S7 (Posamezna številka 8 vinarjev.) Trsšii, v torek 2. aprila IMS % Letnik XU1S. i/i:aja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo-•i Hcn sv. Frančiška AsišUegs St 20, I. nadstr. — Dopisi r.aj se pošiljajo *r60- »Posamezne Številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na milimetri v Sirokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po iu vin? osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin si oglasi v teksta Usta do p« vrst K "80.—; vsaka nadaljna vrsta K 2.—. Malf •glasi po % vin. beseda, najmanj pa 00 vin. Oglase sprejema insoratnl oddale* .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje » izključno 1« upravi .Edinosti-. P!ača in toži se v Trstu. Uprava in inserstni oddale* aa nahajata vul.sv. Frančiška Al St. 20. Pottnohranilničnl raCun S. 841.652. zuEzrtA mmm poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se razglaša: V Italiji se je nadaljevalo živahno bojno delo-v a nje. DUNAJ, I. (Kor.) Uradno se razglaša: Ob dolnji Plavi, v ozemlju Asiasa in v kotlini Lnshl so bili Italijanski poizvedovalni sunki odbiti. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 31. (Kor.) WoIlfov urad javija: Veliki glavui stan, 31. marca 1918. Zapadno bojišče. — Na višinah zapadno Ancre smo zavrnili angleške protinapade. Med Oiso ia Sommo srno v napadu dosegli aove uspehe. Na obeh straneh potoka Luce smo predrli prednje, s francoskimi polfri ojacene angleške črte. z naskokom zavzeli v dolini ležeče vasi Auber-court, Ilangard in Demuists ter smo sovražnika vkljub najs!!o\ Hejšiiii protinapadom vrgli na Mo-reuilie ?n na severno ležeče * gezdne višine. Med Moreuille In Noycuora smo napadli na novo privedene razvršujoče se francoske armadne zbore. Severno Moutdidlerja smo vrgli sovražnika prekc nižine Avre In Donnle ter osvojili na zapadnem bregu se nahajajoče višine. Opetovani protinapadi Francozov zapadno Montdidierja in Fontaine ter proti osvojenemu Mesnilu so se krvavo razbili. Fontaine smo zvečer zavzeli z naskokom, dočim smo Mesn!I obdržali v žilavi borbi. — Od Mont-didierja do Noyona napadajoče čete so vrgle sovražnika Iz njegovih sveže napravljenih jarkov preko AssuuvlUersa, Rolloia in Halnviilersa ter Iz Thiescourta in VIHe. Močni protinapadi Francozov so se razbili tudi tu. Oiso obvladujoči fort Renaud jugozapadno Noyona smo zavzeli z naskokom. — Od vseh strani fronte se poroča o najtežjih krvavih Izgubah sovražnika. Z drugih bojišč nič novega. BEROLfN, 1. (Kor.) Veliki glavni stau javlja: Zapadno bojišče. — Na bojišču severno Somme so zvečer oživeli topovski In mlnovškl bojL Med potokom Luce in Avro smo nadaljevati napade in smo zavzeli višine severno MoreuHa. Tekom krajevnepra napada *na zapadnem bregu Avre smo zasedli gozd Arrachis. Tudi včeraj so poizkušale francoske divizije s ponovnimi napadi zopet zavzeti zapadno Moatdldierja in med Donom In Matzom izgubljene vasi in višine; njihovi napadi so se krvavo razbili. V bojih tekom zadnjih dni se je zvišalo število ujetnikov od prlčetka^ bitke aa 75.6C9 mož. Na drugih IjojlšČih uič novega. Prvi generalni kvartirmojster pir Ludendorff. OBSTRELJEVANJE PARIZA. PARIZ, 30. (Kor.) Dalekonosni nemški top je včeraj nadaljeval obstreljevanje pariškega ozemlja. Osem oseb je bilo ubitih, 37 ranjenih." PARIZ, 31. (Kor.) Agence Havas poroča: Sovražnik je danes nadaljeval obstreljevanje mesta. Ena oseba je bila ubita, ena ranjena. I3ERN, 31. (Kor.) Po poročilih francoskih listov so prihajali od 24. do 26. t. m. v Pariz neprestano novi begunci iz osvojenih ozemelj. Večina je bila odvedena v province. Komentarji časopisja so Jako resni. Upa pa se, da ne pride več do razbitja fronte. Hcrve naglaša zlasti pomen Amiensa, čegar padec bi pomenil razbitje edino dobre zveze Angležev in odprtje Pariza in 20 novih gubernij sovražnika. Vrh tega bi bila vojna kljub ameriški r imeči podaljšana na več let OPEŠANJE NEMŠKE OFENZIVE. FARIZ, 31. (Kor.) Agence Havas poroča: Po zadnjih semkaj dospelih poročilih je sommska bitka opešala. Napadi danes niso bili več tako števil-i;i. Sovražnik z mrzlično naglico uapravlja zakope, i ;ebno v smeri Lasigny. LONDON, 31. (Kor.) Ministrski predsednik Lloyd (Jeorge objavlja Izjavo, ki pravi, da so se razmere po prvih skrajno kritičnih dneh sedaj izbolj-ale. Toda boj fe še v začetnem stadiju. Sedaj še i mogoče povedati, kako se bo končal. Da se od-; oir.ore veliki koristi enotnega vodstva pri sovraž-Ku, je bilo generalu Fochu sporazumno z angleš-:im in francoskim armadnim vodstvom poverjeno kupno vodstvo vseh armad na zapadni fronti. Naj :•;) izid bitke kakršenkoli si bodi, narod mora biti : ripravljen za nadaljne žrtve, da izvojnje končno ; Zahtevane načrte pripravlja kabinet skrb- :,o is■ bodo predloženi parlamentu, takoj ko se zopet sestane. Foeli — ger.erallssimus na zapadni fronti. PARIZ. 30. (Kor.) Angleško časopisje objavlja ; ročilo, da je b:I general Foch .imenovan za vr-■vucga poveljnika na zapadni fronti. Dejstvo je, • ste francoska in angleška vlada v očigled seda-mu položaju poverili generalu Fochu nalogo, da Iruži akcijo zveznih čet na zapadni fronti. EOLGARSKO. SOFIJA, 31. (Kor.) Zapadno Prespauskega jezeru so izvršile naše baterije uspešen napad na sovražne postojanke. V okolišu Mogiene od ča£^ do časa živahno obojestransko topovsko streljanje. TURŠKO. CARIGRAD, 30. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Pa!«rstlnska fronta. — Artiljerijski ogenj je, skoraj povsod ostal živahen, deloma Izvanredno srdit. Tudi letalsko delovanje je bilo živahno. Nasprotnik je Izvršil dva brezuspešna napada pri Esuml-chu. Tekom drugega napada je vdrl začasno v naše postojanke, a je bil takoj zopet pregnan Iz njih. V^hpdno Jordana so napadli Angleži pri Vadi La-L-iadu s konjenico. Napad se je izjalovil. Ob Ev-fr^tu se je razvil nov boj. Rezultat Še ni znan. CARIGRAD, 30. (Kor.) Iz slavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Pri El Kairu sta bila odbila dva napada. Sovražnik, ki se je umaknil na višine južno In jugozapadno kraja, je bil pregnan ttidi od tamkaj In se je moral umakniti s težkim: izgubami V okolišu Karnota smo tekom uspešnega napaja ujeli 4 vojake. Sunek nasprotnika vzhodno Jordana ob Vadiabadu se Je Izjalovil. Sovražni napadi. ki so bili Izvršeni vzhodno Jordana v vzhodni smeri, so bili odbiti. 20 ujetnikov In ena stroj-nca Je ostala v naših rokah. Naši letalci so zmetali z dobrim uspehom &0G0 kg bomb na sovražna skla- dišča. — Mezopotamija. — Ob Ejfrat« je sovražnik uničil neko našo sprednjo postojanko. — SIcer nobenih posebnih dogodkov. — Somansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 30. maroa. — Slabotno delovanje obeh topništev v dolini Camonlce, iužno Rio Ponale in na obeh straneh Astica. Naše baterije so obstreljevale sovražne prevoze'v dolini San Lorenza in gibanja čet severno Cortelazza. Sovražni oddelki v dolini Concei so bi!i pognani v beg. istotako tudi sovražne patrulje vzhodno Ledranskega jezera in v ozemlju Posina—Astico. Danes zjutraj so bombardirali naši letalci železniške naprave in sovražna letališča. Sestreljeni ste bili dve sovražni letali. 31* marca. — Na vsej fronti topovski ogenj. Sovražne barake v dolini Rio Freddo so bile večkrat zadete. Naše patrulje so bile na raznih točkah fronte delavne, so prizadejale sovražniku več izgub in ujele več mož. V okolišu Monte Tombe so bili sovražni oddelki odbiti z ročnimi granatami. Angleški letalci so sestrelili 6 sovražnih letal in prisilili tri nadaljne, da so pristali. Neko nadaljno sovražno letalo je bilo sestreljeno pri Molonu od naših letalcev, še eno od naših obrambnih topov. Vprašanje Japonske intervencije v Sibiriji. LONDON, 30. (Kor.) »Daily Mail« poroča iz Toki ja: Ministrski predsednik je izjavil, da je Japonska prijazna boljševikom in da v trenotku ne misli na oboroženo intervencijo. Vlada ne namerava izvršiti velikih operacij v Sibiriji TOKIJO, 31. (Kor.) Mnistrski predsednik Te-rauchi je izjavil v zgornji zbornici, da obstoja nevarnost, da Jbo Nemčija razširila svoj vpliv na daljnem vztoku in ogrožala mir. Ako bi se stvar razvijala tako, da bi bila varnost Japonske ogrožena. in potrebni skupni koraki zaveznikov, potem je vlada odločena, da odredi potrebne odredbe Prebivalstvo mora biti pripravljeno na vse mogoče dogodke. - . . - Sodno postopanje proti kraiju Konstantinu. ATENE, 31. (Kor.) Proti kralju Konstantinu Je bilo uvedeno sodno postopanje. Nemška odlikovanja za avstrijske generale. DUNAJ, 1. (Kor.) Cesar Viljem je podelil sledečim avstro-ogrskim generalom sledeča pruska odlikovanja: hrastov list k redu pour le merite gen. polk. nadvojvodi Josipu in fmL Kčvessu; veliki križec reda rdečega orla z meči fmL Bohm' Ermoliiju in načelniku generalnega štaba pL Arzu; zvezdo k redu rdečega orla II. razreda z meči generalu Bardoliiu in namestniku načelnika generalnega Štaba gm. baronu Waldstiittnu; red rdečega orla IL razreda z zvezdo in meči baronu VViller-dingu in gm. Steinitzu. _ Po v ra tek grofa Czernlna na Dnna}. DUNAJ, 30. (Kor.) Zunanji minister grof Czer-nin je prispel danes opoldne s spremstvom semkaj. JuSoslocnnskc-IaSki spor- »Edinost« je 2e poročala o brošuri, ki sta Jo, kakor piše »Corriere della Sera«, napisala pod naslovom »La Ouestione deli'Adriatico« laška časnikarja C. Maranelii in a Salvemini in v kateri predlagata novo rešitev jugoslovansko-Iaškega spora. Za Italijo zahtevata Goriško, Trst in Istro. iz~ vzemši volovski okraj, nadalje kvarnerske in nekaj dalmatinskih otokov. Reko in Zader milostno prepuščata Jugoslovanom, vendar pa zahtevata v varstvo 25.000 — reete službeno 17.352 reških, in 15.000 — reete službeno zaderskih Lahov razširjenje občinsko avtonomije pod garancijo Italije! Za neznatne laške manjšine v dalmatinskih mestih bi morali Jugoslovani dovoliti šolske in sodne privilegije, kakor bi enake bajć dovolila Italija Slovencem In Hrvatom v >Venezia Giulia« (menda take kakor beneškim Slovencem!). Od takozvanega londonskega pakta se razlikuje ta predlog v tem, da se odreka vsem jugoslovanskim deželam vzhodno od Učke. Lahi so torej v svojih zahtevah postali precej skromnejši, kar treba le z zadovoljstvom vzeti na znanje. Seveda (in to zmanjšuje zelo vrednost tega odrekanja) današnje skromnosti ni pripisati kakemu boljšemu Iz-poznavanju narodnostnih razmer v omenjenih jugoslovanskih pokrajinah, temveč edino le izdatnim Boroevičevim udarcem: na begu iz Gorice so Lahi z drugimi stvarmi vred izgubili tudi velik del svojih dalekosežnih »aspiracije. To naj bi imeli vedno pred očmi zlasti tudi tisti naši ljudje, ki vedno sanjarijo o sporazumu med nami in Italijo. Brez dvanajste soške bitke bi se Lahi še vedno sklicevali na londonski pakt in bi pred drqm- Trumbi-čem Še vedno zapirali vrata. Cim bi prenehal pritisek naših armad, bi v Italiji takoj zopet zavladal »il sacro egoismo«. »Latini su stare varalici« poje že starodavna srbska narodna pesem, a verolomstvo je Macchiavelli proglasil ne samo za dovoljeno, temveč za najvspešneje sredstvo v politiki. In Lahi se ga prfdno poslužujejo. Pa denimo, da bi se Lahi hoteli resno držati omenjenega predloga: aH je tak predlog za Jugoslovane sprejemljiv? Na Primorskem, brez volovskega okraja, so našteli i. 1910. Slovanov 389.517 in Italjjanov 355.542. Dobro je znano, da je bilo zlasti v Istri in -v Trstu mnogo Slovanov zapisanih za Italijane. Pa držimo se uradnih številk! Ako dodamo še število prebivalcev zahtevanih dalmatinskih otokov, dobimo okroglo število 400.000 Slovencev in Hrvatov, ki bi jih omenjena brošura hotela pritegniti k Italiji. Pri tem pe treba še pomisliti, da prebivajo Slovani kompaktno na svojem ozemlju, dočim so Lahi raztresen: in zelo pomešani s slovanskim prebivalstvom. Tako ima goriški politični okraj (brez meeta) 95 61^ Slovencev in Hrvatov in le 3*77% Italijanov; tržaški 28'3% Slovencev in Hrvatov in VIA% Italijanov; tolminski 99*53% Slovencev in Hrvatov in Italijanov. V Istri so le mesta laška, vsa druga dežela ie hrvatska, oz. slovenska. Maranelii-Salvennir.i pa hočeta vzeti nam ne samo 400.000 Jugoslovanov (razven onih 50.C00 Slovencev, ki že sedaj bivalo na Beneškem), tem- več hočeta s priiasutvuo Pule. kvarnerskih m dalmatinskih otokov in Valone tudi pretvoriti adrijan-sko inorje v laško jezero, na katerem bi Italija imela vso oblast v stratcgičcem In trgovskem ozira; to se pravi torej, d* bi bili Lahi izključni gospodarji, ki M milostno dovoliti, da bi »neodvisna« jugoslovanska država od njih kupovala vse svoje potrebe. To bi bilo gospodarsko suženjsfvo najhujše vrste. Gospodarska odvisnost od avstroogrske monarhije (zapiranje meja) je gnala Srbijo v obup in v svetovno vojno; isti položaj bi hoteli sedaj laški sprijatelji« in »odrešeniki« pripraviti vsem Jugoslovanom. Kaj pomenja gospodarska odvisnost, vidimo tudi na razmerju med Hrvatsko in Ogrsko. Ogri ne bi mogli vsikdar tako tlačiti Hrvatov v političnem in narodnem oziru, ko ne bi imeli finančne, carinske in žeieznične vzhodne oblasti nad Hrvatsko. Ogri ukazujejo celo Avstriji, ker so danes gospodarski močnejši. Tako in še hujšo razmerje pa nam nudita Ma-renelli-SalveninL Listi pišejo, da se dr. TrumbiC-in Andrea Torrc Pogajata za sporazum na drugi podlagi. Odločevala naj bi narodnost; izjema bi se delala le tam, kjer to zahtevajo žlvljenskf interesL Tudi ta formula je za nas nesprejemljiva. Kdo naj odločuje o vprašanju, kaj se*ima smatrati življenjskim interesom? Mi vemo le predobro, da proglašajo Lahi odstop vseh onih pokrajin, Id jih zahtevata. Maranelli-Salvenini, za svoj Življenski interes Vso soško dolino do Triglava zahtevajo a strategičnih ozirov, Trst in Pulo pa radi strategičnega in komercijel-nega obvladavanja adrijanskega morja. Nismo še slišali od nobenega Italijana, da bi se bil odrekel Trsta; in vendar ravno Trst ne spada mod laške življenske interese. Lahi imajo Genovo lu Benetke, Ankono in Mesino ifl sto drugih pristanišč v treh morjih; mi Slovenci pa razven Trsta nimamo nikakega dohoda do morja. Reka je važna, no Trsta nam ne more nadomeščati, .izlasti ne, če so Pula, kvarnerski in dalmatinski otoki v lašlah rokah. Trst potrebujejo Lahi le zato, da ga uničijo, da se iznebijo tekmovalca. Trst, odrezan od svojegrf naravnega zaledja, mora propasti, dočim bo v zvezi 2 nHm vedno boU prospe val in se razvijal, zlasti, če se temu zaledju di tista neodvisnost, U Jo zahteva tnajniška deklaracija! Ako hoče Italija živeti z nami v miru in sporazumu, se mora enkrat za vselej odpovedati svojemu imperijaKstlčnhn aspiracijam in vsakemu poseganju v našo narodno posest. Do~ kamor orje svojo zemljo slovenski kmet, sega starodavna jugoslovanska last. Od tega ozemlja si ne damo nič odtrgat!, niti s silo niti k — gnjilim! kompromisi. Adriaticus.^ boriti do zadnjega 1? Smešno! Saj če sami sebe preštejete in precenite morate priznati, — če imate toliko poštenega poguma, — da Je večini vas, aH pa vsa] vaših očetov in dedov tekla zibelka na slovenskih, ali pa na hrvaških tleh. Lepo ni, če človek zatajuje svojo kri, ali pa Ji ie celo nasprotuje. Pravite, da hočete v miru živeti z vsemi narodi. Prav. Mi tudil In zagotavljamo vas, da v naši, jugoslovanski državi ne bo narodnega prepira in tudi pravi tržaški Italijani bodo imeli svoje pravice. Na vsak način se jim bo v naši državi bolje godilo, nego se je nam Slovencem pod italijanskim gospodstvom. — Notice »Unione« so polne sumničeuja z ozirom na lojalno mišljenje Slovencev, kakor smo že omenili. Nočemo v tem slediti italijanskemu lističu in ne tehtati patriotizma njegovih somišljenikov, kako da je težek. Dovoljeno nam bodi samo-eno vprašanje: Gospsdje, kdaj so vaša dejanja bolj odgovarjala resničnemu čustvovanju: ali takrat, ko ste v svojih rikreatorjih in zavodih učili poitalijančeno mladino na laški način pozdravljati, marširati, čustvovati, aH takrat, ko je ob izbruhu italijanske" vojske avstrijska vlada ukazala nemški komando in ste to s ploskanjem in odobravanjem uvedli v svojih zavodih? „Balona" h jsMransko Me. Nismo nameravali polemizirati s tem zakotnim »katoliškim« lističem, ker ga v Trstu malokdo bere In je med Slovenci poznan le kot naslednik zloglasnega »Amico« in pa kot tekmec pokojnega »Piccola« v odrekanje pravic Slovencem v uraflu, šoli in v cerkvi! Ker pa le ne da miru, mu moramo nekoliko posvetiti. V neki notici namreč piše »Unione«, da nabirajo tržaški Slovenci podpise za neko bodočo jugoslovansko državo. V ta namen da zlorabljajo gotove osebe moč in obleko, ki jim jo daje njih shižba, da izsiljujejo podpise tudi od takih ljudi, k! bi sicer gotovo dotične izjave ne podpisali. Nato odgovarjamo, da je jugoslovanska ideja tako naravna in samoobsebi umevna, da jo je tako} doumet zadnji naš kmet In da ni za to treba zlorabljenja ne oblasti, ne obleke«, ampak so jo prostovoljno in z navdušenjem podpisovale naše žene in dekleta, ker so spoznale nje odrešilno moč tako Jasno, kakor vedo, da Je dvakrat dva štiri. Dalje trdi »Unione«, da bi ne smele podpisati te izjave, osebe, ki zavzemajo gotova službena mesta. Zakaj pa ne? Ali je to. kar zahtevamo Jugoslovani, veri ali Avstriji nevarno? Gospodje, ali veste, kdo ie dr. Jeglič? I on Je podpisal deklaracijo! Ali dvomite nad njegovo vernostjo ali nad njegovim patriotizmom? Vsa sladkozavita nesramnost »Unione« "se pa kaže v notici: Ombre nel campo sloveno (Sence med Slovenci). Pripoveduje, da je morala Reichs-posta priobčiti izjavo, poslano ji od ljubljanske cerkvene oblast!, v kateri le-ta pravi, da se je za to pridružila jugoslovanskemu gibanju, ker je to v prid dinastiji..in ker hočemo, da se udeistvi naš ideal v okviru monarhije — v ist$ številki pa da je priobčila »Reichspost« tudi neki dopis z Gorenjskega, ki trdi, da je naše gibanje državi nevarno. In komu mislite, da veruje pobožna »Unione«: ali ljubljanskemu ordinarijatu, ali lažnjivemu oSreko-valcu? Seveda temu poslednjemu, ker ji ta daje priliko, sumničiti Slovenci. Majniška deklaracija govori jasno, kaj hočemo Jugoslovani, in le zloba nam more podtikati namene, ki jih nimamo! — »Unione« pobožno zavija oči in pravi, da bi mi Slovenci bolje storili, če bi skrbeli za to, da ostanemo zvesti državi, nego da govorimo o slovenskem Trstu. Si je mogoče misliti večjo nesramnost? Kateri narod je prelil več krvi za državo, nego Jugoslovani? Morda laški Tržačani? Zvestoba našega ljudstva je vzvišena nad vse dvomp, priznamo od najvišjih mest, in ljudje, ki pišejo »Unione«. imajo najmanje pravice, nam podtikati nezvestobo. Pravijo dalje: Roke proč od italjanske zenlic! Kaj pa mislite z besedo: italijanska zemlja? Ali je Trst laška zemija? Trst ima samo zunanje laško lice, a ta je produkt nenaravnega, krivičnega, prisiljenega pcHtaiiJančevanja tržaških Slovanov. In na tej krivici imate gospodje Italijanski katoliki lep del žalostne zasluge. V vaše rikreatorije in zavode hodijo tudi slovenski otroci. AH Orbite, di se ti vzgajajo v materinem jeziku? V vašil^ zavodih pitajo naše otroke s ščavi istotako kakor v lajičnih. Z mirno >estJo dopuščate, da so v vaših zavodih poitalilaačujeio slovenski otroci ravno tako, kakor v lajičnih. Kakor Hberalni magistra-tpvci so tudi vaši ljudje Jrvarill v matičnih knjigah slovenske priimke. Kdo nasprotuje slovenskim pridigam v Trstu? Kdo je hotel odpraviti slovenski službo božjo? Kk Je tu krščanska morala? Trst, pravite, je italijanska zemlja, za katero se morate „Stolčka Motita". Prvi koraki, ki jih je napravil ta naš književni zavod po svojem oživljen ju, so biH podvrženi na več straneh precejšnji kritiki. V »Jugoslovanu« je pisatelj Ivan Cankar grajal sestavo društvenega odbora, češ, da so pri izbiranju odbornikov preveč odločevale taktika in potrebe narodno-napred-ne politike. Z druge strani pa je slovenski dopisnik v nekem hrvatskem časopisu očital, da bilo na občnem zboru premalo politike. Želel bi bil, da bi se bila o vzrokih razpusta in o preganjanju dr. Ilešiča izrekla bolj pogumna beseda. Oba napada se nam zdita neosnovana. Večji vpliv narodno napredne stranke na »Matico« razlaga se s tem, da pripada tej stranki ogromna večina »Matičnih« članov. Pri »Leonovi družbi« se nihče ne čudi, da so njeni odborniki .sami pripadniki »S. I* S.«, a »Socijalna matica« si voU v svoj odbor gotovo le socijaliste. Sicer pa se je volitev vršila na podlagi kompromisa, s katerim ste bili zadovoljni obe glavni stranki, in se je s tem preprečil nevšečen v dnevno politiko segajoč dogodek. Rayno tako je le odobravati, da se občni zbor ni bavil z vzroki razpusta in njegovimi posledicami. Pri nas se le prerado pozablja, da, se smejo s po litiko baviti Ie politična društva in da pri drugih društvih pomenja vsako v politiko segajoče delovanje — prekoračanje Statutarnega delokroga, ki prej ali slej lahko dovede do razpusta. S tega stališča je torej skrajno neumestno in nevarno, ako se posojilnice ali sokolska društva izjavljajo za majniško deklaracijo. »Matica Slovenska« ni politično društvo in je torej prav storila, ako se je vzdržala vsake politične demonstracije. S tem pa ni rečeno, da bi ona morala ostati hladna napram političnim idejam, ki navdajajo ravno sedaj ves naš narod. Tu odločujeta način in oblika. Prazna demonstracija nam vniči težko zopet pridobljeno * Matico«, brez vsake koristi za naše narodne interese; njeno mirno, smotreno delovanje pa jih lahko neizmerno pospešuje. Baviti se nam je še s tretjim očitkom, ki pa, 2a-libog. ni neopravičen. V predsedstvo so bili izvoljeni le pristaši napredne smeri, kar je »Slovenec« označil povsem po pravici za žaljenje katoliških članov. Clm je večina »Matičarjev« smatrala za oportuno, da sprejme v odbor tudi pristaše S. L. S. in se iz splošno narodnih ozirov izrekla za kompromis, je morala katoliški smeri tudi dovoliti zastopstvo v predsedstvu, čim se je to zahtevalo. Mi obžalujemo, nasprotno postopanje iskreno, in tem bolj, ker se nam zdi, da bi se ob nekoliko več obzirnosti lahko preprečila ta neskladnost v sedaj teko razveseljivem razpoloženju našega naroda. Drugače bi mi presojali to vprašanje, ako bi se zastopniki napredne smeri sploh izrekli proti vsakemu kompromisu in hoteli pridržati »Matico Slovensko« le za-se. Mi smo znani kot načelni zastopniki solidarnosti v našem boju proti narodom našim nasprotnikom. Mi smo se zanjo zavzemali, ko smo bili zato napadeni iz leve in desne; no, mi smo tudi vedno povdarjali potrebo ločenih političnih in kulturnih organizacij z ozirom na nasprotujoča si svetovna naziranja. Tu pa treba že reči, da se to nasprotstvo ne pojavlja nikjer s tako odločnostjo in jasnostjo kakor ravno v književnosti, znanstveni in leposlovni. Masaryk in Mahnič, Ha-ckel in zastopniki katoliških dogem, se ne dajo spraviti pod en klobuk. Vsak kompromis je tu nemogoč. Tudi Ie poskus kompromisa bi moral ško-•diti eni in drugi stranki in bi oviral bistrenje pojmov in nazorov. Prepričani smo, da se ob prvi priložnosti pojavijo načelna nasprotstva in da se bo potem kričalo o kršenju narodne solidarnosti. To pa nam bo* bolj škodovalo, nego če bi bili obč smeri takoj iz početkov ostali ločeni. V »Mohorjevo družbo« in v ^Leonovo družbo« se ne sme vtikati nobeden svobodomislec: te dve družbi zastopate zato odločno In jasno katoliško svetovno naziranje; v »Matici Slovenski« pa bodo neprestani prepiri in uspeh bodo gnjili kompromisi, aH pa velika zamera. Ravno v interesu sloge bi bili želeli, da bi se na književnem polju vsaka smer gibala in razvijala neodvisno od druge. Korporacija je možna in tudi skrajno potrebna na političnem pelju, zlasti ob mejah in na Dunaju, v manjšinskem delu (skrb za šole, naseljevanje, podpiranje obrtništva itd.), na zadružnem polju in v kre-dlini organizaciji. Žalibog pa je ravno tn le malo volje za kooperacijo. Ali se bo čakalo, dokler zopet preneha sedanje ugodno razpoloženje? Nekdo. OlulšEce pri uretfpisossnju in ocipl-soiJ^Ju Minili Mss u ozemlju, prizadetem po solni. C. kr. finančno ravnateljstvo razglaša: Temeljem cesarske naredbe od 30. avgusta 1915, d. z. št 254, ia naredeb c. kr, finančnega ministr- stva od 30. novembra 1915, d. zč Št. ter Od 33. aprila 1917, d. z. št. 178, se razglasuje: Za ozemlja, prizadeta od vojne, se smatrajo po-knežena grofija goriška in gradiščanska, me»to Trst z okolico in mejna grofija Istra. Vendar se nanaša pričujoči razglas samo na politične okraje Gorica mesto in okolica. Gradišče, Triič, Sežana In Tolmin za katere se bodo upoštevale glede odmerjen ja, Izterjanja In odpisa izravnih davkov med drugim naslednje olajšave In enostavnosti: § 1. I. Zemijarina. Onim zemljiškim posestnikom, katerim so vojni dogodki poškodovali ali docela uničili kmetijske priuel!:e, bodisi preden so bili spravljeni, bodisi potem, ko so bili spravljeni, ali na polju ali v shrambi, ali ako ]e dclorr.a aH docela odpadel naturalni donos kmetijskih zemljišč, ker so vojni dogodki onemogočili posejati aii obdelovati, se dovoljujejo primerni odpisi na zemljarinL Kot vzroki škode se smatrajo razstrelitev, požar, poteptanje. gradnja strelskih jarkov ali utrdbenih del ali kaj enakega. Tem poškodbam se enačijo tatvina, rok in brezplačno zahtevanic zemeljskih pridelkov. Za zadržke posejanja ali obdelav anja pridejo v poštev evakuacija, beg, nezakrivljena izguba za obdelovanje neobhodno potrebnega inventarja, ako vojaške čete zapro ozemlja in kaj enakega. Ako povzroči poškodba večletno neplodnosl zemljišča ali dela zemljišča, se dovoli, poeeušl od tistega leta, za katero se ne odpiše več davek, neglede na določila § 31, odstavek 2, zakona z dne 23. maja 1883 1. (drž.* zak. št. 83), oprostitev od davka za število let, ki Je še potrebno, da se odstrani vzrok neplodnosti ali da se zopet doseže kmetijski donos. Okrajšani postopek se vrši tudi pri odpisu davka vsled ujm v smislu cesarske naredbe od 16. marca 1917, drž. zak. št. 124, v slučaju, da so si ujme pojavile pred objavo tega ra7glasa (§ 23 naredbe finančnega ministrstva od 25. dec. 1917, drž. zak. št 516). II. Hišna razredovina. Ako je v zgoraj označenih ozemljih hišni razredovini podvrženo poslopje zaradi vojnih dogodkov a) postalo docela ali deloma nerabno za stanovanje ali ako se b) nepretrgoma dalje nego tri mesece iploh aH deloma ni stanovalo v njem, je docela ali deloma odpisati hišno razredovino, počenši od meseca, ki sledi dobi, ko so nehale omenjene razmere. Tudi se s pi*odpisom kolikor se že ni izvršil, počaka pri hišni razredovini glede vseh vpisov v kataster, ki jih je izvršiti vsled razvidnostnih slučajev, dokler se ne doženejo vložene zahteve za oupis. III. Hišua najmarlua in davek. Da Je neizterljivost najemnine v zmislu zakona z dne 24 oktobra 1896 L (drž. zak. št. 223) dokazana, se smatra za dobo sedanjega vojnega stanja in le izvesti v § 1 tega zakona omenjeni, razmerni odpis hišne nafmarine in 5 odstotnega davka, ako so najemniki 1. vojaške osebe ali njim enake osebe. aH 2. imetniki podjetij in opravil, kateri so ustavili ali bistveno omejili obrat zaradi izrednih razmer, ki so v zvezi z vojno, ali 3. osebe, ki so izgubile delo, ker se je zaradi volne ustavilo aH skrčilo obratovanje podjetja, v katerem so bile zaposlene, in ako se je hišui posestnik v pravnoobvezni obliki popolnoma aH deloma odrekel že plačanemu obroku najemnine in Je bfl najemnik ali njegov zastopnik o tem obveščen. Po istih pogojih je dovoliti odpis davka brez ozira na najemnikov stan, ako je nalemnik L vsled vojnih razmer prišel v bedo ali 2. zapustil prostovoljne svoje stanovanje in zbežal vsled pretečega ali že izvršenega sovražnikovega navala aH pa bil primoran zapustiti svoje stanovanje vsled izpraznjenja dotlčnega kraja (§4 cesarske naredbe od 11. avgusta 1914, drž. zak. št. 213); odpis davka se dovoli za dobo, v kateri se ni stanovalo v stanovanju In se je povrnitev o-pustila zaradi nejasnih razmer aH pa ker nI bila povrnitev dovoljena. Enak učinek kakor odrek najemnini ima v slučaju točke 2 sodna razsodba, s katero je bil najmodajalec v smislu §§ 110-1 in 1105 o. c. z. prisiljen popolnoma ali deloma popustiti najemniku najemnino; bodisi, da je najemnik bil prisiljen pustiti svojo stanovanjsko In trgovinsko opravo v najetih prostorih aH ne. Ne »ovira odpisa, ako se je v najetih prostorih pustilo hi?no in obratno opravo. V smislu § 11 naredbe finančnega mlirstrstva od 30. novembra 1915, drž. zak. št. 358, oz. 23. aprila 1917, drž. zak. št. 178, jc finančno ravnateljstvo odredilo odpis polovice najemninskega davka za mesti Gorica in Tržič za dobo od 1. junija 1015 do 31. oktobra 1917 .oziroma ukrenilo, da se isti del davka ne predpiše. IV. Obča pridobniiia. Za trajno In popolnoma ustavljene obrate (§ 67 zakena o osebnih davkih) in pri odpisih pridobnine za začasno ustavljene obrate (§ 1 cesarskega ukaza z dne 19. oktobra 1914. drž. zak. št. 293) se dovoljujejo davčni odpisi v smislu § 3 tega razglasa. Ne kontineentirano rrf-dobnino od vseh Še ne odmerjenih obratov, ki so se med tem zopet ustavili in kojih pridobnina bi se morala izbrisati temeljem § 67 zakona o oi-.b-nih davkih ali docela odpisati temeljem cesarske naredbe z dne 19. oktobra-1914 (drž. zak. št. 293), se predpiše v razmernem znesku le za dobo dejanskega obratovanja. V. Pridobnina od pedjetil, zavezanih Javnemu obračunu. V osemtedenskem roku od dneva razglasitve dalje, kakor označeno v § 3 tega razglasa, se morejo predati v § 118 zakona o osebnih davkih predpisana naznanila o ustanovljenju pod-. Jetij — ako ni bil dotič..i rok že 1. maja 1915 pretekel — z učinkom, da ugasne davčna dolžno, t s koncem davčnega četrtletja, v katerem se jc ustavilo podjetje. Ako je podjetnikova zahteva do davčnega odpisa v smislu § 118, odstavek 1 ali 2, zakona o osebnih davkih, že dognana, p.redno : e davek o Imeri. se isti hkratu predpiše in odpise. VI. Renlnlna. Ako so dohodki, ki so na podla J napovedi zavezani rer.tnini. docela ali deloma odpadli zaradi vojnih dogodkov, se dovoli primeren popust na predpisani rentnini. VII. Dohodnina in plačarlna. Na odpise n » dohodnini in plačarini zaradi smrti in ker so nehali stalni službeni prejemki aH ker so se zmanjšali I od z mer* ki Osnuie davčno dolžrost (§ 72 9 zakn- Stran II. m EDINOST*4 itev. 87 V Trstu, dne 2. aprila 1918. na o osebnih davkih). In na Izprecled in mižbe dohodnine in plačarine po § 232, odstavek 2. zakona o osebnih davkih, se uporabite postopanje po § 3 tega razdasa. § 2. Okrajšani postooek odpisa davka se uporablja tudf pri proSnfah za odpis, nanašajoče se na dru« vzroke kot na voine poškodbe, če so utemeljene, predffb se je izdal ta razglas, niso bile Se reSene in se dado $e doznati; eventualna zamuda rednih rokov v smislu veljavnih zakonov ne ovira rešitve prošenj, v kolikor roki niso pretekli 2e I. maja 1915. Okrajšani postopek je omefcn na predpise davka izvršene v letu 1915 in v naslednjih letih do vštc-vši leta sledečega po sklenjenem miru. Obenem z odpisi davka se znižajo razmeroma tudi doklade. Občine, ki so v ozemljih, prizadetih od vojne, se dcie v dve skupini. V skupino A spadajo tiste občine, v katerih so se vsled voinih operacij, dalje ker Jih jezasede! sovražnik in ker so se izpraznile (evakuirale), poškodovali donosi zemljišč, poslopij in obrtnih, industrijskih, trgovskih in drugih obratov v takem obsegu, da je bil s tem prizadet veČii ali vsaj Jako znaten del donosnih stvari. Skupina B obsega ostale občine po vojni prizadetih ozemelj. Tedaj se uvrščaio naslednje davčne dbčine rgo-raj imenovanih političnih okrajev v skupino A: 1. Mesto Gorfca (t. i. davčne občine Gorica, Gra-fenberg. Prestav, Rosenthal in Staragora); 2. v političnem okraju goriška okolica vse davčne občine davčnega okraia kanalskega, vse davčne občine davčnega okraja gori?ke okolice raz-ven občine Gorenj? Tribuna; v političnem okraju gradiškem davčne občine Boschin, Tarra, Gradišče, Sv. Martin, Sagrado In Sdraussina davčnega oVraja gradiškoga In davčne občine Copriva, S. Lorenzo di Mossa, Mossa ln Snessa davčnega okraja krnjjnskega; 4. y političnem okrajn tržlškem davčne občine Doberdob, Devin, Fcliano, Jamlje, Medeazza, Tržič. S. Polo, Redipuglia, Ponchi, Staranzano in Verrnegliano davčnega okraja tržiškega; 5. v političnem okraju se?anskem davčna občina Krajnavas davčnega okraja sežanskega in davčne občine Berje, Brestovica, Štanjel (toda samo oddelek Lukovec). Gabrovfca, Gorjansko, Hrušica, Ivanigrad, Kobiljaglava, Komen. Kostanjevica, Lipa. M al idol, Mavhin'e. Nibrežina. Pliskovica (toda samo oddelek Kosovlje), St. PolaJ. Selo, Škrbina. STivno, Sveto, Temnica, Tomaževica, Vellki-dol, Vojščica in Vol5jigrad davčnega okraja ko menskega; 6. v političnem okralu tolminskem davčne občine Bovec, CezsoČa, Kal-Koritnica. Serpenica in Žaga davčnega okraja bovškega, davčne občine Ladra Kamno. Smast, Vrsno in Trnovo davčnega OKia'a kopališkega in davčne občine Čadež, Ciiinj, Dolje, Idrija, Kozaršče, Lom, Lubinj, Sv. Lucija, Mo drejcc, Podinelec. Polubinj, Rute, Selo, Slap, To! min. Volarje. Volče, Zabče in Zatomin davčnega okraja tolminskega. Vse ostale davčne občine se uvrstijo v skupino B. Pritožba zoper to uvrstitev nI dopustna. §,3. Davčni odnis (porust, sprejrled, znižanje) se v občinah skupine A dovoljuje uradno, ne da bi davčni obvezanec zaprosil, čim je v občinah sku pinc B potrebna prijava stranke; vendar so glede zemljarine občinski načelniki upravičeni predati skupne prošnje za poškodovane zemljiške posestnike svo'e občine. Glede hišnega davi:; (razredne hfšnine, hišne najmarine in 5% il Madonnina 24, št. 409-^58 (ob. št. S) 2. 4. ul. P.rta 4 .št. 459—728 (ob. 5t. 8) 2. 4. ul. Solitario 10 (cena 84 vin. kg). — Sv. M. M. zgornja: 5t. 84—193 (ob. št. 5) Cologna 2, (cena 86 vin. kg). — Ko-Jonja: št. 226—375 (ob. St. 7) 3. 4. Coiogna 2, (cena 84 vin. kg). Premog (fosslle). 20 kg na modre Izkaznice. Novo mesto: št. 288—375 (ob. St. 29) 2. 4. nI. Geuoa 10, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Nova mitnica: št. 1—66 (ob. 5t. 35) 2. 4. Kolonja 2, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Skedenj: št. 201— 443 (ob. št. 10) 2. 4. Skedenj 129, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — SkorkUa: št. 1—133 (ob. St. 21) In št. 1—133 (ob. Št. 22) 2. 4. nI. Molln Orande 20, (cena 1 K 64 vin. za 10 kg). Koks. 10 kg na modro Izkaznico. Novo mesto: St 376—617 (ob. St. 29) 3. 4. ul Geppa 10. (cena 20 vin. kg). Oglje. tO kg na rdeče Izkaznice. Staro mesto: št 2011—2610 (ob. St. 9) 2. 4. ul. Lazzarctto vecchio 17, (cena 84 vin. kg). • • • Včeraj se Je pričelo za Imejitelje rdečih Izkaznic-. I., II. in III. razreda, v kolikor niso preskrbljeni s kurivom, razdeljevanje premoga, koksa, oglja in drv pri njihovih dobaviteljih za dobo od 1. do 10. aprili. Smrtna kosa. In zopet Je odšel v večnost eden izmed najboljših ,iz stare garde: Ivan Balanč, po-restnik na Prošeku. Inteligenten, mož jeklenega značaja, žarkega rodoljubja, navdušen borec za napredek svojega naroda. Pokojnik je bil zvest sobojevnik pokojnega prvaka tržaškega Sloven-sHa, sovaščana mu Ivana Nabergpja, več let tudi odbornik in zaupnik političnega društva »Edinost«. L1isti v srditih volilnih borbah smo se mogli vsi-kdar zanašati na izdatno pomoč pok. Balanča. — Splcli Je bil. jasen uzor, kako treba ljubiti narod svoj in*— delati zanj. Se le, ko je začel bolehati, se umaknil pod silo. Ali, zanimanje za naše snovanje in vse dogodke v življenju našega naroda mu je bilo vedno živo. Pokojni Balanč je bil tast pokojnega veleposestnika in*bivšega občinskega svetnika, oziroma deželnega poslanca, g. Ivana Goriupa. Žalujočima rodbinama izrekamo najiskre-neje sožalje. Ivanu Balanču pa bodi ohranjen blag in -hvaležen spomini Krekovo slavje v Skednju, ki se Je vršilo včeraj popoldne, je bilo za Skedenj pravcat narodni praznik, izredno dostojna proslava spomina velikeca pokojnika in sijaina manifestacija jugoslovanske ideje. Slabo vreme je sicer odvrnilo marsikoga, vendar pa je bila dvorana »Gospodarskega društva« kljub temu nabito polna. SJavnost je posetil polec drugih tr/aških izletnikov *udi drž. posl. dr. RybaF. Spored je bil izbran Izborno, deloma popolnoma originalen, pevske točke, kakor tudi Me-škova naredita ijrra »Mati«, izvajani z veliko pre-ciznostlo in umevan»em. Seveda je tudi gmoten uspeh jako dober. Podrobnejše poročilo sledi. Te nše pošte! Iz Sv. Roka pri Miljah nam pl-naročnik: Večkrat sem čitai v vašem listu o neki deveti deželi. Nisem pa posvečal tel deželi veče oozornosti, ker sem si mislil, da mora biti kje daleč, daleč ter da ne morejo razmere v njej Imeti nobenih anologij z onimi v naši deželi. Sedal pa se m? je začelo dozdevati, da sem se vendar nekoli- ko motiL Ce tista deveta dežela ni svobodna iu moderna, potem utegne res imeti razmere, slične našim — vsaj, kar se tiče poštnega prometa. —• »Edinost« rabi n pr. od Trsta do Sv. Roka pri Miljah, kamor bi človek, bi rekel jaz, lahko pljunil, celih 7 dni. Sploh dobivam vaš list tako neredno, da je to sploh neverjetno. Številki od 17. in 23., sem prejel dne 23, št. od 18., 19., 20., 21. in 22 sploh nisem prejel Od 24 pa do danes nisem dobil Potem pač nima smisla, da sem naročen na list Citati »novice« 7 dni pozneje, je brez vsakega pomena. I* navedenih dejstev je razvidno, koliko škodo trpi list ob poštno-prometnih razmerah, ka-kršnie so morda v — deveti deželi. Če ni sodobna in moderna. fzpreiuembc. voznega reda fužne železnice. Z dnem 4 t. m nastopiio nastopne izpremembe: br-zovlak St 2/A, ki ie doslej odhaial i* Trsta ob 7 uri 15 m. bo odhaial ob 6nrl?5m: brzovlak St. 6/A zvečer pa mesto ob 7 url 37 m ob 7 url 25. Brzovlak 5/A. ki je dohajal ob 10 url 6 m zjutrij. bo dohajal ob 10 url 53. a oni l/A mesto ob 9 uri 53 m ob 10 url 20 ni zvečer. Begunci — pozor! »Osredni! odbor« opozarja* Dnč 11 t m poteče rok za vlaganje prošenj ta redne begunske podpore po S 6. begunskega zakona od 21. julija 1917. naprej in za iiatfhadnc podpore po § 9. do 500 kron za Cas pred 21. Julijem 1917 — Neverjetna nevednost vlada še v mnoelh begunskih naselbinah zlasti po Nižjem Avstrijskem in Moravskem Begunci štr 'clanes ne vedo. kaj jim tiče in kam se iim je obrniti. Enako je z vojaškimi podporami. Po naši cenitvi je država dolžna še veliko milijonov našim beguncem Beguncev z juga (Primorsko in Tirolsko) je bilo 1. februarja: Lahov 117.528 (večinoma Iz Trentina) Slovencev 66.660, Hrvatov 11.011, Nemcev 8917. (Vseh bi-guncev pa 496.01S, med temi Se Ukrajincev 1C0.430, Poljakov 44.678, posebe 2idov 143.349). Toliko lili namreč dobiva državno podporo ali žive v taboriščih. Niso všteti oni, ki žive ob svojem. Krekovo proslavo priredijo svetoivanska narodna društva v nedeljo 7. aprila 191S. v svetoivan-skem sNarodnem domu« v korist Krekovemu spomeniku in »Krekovemu skladu« Dijaškega podpornega društva v Trstu. Spored: 1. V. Parma: »Skozi vas«, orkester. 2. J. Aljaž: »Domovini«, meSan zbor. 3. Moritz-Moszkowsky: »Serenada«, orkester. 4. Slavnostni govor. 5. E. Adamič: »V snegu«, mešan zbor. 6. Leo Fall: »Mala punčika«. valček, orkester. 7. 2lva -slika. 8. Dr. J. Lavrenčič: Kreku, deki. gč. V. Ponikvar. 9. O. Dev: »Gozdič«. me2an zbor. 10. Gabriel Marie: »Prerojenje«. idila,'orkester. 11. Dr. A. Svab: »Na lipicU, mešan zbor. 12. R. Eilenberg: »Veseli bodimo«, koračnica, orkester. 13. Dr. J. Krek: »Tri sestre«, igra v treh de-ianjih. Prvo dejanje pri Orlu, drugo pri Antonu, tretje pri Oabrij. Vstopnina 1 K; sedeži I. reda 3 K; II. reda 2 K; III. reda 1 K. Radodarnosti se ne stavijo meje. Začetek ob 4 uri. V avstrijsko-ogrskem upravnem ozemffri v Crni-goii se je dne 11. februarja 1918. odprl za zasebni poštni promet c. In kr. etapni poštni urad II. razreda Mateševo. Na imenovani poštni urad se smeio pošiljati: poštne dopisnice, pisma, tiskovine (časniki) in blagovni vzorci; od tega urada: poštne dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časniki) in blagovni vzorci. Novi etapni poštni urad posluje kot vojnopoštni urad za tamošnje čeie, poveljstva, oblasti in zavode. Vojno - pomožni a rad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega tu bralnega društva« v ulici Carfntla št 39, I. nad., na levo, in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vs«k dan od 9 in pol dop. do 12 In pol pop. Ob tem času Je arad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih ln raznih drugih zadevah. V slučajih no-trebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mes*ih. Vesele vellkonofine praznike Žele Slovencem ln Slovenkam z bojnega polja (vojna pošta 220): Jo-ško Mat6, Fran Splndler, Fran 2iberna, AdoK Mo-žina In Josip Trtnajstič. ^ »Demokracijo« prodajata ▼ Trstu knjigotržec Schimpf na Borznem trgu in tobakarnar Stanič v ul. Molfno piccolo Št. 14. Cena posamezni številki SO vin. * Pevski zbor Glasbene Matice. Pevska vaja za moški zbor se vrši Jutri, v sredo, zvečer ob 7. url v društvenih prostorih. 2enski zbor pa ima vajo v četrtek ob 7 zvečer. Izgubljeno. V tramvaju od trga Franca Josipi do Boschetta je bila izgubljena listnica, v kateri :e i«l tudi »Urlaubschein«. Pošten najditelj se pros". aa izroči najdenino proti primerni nagradi v upravi *l!dim s ti«. EfttnAltnf Antoa Jarkifi pos'uje v svojem ateljeju , iUlU^rUI r Trstu. Via deJle Poste št 10. 40 ICvsio VIIdo („Silva" vrelec), žganje in vino razpošilja A. OSE F p. Cuštan (Koroško). — Kupuje steklenice vseli vrst ter zarna^ke sta*-e in nove Stavbeno podjetje lož. iA te S Lo Landeck (Tirolsko) lice eskoi 1S?g rudokope za tunele kSesarie kolarje težake. M m \m « hO vin. 6. »lifcSLlJA O St-OVANSKLAA O^RE-DNCA\ JEZIKU PKi KAiOL .IUUO-SLOVAMii«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pisno v pouk slov. ljudstvu.) — Cena tiO vin. V, »ICi^ALLC«. Roman iz spominov mlaoeniča. Ruski spisal i\ M. Uoskj-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.00. a »JURKICA AGlCtVA«. Spbal Ksa-vei Pandor - Gjalski. Prevel P. Orel Cena K i. 1k »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisat I. E. Tomić. Poslovenil Steian Klavi. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Soisal Prokop Cliocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K d. 11. »VITEZ IZ RDFCE fUŠE«. (Le Che valier de Maison ronge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. f a UMSKA računajo pm g »tat. tosodo hlasta« tisk a a« b*««J« m raca-naj« enkrat — Najmanjša : pristojbina anai» 60 vtotialc. : Pvn Ji.^« poročno sobo v najbr>lj5em sta.cn iUftUllI K «50 ter žimnice. Kraus tiL Kaf neria 9, JI. n. tt. 5 od trea dalje. . 19S5 izd luje in po;>ravlj» ei^tntne klobuke po zmernih cenah. Mo ni sa on ul Ba riera l->; III. n. . 1918 MGcflstinja »ode kupuj«.n r vsaki množici. fum fo iiajvjJTjih daaaioijth cenah. Zaidcr^ič, Općine št. 45^ *ld77 OHnfHi/ftnl P^ružni gostilni na Li^em DJjUiVUVI t ga ic. 7 »e dobyo vedno topla jcd:I.i io zmernih cenah. Vodit- lj Fr. Novak. 1 Trst Via Csssu fli wmmi Sieu. 5 (Lust miuii) Kapital in rezerva K 23, :00.000.— FI!l?alke: Dunaj Te^ethoistra^se 7—9. Dub^ov: i<, Kotor Ljubljana, MeJkov Ć Opat ja, Split, Sl ienfh, Zadar.- Vloge na knj^ice 3l!|20o Vlo^e na knji2:co od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek pla:ije banka od s oi a Ubre«tovanie vlog ra tekočem in žiiO-;a unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakazni:e n v^a tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in pro aja: vredr.ostne papirje, ie te, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srećke, valute, de ize, promese itd. Dale predujme na vrednostne papirje in Dla?o ležeče v jivnih skladi čih. Sate Deposits. — Prod ja srečk razred ie loteri e. Za/amvanje vsakovrstnih papi j v proti kurzni iz. u)i, revizija žieLa ija srečk itd. brezp ačno Stavbni k^eitit, rent>ours krediti. — Borzna n r či!a.--Inkaso.---Menjalnica.--Esk >mot menic Telefoni: 1463,.1793 ln 2»>66. Brzojavi: JADRANSKA. — Uradne ure: od 9 dat popoldaa -