da Slovenci tudi imajo pravico do Samostojnoga živlenja. Drügo pa je : da so vogrske oblasti znale kama sem odišeo i ravno za to so imele postavno pot, da me pozovejo, da se zagovarjam, če so me, kakti tüjega državljana, šteli postaviti pred vogrski Sod. Pitam pa na tom mesti naše šolske i upravne oblasti; jeli so kda sveta dobile prošnjo od Vogrov, naj mi dajo do roke pozvanje pred vogrski sod ? Odgovor nemre biti drügi, kak . ne ! Ar meni ne pozvanje na sodno razpravo, ne razsodbe same nikdar ne prišle do roke in ravno zato če ščem vőrjem, da je v „Néplapi“ naštampana obsodba istinska, lejko pa pravim tüdi to, da So jo gospodje privlekli iz devete dežele. Madjarske upravne in sodnijske metode So meni dobro znane. Znano mi je tüdi to, da po premaganji komunistov od želje po maščüvanji pijani gospodje na Vogrskom so ne bili izbirčni, če se je šlo za uničenje političnoga neprijatela, ali znam tüdi to, da takša obsodba, štera se sklene brezi toga, da bi se toženi lejko zagovarjao, no pravim takše obsodbe tüdi na Vogrskom ne bo v čast gospodom pravnikom. Izobraženi svet na takše obsodbe pove, kak tüdi jaz pravim: nespamet. Najbole zanimivo pa je: odkec zemejo gospodje pravico v Zalaegersegi, da sodijo tüjega državlana? Ar če se ne motim, mi Sinovi Slovenske krajine smo po mirovnom kontraktuši itak ne 2. NOVINE 17. oktober 1926. vogrski državlani, teda sodne. komedije v Zalaegersegi je bila iz toga vroka: dvojna oslarija! Ostalo bi ešče pitanje, zakaj so dáli naštampati gospodje neodvisni to »Obsodbo8 in kak so prišli do nje? Na prvo pitanje je odgovor jako kratek. Törjanski vučiteo njim je pekriiao račune. Če želijo gospodje neodvisni, lejko v jasnost damo. ka je odgovoro »törjanski komunist* njuvomi odposlanci, šteli ga je proso, naj pomaga zemlo ceniti, ar jo bodo tržili ... Tüdi to mi ne bode trbelo zamučati, kakši odgovor je neseo njuv drügi Odposlanec pred ustanovitvi jov nove stranke. Da bi pa od toga gučao, kak jako prijetno je pero „törjanskoga komunista" gospodom neodivsnim. to je itak ne potrebno, ar včasi se zgodi, da polovico Svojega lista napunijo tej sposobni in vse modri rešeniki »prekmurskih narodov" samo s tem- da mene napadajo. Gospodje, če trn ne bi ostro pičo, ví bi ga püstili v peti t Namenoma sem püsto na zadnje mesto pitanje, kak so prišli gospodje neodvisni do te „obsodbe"? Što njim je dao v roko? Kakše tajne poti pa ima stranka lendavskih bogatašov, po šterih njim pridejo v roke uradni spisi vogrske oblasti? To so pitanja, na štera težko da odgovor tisti gospod evangeličanski dühovnik, šteri je s penezi katoliškega plebanoša zraseo do uradniškoga stola „Néplapa“ in »Naših Novin". Končani z oblübov, da bom telko časa obračao pero, pokeč ne rešim naše madjarske ^državljane tistoga kvarnoga vpliva, Štero se zove neodvisno politiziranja, v istini pa je vrelec mržnje, Sovraštva i nesreče tak za poedince, kak tüdi za narod šteri prebiva v Slovenski Krajini. Gospodi pa, šteri se krščanskim penezom ima zahvaliti, da zdaj düše pasé v Lendavi in ite telice na Goričanskom moje sporočilo: na Svidenje pri Sodniji/ po risalaj 21. Evangelij je Spisao sv. Mataj v 18. poglávji od 23. do 35. vrste. »Lagoji sluga, ves dug sam ti odpüsto, ar si me proso, ali si ne bio tüdi ti dužen se smilüvati svojega tovariša, kak sam se jes tebe smilüvao ?“ Pomen denéšnje prilike je oči-vesen. Krao, ki dela Obračun, je sam Bog. Obračun je boža sodba. Njegovi dužnike smo mi grešnicje i tovariš, ki je bio dužen svojemi sohlapci pa je naš bližnji. S prilikov nam šče Kristus ostro i razločno zarisati to, ka je sledkar navčo svoje apoštole moliti i ka mi vsaki den molimo, najmre : »Odpüsti nam naše duge, kak tüdi mi odpiiščamo našim dužnikom«. Da smo vsi boži dužniki, to nihče, ki pozna človeške slabosti i njegovo k grehi nagnjeno naturo, nemre tajiti. Tüdi sv. apostol Jakob pravi v svojem listi: ,,V vnogočern smo grešili vsi". I naša vest nam to vsaki den potrdjava, kda nam na oči meče naše grehe i slabosti. In ali se tüdi sami ne tožimo dostakrat, kak jako smo slabi. Dužnost do Boga zove k .molitvi i mi kak smo mlačni; obletijo nas čemerje, pa ne da bi se premagali, nego se srdimo i mogoče tüdi psüjemo ; trbej bogati predpos-tavlene i mi podložni kak neradi podvržemo svojo volo 'njihovim za-povedim ; kelko prilik vsaki den za nespodobne misli i poglede, i slabiči mi, kak neradi se njim proti postavlamo. Istinsko tüdi zdrav razum i vsakdenešnja sküšnja nam očivesno kaže, da smo pred Bogom vsi dužniki. I či smo dužniki, ali nede trbelo ednok tüdi toga duga poravnati, ga poplačati ? Kak naj ga teda po-plačamo ? Ka naj damo 'neskončno pravičnomi Bogi za to, da smo ga razžalili i njegove zapovedi zaničavali. Ali mamo kaj svojega, da njemi s tem povrnemo ? Mamo, to je naša slobodna vola, štera pa tüdi brez bože milosti nikaj nemre za zveličanje vrednoga včiniti. Zato je potrebno, da vse vüpanje poloiimo v smilenost božo i se po svoji močej tüdi potrüdimo za zveličanje. Zdaj pa premislimo, ali naj nekak, ki nešče svojemi bližnjemi odpüstiti, čaka od neskončno Pravičnoga Boga odpüščanje svoji grehov, ali naj takši Človik čaka, da se ga Bog smilüje ? Ne, to se nemre zgoditi, ar je takši nesrečnik že obsojeni s prilikov denešnjega sv. evangelija. Ne, to se nemre zgoditi, ar nas je Kristus sam včio moliti: .Odpüsti nam naše duge, kak tüdi mi odpüščamo dužnikom našim«. O Bog, teda z nami tak ravnaj kak mi s svojim bližnjim 1 — Tak si sovražniki, ki neščejo svojemi bližnjemi odpüstiti, z najlepšov vsakdanešnjov molitvov prosijo ne odpüščanje i smilenje, nego — ostro Obsodbo. Ugotovitev Štev. 3. Zagrebški .Katoliški List« piše : .Samo Jugoslovanski klub, to se pravi, Slovenska lüdska stranka se je odločno prijela želje, da bi na vučitelskih šolah ostao veronauk. Samo poslanec Slovenske lüdske stranke g. Smodej je povedao, da naši bodoči vučiteli ne smejo, zrasti brezi verske vzgoje. Zobstom smo pričakovali, da bi šteri g. poslanec, na priliko od Radičove, ali drüge stranke stavo ravno to željo; za katoliško mladino se ne skrbi níšče drügi kak Slovenska lüdska stranka." Iz povedanoga pa sledi troje : Prvo: prava branifelica svete vere naših očakov i pravic sv. Materecerkvi je Slovenska lüdska stranka. Drügo : Gospodje pri novoj stranki, štera se navdüšüje zá gospoda Radiča; se navdüšüjejo za stranko in poslance, štera stranka in šteri poslanci so se nifi z malim prstom ne genoli za to, da bi naše šole dobile krščansko vzgojene vučitele. Tretje : naš rojak, velki politi-čar, velečastni gospod Mosok Jafe-tov, ne samo da so zmotlivi, ne samo da podpirajo »celibatšfürmarje«> šs- nego ešče tiste lüdi tüdi, šterim je deveta briga kakšo vzgojo dobi tvoje dete, Slovenska mati. Šlus 1 Naša gimnázija. Drüga Važna istina, štera je raz-vidna iz podatkov lanskoga leta pa z Mošnje šfafistike, je to, da je broj evangeličanski dijakov v letošnjem šolskom leti jako naraseo. Broj evangeličanskoga dijaštva je naraseo na 28°/o vsega dijaštva i tak presega dejansko razmerje, štero je med katoličani i evangeličanci v našo] Krajini. Mislimo, ka lehko ščista odkrito Povemo, da se nahaja zrok toga v tom, da so poprek evangeličanje premoč-nejši kak katoličanje. Tü je tüdi zrok, da so evangeličanje zmogli prle spraviti dijaški zavod za svoje dijake. To pa nas katoličanov ne sme motifi, da ne bi tem močnejše napnoli vse svoje moči za Postavitev katoL dij. doma, ka mora biti prva dužnost do našega dijaštva nas vsej. Prle kak načnemo zadnje najvažnejše dejstvo, štero je nasfopilo z letošnjim šolskim letom, pa moramo opomenoti ešče nekaj, ka je tüdi ne brez Zanimivosti, i to je, da se je broj dijakinj ne zvekšao, nego ravno nasprotno. Dokeč se je lansko leto vpisalo 59 deklic (29 katoličani 22 evangeličank i 8 židovk), se je letos vpisalo samo 58 deklic (26 katoličani 25 evangeličank i 7 židovk). Iz tej brojov se opazi, da je broj katoličank letos v primeri z lanskim spadnolo, poprek pa, da dajo naši katoličanci dosta menje študirat svojo žensko mladino nego to delajo evangeličanci. (Dale.) POLITIČNI ZAPISKI. Nacionalizem. »Či je lübav do svojega naroda prehrana, nerédna, to se pravi nacionalizem,« tak pišejo to gospod Mosok v slovenskom glasili nove stranke. Ne popravimo radi trditve starejši gospodov, posebno ne v takšem dugovanji, štero more biti šolah najslabše Srednje šole v malom prsti. Ar pa je pomota jako groba, naj nam ne zamerijo gospod Mosok Jafetov, če ugotovilo, da je pretirane, naredna lübav do svojega naroda: šovinizem. Se zna, da je po toj ugotovitvi razgovor od njuvoga članka brezi vsake podlage. Ešče edna pomota. »Svetovna vajna je nastala za volo nacionaliz-ma,« to tüdi v lendavskih novinah stoji. Naj nam ne zamerijo gospodje naslednji Popravek: Svetovna vojna je nastala med drügim zato, ar so bogatci ne bili zadovolni z malimi dobički, nego želeli so meti več. Angleški trgovec angleški bankir/ ali kak se to z med-narodnov rečjov pravi »kapitalist« — sta štela meti prosto pot na vsa tr-žišča. To sta štela, da bi angleška gospodarska moč vladala v vsakom kotički sveta. Njuvomi nakanenji so bili na poti nemški in z njimi zvezani austrijski in vogrski »kapitalisti«, zato je trbelo te potlačili, gospodárstvo uničiti, Z narodnostjov mržnjov napojene vnožine so samo sad jako žive fantazije, štero lübo so kapitalisti netili i v svoj hasek obračali! Srbin je čüto kak ga odürjava gospodarsko 'močnejši sosed, zato je prijao za puško. Da je potem lübezen do svojih bratov tüdi delala, to je vsakomi pametnomi človeki razumlivo; ne smemo pa pozabiti, da ne nacionalizem. nego kapitalizem, nenasitnost bogatašov, je prelevat v svetovnoj vojni skuze i krv. V našem kotički, v Slovenski krajini, je tüdi trgao siromake kapitalizem. 80 jezero plügov zemle je melo pet grofovskih drüžin, 19.000 drügih drüžin pa — samo 83 jezero plügov! Ali od toga ne bomo gučali, ka pa če nam zamerijo gospodje zastopniki grofov, ali — kak se to inači pravi: požrtvovalni podporniki nove »politične« stranke. Za kratek čas. (Iz madjarščioe.) Mladi fiškališ je dobro opravo pri sodniji, dobo je pravdo, zato pa srečen in zadovoljen ide proti domi. Ide . . . ide . . . ednok pa same. stara ženkica stopi pred njega in sra-mežlivo pravi: „Gospod, sirota sam. V pravom Časi je prišla. Gospod segne y žep in kelko drobnih penez je samo meo, vse vrže ženici v roko i pravi: ,,Vi ešče Devete pros-jačiti. dobra ženska, vaš glas ešče trepeče. .Bogme da ne, dragi gospod' — je odgovorila sirota. »Pokeč so me ne spravili na kodiško palico, do tistoga časa sam iz svojega tüdi lepo živela.« „Hopp“! — misli na to mladi fiškališ — „ka pa če se tű kakša mašina tožba skrivle ?“ Z velkim zanimanjom je začno spitavati, kak je prišla na beraško palico, što je kriv, ka zdaj po petli hodi ? o ‘ »Fiškališje so napravili to, gospod" — njemi pove ženkica. I je do-dala ešče: »Da bi njim zmoli vsuih takši roglovje, kak vogrskim jüncoml« Mladi par bi rad stanovanje dobo. Že celi mesec leče žena po varaši, ali zobston vse; zato se ha konci odloči mož, da zdaj pá on začne. Povedano — včinjeno. Pivi mesec je nikaj ne opravo, ali trétjo nedelo drügoga meseca z veselim obrazom pride domo i pravi Ženi: »Verona, najšeo sam novo stanovanje!" „Jaz tüdi** pravi žena, raorebi-ti ešče bole vesela in zadovole kak mož- »Zadvečera lejko ideva gledat. Deset dinarov napitka sem dala, naj nikomi drügomi ne dajo fa telko časa, pokeč ti tűdi ne prideš gledat." „Zakaj bi Šla ta, Škoda je za pot. Jaz sem novo stanovanje pogodo. Ka ti pravim, ne sem pogodb, nikákoga drügoga sem Spravo z nj> -ga. Istina 100 dinarov več me košta stanovanje tak, ali itak — naše bo. Pred menov je nikak 1500 dinarov obečao na leto, jaz sem pa pogodo za 1600 dinarov i tak je stanovanje moje. 20 dinarov napitka sem tüdi dao od velkoga veselja. Ženi se je nikak ne dopadnola fa küpčija, zato pa pita: ,,Kak si pravo ? Na mesto 1.500 dinarov 1.600 si obečao za sobe ?* »Telko. Meli bomo tri sobe, kühinjo, električni posvet . . . « ,,Na drügom štoki, na pravo od stub"? njemi vujde v reč žene. »Tak je. Odkec pa znaš to ?« ,,Oj nesrečen ti 1“ se začne jokati žena. ,,Mene si vrgeo iz stanovanja, jaz sem pogodila tiste tri sobe, kühinjo ino posvet za 1500 dinarov 1 Nesrečen Človik, pa ešče za 17. oktober 1926. NOVINE 3. napitnino tüdi dá celih 20 dinarov . . 1 On dvajseti, jaz deset, pa ešče zvün toga 100 drnarov . . 1“ »Joj meni, joj tebi« — je jamrala gospa celi den, in samo te se je dala potolažiti, da ji je mož obečao, da njoj za volo te velke škode, štero je napravo, küpi dve novi Janki i tri nove krščake. GLASI. Slovenska Krajina. — Surovost uradnika. Neki pisač na glavarstvi v D. Lendavi je postao za naše ljüdi stiro?. Te človek nema nikši vekših šol. kak naši kmetje i je pred tem bio navadni sluga v M. Soboti. Ar je vročekrven demokrat, je brez vse kvalifikacije postao pisač na glavarstvi; dela tu grozne reči. Oponaša se kak da bi on bio glavar. Pred kratkim' je zapro-so en župan živinske potne liste od njega. I gospod pisač brez vse kvalifikacije je z najgršimi rečmi nag-nao našega človeka, ki či več ne telko gotovo ma v glavi kak on. Od znanja poštenja pa tüdi ne gučimo, da naš človek se zna pošteno obnašali, ka njemi nema pára. Opominamo g. pisača, ka če se takše reči še večkrat zgodijo ali če de ešče duže agitirao v uradi za demokratsko stranko, te naj računa z posledica.!. — Dijak premino neznano kam. Preminoči tjeden je.eden gimnazijca s Küpšinec, kda je šo domo iz gimnazije, poslao knjige po ednom svojem tovariš!'domo, sam pa se je napoto z drügimi dijaki proti Beltincom. V Beltinci je prnvo da ide v Veržej. Po toj ločitvi ga je nihče več ne vido. Nesrečni starišje so ga že na vse kraje iskali, pa zaman. Od naše strani Želemo, da bi se kem prle najšeo sin žalostni starišov. — Kakša repa bo letos? Vse tak kaže, ka de debela. To je za kmeta dosta vredno. Si nareže repo i sečko pa ma dobro krmo za živino. Samo s kem naj si reže, či nema mašina ? Ne se bojati! V našoj lotériji mamo oba mašina za.slamo pa za repo. Vsaki koŠta£samö 5 dinarčkov! Küpi si srečke dokeč je čás. — Romanje Cankovski farnikov v Maribor.^], Cankove, je hodilo J 72 romarov za 7 Stoletnico sv. Frančiška v Maribor. 3._t. m. so šli. domi. V Ljutomeru je trbelo]j čakati na vlak i te čas so porabili i Šli k večernicam. Večer ob šestih so dospeli v Maribor. Udeležili so se tüdi pobožnosti, štera je trpela celo noč. Višek vse slovesnosti pa je bila poloočnica. To je bilo nekaj krasnoga, prava manifestacija 4. okt. so bili naši romarje predpoldne v cerkvi, popoldne pa so si ogledali varaš, predvsem pa cerkvi. Romare je med ogledovanjom najbole zanimao novi državni most i tiskarna sv. Cirila. Večer so se pa z vlakom povrnoli domo. — Med potjov na vlaki so romarje večinoma molili i popevali pobožne pesmi. Lepo je bilo od potnikov to, da so se vsi odkrili i z zanimanjom sledili našim romarska pesmam. Pohvalno ešče moramo opomenoti tűdi to, da so njim železniške oblasti šle Vseširom na roko i njim, či je le bilo mogoče, dale vküpne prostore. Bog da], ka bi to romanje prineslo romarom obilno düševnoga haska. Nesrečen spada]. Tkalcova Katá, doma z Lipovec, ki so se pred leti preselili na Stajer, so pred kratkim šli z možom na njive. Med potjov njim je spodletelo i so spadnoli. Spadáj pa je bio tak nesrečen, da so si nogo strli. Nesrečno so morali pripelati v murskosoboško bolnico. — Procesije za svetoletne odpüstke. Na Cankovi so se zadnjo nedelo i pondelek vršile procesije svetovni odpüstkov za moške i ženske. Oba dneva je bilo za udeležence vküpno sv. obhajilo, k šteromi je vsakokrat pristopilo okoli 400 vernikov. Iste svetoletne pobožnosti je obslüžavala v cankovskoj fari letos majnika mladina, — Narodni svet. Zvedili smo, da se je v Dolnjoj Lendavi ustanovio nekši Narodni svet. Kakči namen ma i kakši delokrog nam je ne znano, zato ešče zazdaj nemremo nikšega stališča zavzeti nasproti njemi. — Gde si küpiš srečke? Vnogi spitavlejo, gde se dobijo srečke naše loterije, zato par Občinam damo zdaj na znanje drugim pa kesnej. Beltinci: g. kaplan, Antolin Andrej, Glavač Marija, Pintarič Ivan, Skafar Jožef, Osterc, Šprager, Balažic Ana, Temlin; Bratonci: Horvat Jožef,? Herman, Kühar I., Horvat Pavel, Sreš; Gančani: Pücko Martin, Cigan Ivan, Bakan Jožef, Neržima ; Odranci: Copot Jula, Raduha Andrej, Hajdinjak, Marič t, Kreps, Horvat, Balaž; Melinci’: Ozmec, Brünec, Forjan Št, Vohar Igo., Matko, Vučko Iv. Cepuder; Lipovci: Jakob J., Slavic, Maučec, Bobovec, Forjan Št., Forjan Iv. Država. — Pogorela je v soboto noč blüzi Sv. Bolfenka edna viničarija. Ar je zgorelo v noči ob deseti, se je ogenj tüdi z našega kraja vido. — Nesreča z automobilom. V Mariboru je eden automobil vozo z velkov nagloščov prek mosta. Pred njim sta se pelala dva biciklista. Zadnje kolo automobila je zadelo v oba biciklista i jiva prevrglo. Eden od njiva je dobo težke rane, tak da so ga morali pelati v bolnico, drügi pa je bio nekelko opraskani po rokaj i nogaj. Pa nesreči je ešče ne bio konec. Voditela automobila je ta nesreča tak zmešala, da je hitro zavozo na drügoj strani ceste v ednoga konja. Domača politika. Duge počitnice v našem političnom živjenji so pri koci. Poslanci so prišli na sprejnm Čehoslovaški politikov, nato ešče par dni odmora i začelo se je redno Zasedanje. Na prvoj seji so poslanci predlagali, naj zbornica hitro naprej vzeme pitanje, kak bi se naj odpomog-lo poplaviencom. Finančni minister je te predlog odbio. Jugoslovanski klub je zato • ostro protestirao, pa vse zaman, G. Pucelj, naš dični radičovce, se je zmuzno od seje, da njemi ne bi trbelo kazati svojega edinstva z vladov proti predlogi za Slovenske poplavlence.. Nékaj se füdi guči od odstopa vlade. Edni pravijo, da bi vláda prej zato odstopila, ka se je stari Pašič povrno nazaj v Belgrad i dela na to, ka bi se naj zdajšnjoj vladi povedale nezavüpanje. Vlada, v šteroj j je večina ministrov radikalov, se pa toga boji. Drűgi pa pravijo, da je vzrok težkočam v vladi to, da je Radič v Zagrebi pred čehoslovaškimi gostim nekaj naopačnoga povedao. Edno i ovo kaže, kak nfezdrave politične razmere so pri nas. Dosta se je tüdi v novejšem časi pisalö, da prej šče naš poslanec g, Šiftar izstopiti z naše stranke i se pridrüžiti Pribičeviči. No, to veselje je bilo malo prerano. O. Šiftar je zdaj objavo svojo izjavo, v šteroj pravi, da bo držao svojo reč, štero je svojčas dao. Svetovna politika. Angleško. Rudarski Štrajk se približavle k svojemi konci Rüdarje so s pomočjov z drügi držav jako dugo zdržali v Štrajki, vendar so ne mogli premagati svoje gospodare. Vlada se je nagibala zdaj se, zdaj ta i to je tüdi dosta pripomoglo, da se je Štrajk tak dugo vlekeo i vendar nesrečno dokončao. Angleško narodno gospodárstvo je pri tom jako dosta trpelo. Pa to je ešče ne vse. Angleški delavec, ki je bio med organiziramo!) delavci najbole miren, bo Odzdaj najbrž z vekšov srditostjov nastopao proti svojemi delodajalce Čehoslovaško. Medtem, ka se Čehoslovaški polifiki pri nas midijo so doma stranke zakljüči^ Pogajanje za Postavitev nove vlade. Vlado so postavili iz vsej mogoči strank i vsa znamenja kažejo, da bo ta vláda preci delavna. GOSPODARSTVO. Sejalni stroji (mašinjej' Pred vojnov i v začetki vojne, je začeo naš polodelavec sejati v vekšoj meri strmeno z sejač!. Velka Prednost, velki hasek, ki ga je meo pri tom, sta ga silila, da je iskao poti, kak bi prišeo do sejača. Nemalokrat seje zgodilo, da sta si po dva, ali po trije vküp küpili ednoga sejača. To posebno tisti, ki nemajo dosta zemle. V novejšem časi pa vidimo, da sejače več skoro nihče ne küpi. Zakaj to ? Ali je že zadosta sejačov med ljüdstvom ? Ne. Po poli se vidi ešče dosta z rokov sejane setva. Iz-kušnja nas vči, da je naprepek v po-lodelsfvi brezi sejača skoro nemogo-goči. 1. S sejačom posejano, silje je bole ednakotnerno razdaljene po njivi, nega šműklov, zato dobijo betva več zraka i več svetlobe. Oboje najmre jako pomaga rasti i rodovitnosf. 2. Seme pride p.eci globoko v zemlo, zato se betvo dobro vkorenini i ne leže silje tak hitro, kak štero betvo je samo odzgora pognalo korenje, da je vsaki vetrič vöpodere. 3. Pri sejanji s sejačom pride vsako zrno v zemlo, zato ga dosta več sklica, kak či z rokov Sejamo. Tüdi ga vti-če ne poklükajo, kak z rokov sejano, kde ga preci vöni ostane, ar se nem-re vse zavlačiti. Zato sejač dosta menje poseja kak bi z rokov či bi Šteli meti ednako gosto silje. Tej trije zroki, te tri prednosti! sejanja s sejačom, nam očivesno potrdijo i füdi skušnja nas vči, da se sejač že v par letaj izplača. Zato naj nede polodelca, ki je količkaj Premočen, da ne bi meo sejača. Pa či eden sam nemre, naj si ga küpi več gospodarov. Vsako leto naj seme, štero pri sejanji s sejačom ostane, odájo i v par leta] bo sejač plačani. Člana: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 270 Din., žita 180 Din., ovsa 150 Din. kukarica 180 Din., ječmena 190 Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 750—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 50 par, Schiling 7 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zIata marka 13 D. 40 p.] Francoski frank 1 D. 50 p., Švicarski’ frank 10 D. 92 Taljanska lira 210 D. Zahvala. Podpisana vdovica Halaši Ludvika se najlepše zahvaljüje vsem fistim, ki so imeli kakši trüd z molim pokojnim možom. V prvoj vrsti, ki so ga pohajali i ga tolažili v dugom i neoz-dravlivom befegi. Nadale, ki so bili zraven pri njegovoj smrtnoj vöri i vsem. tistim, ki so njemi darüvali svoje molitvi ob časi pokopa. HALAŠI ANA, vdovica. a Mali oglasi. Pintarske pomočnike sprejme pri prosti hrani stano-vanju in perilu FRANC REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Ko-losejska ulica 18. KROJAČI in ŠIVILJE! Kroje (muštre) po najnovejši modi in po poljubnih slikati izdeluje in razpošila za dame, gospode in otroke KNAFELJ ALOJZIJ strokovni učitelj za krojaštvo Ljubljana, Križev-niška ulica 2. Minoritski samostan vPTUJU išče ednoga küharja (sakača) i 2 strežnika. Nastop itaki. Plača po dogovori. Pisati je na: MINORITSKI SAMOSTAN, Ptuj. Pri JOŽEFU F E N O S, mizarskem mojstru na CANKOVI se dobijo fino izdelane škrinje vsake velikosti, kak lüdi vse pripadajoče potrebčine po najsolid-nejšoj ceni. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri t HAHN trgovina s papirjev s pisarniš-karni in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠ1 BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. MLADI DETIČ išče slüžbo pri TAPECIRARI • i pri lakiranji kočij. Naslov se Zvedi v Opravništvi NOVlN v ČRENSOVCI. 4 NOVINE 17. oktober 1926. Kralevski notar KRIŽAN FERDO v Murski Soboti daje vljudno na znanje, da s Svojo notarsko kancelarijo iz občinske hiše preseli s 15 oktobrom t. 1. v novo hišo g. Peterka poleg sodnije (železni dvor). KMETJE! TIŠLARJE! PAZITE! Komi trbej glažovino, naj ne zamüdi prilike, nego prle kak si küpiti glažovine i drüge reči ite v trgovino ŽERDIN MARTINA v Žižke tam najfalej dobite glažovino po vsakoj meri i tüdi drüge reči štere vsaki den morete nücati. Probajte pa te vidili! Vsakši, šteri žele potüvati v Južno Ameriko, Argentinijo, Brazilijo, Uruguay ali Australijo, kak tüdi v vse preko-morske drüga dežele, naj se blagovoli Zglasiti za infor-macije prí podzastopstvi parobrodskoga društva „LLOYD SABAUDO“ v DOL. LENDAVI na glavnoj vulici št. 57. blüzi sres-koga poglavarstva. Drüštvo ima 10 nad dvajstitonskih ekspresnih hajovov in se lejko potüje vsakši mesec dva do trikrat: Informacije in fotografije se dobijo v kancelariji podzastopstva brezplačno. Za mursko-sobočki okraj se dobijo informacije kak tüdi potrebne listine za dokumente pri gospodu DITTRICHI! v Murski Soboti. Vožnja in Strošek od Zagreba do Južne Amerike košta 19 in pol angleških funtof t. j. po dnešnjoj valuti 5200 Din. Potüje se nájduže 15 dni. Za dober Strošek in postrežbo je garantirano. HRANILNICA IN POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH; r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestuje hranilne vloge (navadne) po 8 °|o. Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8>|2 °|o Štenje "Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo V kmetske hranilnice i naj slűžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro Stojijo naši kmetje z vsov Svojov urednostjov, ka večim Sirotam je lehko posodimo na fal interes. Dne 7. septembra 1626., večer ob pol 10 vöri v 21 leti starosti je TREZA MARKOJA na svojem domi 2101 Sv. Osland ave mrla. Žalujejo v Ameriki mož, i edno malo dete Tunek, zatém brat Štefan, sestra Kristina i ves njeni rod. V Starom kraji na Gor. Bistrici pa žalüjejo oča, mati, sestre z celov rodbinov. Pokojna je bila kotriga društva Sv. Križ v Chicagi UL Na Sprevodi pokojne So Se kotrige drüštva v lejpom šeregi vdeležili. Pokop je bio 10. sept. v petek predpoldnom ob 10. vöri z pokojne doma vj Rim. kat. cerkev presvetoga trojstva 1850 Throop Street Chicago HL Potem je bila sv. meša slüžena, štero so naš g. plebanoš Veren Bojanič slüžili. Nato so pokojno g. plebanoš i Drüštvene sestre, brati i prijatelje Sprevodili 'na St Josef ov cintor, gde so jo na vekivečen počinek djali. Naj počivle vu miri Božem! Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da bom imel že za prihodnjo šolsko leto v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in,vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10°/o-ni popust pri večjem naročila Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. LOVCI! POZOR! Predno küpite lovske puške in druge lovske potrebščine, oglejte si mojo bogato zalogo, kjer küpite dobro blago in najcenejše. Posebno opozarjam na veliko zalogo „Flobert pušk*, različnih sistemov, kaliber 66 min, za kateri naküp in nošenje ni treba nobenega oblastnega dovoljenja. — Prevzame v to Stroko spadajoča dela in popravila, hitro, Solidno i po zelo nizkih cenah. JOSIP STERNAD, puškar in Prodaja smodnika MARIBOR, Aleksandrova cesta 18. Proda se na javni dražbi pri okrajnem sodišču v LJUTOMERU dne 3. XI. 1926 ob 1/2 9 uri bivša HAUPTMANO-va gostilna v KRIŽEVCIH pri LJUTOMERU enonastropna hiša z gospodarskimi poslopji in 12 oralov zemljišča. Cenilna cena 269.900 D., najmanjši ponudek 180.000 D. Küpec mora takoj pri dražbi položiti Vadij 18,000 Din., na račun kuphine, 6% cenilne vrednosti in 3% izkupička pa za takse. Pojasnila daje notar v Ljutomeri. Za PREKMURSKO TISKARNO v Musrki Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ