Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 258.
V Ljubljani, v soboto, 9. novembra 1912.
LelO XI
== velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— četrt leta ,, . „ 6*50
■a
ta en meseo „ . „ 2*20 ta Nemčijo oeloletno „ 29'— ta ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo le,o naprej . K 24*—
t
sa četrt leta aa en meseo
12— 6'—
2'-
V ipravl prejeman neseBne K 1*70
i Inserati: i
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
aa dvakrat...... 13 ,,
za trikrat...... 10 „
sa večkrat primeren popnat.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
š Izhaja:;
vsak dan, izvzeiažl nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
nar Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. Avfltr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrsko poštne bran. račun št. 26.511. — Upravniškena teleiona št. U)8.
Današnja številka obsega 18 strani.
Bratje na Slovenskem, lile nam na pomoč!
Iz bedne Koroške pošiljamo danes vsem bratom in sestram na Slovenskem nujno prošnjo:
hitite nam na pomoč z dejanji, ki so nam nujno potrebna v našem boju. Pomnite, da na severu slovanskega juga živi slovenska raja, ki jo najbolj potrebna Vaše pomoči! Veliko pomoč dobimo koroški Slovenci, če vsi zastavite svoje delo za hitro razpečavanje srečk »Slovenske Straže«,
Bratje in sestre slovenske! Dejansko pomoč nam daste, čc pokupite srečke »Slovenske Straže«. Ne. zapustite nas — vsi, vse. na pomoč slovenski Koroški.
V Celovcu, 7. novembra 1912.
Fr. Grafenauer, drž. in dež. poslanec itd. — Dr. Ekrlich Lambert, profesor bogoslovja. — Dr. Janko Brejc, odvetnik. — Dr. Val. Rožič. — Fr. Smodej, urednik. —' Dr. Rok Jesenko. — Dr. Boštjan Schauback, odv. koncipijent.
Berolinski zoploio.
Dr. Ig. Žitnik.
Tel est notre bon plaisir.
Zgodovina priča, da politika ne pozna morale, šc manj krščanske etike. Moč vlada nad pravico, zvijačnost je v politiki »atut«, prevara izpričevalo usposobljenosti. Diplomacija pa ima šc posebne privilegije, da sme kršiti državno in mejnarodno pravo, ki ga tolmačijo učenjaki na visokih šolah. V zasebnem življenju velja lastninsko pravo, v visoki politiki pa načelo »beati possidentis«, naj je kupil ali ukradel, podedoval ali prisleparil. Teža dejstev, četudi krivičnih, ugotovi pravico, politična nuja opraviči tudi zločin. Vesti diplomat nc sme poslušati, a jezik mora rabiti, cla prikriva svoje misli. Vse v blagor »domovine«, drugo je hekuba. In domovina? »Ubi bene, ibi patria.« Zato so diplomatje že zgradili
! toliko gradov na oblakih, ki jih razprši j politična sapa, in zgradili s pogodbami • nebroj požarnih zidov, ki jih pri prvi i ugodni priliki ali sami razdro ali pa jih razmeče ljudska nevolja, ki ne loči pravice od politike, resnice od državniške umetnosti, krščanske ljubezni od državnih koristi. Zato vodo gazi in mrtve vzbuja, kdor se v politiki sklicuje na zgodovinsko pravo. Svet se mu posmehuje, ker mnogi ne prodro gostega dima hipnoze in gostih plotov starih predsodkov. In vendar je tudi zgodovina učiteljica narodov, ogledalo, v katerem se zrcalijo ideje in ideali časa, kovarstva in samopaštnosl vel-mož, nade in prevare narodov. Mnogo j poglavij svetovne zgodovine potrebuje 1 revizije, če hočemo nepristransko presojati duha časa, psihologijo narodov, ki je narekovala zgodovinska dejstva in njih posledice.
In s tega stališča moramo presojati tudi berolinski kongres, ki je Turčiji zakrpal prepereli plašč, s katerim se ponaša kot. velesila in kulturna država, s staro zaplato. Ali je Rusija tedaj žrtvovala hekatombe svojih krepkih vojakov samo iz usmiljenja do slovanskih bratov in za krščansko kulturo na Balkanu, ali tudi iz nagibov imperializma, o tem govorimo pozneje. Gotovo pa je, cla so velesile v Berolinu ustvarile provizorij, ki je le za silo premostil krvavo reko in podaljšal večstoletno trpljenje balkanske raje. Sedanji boji balkanskih držav, reke krvi, razvaline tisočerih selišč, poteptana polja, vzdihi neštetih junakov v smrtni senci glasno obsojajo »umetnost« političnih akrobatov in neizprosnih gladiatorjev. Zategnili so palec in po solncu svobode in luči krščanske kulture drhteče narode so zopet. ravnodušno prepustili na milost in nemilost temi divjega barbarstva . . .
Ruska armada je koncem prosinca 1878 stala žc pred Cataldžo, ki tvori vrata v Carigrad, z desnim krilom oprta na Egejsko morje. Turčija je bila poražena v prah in prisiljena skleniti mir, četudi je bilo angleško brodovje blizu Carigrada na preži. Dne 3. sušca so bili od sultana in ruskega generala Ignatijeva pri Sv. Štefanu podpisani mirovni pogoji. Turčija bi morala za novo bulgarsko kneževino odstopiti vse ozemlje od Donave do Egejskega morja pri Kavali in skoraj do Soluna, na vzhodu do Črnega morja, na jugovzhodu čez Lule-Burgas, proti zapaclu Makedonijo do Ohride in ozemlje preko
Pirota v Srbiji. Ta kneževina bi obsegala nad 3000 štir. milj. Vse turške posadke bi se morale umakniti, kneza naj bi izvolil narod sam in potrdil sultan kot. suveren v dogovoru z velesilami. Dve leti pa naj bi upravljal kneževino ruski komisar s pomočjo ruske posadke. Črnagora naj bi dobila kos Albanije do Skadra in izliva Bojane v Adrijo ln na severu ozemlje do Fočc. Srbiji, ki je dvakrat z vsemi silami posegla v boj in Rusom omogočila prehod čez Balkan, je grof Ignatijev milostno pre-i pustil ograjo pri Zvorniku in severno . polovico niškega sandžaka. Knez Mi-! lan je pošiljal ministra Rističa na vse : strani za pomoč, toda ruska diploma-cija je odgovorila: »V prvi vrsti so ru-: ske koristi, potem bulgarsko in končno srbske; more pa priti situacija, ko bodo ruske koristi z bulgarskimi v eni črti« (pod ruskim komisarjem). Srbski zastopnik na Dunaju je brzojavil v Belgrad: »Situacija je za Srbijo kritična; sedaj je čas, cla knez pridobi Avstrijo.« In istodobno, ko je car Aleksander II. prigovarjal srbskemu generalu Lešja-ninu, naj Srbija ne zida na Avstrijo, je grof ignatijev osebno na Dunaju — pred berolinskim kongresom — grofu Andrassyju ponudil za Avstrijo Bosno in Hercegovino. Skrivna, pa izvedljiva so pota diplomatov Rumunija je sicer postala neodvisna, za Dobrudžo pa morala Rusiji odstopiti Besarabijo na račun turške odškodnine, ki je znašala 1410 milijonov rubljev. Premirje v Sv. titefanu je pomenilo likvidacijo Turčije v Evropi, toda velesile so iz krščanskega umiljenja raztrgale smrtno obsodbo in v Berolinu uprizorile igro, ki , dela vso čast režiserjem.
Že 9. sušca 1878 je grof Andrassy naglašal v seji ogrske delegacije, da Rusija sama nima pravice reševati ! vprašanj, ki se tičejo evropskih koristi. Edino pravilno stališče, katero pa je avstrijska diplomacija preje prezirala in naravnost odklanjala nad 70 let, boreč se za nevzdržljive postojanke v Italiji in Nemčiji. Požurila se je tudi angleška vlada, da se oglasi za eventualno dedščino. Knez Gorčakov jo je potolažil v svojem odgovoru, da Rusija ni izpregovorila zadnje besede in da Evropi predloži mirovne pogoje v revizijo. Grof Andrassy je nasvetoval konferenco v Badnu na Badenskem, knez Bismarck pa v Berolinu, kjer je mogel igrati vlogo hišnega gospodarja. Preden pa se je zbral kongres 13. junija v Berolinu, je angleška vlada L junija s
sultanom sklenila lajno pogodbo, da zasede otok Kiper, ko bi Rusi Turčiji ne odstopili Karsa in drugih zasedenih krajev v Armeniji. Previdnost nikdat ne škodi! Čc torej Turčija Rusom odstopi zemljo v Armeniji, mora popla* čati tudi angleško prijateljstvo, kar se je tudi zgodilo.
Dne 13. junija sc je zbral kongreSj kateremu je predsedoval kot »pošten mešetar« knez Bismarck. Avstrijsko monarhijo so zastopali grof Andrassy, grof Karolyi, baron Iieymerle in naš rojak baron Schvvegel, ki bi mogel povedati zanimive stvari o tem aeropagu. Prvo besedo so imeli poleg Bismarcka angleška zastopnika Salisbury in Bea-confield, grof Andrassy ter ruska za* stopnika knez Gorčakov in grof Suva-lov. Zanimivo je čitati tedanja poročila raznih časnikov, ki so prežvekovali celo pogovore livriranih strežajev in venomer kadili junake na odru, da svet ni videl in slišal premikačev kulis. Za-stopnikov balkanskih narodov, katerim so merili hlače in obutev, visoka diplomacija seveda ni potrebovala; pač pa so veličnost sultanovo zastopali Karatheodory paša, veleposlanik Sa-dullah bej in pruski renegat Mehmed Ali paša.
Salisbury, ki je prevzel vlogo turškega in grškega jeroba proti Slovanom na Balkanu, je predlagal, naj se povabi tudi grški zastopnik. Visoki sodni dvor pa je odklonil posebnega zagovornika.
Kongres je zboroval ravno mesec dni in turškemu sultanu urezal nov kroj in naročil nov turban. Vsa pogodba obsega 64 členov; prvih 22 ureja bulgarsko kneževino, ki ni bila ne ptič, ne miš. Nova kneževina od Donave da Balkana naj je samostojna in obenem še sultanu podložna, torej dvoživka; kneza naj voli posebno sobranje v Tir-novi. Dokler ni izvoljen krščanski knez, naj vlada ruski komisar, ki pa ga nadzorujejo sultanov komisar in konzuli veledržav. Poleg Bulgarije so ustvarili onkraj Balkana spako, ki so jo nazvali Vzhodno Rumelijo; ta naj dobi krščanskega guvernerja, da sultanu liže pete. Rumunija je morala Besarabijo prepustiti Rusiji in se. zadovoljiti za svoje velike žrtve z Dobrudžo, Kačjim otokom in izlivom Donave. Srbija je dobila B u1 g a -r o m namenjene okraje P i r o t, Trn in Vranja, to pa na predlog Avstrije. Črnigori je visoka gospoda priznala neodvisnost, katero
LISTEK,
Sličice iz Celinja.
M. K—<5.
Na sprehodu sem zašel na oddaljeno vijugasto gorsko stezo. Ozka je bila in že davno ne nasuta s kamenjem. Voda jo je izjcdla in odnesla drobno kamenje; le veliki, debeli kameni strče še iz nje in vas ovirajo na vsakem koraku. Da, vas, a ne njih, ki vsak dan hodijo tod s težkim tovorom na ledjih in skrbjo in tugo v srcih.
Čez kake četrt ure čujem za sabo nagle korake in ko se ozrem, vidim, da hiti po stezi mlada žena.
»Kam?« jo vprašam.
»V Stritarje.«
»Ali je to daleč?« '
»Dobre štiri ure, a seveda ne tako, kakor ti greš,« se mi je smejala. Treba je iti tako, kakor gremo mi, Črnogorci.«
»Pa kaj vsak dan napraviš to pot?«
»Vsak dan. Mož mi je bolan v vojašnici, ranjen na nogi, pa treba da ga vidim in obiščem.«
»Kako mu je?«
»Dobro, hvala Bogu; čez kak dan ga izpuste iz bolnišnice in potem pojde zopet v vojno.«
»Ali si že dolgo poročena?«
»Ravno je leto in dan.«
»In če ti ga ubijejo?«
»Morda pa ne bodo . . . Sicer pa, kaj hočem? Tako mora biti.«
Zopet pospeši korake, da jo komaj dohajam; rad bi še govoril z njo.
»Pa kam se ti tako mudi?« jo vprašam.
»Dete me čaka!« in nekako v skrbeh pogleda po stezi navzgor, ki se kakor brez konca vije po sivem skalovju.
»Ali nimaš nikogar, ki bi ti elete nahranil? Kdo ti ga varje?«
»Bog! mladenič moj. Osamela nam je hiša — Bog ga varje. In da veš: nad vsemi nami čuje sedaj Bog, ker bi drugače vsi pomrli od lakote in groze. Saj gotovo veš, da nam je pol vasi poginilo. Povsodi vdove, žalujoče in tožeče v zapuščenih domovih, povsodi, povsodi bedna sirodčad, ki ne zna drugega kot jokati in kruha prositi. A odkod naj to zimo vzamemo kruh?!«
Težko skrb je izražalo njeno lice, v oči so ji sililo pekoče solze. Hitro je odšla naprej, jaz pa sem še dolgo stal in gledal za njo, dokler se ni izgubila med onim sivim skalovjem. In potem sem se tudi jaz vprašal: odkodi kruha za te sirote v letošnji zimi?!
XXX
Še huje sem videl. Menda je bilo istega dne in na istem potu, lc višje, vrhu gore, kjer niti grmovja ni več in kjer veter tako enolično zveni po gladkem. izpranem kamenju.
Sreča me starejša žena. Začnem pogovor. Pripoveduje mi, da ji je mož te, dni padel v vojni. Med pripovedovanjem je obrnjena proti oni strani, kjer se bije boj; pravi mi, kako so ga zakopali, tik njega pa svaka — njegovega brata. Druga dva brata sta padla tri dni kasneje, »ln sedaj sem sama, sama z osmimi otroci v osirotelem domu . . .«
»Koliko je staro najstarejše dete?«
»Deset let, fantič, lep kakor jabolko in očetu podoben.«
»A kako boš sedaj?«
»Narobe bo, gospod. Dokler ni zime, jc že še; v hiši je dobiti to in ono, kar tudi deca lahko nese na trg in proda. Toda kadar zavihra sever in ne bom mogla niti vrat svoje hiše odpreti — kaj bom tedaj?«
Mislil sem, da se bo nato razjokala in zaihtela. Pa ne — takoj se je zopet zbrala. »Hvala Bogu, ki je tako hotel. Ako Bog cla in naš dobri kralj Nikola, pa dobri ljudje, pa bo vse dobro.«
Tako sc je poslovila od mene in spela dalje v goro z neko prazno skrinjo na ledjih. Čuditi se moram zaupa-
nju teh ljudi. Nisem še videl malo-dušja med njimi; njih vera v dobro je neporušljiva. Up jih nikoli nc zapusti, pa niti tedaj ne, ko jim na osamelem ognjišču ugasne poslednja iskra in ko jim od nikoder ne moro priti pomoč. Vsikdar se nadjajo: pomagal bo Bog, dobri kralj Nikola in dobri Črnogorci. Večni up — to je življenjska sila tega naroda, up na boljše, nego je zlo, ki jih bije.
X X X
Ti ljudje so navadno tihi, le tiho se razgovarjajo. Samo na teh gorskih stezah, v tej gluhi tišini, govore glasneje in čujete jih žc od daleč za sabo, in njih pogovori vam zvene še dolgo na uho, ko vas prehitevajo na poti.
Toda danes po kosilu jc bil pred bolnišnico silen hrup. Kakih deset žensk se je strnilo okrog neke druge in poslušajo. Pristopim bliže.
»Ti nesrečnica, ti naša sramota, izroči ek . . .«
Čudno se mi je zdelo, toliko psovk proti kakemu človeku na Cetinju še nisem slišal. In kaj je bilo? Krasna mlada žena, v. velikimi modrimi očmi, polnimi lugc in solza, je stala tamkaj in jokaln za možem in bratom, za katera jo ravnokar zvedela, cla sta ji padla v vojni. Jokala jc — in s tem osra-.
jc itak žc imela, mesto Bar in pravico do Gusinja, Plave in Kolašina, ako jim to dovolijo Albanci. Ravno zaradi te neurejene meje so bili pozneje vedni nemiri in spopadi. Grška je že tedaj zahtevala Tesalijo, Epir in otok Kreto, dobila pa jo le neznaten košček zemlje na severu. Avstriji so prepustili pristanišče Špuž na skrajnem koncu Dalmacije, pomorsko policijo na črnogorskem obrežju in okupacijo Bosne in Hercegovine s pravico, da zasede tudi gotove točko v novopazarskem sand-žaku in zgradi ondi potrebne ceste (člen 25). Turčija se je tedaj slovesno zavezala, da izvede na Kreti že 1. 1868. določene reforme in enake tudi v Armeniji, Makedoniji in Stari Srbiji. Vse reforme pa so do danes ostale le na papirju.
Knez Bismarck je ob koncu kongresa izgovoril lepe besede: »Mir je zagotovljen in edinost Evrope bode trajna.« Opravičen je dvom, da bi bil Bismarck o tem prepričan. Mir med velesilami je bil pač začasno zagotovljen, ker se je vsaka bala velike evropske vojske; o edinosti niti ne govorimo. Berolinski kongres je na Balkanu ustvaril tak nestvor, da ni mogel ne živeti, ne umreti. Govorili in sklepali so, da ostane Turčija kot preporno jabolko, govorili o reformah in jagnje izročili volku v varstvo. Knez Gorčakov se je naravnost norčeval, ko je predlagal, naj države prevzamejo tudi garancijo, da se bodo izvršili vsi mirovni dogovori. Te garancije pa ni hotela prevzeti nobena država. Saj je Bismarck sam v sklepnem govoru nagla-šal: »Vzhodno vprašanje se mora reševati v etapah in prihodnja etapa še ne bode zadnja.« Tako je obvisel Damo-klejev meč nad Evropo. In to je v prvi vrsti zasluga Bismarckova, ki je imel tedaj trojno železo v ognju: z Rusijo proti Avstriji, z Avstrijo proti Rusiji, z obema pa proti ostali Evropi. Bismarck se je mogel v pest smejati. Brez 1. 1866. in 1870. bi bila berolinska pogodba nemogoča. Na bojiščih ob Renu se je pričela likvidacija Turčije in v Carigradu bodo reševali nemško vprašanje. Berolinski kongres je iznova dokazal, da diplomati ne poznajo načel pravičnosti, ampak le jeklo in smodnik ali pa tajne dogovore med kabineli. »Tel est notre bon plaisir — to je naša milostna volja.«
Nobena balkanska država ni mogla biti zadovoljna, najmanj pa nova Bulgarija. KOngresisti so bili še zbrani, ko so že nove vstaške čete na Balkanu pretile zažgati novi sod smodnika, ki ga jim je postavil kongres pred vrata. Sedem let pozneje je bulgarski knez Aleksander proglasil združitev Rumelije s svojo kneževino. Kar je združil Bog, tega naj ne ločijo ljudje!
Berolinski ».kongres ni dosegel edinosti med državami, marveč položil nov temelj komplikacijam. S pipci so diplomatje pri zeleni mizi rezali kosove od turške države brez ozira na naravne meje. Na mejnikih pa so razobesili deščico z napisi: »Prepovedana pot v Turčijo.« Nad 30 let so se pripravljali krščanski narodi, da pomečejo v blato te napise in raztrgajo zaplato, s katero so čuvaji evropskega miru hoteli zakrpati sultanu gnjilo državo. Tedanji čuvaji so večinoma pomrli, tlačeni narodi pa so ostali in se pripravili, da popravijo stoletne krivice in uničijo po-
godbo, ki so jo skovale zavist, intriga in oholost. Seneca je že trdil: »Qui statuit aliquid, parle inaudita altera, aequuin licet statuerit, haud aequus fecit.« ln Seneca je bil pagan.
Samo flevei dni
jo še do žrebanja velike loterije »Slovenske Straže«! Vsak naj hitro kupi ali naroči več srečki
Konec turške slave pri Liile Buroasu.
Ashmed Bartlett, vojni poročevalec lista »Daily Telegraph« na turškem vojnem polju, edini poročevalec, ki se mu je posrečilo biti navzoč ob velikanski bitki, ki jo imenujemo bitka pri Liile—Burgasu, je prišel v Konstanco v Rumunijo, odkoder je poslal svojemu listu dolgo brzojavko, v kateri opisuje to bitko.
Mesto da bi bil šel z drugimi vojnimi poročevalci v Čorlu, je zapustil 27. m. m. Carigrad in 28. oktobra ob zori prišel v generalni stan vrhovnega poveljnika turške vojske Abdullah paše, skupaj s svojim kažipotom. Tu je bil le malo ur; govoril je z generalom Abdullahom, ki mu je pripovedoval o velikih zaprekah, ki ovirajo turško vojsko radi slabih cest, pomanjkanja transportov, ubožnosti prebivalstva, ki nikakor ne more preskrbljati potrebnega živeža za več nego 100.000 mož.
Istega dne ob 8. uri zjutraj je odpotoval v Liile—Burgas s svojim tovarišem, turškim prostovoljcem, v istem vlaku, v katerem se je peljal Ziv-paša, šef generalnega štaba vrhovnega poveljnika Nazini paše.
Dospel je v Liile—Burgas ob treh popoldne. O vojnih poročevalcih ni bilo nikjer sledu. Poveljnik mesta, polkovnik Fuad-bej, mu je sporočil, da se je velika bitka že pričela in da se vedno bolj bliža. 29. oktobra ob zori ga je zbudilo gromenje topov, ki je prihajalo od severo-vzhoda. S tovarišem sta kupila vsak svoje kljuse. Sledila sta dvema eskadronoma kavaleri-je, ki je tekla proti blizo pol milje oddaljenim gričem, odkoder je prihajalo močno streljanje pušk. Pretekli smo le malo sto metrov, ko so začele sovražnikove granate pokati med infanterijo, ki je zasedla griče. Streljanje je bilo;vedno hujše. Velika bitka se je začela. Bila je 11. ura predpol-dnem.
Nadaljevala sva pot proti gričem. Krdelo ranjencev se je pričelo umikati iz ognjene črte proti mestu, a med njimi je bilo mnogo tudi neranjenih. Neki častnik je naju ustavil in nama rekel:
Ne hodita naprej, tam doli je pravi pekel. Sovražnik je kot oblak. Jaz sem že ranjen. Mi ne moremo več držati pozicij.
Resničnost teh besed je bila kmalu potrjena, ker po dolini se je usula prava toča krogelj. Ker se s tovarišem Ahmedom nisva hotela udeležiti bitke, sva se spustila v galopu na levo, kamor se je bila umaknila kavalerija, ki je poskakala s konj in je hotela zasesti pozicijo na griču z namenom, da bi ustavila sovražnikovo prodiranje proti železniški postaji, ker so hoteli Bolgari brezdvomno razdreti del železne proge.
Nepričakovano se prelomi turška črta infanterije in s hitrostjo, ki vedno bolj narašča, beže Turki proti mestu v popolnem neredu v malih gručah. Jaz in Ahmed sva bila potisnjena v ta splošni beg in prišla sva na varno v mestu. Tu najdeva za močnimi nasipi pol bataljona infanterije, ki je bil pripravljen, da brani mesto do zadnjega
moza.
Ti vojaki za nasipi so se dobro držali. Nepričakovani beg tovarišev iz okoli stoječih gričev jih ni demoraliziral in dozdevalo se je, da je bil vsak izmed njih odločen, da hoče ostati na svojem mestu ali
pa umreti. Begunce je kmalu zapustil strah in pridružili so se tovarišem v mestu. Tudi ranjenci so prihajali počasi v mesto: skoro vsi so morali hoditi, ker ni bilo nikjer am-bulanc.
V tem trenotku prijezdi Šalih paša s svojo kavalerijsko divizijo na pomoč prej imenovani, ki se je že peš spopadla s sovražnikom.
Beg pod šrapneli.
Ob 11. uri 30 minut smo zapazili mase čet med drevjem ob bregovih gričev, ki so jih zapustili Turki. Grozen krik se je dvignil iz turških grl: Tu so, Bulgari so!
Za nekaj minut je izginil sovražnik, a prikazal se je popolnoma nepričakovano v dolgi bojni črti, ki je neprestano prodirala. Turški vojaki okoli inene so pričeli streljati, a njih ogenj ni mogel ustaviti niti za trenotek sovražnika.
Neki častnik generalnega štaba je pričel kričati: »Treba je zapustiti mesto in zavzeti pozicijo na gričih, kjer se nahaja naša infanterija za nasipi. Ni mogoče držati mesta; samo zadnje straže morajo tu ostati!«
Ahmed in jaz greva počasi k zadnjim stražam, a kmalu sva se nahajala v vrtincu mož, žen, otrok, voz, razpršenih vojakov, pohabljenih ljudi, ranjencev, ki so bežali, zasledovani od sovražnih šrapnelov, ki so se sedaj pričeli razletavati nad mestom.
Bila je strašna konfuzija, obupen strah. Množica je bežala kakor nora: obupni klici so se razlegali po bojnem polju.
Pot, ki vodi v Čorlu, je bila prenapolnjena beguncev. Odprli so shrambo starega, rjavega orožja in streliva in vsem beguncem je bilo ukazano, naj se oborože. Pot se vzpenja proti gričem, ker leži Liile Burgas v dolini.
Na vrhu gričev sem zapazil dolgo četo turške infanterije za nasipi, z dvema baterijama, pripravljeni za boj. Prišeča na vrh, sva se ustavila zAhmedom za turškimi topovi, da bi opazovala bulgarski naskok na Liile Burgas, ki je stala pred nami blizo poldrug kilometer.
Naskok na mesto.
Tam sta se vršili dve bitki; bulgarska infanterija je zavzela hitro na desno drugo črto in naskočila z največjo silo kavalerijo Šalili paše, ki je junaško skušala preprečiti sovražniku, da bi bil zavzel železnično postajo, ker tako bi bil Odrin popolnoma izoliran. Na tem kraju je bila borba prav stekla. Turška kavalerija, okoli 800 mož močna, jih je izgubila 150, dokler ni bila prisiljena umakniti se.
Bolj interesanten je bil ta dan naskok na mesto Liile Burgas. Bulgari so obkolili mesto v polkrogu, prodirali so popolnoma na odprtem, med močnim ognjem turških bataljonov za nasipi in imeli so velike izgube.
A glej! Bulgarska artiljerija že grmi z nekega griča. (Turško vojno vodstvo je bilo silno presenečeno, ker je bulgarska artiljerija zavzela pozicije, ki so bile očividno že prej izbrane. Bulgarska artiljerija je hitela na te pozicije s tako mirnostjo, kakor bi bila na vojaških vajah.) Šrapneli padajo na mesto in nasipe in prihajajo celo do nas. Bulgarski ogenj je bil neverjetno precizen;
motila svoj rod. Starka jo zato ošteva in vse ostale ji pritrjujejo, kakor bi imele srce iz kamna; nobena nima dobre besede, da potolaži mlado ženo, ki jo bije gorje smrti dveh najdražjih bitij. Vse pomagajo in pritrjujejo raz-besneli stari Črnogorki, ki kriči nanjo: »Zakaj naj jokamo, če so poginili? Saj jih je zato rodila mati, da ginejo za kralja iri domovino. Rodili so se, da poginejo in v ta namen so živeli, zakaj tedaj tožiš nad njihovimi grobovi s svojimi solzami? . . .«
XXX
Nekega dne pridem na brzojavni urad z važno depešo. Zadnji čas je, da jo oddam, da še dojde o pravem času pred zaključkom lista. A ob brzojavnem okencu stoje tri ženske, starke, ali vsaj izgledajo kot take. Stoje in stoje in se ne ganejo od okenca. Meni pa gori depeša v roki, bojim se, da bo prepozna. Halo, žene!
Šest tužnih oči sc obrne vame. »Po-trpite, gospod, mudi se nam; ne vemo, kaj je z našimi v vojni, pa smo vprašale po telegrafu. Potrpite, da vam Bog povrne, saj vi gotovo nikogar nimate v vojni, me pa smo matere.«
»Res, nikogar nimam tam.«
»Srečen si; mc pa, glej, imamo tam svoje sinove. Potrpi!«
In jaz sem čakal — dolgo in dolgo. Saj veste, kako je, če okorne, nevajene
roke pišejo brzojavko: mučno zbirajo in stavijo besede drugo za drugo in za vsako preštevajo in računajo, koliko besed še smejo napisati. Čakal sem in potrpel iz spoštovanja do materinega srca, ki išče in šteje besede za sina — morda edinega — na bojnem polju.
Moja brzojavka pa je tistega dne došla prekasno in ni mogla več v list.
XXX
Nekega dne stojim na Belvederu ob tistih grdih strmih stopnicah, po katerih se poševno spušča pot nizdol proti Doboskemu selu. Kadarkoli vidim koga iti po teh stopnicah, vselej se bojim, da se mu spodrsne, in pade nizdol čez skalovje v globoko brezno, ki se mu nc vidi tal. Za starca pa, ki ravnokar prihaja, se naravnost tresem. Star je in slab, da komaj po ravnem gre; brez palice bi najbrže nikamor nc mogel.
»Kaj imaš, starček, koga v vojni?« ga vprašamo, predno se začne spuščati nizdol po skalovju.
»Imel sem tri sine; eden je ostal na Dečiču, druga dva sem pa ravnokar obiskal v bolnišnici. In sedaj sem sam . . . rane so jima težke--»--«
S tihim, globkim spoštovanjem se umaknemo na obe strani, da mu napravimo pot. Gledamo za njim: izpod mnstne, oguljene čepice se mu vsipajo sivi lasje, s katerimi sc poigrava veter;
hodi počasi, vsak hip mu omahne noga. V strahu trepečemo zanj.
»Pazi, starček, da se ne ubiješ!«
Postoji in nas gleda, kakor bi se čudil, da se bojimo zanj.
»Pa če bi se, nič ne marajte, deca! Čemu naj še živim sam in kaj naj še čakam? Dal sem »Gospodaru«, kar je Bog hotel — kaj hočem še sedaj, ko sam ne morem več v boj!« —
XXX
In zopet starček — barjaktar (zastavonoša), znan po celi deželi, junak, da malo takih. Toda postaral se je, kam bi še hotel. Prihaja v kavarno. Vprašamo ga:
»Kje pa so ti danes redovi in kolajne, barjaktar? Imaš jih kakih deset, a na prsih danes nobene.«
»Kri se lije, deca; sedaj ni čas za redove in kolajne. Ti so spravljeni doma ter čakajo zmage.«
»Ali imaš tudi ti koga ondi?«
»Kako neki nc!? Pet sinov imam in osem vnukov — vsi junaki, vsi na bojišču. Jaz starec sem štirinajsti od njih, a nisem več mogel z njimi. Toda naj bo. — Junaki pa so in vsi še živi! In kadar so vrnejo, bomo zopet pripeli kolajne.«
»Pa če se ne vrnejo?«
»Zmaga so vrne in slava mojih otrok — in zopet: hvala Bogu!«
vseeno se ne ganejo Turki, ki branijo mesto. Več nego dve uri so vztrajale te zadnje straže, a proti dveh popoldne so se vrgle mase bulgarske infanterije izza gričev, prišle so v pas ognja in vrgle so se naprej z bliskovito naglostjo. Turški ogenj izza nasipov je postajal grozen. Bulgari so padali kar v gručah, a tekli so venomer naprej, Bili so oddaljeni malo sto metrov od nasipov. A sedaj je postala turška artiljerija bramba brez streliva in junaške zadnje straže so se morale umakniti.
Kar me je najbolj omamilo, je neizve-denost Turkov, ki niso znali porabiti kras-nega cilja, ki so ga nudili Bulgari turški ar-tiljeriji, ko so prodirali po gričih. Vprašal sem poveljnika artiljerije, zakaj ni streljal. Odgovoril mi je: »Nisem bil gotov, če so Bulgari ali pa Turki, in zraven tega pa nisem dobil ukaza, naj streljam. Kaj mi je torej mar?« Končno se je dal vendar prepričati in ustrelil je parkrat, a ogenj jc bil slabo merjen in dosegel ni prav nič.
Ko so videli Bulgari, da so se zadnje turške straže (Nachhut) umaknile, so zavzeli Liile Burgas v teku in razvili svojo zastavo na mošeji. A za nekoliko časa zavzeli so le polovico mesta, ker jih je turški ogenj prisilil k jako previdnemu prodiranju,
Bojno polje.
Do tu sem opisal bitko na skrajnem desnem krilu bolgarske črte; ko je bila zavzeta Lule Burgas, sem si ogledal tudi drugod in dobil poročila o raznih točkah bojnega polja. Sedaj hočem opisati, kaj se je godilo na dolgi bojni črti, ki se je raztezala 32 kilometrov proti severovzhodu.
Bojno polje je razširna planjava, z malimi dolinami, po katerih so posamezne, redke vasice kakor pokopane. Razgled je tako velik, da se je moglo slediti premikanju čet vseh treh turških vojnih zborov iz vsakega griča, ki je bil le nekoliko višji od drugih.
Dne 29. oktobra, v torek, so poslali Turki v boj tri vojne zbore. Četrti pod Abouk pašo je branil Liile Burgas. Od te točke se je raztezala bojna črta proti severovzhodu do vasi Turkbej, kateri kraj je branil prvi vojni kor pod poveljstvom Ja-vir paše. Od tu se je raztezala bojna črta do vasi Bunar-Hissar, katero je zasedel drugi vojni kor pod poveljstvom Ševket Turgud paše.
Skrajno desno krilo bojne črte je bilo utrjeno v zasipih pri Vizi, ob strani * samostojno divizijo kavalerije.
Na vsej tej širni črti je vihrala bitka v torek celi dan. Bolgari so nastopali ofenzivno na vsej črti in sodeč po njih ognju artiljerije so skušali gotovo zagozditi se med desno krilo prvega armadnega zbora in med levo krilo drugega armadnega zbora, to je med Turkbejem in Karagošem.
Nemogoče je opisati podrobnosti nečloveške borbe. Meseci minejo prej, nego bo mogoče pregledati vse raporte, da bo mogoče sestaviti popolno zgodovino bitke. Jaz morem sporočiti le, kar sem videl in ono malo, kar sem slišal.
Vihar krogelj.
Po vsej vojni črti se je raztezal ognjen pas, povzročen od šrapnelov, ki so se neprestano razletavali. Bila je fantastična serija eksplozij, ki se je raztezala 32 kilometrov daleč neprestano, z najhujšo močjo. Dozdevalo se je, da je vsaki turški bateriji odgovarjalo kar po šest bolgarskih, a med tem, ko so Turki slabo merili, počasi streljali, so padale kakor toča bulgarske kroglje, ki so kar žele turške vrste. Bulgari niso kar nič porajtali za turške baterije, proti katerim so jako poredkoma namerili svoje tQpove. Merili so največ proti infante-riji, ki je imela velikanske izgube in ki se je je polastil jako hitro grozen strah.
Med ono točo bulgarskih krogelj je bilo nemogoče pobegniti, z Ahmedom sva bila prisiljena tekati sem in tja, ker kamorkoli sva prišla, v malo minutah sva slišala že piskati okoli najinih glav na desetine krogelj. Kar je delalo turško brambo obupno, je bilo to, da se ni mogla zavarovati v oni planjavi na noben način pred sovražnimi krogljami. A vseeno se je posrečilo turški artiljeriji ustaviti po padcu Liile Bur-gasa prodiranje bulgarskega levega krila in proti večeru, eno uro prej nego se je stemnilo, se ie odločil Abouk paša, poveljnik 4. zbora, da napade z eno divizijo mesto. Napad je bil dobro vodjen in dozdevalo se je, da se posreči. Poveljnik 12. divizije, ki je vodil napad, mi je jako zadovoljno rekel: »Vidite, sovražnik že kaže, da se hoče umikati in z vso njegovo artiljerijo in z vsemi mitraljezami le slabo vztraja.«
Videl sem v resnici del bolgarske vojske bežati proti gričem, ali turški napad, o katerem se je pričakovalo, da prinese krasne uspehe, je bil nepričakovano ustavljen, ko je napočila noč.
Nočni odmor.
Med 4. in 6. uro popoldne je postajal boj na skrajni desni, pri Vizi, vedno bolj besen. Ogenj artiljeri;e obeh strank ni prenehal niti za trenotek. Pokanje pušk je bilo tako silno, da se je človeku dozdevalo, da proizvaja to pokanje kaka velikanska mašina. Nepregledni oblak dima se je dvigal nad 2. vojnim korom; sodeč po tem ditnu
»c nam je dozdevalo, da Turki niso ohra-aili le svojih pozicij, temveč da so celo jrav po malem prodirali.
Tako so mi sporočili tudi vsi častniki, s katerimi sem govoril, da bo ta dan končan z zmago Turkov. A predno je zagrnila noč bojno polje, so se vrgli Bulgari kakor divji val proti 2. vojnemu koru in ga vrgli nazaj. Ob 6. uri je že bila tema in boj je prenehal. Obe vojkki ste ostali na terenu, ki ga nista ne pridbbili, ne izgubili.
Naši konji so bili bolj trudni od nas dveh. Bila sva v težkem položaju. Od prejšnjega večera nisva z Ahmedom ničesar za-vžila in tudi nisva vedela, kje naj prenočiva. Vrhu tega nisva imela odeje, ki naj bi naju branila pred mrazom. Neki prijazen častnik se nama je ponudil, da naju spremlja v glavni stan generala Abouka paše, ki nam je bil najbližje. Po eni uri smo našli generala, ki je hodil sem ter tja po bojnem polju, nadzirajoč pozicije svojih čet in sprejemajoč informacije svojih podrejenih.
Pričakovanje v temi. — Trume ranjencev.
Abouk paša me je sprejel prijazno. A nasmeh mu je ugasnil na ustnicah, ko je slišal, da vprašava za hrano in prenočišče.
Srečen bi bil, ko bi Vama mogel ustreči, a tudi jaz se nahajam v popolnoma enakih razmerah. Prisiljen sem prenočiti zunaj v naravi skupaj s svojim spremstvom. Ne svetujem vam, da bi ostali tukaj, ker niste navajeni na to ostudno ozračje. Bolje je za vas, ako greste v vas Salikijoj, ki je oddaljena od tu blizo 10 kilometrov proti severu. Dam vam dva vojaka, ki naj vas spremljata.
Nato je pričel Abouk paša govoriti o vojni:
To je mizerabna igra, igra barbarov, na kateri ni nič častnega, mi je rekel z zaničevalnim glasom.
Zahvalili smo se mu in šli v temi proti Salikijoju. V nočni tihoti spominjal nas je le tuintam strel iz topa, ali oddaljeno pokanje pušk, da leži 200.000 mož v temi, pripravljeni, da se vržejo eni proti drugim v mrtvaško borbo ob prvi svitlobi zarje. Daleč, koncem horizonta, se je dvigal plamen stoterih vasi; bila je cela vrsta vasi, ki so jih zažgali Bulgari.
Naša pot v Salikjoj nas je pripeljala v hrbet črtam 7. in 1. vojnega ko-ra. Srečavali smo neštevilno ranjenih vojakov, ki so iskali svoje polke. Videli smo tren poln municije, ki se je zgubil v temi, videli smo dezerterje, ki so pobegnili iz vojne črte in so se plaho ozirali, videli smo na stotine ranjencev, ki so iskali podstrešja in ambulance. A iskali so zastonj, ker v turškem bojnem taboru ni ambulanc. Položaj ranjencev je grozen. Sanitarna služba je tako pomanjkljiva, da se vojakom lo težko posreči dobiti prvo pomoč. Pravih ambulanc sploh ni, primanjkuje celo nosilnic. Tako se mora vsak ranjenec, ki se more le še premikati, vleči za bojno črto. Težko ranjeni morajo tam umreti, kjer padejo, ali pa jih prenesejo v najbližnjo vas, naj tam umro. Na stotine ranjencev nas je ustavilo na potu proti Salikijoju in nas prosilo, naj jim povemo, kje je kaka ambulan-ca, naj jim pokažemo pot do kako bolnišnice. A prosili so za nekaj nemogočega.
Lačni vojaki.
Dospeli smo v vas ob 9. uri zvečer; tu našli vse napolnjeno popolnoma utrujenih in ranjenih vojakov, ki so napolnili vse hiše. V vasi je bilo mnogo zaloge žita in slame, a vse so porabili turški vojaki in vojaki, med katerimi je bilo mnogo takih, ki niso zaužili ničesar cela dva dneva, so žrli surovo žito, ali pa so tolkli žito med dvema kamnoma, naredili iz tega kruh, kar je bilo boljše, nego nič.
Abdullah pašo in njegov generalni Štab smo našli v siromašni koči. General je bil jako iznenaden, ko nas je zopet videl, a nas je sprejel z njemu lastno prijaznostjo in gostoljubnostjo ter nam ponudil prenočišče. Hvaležno smo sprejeli. Bila sva z Ahmedom ob vse moči po dolgi in naporni poti, brez jedi in brez kapljice vode. A tudi turški generalni štab ni bil v boljših razmerah od nas. Turki so odšli iz Čorlu nenadoma. Tudi oni so bili lačni. Obed častnikov, h kateremu sva bila tudi midva povabljena, je bil sledeči: krožnik »pilafa«, dva kosa najslabšega komisa, takega okusa, da, si moral prej napraviti križ, predno si ga hotel požreti. Vse eno smo ga navdušeno požrli. Čutili smo sc še nekam srečni, to pa zaradi tega, ker je vse kazalo, da so se operacije tega dneva obrnile na bolje in je bila splošna sodba v turškem generalnem štabu, da se prihodnje jutro Bulgari povsod splošno umaknejo.
Po obedu je prisedel Abdullah paša k meni in se razgovarjal z mano do-nro četrt ure. Poveljnik jo kar okamnel, ko sem mu povedal, cla so Bulgari vze-
li Liile Burgas. On ni še tega vedel. S prstom mi je kazal na zemljevidu razne pozicije svojih vojnih korov in najbolj zadovoljen je bil z drugim vojnim korom, ki je hrabro odbil sovražni napad. Le malo pred solčnim zahodom je bil nenadoma ustavljen z bulgarskim obupnim protinapadom. General mi jc rekel: »Slovani izvrše svoj zadnji napad vedno le pred solnčnim zapadom. To je ura, ob kateri se najrajše spustijo v boj.« — Potem mi je razjašnjeval načrt prihodnjega dne s sledečimi, ne-pozabljenimi besedami: »Jutri pride iz Vize Mahmud Muktar paša s 3. vojnim korom. Vržem ga proti levemu krilu sovražnika in gotov sem, da bo imel ta manever dobre posledice in prisili Bul-gare, da se umaknejo.«
Turki upajo.
To noč sem poslušal poročila o mnogih, čudnih epizodah bitke, ki so jih pripovedovali razni pobočniki. Skoro vsi ti častniki so bili polni dobre vere, vsi so bili gotovi, da jim jutrašnji dan prinese veliko zmago. Eden izmed njih pa mi je vendar rekel: »Vsa stvar ne gre posebno dobro. Do gotove ure jc drugi kor imel že precejšnje vspehe, a ob zadnjem bulgarkem naskoku, se je moral ta kor umakniti. Nocoj se koncentrira sovražnik pred črto drugega vojnega zbora in jutri bomo navzoči najbolj krvavi epizodi te vojne.«
Vsi turški častniki so enoglasno hvalili hrabrost bulgarskih čet. Povedali so mi, da Bulgari, ne zmeneč se za svoje izgube, napredujejo odločno, da si pribore pozicije, katere naskočijo. Po neki bitki z drugim vojnim korom, so ležala mrtva bulgarska trupla kar na kupih.
Tako je minil večer. Skoro nobeden častnikov generalnega štaba ni imel odej, tako da smo šli po vasi iskat si slamo, s katero smo se skušali boriti ponoči proti ostremu mrazu.
Naslednjega dne, 30. oktobra so naskočili Bulgari s popolnim uspehom 4. in 1. vojni kor in ju prisilili, da sta se umaknila. Vsi napori turške lsava-lerije, cla bi vztrajala, so bili brezvspeš-ni. Postaja Liile Burgas je bila vzeta in v četrtek, 31. oktobra so bili Bulgari že pri Seidlerju, južno - vzhodno Liile Burgasa.
Dne 30. oktobra je bil tudi 2. vojni kor naskočen s strašno silo. Posrečilo se mu je, da je vztrajal ves dan, a niti žuganje 3. vojnega kora, ki je prodiral ob strani Bulgarov pod Mahmud Muktar pašo, ni moglo ustaviti bulgarske sile. Ko se je Abdullah paša prepričal po nesrečno izpadlem dnevu četrtka, da se ne more več braniti, je ukazal naj se ves 1., 2. in 4. vojni kor umakne: »Naj sc reši, kdor more.« Trije ko-ri so se razpršili in bežali so v največjem neredu proti Čorlu.
Vojaki so bili vsi izstradani in mnogi niso mogli stati več na nogah.
Drngi dan.
Dne 4. novembra, v yjonedeljok, je poslal dopisnik »Daily Telegraplia« drugo brzojavko, v kateri podrobno opisuje dogodke drugega dneva bitke, to je one 30. oktobra.
Opisati hočem sedaj drugi dan te pogubonosne bitke, ki je zapečatila usodo Turčije v Evropi.
Ob zori v sredo 30. oktobra je bil Abdullah paša s svojimi častniki že na nogah.
Bil je hud mraz, a k sreči je sijalo solnce. Vsi smo prestali strašno noč, zmrznjeni od mraza pod kupom mokre slame. Ne general, ne kdo drugi ni mogel dobiti niti čašice kave, niti koščeka kruha, ker ni bilo v vsej vasi niti atoma kake hrane. Če je bil torej v takih razmerah vrhovni poveljnik, si lahko domišljate, kako so trpele šele turške čete. Skozi tri dni je bila večina turške vojske tešč in mnogo od njih ni imelo niti kapljice vode, da bi si ugasili žejo. Celi regimenti so imeli svoj cvibak namočen od dežja; če si ga stisnil v posti, je tekla voda iz njega. Skozi tri dni so bile čete izpostavljene mrazu po gričih brez odeje; drugega niso imele, kakor svojo z vodo namočeno suknjo.
Ne ambulance, no bolnišnic.
Skoro vsi ranjenci so ležali tam, kjer so padli prejšnji dan in samo tisti, ki so bili le lahko ranjeni so se privlekli do zadnjih straž (Nachhut.)
Ker pa ni bilo niti sledu o bolnišnicah in ambulancah, so morali ranjenci prehoditi 50 km, da so dospeli v Čorlu, kjer so šele našli prvo pomoč. Mogoče, cla je vsled vztra jnosti turškega vojaka prišel kdo v Čorlu, a gotovo je, da je večina izmed njih na potu obnemogla in obležala. Če se je sploh kdaj nahajala kaka vojska v nougod-nih razmerah, ko se je bilo treba spustiti v bitko, je bila to gotovo turška vojska onega pogubnega jutra v četrtek. Turška vojska, lačna, brez stre-ljiva za artiljerijo, brez rezerv; bilo je jasno, da ne more preprečiti bližajoče
se pogube, ako se Muktar paši ne posreči s svojim 3. vojnim zborom operirati na sovražnem levem krilu, ali pa če se ni sila bulgarske vojske ponoči zmanjšala.
Poročila, ki so prihajala od Šefket Torgut pašo so dokazovala, da koncentrira sovražnik pred 2. vojnim zborom med Turkbejem in Karagošem.
Abdullah paša se ni mogel temu sovražnemu namenu postaviti v bran, ker ni mel na razpolago niti enega čvrstega bataljona; njegov edini up je bil, da bo mogel 2. kor vsaj toliko časa vztrajati, dokler ne pride v pomoč 3. kor pod Mahmud Muktarjem.
Ob zori sem spregovoril z Abdullah pašo le par besed, njegov obraz je bil videti miren, a njegova duša je v strahu trepetala. Vprašal me je, kaj mislim storiti. Odgovoril sem mu: »Ž vašim dovoljenjem ostanem z vami, da vidim konec bitke. Potem se povrnem v Čorlu, kjer morda najdem svoje konje.« Abdullah paša mi odgovori: »Pojdite naravnost na grič proti Turkbeju; od tam boste opazovali pravo in resnično bitko.
Stari grob.
General in mnogi častniki spremstva so odšli. Jaz in moj tovariš jim slediva. Začudil sem se med potjo, ko sem videl, da je mnogo vojakov zapustilo bojno črto. Stotine, da tisoči vojakov, ki bi bili morali ostati v svojih črtah, so tekali naokrog in iskali hrano, ne oziravši sc na povelja častnikov, ki so jih vabili, naj se povrnejo k svojim polkom. Mnogi izmed teh nesrečnikov so se mi morali smiliti, ker so bili v tako slabotnem stanju, cla so bili po dveh, celo po treh dneh bitke brez hrane.
Abdullah paša se je ustavil s svojim generalnim štabom na griču, ki stoji ob strani Silikijoja, pri nekem grobu, kjer so bili pokopani mrliči v neki bitki, ki se je vršila tukaj.
Danes je ta zapuščeni grob postal grob Turčije, ker od tega groba je Abdullah paša prisostvoval porazu in uničenju svoje vojske.
Dozdevalo se je, da ne eden ne drugi obeh nasprotnikov nista posebno željna, da bi ponovila bitko in bila je že 8. ura zjutraj, ko jc kar iznenada pričela bulgarska artiljerija s silnim bombardiranjem na vsej črti od Liile Burgasa pa do Karagaša.
Dasi je porabil sovražnik prejšnji cjan ogromno streljiva, se je videlo, da se ni bal, da bi mu ga danes manjkalo, ker se je prava toča projektilov usipala nepretrgoma na turške vrste. Tudi ta dan so streljali Bulgari z občudovanjem vredno hitrostjo in natančnostjo.
Turška artiljerija je mogla le slabo odgovarjati, ker ni prispel ponoči niti en zaboj streljiva in one baterije, ki so imele še malo streljiva na razpolago, so ga hotele porabiti v odločilnem trenotku.
Svinčeni vihar.
Žalostno je bilo gledati dolgo črto infanterije, baterije artiljerije, vrste ka-valerije, ki so mirno, neustrašeno stale cele ure pod onim viharjem šrapnelov, ne da bi bile mogle odgovarjati, ne da bi se mogle braniti, in ne da bi se hotele umakniti.
Z začetka so padali možje in konji kar na ducate, kasneje na stotine; pričel se je velikanski sprevod ranjencev, ki so se vlekli krvaveči na nogah, na rokah, na obrazu in na ramenih zadaj za vas Salikijoj.
Grič, na katerem je stal Abdullah paša, je bil središče polukroga, ki se je raztezal od železnične proge pri Liile Burgasu do Karagaša proti severu.
Kmalu je bilo jasno, da je bil bulgarski namen, prodreti turško levo krilo, ali pa obkoliti to krilo, da mu tako prepreči in odreže umikalno črto proti Čorlu, obenem pa pregnati središče turške čete, ali najmanje ustaviti prodiranje 2. vojnega zbora.
Načrt Abdullah paše je pa bil. držati levo krilo kompaktno z 4. in 1. vojnim zborom, napasti z 2. zborom sovražno središče in naskočiti bulgarsko levo krilo, vrgši nanje cel 3. vojni zbor pod poveljstvom Mahmud Muktar paše.
Požrtvovalnost 2. vojnega zbora.
Da bi imel 3. vojni zbor dosti časa, da bi dospel iz Vize na bulgarsko levo krilo, je ukazal Abdullah paša Šefket Turgud paši, naj z vso silo napade sovražno fronto, z dvemi vojnimi zbori, ali bolje z vsem, kar je preostajalo, združeno na mali fronti. Napad je bil podpiran od mnogih baterij artiljerije, ki so napredovale do ognjene črte, radi česar so imele velikanske izgube.
Jaz mislim, cla si je Abdullah paša domišljal, da hoče sovražnik ofenzivno prodirati proti 2. vojnemu zboru. Ko je pa videl, da se jc zmotil, je sklenil on tu ofenzivno nastopiti. A Bulgari, ki so prejšnji večer pri svojem zadnjem
naporu, da so odbili 2. vojni zbor, imeli velike izgube, so napravili ponoči nasipe, z namenom, kar se je kasneje izkazalo, ostati v tem delu bojnega polja v defenzivi. a obenem naskočiti z vso silo levo krilo Abdullah paše. Ko bi bil imel turški vrh. poveljnik na razpolago frišen armadni zbor, ali vsaj eno frišno divizijo infanterije z nekaterimi baterijami artiljerije z zadostno municijo, bi se najbrže napad 2. zbora posrečil.
A v teh razmerah, ko je bila ar-' mada že utrujena, decimirana, lačna, artiljerija brez municije in v strašnih razmerah, jc bilo že določeno, da bodo Turki poraženi.
Kljub temu so čete šefket Turgud paše junaško šle proti napadu, sestavljajoč ognjeno črto, dolgo blizu en kilometer, ki je prodirala v planjavi polovico skrita v visoki travi. Nam gledalcem se je za kratek čas dozdevalo, da ima prodiranje uspeh, ker je infante-rija pridobivala teren in je samo sovražna artiljerija zabranjevala prodiranje. A nenadoma razžene zrak strahovito pokanje pušk skupno z ritmičnim ropotom neštevilnih mitraljez.
Ropot je bil prav peklenski, trajal je le malo časa, a to jc zadoščalo, da smo videli, kaj je ostalo pod visoko travo od turških čet; nad polovico jih je padlo; kar je ostalo, so bili razpršeni v male gruče, in znoreli od strahu bežali v največjem obupu proti zadnjim stražam ped pravim dežjem šrapnelov. Niti pri zadnjih stražah se bežeči ne ustavijo in ob vsem naporu častnikov drve naprej, dokler ne pridejo na varno zadaj za griče, tja, odkjer smo mi gledali bitko.
Nato so dobile šibke rezerve na-i log, naj izpopolnijo nastale velike pra-i znote. A niso še prišle na svoje mesto, ko jih sprejme prava toča šrapnelov in krogelj iz pušk, ki so kar žele turške vrste.
Uničena baterija.
Dve turški bateriji, edini, ki sta imeli še nekoliko streljiva v tem kraju, sta hoteli ustaviti bulgarsko silo a tem, cla sta pričeli streljati na bulgarsko artiljerijo. Ker pa so bili bulgarski topi skriti, je bil ves ta turški napor popolnoma brezuspešen. Edini uspeh je bil ta, da so obrnili Bulgari svoje topove proti tema baterijama, kojih šrapneli so poprej tako poželi turške vrste infanterije.
V par trenotkih sta morali turški bateriji utihniti. Ena je izgubila vse moštvo, izvzemši sedem oseb; imela je 150 ranjenih in mrtvih.
Drugega dne, ko smo se umikali, sem si ogledal to baterijo.
Kar pripovedujem, se je zgodilo proti poldnevu. Po zopetnem poizkusu prodiranja 2. zbora, ki se je pa hitro ustavilo, se je umaknila infanterija daleč nazaj, kjer je ostala dolgo časa na novem zasedenem terenu, izpostavljena sovražnemu ognju, obnemogla za vsako prodiranje, a tudi odločna, da se nič več dalje ne umakne.
Med tem, ko je divjala ta obupna borba ob fronti 2. armadnega zbora, so naskakovali Bulgari z vso silo levo krilo Abdullah paše, popolnoma izčrpani 4. vojni zbor, ki se je prejšnjo noč še držal v zasipih na gričih, ki stoje ob Liile Burgasu.
Tudi tu je podlegla turška bramba mnogo boljšemu ognju sovražne artiljerije. Tudi tu se je ponovil slučaj turških baterij, ki niso mogle sodelovati pri boju, ker so bile brez streljiva. Tudi tu so bila krdela lačna in popolnoma izmučena.
Ves dan se je nadaljevalo bulgarsko neumorno prodiranje proti turškemu levemu krilu. Ko so zavzeli Bulgari železnično postajo pri Liile Burgasu, so napadli 4. vojni zbor in ga prisilili; da se je umaknil. Zastonj je bil ves napor kavalerije Šalih paše, da bi se bil ustavil bulgarskemu prodiranju. Tudi ona se je morala umakniti ob groznem dežju krogelj. Abdullah paša in njegov generalni štab pri Salikijoju je opazoval v gostem dimu, ki se je dvigal iz sovražnik baterij, kako Bulgari korak za korakom napredujejo, kako od trenotka do trenotka ogrožu-jejo turško vojsko z obkoljenjem in skušajo prerezati umikalno črto proti Čorlu 1. in 2. vojnemu zboru.
Muktarjevo prodiranje.
Ob 2. uri popoldne je bil položaj vojske Abdullah paše skoro obupen, in daljnogledi vseh častnikov generalnega štaba so bili obrnjeni proti severovzhodu, proti Vizi. odkoder jc Mahmud Muktar paša s 3. zborom z največjim naporom hotel prodirati.
Tudi tam je trajala bitka celo jutro in dim iz topov je pričal, da se je posrečilo, sicer zelo polagoma, 3. vojnemu zboru napredovati. Dospele so štafeto, ki so naznanjale, da Mahmud Muktar paša zmaguje, da je sovražnik demoraliziran in da prispe 3. vojni zbor
Se pred večerom. Te novice so dajale častnikom novo moč, in skozi več ur so bili naši daljnogledi in vse naše upanje obrnjeni proti daljnim oblakom dima, ki se nam je vedno bolj bližal.
Proti 2. popoldne je postala bitka proti severovzhodu silno ljuta. Sklepalo se je, da so Bulgari gotovo odvzeli velike moči od fronte 2. vojnega kora, ali pa, da so poslali v fronto regimente rezerve; posrečilo se jim je obkoliti desno krilo 2. armadnega zbora, tako da so ogroževali to krilo tudi v hrbtu in koncentrirali so vse svoje moči v to, da bi prerezali pot Mahmud Muktar paši.
Mahmucl Muktar paša, ki se prejšnji dan ni udeležil boja, se je posluževal svoje lastne artiljerije s polnim uspehom, ki je kar žela bulgarske vrste. A le kmalu je nadvladala bulgarska artiljerija turško in vsul se je gost dež krogelj.
Ob vsem junaškem naporu turške infanterije ni bilo mogoče vreči Bulga-rov nazaj, ki so se bojevali s takim ognjem in tako silo, kateri ni primere.
Ob 3. popoldne je bilo napredovanje Mahmud Muktar paše popolnoma ustavljeno. Dim iz njegovih topov se nam ni več bližal. Dozdevalo se je celo, da se 3. armadni zbor umika, kakor bi ga sovražnik polagoma odrival.
Paralizirano poveljstvo.
Prenehajmo tu z opisovanjem bitke in predstavimo si položaj vrhovnega poveljnika turške vojske, ki je vodil, ali boljše, ki bi bil moral voditi bitko in manevriranje štirih armadnih zborov, ki so bili razvrščeni v črti, dolgi 25 kilometrov.
Abdulah paša je stal ves dan na grobu, o katerem sem že pravil; njegovi tovariši so bili edino le častniki generalnega štaba. In edino sredstvo, katero mu je moglo sporočiti, kaj se godi na bojnem polju, je bil njegov daljnogled. Na bojnem polju ni bilo niti ene telegrafične ali telefonične žice. Ustanovili so samo eno brezžično, radiotelegrafično postajo, dasi jih ima turška vojska deset. Organizirali niso niti službo štafet, ki naj bi vzdrževale zvezo med enim in drugim poveljnikom.
Skozi cel dan je ostal Abdulah paša brez vsake točne informacije, izvzemši ki jih je dobival z groznimi zamudami, ker je moral pošiljati svoje častnike od enega do drugega poveljnika armadnih zborov. Skozi cel dan sem videl samo eno štafeto, ki je prišla k Abdullah paši in mu izročila poročilo. To dokazuje, da poveljniki armadnih zborov niso bili v zvezi s svojim vrhovnim poveljnikom.
Ne valimo krivde na Abdullah pašo; on je žrtev zistema, ki je pripravil Turkom tako velikanski poraz. Abdullah paša je pri tem nedolžen. A jaz se ne spominjam, da bi bil kdaj navzoč pri prizoru, kakršen je bil ta, ko je imel vrhovni poveljnik nad 100 tisoč mož in je, nesposoben voditi jih, prisiljen v obupne razmere z zavezanimi očmi, taval v temi.
Namesto da bi eno bitko vodila ena glava, so se razvile štiri posamezne bitke, s štirimi raznimi poveljniki, katerih nobeden ni vedel, kaj drugi dela. Se je li treba čuditi, če so bili Turki poraženi?
Pripovedoval bom sedaj o dramatičnem koncu te odločilne bitke. Rekel sem že, da je bilo prodiranje Mahmud Muktar paše ob 3. uri popoldne ustavljeno in da so se že celo njegove čete polagoma umikale. Abdullah paša je to opazil in se domislil, da utegne le kak drzen čin v skrajnem trenotku rešiti usodo tega dneva.
Napoleon pri "VVaterloo ni pričakoval v večji nestrpnosti Grouchyja, kakor težko je Abdullah paša pričakoval prihoda Mahmud Muktarja. Sedaj jc bilo jasno, da je bitka izgubljena.
Zadnji napor.
Kakor je hotel Napoleon pri VVaterloo riskirati s svojo staro gardo vse za vse, tako je postavil tudi Abdullah paša vse v to igro. Z največjim naporom je vrgel proti sovražniku že^ popolnoma obnemogli 2. vojni kor. Častniki so uredili vrste k napadu. Čete so prodirale kljub neprenehajočemu dežju granat po terenu, pokritem s trupli svojih tovarišev. Sedaj se niso Čete razvrstile v bojno črto in v črto rezerve; cel armadni zbor, ali bolje, kar ga je še ostalo, je šel v kompaktni črti do griča. A prodiranje se je šele začelo, ko je sovražnik naenkrat to opazil in nič manj nego ogenj 12 baterij bulgarskih koncentriral na v poraz ie obsojene turške čete.
Poleg tega je toča pušk in mitra-Ijez sprejela opotekajoče se Turke, ki so se v trenotku spustili v divji beg.
Zastonj so skušali častniki ustaviti vsaj nekoliko ta divji beg. Preveč so zahtevali od turškega vojaka; trije
dnevi lakote in trpljenja so spravili to velikansko maso do popolne nesposobnosti. Bitka je bila izgubljena. Dvomilo se je samo, ali ostanejo čete čez noč še tam, kamor so dospele, ali se bodo morale umikati tudi ponoči.
Beg turške vojske.
Proti 5. uri 30 minut je zapustil Abdullah paša, vrhovni poveljnik vojske v Traciji, oni grič, na katerem je stal cel dan, z njim je šel tudi ves generalni štab, ko se je prepričal, da jc bitka popolnoma izgubljena. Prišedši do vasi Satikjoj, se je ozrl zadnjikrat na bojno polje. Povsod so se naglo umikale turške čete. Z Ahmedom sva šla do onega mesta, kjer se je bil 2. vojni kor cel dan. Tla so bila pokrita z mrliči in ranjenci: živeči so sedeli tuintam in tožili, da so lačni in da jih zebe.
Vrniti sva se morala hitro, ker so padale sovražnikove kroglje še vedno kakor dež v turški tabor. Noč je končala bitko. Bulgari in Turki so bili preutrujeni, da bi se vojskovali še ponoči.
Nekaj nepričakovanega.
Vrnila sva se v generalni stan, a tam so nama sporočili, da je ukazal Abdullah paša, naj se mu pripravi vsa prtljaga, ker hoče v najkrajšem času odriniti neznano kam. Bila sva v obupnem položaju. Brez konja, ki bi bil vreden tega imena, ni bilo mogoče slediti umikajočim se Turkom. Trudna, ob vse moči radi praznega želodca, ne bi bila mogla na noben način peš prehoditi dolge poti, ki naju je ločila od Čorlu. Vprašala sva služabnika Abdullah paše, če bi nama mogel preskrbeti kako hrano, a je odgovoril:
»Nemogoče. Moj gospodar ni ves dan drugega pokusil, nego košček suhega kruha; v celem kraju se ne najde prav ničesar.«
Vsedel sem se, in malo je manjkalo, da nisem jokal. 15.000 frankov, ki sem jih imel v žepu, niso bili toliko vredni, da bi bil kupil za nje vsaj en biskot.
Že sem se bil odločil, da prenočim v Satikjoj u in da pustim, naj me ulove Bulgari, rajši, kakor da bi umrl od lakote in mraza. Sedel sem v temi, kar začujem glas mojega brata, ki je tudi časnikar, ki me je poklical z mojim imenom. Sam Bog ga je poslal. Prinesel je hrane za tri dni, vso mojo prtljago in dovedel čvrstega konja. Z Ahmedom sva kar skočila na jed.
Moj brat mi je pripovedoval o usodi vojnih poročevalcev. Bili so vjetniki v Čorlu in nadzorovani od straž.
Ko so 29. oktobra zjutraj slišali gromenje topov, so zahtevali zelo energično, da jih izpuste. Neki častnik jim je dejal, da jih pusti odpotovati proti Liile Burgasu, ker ni vedel, da je bilo mesto že v bolgarskih rokah. Poročevalci listov so res odpotovali proti Liile Burgasu; ne vem, kaj se je zgodilo z njimi. Moj brat je k sreči zgrešil pot in meneč, cla je prišel v Liile Burgas, je prišel v Satikjoj še o pravem času, da naju je rešil smrti za lakoto.
Obupani poveljnik.
Ahmed, ki se je bil odstranil, me pride budit proti 8. uri zvečer, rekoč, da se je povrnil Abdullah paša v generalni stan — lačen. Hitro tečemo k vrhovnemu poveljniku in veselilo nas je, da je pojedel vse, kar smo mu ponudili. Poveljnik je bil žalosten, obupan. Jaz sem mu izrazil upanje, da se bo popolnoma izmučeni sovražnik vsled velikanskih naporov drugi dan odstranil. A Abdullah paša strese z glavo in reče: »Bojim se, da ne. Naša vojska je doprinesla velikanske žrtve, zlasti častniki, katerih večina je padla.«
Preostaje mi še opisati tragičen dan, kako je vojska Abdullah paše potem, ko se je bojevala dva dni prav junaško, morala konečno bežati proti Čorlu vsled dežja sovražnih šrapnelov, lakote in mraza.
Ob 5. zjutraj 31. oktobra me pokliče Ahmed in mi zašepeče na uho: »Pojdite hitro. Ne moremo več tu ostati. Abdullah paša in njegovi častniki so že odpotovali. Vas je že izpraznjena. Bulgari bodo vsak trenutek tu.«
Novica me je presenetila; čudno se mi je zdelo, da me ni noben častnik na to opozoril; najbrže so v splošni kon-fuziji pozabili na nas. V pol uri smo bili pripravljeni za odhod. Zora je vstajala in prasketanje pušk izza gričev nam je naznanjalo, da se bližajo Bulgari, s katerimi so sc bile le zadnje turške straže. Ponoči je vse zapustilo Satikjoj, razun težko ranjenih, kateri so bili prepuščeni samim sebi in sovražnikovemu usmiljenju.
Ob 6. uri smo že bili na potu proti Čorlu. Komaj smo zapustili vas, že jc pričelo gromenje sovražnih topov. Kmalu smo bili v gnječi velikanske množice beguncev; na dusjui in levi
dolge vrste vozov, v katere so bili vpre-ženi voli, baterije artiljerije v največjem neredu. Poraženi vojski ni pre-ostajalo drugega nego vzdrževati najbolj mogoče veliko daljavo med sabo in sovražnikom. Sklenili smo, da gremo v vas Ahmedbej, kamor je šel tudi Abdullah paša. Ko smo pa tja prišli, je bila vas Ahmedbej že popolnoma zapuščena, kjer so ostali samo ranjenci.
Najmočnejši prodirajo.
Pot, ki vodi v Čorlu, je bila prenapolnjena beguncev. To so bili ostanki treh poraženih vojnih zborov. Za hrbtom se je čulo zamolklo gromenje bulgarskih topov in eksplozije projek-tilov, ki so prav blizu padali. Gotovo je bila zadnja straža (Nachliut) v obupnem boju; Mahmud Muktar paša se je namreč skušal s svojim 3. vojnim zborom umakniti iz preveč izpostavljenih pozicij, v katerih ga je pustil 1., 2. in 4. kor v begu.
Ni mi še znano v tem trenotku, če je dal Abdullah paša sam povelje za umikanje, ali so se čete kar same spustile v divji beg. Najbrže, da je bil pripravljen načrt, umikanja, ki pa se je izpremenil v klic: »Naj se reši. kdor se more.«
Ni ga peresa, ki bi opisalo, kaj se je vse godilo na glavni cesti. Vsak red je izginil; cele brigade, cele divizije so se razdrobile. Vojaki so sc pretepali medseboj, da bi jim bilo mogoče prej pobegniti. Najmočnejši so tako prišli v prve vrste, a slabotni, bolni in ranjeni so ostajali zadaj. Na tisoče in tisočo ranjencev se je trudilo, da bi ne ostali zadnji, a tudi mnogi taki, ki niso bili ranjeni, so bili tako oslabljeni, da so popadali in niso niti skušali vstati. Skozi cele tri dni niso ti nesrečneži ničesar zaužili; noben drug vojak ne bi bil mogel tako dolgo vztrajati. Kar smo imeli, smo razdelili med te reveže, a ob taki množini jo bila naša pomoč lc kapljica v puščavi.
Ranjenci umirajo.
Bolj ko smo sc oddaljevali ocl bojnega polja, groznejše prizore smo videli. Mnogi ranjenci, ki niso mogli več naprej, so se kar potegnili v kak kot na cesti, da bi vsaj v miru umrli. Niso tožili in tudi ne godrnjali zopet tiste, ki so zakrivili njih grozno usodo. Tuintam so kateremu izkopali grob. Večinoma so pa mrliči ostali na cesti, izpostavljeni viharju. Med begunci ni bilo opaziti niti enega častnika. Že v začetku vojne je imela turška vojska 2000 častnikov manj, nego je bilo potrebno; vrh tega so bile v tej bitki izgube na častnikih naravnost grozne. Mnogo bataljonov je ostalo na ta način brez poveljnikov, kakor čreda ovac brez pastirja.
Na poti smo srečali nove čete, ki so prihajale iz Čorlu, cla bi ojačile zadnje straže. A tudi te so se pridružile beguncem. V vsaki vasi so naskočili vojaki hiše, trgali perje z dreves in ga jedli, izkopavali korenike in žrli surovo travo. V par trenotkih je bil vsak potoček izpremenjen v jezero blata, v katerem so brozgali voli, možje in konji, ki so koprneli po kapljici vode. Po več urah smo se ustavili, da se konji nekoliko odpočijejo. Na griču, na sredi poti proti Čorlu, smo se ustavili in gledali naokoli. Kamor je neslo oko, povsod samo begunci. Ni jih bilo manj od 40 do 50 tisoč, vsi proti Čorlu, v upanju, da pridejo tja predno bo noč. A od njih je dospelo tja mnogo manj, nego ena četrtina: vsak trenotek jih je padlo kar na tucate in ostajali so kakor mrtvi. Mnogo beguncev je zavrglo orožje in prtljago, samo da so lažje hodili. Mnogi so zavrgli tudi čevlje, cla so ložje hodili bosi. Neki vojak, ki je vse vrgel od sebe, a je še na tleh tiščal v rokah puško, mi je rekel: »Prokleto, danes je turški vojak manj vreden, kakor pes.«
Ko je noč zakrila ta žalostni prizor, smo bili še daleč od Čorlu. Težkoče potovanja so rasle. Vozu, na katerem smo se hoteli dalje peljati, je šlo kolo na kose. Nadaljevali smo pot s tremi kolesi, a grozno počasi. Slednjič smo došli vendar pred Čorlu. Nered, ki vlada tu vsled velikanske množice beguncev, je nepopisljiv. Ob 10. zvečer smo slednjič vendar prispeli v Čorlu.
jeseniške novice.
j Na shod! Jutri, v nedeljo, 10. t. m., ob pol štirih popoldne bo v »Delavskem domu« na Savi javen političen shod za somišljenike S. L. S. Govori g. dr. Jan. Ev. Krek o veleaktualnem starostnem zavarovanju. G. poslanec Piber poroča o domačih političnih razmerah na Kranjskem. — Shod je velikega političnega in gospodarskega pomena, posebno za naše delavstvo, Naj ne bo niti enega našega somišljenika, ki bi se odtegnil temu pomembnemu sho-i du! Naši somišljeniki naj pokažejo, da sc
zavedajo, kaj je zanje starostno zavarovanje! Naj čujejo, kaj naša stranka dela za ljudstvo! Torej vsi na shod!
j 300 Črnogorcev se je peljalo preteklo nedeljo zvečer iz Amerike skozi Jesenice v svojo domovino na pomoč svojim bratom. Navdušenje jim je žarelo iz oči. Z največjim veseljem so poprijeli za »Slovenca«, da izvedo, kako se godi v vojski njihovim bratom. Pripovedovali so, kako so jim dame v Parizu in drugod po Francoskem prijazno postregle s cigaretami in drugim. Na Nemškem so jih po strani gledali. Dejali so, da na Jesenicah prvikrat vidijo prijazne ljudi. Junaško govorijo ti Jugoslovani. Ni čudno, da zmagujejo!
j Umrl je na Jesenicah v četrtek gosp. Lovro Baloh, posestnik, lesni trgovec, občinski odbornik in svetovalec. Bodi našemu somišljeniku večni mir, spoštovani rodbini pa naše odkrito sožalje!
j Čedni »Narodov« dopisnik še sedaj ne more pozabiti svoje jeze, da je na Jesenicah tako sijajno prišla na krmilo S. L. S. Skrajno nedelikatno je nažgal preteklo soboto vse občinske odbornike s »pritepen-ci«. Eden mu je »nekak ribenški kmet«, drugi mu »je v kamniški okolici hlače fli-kal«, tretji mu je »v Gorjah dreto vlekel«, četrti »je na Koroškem socialdemokratil«, peti mu je »v Bohinju malto mešal«, dasi so vsi to pošteni posestniki. Kaj bi neki rekla liberalna korifeja Pongratz in Hummer, ako bi mi hoteli popisati njim izvor?
Iz avstrijske delegacije.
Budimpešta, 8. nov.
Z napetostjo se je danes pričakoval govor poljskega govornika Stapinske-g a. Cel teden so se vršile tukaj v Budimpešti pogajanja vlade s poljskimi delegati. Danes je prišlo do sporazumljenja. Izvajanja Stapinskega imajo za našo trozvezno politiko tem večji pomen, ker so se do besede natanko stilizirale v navzočnosti z grofom Berchtoldom. Naše razmerje z Nemči<o trenotno ni najbolj srečno, sicer bi se Poljakom ne dovolilo vreči tako svarilne bombe. Kakor se čuje, je naša diplomacija nevoljna, ker je baje nemški cesar v začetku dogodkov na Balkanu izrekel glede nemške odpomoči v eventualnem vojnem zapletljaju energično: Nach Agadit nimmermehr! Kar je naša diplomacija tako hladno podpirala Nemčijo glede maroške politike, nam Viljem torej noče več stati ob strani »in schimmernder Wehr«.
Kakor hitro je Stapinski vrgel poljsko karto, pristopil je seveda takoj tudi dr. L e-v i c k i ter oddal svojo vizitko pri vladi proti Poljakom. Hermann W o 1 f je seveda tudi moral priskočiti ter ponoviti stare fraze o veliki potrebi naše zveze z Nemčijo. Danes se je končala v odseku debata o zunanji politiki. O praktičnem uspehu je pač težko govoriti. Toda sliši se, da je imela dosedaj gotovo ta uspeh, da je zunanje ministrstvo z našim diplomatskim zastopstvom na Balkanu skrajno nezadovoljno. Posebno slabo vlogo sta igrala belgradski poslanik Ugron, ki še ni vedel za srbsko mobilizacijo, ko je že cel svet govoril in pisal o tem, in carigrajski poslanik grof Pallavicini, ki je pošiljal o razmerah na Turškem čisto nezadostna poročila. V naslednjem poročilo o današnji seji,
Stališče Poljakov.
Stapinski pozdravlja zmage balkanskih narodov, ki si vsako neupravičeno vmešavanje lahko prepovejo. Vendar pa je pričakovati, da se bodo ozirali na interesno sfero Avstrije, in drugič, da bodo nasproti katoliški cerkvi v novoosvojenih krajih izvajali relig ozno toleranco.
Kar se tiče Albanije, so Poljaki za njeno neodvisnost.
Na avstrijskem jugu se mora začeti interesom Jugoslovanov odgovarjajoča državna politika. Sistem Čuvaj ni samo s stališča interesa države škodljiv, marveč popolnoma nerazumljiv. Naša notranja politika analogno kakor zunanja ne sme zasledovati protislovanske tendence. Le zadovoljitev kulturnih in gospodarskih interesov Jugoslovanov more preprečiti nezaže-ljeno gravitacijo na zunaj.
Kar se tiče Poljakov samih, so od nekdaj za velemoč monarhije. Zato so trozvezo dozdaj podpirali. Ako pa se Nemčija ne bo ozirala na Poljake in če jih bo razlaščevala, bomo primorani nastopiti proti zvezi z Nemčijo.
Z ozirom na dogodke na Balkanu je protislovanska zunanja politika sploh nemogoča.
Ako noče Nemčija ostati popolnoma izolirana, mora svoj kurs korenito izpre-meniti.
Dr. Lewycky razlaga rusinsko stališče v popolnoma protipoljskem zmislu seveda. Je pa za ureditev nacionalnega vprašanja v Avstriji, v prvi vrsti seveda za ureditev rusinskega.
Delegat dr. K o r o š e c konstatira, da je večina delegatov govorila za Jugoslovane simpatične besede ter izrazila prepričanje, da nam sedanje razmere na Hrvaškem ne morejo pridobiti simpatij pri Slovanih na Balkanu. Sploh bo moralo vodstvo zu-
VOJSKOVODJE BALKANSKIH DR2AV.
2	3
i. General BojovlC, srbski vojni minister ln poveljnik I. armade. — 2. Črnogorski prestolonaslednik Danilo, poveljnik črnogorsko glavne armade. — 3. Grški prestolonaslednik Konstantin, poveljnik grške armade. — 4. General Vnkotič, poveljnik črnogorsko sevamo armade. — 5. General Pntnik, načelnik srbskega generalnega štaba. — 6. General Jankovič, poveljnik Ul. srbske armade. — 7. General Mart.novič, poveljnik južne črnogorske armade. — 8. General
Živkovič, v srbskem glavnem stann.
nanje politike skrbeti, da Madžari spremene svojo politiko proti nemadžarskim narodom. Tudi ogrski Rumuni so skrajno nezadovoljni, kar zna za našo državo postati opasno, ako se posreči najnovejše prizadevanje Rusije, da odtrga Rumtmijo od zveze z Avstrijo in jo priklene nase. Glede delitve Albanije so različni predlogi, ki so se slišali, zelo zanimivi, toda kot Avstrijci moramo zahtevati, da nam ostane pot v Sredozemsko morje skozi otrantsko ožino kolikor mogoče prosta. Posl. dr. Korošec še z vso odločnostjo zavrne sumničenja, da bi Slovenci ne bili avstrijski monarhiji udani.
Naši zastopniki v proračunskem odseku.
Dunaj. 8. nov. zvečer.
»O taktiki zastopnikov Hrvatsko-slovenskega kluba nastajajo že v tem kratkem času, kar se je pričela proračunska razprava, cele legende. Najbolj neumne reči so se pa po listih pisale o priliki, ko je prišel dr. Šusteršič dne 7. t. m. na Dunaj. Vsakdo, kdor pozna le količkaj disciplino našega kluba, mora vedeti, da v njem ena oseba ne odločuje, in da je mogel biti posvet v dr. Šusteršičevi navzočnosti samo informativnega značaja. Naš načelnik sklicuje za v torek klub. To je sad posveta. Pri nas se držimo vedno tega, da si sami dajemo svoje zakone brez ozira, kaj kdo pravi, in da se svojih zakonov vsi brez izjeme držimo. Kdor nas v tem oziru noče poznati, naj ostane pri svojih legendah in naj fantazira, kar mu drago.
Ko bi ne bilo drugih vzrokov za odpor, zadostuje ta, da so večinske stranke onemogočile politično debato, ker so sklenile, da splošne debate sploh ne bo. To je brutalnost, ki je tembolj vredna obsodbe, ker so je krivi tudi Čehi in Poljaki. Na vzhodu gori, na Hrvaškem vlada tiran v kraljevem imenu, in Jugoslovani naj bi ne imeli niti prilike, da govore. Nesramna psovka socialnega demokrata Seitza, da so naši poslanci vladne kreature, tudi ne more ostati brez plačila. Res je, da sicer drugi poslanci splošno obsojajo to surovost in kleveto, toda Seitz ostaja vendarle terorist vseh drugih strank. Vsi drugi se ga boje in treba mu je čisto jasno pokazati, da naj naših poslancev ne šteje mecl svoje pocl-ložnike.
Zakaj se je torej zdaj pričela ostrejša taktika, bi bilo že tu dovolj razlogov. Toda naj se ne pozabi, da se vprašanje zakaj ravno zdaj vedno lahko stavi. O tem zakaj odločujejo zastopniki v odseku sami, dokler klub drugače nc sklene. Poslanec dr. Dulibič je sinoči krasno zavrnil očitek, da gre naša taktika proti parlamentu. Njegov sarkazem je zadel v živo. Dejal je: Govorili iu sklepali smo o draginji. Vsa javnost je napeto pričakovala, kaj bo. Konec jc bil: Nc moremo ničesar, ker Madjari ne puste. Parlament so je izkazal, cla je v tem važnem vprašanju brez moči, impotenten. — Cela zbornica je neštetokrat sklepala o želez-nični zvezi Dalmacije z Bosno; zakon imamo, ki jo zajamčuje. Vso vlade poudarjajo njeno potrebo. Konec pa jc: Ne moremo, ker Madjari ne puste. Parlament je torej tudi tu impotenten. Za zvezo monarhije z Dalmacijo imamo
sklepe, obljube, grožnje. Sklep: Ne moremo, ker Madjari ne puste. Impo-tenca parlamenta sc tudi tukaj grozno kaže. — Zdaj Čuvaj? Parlament soglasno pravi, cla so protiustavne razmere na Hrvaškem tucli za nas nevzdržne in zahteva, naj se odpravijo v interesu monarhije. Vlada to prizna ter si prisvaja pravico nastopiti v tem oziru. Uspeh: Nič, ker Madjari ne puste . . .
Sedanji boj naših zastopnikov je boj za moč našega parlamenta proti Madjarom. D& se prelomiti madjarsko nasilje ravno zdaj ložje, nego kadarkoli. Večinske stranke pa vidijo lo sebe in iščejo portfeljev. Zato pa izjavljajo naši zastopniki, da gre njihov boj proti sedanji in proti vsaki prihodnji vladi, ki ne bo mogla ali hotela uveljaviti naših koristi proti madjarski silovitosti. Na to stališče morajo stopiti tudi druge stranke, pa bo mir v interesu avstrijskega parlamenta in v rešitev zdravega ustavnega življenja.«
Bolgarsko Časopisje o posodicah vojske.
(A. B.) Sofija, 3. nov.
Bulgarsko časopisje redno registrufe vsako važno mnenje, ki se javlja v tujih časopisih glede vojske, a ono tudi kritikuje kombinacije diplomatov in časnikarjev glede prihodnjega zemljevida balkanskega polotoka.
Tako odgovarja na članek, ki ga je napisala »Neue Freie Presse« o tem, kar ima slediti zdaj po turških groznih porazih pri Liile Burgasu itd.
»V Carigradu se žc govori za mir,« piše isti turkofilski list, »to je klicanje Turčije na pomoč. Velesile bodo čule ta klic, in posredovanje se bo v najbližjem času začelo.«
Nato odgovarjajo merodajni bulgarski listi skoraj doslovno tako-le:
»Ampak Bulgarija in torej tudi druge ž njo združene bulgarske države imajo namen, s Turčijo neposredno pregovore voditi. Nastane vprašanje, če se bodo velesile mogle upreti temu namenu združenih držav. A če bi tudi velesile skušale posredovati, bi to imelo samo formalen značaj. Velesile bodo sicer dale Turčiji na razpolago svoje usluge, pa one ji po diploma-tičn poti ne morejo povrniti tega, kar je izgubila na bojnem polju.«
To je povedano dosti jasno, in evro-pejsko časopisje mora vendar enkrat razumeti, da so združene balkanske države že moč, s katero se mora računati.
Največ skrbi dela evropejskemu časopisju seveda Carigrad. Kaj bo ž njim? N?. kakšen način more sultan še nadalje ostati »neodvisen« stražar Dardanel? Ta skrb jim dela preglavico. Na to pa bulgarsko časopisje ničesar ne odgovarja. Misli si menda — kakor se glasi nemški pregovor — •••koinmt Zeit, kommt Rat«. Saj je orientalsko vprašanje sploh pred vojsko povzročalo sive lase diplomatom in državnikom. Potem sta prišla vprašanji o »status quo« in o »reformah«, kateri obe vključuje že obče vprašanje v sebi. Meč je pa razrešil kakor eno tako drugo vprašanje; zdaj o njih skoraj nikdo več ne govori, kdor resno in objektivno misli. Zna priti tako tudi z vprašanjem o bodočnosti Carigrada.
Počakajmo šc malo in dejstva na bojnem polju bodo bržkone tudi rešitev težavnega problema diplomatom in državni-
kom olajšala ali pa jih bodo celo tega truda osvobodile.
Za ene in druge velja gotovo tudi latinski izrek: Fata iniecta f.eri non pos-sunt.
iz odrinske okolice.
(Izvirno poročilo.)
Iz bolgarskih vasi v bližini bojnega pogorišča je jako težko dobiti kako poročilo. Vsa pisma so kratka in nedoločna. Danes sc nam je posrečilo izvedeti nekoliko podrobnosti iz katoliške vasi Mostratli, ki leži na doslej turških tleh severozahodno od Odrina. Poročilo se glasi: > Ob začetku vojske se je v naši vasi (Mostratli) nastanilo 6000 turških vojakov. Turška vojaška uprava jih je pozabila (!) preskrbeli z živežem. Zato so morali ubogi kmetje dati živež za vojaštvo in konje. Ko so Turki pojedli zadnjega vola in zadnjo ovco in porabili zadnjo bilko sena, so odšli v drugo krščansko vas. Dne 24. oktobra so vas Mostratli zasedli Bulgari.«
Opat katoliškega samostana v Mostrat-liju piše: »Vsi prebivalci Mostratlija so pribežali v samostan, ker jc vojaštvo zasedlo vse hiše. Ne preostaja nam nič drugega, kakor da od lakote pomrjemo, kajti nobenega zrnca žita, nobenega vola, nobene ovce, tudi nobene kokoši ni več v vasi. Prosim, pošljite nam kaj pomoči. Tuiški častniki so se dostojno obnašali, loua vojaki, kaki razbojniki!---«
Kdor bi hotel za opustošene vasi v odrinski okolici kaj darovati, naj pošlje svoi dar na naslov: »Aposlolstvo sv. Cirila in Metoda«, Ljubljana, Semeniška ulica.
Pred Carlpdom.
Odrin padci?
■ Daily Mail« poroča iz Sofije, da je Odrin padel, a da padec Odrina Bulgari zakrivajo, ker se boje, da bi ga velevlasti smatrale za odločilen triurni in bi pričele intervenirati, še predno Bulgari zavzamejo Carigrad, ki ga hočejo Bulgari brezpogojno osvojili, vsled česar zdaj tudi Srbi in Grki odpošiljajo vojake na vzhodno bojišče.
Poročevalec »Reichsposte« poroča, da kakor pripovedujejo vojni vjetniki, razsaja v Odrinu vročinska bolezen in da je na njej več tisoč turških vojakov odrinske posadke umrlo. Bolniki veliko trpe, ker ni zdravnikov. Posadka šteje kljub izgubam še vedno 40.000 do 50.000 mož. Posamezne odrinske utrdbe so jako močne, a lakota in bolezen Turkom v Odrinu več škodujeta, kakor sovražnik. Bulgari gledajo pred vsem na to, da je Odrin trdno objet in mesta ne nameravajo z napadom vzeti. Upajo, da, ko osvoje Čataldžo, pade tudi Odrin. »Reichspostin« poročevalec tudi poroča, da se govori, da se Turki z Bulgari že pogajajo o predaji.
Turški izpadi iz Odrina.
Odrinski vali opisuje boje pri Odrinu tako-le: 22. in 23. oklobra so Turki napadli Bulgare na črti Jusuf—Tavšan—Ko-ružu. Boj se je uspešno končal. Dne 22. oktobra so Turki napadli Bulgare pri Mara-šu. Bitka je bila zelo krvava. Sovražnik se utrdbi ni mogel približati. Dne 29. oktobra je odrinska posadka zopet izpadla. Bulgari so veliko ljudi izgubili. Pri Marašu se je moral sovražnik dvakrat 3 km daleč umakniti. Dne 5. novembra so Turki zadali Bulgarom velike izgube. — O izpadih oblegane odrinske turške posadke so tudi Bulgari poročali, a glavnega, za kar pri izpadih gre, Turki niso dosegli in niso prebili bulgarskega oblegovalnega obroča.
Čataldža padla?
Poročevalec »Reichsposte« poroča, da bulgarski napad na čataldške utrdbe napreduje. 3. bulgarska armada je vzela Turkom ob njih desnem krilu pri Delijunusu važne postojanke. Tudi na južni črti so že Bulgari vdrli v glavne postojanke. Čataldža lahko vsak trenutek pade. Bulgari se bore tudi pri Čataldži s staro hrabrostjo. »Times« pa celo poročajo, da so Bulgari Čataldžo že zasedli.
Tridnevna bitka za Čataldžo.
Iz bolgarskega glavnega stana se preko Sofije o tridnevni bitki pred Čataldžo
poroča:
Po tridnevni bitki pri Liile Burgasu je prodirala tretja bulgarska armada, ki je tvorila levo krilo bulgarske fronte, proti Strandži, da odreže umikanje južni turški vojni v Čataldžo. V središču in na desnem krilu bulgarske fronte ie pa prodirala močna ojačena prva bulgarska armada v več kolonah ob železniški progi proti turški armadi, katero je nameravala na jugu obiti. Turki so zavzeli močno utrjene postojanke pri Čerkeskoju, da krijejo svoje umikanje za Čataldžo. Bitka za turške postojanke pri Čerkeskoju se jc bila 3., 4. in 5. novembra. Turki, ki jim je poveljeval Nazim paša, so se veliko hrabrejše branili, kakor bi to po njih begu po bitki pri Liile Burgasu nc bilo pričakovati. Ko se je bližala Turkom tista bulgarska kolona, ki je nameravala Turke na jugu obiti, so Turki z velikimi silami iz Kapakli—Bunarja obupno udarili proti Uzun—Hadziju, da prebijejo bulgarsko središče. Napad je pa streljanje bidgarske pehote in artiljerija preprečila. Istočasno je 3. bulgarska armada zahodno od Strandže prodirala proti desnemu turškemu središču, ki jc stalo severno od Jenikdja, ga napadla in zagnala središče turške armade nazaj proti Čerkeskoju. Vsled tega se je izpremenil odbiti turški napad na Ozun—Hadži v pravo katastro-lo. Turške divizije, ki so tu prodirale, so bile skoraj popolnoma uničene. Tu so izgubili Turki največ vojakov v tej tridnevni bitki. Ker so desno turško središče Bulgari popolnoma razbili, jc bilo južno krilo turške armade prisiljeno, da je svoje močne postojanke zapustilo in se pričelo umikati. Turki so se pričeli umikati dopoldne 5. novembra. Umikali so se splošno ob železniški progi Sinekli, skrajno levo turško krilo pa čez Čanto. Začetkom so se Turki v redu umikali, a ker jih je ostro zasledovala prva armada in ker je tudi jako hitro prodirala južna bulgarska armada, ki je hotela priti turški armadi za hrbet, se je kmalu redno umikanje turške armade v pravi beg izpremenilo. Poizkus Nazim paše, da ustavi Bulgare z zadnjimi turškimi rezervami 5. t. m. zvečer pri Sejmenu, se je popolnoma izjalovil. Turki hudih napadov Bulgarov z bajoneti niso mogli vzdržali in so neredno bežali proti Čataldži, neprestano od Bulgarov ostro zasledovani. Drugi velik uspeh odločilnega prodiranja 3. armade proti Jenikoju je bil, da so Bulgari desno krilo turške armade odrezali ob Derkoškem jezeru. Medlem ko so Bulgari odločno zasledovali Turke, se je zbrala 3. bulgarska armada, da napade severno krilo čalaldške pozicije v ozemlju Belgrad—Čiftlikoj—Tarfa in Kafakjoj—Aka-lan v napadalni smeri čez Lazarskoj in čiftlik—Hadziamer na Delijunus in čez Dag Jenidzekoj—Canako—Kastanijo proti postojankam južno od Eajanlija in Jasorje-na. Ena kolona je prodirala iz Kardzakoja čez Ormanli proti Dcrkosu. Prva bulgarska armada je pa prodirala iz Kabaktšakeja— Avrena in z močno skupino južno od Šej-tana—Deressi iz Čataldže proti črti Ak-bunar—Nakkaskoj—Bahčejskoj. Južna ko-
TURŠKI IN BULGARSKI VIŠJI FOVELJNIKL
1. Abdulah pašn. — 2. General Našim pnša. — 3. General Pavov, — i. General Flčev._
5. Mabmud Muktnr pnšo. — 6. General Enlinčev (I. armuda). — 7, General Fopadojov
(II, armnda). — 8. General Ivanov.
Iona prodira čez Jenidzehristijan, najskrajnejše krilo pa prodira čez Silivri—Bogados proti Biijuku—Čekmedzu.
6. t. m. so prednje straže 3. armade v neprestanih bojih že prodrle do črte Tar-fa—Kalfakoj, dne 7. t. m. zjutraj so pa sprednji oddelki prve bulgarske armade že vrgli Turke z gričev pri Čataldži. Ob bitkah pred Čataldžo se je zopet pokazalo, kako slabo je bila turška armada za vojsko pripravljena. Nikdar še ni stala kaka armada tako nepripravljena v vojski, kakor ja stala turška armada. V bitki pri Čorluu so stale cele turške brigade 48 ur v boju brez vsake jedi. Turški oddelki, katerih niso Bulgari razbili, so se sami razkropili, ker so vojaki šli iskat živeža. Sledila je druga bitka. Moderna bitka veliko zahteva tudi od dobro prehranjenih vojakov. Turki so pa bili izstradani. Pri Strandži so se udeležili bitke turški bataljoni, ki niso imeli niti ene patrone več. Strašno so zato kosile med njimi bulgarske kroglje, predno še so jih z bajonetom napadli. Miljone in milijone so Turki izdali za vojne potrebščine, a denar je izginil, kam, se ne ve. Turki nimajo več pušk, municije, uniform, usnja, črevljev, obvez. Dva turška vojaka nista enako oblečena. Na splošno mobilizacijo turški generalni štab niti mislil ni. Pripravljeno so imeli potrebno za kako 200.000 mož močno armado. Vojaki tudi niso bili vojaško izurjeni. Rezervistom so dali v roke repertirke, ki so jih pa od spredaj poizkušali nabijati! Neki turški vojaški begunec je izjavil: Eno leto nas gonijo sem in tja med Skodro in Stambulom, poveljniki so se vedno menjali, samo denarja nam noče nihče izplačati. Tri tedne nismo več dobili riža. Jedli smo, kar smo dobili, a kmalu nismo mogli nič več dobiti, nato sem pobegnil. Naj se paše sami bojujejo!
Iz Srbije se o boju pri Čataldži poroča: Boji na črti Tarfa—Kalfakoj, katero so Bulgari zavzeli, imajo zdaj za cilj zavzetje utrdb med Lazarkojem in Tašlar—Kazir-jem. Turki se obupno branijo. Okoli Čatal-dže so Bulgari dosegli že delne uspehe. Boj se nadaljuje.
»Times« poroča iz Sofije, da se ondi t vso gotovostjo trdi, da so se Bulgari že fataldžkih utrdb polastili.
XXX
Glasilo bulgarske vlade o bodočih naslovih balkanskih vladarjev.
Glasilo bulgarske vlade »Mir« je priobčil članek »Uskrišenje starega bulgarskega carstva«, v katerem pravi, da se bo iz ruševin razbite Turške skoro dvignilo bulgarsko carstvo z glavnim mestom Carigradom. Članek slavi cara Ferdinanda in pravi: Dvigni križ Gospodov na cerkev sv. Sofije, dvigni iz robstva to svetinjo; s tem izpolniš upanje pet vekov. Tam v sveti Sofiji, obkrožen od slavnih vladarjev balkanskih držav — postavi temelje nove imperije. Ti izpolni davno in veliko zgodovinsko nalogo, velik historični — testament in postavi ga v duhu Vsegamogočnega Boga in njegove večne pravice. Milostljiv je On in tvori čudesa.
In od oltarja se bodo tedaj čuli Clasovi:
Simeonu drugemu, bogovenčane-mu in bogopomaziljenemu imperatoru balkanskemu caru vsem Bulgarom;
Juriju, kralju vseh Grkov;
Petru, kralju vsem Srbom;
Nikolaju, kralju Črni gori in Albaniji — in vsem balkanskim narodom na mnoga leta.
In odglasil se bo »Amen« in jek njegov se bo razlegal od Donave do Atosa, od Develte do Drača in ocl Belgrada do Atene in Smirne. In po tem širokem carstvu, po Bogu udani imperiji razvila se bo nova moč na srečo federativne vztočne imperije in slavo in blagostanje balkanskih narodov. Milostljiv in vsegamogočen je Bog. On tvori čudesa.
Turki se nočejo do skrajnost! branili.
Obupni oklici za obrambo Carigrada,
Turško časopisje poziva vlado, naj sc do skrajnosti brani, naj varuje vojaško čast Turčije in zabrani Bulgarom vhod v Cari-grid. »Tanin« piše, da bi bilo mogoče še za Čataldžo zgraditi novo obrambno črto Sv. Štefan—Čekmedže—Kjatme. Vsi Cari-grajčani morajo graditi utrdbe, ki naj se oborožijo s topovi. Ustanavljajo naj se narodni obrambni zbori. Vsi so prej kričali, da hočejo svojo kri preliti, zakaj pa se zdaj samo po Stambulu izprehajamo, ne da bi kaj storili! Vsi se moramo boriti, ker to je najbrže naša zadnja vojska v Evropi. Znani arabski glavar Iben Rešad je velikemu vezirju pisal, da so Arabci voljni poslati 50.000 jezdecev Turkom na pomoč.
Vsem Osmanom!
Vsi turški listi objavljajo oklice, ki pozivajo vse Omane, da naj branijo Carigrad. V debelih črkah objavlja »Jenni Gaz-zetta«;
Kalifat ie oblegan!
Islamski svet je v nevarnosti!
Sultan in ž njim vsa vladarska rodbina je prisegla, da svoje življenje žrtvuje I
Evropa lahko vse pogodbe raztrga, a mi močemo izdati korana in turške zgodovine!
Veliki vezir, ministri, armada in narod so prisegli, da prelijejo zadnjo kapljo krvi.
V	uvodniku pa lisi poziva moliame-dance, naj zabranijo Bulgarom zasesti Carigrad in na Hagiji Sofiji nadomestiti polu-mesec s križem.
Zopet izpremembe turške vlade.
Kjamil-paša je ponudil sultanu demi-sijo, ker armada nasprotuje, da bi se sklenil mir. Abdulah-paša je odstavljen. Trdi se, da hočejo Turki vojsko z vso silo nadaljevati. Mahmud ;>efket-paša, ki nadzoruje vzhodno armado, postane baje veliki vezir, Izzet-paša pa generalissimus turške armade. Več sto turških svečenikov so odposlali k turški armadi, da navdušujejo turške vojake za vojsko. Častnikom je naročeno, da morajo vsak dan vojake opozarjali na važnost odločitve in da gre za obstoj Turčije in islama. Sultan je 8. t. m. že četrtič, odkar se je vojska začela, molil na Mohamedovem plašču. V Čataldžo odpošiljajo ojačenja. Kakor poroča »Tanin«, grade Bulgari pri Babi-Eskiju in Siile-Burgasu utrdbe.
V Carigradu razsaja kolera. — Begunci v Carigradu.
V	Carigradu se boje nalezljivih bolezni. Nekaj oseb je že zbolelo na azijski koleri. Iz okolice Čataldža prihajajo v Carigrad vedno begunci. V mestu je vse polno ranjencev. Trg Sirkedži je poln vozov, ki so naloženi s prtljago. Med vozovi se pa gnetejo žene, otroci in živina ter vlada velikanska beda. Veliko beguncev, ki so došli v Stambul, je že odpotovalo v Malo Azijo. V sultanovi palači je že vse pripravljeno za sultanov beg v Skuttari in Brusso.
Zavezn ki hočejo zavzeti Carigrad.
Iz Carigrada se poroča: Zavezniki hočejo brezpogojno zasesti Carigrad. V cerkvi Božje Modrosti se bo v navzočnosti vojaških zastopnikov zveznih držav čitala liturgija v znamenje osvobojenja kristjanov izpod turškega jarma. Zadnja krščanska liturgija se je vršila v od mohame-dancih v mošejo izpremenjeni cerkvi Modrosti Božje (Hagia Sofia) 29. majnika leta 1452.
Z grškega bojišča.
Solun padel.
Preko Pariza se poroča iz Aten dne 8. t. m., ob 6. uri 30 minut zvečer: Grki so danes opoldne zasedli Solun. Nadalje se poroča, da je bilo grško vojno ministrstvo o osvojitvi Soluna včeraj popoldne brzojavno obveščeno. Grški kralj, ki je bival v Gidi, se je peljal takoj z ekspresnim vla-com v Solun, ko mu je prestolonaslednik jrzojavil, da je Solun padel. Atenčani so sila navdušeni. Ko se je včeraj v Atenah izvedelo, da je Solun padel, so navdušene množice manifestirale po mestu in pele domoljubne pesmi. Zvonovi vseh atenskih cerkva so naznanjali, da je rodno mesto slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda zopet v krščanskih rokah. Atene so sinoči sijajno razsvetlili.
Delovanje grških čet.
Iz Carigrada se poroča, da so grške vstaške čete v okolici Soflija južno od Di-motike zažgali dve mohamedanske vasi. Turški vojaki so zasledovali grške četaše, ki so zasedli vas Karabunar, kjer je do 300 grških četašev streljalo na turške vojake, ki so jih napadli od treh strani. Grški če-taši so se morali v vas umakniti, kjer so se utrdili v kamniti hiši, v cerkvi in v nekem samostanu. Na turške vojake so vrgli nad 60 bomb. Ko je vas zgorela, so se grški čelaši umaknili proti Sofliji. Padlo je osem grških četašev, več jih je bilo ranjenih, enega so pa Turki vjeli.
Grki se združijo z Bulgari pred Carigradom,
Z Dunaja se poroča, da se je v zalivu Xerxos izkrcala ena grška divizija, ki se združi z Bulgari in s Srbi pri Čorluu, da skupno s Srbi in Bulgari zasede Carigrad,
Oiileganie Skadra. - Črnogorci se umaknili.
Iz Rjeke se poroča: Zadnje priprave za glavni napad na Skader so končane. Dasi že osem dni dežuje, so transportirali topove in živila v operacijsko ozemlje. — Iz Bara pa poročajo: Deževje je povzročilo povodenj, vsled česar je prekinjena zveza med Črnogorci pri Barbaludi. General Martinovič je poveljeval desnemu črnogorskemu krilu, ki je po povodnji prisiljeno, moralo zapustiti Barbaludo. Umikanje so krili mali oddelki, ki so jih Turki napadali. Turkom so zadnje črnogorske čete prizadele velikanske izgube, Črnogorci so izgubili 20 mrtvih in ranjencev. Umikanje se je vršilo v najlepšem redu kljub povodnji in sovražnikovim napadom. Črnogorci sc i umikajo čez Bojano proti Sukidaiču.
Sriii ob Dosenski meji. - Novi uspehi.
Dne 7. t. m. je zasedel en bataljon srbske vojske s štirimi havbicami vas Triboj v Sandžaku ob bosenski meji. Bel-grajski vojaški krogi zatrjujejo, da marširajo Bulgari in Srbi v ponedeljek v Carigrad. Srbi so ob maršu v Bitolj pri Topol-čanu zopet porazili Turke.
O bojih pri Prilipi se poroča, da so bile izgube na obeh straneh velike, zlasti pa na turški, kjer je 3000 mož padlo in bilo ranjenih. Srbi so izgubili 900 mož.
Iz Belgrada se nadalje poroča, da armada prestolonaslednika, potem ko je zavzela Demirkapu, koraka proti Solunu, medtem ko se je kavalerija obrnila proti Ohridi.
Nadalje se poroča:
Ena turška divizija v kritičnem položaju.
Iz Aten se poroča: Levo krilo presto-lonaslednikove armade, ki je zasedla Solun, je prodirala proti Florini, da maršira na Bitolj, ki so ga med tem Srbi baje že zavzeli. Tu pa je grška kolona zadela na hud odpor in se morala dobro utrditi. Poslali so ji od prestolonaslednikove armade močnih ojačenj.
Oficielno se iz Carigrada poroča, da so Turki blizo Bitolja grško levo kolono, ki proti Bitolju koraka, pri Sorovicu porazili, več topov osvojili in Grke zasledovali.
Novi predsednik Zedinjenih držav v Severni Ameriki profesor Wilson.
Dne 5. novembra je bila v Ameriki volitev novega predsednika Zedinjenih držav. Zmagal je kandidat demokratske stranke dr. Wodrov Wilson, vse-učiliški profesor. Od izbornih mož, ki štejejo 531 glasov, je dobil 408 glasov, dočim sta druge dobila njegova nasprotnika Roosevelt in Taft. Wilson zasede predsedniški stol marca 1. 1913. Bodoči predsednik je rojen v Virginiji, šteje 45 let in je predaval kot profesor na vseučilišču Princetownu politično znanost. Cilji njegove politike so: vojska trustom, znižanje eolnine na uvoz industrijskih izdelkov v Ameriko, varstvo delavcu in pospeševanje poljedelstva amerikanskega farmerja. Demokratska stranka ni bila na krmilu že od leta 1893., odkar jc Cleveland umrl.
Pismo iz Carigrada.
Bulgarska armada se na svojem zmagovitem vojnem pohodu že bliža Carigradu in vse kaže na to, da so bulgarski vojaški krogi odločeni, da mora bulgarska armada korakati v Carigrad, čeprav bi Bulgarija ne mislila na stalno zavzetje Konstantinovega mesta. Oči vsega sveta so zato danes obrnjene v Carigrad, iz katerega vsled ^ stroge cenzure prihaja le malo poročil, kar nestrpno pričakovanje le še povišuje.
Glavno vprašanje je sedaj pač to, kakšna sredstva so Turkom na razpolago, da odbijejo naval Bulgarov. Mesto samo ima utrdbe, razun tega se nahaja večje število močnih trdnjavic, ki so baje moderno zgrajene in preskrbljene z dobrimi topovi. Koliko je resnice na tem, javnosti seveda ni znano. Bolje pa bo, da se o brambni sposobnosti mestnih utrdb, kakor tudi onih zunaj njega, ne. misli bogvekaj velikega. Saj je dosedanji razvoj vojne dovolj razkril, kako grozovito gnjila je Turčija v svoji notranjosti. Kljub silnim izdatkom nima turška armada ne pravega orožja, ne municije, nc obleke, ne sanitetnih potrebščin. Ni čuda, da je mladoturškim oblastnikom začelo vroče prihajati in bi radi drug za drugim odnesli pete v inozemstvo -- ko bi le smeli! Tako n. p. je bivši zbornični predsednik Ahmed Riza naenkrat opazil, da se mora nujno podvreči neki operaciji — v Parizu seveda. Toda gospodje Turki se poznajo, in mestni poveljnik je Ahmed Rizi odklonil potni list z utemeljitvijo, da so sedaj itak najboljši kirurgi Evrope v
Carigradu, naj se torej da kar lepo doma operirati.
Kot glavna hramba Carigrada so morajo smatrati utrdbe na črti Čataldža—Iliidemkoi; kakor hitro so turške čete vržene iz teh postojank, pride ostala dvanajstorica trdnjavic, ki obdaj a Carigrad, komaj še vpoštev; še manj bo koristilo staro, iz bizantinskih časov preostalo trdnjavsko zidovje, ki v obsežju 18 km obdaja Carigrad. Zid so sicer nekaj popravili, a je kljub temu brez vsakega pomena.
V zadnjili dneh je prispelo v Carigrad na tisoče — večinoma težko ranjenih vojakov; poleg inozemskih bolniških strežnic se je za ranjence zavzelo zlasti carigrajsko evropsko žen-stvo, za kar pa seveda ne žanje posebne hvale. Turške »hanim«, ki niso niti a roko genile za ranjence, se jako zanič-Ijivo izražajo o delu usmiljenja evropskega ženstva, ki je našilo cele vozove perila in ga dalo na razpolago Rdečemu polumesecu.
Največ strahu vzbujajo te vesti, da nameravajo Bulgari vodovodne naprave ob derkoškem jezeru, ki preskrbujejo Carigrad z vodo, razdejati. To bi pomenjalo katastrofo za Carigrad. Sploh bi tu vladale že neznosne razmere, ako bi inozemska poslaništva ne pritiskala vedno na turške oblasti, da vsaj nekoliko poskrbe za liigijeno in lastninsko..varnost prebivalstva. Vojno ministrstvo je hotelo v vojne svrhe porabiti celo konje požarne brambe, ki je ravno v Carigradu tako neobhodno potrebna, kakor tudi konje, ki vozijo mestne smeti. Odločnemu protestu poslanikov se je končno posrečilo, da so ti konji ostali in se ulice vsaj nekoliko čistijo.
Tudi tako je položaj v Carigradu še dovolj kritičen. Pred tednom ni bilo v mestu skoro nobenega vojaštva, da je bila nevarnost kakih nemirov zelo velika; sedaj je pa v mestu 100.000 do 120.000 rezervnikov in črnovojnikov, kar pa nevarnosti nemirov ni zmanjšalo, marveč povečalo, kajti vsled zanikrne preskrbe vojakov s hrano bi prav lahko izbruhnil upor radi lakote. Tuintam se sliši o posameznih slučajih klanja kristjanov. Značilno je, da zlikovo.i nc pripadajo cestni drhali, marveč so iz vrst turškega vojaStva. Inozemski diplomatje so svoje varovance opozorili, da kdor se boji za osebno varnost in varnost premoženja, lahko pod njihovim varstvom odpotuje. Nato se je večina tujcev odločila za od« hod, tako da je zmanjkalo ladij. Diplo« matje bi ta splošen beg radi ustavili in mire. Toda kdo ve, če ne bodo svoje preveliko zaupanje drago plačali!?,
XXX
Kako je bilo v Carigradu v prvih dneh vojne, nam naš belgrajski dopisnik 4. t. m. poroča naslednje:
G. Rista Jovanovič, pivar iz Carigrada, Srb in srbski podanik, je te dni preko Tusta prispel v Belgrad. O razmerah v Carigradu mi je to-le povedal:
Carigrad je bil miren in tih, dokler ni črnogorski poslanik odpotoval v domovino. Ta dan so se začele prve manifestacije za vojno.. Uprizorili so jih dijaki, ki so zahtevali vojno proti vsem balkanskim državam. Množice so hrumele in drle po ulicah; na hišah kristjanov so pokale šipe. Nato je bilo zopet vse mirno do 18. oktobra, ko so Srbija, Grška in Bulgarija napovedale vojno. Ta vest se je zvečer bliskovito raznesla po Carigradu. Ob 9. uri so bili vsi javni lokali zaprti, po ulicah se je pa valila množica in klicala: »Živela vojna!« On tega dne so se vsak dan ponavljale poulične demonstracije. Govorniki so mase podžigali. Slišal sem enega, ko jc rekel: »Streti in pohoditi hočemo vse, kar nosi klobuk; Belgrad, Atene in Sofijo izpremene naši topovi v kup razvalin.«
Razburjenje je med ljudstvom vsak dan huje naraslo; turški listi so bili polni vesti o turških zmagah na bojnem polju. Lagalo se jc zares po turško. Tako so turški listi poročali, da je turška armada vjela črnogorske ga prestolonaslednika Danila, da je na Kumanovu do tal potolkla srbsko vojsko in zajela 30.000 Srbov, da korakajo sedaj Turki naravnost v Niš, da je grški prestolonaslednik težko ranjen in da so Turki zajeli del bulgarskega generalnega štaba itd., itd.
Poulična drhal je slave pijana divjala in bila vsak hip pripravljena začeti z grozodejstvi. Tako je malo manjkalo, da ni linčala avstrijskega konzula in podkonzuln, ker sta na ulici glasno srbsko govorila. V zadnjem hipu so ju iztrgali besni množici, ki je mislila, da sta srbska častnika. Pala-vicini je radi tega dogodka protestiral na porti, ki se je nato opravičila.
V neki carigrajski džamiji je dva-tisočglava drhal prisegla- da v slučaju, da pridejo zavezniške čete pred Cari-
grad, najpreje pokoljejo svoje domače, potem pa carigrajske kristjane vse do Zadnjega.
Strah carigrajskih kristjanov pred klanjem je torej umeven.
KITAJSKA PROTI RUSIJI.
Iz Peterburga se poroča, da se Kitajska pripravlja na vojsko proti Rusiji, ker hoče zopet osvojiti Modgolsko. V Pekinu sodijo, da izbruhne vojska proti Rusiji spomladi. Japonci pa zahtevajo, naj Japonska pospeši aneksijo južne Mandžurije in odpošlje vojake na Mongolsko, da se glede na razdelitev Mongolske vresniči rusko-japonski dogovor.
Dnevne novice.
-f Slovenska županstva! Narodna dolžnost kliče tudi slovenska županstva na obrambo slovenske meje. Slovenska županstva naj bodo prvi čuvaj rodne naše zemlje. Naročite zato takoj nujno nekaj srečk velike loterije »Slovenske Straže«, ki ima žrebanje že dne 18 novembra Dobitki so taki, da ga bo vesela cela občina, ako dobitek zadene občina in ga d& v splošno korist občanom. — Torej pišite takoj po nekaj srečk na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani! — Vrednost, dobitkov 2 0.0 0 0 kron! 1 srečka stane 1 krono! — Samo še par dni je do žrebanja. Hitite naročiti srečke!
•+- Za slovanske ranjenca na Balkanu je naše upravništvo zopet dobilo 1856 K 82 vin., torej skupno 2814 K 74 v. Izkaz priobčimo v ponedeljek.
-h Slepota avstrijskih vlad. »Neue Tiroler Stimmen«, katoliško glasilo, priobčuje serijo člankov pod naslovom »Avstro-Ogrska in balkanska kriza«. V članku z dne 7. t. m. piše list med drugim doslovno to-le: »Na naši strani se pa ponavljajo približno iste napake, ki so nam nakopale neizbrisno sovraštvo Italijanov in konečno povzročile izgubo Lombardo-Benečije. Tudi nasproti Jugoslovanom sc na ljubo nekaterim nemškim radikalcem in Maža-rom ni pokazalo nobenega razumevanja za njihove narodne in velikodržav-ne ideale, čeprav se je Avstriji nudila za to naravnost neprimerljivo lepa priložnost in bi bila monarhija pri tem le pridobila. Namesto da bi se bili jugoslovanski ideali vpoštevali, se je začelo z nezaslišanim preganjanjem Hrvatov, kakor bi se bilo hotelo Jugoslovane prav temeljito prepričati, da se na Av6tro-Ogrsko ne smejo čisto nič zanašati. S tem in še z marsičem drugim se je med jugoslovansko prebivalstvo zaneslo tako razpoloženje, da bi to za monarhijo, ako se kmalu ne posreči izpremeniti tega razpoloženja znalo postati katastrofalnega pomena. Vseslovanom se ni mogla storiti večja usluga, nego je bila uvedba nasilnega režima, na Hrvaškem in robata odklonitev trializma, medtem ko bi se bilo vseslovanstvo s sprejetjem trializma i n p r a v o -časnim razvitjem jugoslovanskih zastav lahko pobilo z njegovim lastnim orožjem.«
-f- Naše stališče glede balkanskega vprašanja ni razburilo samo nobene odgovornosti neimajočih nemških žurnalistov, ki res sanjajo o tem, kako bo nemški narod prejalislej zagospodoval tudi nad Adrijo, marveč celo gospoda Doberniga, ki meče v nekem listu okoli z jugoslovanskimi »izdajalci« in je vzel posebno na piko S. L. S. Gospod Dobernig naj ve, da se take fraze za bivšega predsednika in sedanjega podpredsednika avstrijske delegacije prav nič ne spodobijo, da nas pa sicer jako malo vznemirjajo. Če Dobernig kaj pametnega pove, mu nc odrekamo dolžnega priznanja, če pa se bo poprijel tona vsakdanjega političnega krojaštva, nam bo presneto malo imponiral. Gospod Dobernig se že dolgo trudi, kako bi se jugoslovansko vprašanje tako rešilo, da bi nemštvo ne trpelo preveč škode, s takimi nespametnimi »šlagerji« pa je čisto gotovo nc bo. Ako se zdaj koroški nacionalni po-Iitikastri po svojih omizjih vsajajo, naj bi ostal miren saj Dobernig, ki hoče veljati za posebnega modrijana. Če ne, bo postal smešen, in to je jako žalostna usoda za bivšega predsednika avstrijske delegacije.
+ Preko svobodomiselstva do zmag na Balkanu. Naši liberalčki so bili razžaljeni, ker smo rekli, da bi bili oni ravnotako lahko stali na strani Turkov, kakor na strani balkanskih kristjanov. Toda mi imamo popolnoma prav. Združene balkanske države so začele svoj junaški boj z geslom: »V znamenju križa bo zmaga!«, kakor je pisal kralj Jurij bulgar. carju Ferdinandu. Kdor je torej nasprotnik vere v križ, ta spada na stran mohamedancev in paga-nov. »Slovenski Narod« pa je že neštetokrat izrekel misel, da je vera »nazaren-skega tesarja«, vera križa, vera krščanska, ie zastarela, da sloni krščanska vera na nedokazljivih dogmah, da jc ta vera le za zaostale, kulturno še ne do viška razvite,
za kmete in stare ženske, da je krščansko vero že zdavnej premagala brezverska »znanost«. Zdaj naj pa kdo reši uganko, kako morejo naši liberalci simpatizirali s krščanskimi narodi na Balkanu, ki se bore za »zastarelo« krščansko vero? Nasprotno pa bi bilo poplnoma razumljivo, če bi »Slovenski Narod« zdaj objokoval Turke, Kdo pa je Turčijo v zadnjem času vodil? Ali ne mladoturki, ki jih je »Slovenski Narod« v nebesa povzdigoval, ker so brezverci, liberalci, ateisti? Mladoturke je »Slovenski Narod« slikal za prosvitlenejše nego so balkanski krščanski slovanski kmetje; jih hvalil, kako so se v Parizu imenitno navzeli svobodomiselnega duha in blagroval turško državo, da so taki možje prišli na krmilo. Mladoturški liberalizem pa je ravno tisti, ki je razpad Turčije pospešil. Demoralizacija, katero je mladoturški liberalizem zasejal v armado, je dovedla do poraza pri Lozengradu, Propad tega od mladoturkov inavguriranega liberalizma bi »Narod« vendar moral obžalovati, ne pa proslavljati zmagovalce, ki prihajajo v znamenju križal Da je to naše stališče čisto pravo, je nehote potrdil nedavno sam »Narod«, ko mu je ušlo, da je »liberalna stranka globoko krščanska«! To mora »Narod« izjavljati po sili, da se razume, zakaj drži z balkanskimi narodi, z balkanskimi narodi pa mora držati, da dokumentira svoje »slovanstvo«. Toda tisti, ki bi verjel, da je liberalna stranka »krščanska«, se bo moral šele roditi. Te bajke iz Knaflovih ulic ne verjame več niti najzabitejši liberalni pristaš.
+ Križ zmaguje! — Našim liberalcem v pouk. Liberalna glasila, ki so nedavno z veliko vnemo in pozo slavila Ferrera in dela njegovih častilcev, morajo sedaj pod pritiskom javnosti slaviti pohod balkanskih junakov, katerih neizmerna požrtvovalnost, neprimerna junaštva, imajo svoj vir le v globoki narodovi vernosti, katero naši liberalci vsak dan pobijajo in smešijo. Čete balkanskih narodov so korakale v boj pod bojnimi zastavami, na katerih se blišče napisi: »Za kralja, domovino z vero v Boga!« Naši Sokoli so pa proglasili v ofieielnem oklicu »narodno delo« za r a z c e r k v e n j e n j e našega ljudstva. Na Srbskem in Bul-garskera pa Sokoli in Junaki svoje slavnosti prič :nrajo vedno s cerkvenimi slovesnostmi. Nobenih javnih nastopov Srb in Bolgar ne pozna brez cerkve. Pri nas pa so Sokoli pri svojih slavnostih odpravili sv. maše. Tudi častita Družba sv. Cirila in Metoda je opustila ob svojih skupščinah sveto opravilo. Naši Sokoli in naša IiberaTna društva so odpravila blagoslovljsnje svojih zastav, katere samo kunif.ee »razvijajo« ter se ognila cerkve! Na Srbskem ima n. pr.	narodna or-
ganizacija svoje krstno ime, svojega svetnika. Sokoli srbski slave sv. Jurija Pobedonosca in sv. Arhang ;la Mihaela. zastave njihove so blagoslovljene. Srbi in Bulgari javno priznavajo, da sta samo vera in cerkev i-ešili naroči, da se v nad 500 letih ni potopil v osman-ski povodnji. To piše tudi dr. Jovan Cvijič v brošuri o Stari Srbiji, ki jo »Narod« te dni prevaja. Ako bi Srbi 'in Bulgari stali na stališču slovenskih liberalcev, bi bili morali cerkvene šole, cerkveno posest in cerkvcno avtonomiji, ki je obstojala v Stari Srbiji in Makedoniji, preganjati tako kakor so jo liberalni Mladoturki, da na ta način ugonobe srbski in bulgarski narod! In tako nas združuje z brati na Balkanu versko svotovno naziranje, Kar je še poštenih liberalcev, ki doslej niso vedeli. kako jih svobodomiselni pviga-njači tirajo daleč proč od starih slovanskih idealov, pa imajo sedaj čas premišljevati, kako različno jc svobodomiselno slovanstvo našega liberalizma od onega, ki slavi svoje zmage na Balkanu.
-r Iz razkolne ruske cerkve. Sv. Synod meni v prihodnjem zasedanju dume zahtevati od vlade večjo subvencijo za izdajo nabožnega tiska (knjig in časnikov) v prospeh verskega življenja velikega ruskega naroda.
-{- Zvija se »Narod« vsled našega zadnjega sobotnega uvodnika in vidi se mu, kako bi rad prikril zadrego, v katero smo ga. spravili. Nič ne taji, da liberalci nikoli nobenega, »oltarja ljubezni in človekoljubnosti« za Makedonce imeli niso. Pripozna, ker mora pripoznati, da se slovenske usmiljen-ke že dolga leta res žrtvujejo za tamošnjo krščansko rajo, da so v n c t e učiteljice bulgarske mladine in strežnice bulgarskih zapuščenih bolnikov. Pravi pa, da je to velikansko delo civilizacije in človekoljubnosti le »katoliška propaganda«, da to ni »izraz bratske ljubezni«, temveč da sc hoče s tem v Makedoniji »dobiti nove vire dohodkov«! Res, veseliti nas mora, da se lahko ponašamo s to katoliško propagando, ki je: usmiljena skrb naših rojakinj za bulgarske sirote, reveže, šole, bolnike. Ivjc pa jc
liberalna propaganda za makedonske Bulgare? Če je katoliška propaganda Narodovcem tako zoprna, zakaj niti z besedico ne omenijo, kaj je doslej liberalna propaganda storila za rešitev Makedoncev? Vsaj eno šolo ali bolnico naj bi »Narod« omenil, kjer so liberalci dali »izraz svoje bratske ljubezni do Bul-garov«. — In novi, popolnoma novi v i r i d o h o d k o v so to: učiti največje sirote po skednjih in kleteh, nositi ure daleč sestradanim bul-garskim bolnikom v njih beraške bajte zdravila in pomoč! Upamo, da se bo vsaj zdaj oglasila cela truma liberalcev in liberalk, da pojdejo učit makedonske sirote in streč bulgarskim najbolj revnim bolnikom, ker jim je »Narod« oznanil te »nove vire dohodkov«!
»Kristjani« v liberalni stranki uče v današnjem svojem »Slovenskem Domu« izrečno, da Kristus ni ustanovil Cerkve, da ni imenoval svojih naslednikov, da je torej krščanska Cerkev na zemlji prazen humbug. Kako morejo torej ti ljudje trditi, da so tako »dobri kristjani«, kakor njihovi »bratje na Balkanu«, ki v krščansko Cerkev in v nasledstvo Kristusovo na zemlji trdno verujejo?
-f Sveta vojska se bije na Balkanu. Njen najidealnejši izraz se kaže v teženju, povzdigniti na Hagiji Sofiji sveti križ, da bi se v tem, za svetim Petrom v Rimu najlepšem hramu božjem, kjer se že pet stoletij ni več opravljala krščanska liturgija, zopet začele dvigati molitve v čast pravemu Bogu. Kakor je na Balkanu Cerkev ohranila v najljutejšem boju z divjim izlamskim fanatizmom narodni jezik, narodno literaturo in narodovo gospodarsko in kulturno življenje, kolikor se je sploh dalo, tako i danes versko cerkveno mišljenje balkanskih ljudstev slavi svoj največji triumf. Celo sicer liberalno navdahnjeni Srbi, kakor dr. Cvijič, to odkrito priznavajo in nobenemu slovanskemu inteligentu na Balkanu niti na kraj pameti ne pade, da bi sedanje vojske ne razumel kot vojsko za ideale svetega križa: za uve-ljavljenje krščanske pravičnosti, svobode, kakor jo uči Kristusova vera, neizmerne, vrednosti enega, samega človeškega življenja, za uveljavljenje krščanske morale, ki pozna le enakovredne in enakoveljavne narode in sloje. Križ »tesarja iz Nazareta« se 'sveti na zastavah balkanskih armad, duhovnik jih blagoslavlja, glas škofa vzbuja ljudstvo k navdušenju, misel na Carigrad, nad katerim se bo zabli-ščalo znamenje odrešenja, žene bulgar-skega vojaka preko bajonetov in topov dalje v nezlomljivem navalu. Kaj bi pa bilo, če bi bil te narode zastrupil liberalizem, kakor ga oznanjo naši liberalci! Še v zadnjem »Slovenskem Domu« so tajili pričujočnost Jezusa Kristusa v zakramentu, ki jo pravoslavni imajo kakor mi za osrednjo versko resnico krščanstva. »Slovenski Narod« je zagovarjal oropanje cerkvenega premoženja, izgon duiiovništva, podiranje cerkva, odpravo križa iz javnosti, popolno razkristjanjenje ljudstva, vse narodnonapredne institucije so zavrgle cerkvena slavlja in verske embleme. In ta ljudje se hočejo vzpo-rejati s krščanskimi slovanskimi brati na Balkanu! Smešno!
+ Eaj je v Avstriji mogoče. Češki listi poročajo: V Strakonicah na Češkem ima nemški, reci malteških vitezov svoje stalno stanišče za svoj posebni sanitarni vlak Rdečega križa. Vlak se je imel te dni odposlati na balkansko bojišče. Meroclajni krogi so pa našli, cla. je na vozovih napis »Rotes Kreuz von Bohmen« in takoj je prišlo povelje, da je tak napis na vlaku popolnoma nedopusten, in da se more vlak odposlati le takrat, kadar se napisi izpre-menijo v »Rotes Kreuz von Oester-reic.h.« Zavoljo tega se je odpošiljatev vlaka za nekoliko dni zakasnela, ker je bilo treba tablice z napisi na vozovih prenarediti, da bi se Avstrija ne podrla, ako bi se napis »Bohmen« pokazal za avstrijskimi mejami. Ranjenci morajo še čakati. Ako bi se to pripovedovalo za mejami Avstrije, bi nihče tega ne verjel.
-j- Značilno za rusko vlado. Iz Peterburga se poroča: Rusko občinstvo zelo simpatizira z zmagovalci na. Balkanu in jc zadnje dni večkrat polno navdušenja zahtevalo od peterburških orkestrov, da naj svirajo bulgarsko koračnico »Šumi Marica okrvavljena« ter je pesem zmirom burno aklamira-lo. To pa ni bilo po volji ruskim mero-dajnim krogom in zato so sviranje te pesmi prepovedali. Seveda, čemu je Ireba Marici šumeti in po nepotrebnem vznemirjati rusko diplomacijo?
— Velik požar. Iz Žužemberka smo dobili danes zjutraj brzojavno obvestilo, da je včeraj divjal v Trebči vasi pri Žužemberku velik požar. Pogorelo
je 14 hiš, nad 30 poslopij. Beda je ne-< popisna.
— V proslavo novoizvoljenega župana in občinskih odbornikov priredi šentviški Orel jutri otvoritveno gledališko predstavo v svoji telovadnici pri »Cebavu«: »Jurij Kozjak, slovenski graničar«. Igrokaz v petih dejanjih iz dobe turškega divjanja na Slovenskem. —■ Po Jos. Jurčiču spisal J. B. —« Začetek točno ob 6. uri zvečer. Konec ob pol 9. uri.
—	Govorniške vaje upeljejo v vseh razredih srednjih šol.
Tržaški zdravnik dr. Pertot je imel v Črnigori spočetka nad 150 ranjencev, katere je moral sam obvezovati. Delo je bilo silno naporno in le njegova silna volja in samaritansko usmiljenje ga je pokonci držalo. Sedaj je boljše. Iz Češkega je namreč prispelo na Cetinje vse polno zdravnikov.
—	Nesreča na Triglavu. O tem se poroča: Litograf Rudolf Kandler iz Badna je svoj dopust preživel pri svojih sorodnikih v Tolminu. Dne 28. oktobra je odšel iz Tolmina v Baden in se ustavil v Bohinjski Bistrici, da gre na Triglav. Pri hoji na Triglav je prišel. v snežni vihar, zašel je in moral ostati dva dni in dve noči na Triglavu. Moža so z nevarnimi zmrzlinami pre-i peljali v celovško bolnišnico.
—	šolska vest. Namestu učiteljice Antonije G e r m e k , ki je radi bolezni na dopustu, je imenovana za suplentko na šoli v Krašnji gdč. Frančiška Ter-, p i n c.
—	Umor. Alojz Bon, 201eten čev« Ijarski pomočnik iz Polfere-Udine, je dne 1. t. m. zaklal ponoči svojega brata Gabrijela Bon v Sp. Lazih, kjer sta kot čevljarska pomočnika delala. Brat Gabrijel mu je sledeče očital: »Tiho bodi, ti si dezerter, si dezertiral, da ti ni bilo treba iti v vojno v Tripolis.« To je Alojza Bon tako zjezilo, da je vzel čevljarski nož (knajp), ga spravil v notranji sukneni žep. ter odšel brata iskat. Ko ga je srečal, mu je dejal: »Tu imaš« in ga sunil trikrat v leva pluča in proti srcu. Gabrijel je na izkrvavljenju umrl. Alojza pa so zaprli. Alojz Bon pravi, da je umoril brata v jezi, ker ga je vedno zasmehoval zaradi begunstva.
—	Požar, Na vseh svetnikov dan dopoldne okoli 10, ure jc izbruhnil ogenj pri posestniku Jožefu Škerjanc v Spod. Blatu št, 5 občine Grosuplje. Pogorel je hlev, pod in polovico kašče. Začelo je goreti ravno ob času, ko so bili vsi ljudje pri maši — komaj trije možki v vsi vasi doma. Na lice mesta je pa takoj prihitelo gasilno društvo iz Grosupelj, ki je ogenj omejilo. Na pomoč je prišlo tudi gasilno društvo iz Šmarja in Škofljice. Zadnjemu ni bilo treba stopiti v akcijo, ker se je ogenj že pogasil, vendar čast in hvala vsem, ker so prišli na pomoč. Škerjanc ima čez 4000 kron škode, zavarovan je pa bil komaj za 1600 kron.
—	Ogenj. V Stražišču pri Kranju
6. t. m. pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Jan. Rozmana, p. d. Tomca. Ogenj je nastal v šupi ob 2. uri popoldne, ko so bili vsi domači od doma. K sreči ni bilo vetra, sicer bi se bil požar razširil kdo ve kako daleč. Pogorelo poslopje je k večjemu tri metre oddaljeno od sosedove hiše, ki je v podstrešju nabasana s slamo. Vode za gašenje manjka, ker jo morajo ljudje še za navadno potrebo velikokrat dovažati iz Save. Zelo čutimo potrebo vodovoda, o takih prilikah pa še veliko bolj. Načrt za vodovod je sicer v delu, da bi bil le kmalu dovršen.
—	Prijeti napadalci. S Skaručine* Sinoči se pelje s kolesom neki delavec vulgo Urbanček iz Vodic proti domu. Koncu vasi dojde dva neznana kmeta iz Brnka (cerkljanska župnija), ki sta gonila tri vole od ljubljanskega semnja domov. Delavec je zvonil, imel luč in prosil, da se mu naj vsaj nekoliko izogneta. Toda na to uljudno prošnjo dobi hiter odgovor. Eden izmed teh ga oplazi preko glave (najbrže z nožem), cla kolesar pade s kolesa in se mu kri curkoma vlije. Napadalca sta šla naprej hitrih korakov. A ker sta. slišala za seboj govorjenje ljudi, ki so prišli na lice mesta, zapodita vole na, njive, sama pa zbežita, v bližnjo hosto, meneč, da bodeta tako odšla kazni pravice. Toda delavec trdovratno gre za njima, odpelje za seboj par volov in jih tira na orožniško postajo v Vodice: »Češ, napadalec se bo že tam sam zglasil, čo bo hotel imeti vole.« Suroveža so že. dobili. Je. to baje neki Janez iz Brnka, ki je žc enega usmrtil. — Delavec se je pa ves izkrvavljen doma onesvestil. Zdravnika so poklicali še o pravem času.
—	Novico iz Amerike. Slovenski župnik v Ncw-Yorku je postal č. g. P. Anzelm Murn, — V Clevelandu je umri 50 let stari Josip Novak, doma iz Dobrniča na Dolenjskem. Zmešalo se mu je. — V New-burgu je umrla 17 let stara Terezija Jerič. — V Clevelandu so slovesno blagoslovili temeljni kamen za poslopje nove sloven-
ske župne šole sv, Vida. — V Chehalisu, | Wasch„ je umrl župnik Tscholl, bivši župnik slovenske farne cerkve sv, Jožefa v Chisholmu. — Poročil se je v Butte Mont Jožef Kastelc iz Višnjegore z Ivano Pezderc.
Listnica uredništva:
Radi poročil z bojišča smo morali odložiti mnogo drugih člankov. Tudi Boltatu Pepe se je za en teden moral umakniti dogodkom na bojišču. Za prihodnji teden se nam obljublja zanimiv interviev.
Telefonska in brzojavna poročilo.
ZAVZETJE ČATALDŽE.
Praga, 9. novembra. »Narodni Listy« so dobili iz Sofije brzojavko, da so Bulgari Čataldžo zasedli.
Sofija, 9. novembra. Dasi se zavzetje Čataldže uradno še zdaj ne potrjuje, so tukaj vsi trdno prepričani, da jo je bulgarska armada zasedla. V dobro poučenih krogih se trdi, da Bulgari niso pri tem naleteli na posebne .težkoče.
Carigrad, 9. novembra. Tu se zatrjuje, da je pri Čataldži pričakovati nove bitke, ker bo turška armada napela zadnje sile in se Bulgarom ustavila. Proti Čataldži je odšlo mnogo prostovoljcev.
SVETA VOJSKA.
Carigrad, 9. novembra, šejk-ul-Izlam je pozval vse uleme, da se podajo aa bojišča, da prokiamirajo sveto vojsko.
GALATA GORI? — KLANJE V CARIGRADU ?
Constanza, 9. novembra. Po semkaj došlih vesteh se je v Carigradu začelo strahovito klanje kristjanov. Galata je vsa v plamenu. Velike čete kurdov letajo po mestu in masakrirajo. Carigrajske oblasti nočejo podajati nobenih informacij. Parnik »Principessa Maria« je dospel včeraj v Carigrad, sprejel na krov rumunske podanike ter takoj zopet odplul v Constanzo. Rumunija je v isti namen odposlala v Carigrad križarko »Elizabeto« z 250 mornarji in 15 častniki. Iz Constanze ne odpošiljajo več denarja v Carigrad. Potniki, dospeli včeraj iz Carigrada, pripovedujejo, da je mesto polno kurdov, vojakov-ubežnikov in 40.000 ranjencev, ki trpe glad. Ranjenci se vzdi-gajo z ležišč in hodijo po mestu prosit kruha. Mnogi evropski podaniki so se podali na parnike. Mesto je polno beguncev, kmetov, ki odhajajo deloma v Malo Azijo.
VHOD BALKANSKIH KRALJEV V CARIGRAD.
Dunaj, 9. novembra. »Zeit« trdi, da so delegati balkanskih držav na konferenci v Enosu pri Dedeagaču sklenili, da balkanski kralji s svojimi generalnimi štabi skupno vkorakajo v Carigrad. Diplomatični krogi pa tega ne smatrajo za verojetno.
Belgrad, 9. novembra. Tu se govori, da se bodo vhoda v Carigrad udeležili srbski, grški in črnogorski prestolonaslednik.
Pariz, 9. novembra. Vhod buigar-skega kralja Ferdinanda v Carigrad je smatrati za gotovo stvar.
London, 9. novembra. »Daily Mail« poroča, da Bulgari Carigrada ne bodo hoteli več zapustiti, ker je kralj Ferdinand izjavil, da mora Carigrad postati glavno mesto Bulgarije.
BITOLJ ZAVZET ?
Belgrad, 9. novembra. Srbi so Bitolj
(Monastir) zavzeli.
KRITIČEN POLOŽAJ ZA GRKE PRI BANICI.
Atene, 9. novembra. Tu se boje, da Jc levo grško krilo, ki je za Bitolj odločeno, pri Banici prišlo v težavno situacijo. Turške čete se okoli Banice koncentrujcjo. (Banica se nahaja na cesti v Bitolj zapadno od jezera Ostrovo.) Proti Banici je grški prestolonaslednik iz Soluna poslal oja-čenj. (Turki poročajo celo o zmagi nad Grki pri Soroviču, ki se pa imenuje Surovičevo in leži južno od Banice blizu ostrovskega jezera. Pri Banici so najbržeje koncentrirani deli turških čet, ki so se pred glavno grško armado umaknili iz Soluna. Turški uspeh seveda nima velikega pomena, ker bodo kmalu Srbi iz Bitolja proti jugu pritisnili.)
GRKI SE PRIPRAVLJAJO, DA TUDI ZASEDEJO CARIGRAD.
Atene, 9. novembra. Grška mornarica je izkrcala čete pri Dedeagaču, ki se podajo čez Marico, da napadejo turške utrdbe ob Dardanelah od kopnega in z Bulgari vred korakajo v Carigrad«
KAJ JE Z ODRINOM?
London, 9. novembra. Vest, da so Bulgari Odrin že zavzeli, sc dozdaj oficiclno še ni potrdila. — Dočim se iz Sofije poroča, da so Bulgari 8. t. m. zavzeli zelo važni utrdbi Sajtn-tepe in Papas-tepe, se iz Londona poroča, da se zadnjih 24 ur ni pred Odrinom noben strel izmenjal,
OFICIELNO TURŠKO POROČILO O ZAVZETJU DRAME.
Carigrad, 9. novembra. O zavzetju Drame od strani Bulgarov se poroča, da se je vršila ondi bitka, da pa Turki mesta vsled prevelike premoči Bulgarov niso mogli držati.
NOV FRANCOSKI PREDLOG.
Peterburg, 9. novembra. Tu se trdi, da je Poincarčs izdelal nov predlog, o katerem je informiral Sasonova. Poincares predlaga evropsko konferenco v Bruslju; Sasonov je odgovoril, da je tudi Poincarejevega mnenja, da pa smatra za zelo važno, da se balkanskim državam neizvzemši Rumunije da pravica enakopravne soudeležitve.
SLUČAJI KOLERE V CARIGRADU.
Carigrad, 9. novembra. Med begunci iz Silivrije so se pojavili trije slučaji kolere.
PRODIRANJE SRBOV DO ADRIJE.
Belgrad, 9. novembra. Tu se zagotavlja, da bo general Jankovič že v bližnjih dneh dospel do Adrije in sc pri Lešu s Črnogorci združil.
V SOLUNU.
Solun, 9. novembra. Dodatno se poroča, da so Turki, predno so mesto zapustili, izpustili zločince, ki so več umorov izvršili. — Z Grki združeno srbsko armadno poveljstvo se je obrnile na vlado v Belgrad, da dopošlje v Solun desinfekcijskih sredstev, ker so v mestu razširjene črne koze in druge infekciozne bolezni.
AVSTRIJSKO-SRBSKI KONFLIKT.
Belgrad, 9. novembra. O , konferenci, ki se je med Pašičem in avstro-ogrskim poslanikom Ugronom pred tremi dnevi vršila, se »Novemu listu« poroča, da je Ugron izjavil, da Avstrija pričakuje, da Srbija ne zasede nobenega pristanišča ob Adriji. Pašič je odgovoril, da bo srbska armada pristanišče v zmislu balkanske pogodbe brezpogojno zasedla. Ugron je nato izjavil, da bo Avstrija to morala z oboroženo silo preprečiti. Pašič je nato odgovoril, da bo Srbija v tem slučaju apelirala na orožje balkanske zveze.
Dunaj, 9. novembra. Dočim se je od ene strani poročalo, da je avstro-ogrski poslanik Ugron danes odpotoval v Belgrad, da konferira s Pašičem, zatrjuje »N. W. Abendblatt«, da bo Ugron šele v ponedeljek dospel v Belgrad. V Srbiji natančno poznajo pogoje Avstro-Ogrske in se pričakuje, da jih bodo lojalno vpoštevali. — Isti list pravi, da so ogrski krogi zelo vzneje-voljeni vsled napadov srbskega časopisja na monarhijo. List pravi, da je neodvisna Albanija brezpogojno potrebna.
RUSKO, ANGLEŠKO IN FBANCOSKO
JAVNO MNENJE ZA SRBIJO.
Pariz, 9. novembra. Francoski krogi izjavljajo, da si žele mogočne slovanske države na Balkanu kot protiutež proti trozvezi. — »Daily Chroni-cle« nastopa za to, da Srbija dobi albankso pristanišče in dolži Avstrijo, da dela težave. Ruski listi vsi podpirajo Srbijo.
IZJAVA GEŠOVA.
Dunaj, 9. novembra. Posebni poročevalec »Reichspošte«, Wcgerer, je imel pogovor z bulgarskim ministrskim predsednikom Gešovom, kateri je izjavil: Jaz upam, da se bo kmalu dosegel trajni mir. Ali bomo posredovanje velevlasti sprejeli, tega ne vem. To je odvisno od tega, katere pogoje hoče Turčija sprejeti, in od naših zaveznikov. Grofu Berchtoldu smo za njegov ekspoze zelo hvaležni in upamo, da se bo i naprej posrečilo ohraniti mir mod balkanskimi državami in njim sosednimi državami.
XXX
JUGOSLOVANSKA OBSTRUKCIJA.
Dunaj, 9. novembra. Seja budget-nega odseka je trajala do danes pol 3. ure zjutraj. Včeraj popoldne so se vršila kompromisna pogajanja. Krščanski socialec Lang je predlagal, naj odsek, ako Jugoslovani obstrukcijo opustijo, soglasno sklene resolucijo: Ker so politični, gospodarski in financielni interesi avstrijske državne polovice kakor tudi cele monarhije vsled neustavnih razmer na Hrvatskem občutno oškodovani, zahteva budgetni odsek čimprejšnji povratek ustavnih garancij na Hrvaškem. Jugoslovanski poslanci so izjavili, da obstrukcijo ne morejo opustiti, dokler klub o tem no sklona. Podajanja so se nrekinila in ie
dr. Dulibič vložil 100 izprcminjcvalnih predlogov. Ob 10. uri ponoči jo dr. Oku-nitnvskij predlagal kompromis, naj bi se seja zaključila, glasovanje o poglavju finančnega ministrstva pa naj bi so vršilo v torek. Jugoslovani so to odklonili. Ob 11. uri ponoči se jo predlagal nov kompromis, naj bi so Slovenci obvezali, da mandatov v odseku no odstopijo drugim, obstrukcijo opustijo in tudi v plenumu budgota no obstruira-jo, zato pa naj se odsek do torka odgo-di in imenovana resolucija sprejme. Proti temu kompromisu pa so bili tudi nemški alpski poslanci, češ, da morajo svojo Zvezo preje vprašati. Zato je soja trajala dalje. Dvorana je bila skoro prazna, Dulibič je čisto tiho govoril blizu predsednika Kovyio\vslcega, Oku-nievvski se je pogajp.l z Gostinčarjem. Nato je prevzel preds dstvo soc. demokrat Nemec, ki se je lotil najhujš ga nasilstva. Odrekel je Dulibiču pavzo. Jarc je burno protestiral. Nato je Nemec pretil, da vzame Dulibiču bosedo. Vnušava se Malik, ki je bil doslej spal. Steimvender predlaga, cla se budget fin. min. en bloc sprejme. Naši viharno protestirajo. Nastane velikansko razburjenje. Wolt in Malik zažen?ta tint-nlk in kozarec vode, ki pa nikogar no zadeneta. S pomočjo Nemca se odklonijo kar en bloc vsi izprominjevalni predlogi, se ne pusti stvarnih popravkov, ne imenskega glasovanja in sprejme proračun. Taki nasilstvo so pomagali učinitl soc. demokra»i proti vs»m parlamentarnim določilom. Se a se je nato zaključila, prihodnja se skliče pismenim potom. Seveda ni večina s tem dosegla nobenega resničnega vspeha, ker sledi še 9 Poglavji za posamezna ministrstva in čo se vsako tako dolgo zadrži kot to. se proračun nikakor ne bo dal pravočasno rešiti. Proti volji Jnposlovanov parlament ne bo delal. Zbornična seja se vrši v ponedeljek, seja Hrvatsko-slovenskoga kluba v torek. — V Budimpešti je koufe-riral glede obstrukcije fin. minister Zaleski z dr. Korošcem, ki je tudi povdarjal politične krivice, katere so gode Slovencem, kakor tudi postopanje davčnih oblasti v personalno-dohocl-ninskih zadevah.
K PRIZOROM V BUDGETNEM ODSEKU.
Dunaj, 9. novembra. Dodatno se poroča k seji buclgetnega odseka: Generalni poročevalec Steimvender je na koncu poročila dejal, da se je »nekateri mgospodom poljubilo se iz odseka norčevati.« Gostinčar zakliče: »Nesramnost!« Jarc: »Tega no dopustimo!« Jarc je tako razburjen, da prevrne nek kozarec. Malik misli, cla je Jarc hotel kozarec vanj vreči in vrže proti Jarcu nek predmet. Nastane velikansk šum. Skoro bi se poslanci bili spoprijeli. Slovenci kličejo: »Ne dopustimo takih nasilstev!« — »Posledice boste že videli!« Steimvender nadaljuje in predlaga, naj se izpreminjevalnl predlogi no dajo na glasovanje, marveč naj načelnik odsek vpraša, ako hoče, da ostanejo številke proračuna neizpremenjene ali ne. Nastane silno razburjenje mod Jugoslovani. Gostinčar kliče: »To je Tiszova metoda!« — »To ni parlament!« — »Tega se boste kosali!« — »Razbijalci parlamenta!« — Soc. demokrati umaknejo vse svoje izpreml-njevalne pr dlogs. Jarc in Gostinčar zahtevata besede. Predsednik Korytow-skij je jima ne da, marveč stavi na odsek vprašanje, ali hoče številke izpre-moniti ali ne. Večina odkloni principi-elno vsako izpremembo, nakar načelnik izjavi, da je proračun finančnega ministrstva s tem sprejet. Nastane velik šum. Jarc, Gostinčar in Dulibič naznanijo svoje predloge kot minoritet-ne. Na koridorju se trušč nadaljuje. Slovenci kličejo: »Odsek n«3 bo v č zboroval!« — »Razbili ste parlament!« — Soc. demokratom kličejo: »Vladinov-ci!« »Prusil«
JURIDIČNE STOLICE V TRSTU.
Trst, 9. novembra. Včerajšnji »Pic-colo« poroča: Iz parlamentaričnega vira doznajemo, da namerava vlacla za sedaj osnovati pri višji trgovski šoli »Revoltella« tri stolice za juridične discipline v italijanskem jeziku. Predavanja bi se imela pričeti že 15. novembra.
SPORAZUM GLEDE BOSANSKIH ŽELEZNIC DOSEŽEN.
Budimpešta, 9. novembra. V skupnem ministrskem svotu se je dosegel popoln sporazum glede bosanskih že leznic n apodlagi teh glavnih določil: Sarajevo se zveže z državo z dvema progama tako, da sc železnica Banja-luka—Jajce dopolni, da bo Dunaj zvezan z Novipazarjem, in se dogradi železnica Bugojno—Aržano tako, da ima Sarajevo direktno zvezo s Splitom ob Adriji. — Nadalje se ozkotirna železnica Brod—Sarajevo izpremoni v normalnotirno in se napravi zveza uri
Sabcu. — Zveza Doblln — Banjaluka postane do Mostara normalnotirna. Razuntega se zgradijo tudi takoimeno-
vane posavinske železnice.
SVOBODOMISELNI DIJAKI UBILI KATOLIŠKEGA DIJAKA.
Inomost, 9. novembra. Danes se je ob rnnogobrojni udeležbi prebivalstva vršil pogreb od nemških nacionalcev ubitega katoliškega medicinca Ghezza. Na grob so položili nebroj vencev. Na grobu je govorilo mnogo govornikov. Radi uboja jc aretiranih 10 članov nemškonacionalncga akad. društva »Gothia«. Pravi dijak-ubijalec pa je neznano kam pobegnil.
VAŽNA POSTAVNA IZPREMEMBA.
Pariz, 9. novembra. Senat je danes sprejel važno postavno izpremembo. Sklenil je namreč, da se ima paragraf Code Napoleonovega, da nezakonska mati za očetom svojega otroka ne sme sodno poizvedovati, črtati.
Mozolji, spnščaji, in marsikatere druge nečednosti kože so skoro vedno posledica slabega prebavanja. Polovica kozarca Franc Jožef-ove grenčice, zavžite zjutraj na tešče, urejuje želodec in črevesa in za trajno povzroči menjavanje snovi. Kdor od tisočev zdravnikov priporočano Franc Jožef-ovo grenčico trajno vporablja, se bode lahko kmalu veselil svoje lepe zdrave kože. Dobiti je v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti. 42
Ljubljanske novice.
lj Kupujte po trafikah srečke »Slovenske Straže«! Žrebanje se vrši že v ponedeljek teden!
lj Rojakom na pomoč. Včeraj se je iz Amerike mimo Ljubljane v Trst pripeljalo 1300 Črnogorcev in Bolgarov, ki so se tam vkrcali in odpluli v svojo domovino, da se udeleže balkanske vojske.
lj Iznajdljivi rekviziter slovenskega gledališča. V četrtek so rabili pri predstavi v slovenskem gledališču psa. Rekviziter Zadnik je imel nalogo preskrbeti ga. Zadnik ga ni dolgo iskal, marveč prišedši na cesto, pobral prvega psa, ki mu je nasproti pritekel in ga vlekel v gledališče. Lastnica psa, ki ima ubogo žival zelo rada, je bila zelo v skrbeh, ker psa ni bilo doma, in si še misliti ni mogla, da stari njen Astor triumfira na odru slovenskega gledališča. Kako se je danes začudila, ko ji nek delavec pripelje psa napol zmrzlega. Navedenec je zagledal pod Št. Peterskim mostom psa potapljati se in milo tuliti in gaje rešil pogina. Kmalu za slavnim umetniškim začetkom bi bil dohitel ubogo živa-lico neumetniški konec. O tem koncu bc razpravljala še kompetentna oblast.
PRIREDITVE V LJUBLJANI, lj Katol ško društvo za delavke priredi v nedeljo dne 10. novembra 1912 ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega Doma« zabaven večer s sodelovanjem društvenega tamburaškega in pevskega zbora. — Spored: 1, Serenada za brač-solo in tamburaški zbor. 2. Vrbiče nad morem. Po t p uri za tamburaški zbor. 3. St. Premrl: Na sveti večer (S. Gregorčič). 4. Fr. Ferjančič: Zvon na gori (A. M. Slomšek). 5. Fr. Kimovec: Venček narodnih pesmi. Poje društveni zbor. 6. Veseloigra v enem dejanju (spisal Lukas): Služkinja za vse. 7. igrokaz v štirih dejanjih (spisala M. Buol; prevel Ks. K.): Visokol
lj Na odru Rokodelskega doma uprizori iutri v nedeljo, 10. t. m., katoliško dru.
štvo rokodelskih pomočnikov igro »Za-pravljivec«, ki se je predstavljala v raznih mestih s posebno lepim uspehom. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov si jc za uprizoritev te igre oskrbelo nove kulise, pevski zbor, ki ima v igri veliko vlogo, pa tudi igralci so se prav skrbno pripravili za jutrišnji nastop, tako da smemo pričakovati jutri v vsakem oziru v Rokodelskem domu lepega, zabavnega večera. Pričetek je točno ob 6. uri.
lj Repertoar slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Prihodnji teden sc bo ponovila Suppejeva opereta »Boccac-cio«, koncem tedna pa se bo pela veleme-lodiozna Verdijeva velika opera »Travi-ata«, ki je že domalega (popolnoma na novo) naštudlrana. Nadalje se sedaj študirajo tale velika muzikalična dela: opere »Hofmanove pripovedke«, »Butterfly« in »Pesem z gora« (Kuhreigen); pripravlja se opera »La Wally«. Kot druga opereta pride v najkrajšem času na oder Jellerjev »Ptičar«, nato se uprizorita Suppejeva »Fa-tinica« in Straussov »Valčkov čar«; da zadosti zahtevam na vse strani, bo intendanca uprizorila tudi nekaj najnovejših operet, čeravno je asno, da po svoji glasbeno-umetniški vrednosti izdaleka ne morejo tekmovati s starejšimi klasičnimi operetami, — Dramski repertoar je sestavljen tako, da bo nudil čim največ zabave in razvedrila. Naštudirane so že burke »Če frak dobro pr stoja«, ki ravnokar žanje po vseh odrih največje uspehe, »Mala Čokoladari-ca«, ki so jo nedavno po čeških odrih neprenehoma ponavljali, in pa »Baskervilski pes«, Sherlock-Holmesjada, ki se je povsod izkazala kot blagajniški komad prve vrste. V najkrajšem času se uprizori aktualna Vojnovičeva drama »Smrt majke Jugovi-čev« in Birinskega velika ruska komedija »Vrtoglavci« (Narrentanz), ki jo letos z velikanskimi upehi uprizarjajo po večjih odrih vsega sveta.
Pismo s Celili.
Cetinje 3. novembra.
Žalosten pakop.
Ravnokar sem prišel od pogreba. Pokopali smo — clanes že četrtega — mladega, komaj 181etnega junaka. Pred petimi dnevi je bil ob arbanaški prevari pred Skadrom z bajonetom ranjen v prsi. Včeraj so ga prinesli v tukajšnjo bolnišnico, toda ker so bila ranjena pljuča je danes vsled notranje krvavitve podlegel.
Pokop je bil žalosten — na las podoben vsem dosedanjim in zadnji čas nismo bili noben dan brez pogreba; danes smo pa zakopali celo štiri, drugega za drugim.
Kako se vrši pogreb.
Iz hiše ali bolnišnice odneso mrliča vedno v odprti krsti na pokopališče. Spredaj gre svečenik ali več njih s svečo v roki, nato nosilci s krsto, okrog nje možki pogrebci in zadaj ženske. Mrlič je časih popolnoma odkrit, tako da se mu vidi glava in obleka ali je pa pokrit z belim prtom.
Mrliča nesti k pogrebu se smatra za dolžnost in tega noče noben pokojnikov prijatelj zamuditi. In ker je navadno mnogo onih, ki ga hočejo nositi, se nosilci na potu neprestano izme njavajo. Komaj ga nese eden par korakov, že pristopi drugi, da ga izmenja in tako se vrsti tekom celcga sprevoda do groba. Mnogokrat, srečajo sprevod osebe katerim se vidi, da hite po svojih opravkih, toda ko gre sprevod mimo njih se vsak ustavi, odkrije in prekriža. Marsikateri se nato prerine do krste, da jo ponese par korakov in nato zopet odhiti po svojih opravkih.
Cctinjsko pokopališče
nudi žalostno sliko. Nahaja se sredi velike planjavo pred vojašnico; na dveh straneh je ograjeno z belo želez no ograjo, tretja stran pa, kjer ravno sedaj pokopavajo, je pa odprta. Na vsem pokopališču ni videti ničesar zelenega, razun tu in tam malo ovene-le, pohojene trave med grobovi. Cvetic ali drugih olepševalnih rastlin ni na nobenem grobu, marveč so vsi grobovi razun par redkih s spomeniki, pokriti s kamenjem. To kamenje je surovo in robato — kakoršnega so pač našli in pobrali tu ali tam. Mnogi grobovi nit kriza nimajo več — iztrohnel je ali so ga pa pogrebe! ob kakem navalu zlomili — in se komaj razločujejo. Celo pokopališče napravlja vtis žalostne kamenite gorske pokrajine, kjer ni in nc more biti življenja.
Na mestu, kjer sedaj pokopujejo, Je že cola dolga vrsta novih grobov, ki so nastali zadnje dni. Spoznati jih je lahko po sveži zemlji in redno naloženem kamenju. Mladenič, ki smo ga ravnokar pokopali, leži tik ob grobu svojega očeta, ki je pred tremi dnev za ranami umrl. Oče ni vedel, cla mu je tudi sin žc smrtno ranjen; njegovo zadnje besede to bilo sinu namenjene
da naj se hrabro drži in maščuje svojega očeta. Danes je udovela mati osamela točila solze za obema.
Mrliča spuste v grob v odprti krsti, vakor so ga prinesli. Duhovnik poje mul njim molitve, ljudstvo pa odpeva »Gospodi pomiluj«. Danes je pelo tucli neko pevsko društvo, čegar član je jii pokojni mladenič. Ko duhovnik konča molitve, vzame pripravljeno ča-šo z vinom in oljem in med molitvami oblije mrliča. S tem je cerkveni obred končan. Duhovščina se takoj oddalji. V grob se nato spusti eden navzočih; mrliču še enkrat lepo naravna obleko in roke ter nato celega skrbno pokrije z belim prtom. Kadar je to urejeno, mu podado pokrov, s katerim pokrije krsto; krste pa ne zabijajo z žeblji. Nato se oni, ki je mrliča pokril, dvigne iz groba in začne se zasipanje. To se smatra za zadnjo čast pokojniku, zato vsak vrže nekaj lopat zemlje.
Ko so nocoj pokopali omenjenega mladeniča, je bilo že pozno in pokopališče prazno. Poleg grobarjev, ki so z neko mrzlično hitrico polnili grob, sem ostal samo še jaz in — mati ranjenega. Ihteča je slonela ob suhi akaciji in gledala, kako izginja jama, ki krije njenega sina. Zdelo se mi je, cla ne toguje samo mati, marveč tudi vsa narava, na katero je padala težka jesenska megla. Grobovi so se stisnili skupaj in se udali žalosti, ki se nc cla popisati.
Hitel sem s pokopališča, da bi jih ne videl in ne slišal.
V bolnišnicah.
Sedaj so časi na Cetinju, ko mora človek res biti junaškega srca, cla ga ne zmaga žalost in nesreča, ki ga obdaja. Danes dopoldne sem z nekaterimi časnikarji obiskal cetinjske bolnišnice, katerih imamo sedaj pet: državno, v vojašnici, kadetskem zboru, gimnaziji in ljudski šoli. Pa še ni dovolj, ker dohajajo vedno novi ranjenci; doslej jih je 650, a računa se, da jih bo okrog Skadra in Taraboša še toliko. Prirejajo se nove dvorane. Razun na Cetinju jc pa seveda še nešteto ranjenih v Podgorici, Rijeki, Beranih in drugod.
Sami zreli možje.
Povprečno so med ranjenci sami zreli možje 35 do 45 let; mlajši so redke izjeme, pač pa je mnogo nad 45- in 50-letnih. Pomanjkanje mladih ljudi se tolmači s tem, da je zadnja tri leta mnogo moške mladine odšlo v tujino, zlasti v Ameriko na delo, pa se doslej še niso vrnili.
Zanemarjene rane.
Nevarno ranjenih je mnogo, mnogo strahovitih ran. Hudo je posebno, ker so mnogi ranjenci radi pomanjkanja zdravnikov in drugih nedostatkov v vojni sanitetni službi šele čez 5—6 dni dobili zdravniško pomoč in bili obvezani. Marsikateri se je po cele tri dni sam vlekel z bojišča in iskal pomoči; pri tem so sc seveda rane še povečale in onesnažile. Vsled tega bo mnogo re-vežev zgubilo roke ali noge, ki bi bili o pravočasni zdravniški pomoči brez amputacije ozdravili; drugi bodo pa neprimerno več trpeli, nego bi bili inače. Upati pa je, cla bodo sedaj, ko je nekoliko več zdravnikov — dovolj pa še vedno nc — taki žalostni slučaji redkejši.
Medlost zgine
Koliko sredstev se tudi danes za vse hvali, večjl-del pa kakor so naenkrat nastala, tako tudi hitro zginejo. Ne uživajo nobenega zaup .nja, ker nc morejo izkazati dolgoletnih pripoznnnih uspehov in preizkušenih uflfikov. Kako vse drugače
to že 37 let v zdravniškem in lajičnem svetu slavnoznano krepilno sredslvo.
Osebam, ki imajo prenaporno delo in ga vkljub utrujenosti ne morajo pustiti, se i.elo priporoča par tednov za povrstio raba Scottove emulzije. Do-brodejen upliv tega prepnruta bode kmalu opaziti, na veselju do jedi, na večji telesni moči; in roko ob roki bosta šla svež pogum in nova moč življenja.
flmpak biti mora
pristna Scollova emulzija.
Cvna originalni steklen ti ie 2 K 50 v. Dob! sp v vseh lekarnah. Kdor pošiie 51) vin., v znamkah na SCOTT S BOVVNE, O m b. H , in se sklicuje na to Časopis, dustavl se mu iiin poSii|atev potom lekarne za poskuSnjo	6
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 9 novembra 1912.
Pšenica za april 1913.....11'86
Rž za april 1913.......10-47
Oves za april 1913......10-83
Koruza za maj 1913.....793
Želodec jc organ, ki prebavlja in čisti. Da pa zadostuje svojemu namenu v pravi meri, je potrebno, da v nobeni teh dveh smeri preveč ne deluje, temveč se mora zato skrbeti, da se njegovo delovanje kolikor mogoče olajša. Edino za to izvrstno preizkušeno sredslvo je dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, dvornega dobavitelja v Pragi, ki pospešujje prebavo in povzroči lahno odvajanje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej oglas!
unlight
milo.
Vas telesno perilo naj bi se pralo le * popolnoma čistim in milim milom
Snnliglst milom.
To je nodotežno v tvojem učinku In rad evoje velike Izdatnosti tudi zelo ceno.
Pazi nai se na i-e.SunliKht'.
Dvojni kos 30 vinarjev, o.mokoten 16 vinarjev.
sifetl!
Ml
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava,
da sva prevzela starozn.no
Rimska cesta štev. 11.
Preobširno bi bilo, naštevati vse jedi ln pijače, ki so na razpolago; vsak naj sesam prepriča, dn bo po zmerni coni dobro po-strežeu. Vsako nedeljo se vrši prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. — Vstop prost, K obilni udeležbi vabita najvljudneje
f. In J. Vodišek. 3540
Naslov so izve v upravi tega lista.
Tovarna na deželi želi oddati za vse kraje Kranjske, Koroške, Štajerske in Solnograške zaloge in samo-prodaje. Solidne ponudbe od sposobnih ponudnikov, ki razpolagajo vsaj z svoto 500 do 1000 kron razpoložljivega kapitala, sprejema Rudolf Mosse, Dunaj 1. beilerstatte ii pod šifro ,,Patentierter Con-sumartikel 5746."	3541
Zahvala.
Za vse dokaze sočustvovanja ob prerani smrti našega iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta in brata gospoda
ANTONA OREL
c. kr. orožn. stražmojstra
izrekam vsem prav toplo zahvalo, vrhutega pa še prečastitemu gosp. župniku Riharju za obilno tolažilne obiske za časa bolezni, blag. gosp. stražmojstru za ganljiv nagrobni govor, ostalim veleč. gg. tovarišem pokojnikovim, vsem blagim darovalcem vencev in sploh vsem. ki so spremili nepozabnega rajnika na zadnjem potu.	3544
Mekinje pri Kamniku, 9. nov. 1912.
Žalujoči osfali.
ZHHVHLfl.
3537
Povodom prebritke izgube našega nad vse ljubljenega soproga, oziroma očeta in starega očeta, gospoda
ALOJZIJA JENKO
bivšega pekovskega mojstra in kontrolorja Krnetske posojilnice ljubljanske okolice
došlo nam je toliko iskrenega sožalja in je ranjkemti izkazalo zadnjo čast p. 11. meščanstvo v tako obilnem številu, da se, žal, nc moremo vsakemu posebej zahvaliti.
Storimo to tem potom in naj sprejtno našo iskreno glebokočutečo .zahvalo, pred vsem biagorodni gospod primarij dr. jenko in č. o. Placid za pomoč in tolažbo za časa bolezni preblagega rajnika, dalje slavn. načelstvo in gg. uradniki, osobito gosp. ravnatelj dr. Janko Kersnik za zadnje spremstvo, dalje slavni pekovski zadrugi za venec in spremstvo, društvu rokodelskih pomočnikov za številno udeležbo in ganljivo petje, zavoda Liditenthurn in Marijanišče za spremstvo, ljubeznivi darovalci prelepih vencev, in vsi dragi sorodniki, prijatelji, znanci in udeležniki, ki so se nas spomnili v teh britkih urah ter počastili v mnogobrojnem številu spomin nepozabnega rajnika.
Bog povrni stotero vsem!
LJUBLJANA, dne 9. novembra 19!2.
Globoko žalujoči ostali.

Zahvale.
Za premnoge izraze tolažilnega sočutja in odkritosrčnega sožalja ob smrti naše, nenadoma ocl kruto usode ugrabljene, iskreno ljubljene hčerke, oziroma matere, sestre, tete, sestrične in svakinje, gospodične
IVANKE BRICELJ
izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem svojo najizkre-nejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo preč. duhovščini, telovadnemu društvu Sokol v Štepanji vasi in podružnici Ciril-Metodove družbe istotam za številno in častno spremstvo ter krasne vence.
Dalje se zahvaljujemo vsein darovalcem in nositeljem venccv, fantom Iz Štcpanje vasi, ki so nepozabno rajnko ponesli na pokopališče in vsem drugim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Se enkrat iskrena zahvala vsem skupaj!
V štepanji vasi, dno 9. novembra 1912.
Žalujoči osfali.
Me novice.
t Znana žaloigra »Mlinar in n:cgova
hči« se bo predstavljala v nedeljo, 10. t. m., v društvu sv. Jožefa. Pričetek ob pol osmih zvečer. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. Petra Gregorec. Vabimo k obilni udeležbi.
t Društvena predavanja ob torkih zvečer so vedno boljše obiskana. Zadnji torek je predaval g. župnik o balkanski vojski. Dvorana je bila polna občinstva. Prihodnji torek zopet v društvo!
t Pri sej telovadnih odsekov kranjskega okrožja, ki je bila zadnjo nedeljo v društvu sv. Jožefa, je bil na predlog gosp. župnika tržiškega izvoljen za predsednika okrožja g. tovarnar in deželni poslanec Iv. Zabret, ki je izvolitev sprejel. Odbor je sklenil več zelo važnih in za okrožje koristnih predlogov. — Prihodnja okrožna se;a bo prvo nedeljo v decembru v Naklem.
t Za ranjene balkanske Slovane so
naši tržiški somišljeniki nabrali 194 kron, za apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki podpira katoliške Bulgare, se je odposlalo po prof. dr. Fr. Grivcu 70 K.
t Jugoslovanska Strokovna Zveza. V zadnjem času je štela naša jugoslovanska organizacija več bolnikov, katerim se je razdelila lep apodpora iz glavne blagajne. Delavec, ki želi samo sebi dobro, ne bo po-mišljal, temveč vstopil takoj v zvezo. Člane sprejema načelnik Vidic vsako nedeljo in v torek zvečer po predavanju v društvu sv. Jožefa.
Književnost.
* Vojska na Balkanu 1912. Sestavila po zanesljivih virih dr. Vinko Šarabon in Anton Sušnik, c. kr. profesorja v Ljubljani. I. sešitek te zgodovinske knjige, katera bo vzbudila med Slovenci trajno in splošno zanimanje, izide v nekaj dneh. Cena vsakemu sešitku bo samo 40 vinarjev; celo delo pa bo veljajo največ 3 do 4 krone. Cel svet nestrpno pričakuje novih poročil z bojišča, kaj šele mi Slovenci, ki smo takorekoč zainteresirani, saj utegne izid te velike vojske tucli na našo zgodovino odločilno vplivati. Da se pa za to vojsko ne zanimamo samo Slovani, temveč tucli vsi drugi narodi na širnem svetu, je umevno tembolj, ker je vojska na Balkanu zahtevala že dosedaj tako ogromno množino človeških žrtev, kakor dosedaj še nobena vojska, kolikor jih pomni svetovna zgodovina. Pa tudi uspehi, ki so jih v tako kratkem času dosegli bratski narodi na Balkanu, ne najdejo vrste v zgodovini. Cel svet se čudi izrednemu junaštvu Slovanov, ki so v par kratkih dneh štrli moč ogromne države in dvignili križ tam, kjer je stoletja kruto vladal polu-mescc ter zatiral in tlačil ubogo krščansko rajo. — Naročniki na to vele-zanimivo delo naj se oglasijo takoj pri založništvu »Katoliške B u k v a r -n e« v Ljubljani, da se bo, ko izidejo posamezni snopiči, razpošiljanje lahko hitreje in točno vršilo.
Podpisani Ivan Baloh, posestnik v Mostah pri Žerovnici na Gorenjskem naznanjam, da vsled bolezni in starosti nisem več udeležen pri trgovini svojega sina Viktorja Baloha v Mostah in me torej ne zadene nobena obveznost.
Sprejmem takoj
3527
Ivan Baloh.
popolnoma veščega slovenske in nemške stenografije ter strojepisja. Dr. I. Brejc, odvotnik v Celovcu.	3515 3
Mladenič
pošten in trezen, krščanskega mišljenja, vajen konjem vešč dobro slovenskega pisanja in drugih del; zmožen kavcije, išče primerne službe v mestu. Naslov pove uprava lista pod št 3498.
mar
vajen mleti na valje, se sprejme takoj. — Plača mesečno 30—40 K in prosta hrana s stanovanjem. Franc Valjavec, Beričevo, p. Dol.	3111
Celje Sleveaski ivrfta! Celje
Izdeluje velike 26 198
mostne tehtnice ***
vseh sistemov in velikosti za tehtanje vozov in živine. Prevzame iste tudi v
prenovljenje. J V A N REBEK, stavbeni in umetni ključavničar, Kermanova ulica št. 10.
Sprejmem
(strojnika) za 20 P. S. močan stroj, nastop službe lahko takoj. — Franc Uibančič, Bač p. Knežak Notranjsko.	3614 3
Edor želi kupiti
3482
za s
naj se obrne do Frnnja Laha, trgovca v Ložu pri Rakeku. -•:- Cene nizke, postrežba točna. -::-Blago lepo in solidno. Ozira se tudi na najmanjše naročilo.
Nemeblovana
večja soba
s posebnim vhodom se odda n« Mestnem trgu St. 23. III. nadstr. 3533
Češki, znamke „K. K."	3538
H» W i H*. i i
Češki kosovni in oreliovni
i®

brez vsakega kamenja ali prahu, skoraj nič pepela, občeznano najboljše in najcenejše kurilo za peči, štedilnike, kotle itd. Ceniki, posebno za na cele vagone, po jako znižani ceni, zastonj na zahtevo. Priporoča edina češka prodajna pisarna
J. PAVLIN. LJubhana, Nova ulica št. 3.
[18 K«
ura z verižico
^ in i ob b s! oni. Uhi enhaus Hm , RS1^«^ »U
Krasna rern. ara ,,Paoettfl" Iz novegi srebra za gospode z najnovejšim švicarskim kolesjem in s sidrom inikaka pločevina, in nikako trganje peresa) an pak masivni krasno grav. pokrovi z moderno oklepno verižico iz novega srebra z obeskom. 1'roti pov/et;u skupaj K 4'85. Pri naročilu 6 komadov ena taka ura z verižico zastonj. Za dober tok vsake ure 3 letno jamstvo.
C. kr.
I pri v.
obena zavarovalnica
sscurazioni Cšerserali v Trstu
ustanovljeno leto 1831.
jamstveni zakladi znašajo n?.d 416 milijonov kron.
m modno blaio za g. spode In gospe pr.por Cb izv hiša
Hnfcop S-o k vsky In sin
v Hu.np icu na Ceš vin.
Vzorci r.a zahtevo fianko Zelo zmerne ccne- Na 2e jo dom tukaj Iz 010» t gosnod obleke.
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje.
3525
q Vedno kr. sne novosti, dobro blago £
in po že znano najnižjih cenah dobite
y
v moto! trgovini Peter Sierk
LjubSjana, Stari trg št. 18.
Špecijalna trgovina najmodernejših bluz, jntranjih oblek, Ia. kakovosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd., ter velika izbira najmodernejše kcžnhovine.	3532
157
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega člo>eka, ki bi sodeloval pri „Ljui!skem zavarovan u". Zagotovljen je doli' r in trajen zaslužek. Ponudbe pod „1. udsko zavarovanje" na Slo-ensio Stražo v Ljuli||nni 2601
mešane stroke, (tudi manufakturist) žeti primerne služba. Nastopi lahko takoj. Ponudbo pod »vesten« 3512 naj se pošljejo na upravo Slovenca.
, uro ' d M irlbiira, 5 minut do kolodvora, obstojema iz več Bliuioviilišč, le .n kleti, z gospodarskim I oslopjein in vrtom, ne pod ug dnimi poiroji poceni proda. A. Kokol v Wildonu 119 Štaierskem.
TH/ff^fcrt*.!* Mot' rH na surovo ol|e lvItMUI ]K. m z moMitn pr tlskrm E?TB»ama«rme od m do iou II P.
Ob.alni irosk. 1 — IV, vinarja na uro za
Konjsko silo
Ležeči Pil stoieži motorji na trncln, = petrolin al Senco.
od —60 H P. kakor tudi lokomobiU rd 2—.0 IIP. Obraini siroSKi 5—6 vinarjev na uro za Konjsko silo
I. WARCHALOWSKI
Dunaj, Ti I, Paulusgasse 3 — EJudapeSta
VI, V«cl-K(Jru» 37. Ugodni pločilul pogo.l. — Ceniki In oolski od emalcev zastonj
"i1..
z brzoparniki Francoske družbe. Edina najkrajša vožnja čez
5519
Veljavni vozni listek ali šifkarto za vse razrede francoske linije, dobiš edino le pri
Ed. Ssninlsa
oblastveno potrjena pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 18
nasproti gostilne «Pri Figovcu«. Vozni listek (Schifkarte) iz Amerike in nazaj v staro domovino, po najnižji ccni. Izdaja
voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. ===== Vsa pojasnila istotam radovotjno in brezplačno. =====
■————brzoparniki —■ «La Proverice«, «La Snvoie«, «La Lorraine«, «L'i Toitriiine«, «Rodiarnbeau», «Le Cikngo».
Obrtniški koledar
za loto 1913, izdal Jos. Hauptman, oficijal trgovske tn obrtniške zbornice v LJubljani. Koledar ima za obrtnike mnogo poučne vsebine, med drugim tudi obrtniško knjigovodstvo.
Cona 60 vin., po pošti 70 vin. — Dobi se po vseh knjigarnah in pri izdajatelju. 3581
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMU, KKAJEC
preje F. Hiti	3534
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
	meseca oktobra 1912	od janu 'rja 1912	
Vložilo se je ponudb.......	1879	20611	
za zavarovano svoto .......	K 17.190/163 97	K 168,110 907 27	
Izgotovljen li polic je bilo.....	1541	17915	
za zavarovčno svoto .......	„ 14,339 677 46	„ 148 365. 93 49	
Naznanjene škode znašajo.....	„ 1,152.684-62	„ 8,951 82001	
absolventinja trgovskega tečaja (z dobrim spričevalom), vešča slovenske in nemške korespondence, knjigovodstva (eno- in dvostavnega in amerikanskega), slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, želi primerne službe v mestu ali na dežeii. Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod: „A. M. 15/ 3513	3513" na upravo „Slovenca".
J^adi preobilne zaloge Rimskega blaga
se prodaja pri domači tvrd^i
3518
ceneje
ce-
0
,.pri Valvasorju"
}. ?Gtfcsig
JLjubliana, $tari trg št 4
trgovina 3 manufa^turnim in pletenim blagom i. t d.
aidenine
za zlato zaponko (brožo) na vsakem koncu ima-joča po en biser, in vmes paroma so menjajo-čimi se malimi rubini in dijamanti, ki je bila izgubljena v torek zvečer na potu v nemško gledišče. Odda naj se na Dunajski cesti št. 11 L nadstropje desno.	3511 3
Vpokojeni orožniški postajevodja išče kaka •	IVI
kot nadzornik, pisač, knjigovodja ali kaj ena, kega. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod šifro »SLUŽBA« poštnoležeče v Stražišču pri Kranju.
ospodična
m i i *m


|
z nekaj prihranka — bi se v svrho možitve rada seznanila z omikanim gospodom, v starosti 35—40 let. prijazni dopisi pod „&ttačaj S4b8" na upravo lega lisla.	::
3483
Vam plačam, ako V.iSih kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hia-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2519
Postni predal 12/160, Ogrslto.
čiste, bele barve se ceno proda. Kje, pove uprava Slovenca*. 3543
prodam
3535
lep nov prek voz
fino izdelnn, na olinntih oseh. lahak, s streho, katera se lahko odvzame, kakor tudi zadnji sedeži, po nizki ceni. — Naslov Dove uprava ..Slovenca" no štev. 3535.
z bolnih pota.
Delo za vjetnke.
Iz Sofije se poroča: Bolgarska vlada je sklenila vjetnike-krisljane izpustiti in Turke porabiti za delo, seveda ne vojaškega značaja in proti plači. To bode koristilo vjetnikom, ki bodo kaj zaslužili, in tudi mestu Sofiji, kjer ni sedaj itak nobenih delavcev.
Kako umira srbski vojak.
Dopisnik »Ruskega Slova« piše svojemu listu: Na vse zgodaj zjutraj sem jahal s štabom armade iz Kuršumlja proti Pre-polcu in dalje proti Prištini, L velikim trudom smo jahali po gorskem polu, ki je bil prenapolnjen z vozovi peljajočimi vojni materija!. Vpreženi so bili večjidel voli, le redkoma konji. Srečavali so nas tudi vozovi z ranjenci iz bitke v dolini Laba. Med njimi je bil tudi zelo mlad vojak s težko rano v prsih, ki se mu je že bližala zadnja ura. »Da umrjem — meni ni žal, še vesel bodem,« govoril je in solze so mu tekle po licih. »Plakati ne smem; ne ne. Solze tečejo same od sebe, ne vem, zakaj. Nisem še zastokal, pa tudi ne bom do zadnjega svojega vzdihljeja. Samo to mi recite: moremo li osvoboditi svoje brate ali ne? Ako da, potem bom mirno umrl.«
»Skoplje palo!«
Iz Belgrada se piše: Belgrad je bil dne 30. oktobra v slavnostni obleki; poročilo o zmagi pri Kumanovu je bilo predvestje daljših poročil o zmagovalnem prodiranju srbske armade. Bilo je pol sedmih zvečer, ko je v kavarno »Moskva«, ki je bila polna občinstva, prišla vest: »Skoplje palo!« Več ni bilo treba. Za pet, šest minut je bila kavarna prazna. Vsi so odšli in ako bi bili koga vprašali, kam, nobeden bi vam ne bil mogel odgovoriti. »Ulica Kneza Mihajla je prenapolnjena, ljudje se srečavajo, navdušeno pozdravljajo, oči so polne solz od veselja in povsod le odmevajo dve besedi: »Skoplje palo!« Ljudje brez da bi se vzajemno predstavili, popolnoma neznani, brez razločka, le-ta s cilindrom na glavi, objema seljaka, ki ima puško na rami . . . Čestitajo si, poljubljajo . . . Vsi so Srbi; že dolgo ni bilo v Srbiji tako slavnostnih trenutkov. Nagloma so se prikazale tri zastave, v sredi srbska, po straneh bulgarska in črnogorska, ljudstvo se uvrščuje v sprevod, vsi mladi, stari, gospod, sluga, vsi korakajo, kličoč: »Živio kralj!«, »Živela srbska vojska!«, »Živio balkanski savez!«, tisoči vzklikov, pravilna tempa srbske narodne pesmi oglušijo streli iz revolverjev, ki jih ljudstvo v neizmernem navdušenju izstreljava v zrak . . . »Živela velika Srbija!« odmeva po ulicah in ljudstvo začenja črnogorsko himno »Onam, onamo, za brda ona«. Sprevod je obstal pred poslopjem ruskega poslaništva. »Bože carja hrani« intonira množica, zastave se uklanjajo in pri oknu se pokaže poslanik Hartwig brez besede, zahvaljuje se . . . Nekoliko besedi iz množice, polnih navdušenja, posvečenih bratskemu narodu ruskemu, njegovemu imperatorju, in že zopet začenja burno navdušenje, ovacije, sveti trenotki, da se človek ne more vzdržati solz in se jih tudi ne sramuje . . . »Skoplje palo!« »Živela velika Srbija!« Pred kraljevsko palačo se ovacije ponavljajo, poje se srbska himna, kliče se »Živio Aleksandar, srpska uzdanica!« »Živio Petar Silni!« Pred bul-garskim poslaništvom so utihnile zadnje besede himne »Šumi Marica«; poslanik Tošev je izpregovoril nekoliko besedi, ravno tako je bilo pred grškim poslaništvom. Množica je korakala naprej ter pela »Oj Slaveni!« . . . Belgrad po noči ne spi. Kavarna »Moskva« je prenapolnjena s starčki in z mladeniči, ki nemorejo dozdaj še nositi puške. V Belgradu je veselo in je za to vzrok: Srbski prestolonaslednik na čelu srbske armade vhaja v prestolnico Dušana Silnega, katerega krona danes ali jutri se na njegovi glavi zasveti z novim sijajem. »Živela velika Srbija!« odmeva dolgo po noči po Belgradu.
Zveza kmečkih zadrug v Belgrada
Je darovala 10.000 dinarov za ranjence in njihove družine.
V obrambo ranjencev.
V Belgradu se je potom časopisja opozorilo občinstvo, naj v interesu ranjencev samih ne nosi v bolnišnico al kohola, marveč raje sadje, kruh s su
rovim maslom, sir itd. Tudi naj teh poboljškov nc daje naravnost ranjencem, marveč izroča bolniški upravi ali pa damam nadzornicam.
Odlikovanja.
Prvi red Karagjorgjeve zvezde z meči dobe generali: Boža Jankovič, Mihajlo Živkovič, Stepa Stepanovič, in polkovniki: Pavel Jurišič Sturm, Ilija Gojkovič, Miloš Božanovič in več podpolkovnikov.
Sandanski — izdajalec?
Sofija. Znani makedonski vstaški vodja Sandanski in njegov namestnik Pazič, ki sta se nekaj časa borila na bolgarski strani, sta uskočila v turški tabor. Sandanski je došel v Solun in koraka na čelu 1000 bašibozukov proti Bolgarom.
Plačevanje davkov na Srbskem
se je skoro docela ustavilo; finančni minister je na vse davčne urade izdal nalog, da skušajo pospešiti plačevanje davkov.
Čehinje za balkanske ranjence.
V	Pragi se je osnoval ženski odbor, ki vodi veliko delavnico za šivanje perila in drugih potrebščin za slovanske ranjence na Balkanu.
Trgovske zbornice in moratorij v Srbiji.
Belgrajska trgovska zbornica je v posebni okrožnici inozemskim trgovskim zbornicam pojasnila razloge za proglašenje moratorija v Srbiji. Iz mnogih evropskih velemest: Rima, Dunaja, Londona itd. so došli od trgovskih zbornic jako prijazni in po-strežljivi odgovori. Zlasti lepo je odgovorila dunajska trgovska zbornica, kar belgrajski »Trgovinski Glasnik« s posebnim zadovoljstvom konstatira.
Tnrška zverinstva.
Iz Kratova in Krive Palanke je došlo v Sofijo več srbskih častnikov, ki so pripovedovali strašne stvari o turškem zverinstvu. Povsodi, kjer so pred njimi bili Turki, je zvezna vojska naletela na posejana mrtva trupla mož, žena in otrok, ki so bila strahovito razmesarjena: oči izkopane, nosovi posekani, ušesa in udje odrezani. Oneča-ščenim devojkam (mladenkam) so živim odrezali prsi. Moški so viseli privezani na drevesih, ki so jih žive žgali. Eno moško truplo so našli spečeno na ražnju.
Hnmor med srbskimi ranjenci.
V	belgrajski realki, ki so jo belgrajski židje (to so španjolci, ki se odlikujejo po lepem družinskem življenju in so sploh pošteni, solidni ljudje) na svoje stroške opremili s posteljami in vsemi bolniškimi potrebščinami, streže med drugimi tudi neka dijakinja teh-ničarka. Ob neki priliki jo vpraša eden izmed ranjencev: »Kaj pa si, gospodična?« — »Arhitektinja.« — »E, potem pa zdravo, kolega!« — »Kako to: kolega?« — »No, jaz sem po poklicu zidar!« — Sploh vlada v tej bolnišnici naravnost razigrano razpoloženje. Največji veseljak je podnarednik Pera Jovanovič, ki je nekemu obiskovalcu na vprašanje, kako mu gre, odgovoril: »Vidiš, gospod, med nami je dosti dobrih pevcev, pa tudi gospodične strežnice lepo pojo; sedaj snujemo mešani zbor.«
Zobna krema
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska nlica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
dobavl;am franko na vsako postajo za reklamo, nove vrste
šivalne siroje Jiier"
ki se gonijo z nogo, z elegantno omarico in 10 letno garancijo. Odpošljem, ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. — Vse vrste šivalnih strojev po cenali na debelo.
iWclssSiera, Dunaj H. Uniere Bonauslrasse 23. S
Tovarniška zaloga koles in šivalnih strojev, ustanovljena v letu 1900. Cenik zastonj in franko. Dopisuje se v slovenskem in hrvaškem jeziku.	3342
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-Jarlh. oblsfnlh in mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
posSpiralno sretfsfoo
pri karlovovarijskem in dragih kopellšlfih zdraV-lenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
izvirek: GlessSaHSvg S^sr brunu,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zcstonl In franko.
V Llublianl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u. Peter Lass-nlku in Andrei Sarabonu, Liubliana. 3997
Modni salon
Ivane Schiller
Sv. Petra cesta 31
priporoča	3135
klobuke vseh vrst
Izvršuje vsa popravila. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
hrlpavost, katar Is
zasllzenje, 'M kreni In
oslovski kaisli slastne
Kaiserleve prsne karamele1 jelkami",
filfkfl notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov KJl.\J\J zasebnikov sajamčnje gotov uspeh. izredno prvotni in slastni bonboni.	009»
Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev
Prodajajo Jih v Ljubljani lekarne: Ubald pl. Trnkoczj-, Rihard Sušnik, lir G. Piceoli, Deželna lekarna, Mr. Ph. And. Bo-hino. Mr. Ph. Jos. Cižmar. Ant. Kane, droRerija; B. Cvančara drogorija „Adrija". — Lekarne na deželi: Daniel Pire, Idrija. J. Berninaun. Novomesto. C. Andrijančio, Novo Mesto. Jur Hus, Vipava. Milan Waoha.^Ietlika. A. Hoblok. Radovljica. Ilinko Brilli, Litija. Karel Savnik, Lekarna pri Sv. Trojioi, Kranj. Fr. Bacearcich, Postojna. Jos. Moonik, Kamnik. E. Bur»lych, Skotia Loko. Mr. Ph. Bohulav Luvica, lekarnar, Tržič. Pli. Mr. K. Koiolj. Jesenico. V. Arko, trg.. Senožeče. Jos. Rudolf, drogerya. Litija, J. Kandužar, trg., Mengeš.
Harmonij oddajam tudi na obrairc, in se izposojujeja za malo odškodnino. Zahtevajte cenik.
IVAN KACIN
slooeiisfta tadelooalnlca
harmonijev =
po ameriškem zistemn
[lovi Vodmaf-Ljubljana
Izdelujejo sc vsake vrste harmonije za cerkve, šole, pevska društva itd. Sprejemajo se popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi vsi posamezni deli. Harmonij se dobi že za 120 K. — Priznalna pisma so na razpolago. — Izdelane harmonije imam vedno v zalogi.	5393
NAPAKA I
mnogih bolnikov je, da molče prenašajo svojo | oolezen in tarnajo, kako jo s primernim sred-1 | šivom odstraniti. Proti revmatizmu, protinu, I nevralgiji in ozeblini rabimo z gotovim uspehom I zdravniško priporočeni	f
8 CONTRKEUMAN |
ki {e vedno zanesl|ivo sredstvo, j
za hitro pomiritev in ozdravljenje, za j splahnitev oteklin in zopetno pridobitev i prepibnosti Členkov iu odstranitev utri-1 panja učinkuje presenetljivo, zanesljivo I za vribavanje, masažo ali obkladke.
1 pušica 1 krono.	!
Izdelovalnlca in glavna zaloga v j
lekarni B. FREGHER-ja
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA Ul., št. 203.
Pri naprej plačilu K 1'50 se pošlje 1 puiica franko » , 5-- , , 5	,
10 , „ Po or na iinc Izdelka In Izdclovuteljol ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rili. SuSnilc, Jos. Čižmaf, dr. G. Piccoli.	3117
proda se novo zgrajena
m W	pod zelo ugod-
nimi pogoji,
ki je po ebno pripravna za vpokojene že-železničarje. Cena je 7000 K. Več se poizve pri lastniku, Selu št. 30 pri Ljubljani.	3463
J. Ciuha
vljudno vabi k nakupu y/m• Sk'h eotrtbšiln v svojo ms. nufakturno trgovino „Pad 7ranlo" Start trg }t. f.
3226
li let staraj z dežele, ki je dobro dovršila ljudsko šolo, želi vstopiti za valenKo na deželo v kako trgovino. Naslov pove uprav, ništvo tega lista pod št. 3187.	3467
mmmmmmmmmmmmmmm
Trboveljski kosovnlk
za 100 kg od 2*80 do 3*36 K
Trboveljska kockovec
za 100 kg od 2'64 do 3'16 E
Trboveljski orehovec
za 100 kg od 2'IS do 3'— K
Izborno kurivo, za 100 komadov od 1-60 do 1*80 K
Mehka ln trda bukova drva
i polenih In razsekana dobavlja točno
L SMEH, LJUBLJANA
Dovozno ceste, tir južne železnice, i
Zajamčeno pristno
Slivovko Hruševec Brfnjevec Tropinovec Vinsko žganje
iz lastne žganjame se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga« njarni sadja	959 (52)
m. Rosner 4 Co.,
Ljubljana, poleg pivovarne „Union*.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
pnv.
Telefon it. 11,
Splošna prometna banka podružnica LlubSfana. prej J. C. Mayer
Centrala na Dnnain. - Ustanovljena 1864. - 30 podrnžnlc, Vogal fTaarijjin trg
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlou na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan broz odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrodnostnib papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev ln posojila nan.-e.	jggg
Usimona iu pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko apatl
So. Petra cesta. Delniški kapital In reserve 52,000.000 kron.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh luzemskih in inozemskih mea" tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanjo vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih prodalov samoshramhe (safes) za ognjovarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. 'zplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
clb transakcijah vsokdar brezplnč., Stanje denarnih vlog na hranilne knjižice dne 31, oktobral912. K 73,369.689-—'
KP. _aiTi
Konfekcija
za dame In deklice, bluze, modno blago, sukno, platno, garniture, preproge, šerpe, rute, pleti.
na
Lepo priložnost! Trgovci in obrtniki!
Proda se Iz proste roke v Železnikih aa Gorenfskem	3461
p^r we!iko TgSg
ležeče tik glavne ceste na solnčnem in prometnem kraju pred trgom, obstoječe iz hiše s staro gostilno in novim prostorom za prodajalno ali drugo porabo. Zraven se nnhnja veliko gospodarsko poslopje, 25 metrov dolgo, s ploščami (škriijem) krito in močnim podstrešjem. —
V pritličju se nahaja stara R U VC|W II IVCj , hlev in skladišče, zgoraj stanovanje, po prena-redbi za razne o£>rti zelo ugodno. — Proda se hiša in gospodarsko poslopje vsako zase ali skupno s pripadajočim vrtom okoli teh dveh poslopij. — Po dogovorjenemu kupu se lahko posestvo takoj prevzame. Prodaja Lorenc Boncelf, trgovec in posestnik Železniki nad Skoijo Loko (Gorenjsko).
Konfekcijska trgovina
in	970 50
zavod za izdelovanje oblek
po meri
R. KunC; Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil.
Strogo solidna postrežba.
Najnižje, stalne cene.
j 111 llusirovani ceniki na razpolago! =
Stavbene m parcele
u Dunajski cesti o Ljubljani pred delaoskiml hišami in na Gllncah tako) ob mestni meji na TržaSfei cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
= na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUC, na Gllncah 37. 2127
cJlo-oo je&ew>&o »i-malto •Sta^o za ietvd&e o&(e&e j>ti
cR. <S\LiUawc
Hujn&l^avta, S-t^vtat/je-oa ulica Š.

na
afiteoo. fievie •nit&c-a snaito do&ta.
3229

mmmz polnilni svinčnik K 1-20.
Razkošna oprema v prekrasnih barvah K 1*80
s čistosrebrnimi ali doublezlatimi obročki K 2*40.
Mosterjevo (fen/kifa, držalo n. d. patent.
S palcem pritlsneS na gumb A In pero pade ven. — Cena: 12 in 16 vin.
Dobiva se v vseb boljših trgovinah s pisalnimi potrebščinami.	3373
Ednt. M os ter & Co„ d. d., Berlln-NeukOlln ln Zagreb.
vse vrste slamoreznice in vse druge poljedelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
549	Ne zamudite zahtevati cenik.

Pozor trgovci!
Od jutri, dne 9. novembra, dalje se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dollenza v Prešernovi ulici pod
tovarniško ceno.	3529
Št. 35.800.
S.
3508
ter 10 do 20 oralov zemljiSča se prav
po nizki ccni proda na Golniku na Gorenjskem. - Več povo Avgust Erzln, Elizabeina cesta i v Ljubljani. 3504
Z ozirom na razna, regulačna dela v strugi Ljubljanice, ovirajoča dejanja občinstva, ki vsebujejo tudi prestopke zoper kazenski zakon in zoper določbe cestnopolicijskega reda za stolno mesto Ljubljano, opozarja podpisani mestni magistrat občinstvo, da je strogo prepovedano:
a) zahajati v strugo bodisi med delom, bodisi po dovršenem delu, h) metati raz mostov in obrežja ter iz hiš karkoli v strugo,
c) poškodovati orodje, vozove, stroje i. dr., voziti se z vozički po železniškem tiru ali celo s kamenjem obmetavati osobje in drugo podobno.
Mestno-policijska straža ima najstrožji nalog vsako tako dejanje preprečiti in prestopke tu sem ovaditi, ki se bodo, v kolikor niso podvrženi kazenskemu zakonu, kaznovali policijsko z globo do 200 K odnosno z zaporom do 14 dni.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 31. oktobra 1912.
Župan:
dr. Ivan Tavčar 1. r.
Zimski barhenti!
Kdor rabi dobro
in priatnobarvne barhente, fli\ncl. e. srajco in drugo perilo, lnnono in bombažasto knnafn.e, oefire, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago ta dame in gospode, žepne robco in drago tkanine, naj se obrne na krščansko tvrdko	28J8
Jaroslav Marek, ročna tkalnica 45.
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci se pošiljajo »astonj in poštnino prosto. V zalogi imam tudi veliko muoilno ostankov zimskega barhonta tlanele, kaianasa itd., in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, prve vrsto ra 20 K, fiuojSe vrsto za 35 K. franko po povzetju. Od ostankov se vzorci no pošiljajo, srajce za gospode iz tlanele ali cofirja 1 komad K 180, S 20, 3-60, 3, in 4. Pri odjomu 6 kom srajc jih pošljem franko. Pri naročilih zadošča navodba širine vratu. Dopisuje .e slovensko.
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
poslajene
odvajalne
krogljice
(Neustelnove EUzabetne krogl|lce)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost 11 krogljice, proste vsakih ikodljlvlh primati, vporabljajo e« i največjim uspehom pri boleznih v spodnjem detu telesi, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo nI ugodneje In obenem povsem neškodljivo, da bi preprečil) izvor premnogih bolezni. Radi po-
zaprti e »'»j«"« °bi,ke 1"» «<" «m»»j<> otroci.
Skatljiea s 15 krogljicami stane 80 vin. ovoj z 8 škatljlc, torej 1S0 krogljlc, siane le 2 K. Če se poSIJe naprej K 2'45, se poSlje franko 1 ovoj.
f Nujno se sv»rj pred po-avdinoi uarejanjl. Zahtevajte Filip* Neustelna ..odvajalne krogljice" Pristne lc, če
no,i vsaka Skoti'a in navodilo našo zakoMto varstveno znamko v rdeče-črnem tisku .Sv. Leopold" in podpis „Flllp Neusteln, Apotheke*.
Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti na<o .vrdko
Filipa Neusteina lekarna
„pri sv. Leopoldu"
— Dunaj, Plankengasse 6. —
Zaloge v Ljubljani: Rihard SnSnik, lekarnar,
3459 in v več drugili lekarnaii.
Razpisuje se v Št. Jerneju
3486	služba
organista
Plača v denarju 1040 K, prosto stanovanje in vrtiček. — Zmožni za tam-burieo in orkester imajo prednost. Nastop 1. decembra. — Prošnje je vlagati na
Cerkveno predstojništvo.
Umetni zavod za cerkveno slikanje
J. HLAVKA
slikar cerkvenih podob
Praga Kral. V!nohrady
Pucbmagerleva ul. št. 68.
Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, altarne slike, kil-ževa pota, pasijonske slike
itd. na platnu, cinkastl pločevini itd., umetniško Izvrže ne po ugodni ceni.
Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled. Dopisuje se slovensko.
3380 Najboljša priporočila.
mBzattneasaBzz
Nailepša ugodnost
je sedaj za resno misleče refiektante. — Z nekaj premoženjem ali pa z garancijo so dobi takof
glavna
ov
s filijalko vkup ali posamezno; prometu je preko 100.000 K v velikem kraju na deželi. Najugodnejši pogoji. Stroka: mešana trgovina. Vzrok oddaje, ker se je prevzelo velik u podjetje najnovejše vrsto, Ponudbe z navedbo premoženja iu kdaj se lahko prevzame so pošlje pod „Ugodnost 1913 3180'1 na upravništvo tega lista.	3480
11PELJHUH
vseh poslovnih transakcij. Izdajanje čekov, nakaznic
m KREDITNIH PISEM
za vsa giavna in siranska mesia iu- in inozemstva.
♦ ♦ ♦ ♦
C. KR. PRIBIL. ESRRCnH M I11EI1JHLI11CI1H OELUISKH DR1SZBH ;
Akcijski kapital: 50,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22,000.000 kron. 4
vv
IV1ERKIIR
OSREDNJA MENJALNICR:
vseh vrst rent. obligacij, U .vnlh papirjev, akcij, priorlte', zasiavnic, siočk itd., itd.
Bailen. teikn Kamnlcn Krakov, Litomerice IM7.cn, Praga, Llbercc,
Po prvi zmagi
(Sličica iz Sofije.)
Ob štirih popoldne se je ljudstvu, ki je stalo okoli poslopja vojnega ministrstva, pokazal štabni častnik. Množica je utihnila, oči vseh so bile obrnjene k malemu balkonu na poslopju.
»Lozengrad je padel!«
»Ura!« je zagrmela množica.
»Živela armada!«
Glasovi in vzkliki so sc strnili v šumenju in človeška masa se je razletela po vseh ulicah mesta Sofije.
Jesenski dan se nagiba h kraju, malo prši, a ulice so polne ljudstva kakor ob največjih praznikih.
Hiše so namah razsvetljene z bakljami, električne svetilke povsod žare, ljudstva vse polno in povsod se slišijo radostni klici in pozdravi.
Naenkrat se prikaže od daleč nejasna masa ljudi, ki prihaja vedno bližje.
Manifestacija!
V pravilnih vrstah koraka ljudstvo, nad njim vihrajo na visokih drogih zastave zaveznikov: bulgarske, grške, srbske. Slavnostni glas cerkvenih zvonov je zadrbtel v zraku ter se je zlil s petjem narodnih himen. Množica se pokrižava in objema. Kakor pri sprevodu na dan vstajenja Gospodovega.
Jaz jih nisem več poznal sicer navadno tako resnobnih Bulgarov. Kakor da bi vesela spomlad naglo priletela v žalostno jesensko noč, se je raztajal led, izginil hlad in na vseh obrazih so se razcveteli smehljaji.
Bilo je lahko in veselo pridružiti se tem ljudskim valovom, ki so preplavili vse ulice.
Na Lundukovskem trgu je množica zagledala častnika.
»Živela zmagovalna armada! Ura!«
In stotine rok je častnika dvignilo kvišku. Naenkrat je začela množica peti in veselo done pesmi po ulicah. Začeli so tudi staro bolgarsko pesem o zmagi nad Grki. A dolgo je niso peli.
»Molčite, molčite!« sc je slišalo od več strani. »Grki so vendar naši tovariši, zavezniki!«
»Živela Grška! Ural«
Znova grmijo pesmi.
Celo uro hodi množica po ulicah in Sbndalje je večja. Pridružujejo se ženske in otroci.
Pokazal se je oddelek mož s prižganimi bakljami, ki se delijo med ljudstvo.
»Naprej k Srbom, Grkom in Rusom!«
»H konzulatom!«
Šli so, da pozdravijo zaveznike in potem med petjem ruske himne odkorakajo k ruskemu poslaništvu.
Na balkonu pred množico se pokaže Nekljudov.
Neprestano Ura-klicanje mu dolgo nc pusti nekaj besed izpregovoriti.
Končno je množica vendarle utihnila.
»Pozdravljam vas! Bog je pomagali..«
Novo Ura-klicanje, kateremu sledi ruska himna za temi besedami ruskega poslanika.
Nad množico se je prikazal govornik.
»Živela Rusija!«
»Živela Rusija) Ural«
»Občanil« nadaljuje govornik. »Veseleč se sedanjih zmag nc smemo pozabiti na zmage pri Šipki in Plevnu, ki so nam pripravile pot k sedanjim zmagam. Car-osvo-boditelj, osvobodivši nas, nam je dal možnost osvoboditi naše brate tam za Rodo-pami. Živio ruski narod-osvoboditelj!« . . .
In množica je utihnila ter čakala s hrepenenjem ...
»Živela Bulgarija!« je vzkliknil Nekljudov. »Živel car Ferdinand in prestolonaslednik Boris! Živela zmagovalna bulgarska armada!«
In zopet je po teh klicih in petju ruske himne množica utihnila ter čakala s hrepenenjem . j .
»Tiho! Tiho!« se je slišalo polglasno,
»Čujte!«
In V6i so čakali. Čakali so, da izpre-govori ruski poslanik nekaj važnega, veselega za Bulgarijo ... A Nekljudov se je poklonil ter odšel. Množica je še nekaj časa stala in potem se je pomikala naprej. Videlo se je, da je hotela nekaj slišati, toda nekakšen zid je izrastel iz tal ter je to preprečil ...
Ne prezrite!
V Malem MengSu Številka 32 Je naprodaj
Is®	poslopje,
.p?",0r-'n ob«toji i« S-ob, a kleti, » Knninj ; sraven dva vodnjaka Pr hiši Ion .urini v. ialj« km>ea a. prod« »udi tliinj. r0„,jU4? p^.^j^ rogoji. Ako b. Mozelel, ..da, tudi »i»jt»ii_^ST™ Josip KLrnJJ. posestnik in trgovec.	pgjoj|
Gospodična
25 let stara, izobražena in izurjena v šivanju ter gospodinjstvu, z več tisoč dote (5000 K takoj) sc želi poročiti z gospodom nad 30 let b stalno mesečno službo v mestu ali na deželi. Ponudbe s sliko na upravo lista pod Jesen 1912" (3388).	3388
a7H
rafeaKl m
V konkurzu Tomaža Meschika, črevljarja, šelenbnrgova ulica št. 1 v LJubljani, se proda zaloga črevljev v cenilni vrednosti 1031 K 97 v kakor tudi oprava, vredna 230 K 10 v in pohištvo, vredno 35 K brez jamstva sklada za resničnost cenilne vrednosti in popolnosti ofertnim potom v celoti (en bloc).
Ponudbe, kojim je priložiti vadij v znesku 20odstotne cenilne vrednosti, naj sc vložc najpozneje do 19. novembra 1.1. pri konkurznem upravitelju.
Vsak ponudnik jc vezan na svojo ponudbo do 25. novembra 1.1.: do tega dne se izjavi konkurzno upraviteljstvo o sprejetju najvišjega ponudnika.
Kupno ceno mora ponudnik, čegar najvišji ponudek jo sprejet, do 1. decembra t. 1. založiti pri konkurznem upravitelju, ter more potem zalogo do istega dno prevzeti.
Če ponudnik pravočasno ne plača kupne cene, zapade vadij v konkurzni sklad.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju, isti izkazuje na zahtevo zalogo in podaja V3a potrebna pojasnila, in sicer od 10. do 12. ure dopoldne.
Dr. Maksimilijan pl. Wurzbach,
3521	konkurzni upravitelj.
Cldsne (Chiavris)
in
GOfiCcl (Corso Francesco Glus.88).
Odlikovana r. zlato medaljo in s častno diplomo na naiveč ih razstavah tuzemstva in inozemstva.
Izgotavlja skupno harmonične zvonove v vsaki velikosti, vsaki zaželjeni teži, Številki in glasu, kakor tudi posamozne zvonove k drugim, zagotavljajo soglasje in čistoglasen razdoneči zvok.
Sestavlja železne oilrenice za oporo zvonov, izvršuje popolno montiraujo in prevzame vsa popravila v teku enega lota na lastne stroške.
Dovoljujejo sa ngodne cene iti povoljni plačilni pogoji, kateri so plačljivi samo po odobrenju in v slučaju, da so zvonovi v splošno zadovoljnost izvršeni.
Izdelava tndi kipe, plakete, vence iz bronsa in vsakovrstne druge umetne izdelke.
Na željo in brez zaveze se razpošiljajo načrti in obrisi, se dado uveti in pojasnila, eventualno lahko pride tehnično izobražena oseba na pogovor k narofovaleu.
Poizvedba pri	3080 52
francesco Erosi« tf Gorici.
Št. 2348.
za hrano prlsiljencev in gojcncev odda se po naročila deželnega odbora kranjskega za BsIb In sicer:
okroglo	5500.—
	100.—
	4000.—
	4500.—
	5000.—
	100.—
	400.—
	1000.—
	6000.—
T)	1200.—
	1600.—
	50—
	150.—
??	3000.—
91	10.-
	50.—
	15.—
	800.—
n	700.—
3503
goveje meso.....t.........
telečje meso................
svinska mast, ogrska...........
moka za prežganko............
moka za cmoke..............
prednja moka...............
koruzna moka........•......
pšenični zdrob ..............
fižol (izvzemši kolikost ktero se doma ne
bo pridelalo).............
riž......•.............
ješpren..................
ješprenjček ................
olje....................
sol...... .........< . . . .
kava . ..................
kumen ..................
poper...................
češplje..................
kaša...................
To blago jc dostavljati v skladišče v prisilni delavnici.
Ponudbeni pogoji in vzorci blaga, katerega se mora zalagati, so ponudnikom na razpolago v pisarni podpisanega ravnateljstva ter je ponudbam pristaviti izjavo, da se ponudnik podvrže tem pogojem.
Za dobavo mesa veljajo posebni ponudbeni pogoji, vsled katerih se mora meso enako zakladati, kakor za vojake.
Postavno kolekovane in v dveh zavitkih, od katerih znnanjl mora imeti naslov podpisanega ravnateljstva, notranji pa Ime ponudnika in pripombo »Ponudba za zalaganje jestvin« zapečatene pismene ponudbe vložiti je
do 25. novembra 1912
v pisarni ravnateljstva deželne prisilne delavnice v Ljubljani.
v Ljubljani, dne 28. oktobra 1912.
Itaic&ifEiši e« najpopalnejSi
stroj za posnemanje mleka je
IHnraHTU""' JMHBOLO
prvovrsten izdelek	3150
prlprost obrat
zajamčena izdelava na aro 1201. cena samo K 135'—
Stroje za pripravljanje krmil
Stroje za sekanje, rezanje ln droblje-ajo krme, parllnlke za krmo, sesalke za gnojnico, stiskalnice za krmo,
kakor tndi vse poljedelske strole lzdeljn|e In po5ll|a 700 krat odlikovani tovarnar
Ph. IY9ayiartti ft Co. Wien lli.
FRANKFIJRT A- M, BEROLIN. PARIZ. Katalog St. 54-'» zastonl lo franko. sprejme se zastopnika.
v-.
^u&SteSšSSšZ
najstarejša slovela tvrilka 18 stroke.
5]	Obstoji že nad 38 let. 3022
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wo!fcua ul. 4
si usojn. javiti prec. duhovščini ter sl. občinstvu, da ir.delaje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bacdere, balda-liiae, plašče, Kazni.?, pluvijale, dalmattke, veiume, nlbe, kcretlje, prte itd. itd, sploh vse kar ho rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje sc vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih eenah, ter sc prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč Uitra I. najpoiitontjSo postrežbo, pra.l, da «e pri Baročnih Izvoli ozirati ca rrvo domačo tvrdko.
Proda se več zelo pripravnih kompletnih
posebno za peharije in tnalih razstavnih oken. flftesfm fr$ šf. 24.	3530
r
vas u slcdgšB vršilce.
K
so posledica slabe prebave.
Preizkušeno is izbranih najboljših in u.peSnih idra-vilnih zeli skrbno napravljeno, t«k zbujajo!'« in pre-bavllanje pospešujoče ln lehko odvajajoče domače zdravilo Ia ublaži in odstrani znane nasledke liezmer-nosti, slabo diete, prehlajnuja in zoprnega zaprtja, 11. pr. poročico. napenjanje, nezmerno tvorbe kislin ter krče je dr. Rose balsam zn še-lodec iz lekarne B.Fragnerjav Pra?i.
SVMRILOI Vsi del! embalaže
- imajo postavno
denonovnno varni znamko
GLRVNH 2ALOGH: LEKRRHR B.	rinsrr»or. domiicir.-,
„Prl frnem orlu", PRflGR, Mala stena 205, —— Po pošfi se razpošilja vsak iti. —
vofjal Ncrudove ulic«.	3119
Cela stek!. 2 K, pol stekl.; K. Proti naprej vpoSiM.
£ K |'M ee poSljo mala oteklenlcn, za K 2.8U velika »te-klenica, sa K i 70 s veliki steklenici za K R — 4 velike 1 iiteklenlce ta K t-i vel. s.eklenic poštnine prosto
na vso postoje avstr.-ogr. monarhije. ; Zalog* v lekarnah avstr.-opr. - V I-lubljani: Rih. I	SuSnik, Pr. G. IMecoli, Joo. Climar.
J

3526
se sprejme takoj v špecerijsko trgovino. Kje, pove uprava lista.
Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite sc na tvrako
pri „SQINCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne
čevSje xa dame. gospode in otroke, izdelovanje suhih šopkov, na^ro- nih vencem, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3009
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od G0 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. Rosner & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union.
960 (52)
IiSa se
prodajalka
Vstop 1. decembra 1012. Naslov povo UDra,va lista pod št 3516.
o deželnem dvorcu
uliod 11 Gosposki ulici 2.
Obrestuje hranilne vloge po
broz vsakega odbitka Obresti sc pripisujejo glavnici polulotuo. Vloge v tekočem. giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila ,
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvonim zustopom v
41/a%
komunaluih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
%C/c
Eskomptuje menice denarnih zavodo.v in dajo lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Bauka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke usak delaunik ari poS 9. ure dopoldne do t. ure popoldne.
NslSsoflša m najsignrnelša prilika za šAsdenfe!
binarni promet do 3l. oec. 1911 čez 82 milijonov kron
Lastna glavnica K704 939 27
Stame vlog nns 31. uscemb. i9ll čez 22 milijonov kron
® mt 4
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskornptujejo
Fran Povše, komorcijalni svetnik, vodja, graSCak, državni in deželni poslanec, predsednik. — Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik — Odborniki: Anion Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nud Ljubljano »r. Josip Dermastia. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschcjjg, veleposestnik v Ljubljani Matija KoSar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Krejjor, hišni posestnik v Ljubljani. Fran Lcskovlc, hišni posestnik in blagajnik >Ljudskc posojilnice«. Ivan Pollak m!., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar ih posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1
t——g mmmmaKmmKmmmmmatMmrm^mmamm
\	„ „M\er ' \
\ „ SUHtto« , \ m Sifc\taraci\}Aa OTnVctaieM
___rji Wl"r~.\3>ie!Y__1
?ai*>gsjisk» cesta >7, Mobilna.
158 iz prvih tovarn Avstrije 04JPK0PP, STYRIA, TVAFFENRAD. -
©©©Q©©©©©0©0©©©©©©0©©©©©0©©©©©©0©
.	NaicenelSii In ealliitrejsa vožnja v Dmerllioje i pamiši ♦
»SeveroMemš ena Lkurda" J
iz Srsmena v Hrtli t
s cesarsk. brzoparniki Kronpriazess:n Oacilia, Kaiser Wi!helm II, Kronpriuz Wiliielm, Eaiser TObfilm der Groile, Oeorg Washington, Princ Frledrloh Vfilhelm.
Preliomorsia vožnja traja samo 5-b li
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parni ke gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani cdino-le pri	17
♦ ♦ f ♦
f
_U.S KoSos^orska naSica iJau.SS.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Uubljaiie jc vsalt orek, Četrtek in soboto, isa Dotavania sc iikaioča p .jasn la točno in brezplačno, fostrežba poštena, rcelna in solidna. - Potnik m n memenlm v i p.dne države kakur: Uoloiado Mexikn Cailiturnia Ariuna ulah WyuminR Revada Uregun in Hlasiungton nudi rašs društvo po ebno ngoano i. van edao ceno čez jaivestjr. Odhod r.a ta: progi Iz Bremena enkrr mssEina - Tu se doblvaia pa ludi listki p.sko Baltimore in na vse ustdlo ela sveta kako : Bn,zlll|a Kuja Butnos Aires Colambo
Singaiore v Avstralija Itd Itd.
♦ 4
eieieie.
f Šivalni strop
in stroji za pletenje.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
UcMrJevi ^
isairsi stroji*
Cenika zastonj in franke
Tovarna pohištva
Ljubljana
Tur j. ški trg št. 7
Ljubljana
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-ustanovijena Najnižjg	ški vožički itd. Najsolidneišs blago. Ustanov-lj6na
3292
1847.
Ii.47.


omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih t K 75 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7>/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Kanonik L Sušnik 1. r,	5
podpredsednik.