Leto LXVI1 PoSfnfna ptatan* V tfolovfnl 4ub!}anl, v Ye!rteV, dne 27. aprila 1939 5tev. 96 i Ceni 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni nredniitva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Čekovni račnn: Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarieva ulica številka 6. Francoska gospodar-ska mobilizacija rKdor bo v vojni zdržal samo četrt ure dalje Kakor nasprotnik, bo odnesel zmago, ki bo odloČila o usodi sveta,< je pred nekaj dnevi dejal francoski finančni minister Paul Reynaud, ko je v velikem govoru v radiu razlagal francoskemu narodu, da ee je morala vlada odločiti za »nove žrtve, ker so nastala v Evropi nova dejstva.« Francoski finančni minister, ki velja za izredno sposobnega denarnega strokovnjaka stare šole, ki od-klanja diktatorske posege v državno gospodarstvo s pomočjo tako imenovanega načrtnega gospodarstva, ki je v veljavi pri totalitarnih državah, je e temi svojimi besedami govoril Francozom prav na dušo, kajti francoski narod je ostal prepričan, da bo gospodarska in denarna premoč enega tabora nad drugim tisti činitelj, ki bo končno-veljavno le preprečil izbruh nove vojne. Nova bremena, ki jih 'je naložil finančni minister, čeprav so silno skeleča, Francozov niso iznenadila, in če sodimo po odzivu v francoski javnosti, moramo reči, da jih je narod sprejel v požrtvovalnem duhu, kajti za Francoza ni nobena žrtev tako velika, da je ne bi doprinesel za to, da bi mogel živeti v miru, v miru opravljati svoje delo in v miru uživati svojo svobodo. Uspeh francoske denarne politike, ki ji je dal fevoje imo Reynaud, ni izostal. Odkar je prevzel od ljudske fronte vodstvo finančnega ministrstva, se je steklo v narodno banko novih 36 milijard frankov, ki so bili na tem, da pobegnejo čez mejo, da uidejo grabežljivim in zapravljivim rokam Leona Bluma in tovarišev, ki so dve leti razmetavali narodno premoženje, namesto da bi se bili pripravljali na sedanjo evropsko politično stisko in preprečili gotove razvoje v Srednji Evropi, ki bi nikoli ne bili mogoči, če bi bila Francija zadnja leta imela pravo narodno vodstvo. Levičarski tisk sicer napada denarno politiko sedanje vlade, češ da bo uničila vse socialne pridobitve, ki jih jo dala doba ljudske fronte, toda splošno javno mnenje v Franciji gre mimo teh opazk, ki 6e slišijo le na obronkih, in potrpežljivo in z razumevanjem sprejema nova bremena v prepričanju, da bosta v prvi vrsti urejeno gospodarstvo in polna blagajna oni čudodelec, ki bo prej, kakor puške in topovi obvaroval evropske narode pred novim strašnim prelivanjem krvi. Reynaud je na en dan podpisal 39 novih finančnih uredb, ki globoko posegajo ne samo v žepe, marveč tudi v socialno udobje francoskega naroda. S temi uredbami upa dati petnajst milijad frankov (okroglo 20 milijard din), e katerimi hoče pokriti nove potrebe narodne obrambe. Denar bi bil lahko dobil s kakšnimi posojili, ki bi bila državo in narod obremenila. Toda on je ta »leni način gospodarjenja« odklonil, ker mu je na tem, da dobi denar, ki ga potrebuje, iz izboljšanja državne uprave in iz novih požrtvovalnih naporov vseh socialnih plasti naroda brez razlike. Z neustrašeno odločnostjo je očistil izdatke za državno upravo s tem, da je s pomočjo »odbora sekire« odsekal v proračunu vse postavke, namenjene dejansko le za vzdrževanje pohajkovanja uradniških komisij, za katere ni nobene stvarne potrebe. Iztrebil je tudi s pomočjo istega »odbora sekire« vse postavke za javna dela, ki 6tvarno niso nič drugega, kakor podkupnine, ki jih gotovi politični mogotci iz državne blagajne plačujejo svojim podeželskim volivcem, a se z nacionalnega vidika nikakor ne dajejo opravičiti. Nekateri ministri so sicer zavpili, ko jim je Reynaud vrnil strašno okrtačene računske predloge, toda davkoplačevalci so to novico z globokim oddihom vzeli na znanje. Tudi nove davščine, ki jih je Reynaud vpeljal pod geslom, da služijo za dobrobit francoskega vojaka, ko bo stal na straži domovine, so bile sprejete v požrtvovalnem duhu, ker pravično razdele bremena na vse plasti naroda. Novi desetodsitotni davek na čiste dobičke oboroževalne industrije na primer je bil od naroda sprejet s splošnim odobravanjem. Davki na avtomobile (400 do 1000 frankov od konjske 6ile) bodo globoko segli v žepe premožnih, a prav v toliko bodo tudi olajšali bremena eiromašnejših. Novi dohodninski davek računa Reynaud po stanovanju davkoplačevalca tako, da jemlje za temelj štirikratno ceno stanovanja. Tudi ta davščina ima izrecno socialni značaj. Nasproti temu je izginila prenosna taksa za kmetije pod 100.000 frankov vrednosti, ako preidejo na naslednika, to je na otroke ali na preostalega zakonca potom podedovanja. Močne pa so tudi spremembe, ki so jih Reynaudove uredbe povzročile med delavskimi sloji. Medtem ko je Blumov režim ljudske fronte šaril z narodnim premoženjem pod geslom: čim manij dela in čim več zaslužka, je finančni minister podaljšal delovno dobo v industrijskih obratih spet na 45 delovnih ur na teden, ako delodajalec dokaže, da ima enakovredno delovno moč kot v novembru lanskega leta in če ee obveže, da v dobi podaljšanja delovne dobe ne bo odpustil nobenega delavca. V javnih službah pa tudi teh pogojev ni in bodo morali odslej javni uslužbenci delati spet 45 ur na teden brez dodatne nagrade. Za vsako naduro od 46. tedenske delovne ure dalje pa so za vse, za zasebne in javne nameščence plačuje 5% dodatna nagrada. Zelo obsežni in v ves delovni ustroj posegajoči ukrepi 60 prizadeli trgovinsko mornarico, ki danes sploh ni mogla več tekmovati z inozemskimi trgovinskimi mornaricami in ki bo odslej spet usposobljena, da si osvoji izgubljene odjemalce. Ukrepi finančnega ministra v Franciji so torej zelo jasen dokaz za to, da je v Franciji konec zavlačevalnega razmišljanja in oklevalneg« tavanja. Francoska vlada misli 6tvarno o položaju in ee hladno in preračunano pripravlja na vsako Glasilo grofa Ciana o uspehih beneškega posveta »Italija hoče mogočno, neokrnjeno Jugoslavijo" Napovedi o bloku Jugoslavija - Italija - Madžarska - Bolgarija Rim, 26. aprila. TG. Glasilo* grofa Ciana »II Telegrafo« objavlja dolg članek o razgovorih med jugoslovanskim in italijanskim zunanjim ministrom v Benetkah in pravi v njem, da je končnoveljavno dokazal, kako bedaste so bile vesti, ki so se zadnje čase trosile okrog po Evropi, da sta Italija in Nemčija sklenili, da bosta Jugoslavijo razdelili in sicer tako, da bi prišla Slovenija pod Nemčijo, Hrvatska delno pod Italijo, delno pa pod Madžarsko. Sestanek v Benetkah je udarno in prepričevalno pokazal, da Italija ne želi razkroja Jugoslavije, marveč nasprotno, močno in neokrnjeno Jugoslavijo. Italija je na tem sestanku skozi usta zunanjega ministra grofa Ciana nedvoumno povedala, da je njena želja, da bi bila neodvisnost in neokrnjenost njenega državnega ozemlja sploh izven vsake nevarnosti. V kolikor je italijanska vlada pri tem interesirana, je v Benetkah jugoslovanskemu državniku dala popolna jamstva v tem smislu. Od jugoslovanske vlade ni zahtevala ničesar drugega, kakor obljubo, da Jugo- slavija ne sprejme nobene ponudbe o pomoči,, ki bi mogla priti od zapadnih velesil. (Jugoslovanska vlada, kakor znano, takšne ponudbe od angleške vlade tudi sprejela ni. Op. ured.) Glasilo grofa Ciana na to piše na dolgo in široko o jugoslovansko-madžarskih odnošajih in pravi, da bodo prizadevanja grofa Ciana na tem polju v najkrajšem času kronana s polnim uspehom. List pripominja, da bi znal madžarski zunanji minister grof Czaky v kratkem obiskati Belgrad, a je tudi mogoče, da bi se jugoslovanski zunanji minister Cincar Markovič na svojem poletu nazaj iz Berlina znal ustaviti v Budimpešti, da podpiše madžarsko-jugoslovansko nena-padalno pogodbo, s katero bi se Madžarska za vselej odpovedala vsakim težnjam napram Jugoslaviji. (Kakor je znano, Jugoslavija takšnega pakta ne more podpisati, dokler tudi Romunija ni dobila enakih jamstev. Op. ured.) »Stampa« pa gre v svojih razlagah še mnogo dalje in razvija obsežen privid bodoč!h razvojev, ko že vidi vstajati na obzorju široko polje sodelovanja med Italijo, Madžarsko in Jugo- slavijo, ki bi se moglo raztegniti tudi na Bolgarijo in bi v tej obliki predstavljalo čisto nov način sodelovanja, ki bi podrl »dosedanje nevarne zveze« (misleč pri tem gotovo na Balkansko zvezo) in bi zajamčil mir na tem prostoru Evrope. „Preuranjeno", pravi Frankfurter Zeitung Berlin, 26. aprila. TG. Belgrajski dopisnik »Frankfurter Zeitung< razglablja o beneškem sestanku in meni, da so napovedi, da se bo Balkanska zveza v kratkem razšla in napravila prostor novemu bloku med Italijo, Jugoslavijo, Madžarsko in Bolgarijo preuranjene, vendar obstoja upanje, da bo le mogoče prepričati Jugoslavijo o ugodnostih takšne zveze, kajti Nemčija je odjcmalee skoraj polovice jugoslovanskega izvoza. Morda se bo dala nekoliko pozneje organizirati tudi posebna konferenca za te države, ki bo »spravila v sklad vse njihovo nacionalne koristi«. Sestanek v Berlinu Berlin, 25. aprila. AA. Nocoj ob 6.30 je imel jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar Markovič razgovor z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Sestanek je trajal dve uri ter so se obravnavala vprašanja, ki zanimajo obe državi, v prijateljskem tonu. Zvečer ob 8.30 je zunanji minister von Ribbentrop priredil v hotelu »Esplanade« večerjo v čast jugoslovanskemu ministru dr. Cincar 'Markoviču, katere se je od jugoslovanske strani udeležil tudi naš poslanik v Rimu, opolnomočeni minister dr. Antič, načelnik ministrstva Petrovič ter drugi višji uradniki kr. poslaništva, od nemške strani pa višji uradniki ministrstva zunanjih poslov. Ob tej priliki je imel nemški zunanji minister von Ribbentrop zdravico, v kateri je poudarjal, da ima čast prvič sprejeti jugoslovanskega zunanjega ministra g. Cincar Markoviča v tem svojstvu v Berlinu, kjer je že dolgo, prej z njim kot poslanikom kraljevine Jugoslavije prijateljsko sodeloval. Prepričan je, da bodo razgovori med obema narodoma pripomogli k čim tesnejšemu sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in političnem polju ter da bo to sodelovanje v pro-speh obeh držav. Napil je Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, jugoslovanskemu narodu ter Nj. Ekscelenci ministru Cincar Markoviču. Na to zdravico je odgovoril naš minister dr. Cincar Markovič v istem prijateljskem tonu, zahvaljujoč se za zdravico ter za sprejem v Berlinu, kar si šteje v veliko čast. Rad se spominja sodelovanja še iz prejšnjega časa, ko je deloval kot poslanik ter je vesel, da more sedaj prvič v svojstvu zunanjega ministra v Berlinu to sodelovanje samo okrepiti in nadaljevati, kajti v interesu obeh držav in evropskega miru, k čemur s« pripomogli že tolikšni dosedanji dokazi, želi, da bi bili razgovori v korist obeh narodov. Napil je nato državnemu kanclerju Hitlerju, nemškemu narodu ter zunanjemu ministru von Ribbentropu. Izjava našega zunanjega ministra imel veliko čast in srečo v nemškem rajhu zastopati Jugoslavijo in ker me na Berlin veže dragoceno prijateljstvo, ki mi je omogočilo, da je bilo moje delo na poglobitvi prijateljskih odnošajev med našima dvema državama v obojestransko zadovoljstvo tako uspešno. Za časa tega svojega triletnega bivanja v Nemčiji sem imel priliko biti priča veličastnemu napredku, ki ga je Nemčija dosegla na vseh področjih pod modrim in odličnim vodstvom svojega velikega kanclerja. Med nemškim rajhom in mojo državo obstoje in se srečno razvijajo odnošaji popolnega zaupanja, ki temelje tako na skupnem sosedstvu ln medsebojnem spoštovanju. kakor tudi na obojestranskih koristih. Ni vprašanja, ki ga odgovorni zastopniki obeh sosednjih držav ne hi mogli razmotriti v duhu popolnega zaupanja in v cilju, da se poglobe naši prijateljski odnošaji in da se okrepi mir v tem delu Evrope. Kr. vlada, vsa posvečena miru in napredku svojega naroda, pripisuje tem odnošajem največji pomen in jih bo najskrbneje negovala. Izkoriščam to priliko, da v hvaležnosti poudarim, koliko je nemško časopisje s svojim globokim in pravilnim poznavanjem obojestranskih koristi prispevalo od svoje strani k utrditvi nemško-jugo-slovanskega prijateljstva in vzpostavitvi odnošajev, polnih zaupanja,, ki danes na srečo obstoje med našima dvema državama.« Zaenkrat samo omejena obvezna vojaška sluiba v Angliji Delamo za mir v Evropi ti if London, 26. aprila, c. Na današnji popoldanski seji je predsednik vlade Chamberlain izjavil, da je vlada sklenila predložiti prihodnji teden angleškemu parlamentu zakonski načrt o uvedbi 6 mesečne »vojaške pripravne dobe« za vse moške od 20. do 21. leta starosti. Tisti, ki bodo opravili to pripravno dobo, se bodo lahko nato prijavili v redno vojaško službo v kopni vojski za dobo treh in pol let. Ta vojaška pripravna doba je uvedena samo za Angleže in jo bodo lahko odslužili samo v Angliji. Za ostale vrste vojske — letalstvo in slično — pa ostane še naprej v veljavi načelo pro-stovoljstva, to je neobveznosti. Obenem s tem zakonskim načrtom pa bo vlada prihodnji teden v spodnji zbornici predložila tudi zakonski načrt o vpoklicu rezervistov. Prav tako bo vlada s tem zakonskim načrtom dobila posebna pooblastila za industrijo, ki dela za vojsko in osebje, ki je tam zaposleno. Vladni krogi poudarjajo, da bo vlada z uvedbo te obvezne pripravno vojaške dobe za ta dva letnika dosegla takoj to, da se bo številčno stanje angleške vojske zvišalo za 300.000 do 310.000 mož. Vlada pa tudi danes še ni popolnoma prekoračila tiste težave, ki jo predstavlja za angleško javno mnenje obvezna vojaška služba, ker se tudi s tem zakonskim načrtom, ki ho prihodnji teden predložen v parlamentu, samo uvaja omejena obveznost vojaške službo, ki še tudi ni dobila svojega pravega imena, ker se smatra samo za uvod v pravo vojaško službo, za katero se bodo lahko vpoklicanci po 6 mesečnih vajah šele prostovoljno izjavili in se priglasili za pravo vojaško službo, ki ho trajala nato tri in pol leta. Tako je tudi to kompromisna rešitev, ki naj angleškemu javnemu mnenju pomaga preiti vso očitke njegove demokratične vesli. Vlada mora namreč v parlamentu doseči, da se ta zakonski načrt res izglasuje. Delavska stranka se je že izrekla proti sleherni tudi le delni uvedbi vojaške službe. V vrstah liberalne in tudi konservativne stranke pa je tudi še zelo mnogo poslancev in voditeljev, ki se sklicujejo celo na svoje versko prepričanje, ki da ne dovoljuje uvedbe obvezne vojaške službe. Zato niso redki taki, ki napovedujejo celo možnost, da bi vlada skušala s tem načrtom iti na volitve. Delavska stranka bi zaradi svojega nasprotja izgubila mnogo glasov ravno ined tistimi pristaši, ki zahtevajo odločnejši nastop angleške vlade tudi na vojaškem polju. Toda do prihodnje srede, ko bo glasovanje o tem zakonu, se bo položaj že tako razjasnil, da bo lažje presoditi tudi vplive na angleško notranjo politiko. Berlin, 26. aprila. AA. Jugoslovanski zunanji minister je dal zastopnikom nemškega časopisja tole izjavo: »Zelo sem srečen, da se mi je zdaj kot jugoslovanskemu zunanjemu ministru nudila prilika, da na povabilo nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa obiščem Berlin in ponovno pridem v osebni stik tako z eminentnim predstavnikom nemške zunanje politike, kakor tudi z ostalimi vodilnimi osebnostmi nemškega rajha. Ta obisk mi je toliko ljubši, ker sem do nedavnega možnost. Za to je ubrala pravilno pot, ker je začela e svobodno mobilizacijo gospodarskih sil naroda, ki je predpogoj za vsako mobiliziranje odpora. Le zdravo, požrtvovalno gospodarstvo v zaledju bo obrambi n8 fronti nudilo oporo, ki je jamstvo za zmago. Toda pri vsem tem hladnem računu, ki ee ne ustraši misli, da bo treba iti na fronto, še enkrat poudarjamo osnovno misel, ki v sedanjem trenutku preveva francosko vlado in francoski narod, namreč, da bo gospodarska premoč tisti čudodelni činitelj. ki bo najprej preprečil, da bi evropski narodi kdaj segli po orožju, da bodo žrtve na gospodarskem polju zmanjšale krvne žrtve in da bo disciplinirana gospodarska voinn onemogočila ono drugo, mnogo bolj strašno. Tako so Raynauda razumeli v Franciji in tako so ga razumeli tudi drugod. Velik odpor proti voiaški obveznosti Chamberlain: »Uvajamo vojaško obveznost, ne zato, da bi hoteli vojno, ampak da jo preprečimo« London, 26. aprila. Ministrski predsednik Chamberlain je predložil 6voj načrt o »omejeni obvezni vojaški, službi« — »Reserve Arm Auxil-liary Bili« parlamentu že danes, Pred sejo spodnje zbornice ie sprejel oba vaditelja delavskih poslancev majorja Atlecja in Greenwooda, prav tako pa tudi voditelje »Trade Unions«, to je delavskih strokovnih zvez. Hotel jih je pregovoriti, da naj odnehajo s svojo opozicijo. Vendar pa so delavski poslanci v zbornici sprejeli vladno izjavo z velikim hrupom in vzklikali Chamberlainu »Demisija, demisijal«. V 6V0iem govoru je Chamberlain izvajal, da imajo vse vlade v Evropi pravico, ki jo sedaj zahteva tudi angleška vlada. Vse vlade lahko odrede v primeru potrebe mobilizacijo v delni obliki ali pa splošno mobilizacijo, samo v Angliji naj bi to ne bilo mogoče. Vendar pa je vlada že sklenila, da bi v primeru vojne takoj proglasila mobilizacijo in tako uvedla takoj splašno vojno dolžnost. Anglija pa je v zadnjem času prevzela tudi več obvez in je sedaj morala poseči po sredstvu, da bo lahko te obveze tudi držala. £e si ustvarjamo oboroženo silo, ni to zato, da bi hoteli vojno, ampak da bi jo preprečili. Za sedaj pa nam še ostane pred očmi ideal »splošne vojaške dolžnosti«, ki je ta zakonski načrt še ne uresničuje popolnoma. Novi pomožni zakon bo namreč še odredil, da ostane obvezno načelo prostovoljne vojne službe pri letalstvu, v mornarici, pri obrambni službi in pri »teritorialni kopni vojski«. Opozicija tudi v lordski zbornici London, 26 aprila, c. V lordski zbornici fe isto vladno izjavo kot Chamberlain v spodnji zbornici podal član vlade lord Stanhope. Dvignil pa se je takoj za njim voditelj delavskih lordov in zelo ostro napadel vlado, Češ da je sedaj s tem predlogom razbila edinost med angleškim narodom, ki se je pojavila po zadnjih dogodkih. _(Nadaljevanje na 2. strani) Zagrebška vremenska napoved: .lasno. . Dunajska vremenska napoved: zelo oblačno, padavine, toplotno stanje se ne bo spremenila Zagrebška pogajanja se bedo še ta taden nadaljevala Zagrebški »Obzor« prinaša iz Belgrada tole poročilo o kombinacijah v tamkajšnjih političnih krogih: »Belgrajski politični krogi pričakujejo, da bo predsednik vlade vnovič odpotoval v Zagreb sredi tega tedna nadaljevat pogovore z dr. Mačkom. Splošno sodijo, da bodo na tem novem sestanku pogovori med g. Cvetkovičem in g. dr. Mačkom končani. Belgrajski politični krogi mislijo, da ni več nobenih težav, da 6e ti pogovori ne bi končno dovršili. Po tretjem sestanku v Zagrebu Belgrajska »Samouprava« v svoji številki ootrebo splošno veljavne, vse človeštvo objemajoče moralne postave duha. Podobne misli so se slišale na kongresu madžarskih katoliških zdravnikov, ki je nedavno bil v Budimpešti. Na tem kongresu je dr. Rethy z biološkega in etnološkega stališča zavračal plemensko teorijo in je dejal, da je najnovejši študij na tem področju pokazal, da so za čistost in telesno ter moralno zdravje plemena storile največ krščanske postave glede zakona. One so najbolj pozitiven element y zaščiti plemena, ker se opirajo na naravno pravo. Usodna zmota je, če se poskuša zgraditi nazor o svetu vseskozi na neke ]>ostave plemena. Kakor hitro je svet postal kulturna družba v smislu krščanstva, vemo, da ni prva tako imenovana čistost rase, ampak predvsem integriteta morale, svoboda duhovne osebnosti in načelo nravstvene povezanosti vseh narodov. Tudi škofje so letos posvetili svoje pastirske postne poslanice poganstvu pretiranega nacionalizma. Škof Hanauer iz Vacza je odredil, da mora duhovščina vernike poučevati o zmotnosti tega poganskega nazora, škof poudarja velik pomen naroda in njegovega fizičnega zdravja ter njegovih prirodnih odlik; kakor hitro pa se iz tega delajo zaključki, ki vedejo do zatajitve duha, nravstvenega zakona in enote vsega človeštva, ki ima enega samega Stvarnika in Očeta, zaidemo v zmoto, ki bi vse človeštvo zopet razdelila ▼ plemenske šatore, ki nimajo med seboj ničesar skupnega zaradi česar je taka skrajnost škodljiva narodu samemu. Narod more obstojati in napredovati samo r vzajemnosti z vsemi drugimi. dalje je dobila pravico, da ona sama vodi albansko zunanjo politiko, da pomaga upravljati albanska ministrstva in celo to, da italijanski kralj prevzame albansko krono Skanderbergov. Italija je v »gospodskem sporazumu« z Anglijo dne 2. januarja 1936 obljubila, da bo spoštovala »nacionalno neodvisnost in ozemlje vseh držav na obalah Sredozemskega morja«. Isto obveznost je v še bolj slovesni obliki ponovila in potrdila v angleško - italijanski pogodbi dne 16. aprila 1937 in isto obveznost še enkrat ponovila v januarju 1939 ob priliki Chamberlai-novega obiska v Rimu. Ko se je nedavno sestala fašistična zbornica, so najvišji govorniki posebej poudarjali »prisrčnost odnošajev med Italijo in Albanijo«. Še na veliki torek dne 5. aprila letošnjega leta, torej tik pred albanskimi dogodki, je grof Ciano, ki je bil priča pri poroki albanskega kralja Zoga s kraljico Ge-raldino, slovesno zatrjeval angleškemu veleposlaniku v Rimu, da »rimska vlada nikakor nima namena izvesti kakšnih vojaških operacij v Albaniji«. A kljub temu je na veliki petek, torej tri dni pozneje, Albanija izgubila svojo neodvisnost. Vsi ti dogodki so do temeljev razgibali in presunili angleško javno mnenje. V Londonu so se vprašali, čemu je Italija zasedla Albanijo Toda niti to presenečenje — tako nadaljuje Bardoux — niti dejstvo, da sedaj Italija straži vhod v Jadransko morje, niti drugo dejstvo, da ima Italija v svojih rokah varstvo nad "petrolej-skim vodom Devoli-Uji in Fofet, po katerem dobiva 300.000 ton surovega olja letno, kar zadostuje za polovico italijanskih potreb v mirnem času, ne zadostuje, da bi razložil, zakaj je Anglija tako nepričakovano hitro segla po protiukrepih. Anglija je v albanskih dogodkih videla mnogo več. Spoznala je, da je pristopu Španije k paktu proti Kominterni in i zasedbo Albanije sedaj sledila vojaška obkolitev 1 v e č i e g a I. ^ , da je italijansko letalstvo sedaj kar i s neposredni bližini vseh balkanskih držav, da iz Albanije Italija lahko hkrati pritiska na vse balkanske države. Anglija je spoznala, da so vse to samo priprave za nekaj mnogo K a- V* . k . - S. ' IfvVJs? 'V v- • s s »Nemški načrt« Angleži so se o obstoju takšnega načrta prepričali pozno. Bivši zunanji minister Anton Eden, bivši mornariški minister DufI Cooper, bivši vrhovni tajnik angleškega zunanjega ministrstva Vansittard in še nekateri drugi so bili o takšnem načrtu Nemčije že zdavnaj prepričani, toda naleteli so pri drugih angleških državnikih na gluha ušesa. Že januarja 1933 je sir Robert Vansittard ob priliki, ko se je Hitler pripravljal, da prevzame vrhovno oblast v Nemčiji, sestavil spomenico za angleško vlado, v kateri je dobesedno dejal, »da se sedaj pričenja doba, ko bodo oživeli stari nemški načrti po svetovni nadoblasti«. Toda Vansittarda so takrat proglasili za proti-nemškega obsedenca in so njegovo spomenico potisnili na stran. Angleška vlada pa se je nasprotno spustila v politiko prijateljskega zbližanja z Nemčijo, kar je imelo za uspeh, da je mogla Nemčija z bliskovito hitrostjo doseči popolno oborožitev svoje armade in dne 7. marca 1936 že odpovedati lokamsko pogodbo, ki je ščitila francosko in belgijsko mejo. Takrat je Nemčija tudi že zasedla in oborožiia porensko pokrajino. Pri mirovnih pogajanjih v Versaillesu 1. 1919. je maršal Foeh izrekel sledečo zgodovinsko prerokbo: »Verujte mi, dragi Bardoux, kakor hitro se bo Nemčiji znova posrečilo oborožiti porensko pokrajino, potem je izbruh bodoče vojne samo še vprašanje kratkega časa.« Poglejmo na zemljevid Če danes pogledamo na evropski zemljevid, moramo videti — ne da bi se posluževali informacij, ki jih ima o nemških načrtih na razpolago angleška tajna vohunska služba »Intelligence Service — v kakšni smeri se morajo razvijati bodoči dogodki. Z zasedbo Avstrije in Češkoslovaške je Nemčija prevzela nadzorstvo nad velikim donavskim potom od Rena do Bratislave. S kanalom, ki ga gradi od Donave do Vltave, bo v kratkem Črno morje neposredno zvezano z vltavsko dolino po vodi in po železnici. Vltavsko obrečje pa razpolaga s 6930 km plovnih rečnih tokov. Hamburg je pomaknjen bliže in postaja veliko pristanišče tudi za podonavske pokrajine. Hamburg — namesto Trsta! Z zasedbo Avstrije in Češko-Moravske je Nemčija z enim samim mahljajem dobila v roke nadzorstvo nad balkanskim trgom. V Jugoslaviji je nemška trgovina tako glede uvoza kakor glede izvoza zastopana skoraj s 50% vse jugoslovanske zunanje trgovine... V Bolgariji . znaša danes količnik že nad 60%. V Romuniji se približuje polovici, za nekatere pridelke in izdelke pa je Nemčija tako rekoč izključni odjemalec, odnosno edini dobavitelj. Takšna gospodarska premoč nujno vodi k politični nadoblasti. In novi nemški načrt za dosego nadoblasti v Evropi je v tem podoben onemu, ki je zaživel med svetovno vojno, ker ima tudi ta svoje romunsko, svoje madžarsko, svoje jugoslovansko, svoje poljsko, svoje turško in grško poglavje. »Poljsko poglavje« — na obzorju Ureditev poljskega vprašanja bo izvedena po češkoslovaškem zgledu. Treba je samo pogledati na karto. Najprej je treba dotično državo obkoliti, potem pade kot zrelo jabolko samo v naročje. Kakor pri Češko-Slovaški se bo tudi na Poljskem izvedel poskus, da se Ukrajina na isti način kot Slovaška loči od poljske države, nakar prideta oba dela pod nemški protektorat. V Berlinu že pripravljajo in vežbajo »ukrajinsko legijo«. Uradniki, ki bi prevzeli upravo Ukrajine, se tudi že zbirajo med ruskimi političnimi begunci. Nemški oficirji se morajo pridno učiti ukrajinščine. Nemčija se zaveda, da je prevzela dediščino Avstro-Ogrske. To dediščino hoče izkoristiti do kraja. Razume se, da bo »poljsko poglavje« mnogo težje, kakor je bilo češko-slovaško. Za to je treba večjih priprav. Zato je treba z vezati roke Franciji in predvsem Angliji Z vezati roke kako? Japonska se noče vezati z vojaško zvezo na Nemčijo in Italijo. Pripravo za napad na Nizozemsko in na Švico, ki so sc proučevalo že v januarju 1939, so prezgodaj prišle na dan. Vdor v Južno Ameriko sicer napreduje, a prepočasi, da bi vznemirjal Anglijo. Zato je treba, da se v Sredozemskem morju nakopiči takšna napetost, ki bo Anglijo in Francijo povsem zaposlila, tako zaposlila, da ne bosta mogli učinkovito pomagati Poljski, kadar bo Nemčija N > M Nj NL i M % ji/g 'S!''!''!,,,,, "/J "/i ^ha Zunanji minister dr, Cincar- Markovič ob prihodu t Berlip začela »reševati poljsko poglavje«. Nemčija bo imela takrat proste rojte. Nemčija sedaj pomaga Italiji pripraviti »sredozemsko napetost«. Nemški vojaški strokovnjaki so v Italiji in v Libiji, da pomagajo. Kakor hitro bo tukaj vse zrelo, pride na vrsto »poljsko poglavje«, ki ga bo reševala Nemčija sama. Največja ura nemške zgodovine Nedavno je imel Hitler na 100 generalov nagovor, v katerem je dejal: Zahtevam od vas, da mi pomagate. Največja ura v zgodovini Nemčije se približuje. Prišla bo hitreje, kakor si mislite. Prišla bo kot blisk. Ta ura Im> ustanovila za tisočletje nadoblast Nemčije nad zapadom! Bardoux sprašuje, če je la ura sedaj že pred durmi. Anglija je to spoznala, zato njeni hitri protiukrepi, da bo branila svoj obstoj. Tako piše Bardoux, katerega izvajanja smo iz časnikarske dolžnosti prinesli, ne da bi hoteli s tem izreči kakšno oceno o vrednosti njegovih informacij. Bolgarsko-nemško prijateljstvo Sofija, 26. aprila. Društvo za bolgarsko-nemško zbližanjc je v balkanskem teatru uprizorilo filmsko predstavo o znanstvenem, gospodarskem in kulturnem ter vojaškem življenju narodnosocia-listične Nemčije. Navzoči sq bili med drugimi: šef kraljeve pisarne general Zancv, kraljevi generalni adjutant general Panov, ministrski predsednik in zunanji minister Kjuseivanov, vojni minister general Daskalov, vsi profesorji sofijske univerze z rektorjem n* čelu ter drugi odlični predstavniki bolgarskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Belgrad, 26. aprila, m. Belgrajsko Prosvetno društvo se je le dni preselilo v Slomškov dom v Ulici vojvode Milenka 46. Prvi prosvetni večer v novih prostorih bo v soboto 29 t. m. ob pol 9 zvečer. Predaval bo prof. Janko Sever iz Ljubljane o kulturnih 6tikiii Slovencev e Srbi pred | svetovno vojno. Vatikan, 26. aprila, b. Okrog 3000 romarjev in mladih parov je prisostvovalo dnnro sprejemu pri sv. očetu. Sv. oče je blagoslovil 800 mladih parov, nato je v nemščini pozdravil romarje iz Švice, ki 60 prišli v Rim v zelo velikem številu. $04flodah&tvo Zunanja trgovina v marcu Objavljeni so statistični podatki o naši zunanji trgovini v preteklem mesecu, iz katerih je razvidno, da je od marca lani do marca letos naš uvoz narastel po količini za 1.26% na 98.163 ton, po vrednosti pa padel za 6.55% na 476.3 milij. din. Istočasno je naš izvoz padel po količini za 20.11% na 269.761 ton, po vrednosti pa narastel neznatno (z« 0.04%) na 423.0 milij. din. Naslednja tabelica nam kaže razvoj naše zunanje trgovine v prvih treh mcsecih leto« in lani (v milij. din): Uvoz Izvoz 1938 1939 1938 1939 januarja februar marec 370.8 431.0 509.7 378.3 402.1 476.3 356.7 394.3 422.8 319.1 339.5 423.0 •kupno 1.311.5 1.256.64 1.173.8 1.081.56 Te številke kažejo sezonsko povečanje naše zunanje trgovine od februarja na marec, je pa naša zunanja trgovina še vedno pasivna. Za marec je izkazana letos pasivnost v znesku 53.3 milij. din, dočim jc znašala februarja letos pasivnost 62.6 milij., lani marca pa 86.9 milij. din. Prve tri mesece letos je zaključila naša zunanja trgovina s pasivnostjo 175.1 milij., kar je več kot v istem času lani, ko je znašala pasivnost samo 137.7 milij. din. Po posameznih predmetih kaže uvoz naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih podatki za fe bruar 1939): surov bombaž 16.0 (22.57), bombažno predivo 33.66 (32.3), bomb. tkanine 20.1 (11.57), surova volna 12.1 (7.5), voln. predivo 10.27 (8.2), volnene tkanine 23.65 (16.96), svil. predivo 85 (8.6), nepredelano in polpredelano železo 8.14 (8.5), pločevina 4.86 (6.35), tračnica, železniški material 12.6 (9.8), razni popolnoma izdelani predmeti iz železa 29.0 (30.36), surova nafta 10.67 (7.14), nepredelane kože domačih živali 5.3 (1.8), riž 8.6 (5.0), limone in pomaranče (7.0 (5.25), ostalo južno sadje 2.2 (2.16), kava 5.9 (4.6), premog 9.05 (14.2), oljnati plodovi, semena itd. 6.97 (6.14), stroji, orodje in aparati 33.36 (29.4), elektrotehnični predmeti 14.1 (13.26), prevozna sredstva 34.0 (20.15), umetne organske barve 6.84 (7.04). Izvažali pa smo največ naslednje predmete (vse v milij. din, v oklepajih podatki za februar): pšenica 9.5 (17.2), koruza 4.0 (1.34), konoplja 19.9 (18.3), konji 2.45 (3.0), goveda 2.86 (2.4), prašiči 34.4 (21.26), sveže meso 31.9 (17.45), svinjska mast 12.7 (8.66), drva 1.5 (3.2), stavbni les 65.5 (52.35), oglje 1.75 (1.2), izdelki iz lesa 3.15 (1.44), železniški pragovi 1.23 (0.5), cement 7.14 (3.8), baker 45.6 (60.1), zemlja in rude 33.84 (16.0) itd. Stanje naših kliringov Dne 22. aprila je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika nasproti stanju za 15. april): Aktivni kliringi: Nemčija 16,055.000 (402.000) mark, Turčija 17,063.000 (116.000) din, Bolgarija 1,700.000 (—37.000), Španija 2,063.000 pezet. Pasivni kliringi: Italija 35,919,000 (2,425.000) din. Češkoslovaška 25,086.000 (—9,246.000) kron, Belgija 1,981.000 (—129.000) belg, Švica 1,920.000 (-72.000) šv. frankov. Poljska 7,082.000 (3,656.000) din, Romunija 2.949.000 (—954.0OO) din, Madžarska 2,024.000 (-1,5.->7.000) din in Bolgarija 587.000 (—51.000) din. Iz teh podatkov je razvidno, da so se nekli-rinške terjatve v Nemčiji zvišale za 0.4 milij. mark. Med pasivnimi kliringi so nastopile večje iz-premembe, ker je nadalje narastel naš pasivni saldo v Italiji in na Poljskem, dočim se je najina tneje zmanjšal naš klirinški dolg v Češkoslovaški, Stanje Marodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke za 22. april kaže tele glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. april: Aktiva: zlato v blagajnah 1.905.766 (+0.55), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.916.56 (+0.55), devize izven podlage 414.55 (+11.4), kovani denar 329.6: posojila: menična 1.713.5 (+48.2), lombardna 57.8 (+6.7), skupno posojilo 1.771.25 ( + 54.97), efekti rezervnega sklada 238.5 (+1.0), razna aktiva 2.067.9 ( + 3.6). P&siva: bankovci v obtoku 7.070.06 (+139.55), drž. terjatve 22.2 (+2.735), Žifovni računi 806.8 (—5.14), razni računi 839.&=> (—77.5), skupne obveznosti po vidu 1.668.9 (—79.9), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 230.7 (+12.55). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.738.94 (+59.65), skupna podlaga s premijo 2.462.8 (+0.7), od tega samo zlata v blagajnah s premijo 2.448.9) (+0.7), skupno kritje 28.18 (v prejšnjem izkazu 28.36)%, samo kritje z zlatom v blagajnah 28.02 (28.20)%. Izkaz kaže znatno okrepitev našega deviznega zaklada. Nadalje se je znatno zvišal obtok bankovcev. kar je nastalo kot posledica novih meničnih in lombardnih posojil Narodne banke in zaradi zmanjšanja žirovnih in raznih računov. Izkazi meseca aprila kažejo naslednjo sliko (v milij. din): . zlati zaklad dev. pos. obt. bank. žiorr. 31.3. 2.461.6 438.3 1.675.56 6.805.9 855.2 a 4. 2.461.9 426.8 1.685.76 6.845.15 838.1 15.4. 2.462.07 403.2 1.716.3 6.930.5 811.94 22.4. 2.462.8 414.55 1.771.25 7.070.06 806.6 Naša kovinska industrija V nedeljo je bila jubilejna skupščina Zveze kovinske industrije kr. Jugoslavije. Ta zveza je bila osnovana dne 21. aprila 1929. Skupščino je vodil predsednik ing. Ljuba Godjevac. Na skupščini je bila sprejeta posebna resolucija, v kateri zahteva kovinska industrija, da se izvede načrt za izvedbo vseh državnih nabav. Koristno bi bilo opustiti dosedanji sistem ofertalnih licitacij, ker bi država lahko dobila ugodnejše cene. Ustanovi naj se stalen odbor za pospeševanje metalurgijske industrije zaradi stvoritve direktiv za razvoj te važne panoge našega gospodarstva. Trgovinski minister naj uveljavi naredbo o zgradbi in razširjenju drž. in samoupravnih delavnic po načelu, da naj se ne snujejo niti razširjajo državna in samoupravna podjetja za izdelavo onih predmetov, za katere že obstoji industrija zasebne inicijative. Uvede naj se kontrola uvoza vseh onih predmetov, ki se izdelujejo v državi in sicer ne samo iz klirinških, ampak tudi iz nekli-rinških držav. Kovinska industrija želi končno zastopstvo v Institutu državne obrambe, v Nacionalnem odboru za normalizacijo in v tarifnem odboru pri prometnem ministrstvu. * Poziv zadružnim zvezam, katerim je potrebna sanacija. Ministrstvo za kmetijstvo, oddelek za agrarno politiko, poziva po »Službenih novinah« vse zadružne zveze, ki smatrajo, da jim je potrebna sanacija in drugi ukrepi za njih pospeševanje, naj se z dokumentiranimi predstavkami obrnejo na ministrstvo za kmetijstvo do 1. junija 1939. Predstavke, ki bi prišle kasneje, ne bodo vzete v poštev. Združenje za zailitn industrijske lastnine je irtelo svoj občni zbor dne 24. aprila v Belgradu pod predsedstvom g. dr. Janka Šumana. Združenje je bilo osnovano maja 1937 ter izdaja svoj list »Gospodarsko tekmovanje«, ki izhaja trimesečno. Združenje je posvetilo posebno pažnjo posebni obliki nelojalnega tekmovanja, t. j. premijskemu poslovanju v raznih oblikah. Sklenjeno je bilo prirediti med gospodarskimi ustanovami posebno anketo, ki naj ugotovi škodljive posledice te konkurence. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. dr. Janko Šuman, za podpredsednika pa gg. Mihajlo Sonda. dr. Branko Krnic (iz Zagreba) in Ivan Jelačin (iz Ljubljane). Vodstvo Bafinih podjetij r Borom. Glavni ravnatelj Borova g. Toma Maksimovič je postavil za svojega namestnika g. Mcrnčila Ncdcljkovife, ki se je izučil pri Bat'i na češkem In t Jugoslaviji. Konknri je razglašen o imovini Kapušina Stanka, bivšega trgovca v Kranju, oglasiti se je do 20. maja, ugotovitveni narok 27. maja. Borze Dne 26. aprila 1939. Denar Angleški funt 238 oz, 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je oetal angleški funt neiapremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90. Grški boni so beležili v Zagrebu 51.65—32.35. v Belgradu 32.15-32.85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1.989.808 din, v Belgradu 4.842.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 1.740.000 din pri čvrsti tendenci. LJubljana — Tečaji • primerni Amsterdam 100 h. gold. . , , , 2348.50-2386.50 Berlin 100 mark...... 1777.12-1794.88 Bruselj 100 belg ,,,,,, 743.75- 755.75 Curih 100 frankov...... 885.00-1005.00 London 1 funt 206.87 - 210.07 Newyork 100 dolarjev , , , , 4401.75-4461.75 Pariz 100 frankov , , , , , , 116.80- 119.10 Trst 100 lir 2^2.70- 235.80 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.79, London 20.835, Ne-wyork 445.125, Bruselj 75, Milan 23.425, Amsterdam 236.70, Berlin 178.50, Stockholm 107.35, Oslo 104.70, Kopenhagen 93.025, Sofija 5.40, Varšava 84 Budimpešta 87, Atene 390, Carigrad 360, Bukarešta 325, Helsingsfors 9.19, Buenos-Aires 10350. Vrednostni papirji Vojna škoda i ▼ Ljubljani 432.25—435.25 ▼ Zagrebu 439 denar ▼ Belgradu 441 —443 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijski posojilo 96—98, agrarji 58—59, voj. škoda prompt-na 432.25-435.25, begluške obveznice 85-87, dalm. agrarji 82—84, 8% Blerovo posojilo 94—97, 7% Blerovo posojilo 85.50-86.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—99, 7% štab. posojilo 97—98. — Delnice: Narodna banka 7.800—7.500, Trboveljska 180—190. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 439 denar, agrarji 50.50-60 (58.50), vojna škoda promptna 439 denar, begluške obveznice 86 denar, dalm. agrarji 85-85.50 (84, 85), 4% severni agrarji 59.50 -60.75, 8% Blerovo posojilo 98-100 (971, 7% Blerovo posojilo 88-88 50 (87), 7% stab. posojilo 97-96.50 (97). - Delnice: Narodna banka 7.500 blago, Priv. agrarna banka 205-212, Trboveljska 182-185 (185), Gutmann 40 blago, Sladk. tov. Cteijek 90 blago, Isis 25 denar, Jadr. plovba 360 denar. Belgrad. Državni papirji: agrarji 58 denar, vojna škoda promptna 441—443 (438, 436), begluške obveznice 85.25—85.75 (85.50, 85), dalm. agrarji 84 -84.75 (84.25, 83), 4% severni agrarji 6% šum-ske obv. 84 denar (84.50), 7% Blerovo posojilo 88.50 -89.50 (87.50). — Delnice: Narodna banka 7.250-7.500, Priv. agr. banka 207.50—209 (208, 207). Žitni trg Novi Sad. PSenica: bač 151—153, orem 150-151, slov 151-152, ban 150-151. - Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Živinski sejmi Cene iivine in kmetijskih pridelkov v Dol Logatcu dne 24. aprila t. 1. Voli I. vrste 5 din, voli II. vrste 4.50 din, voli III. vrste 4 din, telice I. vrste 4.50 din, telice II. vrete 4 din, telice III. vrste 3 din, krave I. vrste 4 din, krave II. vrste 3.50 din, krave III. vrete 8 din, teleta I. vrete 7 din, teleta II. vrete 6 din, prašiči špeharji 8 din, prašiči pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, goveje meso II. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 14 din, slanina 15—16 din, svinjska mast 19 din, čisti med 16 din, goveje surove kože 8 din, telečje surove kože 10 din, svinjske surove kože 7 din za 1 kg. — Pšenica 200 din, ječmen 180 din. oves 175 din, koruza 135 din, fižol 250 din, krompir 80 din, seno 60—80 din, suhe češplje od 700 din do 900 din, pšenična moka do 325 din, koruzna moka 200 din za 100 kg. Živinski sejem v Kranju dne 24. aprila t. I. Dogon: 37 volov, 23 krav, 12 telet, 5 junie, 2 bika, 116 svinj in 114 praSičev. Prodanih: 25 volov, 13 krav, 12 telet, 4 junice, 2 bika, 29 svinj in 47 praSičev. Cene naslednje: Voli I. vrste 5.50din, voli II. vrste 5 din. voli III. vrete 4.50 din, telire I. vrete 5.50 din, telice II. vrste 5 din, telice III. !c še dva dni imate Časa, da si zastonj pridobite eno od 301 nagrad, hI bodo razdelilne z žrebanjem med naročnike ..SLOVENCA" v soboto, dne 29.1, m. i. Nagrade so: 1 motorno kolo Ardie 125 ccm. I >Kremiarjeva< mlatilnlca, 2. 2 šivalna stroja, 8. 5 radijskih aparatov, 4. 4 nevestine bale, 5. 10 moškib ali ženskih koles, 6. 20 žepnih ali zapestnih ur, 7. 4 lepe harmonike, 8. B »Lesce« plugov, 9. S bran, 10. 60 knjižnih zblrfč, 11. 50 raznih skupin kuhinjske posode, 12. 50 skupin razne porcelanaste in Bte> . klene namizne posode, 13. 5 zlatih nalivnih peres, 14. 50 kosov različnega blaga za obleke, rjuhe itd., 15. 39 raznih dragih nagrad, cedi je, brzo- parilne lonce. Vmes pa še popolnoma brezplačno potovanje v Rim z avtobusom pisarne >Okorn< od 14. do 21. maja t 1. Naročnino lahko poravnale Se: a) pri vseh naših podružnicah v Jlariboru, Celju, Ptuju, na Jesenicah, v Kranju, Novem mestn in Trbovljah do petka 28. t. m. opoldne} b) pri upravi v Ljubljani do sobote 29. t. m. opoldne. Tovorna verig v Lescah bo dobavila 5 prvovrstnih plugov — vsakdo bo za svojo zemljo lahko primernega zbral. Zastopnik tvrdke je g. KrlStol, sv. Petra cesta 60, LJubljana. Tvrdha C. Podrla), Ig pri Llnblfanl bo dobavila 9 brzoparilnih loncev. Brzoparilni lonci so zelo praktični za pre-kuhavanje perila. Služiti pa morejo tudi ca vkuhavanje sadja. Lepe garniture jedilnega pribora in kuhinjske posode bo dobavila tvrdka STOPICA, Gosposvetsha cesta, Ljubljana. Toliko, tako bogatih nagrad Vam paC ne nndl nlhCe drug kakor ..SLOVENEC". Zato ne odlašajte niti dneva, ampak takol naroČite največji ln najbollSi slovenski dnevnik »SLOVENEC". Pridobite za naročnike »SLOVENCA svoje prijatelje ln znance! Srefa Vas taha! $reia bo Vaša! vrste 4.50 din, krave I. vrste 5 din, krave II. vrste 4.50 din, krave III. vrste 3.50, teleta I. vrste 7 din, teleta II. vrste 6.50 din, prašiči špeharji 8 din, prašiči pršutarji 7.50 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 180 do 220 din. — Goveje meso I. vrste prednji del 13.50 din, zadnji del 14 din, goveje meso II. vrste prednji del 11.50 din, zadnji del 12 din, goveje meso III. vrste prednji del 9.50 din, zadnji del 10 din, svinjina 16 din, slanina suha 24 din, svinjska mast 19 din, čisti med 20 din, neoprana volna 28 din, oprana volna 36 din, goveje surove kože 9 din, telečje surove kože 8 din, svinjske surove kože 3 din za 1 kg. — Cene kmetijskih pritlelkov na debelo: pšenica 190 din, ječmen 200 din, rž 185 din, oves 180 din, koruza 150 din, fižol 250 do 350 dih, krompir 80—100 din, lucerna 2800 din, seno 75 din, slama 45 din, pšenična moka 260 din do 300 din, koruzna moka 220 din, ržena moka 275 din, ajdova moka 400 din in koruzni zdrob 250 din za 100 kg. Živinski sejem Sv. Jurij v okraiu Celje dne 24. aprila t. 1. Cene: Debeli voli 4.50 do 5.50 din, plemenski voli 4 din do 4.50 din, debele krave 4 din do 5 din, plemenske krave 3.50 do 4 din, krave II vrste 2.50 din do 3 din in telice 4 din do 4.50 dm za kg žive teže. - Na sejem je bilo prignanih 320 glav živine, od katerih je bilo prodanih 77 komadov. Mariborski sejem 25. aprila. Prignanih je bilo 5 konj, 9 bikov, 76 volov, 256 krav in 9 telet, skupaj 355 komadov. Cene: debeli voli 1 kg žive teže 3.50 do 4.50 din, poldebeli voli 1 kg žive teže d do 3.75 din, plemenski voli 1 kg žive teže 4 do 5.o0 din, biki za klanje 1 kg žive teže 3 do 4 din. k avne krave debele 1 kg žive teže 3.50 do 4.50 din, plemenske krave 1 kg žive teže 3 do 4 din, krave za klobasarje 1 kg žive teže 2 do 2.75 din, molzne krave 1 kg žive teže 4 do 5 din, breje krave 1 kg žive teže 3.25 do 4.50 din, mlada živina 1 kg žive teže 3.50 do 5 din, teleta 1 kg iive teže 4.50 do 6 din. Prodani so bili 204 komadi. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 10—12 din, volovsko meso II. vrste 1 kg 8-10 din, meso bikov, krav, telic 1 kg 6—12 din, telečje meso L vrste 1 kg 10—12 din, telečje meso 1. vrete 1 kg 8—m mo imeli nikdar več!« Tako so govorili v solzah Belokranjci. Kako bosta pogrešali dobrega očka sirolici Zora in Marjanica, ki sta Ti bili edina uteha v življenjski borbi.. Počivaj v miru, zlata duša, ol> strani svojega očeta pod divnimi Kamniškimi planinami! Naj ti bo to v zadoščenje, da si zapustil najtoplejši spomin med prijatelji, ki smo te v resnici poznali I — Odbor za odkup in obnovitev Prešernove rojstne hiše sporoča, da bo Prešernov dom slovesno odprt dne 21. maja t. 1. Ker sedaj hiša zaradi popravil ni dostopna, naj se zaenkrat opuste tja vsi zasebni in šolski izleti. — Enodnevni krožni izlet po Slovenskih goricah priredi 7. maja Društvo prijateljev Slovenskih goric. Prijave in informacije v vseh biljetarnah »Putnika«. — Protitubcrkulozna zveza v Ljubljani ima svoj VIII. redni letni občni zbor v nedeljo, dne 14. maja, ob 10 dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata, v Ljubljani. Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. Poročilo primari.ja dr. Roberta Neubauerja o poslovanju dispanzerjev, volitev predsednika, članov upravnega in nadzornega odbora ter stalnega razsodišča. Razprava in sklepanje o pravočasno prijavljenih predlogih in določitev višine članarine. Predloge je vlagati pri pristojnih krajevnih zvezah, odsekih, društvih itd., ki naj jih predlože vsaj sedem dni pred skupščino upravnemu odboru Protituberkulozne zveze s svojim mišljenjem. ZUNDAPP afutlK KVALITETN LJUBLJANA MOTOCI K LI TAVČARJEVA 11 — Za Jegličev akademski dom so darovali: dr. Ušeničnik Aleš, Ljubljana, 300 din; dr. Lavren-čič M., star. okr. sod., Maribor, 100; Lovšin V., župnik, Litija 25; Arko J., sodnik Kočevje, 100; občina Sv. Marjeta niže Ptuja 100; dr. F. Puc, zdravnik, Dobrova, 25; Fr. šušteršič, Selca, 100; Pokom J., kaplan, Radeče pri Zidanem mostu, 50; Peitler A., kaplan, Slivnica pri Mariboru, 30; Spar-hakl K., župni uprav., Lom pri Tržiču, 25; Weiss M., župnik, Velenje, 20; dr. F. Pucelj, zdravnik, Kamnik, 25; Klejtl J., Crensovci, 10; Vsthčič R., kaplan, Gornja Radgona, 50;' inž. t.'Muri, Ljubljana, 25; Lovšin I„ župnik, Planina pri Rakeku, 25; Lajošič A., župnik, Sv. Martin pri Vurbergu, 20; inž. Božič C., Ljubljana, 50; Zupni urad Ribno, p. Bled, 20; občina Šoštanj 200; Feguš I., Slovenska Bistrica, 10; Jerič I., dekan, Turnišče, 25; Fatur Jakob, Radovljica, 50; dr. Hanželič R., Celje, 100; dr. Arnejc J., Breznica, 10. — Vsem darovalcem iskrena hvala! Čas je, da po skoraj 20letnem obstoju slovenske univerze postavimo našim akademikom lasten dom, nadškofu Jegliču pa spomenik! — Akcija za Jegličev akad. dom. — Pr) zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Danes zadnjikrat ob 16. 19. in 21. uril Živi mrtvec Nmts de feu Prekrasen in vsebinsko pretresljiv film po nesmrtnem delu velikega ruskega pisatelja L. H. Tolstoja Gaby Morlay — Victor Francen — Georges Rigaud. — Ruski baletni mojster Sergej Lifar je sestavil za ta film posebne plese, pri katerih tudi osebno sodeluje. Kino Union Telefon 22-21 — V višjo pedagoško šolo v Zagrebu bo v prvi letnik sprejetih v šolskem letu 1939-40 v prvi odsek za pripravo meščanskošolskih učiteljev 03 slušateljev, v drugi odsek za pripravo učiteljev za defektne otroke 20 slušateljev, v tretji odsek za pripravo šolskih nadzornikov 20 slušateljev. Za prvi odsek se lahko priglase učitelji in učiteljice, ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom opravili zrelostni in praktični učiteljski izpit, služijo najmanj tri leta na ljudskih ali meščanskih šolah in niso stari nad 30 let. Za drugi odsek so pogoji isti kakor za prvi odsek, imeti pa morajo štiri leta službovanja na ljudskih šolah in najmanj dve leti hospitiranja na šolah za defektne otroke Pogoji za sprejem v tretji odsek so isti kakor za prvi odsek. Prosilci pa morajo imeti deset let službovanja na ljudskih ali meščanskih šolah z odlično ali prav dobro kvalifikacijo. Prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami, je treba poslati rektoratu višje pedagoške šole v Zacrrebu (Zagreb 6, poštni predal 03) do 20. junija 1939. 8838Kino Kodetjevo te/. 41-64 Danes, jutri ter v soboto ob 50. uri dva velefiljna; Rumena zastava HansA,bers Reportaža o ljubezni Olga Čebova) (Loretta Yong, Tyrone Povver) — Razpis idejnih skic regulacijskega načrta za Celje. Celjska mestna občina je razpisala natečaj za izdelavo idejne skice regulacijskega načrta mesta Celje. Skice morajo biti v merilu 1 : 10.000 z rešitvijo splošne ureditve in razvoja mesta Celja ter prometnih zvez. Razpisane so nagrade: 1. 20.000 din. 2. 15.000 din, 3 10.000 din in štiri nagrade po 3000 din. Načrti morajo biti predloženi najkasneje do 27. junija t. I. ocenjevalnemu razsodišču za določitev nagrad in odkupov. V ocenjevalnem razsodišču so gg.: Alojzij Mihelčič, univ. prof. arh. Ivan Vurnik mestni gradbeni svetnik inž. arh. Vladimir Mušič iz Ljubljane, inž Drago-lin Fatur iz Ljubljane, višji tehnični svetnik inž. Černivec Jos., šef tehničnega oddelka okr. glavarstva v Celju višji tehnični svetnik inž Jan Marek ler celjsk župan dr. Josip Voršič. Termin natečaja poteče 30. junija ob 6 zvečer. Nagrajene in odkupljene načrte bo celjska mestna občina uporabila 7.a izdelavo regulacijskega načrta mesta Celja. — »Na Trsatu stanuješ, v nebesih kraljuješ ...« Tako bodo tudi letos o binkoštih peli slovenski romarji pri Mariji, Morski zvezdi na Trsatu, kjer je bila nekdaj hišica nazareške sv. Družine. Da bo veselje popolnejše, pojdejo tudi na prijeten izlet z ladjo po morju v prelepo Malinsko na otoku Krku, in kdor bo hotel, bo šel tudi v Italijo (na Reko in v čudovito Opatijo), Za to prelepo romanje (v tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze) vlada posebno letos veliko zanimanje. Kako tudi ne, ko pa nudi toliko prijetnosti in zanimivosti za majhen denar! Priglasite se še danes romarskemu vodstvu »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, da vam pošlje brezplačna navodila. — Udobno 8 dnevno potovanje po Italiji s -tridnevnim bivanjem v Riinu od 14.—21. maja. Informacije daje in prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22—50. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, na določbe § 65. zakona o zavarovanju delavcev, po katerih pridobi zavarovanec pravico do pokojnine ali invalidnine šele takrat ko so zavarovalni prispevki dejansko plačani. Delodajalci, ki so s plačilom v zaostanku nevarno ogrožajo koristi svojih delavcev in nameščencev. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 26. t. m. je objavljena »Uredba o spremembi § 18. zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih iz leta 1930 (spremenjenega leta 1933)«; dalje »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo ljudstva«, »Pravilnik o ustanovitvi, uporabljanju in upravljanju sklada za pospeševanje turizma v dravski banovini« in »Popravek v pravilniku za izvrševanje proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1939/40«. — Preprečenje je boljše kot zdravljenje. Zato ne pozabi vsak dan zjutraj in zvečer negovati zob s Chlorodontovo zobno pasto. Tako bodo ostali lepi in zdravi do najvišje starosti. TEL. ^ ri 2 111 o"tčuvoJ^alicja. \ PRFDSTAVFob IG 19 21 * ve-ni™ Andaluzijske noži I z Imperlo Argentina. ■ i i ■ —i Danes nemška verzija | — Brez težav deluje DarmoL K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti po-žiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo 6 priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah, Reg. 25,801/37. SOT*?*.'. »'^,'vfj. Tabor Kmečke zveze v Celju v nedeljo, 30. aprila 1939 Devetdesetletnica kmečke osvoboditve Slavnostni kmečki sprevod Kmečko zborovanje pri Sv. Jožefu Zgodovinska igra na prostem: »Slovenskega kmeta povest«... Vsi kmečki ljudje vabljeni! pO cbižavi * Akcija za pogozdovanje Bosne. Ministrstvo za gozdove in rudnike je odobrilo banski upravi v Sarajevu vsoto 350.000 din za pogozdovanje v tekočem letu. Banovina razpolaga v ta namen z ogromno množino sadik v svojih 16 nasadih. V preteklem letu so posvetili največjo pozornost pogozdovanju sarajevske okolice, kajti kljub temu, da je Sarajevo glavno mesto najbolj gozdnate pokrajine v državi, ni bilo v njegovi okolici niti sledu kakšnega gozda. Hrib Trebevič, ki se dviga nad Sarajevom, je bil pogozden pred 10 leti, tako da je gozd na njem že precej dober. V preteklem letu so na Pašinem Brdu in Orlovcu zasadili okrog 120.000 sadik. Poleg sarajevske okolice ima banovina v načrtu tudi pogozditev planine Šargan v srbskem delu drinske banovine. Pogozditev planine Šargan je potrebna zaradi pogostih železniških nesreč. Ker ni gozda, se namreč stalno kru-šijo skale in kamenje in zasipajo progo. S po-gozditvijo upajo bodoče nezgode preprečiti. * Še vedno stavka okrog 1500 delavcev tovarne vagonov v Slavonskem Brodu. Stavkujoči delavci se hranijo v skupni kuhinji, za katero pobirajo po mestu darove. Pogajanja med stavku-jočimi in zastopniki tovarne bodo kmalu končana in najbrž bodo že konec tega tedna šli delavci spet na delo. V nedeljo priredijo športni klubi v Slavonskem Brodu razne tekme in prireditve, katerih čisti dobiček je namenjen za pomoč stavkajočim. * Osjeika trgovska zbornica ne bo več sodelovala na skupnih zborničnih konferencah. V torek je bila seja novoizvoljenega predsedstva in načelništva trgovske in industrijske zbornice v Novem Sadu. Predsedoval ji je predsednik Josip Galovac. Pred prehodom na dnevni red so odposlali pozdravno brzojavko dr. Vladku Mačku. Nato je bil sprejet naslednji sklep: Doslej je bil običaj, da so se vse zbornice v državi ' c na skupna posvetovanja, na katerih so razpravljale o aktualnih vprašanjih in sprejemale razne resolucije. Na žalost pa se mora ugotoviti, da so vse te akcije ostale brez vsakega uspeha. Zato se je osješka zbornica odločila, da na takšnih posvetovanjih i konferencah ne bo več sodelovala. * Naj cement bodo izvažali v Venezuelo. V severno pristanišče Splita je priplul parnik »Ivan Topič«, ki bo ukrcal 7000 ton cementa- in ga odpeljal v Venezuelo v Južno Ameriko. To je prva poskusna partija cementa, ki se odpošilja v Venezuelo in ako bodo ta cement v Venezueli odobrili, bo ta država postala novo izdatno tržišče za jugoslovanski cement. Dalmatinska cementna industrija preživlja hude dni, kajti izvoz je zastal na skoraj vseh tržiščih. Mnogo inozemskih trgov je povsem izgubljenih, novih pa ni mogoče dobiti. V preteklih letih so izvažali cement v 53 držav, v zadnjih letih pa ga izvažajo še domaj v 30 držav, Z novim trgom v Venezueli se bo položaj dalmatinske cementne industrije nekoliko izboljšal. * Ljubavna tragedija pri Zagrebu. V Podsusedu pri Zagrebu živi pek Gjuro Capek, ki je oženjen in oče štirih otrok. Kljub temu pa je Capek že 12 let živel v nedovoljenih odnošajih s 35-letno vdovo Ljubico Jurič, Vdova je Capka dobila povsem pod oblast in se je ni mogel otresti. Capkova žena je vedela za razmerie svojega moža in tako so bili v Capkovi hiši prepiri na dnevnem redu. Zadnje čase je Juri-čeva nagovarjala Capka, naj pusti ženo in otroke ter naj se preseli k njej. Capek pa na to ni hotel pristati in je sklenil napraviti strašen konec. Pred dvema dnevoma je nenadno izginil z doma. Odšel je v Zagreb, kjer je kupil samokres, nato pa delj časa popival po gostilnah.. V torek dopoldne pa je šel v Podsused k Juričevi. Ta je stala pred hišo, ko pa je videla pijanega Capka, ki je segal v žep, je hotela steči v hišo. Toda bilo je prepozno. Capek je potegnil samokres in oddal šest strelov Juričevi v glavo. Ženska se je zrušila in v nekaj trenutkih izdihnila, Streli so privabili ljudi, ki so priskočili ustreljeni ženski na pomoč, toda bilo je prepozno. Ubijalec je nato potegnil iz žepa pismo in ga vrgel na ulico. Nato je nastavil samokres na senci in se pripravil, da sproži. V tem hipu pa je pritekel njegov brat, ki je Capku iztrgal samokres iz roke. Ko so Capka odvedli orožniki, je dejal resignirano: »Tako je moralo biti!« * Samomor 75 letne starke. V Dravi pri Le-gradu v koprivniški okolici so potegnili iz vode utopljenko, za katero so ugotovili, da je 75 letna Franica Šafar iz Velikega Potoka. Neki pastirji so videli Šafarjevo, da je pred 10 dnevi skočila z mosta v Dravo, ki jo je zdaj po 10 dneh vrgla na površje. Starka je v zadnjem času bolehala na živcih in je samomor izvršila v živčni razburjenosti. * Drzen razbojniški napad pri belem dnevu so te dni doživeli stanovalci enega dela bivšega samostana v Kotarih pri Samoboru. Na dvorišču se je pojavil neki moški, star okrog 30 let, oblečen v delavsko obleko, s črnimi očali in rokavicami, ter naperil dvocevno lovsko puško v služ- FESTIVAL LEPOTE II. I)EL OLIMPIJSKEGA FILMA LENI RIEFESTAHL Navduševajoča simfonija prikaza lepote človeškega telesa v plemenitem športnem tekmovanju KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob t©., tO. In 21. url Ljubljana, 27. aprila Gledališče Drama. Četrtek, 27. aprila: »Upniki — na plani« Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Petek, 28. apr., ob 15: »Kaj je resnica?« Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, 29. apr.: »Utopljenec«. Premiera. Premierski abonma. Opera. Četrtek, 27. apr., ob pol 20: »Lohen-grin«. Red Četrtek. — Petek, 28. apr.: Akademija ljubljanskega Sokola. Izven. — Sobota, 29. apr.: »Štirje grobijani«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Radio Ljubljana Četrtek, 27. aprila: Bolgarske narodne poje gdč. Pavlina Dožarova, pri klavirju g. prof. M. Li-povšek — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Baialajke in mandoline (plošče) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr, R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.50 Deset minut zabave — 20 Reproduclran" koncert sinfonične glasbe — 12.15 Solističen koncert na viodinčellu: g. Čenda Sedl-bauer, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. - Češka glasba — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Sedaj pa veselo (igra Radijski orkester). Drugi programi Četrtek, 27 aprila: Belgrad: 20 Humor, 21 Prenos iz Kolarčeve univerze, 22.15 Klavir. — Zagreb: 20 Belgrad. — Bratislava: 20.20 Ork. koncert, 21.10 Prešov, 22 Klavir. — Sofija: 19.30 Orkestralni koncert. — Varšava: 19.25 Zab. glasba, 21 Violončelo, 22 Godalni kvintet, 23.05 Poljska glasba. — Budimpešta: 20.05 Koncertni prenos, 21.10 Plesna glasba, 22 Trio, 23.10 Ciganski orkester. — Trst-Milan: 1715 Vok. koncert, 21 Verdijeva opera »Trubadur«. — Rim-Bari: 21 Opera »Gianni Schicchi«. — Dunaj: 20.15 Plesna glasba. Hamburg: 20.30 Opera. — Vratislava: 20.15 Italijanski koncert. — Monakovo: 19 Operetai im filmski šlagerji. — Strasbourg: 21.30 Haydnov orato-rij »Pomlad«. Prireditve in zabave • Jutri ponovitev koncerta APZ! Akademski pevski zbor v Ljubljani bo ob 8 zvečer ponovil koncert v Unionu. Preskrbite si vstopnice pravočasno in takoj, ker je število omejeno! Cena se-.dežem: 15, 10 in 8 din. Frančiškanska dvorana. Kot pripravo na VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja prirede otroci ljubljanskih ljudskhi šol v nedeljo 30. aprila 1939 ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani akademijo v čast Kristusu Kralju. Spored: 1. P. Krizostom: Naš Kralj naj živi! (Deklamira učenka ljudske šole z Viča.) 2. Nastop deškega pevskega zbora iz Ma-rijanišča. 3. M. Elizabeta: Kristus Kralj prihaja. (Izvajajo učenke uršulinske šole.) 4. S. Dairina: Sipljimo rože Kristusu Kralju! (Izvajajoi učenke Lichtenthurnovega zavoda.) 5. P. Krizostom: Sveti Krištof Igrica v dveh dejanjih. (Izvajajo učenci Marijaniške šole.) — Cene sedežev: 10, 8, 6, 4 din, stojišča 2 din. — Predprodaja vstopnic v »Pax et bonum«, v nedeljo pa od 8 do predstave pri blagajni. Slavni pianist Raoul Koczalski je bil rojen 1. 1885 v Varšavi. V najnežnejši mladosti je že pokazal velik pianistični talent ter je javno nastopil na neki dobrodelni prireditvi komaj 3 lefa star. Igral je slavnemu Anionu Rubinsteinu v Pe-trogradu, ki mu je takoj prerokoval še slavno bodočnost. Od 8. leta dalje je umetnik na stalnih koncertnih potovanjih, poleg tega pa ima še lastno klavirsko šolo v Berlinu, v kateri Odkriva gojencem vsega sveta tajnosti Chopimovih skladb Koc,žalski je znan kot najboljši igralec Chopina sedanje dobe. V Ljubljani bo koncertiral v torek 2. maja ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Sestanki Dekliški krožek Ljubljana - mesto. Drevi ob 8 bo redni sestanek v sobi »Doma dijakinj« v Vzajemni zavarovalnici. Zelo važno, pridite vse! F. 0. Sv. Peter ima drevi ob osmih redni sestanek s predavanjem c. kaplana Starca. Občni zbor Osrednjega društva SPD bo v petek 28. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška 62 in mr. Gartus, Moste. Poizvedovanja Srečka drž. razr. loterije je bila najdena v nedeljo 23. t. m. v Livarski ulici. Dobi ee Koba-ridska ulica 5, pritličje. kinjo pri Špilekovih. Prisilil jo je, da je šla z njim v hišo. V stanovanju je bila Špilekova, od katere je ropar zahteval 10.000 din. Ko mu je odvrnila, da nima denarja, jo je razbojnik prisilil, da je šla z njim od sobe do sobe. Premetal je vse in našel 1200 din ter oporoko, po kateri bi imela špilekova podedovati v Idriji imovino vredno 100.000 lir. Pobral je še nekaj drugih predmetov in odšel. Kmet Oslakovid ga je hotel na dvorišču zadržati, toda neznanec ga je s puško prisilil, da se je umaknil, nakar je pobegnil. Anekdota Rihard Strauss se je v nekem malem mestu udeležil velikega simfoničnega koncerta, ki ga je izvajal mestni orkester, ojačen z nekaterimi dile-tanti. Kot častni gost je Strauss sedel poleg župana. Pri posameznih točkah simfonije pa je prav kritično pogledaval Med odmorom mu je v opravičilo župan dejal: »Škoda, da naš orkester ravno danes tako slabo igra.« »Da,« je odvrnil Strauss, »to je pogosto tako z ojačenimi orkestri.« »Zakaj pa želiš, da bi tvoja žena postala koncertna pevka?« »Ker bi potem samo takrat pela, kadar bi dobila plačilo.« e »Ko bi le videli enkrat mojo ženo, kako lepo v redu spravi vsaki večer moje stvari v omaro.« >Ko pridete domov?« »Ne, kadar hočem iti z doma.« »»BIHNA Nočno zborovanje gostinskih uslužbencev V noči od ponedeljka na torek ob 2 so imeli ljubljanski gostinski nameščenci v dvorani Delavske zbornice svoj redni letni občni zbor. Vodil ga je predsednik g. Stanko Renko, ki je naglasa!, da morajo biti gostinski uslužbenci prav sedaj složni in vzajemni, ker so pred važnim dogodkom. Banska uprava namreč pripravlja uredbo, po kateri bo tudi za gostinske uslužbence uvedena minimalna mezda. Pojasnil je potek pogajanj, ki so jih uslužbenci vodili z Zvezo gostinskih zadrug. Skoraj'polovica gostinskih uslužbencev živi danes samo od napitnine, ki je pa že povsod drugod odpravljena ali premešena na načelo 10% doklade k računu. Tajniško poročilo je podal g. Franc Pa-lir, ki je naglašal, da je organizacija posredovala v 86 primerih za službe, in sicer v 20 primerih uspešno. PrtredilA \e tudi dve ekskurziji, in sicer eno v Trst, drugo pa v pivovarno Union. Blagajniško poročilo je podal g. Tošo Dovečar. Poročilo je bilo ugodne* V imenu nadzornega odbora re podal poročilo»g. Ernest Kobal. Na njegov predlog je bila sprejeta razrešnica. Pri volitvah je bila po daljših pogajanjih izvoljena stara uprava s predsednikom Stankom Renkom, podpredsednikom Mi-klavčičem in tajnikom Palirjem. Nato ie govoril delegat belgrajskih uslužbencev g. Netirohr. ki je čestital ljubljanskim gostinskim uslužbencem pri njihovem delu ter očrtal pomen in potek borb za zboljšanje socialnega položaja gostinskih uslužbencev. Na tajnikov predlog je društvo odlikovalo predsednika z zlato značko, blagajnika g. Dove-carja pa s srebrno značko. Z lepim nagovorom in pozivom na nadaljnjo slogo je zaključil predsednik občni zbor ob 4 zjutraj. Danes zvečer ob 8. uri v frančiškanski dvorani javno predavanje: Kongres Kristusa Kralja sklepčnosti bo pol ure pozneje i stota m t istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na Število prisotnih članov, 1 Hubadova župa vabi vse pevce in ljubitelje petja, da se udeleže drevi ob 20 v kino-dvorani v Moetah koncerta v proslavo 5 letnice smrti priljubljenega skladatelja p. Hugolina Sattnerja. — Zupna uprava. 1 Združenje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana, ponovi brezplačno predvajanje izredno zanimivega vojaškega filma v petek, dne 28 aprila, od 6 do 8 popoldne v kinu »Slogi«. Vabljeni vsi rezervni in aktivni oficirji, ki niso imeli zadnjič prilike, da si ta film ogledajo. — Uprava pododbora Ljubljana, 1 Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik. 1 Robniki na Ižanski cesti. Ena najbolj zapuščenih cest v Ljubljani je bila Ižanska cesta. Sedaj se je pričela mestna občina brigati tudi za Ižansko cesto. Pričeli so cestišče utrjevati, obenem pa napravljati v začetku Ižanske ceste ob hišah robnike in položili bodo tudi nekaj hodnika. Z vso vnemo delajo sedaj vzdolž Karlovške ceste in tudi na Dolenjski cesti hodnike. Na Karlovški cesti so hodniki po večini iz porfirnih plošč. OB 50-LETNICI USTANOVITVE ZA BIRMO URE IN ZLATNINE PO NAJNIŽJIH CENAH LUD. ČERNE Ljubljana, Wolfova ulica 3 1 Starejši gospod išče v Ljubljani ali na deželi službo skladiščnika, knjigovodje, trgovskega potnika ali kaj podobnega. Govori slovensko, hrvatsko, nemško, italijansko, madžarsko, poljsko, češko in deloma angleško ter francosko. Naslov pove uredništvo »Slovenca«, ki prošnjika kot poštenega in potrebnega moža toplo priporoča. 1 Akademija v čast Kristusu Kralju, ki jo nameravajo prirediti otroci ljubljanskih ljudskih šol v nedeljo dne 30. aprila ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani, bo izreden dogodek za Ljubljano. Dečki in deklice bodo s svojimi deklamacijami, « petjem in dramatskimi nastopi proslavili najvišjega Kralja svojih drobnih src. Z velikim užitkom bomo imeli priliko gledati učenke uršulinske šole, ki bodo vprizorile očarljiv prizorček »Kristus Kralj prihaja«. Nalašč za to prireditev ga je napisala naša priznana pesnica M. Elizabeta. Mari-janiški učenci bodo zapeli novo Ačkovo pesem »Naš Kralj naj živil«. Učenke Lihtenthurnovega zavoda pa bodo izvajale nad vse ljubko rajanje »Sipljimo rože Kristusu Kralju«. Prelepo besedilo k temu rajanju je napisala s. Darinka. — Prav posebno zanimanje pa bo vzbudila igrica Sveti Krištof, ki jo je za to priliko napisal P. Krizostom. Igrica je V6a prepletena z najbolj svežim otroškim veseljem in polna sončnega smeha. Pokazala nam bo, kako se otroci na 6Voj naiven način pripravljajo na VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja in kako v ta namen prirede na o,dru igro Sv. Krištof. — Zanimanje za to otroško akademijo je izredno veliko. Kdo pa ne gleda rad naših ljubkih ljubljanskih otrok, kadar se v svojih prevaž-nih vlogah razkošatijo na odru? — Preskrbite si vstopnice že v predprodaji v frančiškanski pasaži v »Pax et bonum«, Cene sedežev: 10, 8, 6, 4 dinj stojišča 2 din. 1 Podporno društvo državnih in • banovinskih uslužbencev dravske banovine bo imelo izredni občni zbor v petek 28. aprila letos ob 19.30 v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Dnevni red: 1. Sprememba društvenih pravil, 2. Sprememba Čl, 26 pravilnika bolniškega sklada. V primeru ne- Kranj Akademski pevski zbor iz Ljubljane se pripelje v Kranj v sredo, 3. maja. Ob 9 zvečer bo priredil v Narodnem domu velik koncert, ki bo za naše mesto največja glasbena in kulturna prireditev sploh. Noncert pesmi slovenskega preporoda je imel že v Ljubljani in Celju presenetljiv uspeh. Ker se je v obeh primerih — v Ljubljani in Celju — zgodilo, da so se morali ljudje vračati zaradi razprodane dvorane, opozarjamo, da si vstopnice preskrbite že v predprodaji na gimnaziji pri gimnazijskem slugi. Meščani, ta dan vsi brez razlike v Narodni dom! Logatec Zvočni kino društveni dom Dol. Logatec — predvaja v soboto, dne 29. aprila 1939 ob pol 9 zvečer, v nedeljo, dne 30. apirla 1939 ob 3 pop., ob 6 in 9 zvečer ter v ponedeljek, dne 1. maja ob pol 9 zvečer najveličastnejši velefilm vseh časov o življenju, trpljenju in smrti našega Zveličarja »Kralj kraljev« (pasijon). Celje c »Slovenskega kmeta povest« na celjskem odru. bomo videli v soboto ob 8 zvečer, Pri igri, ki bo prikaz slovenske zgodovine od ustoličenja slovenskih vojvod pa do osvoboditve, bo nastopilo okrog 225 ljudi. Preskrbite si vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi. Tu lahko dobite tudi knjižice »Slovenskega kmeta povest«. c Celjska mestna občina bo izvršila potrebna popravila na obrežju v reguliranem delu Koprivnice med Dečkovo cesto in Sp. Dobravo. Obrežji sta bili namreč v slabem stanju. Da se zaposli brezposelne, se bo kmalu pričelo z nadaljevanjem regulacije Koprivnice od Sp. Dobrave v dolžini 440 m do Zg. Dobrave. c Splošna razstava v Celju. V dneh od 29. julija do 6. avgusta bo v Celju prirejena splošna celjska razstava, na kateri ne bo zastopano samo obrtništvo, ampak tudi druge panoge, kakor trgovina, industrija, kmetijstvo itd. Obiskovalcem te splošne razstave je direkcija drž. železnic že dovolila 50 odstotni popust na železnicah, ki velja od 26. julija do 6. avgusta t. 1. Zanimanje in priprave za to razstavo so zelo živahne, zato smo prepričani, da bo tudi letos ta razstava lepa slika našega slovenskega, delavnega in lepega Celja. c Članski sestanek poverjeništva železničar-skega kluba JRZ v Celju bo v soboto 29. aprila ob 7 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Na njem bo poročal naš predsednik in narodni poslanec g. Mašič Pavle. Udeležba za vse člane obvezna. c SK Jugoslavija ima svoj redni občni zbor v soboto 29. aprila ob 7 zvečer. c Starše, vzgojitelje, mladinoljube in ljubitelje glasbe opozarjamo na dijaški koncert drž. gimnazije in vseh treh meščanskih šol, ki bo nedeljo 30. aprila popoldne v mestnem gledališču. Prodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Nova grobova. V celjski bolnišnici sta umrla 42 letna posestnica Krivec Terezija iz Križa pri Podsredi, in 45 letna najemnica Jeršič Amalija iz Vitanja. N. v m. p.l c Eksplozija v laški pivovarni. Pri impregni-ranju tankov je prišlo v laški pivovarni do eksplozije, katere žrtev je postal 32 letni Cerveny Adalbert, ki je dobil hude poškodbe po obrazu, hrbtu in nogah. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico. Kamnik Posestne spremembe. V zadnjem času je več starih kamniških hiš menjalo svoje lastnike. Hišo, v kateri je Slatnerjeva trgovina, je kupil zdravnik dr. Pucelj, Orožnovo hišo na Grabnu je kupil_ odvetnik dr. Žvokelj, Kratnarjevo hišo na Šutni pa Kamničan Kimeswenger, hotelir v Mariboru. Gradnja ceste v Paloviče se bo v kratkem nadaljevala. Cesta je zdaj dograjena v smeri iz Palovič na vrh Kratne, odkoder bo v serpentinah izpeljana do Kamnika. Cesta bo občinska, vendar pa dovolj široka in tako izpeljana, da bo tudi z avtomobilom moči priti v Paloviče. S ceste je k sen razgled proti Ljubljani in Moravški dolini. Klavnico so že ometali. S tem se zidarska dela bližajo koncu, V kratkem bodo montirali železno konstrukcijo moderne klavnice in izpeljali odtoke. Upajo, da bo v dveh mesecih klavnica že v obratu. «r» bij »A ki ima\o □ .1,11 fe MARIBOR j Meščani! V petek 28. aprila opoldne obišče službeno gospod ban dr. Natlačen naše mesto. V pozdrav visokemu gostu bo mestna občina v petek zjutraj razobesila na svojih poslopjih drž. zastave ter vljudno vabim meščane, da store isto na svojih hišah. Zastave naj ostanejo razobešene do sobote popoldne. Žapan: dr. Juvan. Zaradi žaljive pesmi ubil človeka Maribor, 26. aprila. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila danes dopoldne razprava zaradi žalostnega dogodka, ki se je letos 12. februarja odigral v Botkovcih. Ubit je bil takrat nedolžen človek, oba krivca njegove smrti pa sta so danes pred sodniki — kot je to pri podeželskih pretepačih žo v navadi, delala popolnoma nedolžna ter sta se zagovarjala s silobranom. Obtožena sta bila tega dejanja dva brata, 23 letni Alojz in 21 letni Franc Matjašič iz Senčaka pri Sv. Tomažu pri Ormožu. O Matjašiču Alojzu je neki Otmar Cigula spesnil šaljivo in žaljivo pesem. Užaljen v svojem fantovskem ponosu je Matjašič potem 12. februarja ves dan popival v družbi svojega brata Franca. Popoldne sta oba vinjena in nataknjena rogo-vilila okrog po vaseh. Alojz Matjašič je očividno iskal priložnosti, da bi nad kom stresel svojo jezo. Izzival je z vpitjem k pretepu ter je med potjo celo z žepnim nožem zaklal velikega psa. Oba Matjašiča sta prišla med takšnim izzivanjem in vpitjem v Botkovce do hiše Franca Stebiha, h kateremu je zla usoda prav tedaj zanesla Alojza Lajha in njegovo ženo Lizo. Lajh je prišel prosit Štebiha, da bi mu posodil kolo. Štebih in Lajh s svojo ženo so stali pred hišo, ko sta prikričala izza vogla pijana brata Matjašiča. _Lajh in Štebi sta se umaknila v hišo, Lajhova žena pa se je skrila pri sosedi Ani Šegula. Alojz Matjašič pa jo je videl ter je planil za njo in začel razbijati po vratih. Tedaj je pristopil k njemu Lajh ter ga mirno nagovoril »Lojzek, mej pamet, kaj noriš.« Matjašič pa mu je odvrnil: »Ti 6i Lajh Alojz, Mi-halečak, jaz danes nikogar ne poznam,« ter ga pozval ,naj odstopi. Lajh se je res umaknil, v tem trenutku pa je pritekel izza vogla Franc Matjašič z debelim kolom v rokah. Z vso silo je oplazil Lajha po glavi ter ga podrl na tla. Ko je Lajh padel, pa se je vrgel nanj še Matjašič, ga ležečega zajahal ter potegnil nož iz žepa in Lajha večkrat zabodel. Ko je Lajhova žena videla, da ji ubijajo moža, je prihitela iz hiše ter je ubijalca^ vlekla proč. Matjašič Alojz pa je zamahnil z nožem še proti njej ter bi jo bil zabodel v prsi, da ni pravočasno odskočila. Tako pa ji je prerezal obleko na prsih. Lajha je zabodel trikrat v prsi ter mu ranil srce, želodec in jetra, da je nesrečnež v nekaj minutah izdihnil. Oba obtoženca sta se skušala zagovarjati s silobranom, kar pa jima ni uspelo. Matjašič Alojz je bil obsojen na tri leta, Franc pa na dve leti strogega zapora, oba tudi na dve leti izgube častnih pravic. — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joselove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika —• zdraviti za shujšanje. Reg. po min. soo. pol. In n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. V Romuni« »o pred kratkim praznovali stoletnico rojstnega dne prvega romunskega kralja Karola I. Na slikii kralj Ktrol U., prestolonaslednik Mihael in predsednik vlade Calinescu pred grobom kralja KsroU L m Majniške pobožnosti. V mariborski stolnici se začne majniška pobožnost v nedeljo, 30. aprila, ob 19 in traja ves mesec majnik v sledečem redu: Ob 6 sv. maša z blagoslovom, ob 18.45 večerna pobožnost z majniško pridigo. Ob nedeljah in praznikih začetek večerne pobožnosti ob 19. — V frančiškanski baziliki se začne majniška pobožnost v ponedeljek. Ob 5 sv. maša, ob 18 pa šmarnice za šolsko mladino, ki so že nekaj let vsak majnik ter so zelo priljubljene tudi pri odraslih. — V magda-lenski župnijski cerkvi se prične majniška pobožnost v ponedeljek. Vsako jutro ob 5.15 šmarnice, ob 19 pridiga. m V Studencih bo v nedeljo velika tombola, katere čisti dobiček je namenjen gradnji Slomškovega doma. Tombola, pri kateri bo razdeljenih 8 dragocenih tombol in 250 raznih drugih lepih dobitkov, se bo vršila popoldne na novem trgu pred cerkvijo sv. Jožefa. Cena tombolski tablici le 2 dinarja. Študenčano in Mariborčane vabi Odbor za zidanje društvenega doma v Studencih, da po tablicah čimbolj segajo in jih kupujejo, da na ta način podprejo stremljenja studenških prosvetnih delavcev, ki hočejo prosvetnemu delu dati z novim prosvetnim domom novih prilik in možnosti za še živahnejši razmah. m V kapelici pri oo. jezuitih bo v soboto zvečer ob tričetrt na osem zvečer mesečna duhovna obnova za delavske fante in može. Vsi oni, ki so se udeležili zadnjič velikonočne obnove, in tudi drugi delavski fantje in možje so iskreno vabljeni! m SSK Maraton — šahovska sekcija. Danes ob" 20 dvoboj proti »Slaviji«, Igralci naj se tekme udeleže polnoštevilno ter naj prinesejo figure s seboj. m Zadnja letošnja novost v mariborski drami bo izvrstna poljska Niewiaroviczova komedija »Hollywood«, ki so jo igrali z največjim uspehom po vseh evropskih odrih. m Cepljenje zoper osepniee. Za mesto Maribor bo vršil mestni fizikat zaščitno cepljenje zoper osepniee od torka, dne 2. maja, do sobote, dne 6. maja, v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici št. 8 in sicer v času od pol 10 do pol 12. V navedenem času se vrši cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. Starši so opozarjajo, da so opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni. m 80 delavcev bo odpuščenih v soboto pri tekstilni tovarni v Košakih. Tovarni je zmanjkala bombažna preja, pa mora svojo tkalnico zapreti. m Vpokojeni operni pevec g. Korač nas v zvezi z našo notico o njegovi obsodbi pred mariborskim okrožnim sodiščem naproša za ugotovitev, da ni bil obsojen zaradi prevar na 1 mesec dni pogojnega zapora, temveč samo zaradi tega, ker je nevede odposlal lažnoi prijavo svoji zavarovalni firmi. m Nevarna žoga. Pri igranju z žogo se je ponesrečil 7 letni Maks Pukšič, sin elektrotehnika. Fanta je njegov tovariš po nesreči brcnil z nogo v trebuh s tako silo, da so se mu pretrgala čreva. m Nevaren požar sredi mesta. V torek ponoči okrog polil je nastal požar v drvarnici na dvorišču hiše Slovenska ulica 36., ki je last krojača Lešnika in posestnice Marije Lubša. Požar se je naglo širil. Zajel je takoj mizarsko delavnico in skladišče pohištva, ki je na dvorišču hiše. K sreči so bili takoj na mestu mariborski gasilci pod vodstvom starešine ravnatelja Pogačnika in podpovelj-nika Benedičiča ter so se z vso energijo oprijeli gašenja. Nastopili so z dvema turbinkama, turbinskim tankom ter Magyrusovo lestvo, s katero so branili streho hiše, ki je tudi začela goreti. Podve-urni borbi so požar omejili ter ga pogasili, požarna straža pa je bila vso noč na pogorišču. Velika nevarnost je bila predvsem z mestno oskrbnišnico, v kateri je nastal med starčki in starkami sredi noči hud poplah, še bolj pa so bile ogrožene gospodarske zgradbe Tschelligijeve pivovarne v Gambrinovem dvorcu, ki so polne sena. Požar je povzročil okrog 50.000 din škode. m Dekle med dvema lokomotivama. Huda nesreča se je pripetila v noči na sredo na železniški progi na Teznem poleg križišča Ptujske in Tržaške ceste. 18 letna frizersita vajenka Mira Rukavec je šla zvečer ob 10 v Spesovo selo. Da bi si skrajšala pot, je šla kar čez železniško progo. Pri tem pa je popolnoma preslišala lokomotivo, ki je prisopihala za njo. Lokomotiva je zgrabila deklico sredi tira, pa jo je k sreči samo odbila ter jo vrgla na drugi tir. Pri tem je bilo dekle hudo poškodovano. Ležala je na sosednjem tiru, po katerem se je čez nekaj minut bližala druga lokomotiva. Ta stroj pa je deklica že od daleč zagledala ter je začela na vse grlo kričati. Strojevodja je k sreči slišal krike ter je stroj tik pred ponesrečenko ustavil. Obvestil je potem reševalce, ki so deklico zapeljali v bolnišnico. Ptuj Terenska hidrotehnična sekcija ca regulacijo Drave v Ptuju sporoča, da bo dne 8. maja t. 1. ob 11 v uradu terenske hidrotehnične sekcije, magistrat II. nadstropje, I. ofertna licitacija za nabavo 5 velikih in 6 malih transportnih čolnov. Kavcija 8000 din za domače, oziroma 16.000 din za tuje podjetnike v gotovini aH v državnih vrednostnih papirjih se deponira najdalje do 10 na dan licitacije pri davčni upravi v Ptuju, Načrti in pogoji so vsem interesentom v uradnih urah na vpogled v prostorih terenske sekcije. Pozivajo se podjetniki, ki se lahko izkažejo s potrebnim potrdilom ministrstva za gradbe in o plačanih davkih, da svoje ponudbe, ki morajo biti kolkovane s 100 din državne in 50 din banovinske takse, oddajo terenski sekciji v zapečateni kuverti v zgoraj določenem roku. Ptujsko vinarsko društvo je imelo v nedeljo, 23. t. m. v gostilni g. Mihe Brenčiča ob precejšnji udeležbi članova svoj redni občni zbor. Razpravljalo se je v glavnem o viničarskem vprašanju in o nabavi modre galice. Pri volitvah je bil po večini izvoljen stari odbor, ki bo započeto delo z vso vnemo nadaljeval za čim lepše uspehe na vinarskem polju. Oglejte si prekrasne dobitke za tombolo ptujskega Fantovskega odseka, ki bo 7. maja ob 3 popoldne. Glavni dobitki: motorno kolo znamke »Victoria«, vredno 5.400 din, moderna spalnica v vrednosti 3000 din, nevestina bala, vredna 1.500, 6 moških in ženskih koles, ure fotografski aparat itd. Ti dobitki so razstavljeni pri tvrdkah: Martin Vrabl, manufaktura, Srbski trg, Sirec Franc, Maistrova ul., Zavrnik Jakob, Krekova ul., Brenčič Anton, Krempljev« ul. Nabavite si takoj tombolske karte po 2 din. Sreča Vam ponuja 25 tombol in 1000 drugih lepih in praktičnih dobitkov. V nedeljo, 7. maja vsi na doslej največjo tombolo v Ptujul KULTURNI OBZORNIK Verdi: Falstaff TreSudni življenjski zakon, ki se uresničuje samo pri notranje velikih in močnih ljudeh in ki ne dovoljuje, da bi smer snovnega razkrajanja potegnila s seboj tudi duha, temveč dosega obratno, da 6e ob snovnem razkroju v snov vezani duh postopoma sprošča in ee razcvete v vsem svojem sijaju — ta življenjski zakon se je uresničil pri Verdiju ter dal temu glasbenemu geniju pečat visokega človeškega odlikovanja. Osemdesetlelni Verdi je stopil na zadnjo in najvišjo stopnjo svojega duhovnega razvoja, ki se je vzpenjal trajno v ravni črti navzgor in tu je njegov duh zasnoval in ustvaril »Falstaffa«. Umetnina je zrasla iz neke zavidljive notranje svobodnosli, do kakršne se povzpne človek, ki je prehodil vso dolgo pot življenja z največjo spošfljivostjo do vsega, kar je na tej i>oli doživel v sebi samem enako, kot v vsej svoji okolici; človek, ki je z vso resnicoljubnostjo in zvestobo do svoje usode sprejemal nase vse. prav vse, in ob nešteto lepih in bridkih spoznanjih gradil svojo duševnost do one podobe, v katero so se vtisnila vsa doživetja človekove zemske poti v nek navidezno neurejen organizem, ki pa je vendarle dosegel ubrainost po osebni volji, pokorni najvišjemu smotru. Človek je dozorel in ee osvobodil ter je odrešen in vzvišen zapel veselo pesem o življenju — za pomoč vsem, ki hodijo še za njim trudno uklenjeni v spone mračno zagrinjajočih jih težav in bridkosti. In ta pesem je topla kot pomladno sonce; dasiravno ie vsa verna v prikazovanju polnega zemskega življenja, ki ga prav nič ne olepšava, je vendarle nasmejana. Ta njen smeh pa je tako čudno podoben tistemu zadnjemu nasmehu, ki zaigra na blaženem obličju pravkar umrlega človeka. Tu ni bučne in razposajene vese-losti, ni prešernega vriska; nad vsem vlada le tiha in -upokojena radost srca, ki je zaigralo ob spoznanju svojega osvobojen.ja in odrešenja. Kot umetnina je zrasel »Falstaff« iz posebnega umetniškega nazora. Ta lirična komedija je pognala iz davnih korenin stare italijanske opere buffe, ki so bile že celo stoletje brez moči za rast, ki jim je pa Verdi v sončnem ozračju romantičnega duha izvabil novo kal. Poganjke je cepil z mladikami novih umetniških navdihov in cvet, ki je razprl svoje čašne liste, ie razodel svojevrstno, plemenito lepoto. Davna, pristna italijanska buffo-nična umetnost se je nanovo razrasla, toda odela se je v pisane, mehko prelivajoče se barve romantičnega lirizma in ta nova, oplemenitena podoba priitegne opazovalca in ga v svoji nenavadni lepoti prevzame. — Vsebinsko snov je obdelal Boito po Shakespearejevi komediji »Vesele žene Windsoreke< s posebnim smislom za operni oder. Pramatsko snov je zirostil ob zavaljenem in mla-bavern, a bistrem uživaču siru Johnu Falataffu, vendar je bogato razgibal tudi vso okolico, v kateri se dejanje značilno razvija tako, da je celota pisan organizem, v katerem ima vsak člen svoj nepogrešljivi pomen im nalogo. Živahno življenje skupine ljudi se razvija v svežem utripu in je zavito v klopčič bolečih in nasmejanih zmešnjav, ki se razvijejo v ljubeznivo in radostno ubranost 7. zdravim, neprizadetim humorjem. Tako je videl življenje modrijan in ga uiel v dvignjeno podobo z nadrejenim, a vendar sočustvujočim nasmv-škom.- Na prvi vtis, ki ga naredi nate glasbeni sestav, so 'kar nič ne'faveš, da je ta clns.ba Verdijeva, tako zelo se je mojster po dolgoletnem premoru odmaknil od tiste smeri, ki si jo je izdelal skozi dolgo vrsto let svojega življenja. Prav do svojih 70 let je stal neoma.jno na bojišču za čisto, samo iz sebe dognano glasbeno podobo: zagovarjal je Čisti glasbeni navdih, iz katerega se rode glasbeni liki saimi po sebi v oblikah, ki niso nikjer podrejene ustvarjalčevi samovolji in ki so prav v tem obfestvene. Zato so njegove kristalne melodije, v katere se .je izlivala vsa njegova ustvarjalna moč, kato hitro postale last vsega človeštva, ki je zaradi teh oblik občestvenega utripa začutilo v njih same sebe. V tem nazoru 'je s!al Verdi ostro nasproti Wagnerju, ki je istočasno stremel za tem, da podredi glasbeno obliko prirodnim. čutno dostopnim pojavom, miselno oprijemljivim pojmom im z druge strani še vsebini besede in njeni podobi. kot jo dobi v živi govorici. Vseskozi je slal Verdi v nasprotju s tako glasbo, ki je izgubljala svoj večnostni duhovni utrip in se podrejala in-telektu ter snovnemu dogajanju. Toda čas je tirjal svoje in je bil premočan: v -MDthellu« se je Verdi deloma uklonil — e »Falstaffom« pa se mu je povsem udal. Toda udal se mu je kot 'junak, samo na zunaj. Z nekim nadrejenim mirom in dvignjenim nasmeškom je v svoji edini in zadnji komični operi prevffel vvagnerjansko zunanjo podo-bo z njenim značilnim parlandom v pevskem sestavu ter s tipično opisujočnostjo v orkestralnem delu. Toda pri vsem tem moro pozorno uho vendarle v tej glasbi jasno zaznati, da se Verdi v svojem bistvu ni uklonil, da je ostal v svojem dnu stari, ne-ukročeni borec za čisto glasbeno misel, ki jo je iz-gladll s toliko večjo ljubeznijo in pozornostjo v manjših oblikah, kolikor jo je moral v večjih trgati na ljubo celotni zunanji, opisovanju s toni naklonjeni podobi. Kljub izrazitemu parlandu v pevskih melodijah in kljub programskemu sestavu v orkestru, je vendar ta Verdijeva glasba polna najčistejših glasbenih misli, utelešenih v živem ritmu, v preprostih in sila prosojnih harmonijah ter v sočnih melodičnih obokih, kjer odseva iz dna vsega pravi, pristni Verdijev obraz. Prav zato pa je ohranil »Falstaff« kljub vsemu svojo čisto in lahkotno svežino, ki je še čudovito poudarjena v žarku zrele humornosti, ob kateri utripa celola v igrivem prelivanju črt in barv, ki se mešajo in zavijajo v prečudno lepe oblike in mavrično bogate podohe. Zaradi te svojo prezrele in globoke podobe je uprizoritev »Falstaffa« izredno težavna in zahteva z vseh strani dokončnih oblikovalcev. Dirigentu nalaga delo poseben napor, da izoblikuje težavno zunanjo glasbeno podobo in da ji izdela izraz zrele čustvenosti ter lahkotne humornosti; režiserju ogromno dela, da zgradi zapleteno odrsko razgibanost in karakternost posameznikov v enojno, iz ene zamisli zraslo podobo. Med posameznimi sodelavci pa so zlasti pevci obremenjeni o posebnimi težavami, kot jih predstavlja buffonično par-landistični značaj partij, za kar je potreba poleg dobre pevske tehnike posebne izglajenosti v izgo-varjavL Razumljivo tedaj, da spada »Falstaff« po uprizoritvi med najtežja dela in da imajo pred njim čuden strah celo najbojšla svetovna operna gledališča. — Seveda je zato šteti v posebno dobro naši operi, da si je upala na tako delo in da je izdelala uprizoritev, ki je z ozirom na skrbno delo in trud posameznikov stala nad povprečjem. Dirigiranje in režijo je ravnatelj Mirko Polič kar sam prevzel, pa je oboje izdelal na podlagi predhodnega izkustva in opazovanja. Gotovo sta obe nalogi hkrati za eno osebo preobsežni in je glasbena stran še pogrešala lahkotnosti in pretehtane humornosti ter so se v režiji preveč poznali različni individualni impulzi posameznih oblikovalcev vlog, kar je trgalo enolno zamisel. Vendar je bila glasbena podoba skrbno izgaljena, ubrana in živahna in je bilo tudi življenje na odru razgibano. Celotno odrsko podobo pa je še zlasti ugodno podprlo ftcenografsko delo ing. Franza, ki je iz svoje bogate fantazije izdelal umetnini primerno scensko okolje, stopnjujoč osnovna razpoloženja in vsebinski izraz dogodkov. Naslovno vlogo je oblikoval haritonist Robert Primožič. Razvil je v polni meri svoja močna dra-matska in pevska svojstva, a vendar se priznani patetični veličini igračevi humornost nič kaj ne prilega in zato je tudi podani »Falstaff'- dobil neko svojevrstno podobo, ki je v igri in petju zajela bolj po široki in nasilni zavaljenosti, kot po šegavo tre-bušaetem, a bistrem vitešilvu, ki naj bi se razvilo v tragikomično učinkovitost. Njegovima slugama Bardolfu in Pištoli sta dala tenorist Sancin in bar sist Zupan v pH{etriSiti' kontrastu ' 3olrr6' ilvdljavljajoči se'podobi; kot samostojen lik ije dobil Pi-, stola izrazit značaj. Veer.le žene so se znašle V1 razgibani družbi. Gospa Alice, ki jo je oblikovala sopranistinja Vidalijeva, je bila sicer nekam pre-mladostna, a tudi v petju prijetno razgibana. Hčer-' ka Nanneta je dobila v sopranistinji Ribičevi mladosten in mikavno poživljen značaj, tudi v pevskem delu ugodno barvan. Crospej Quickly je ostro začrtala nekoliko postaren in prijetno šegav karakter altistinja Kogejeva, ki je hvalevredno .7,-delala tudi izgovarjavo. Vsa živahna je bila v igri gospa Meg Page, ki jo je upodobila ga. Poličeva,-ki bi pa mogla biti 7. ozirom na glasovni značaj še: primerneje zasedena. Z družbo veselih žena so se; ugodno vezali moški značaji, med katerimi je Ali-cenega soproga Forda prikupno izohlikoval barilo-nist JanVo ter je Fentomi zgradil ljubeznivo mladosten odrski lik tenorist Banovec — pri čemur sta oba pevca razvila tudi svoja lepa pevska svojstva. Karakteristično podobo 'je dobil tudi dr'. Cajus tenorista Marčeva. — Ob vsem skrbnem oblikovanju pa je solistom večinoma vendarle nedo-' stajala izdelanost v izgovarjavi, ki stavi v tem delu na pevca še posebne zahteve, ko se petje v svojem parlandističnem značaju še posebno opira na govorico, ki je tukaj po tehničnih zahtevah silno stopnjevana zaradi svojega buffoničnega značaja. Tn vendar bi mogla ta stran lepo zaživeti, še zlasti: ker je slovenski prevod J. Vidmarja živ in pevsko smiseln ter predahnjen z glasbenim utripom, na katerega je vezan. V. U. Dve zbirki cerkvenih skladb Martina Železni- ka. —■ Znani cerkveni skladatelj organist Martin Železni k, katerega pesmi s takim veseljem prepevajo po naših cerkvah ter spadajo med naše najboljše moderne cerkvene pesmi, je izdal zopet dve svoji skladbi, namreč 6 Marijinih pesmi za mešani zbor ter V zakramentu vse svetosti. Z zbirko V zakramentu vse svetosti je podal nove melodije na stari tekst ter tri nove variante, ki bodo zelo dobrodošle našim organi-stom. V zbirki 6 Marijinih pesmi pa je uglasbil šest različnih tekstov (čigavih?), ki zdaj veselo, gibko, zdaj slovesno in poljudno slave Marijo in jo časte. Vsem organistom toplo priporočamo skladbe skladatelja Martina Železnika, ki jih je odobril tudi škofijski ordinarijat ter jih opalogra-firal Roman Pahor. Dobe se v knjigarnah. Koliko in kakšnih šol ima današnja Turčija? — Turški ii6t »DjumhurietU je objavil nekatere podatke državnega statističnega urada o številu šol na Turškem. V Turčiji je sedaj 6123 ljudskih šol, 125 srednjih, 68 kolegijev, 13 preparandij in pedagoških visokih šol, 40 strokovnih in tehničnih srednjih šol ter 17 visokih šol. V ljudskih šolah je 14.700 učiteljev, na srednjih šolah 2700 profesorjev (30% je ženskih učnih moči!). Ljudsko šolo p.biskuje 711.800 učencev, srednjo 62.900 dijakov, kolegij 17.500, učiteljišča 2950 in visoko šolo 8544. V Turčiji sta samo dve univerzi, V celoti ■e v seh turških šolah 541.000 dijakov in 265.000 dijakinj, torej 809.000 dijakov sploh. Avgust Fabijančii: Krik ranjene mladosti. — Sonetni venec in druge pesmi, ki so vzcvetele na irvavib poljanah doberdobskih. Ljubljana 1039, itr. 54. — »Krik ranjene mladosti« je zbirka pesmi /ojnega invalida Avgusta Fabijančiča, ki jih je spesnil deloma v 1. 1915—1918, ko je bil na fronti, leloma pa so izraz poznejših let. zlasti sonetni /enec, ki je dal naslov celi zbirki. Ivan Vuk je lapisal kratek uvod, v katerem pravi, da naj bo a zbirka samo spomin na življenje in čustvovanje istega časa, ko so imeli pobiči šele 18 let, pa jih e cesar hotel k vojakom imet. Zbirka tudi veliko več ne nudi, prav za prav ima še manj vojaškega kakor bi mieiil. So le epigonske pesmi na temo erolike in domoljubja, zlasti panslavizma in vere v slovanstvo, zlasti »Doni pesem«, ki je bila napisana v dneh prevrata in je tudi ena najboljših v zbirki. Kdor bo v zbirki iskal izrazitega pesnika, bo razočaran, sicer pa tudi v uvodu njegov boter pravi, da »ne prihaja z zbirko zato, da bi se uvrstil med pesnike, ampak da vidimo, kakšni smo bili mi mladi takrat, ko je cesar ukazal na vojsko nas vzet, kako smo kljub tuji uniformi čutili, mislili in delali«. Ker je pesmi izdal vojni invalid, so njegove skromne verze vzeli v prodajo (zbirki je cena 8 dinarjev) Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, kakor tudi krajevni odbor v Ljubljani in v Sevnici ter prav tako tudi Zveza bojevnikov. Zbirki je priložena podoba pesnika iz sedanjega časa ter iz vojnega, ko je imel 18 let in je bil vojak. Med kazalom je naznačeno, kdaj je pesem napisal. Pogled na 2200 let stari in 2450 km dolgi kitajski zid, ki se začne pri Sučovu, dvakrat prekorači reko Hoangho in se konča v zalivu Liau-tung. Stavbni material za to veliko stavbo so prinesli viharji iz notranjosti Azije v obliki drobnega rumenega prahu, »puhlice«, ki se je v stoletjih tu nabrala v debelo plast in strdila v trdno zemljo. (Glej članek na str. 5.) Klic angleške ženske mladine: Najprej Bog!" if Iz Nizozemske je v Anglijo prišlo novo gibanje, ki se je ukoreninilo zlasti med mladimi dekleti. Gibanje ima za zaščitnika sv. Grala in mu je geslo »Najprej Bog«. Pripadniki oziroma pripadnice tega gibanja hočejo delovati apostolsko in duhovno pripraviti ozračje za svetovni mir. Način njihovega delovanja je nam celinskim ljudem morda nekoliko tuj, popolnoma pa odgovarja angleškemu pojmovanju. Glavno sredstvo so letaki, ki jih za idejo navdušene mladenke dele po hišah, lepijo jih v javne telefonske govorilnice, po sedežih avtobusov, v podzemski železnici, po čakalnicah itd. Na vsakih 14 dni izide nov letak, vselej v 250.000 izvodih in vedno z novo vsebino. Prva številka takega letaka je kot glavni pogoj splošnega miru postavila družinski mir. Besedilo se je glasilo: »Vi bi radi videli, da bi se v Evropi ohranil mir? Ali pa znate vzdržati mir v vaši lastni hiši? Če to znate, potem že veliko naredite za mir v Evropi. Dajemo vam naslednji nasvet, ki ga povejte naprej, katerim bo prav tako pomagal kakor vam: V naslednjem tednu ne tožite in ne godrnjajte zoper vreme, zoper vaše delo, zoper hrano, zoper druge ljudi. Če se boste ravnali po tem svetu, boste ves teden imeli mir.« Na zadnji strani letaka pa je bilo pisano: »To vam pošilja skupina ljudi, ki verujejo, da jft, Bog, ki vse vodi, ki nas je ustvaril in ki nas ljubi.« Pred kratkim je izšla druga številka tega letaka pod naslovom: »Strah.« Pravi: »Ali se bojite bodočnosti? Brezposelnosti? Drugih ljudi?, Vojne? Bolezni? Smrti? — Vsak se česa boji. To mora imeti neki vzrok. Kakšen? Vsak se boji, ker so vsi pozabili zaupati v Boga! Če 6i pridobimo nazaj spet zaupanje v Boga, ne bomo živeli več v strahu.« Na zadnji strani letaka pa je bilo pisano: »Spet moramo dobiti nazaj zaupanje v Boga. To zaupanje v Boga mora biti živa resničnost našega vsakdanjega življenja. Poskusite! Ta teden odvrzite eno izmed vaših pekočih skrbi. Zaupajte še v Boga! Če bo vsak to 6toril, l>o konec koncev storil to ves naro'1.« Stroške za papir in tisk teh letakov krijejo člani Gralovega gibanja sami s svojimi prispevki. Obvezali so se, da se bodo odpovedali majhnim prijetnostim in vsakdanjim manjšim zahtevam. Gibanje je torej združeno tudi z žrtvami. Pa še eno sredstvo ima to gibanje: Molitev. Pripadniki in sodelavci gibanja so se obvezali, da bodo vsak dan nekaj molili za uspeh tega dela. m. ŠPORT Finska olimpijska lahkoatletska četa šteje 80 mož Kot prireditelj olimpijskih iger leta 1940 in »klasičen« lahkoatletski narod bo naravno Finska vse poskusila, da bo po možnosti postala prvi lahkoatletski narod na olimpijskih igrah. Meddržavni dvoboj proti Švedski v tej sezoni — prvi izza velikih časov Nurmija — bo glavna preizkušnja. O sestavi finskega moštva za to največjo nordijsko lahkoatletsko bitko, kakor je rekel državni trener Armas Valste v nekem intervjuju, se. danes še ne da ničesar povedati. Tudi program še ni končno-veljavno sestavljen. Pri tem pa je dovolil pogledati za kulise, v tajnosti finskega lahkoatletskega zastopstva na olimpijskih igrah samih. »Naravno, da se dobijo atleti,« meni Valste, »ki so po človeškem merilu za svoje naloge rojeni.« V lahkoatletski deželi kakor je Finska, pa gre stvar vedno naprej prav do zadnjega trenutka, da bi dobili sveže in udarne ljudi v pravem trenutku. Važna naloga poletja bo, mladim talentom doprinesti potrebne finese s tem, da jih pustimo pri velikih »kanonih«. Zelo bi se riiofal zmotiti, če ne bomo že poleti beležili eno ali drugo senzacijo v tem pogledu. Finska bo — kakor pravi Valste — poslala lahkoatletov v olimpijski ogenj. Suomi sodeluje pri vseh lahkoatletskih disciplinah. Celo pri ženski lahki atletiki, četudi je finski nežni spol daleč za svojimi moškimi tovariši. One še dolgo ne pripadajo eliti in povsem razumljivo je, da se v eni sezoni ne more napraviti vrhunskih lahkoatletinj. Toda finske atletinje hočejo biti zraven. No in kako je stvar z velikimi tekači? Miihi ima velikanske izglede na 10.000 m in bo brez dvoma zelo dober Malo prezgodaj je še govoriti o Pekurijevem teku čez zapreke in njegovih načrtih. Lehtinen je na novo oživel in trenira kakor bi bil obsedeni Lindblad, nova finska zvezda, pa tek čez zapreke, zdravi oboleli želodec in če se mu to posreči, potem • •. Kurikkala, največji finski dolgoprogaš je nedavno podal presenetljivo izjavo, namreč, da bo tekel pri svetovnih Dne 29. aprila 1.1. ob otvoritvi zagrebškega velesejma bo izšla posebna številka „SLO VENCA", ki bo posvečena Zagrebu. Naklada te številke bo podvojena. Oglase za zagrebško številko »Slovenca" sprejemamo do 28. aprila popoldne pri upravi v Ljubljani. Oglašujte v „Slovencu", ki je vodilni in daleč najbolj razširjani dnevnik Slovenije! smučarskih tekmah v smučarskem teku na 50 km in pri olimpijskih v maratonskem teku na 42 km. To je program, pravi Valste, kateremu bo kon-dicija, kakor jo ima fenomen Kurikkala, to dopustila. Toda kljub temu njega ne moremo resno upoštevati. Ali smuča ali pa teče. Nekaj vmesnega ne more biti. In še to: on še ni nikdar tekel maratonsko .progo. Je vendar nekaj drugega, če se moramo samo na noge zanesti, kakor pa če v najtežjem končnem boju tudi roke in hrbtenico lahko uporabljamo Backman, finska nada v suvanju krogle, se je preselil na deželo, kar mu je po Valstejevem nasvetu dobro storilo. On meče kroglo normalno nad 16 m. Ravno tako je novi metalec kladiva Weid pokazal odlične uspehe. Valste ima v načrtu, da bo Kockaš opustil skok v višino in se popolnoma posvetil metu diska Glavna stvar — meni trener — je, da se ga spravi s treningom v tek in sčasoma se bo pokazalo, kaj mu bolj prija: skok v višino ali met diska. Nasprotja med nogometaši Zagreba in Beigrada vedno vežja Kako bo z našim nogometom se ne ve, kajti Zagrebčani trdno vztrajajo pri tem, da z osješko in splitsko nogometna podzvezo izstopijo iz Jugoslovanske nogometne zveze in prekinejo sploh vse zveze z belgrajskim nogometom. Ustanoviti hočejo svojo posebno nogometno vrhovno edinico pod imenom »Hrvatska športna zveza«. Za 24. maj je sklican izredni občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze, kjer naj bi se vsa sporna vprašanja med Zagrebom in Belgradom nekaka uredila Zagrebčani se pa sploh ne nameravajo udeležiti tega občnega zbora, ker smatrajo celo zadevo samo za zavlačevanje in hočejo pretrgati vezi v enotnem jugoslov. nogometnem športu ter hočejo osnovati svojo hrvatsko zvezo. Zagrebčani se namreč zelo pritožujejo nad Belgradom, češ da ni nikdar hotel ugoditi njihovim upravičenim zahtevam. Ne bomo se spuščali v ozadje teh trenj, vsekakor so pa dosegla tako stopnja, da iih bo skoraj nemogoče ugladiti. In kaj bo v bodoče z našimi nogometnimi reprezentancami je tudi vprašanje zase in zelo dvomimo, če bo ta postava, ki jo ie dolačil zvezni kapiten za Romunijo res nastopila. Državna reprezentanca za tekmo z Romunijo Zvezni kapitan gf Boško Simonovič je določil za tekmo z Romunijo, ki bo 7. maja v Bukarešti naslednje moštvo: Glaser, Milutin* Matošič Joso, Manola, Po-žega, Lehner, Sipoš, Vujadinovič, Lešnik, Matošič III., Kokotovič. Za rezerve so določeni: Lov-rič, Konstantinovič in Dragičevič. Vesti športnih zvez, klubov in društev 17, SK Ljubljana. Obvežfnmo celokupno članstvo, rla so dobo klubski znaki po ceni 11 din komad v tajništvu kluba oh imncdcljkih in petkih od 10—>n. Znakn bo nudil članstvu tudi inkasant ob priliki pobiranja člana-riue. — Odbor. Z F 0 Obvezne prosvetne in tehnične tekme Šmar- nogorskega okrožja bodo v nedeljo 30. junija ob 9 popoldne na Stadionu. Strogo nhveznn v.e odseke! Tajnik. Po štirih letih ječe zopet pred sodniki Cel)«, dne 26. aprila, j Dne 12. marca 1935 je našla neka delavka iz Radmirja, ko je šla na Št. Florijanski hrib, na i Šetejevem travniku ob gozdu Hom tik kolovoza pri »Cigbvnicah« žensko, ki je bila t vrvjo obešena na smreko. Še istega večera je prišla orož-niška patrulja, ki je ugotovila, da je abešenka 20 letna Repič Helena, delavka Iz Podter«. Obešena je bila z vrvjo ob smreko na prvo vejo v višini 170 cm od tal. Vrv je bila štirikrat ovita okoli debla na prvo vejo tako, da je zadnji konec vrvi- bil zataknjen skozi prvi ovoj in tvoril tukaj samo eno zanjko; zanjka pa, ki je zadrgnila vrat, je visela pol metra pod vejo navzdol. Repičeva je imela na glavi ruto, ki je stala nekoliko na strani in je bila pri enem ušesu zataknjena z vrvjo. Truplo je viselo ob deblu in se z nogami dotikalo tal, tako da «o bila kolena le kakih pet centimetrov nad zemljo. Že na prvi moment se je domnevalo, da gre za samomor. Trava okrog smreke je bila sicer poteptana, vendar ee ničesar ni moglo doznati, ker «o bili že pred komisijo na kraju ljudje in so poteptali mah. Pri obdukciji sta sodna izvedenca zdravnika dr. Rak Janko in dr. Arh Jože ugotovila, da je bila Helena noseča v devetem lunarnem mesecu. Znakov naailja nista našle in sta oddala mnenje, da je Repičeva umrla "-aradi zaduienja * obešenjem. Aretacija Brezovnika Repičeva Helena je služila kot dekla pri posestniku Zajcu v Šmartnem ob Dreti. K Zajčevim je včasih prišel Martin Brezovnik, ki se je spoznal s Heleno. Imel je sicer svoje dekle, vendar pa je prišlo med njima do razmerja, katerega posledica je bila, da je Helena zanosila. Brezovnik ni maral za Heleno, ta pa ga je vedno zasledovala, saj je bil Martin sin večjega posestnika. Helena se je kmalu odselila k svoji materi, Repič Elizabeti v Podter in ji povedala, da je noseča. Okrog novega leta je to sporočila, kolikor se je pač moglo dognati, še Martinu, ki pa ji ni niti odpisal. Šele meseca februarja ie Martin pisal Heleni, da bi prišla skupaj ln se pomenila. To pismo, ki so ga dvignili drugi in tudi drugi pre-čitali, se je pozneje zgubilo, kar pa je bilo vzrok, da so priče, ki so bile zaradi tega zaslišane, skoraj gotovo nekoliko spremenile vsebino pisma, ne da bi vedele, da bodo s tem škodovale Martinu. , Sum zaradi smrti nesrečne Helena je padel takoj na Martina. Čez tri dni so ga aretirali, odpeljali v Gornji grad in ga izročili sodišču. Dne 6. junija 1935 je prišel Martin pred veliki senat okrožnega sodišča v Celju in bil obsojen na dosmrtno ječo. Martin je že takrat zanikal vsako krivdo, ni pa mogel dokazati, da se ni mudil omenjenega dne doma ali kje v okolici. Zagovornik dr. Rosina je takoj po obsodbi vložil priziv in revizijo, ki ga pa je stol sedmorice zavrnil. Nova preiskava Vsi, ki so zasledovali potek razprave na okr. sodišču v Celju, niso mogli verjeti, da je Brezovnik res obsojen na dosmrtno robijo. Zlasti v Bočni se je o tem mnogo govorilo in govorice o Re-pičevi in Brezovniku niso prenehale dolgo časa. Beseda je dala besedo in tako je prišlo do novih izpovedb, novih momentov zaradi katerih je ma-,. riborski advokat dr. Komavli vložil na apelacij« sko sodišče v Ljubljani prošnjoVda se obnovi _postopanje proti Martinu Brezovniku. Apelacijsko sodišče je ugodilo prošnji in razpisalo obnovo razprave na okrožnem sodišču v Celju. Veliki senat zaseda Dane« okrog 8 zjutraj so pripeljali v veliko sodno dvorano okrožnega sodišča Martina Brezovnika, da se ponovno zagovarja in dokaže svoj alibi. V dvorani se je zbralo precej občinstva. — Državni tožilec dr. Jereb je prečital obtožnico, ki je precej obširna, bistveno enaka prvi, po ka-iferi je bil Martin obsojen,, dodatno le zavrača ■trditve, ki so ee razširile po obsodbi. Predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovi« Franc je prečital obsodbo s 6. junijem 1935, po kateri je bil Brezovnik obsojen na dosmrtno robijo in tudi razloge obsodbe, ki so precej obširni. Brezovnik je ves čas z vso pozornostjo sledil čitanju in je bil popolnoma miren. Nato je bila prečitana odločba stola sedmorice, po kateri je bila zavrnjena revizija in priziv Brezovnikovega zagovornika. Zanimiv je bil dopis apelacijskega sodišča, ki je dovolilo proti Brezovniku novo postopanje. Priča Ivan Dobrave je namreč svojo izpoved n« prvi razpravi precej omilil, odnosno jo tako spremenil, da je bilo govora o krivem pričevanju- Že na prvo predsednikovo vprašanje je Brezovnik z vso odločnostjo odgovoril, da ni kriv. Pripovedoval je, kako «e je spoznal z Heleno Re-pičevo, kako je k njej zahajal, kako jo je ne- kega večera spremljal do doma in kako je prišlo do razmerja e Heleno. Helena je po tem dogodku vedno silila za Martinom, ki pa je ni maral, ker je imel svoje dekle. Prišla st« ie nekajkrat skupaj, vendar se nista razumela. Brezovnik je izpovedal, da je Helena včasih za dva dni odšla od Zajčevih in da je zatrjevala, da hodi k nekemu starejšemu moškemu, ki ima hišo. Na predsednikovo vprašanje, zakaj tega ni izpovedal pri prvi razpravi, je Martin odvrnil, da ga niso vprašali in da se tega tudi ni spomnil. Nato je pripovedoval, kako sta prišla s Heleno na veselico, kako je Helena silila vanj, ko pa je ni maral, je šla z nekim drugim moškim. Martin vztrajno zatrjuje, da je bil usodnega večera doma, do pol 6 zvečer pa v Purnatovi gostilni. Domov je prišel zopet ob 7 zvečer. Tedaj eo doma ravno molili. Po molitvi je, kakor ponovno zatrjuje Martin, po-večerjal, se preoblekel ln se nekako tričetrt ure mudil z domačimi v hiši. Izjava dr. Špoljarja Nato je bil zaslišan sodni izvedenec asistent na zagrebški kliniki dr. Špoljar. Podal je mnenje, ker ni bilo najti pri obešenki velikih poškodb, da Žre bolj za samomor nego za umor z obešenjem. •r. Špoljar namreč pravi, da bi morala biti Helena res zelo slabotna, da bi jo lahko kdo nasilno zadavil ter da bi moglo biti več vidnih znamenj borbe. V primeru, da bi bila Helena z vrvjo zadrgnjena, bi bila zareza na vratu vodoravna in popolnoma drugačna, kot je bila dejansko. Sodni izvedenci zdravniki so izjavili, da je smrt nastopila takoj. V tem primeru pa nastopi le in tudi hitreje, če gre za samomor, kajti pri samoobeša-nju pade vsa teža telesa, medtem ko bi bila pri zadrgnjenju borba 6 smrtjo daljša. Sodniki so stavili dr. špoljarju ie več vprašanj, da jim jih je pojasnil. Zanimiva je tudi izpoved dr. Špoijarja, ki pravi, da je bolj verjetno, da gre za samomor, kajti veja, na kateri je bilo obešeno Helenino truplo, je oddrgnjena tako, da kaže, da gre le za samomor. Razprava se je ob 1 zaključila in se je nadaljevala ob treh popoldne. Popoldanska razprava Ob 3 je bil ponovno zaslišan Breznikov oče. Bil je nekoliko nemiren, ko je stal poleg obtoženega sina. Govoril je o svojem sinu, da je bil vedno priden, skrben, da nikdar ni popival in da ni bil nikdar vdan nepoštenemu življenju. Takoj nato je bila zaslišana glavna obremenilna priča Arnič. Ze v začetku zaslišanja je pojasnil Arnič, kaj je z Dobrovcem, ki je baje takoj, ko je dobil poziv na sodišče, zbežal v Avstrijo. Arnič je v svojem pričevanju zašel v protislovja, tako da ga je predsednik osebno opozoril, zaradi česar se je silno razburil. Arnič je bil, kot je izpovedala tretja priča Šumljak Marija, ljubljenec pokojne Helene in ni maral Brezovnika, ker je imel ta z njo razmerje. Šumljak je zatrjevala, da je Dobravec tožil, da ga p ei« vest, ker je krivo pričal proti Brezovniku in da ga hoče rešitij iz dosmrtne robije. Ljudje niso pričali, ker so se bali potov Takoj nato je bil zaslišan Vodušek Ivan. Povedal je, kako je videl usodnega večera Brezovnika, ko je šel domov. Voduškova izpoved je zelo važna in olajševalna za Brezovnika. Prav tako je važna in olajševalna izjava Pozniča Ivana, ki je videl Martina ta večer ob ob 7, ko se je vrnil domov in molil z družino rožni venec. Kolenc Antonija je izpovedala, da je imel Martin Brezovnik že teden dni pred dogodkom v Šetejevem gozdu praske na roki. S tem je pobita obtožba ki pravi, da je Martin dobil to prasko v borbi s Heleno, ki je bila obešena. Državni tožilec je opozoril pričo in jo vprašal, čemu ni tega že prej izpovedala. O sodbi je moral govoriti prej ves gornjegrajski okraj in šele poleti so prišli ljudje do tega, da izpovedo te važno okoliščine, po katerih bi lahko bil Martin že oproščen. Priča Še-tej Jakob je celo izpovedal, da je Arnič nekoč izjavil, da bi že davno vse izpovedal, da bi bil Martin oproščen, če bi le kaj dobil za to. 0 Par-tu, ki je pričal zelo obtežilno proti Brezovniku, je izpovedal, da ga šteje med zelo lahkomišljene ljudi. Part je pred mesecem, ko je prišel na dopust od vojakov domov, pobegnil v Avstrijo. Dejstvo, da sta obe glavni obremenilni priči pobegnili iz države, je važno za razjasnitev zadeve in kaže, da sta ta dva res pričala po krivem, kakor jiuia očitajo drugi. Remec Ludvik je pojasnil in zatrjeval, da je Arnič ob neki priliki izjavil, da se je Martin zelo neumno zagovarjal ter da bi ga on za par jurjev rešil vsega. Čudno je, da je Arnič tako jasno izpovedal Remcu, kako je moral morilec opreti se s čevljem v drevo, kjer so se poznali sledovi čevljev. Vrtačniku je Dobrovcc povedal, da obžaluje, da je krivo pričal proti Martinu, da pa je vsega tega kriv Arnič, ki ga je k temu prigovarjal. Isto je Dobrovec ob neki priliki rekel Šumljaku. Razburjeni Arnič je stopil iz dvorane naprej pred sodnike in glasno povedal, da je Dobrovec sam priznal, da mu je oče Brezovnika obljubil 10.000 din, če priča ugodno za sina. Takoj se je oglasil Breznikov oče in pretrgal besede Arniča ter dejal, da bodo priče izpovedale, da to ni res, Kaj je resnica? Predsednik sodišča je najprej zasliševal Arniča, ki je stal še vedno pred sodniki. Arničevo pričevanje se je vsem, navzočim zdelo zelo dvomljivo in neresnično. Dobravčev brat Alojz je izpovedal, da mu je Helena ob neki priliki rekla, da bi najraje napravila samomor, ker je tako nesrečna. Vrtačnik Neža je pripovedovala, kako je prišel k njej Dobrovec in obžaloval, da je po krivem pričal zoper Martina, da pa jc vsega tega kriv Arnič, ki mu je za krivo pričevanje napravil zastonj hlače. Nato je bila zaslišana Krznar Marija ter še nekaj drugih prič, med njimi tudi orožniški podnarednik Lenart, ki je potrdil Bre-zovnikovo izpoved, da se je Dobrovec javil na orožniški postaji zaradi krivega pričevanja proti Martinu. Na vprašanje državnega tožilca, kakšen vtis je nanj napravil Dobrovec, je orožnik izjavil, da je izgledalo, da se grdega dejanja res kesa. Mati pokojne Helene, Repič Elizabeta, nI O svoji hčerki izpovedala nič negativnega; dejala pa je, da ji je hčerka rekla, da ji je Martin naročil, da se bosta naslednjega večera zanesljivo dobila. Ob pol 8 je predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič zaprisegel 14 prič, nakar jo bila razprava preložena. Jutri se ho razpravo nadaljevala ob 8 zjutraj ter bo zaslišanih še okrog 25 prič. Dn« 21. aprila 1989 j« Rim praznoval 2692 letnico svoje ustanovitve. Pri proslavah je nastopila tudi Ballila, ki je slovesno korakala pred ducejem na trgu pred palačo Venezia Iz Julijske kraiine Marijine zgodbice. Šopek majniškega cvetja na čast Materi božji. G. župnik Franc Premrl jo nabral 31 mičnih zgodb, ki so izšle v tej knjižici. Lepi, mikavni zgledi so tako podani, da morajo bralca navdušiti za češčenje Matere božje. Knjižica se prodaja v Katoliški knjigarni v Gorici po 1 liro. Nov molitvenik. Goriška Mohorjeva družba izda nov molitvenik »Z Bogom«. Vsebuje štiri svete maše, najpotrebnejše molitve in 110 pesmic. Molitvenik, ki je zelo skrbno sestavljen, obsega 256 strani majhne žepne oblike. Opozorilo tvrdki Singer. V goriški okolici ima svetovnoznana tvrdka Singer zastopnika, ki se pri prodaji šivalnih strojev poslužuje nenavadnih metod. Ker je ta Singerjev zastopnik tudi funkcionar stranke, skuša pri nabiranju odjemalcev vplivati z namigavanji, ki zelo sličijo grožnjam. Komen. (Sv. misijon.) V začetku meseca smo imeli pri nas večdnevni misijon. Udeležba vernikov je bila izredno velika. Pri raznih pobožnostih je bila obsežna župna cerkev vedno polna. Farani in tudi bližnji sosedje so bili zelo zadovoljni. Upamo, da bodo duhovni sadovi prav obilni. Novi grobovi. V Sturijah na Vipavskem sta umrla 89 letni Anton Terčelj, oče zidarskih mojstrov Angela in Rudolfa in 94 letna Marija Repič, šivilja. Pokojni Terčelj je bil zaveden krščanski mož in priden gospodar, Repičeva je bila skromna, dobra ženska. Oba sta uživala splošno spoštovanje. — Na Kalu pri Stržiščih pod Črno prstjo se je za vedno poslovil posestnik Lenart Bizjak, po domače Hintner, star 86 let. Kot znan drvarski mojster je pred vojno prehodil veliko sveta. S trdim delom in varčnim gospodarstvom je lepo skrbel za svojo družino. — V šempaski župniji so pokopali gospo Angelo Štrukelj, gospodinjo daleč okrog znane Štrukljeve gostilne na Lijaku pod Ozeljanom. Zadnje čase jo je bolezen hudo pritiskala in je veliko pretrpela. Dočakala je samo 50 let. Bila je skrbna mati in dobra gospodinja. — Iz Sp. Idrije nam poročajo: V Češnjicah pri Idriji je umrla Marijana Kokel, zgledna gospodinja in dobra krščanska žena; v Krnicah pa 18letni fant Jožef Kumar za posledicami udarca na glavi. — Vsem rajnkim naj sveti večna luči »Svetogorska Kraljica« se v vsej Julijski krajini vedno bolj širi in utrjuje med našim pobožnim ljudstvom. Ce pa pomislite, da se 200 naših duhovnikov za njo žrtvuje s tem, da so njeni poverjeniki, potem se ne boste čudili uspehu. 200.000 Francozov se uči arabščine General Nogues, vrhovni upravnik francoskega Maroka, je pred kratkim pozval vse v Maroku prebivajoče Francoze, naj se uče arabščine. V zvezi z orga-zacijo za pouk arabščine je več profesorjev zavoda za višje marokanske študije izdelalo tečaje arabščine po 20 minut vsaka vaja, ki jih oddaja marokaoski radio. Poleg tega se vsak more za 15 frankov udeleževali pismenega tečaja. Seveda so vsi ti tečaji namenjeni samo odraslim, ker otroci se že v šoli uče arabščine, čeprav so po očetu in materi pristni Francozi. Vse to naj bi služilo boljšemu razumevanju med domačini v Maroku in Francozi, da bi 6e oba naroda čim bolj pomešala med seboj in se tako strnila v trdnejšo enoto. Zadnji sužnji osvobojeni V Bardoli v Indiji je do zadnjih časov veljal družabni red, po katerem je večina prebivalstva — kakih 40,000 po številu — živela v stanju suženjstva, osnovanega na denarnih posojilih Lastniki zemlje so veleposestniki, ki imajo po svojih poljih cele vasi. Kadar se je kdo od prebivalcev poročil in če je hotel ostati v domačem kraju, )e moral najeti pri gospodarju posojilo, katero se je obvezal odplačevati z delom na gospodarjevem polju. To delo pa je bilo tako nizko cenjeno, da ga navadno nihče ni odslužil. Indijski nacionalni kongres je sedaj ta sistem odsluževa-nja posojil odpravil in ga nadomestil s sistemom mezde. Kmetje so torej vsaj na zunaj in osebno svobodni, čeprav niso nikaki gospodarji zemlje. Prebivalstvo se je v velikih množicah Gandiju zahvaljevalo za to »socialno reformo«. Vsekakor so ti Indijci zelo skremni! Jesenice Vse pisarniške potrebščine po najnižji ceni v trgovini Krekovega doma. Aleksij Pelipenko: 10 Ukrajina joka . . . »Vsi otroci onih, ki so bili v ječi v Obidnu, so šli k Judu Lejbu in ga prosili, naj jim vendar pomaga rešiti n^ter ali očeta iz ječe. Nekateri so mi celo povedali, da jim je pomagal in zato sem šla k njemu, da bi tudi meni pomagal. Rekel mi je, da tega ne more opraviti zastonj. Pri njem sem videla mnogo deklet, ki so bila starejša od mene. Tem je dajal listke za komisarja. Šle so z listkom h komisarju in se kmalu vrnile s svojimi materami. Zato so dale Lejhu različne stvari. Na lastne oči sem videla, kako mu je neko dekle dalo veliko balo platna. Druga štiri kokoši. Ničesar nisem imela in šla sem zopet domov, da bi kaj poiskala. Vse sem prebrskala, a nisem ničesar našla. Mali otroci so doma od lakote kričali in grozovito jokali: Kje je mama, so kričali. Tedaj sem šla še enkrat k Lejbu. Ničesar nimam, da bi vam dala, sem mu rekla. Vendar vas prav lepo prosim, pomagajte mi vseeno rešiti mojo mater iz ječe. Ko bo prišla domov, vam bo že dala, kar ima. Poslal me je nato h komisarju in mi rekel, naj mu le rečem; da me on pošilja. Komisar je bil v pisarni. Peljal me je takoj v svojo spalnico .. .< Zopet je pričelo dekle jokati in ni hotela dalje pripovedovati. >Kar mirno povej, kaj je bilo naprej,« je prosil župnik >in nič se ne razburjaj«. »Rokel mi je, da naj ostanem pri njem preko noči in da naj z nJim skupaj spim. Branila sem se. Tedaj mi je rekel, če ga ne bom ubogala, ne bom nikdar več videla svoje matere. Se mnogo drugih reči mi je pravil. Moja mati se mi je zelo smilila. Mislila sem tudi na male otroke, ki so doma kričali po materi, pa sem se udala. Drugo jutro me ni hotel izpustiti, češ, da naj bi ostala pri njem šo eno noč. Tedaj sem zakričala, kričala sem in kričala, kar sem mogla. Menda se je tega ustrašil in se je napotil proti ječi. Meni je dejal, naj ga počakam v pisarni. Jaz mu nisem verjela in sem tekla za njim. »Tako je bilo torej, je rekel župnik Nikander, ko smo te slišali jokati. Tako je,« je dejal sam pri sebi. »Sedaj vidim, za koga so komunisti pripravili paradiž. Ljudje so postali živali.« Obrnil se je k deklici in jo vprašal: »Ali si o tem komu govorila?« »Nikomur nisem tega povedala, ker me je bilo sram, ampak moja mati je vse takoj spoznala,« je mala odgovorila. »Prav da nisi tega pred materjo skrivala.« »Drugim pa o tem nisem govorila,« je odvrnilo dekletce. Torej nihče o tem ničesar ne ve, kajti jaz bom o tem molčal kot grob,« je rekel župnik Nikander. »Le Bog ve, On je videl tvoje solze. Za vse bolečine te bo tudi poplačal. Le bodi mirna, dekletce. Pred Bogom si čista. Živi še v naprej pošteno in če boš kaj rabila, kar pridi k meni in ti bom kakor oče. Sedaj pojdi in povej materi, da si bila pri meni in da jaz za vse vem. Pa bodi mirna I« Dekle je odšlo. Župnik je takoj poiskal krstno knjigo in našel rojstni dan nesrečne žrtve boljševiške nesramnosti. »V šestih dneh šele štirinajst let!« je v strahu zaklical. »Saj je še otrok. Ampak hudičevi poslanci, ki so prišli kot komisarji, ne poznajo človečanstva. V tem kraljestvu zla ne more biti nič dobrega,« je menil župnik Nikader. Glad. Nastopila je jesen. V mestih je primanjkovalo kruha. Ljudje so pričeli hoditi z vrečami na hrbtu na deželo, da bi si nabavili živeža. Ob istem času ni bilo v vaseh dobiti soli. Kaj je bilo lažje, kakor začeti med vaščani in kmeti zame-njalno trgovino. Meščani so prinašali v vrečah soli, kmetje so jim dajali zadnje zrno, da bi je vsaj nekaj dobili. In tako so romali in prosjačili meščani v bližnje vasi. Kmalu so bile zaloge izčrpane, ničesar ni bilo več dobiti, morali so naprej po živež. To pa ni bilo lahko. Vlaki so vozili le po enkrat na teden, le izjemoma dvakrat. Potniških vozov ni bilo, vozili so se v tovornih vagonih, a ti niso bili prirejeni za prevoz ljudi. Vlaki so bili prehatrpani. Potniki so se stiskali in nihče se ni mogel ganiti. Vsi kolodvori so bili prenapolnjeni ljudi z vrečami na hrbtih. Ce se je bližal vlak, je bilo mnogo prerivanja, pretepanja in kričanja. Mnogo otrok so pohodili, ženske odrivali v stran, mnogo ljudi je množica potisnila med kolesa lokomotive, ki jih je razmesarila. Vlak se je le za hip ustavil. Komaj se je povzpel na vlak del čakajočih, že je odpeljal naprej. Jezno kričanje onih, ki so ostali, je spremljalo vlak. Ljudje so čakali na naslednji vlak, ki bo pripeljal čez en teden, ali v najboljšem slučaju v nekaj dneh. Medtem so prebivali v kolodvorskih prostorih v umazaniji in govnu kakor bi bili v hlevu. To je bilo mogoče prenašati v toplih poznih jesenskih dnevih, toda prekmalu je prišla zima. Prišla je nenadoma, napočil je hud mraz. Pota so bila zasnežena, primanjkovalo je kuriva in živeža, Mestni ubožci niso imeli izbire. Ali bodo umrli od gladu v mrzlih stanovanjih, ali pa morajo v širni svet, da se kakorkoli prežive preko zime. Potujoči meščani so postajali vedno številnejši, vlakov pa je bilo vedno manj. Mraz in snežni zameti so otežkočali nabavo kuriva za lokomotive. Ljudje so bili nestrpni, predolgo- niso mogli čakati na kolodvorih, kajti doma so jih čakali premraženi in pre-stradani otroci. Otroški kotiček. 29 Konti Ahačič: Nosan in Zalika Tretje poglavje Slavje tako, kakršno ni vsako JllLul. Dobro se je odrezal mojster Zigžag. Ampak tudi tovariši čirečare, Hamham in Tra-lala nočejo zaostajati za njim: >Da mnogo znamo, bomo pokazali, čeprav smo le palčki mali. In vse bomo naredili kar brez plačila, da se bi le Krasan in Zalika veselila.« MALI OGLASI V malih oglasih velja viaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovor* glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službe iičejo Šiviljska pomočnica išče službo pri boljši šivilji. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 65G1. mm\ Vajenca-začetnika za trgovino z mešanim blagom sprejme Norb. Zanler & sin, Sv. Peter v Sav. dol. Železničarji imajo prednost. (v) ilužbodobe Služkinjo ki samostojno kuha, takoj sprejme Bernik Marija, Linhartova 8. (b) Šiviljsko pomočnico prvovrstno takoj sprejme Salon Kancler, Aleksandrova 3/111. (b) Mlad vrtnar se takoj sprejme. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrtnar« 6589. (b) Kdor zida dobi ves stavbeni materijal pri MATERIAL < Ljubljana, TyrSeva c. 36 a Telefon 27-16 -r — Brzojavi: MATERIAL Več čevljar, pomočnikov za ročno delo in šoferja mehanika sprejme Ivan Prešern, Kranj. (b) Hrastove klade debele 40—70 cm, kupujem franko postaja prodajalca. Hitre ponudbe na I. Meštrovič, Zagreb, Jelačlčev trg 15. rqde ^avni 1 f LJUBLJANA Nočno zborovanje gostinskih uslužbencev V noči od ponedeljka na torek ob 2 so imeli ljubljanski gostinski nameščenci v dvorani Delavske zbornice 6voj redni letni občni zbor. Vodil ga je predsednik g. Stanko Renko, ki je naglašal, da morajo biti gostinski uslužbenci prav sedaj složni in vzajemni, ker so pred važnim dogodkom. Ban-ska uprava namreč pripravlja uredbo, po kateri bo tudi za gostinske uslužbence uvedena minimalna mezda. Pojasinil je potek pogajanj, ki so jih uslužbenci vodili z Zvezo gostinskih zadrug. Skoraj polovica gostinskih uslužbencev živi danes samo od napitnine, ki je pa že povsod drugod odpravljena ali prenesena na načelo 10% doklade k računu. Tajniško poročilo je podal g. Franc Pa-lir, ki je naglašal, da je organizacija posredovala v 36 primerih za službe, in sicer v 20 primerih uspešno. Priredila je tudi dve ekskurziji, in sicer eno v Trst, drugo pa v pivovarno Union. Blagajniško poročilo je podal g. Tošo Dovečar. Poročilo je bilo ugodno. V imenu nadzornega odbora je podal poročilo g. Ernest Kobal. Na njegov predlog je bila sprejeta razrešnica. Pri volitvah je bila po daljših pogajanjih izvoljena stara uprava s predsednikom Stankom Renkom, podpredsednikom Mi-klavčičem in tajnikom Palirjem. Nato ie govoril delegat belgrajskih uslužbencev g Neurohr. ki je čestital ljubljanskim gostinskim uslužbencem pri njihovem delu ter očrtal pomen in potek borb za zboljšanje socialnega položaja gostinskih uslužbencev. Na tajnikov predlog je društvo odlikovalo predsednika 7. zlato značko, blagajnika g. Dove-čarja pa s 6rebrno značko. Z lepim nagovorom in pozivom na nadaljnjo slogo je zaključil predsednik občni zbor ob 4 zjutraj. Danes zvečer ob 8. uri v frančiškanski dvorani javno predavanje: Kongres Kristusa Kralja 1 Akademija v čast Kristusu Kralju, ki jo nameravajo prirediti otroci ljubljanskih ljudskih šol v nedeljo dne 30. aprila ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani, bo izreden dogodek za Ljubljano. Dečki in deklice bodo s svojimi deklamacijami, s petjem in dramatskimi nastopi proslavili najvišjega Kralja svojih drobnih src. Z velikim užitkom bomo imeli priliko gledati učenke uršulinske šole, ki bodo vprizorile očarljiv prizorček »Kristus Kralj prihaja«. Nalašč za to prireditev ga je na- Amerika poziva narode k miru Washington, 26. aprila. AA. Havas: Na večerji, prirejeni o priliki proslave 73 letnice ustanovitve Rdečega križa, -je govoril minister za zunanje zadeve Cordel Hull o pomembnem delovanju te organizacije. Govoreč o vojni je Hull dejal: Smatram, da ne more biti med narodi spora, ki se no bi mogel rešiti mirnim potom. Ako hoče neka država uporabiti silo, potem doseže popolnoma drug rezultat, kakor ga je želela. Noben narod nima monopola nad naravnimi bogastvi. Dasi imajo nekateri narodi velike prirodne zaklade, vendar ne morejo izvajati avtarkijo. Noben narod ne more napredovati, ako mu niso pristopni prirodni zakladi vsega sveta, ki pa bodo pristopni samo v primeru miroljubnega mednarodnega sodelovanja. Ohranitev in zboljšanje mirnih mednarodnih odnošajev zavisi od dobre volje vseh na- rodov ter je mogoče samo, če bo vsak narod pošteno izvrševal svojo mednarodne obveznosti ter se izognil vsaki uporabi sile in ako bo svojo mednarodne odnošajo na gospodarskem polju postavil na osnovo svobodno izmenjave dobrin. No morem si misliti, da si jo neki narod izbral pot vojno za zadovolitov svojih zahtev, kajti ta pot hi vodila k splošni vojni. Pot mirne ureditve problemov jo vedno odprta. Upam, da bodo v tem zgodovinskem času vsi narodi izbrali to pot. Zedinjene države so pripravljene prispevati k miru na osnovi pravične ureditve bistvenih problemov. Toda ako našo nade no bodo opravičene, in ako se lin plamen vojne zasvetil na horicontu, potem smo pripravljeni braniti naše nacionalne interese ter ustanove, ki so nam drage. pisala naša priznana pesnica M. Elizabeta. Mari-janiški učenci bodo zapeli novo Ačkovo pesem »Naš Kralj naj živil«. Učenke Lihtenthurnovega zavoda pa bodo izvajale nad vse ljubko rajanje »Sipljimo rože Kristusu Kralju«. Prelepo besedilo k temu rajanju je napisala s. Darinka. — Prav posebno zanimanje pa bo vzbudila igrica Sveti Krištof, ki jo je za to priliko napisal P. Krizostom. Igrica je V6a prepletena z najbolj svežim otroškim veseljem in polna sončnega smeha. Pokazala nam bo, kako se otroci na svoj naiven način pripravljajo na VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja in kako v ta namen prirede na odru igro Sv. Krištof. — Zanimanje za to otroško akademijo je izredno veliko. Kdo pa ne gleda rad naših ljubkih ljubljanskih otrok, kadar se v svojih prevaž-nih vlogah razkošatijo na odru? — Preskrbite si vstopnice že v predprodaji v frančiškanski pasaži v »Pax ct bonum«. Cene sedežev: 10, 8, 6, 4 dinj stojišča 2 din. 1 Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine bo imelo izredni občni zbor v petek 28. aprila letos ob 19.30 v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Dnevni red: 1. Sprememba društvenih pravil. 2. Sprememba čl. 26 pravilnika bolniškega sklada. V primeru nesklepčnosti bo pol ure pozneje istotam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavna ne glede na število prisotnih članov. 1 Huhadova župa vabi vse pevce in ljubitelje petja, da se udeleže drevi ob 20 v kino-dvorani v Moetah koncerta v proslavo 5 letnice smrti priljubljenega skladatelja p. Hugolina Sattnerja. — Župna uprava. 1 Združenje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana, ponovi brezplačno predvajanje izredno zanimivega vojaškega filma v petek, dne 28 aprila, od 6 do 8 popoldne v kinu »Slogi«. Vabljeni vsi rezervni in aktivni oficirji, ki niso imeli zadnjič prilike, da si ta film ogledajo. — Uprava pododbora Ljubljana, I Rokavice, nogavico, Karničnik, Nebotičnik. 1 Robniki na Ižanski cesti. Ena najbolj zapuščenih cest v Ljubljani je bila Ižanska cesta. Sedaj so je pričela mestna občina brigati tudi za Ižansko costo. Pričeli so cestišče utrjevati, obenem pa napravljati v začetku Ižansko ceste ob hišah robnike in položili bodo tudi nekaj hodnika. Z vso vnemo delajo sedaj vzdolž Karlovške ceste in tudi na Dolenjski cesti hodnike. Na Karlovški cesti so hodniki po večini iz porfirnih plošč. 1 Starejši gospod išče v Ljubljani ali na deželi službo skladiščnika, knjigovodje, trgovskega potnika ali kaj podobnega. Govori slovensko, hrvatsko. nemško, italijansko, madžarsko, poljsko, češko in deloma angleško ter francosko Naslov pove uredništvo Slovenca«, ki prošnjika kot poštenega in potrebnega moža toplo priporoča. — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz- borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Razgovori Anglija-Romunija London, 26. aprila Razen vprašanja pogajanj s Sovjetsko Rusijo in uvedbe splošne vojaške dolžnosti so na dnevnem redu razgovori z romunskim zunanjim ministrom Gafenconi. Uradno ee poroča, da so ti razgovori zbudili na obeh straneh velik? zadovoljstvo, konkretni rezultati pa še niso znani. V gospodarskem oziru gro za veliko angleško posojilo, katerega pa Romunija ne bi smela uporabiti za nič drugega, kakor za vojaške nabavo v Angliji in Franciji. V političnem oziru pa bi se morala Romunija obvezati, da bo svoja pristanišča v primeru potrebe dala na razpolago angleškemu voj. brodovju. Glavno vprašanje pa je, ali bo Romunija vstopila v protinemški blok, ali pa ostane slejkoprej nevtralna. Zdi »e, da pomisleki Romunije glede vključitve Rusije y ta blok 6lejkoprej niso od- stranjeni, ker Romunija nikakor noče priti pod varuštvo Sovjetske Rusije. Pač pa ima Romunija velik interes na tem, da okrepi svoe zveze z Londonom in Parizom, predvsem zaradi velikih gospodarskih koristi, ki se ji od tega obetajo. Dočim jo Romunija bila dolgo v gospodarski krizi, pa zdaj Nemčija, Anglijo in Francija med seboj tekmujejo, da hi si zasigurali čim več njenega petroleja, pn njene poljedelske proizvode. Posebno veliko delavnost v tem oziru razvija v zadnjem času Anglija, ki hoče Romuniji prodati čim več orožja na račun velikega posojila, ki bi ga Romunija v to svrho dobila. Konkretni rezultati se utegnejo zvedeti v kratkem, ni pa verjetno, da bi Romunija opustila svojo politiko prijateljstva z velesilami nasprotnega tabora, Kranj Akademski pevski zbor iz Ljubljane se pripelje v Kranj v sredo, 3. maja. Ob 9 zvečer bo priredil v Narodnem domu velik koncert, ki bo za našo mesto največja glasbena in kulturna prireditev sploh. Noncert pesmi slovenskega preporoda jo imel že v Ljubljani in Celju presenetljiv uspeh. Ker so je v obeh primerih — v Ljubljani in Celju — zgodilo, da so se morali ljudje vračati zaradi razprodane dvorane, opozarjamo, da si vstopnice preskrbite že v predprodaji na gimnaziji pri gimnazijskem slugi. Meščani, ta dan vsi brez razlike v Narodni dom! Kamnik Posestne spremembe. V zadnjem času je več starih kamniških hiš menjalo svoje lastnike. Hišo, v kateri je Slatnerjeva trgovina, je kupil zdravnik dr. Pucelj, Orožnovo hišo na Grabnu je kupil odvetnik dr. Zvokelj, Kratnarjevo hišo na Sutni pa Kamničan Kimesvvenger, hotelir v Mariboru. Gradnja ceste v Paloviče se bo v kratkem nadaljevala. Cesta je zdaj dograjena v smeri iz Palovič na vrh Kratne, odkoder bo v serpentinah izpeljana do Kamnika. Cesta bo občinska, vendar pa dovolj široka in tako izpeljana, da bo tudi z avtomobilom moči priti v Paloviče. S ceste je krasen razgled proti Ljubljani in Moraviki dolini. Logatec Zvočni kino društveni dom Dol. Logatec — predvaja v soboto, dne 29. aprila 1939 ob pol 9 zvečer, v nedeljo, dne 30. apirla 1939 ob 3 pop., ob 6 in 9 zvečer ter v ponedeljek, dne 1. maja ob pol 9 zvečer najveličastnejši velefilm vseh časov o življenju, trpljenju in smrti našega Zveličana »Kralj kraljev« (pasijonj, * KULTURNI OBZORNIK Verdi: Falstaff Prečudni življenjski zakon, ki se uresničuje samo pri notranje velikih in močnih ljudeh in ki ne dovoljuje, da bi smer snovnega razkrajanja potegnila s seboj tudi duha, temveč dosega obratno, da se ob sno\ nem razkroju v snov vezani duh postopoma sprošča in ee razcvete v vsem svojem sijaju — ta življenjski zakon se je uresničil pri Verdiju ter dal temu glasbenemu geniju pečat visokega človeškega odlikovanja. Osemdesetletni Verdi je stopil na zadnjo in najvišjo stopnjo svojega duhovnega razvoja, ki se je vzpenjal trajno v ravni črti navzgor in tu je njegov duh zasnoval in ustvaril »Falstaffa«. Umetnina je zrasla iz neke zavidljive notranjo svobodnosti, do kakršne se povzpne človek, ki je prehodil vso dolgo pot življenja z največjo spoštljivostjo do vsega, kar je na tej poti doživel v sebi samem enako, kol v vsej svoji okolici; človek, ki je z vso resnicoljubnostjo in zvestobo do svoje usode sprejemal nase vse. prav vse, Ln ob nešteto lepih in bridkih spoznanjih gradil svojo duševnost do one podobe, v katero so se vtisnila vsa doživet ja človekove zemske poti v nek navidezno neurejen organizem, ki pa je vendarle dosegel ubranost po osebni volji, pokorni najvišjemu smotru. Človek je dozorel in se osvobodil ter je odrejen in vzvišen zapel veselo pesem o življenju — za pomoč vsem, ki hodijo še za njim trudno uklenjeni v spone mračno zagrinjajočih jih težav in bridkosti. In ta pesem je topla kot pomladno sonce; dasiravno je vsa verna v prikazovanju polnega zemskega življenja, ki ga prav nič ne olepšava, je vendarle nasmejana. Ta njen smeh pa je tako čudno podoben tistemu zadnjemu nasmehu, ki zaigra na blaženem obličju pravkar umrlega človeka. Tu ni bučne in razposajene vese-losti, ni prešernega vriska; nad vsem vlada le liha in upokojena radost srca, ki je zaigralo ob spoznanju svojega osvobojenja in odrešenja. Kot umetnina je zrasel »Falstaff« iz posebnega umetniškega nazora. Ta lirična komedija je pognala iz davnih korenin stare italijanske opere buffe, ki so bile že celo stoletje brez jnoči za rast, ki jim je pa Verdi v sončnem ozračju romantičnega duha izvabil novo kal. Poganjke je cepil z mladikami novih umetniških navdihov in cvet, ki je razprl svoje čašne liste, je razodel svojevrstno, plemenito lepoto. Davna, pristna italijanska buffo-nična umetnost se je nanovo razrasla, toda odela se je v pisane, mehko prelivajoče se barve romantičnega lirizma in ta nova, oplemenitena po-doba priitegne opazovalca in ga v svoji nenavadni lepoti prevzame. — Vsebinsko snov je obdelal Boito po Shaikespearejevi komediji »Vesele žene \Vindsonske< s posebnim smislom za operni oder. Dramatsko snov je zcostil ob zavaljenem in mla-havem, a bistrem uživaču siru Johnu Falstaffu, vendar je bogato razgibal tudi vso okolico, v kateri se dejanje značilno razvija tako, da je celota pisan OTganizem, v katerem ima vsak člen svoj nepogrešljivi pomen i« nalogo. Živahno življenje skupine ljudi se razvija v svežem utripu in je zavito v klopčič bolečih in nasmejanih zmešnjav, ki se razvijejo v ljubeznivo in radostno ubranost z zdravim, neprizadetim humorjem. Tako je videl življenje modrijan in ga uiet v dvignjeno iw,ol>° z nadrejenim, a vendar sočustvujočim nasmeškom. Na prvi vtis, ki ga naredi nate glasbeni sestav, se kar nič ne zaveš, da je ta glasba Verdi-jpva, tako zelo se je mojster po dolgoletnem premoru odmaknil od tiste smeri, ki si jo je izdelal skozi dolgo vrsto let svojega življenja. Prav do svojih 70 let je stal neomajno na bojišču za čisto, samo iz sebe dognano glasbeno podobo; zagovarjal je čisti glasbeni navdih, iz katerega se rode glasbeni liki sami po sebi v oblikah, ki niso nikjer podrejene ustvarjalčevi samovolji in ki so prav v tem občestvene. Zato so njegove kristalne melodije, v katere se je izlivala vsa njegova ustvarjalna moč, kato hitro postale last vsega človeštva, ki je zaradi teh oblik ohčestvenega utripa začutilo v njih same sebe. V teni nazoru 'je stal Verdi ostro nasproti Wagnerju, ki je istočasno stremel za tem, da podredi glasbeno obliko prirodnim, čutno dostopnim pojavom, miselno oprijemljivim poimoni in z druge strani še vsebini besede in njeni podobi, kot jo dobi v živi govorici. Vseskozi je stal Verdi v nasprotju s tako glasbo, ki je izgubljala svoj večnostni duhovni utrip in se podrejala in-telektu ter snovnemu dogajanju. Toda čas je tirjal svoje in je bil premočan; v »Othellu« se je Verdi deloma uklonil — s ^FalstaffonK pa se mu je po-pseni udal. Toda udal se mu je kot ijunak, samo na zunaj. Z nekim nadrejenim mirom in dvignjenim nasmeškom je v svoji edini in zadnji komični operi prevfel wagnerjansko zunanjo podobo z njenim značilnim parlanrlom v pevskem sestavu ter s tipično opisujočnostjo v orkestralnem delu. Toda pri vsem tem more pozorno uho vendarle v tej glasbi jasno zaznati, da se Verdi v svojem bistvu ni uklonil, da je ostal v svojem dnu stari, ne-ukročeni borec za čisto glasbeno misel, ki jo je iz-gladil s toliko večjo ljubeznijo in pozornostjo v manjših oblikah, kolikor jo je moral v večjih trgati na ljubo celotni zunanji, opisovanju s toni naklonjeni podobi. Kljub izrazitemu parlandu v pevskih melodijah in kljub programskemu sestavu v orkestru, je vendar ta Verdijeva glasba polna najčistejših glasbenih misli, utelešenih v živem ritmu, v preprostih in sila prosojnih harmonijah ter v sočnih melodičnih obokih, kjer odseva iz dna vsega pravi, pristni Verdijev obraz. Prav zato pa je ohranil »Falstaff« kljub vsemu svojo čisto in lahkotno svežino, ki je še čudovito poudarjena v žarku zrele humornosti, ob kateri utripa celota v igrivem prelivanju črt in barv, ki se mešajo in zavijajo v prečudno lepe oblike in mavrično bogate podobe. Zaradi te svoje prezrele in globoke podobe je uprizoritev »Falstaffa« izredno težavna in zahteva z vseh strani dokončnih oblikovalcev. Dirigentu nalaga delo poseben napor, da izoblikuje težavno zunan jo glasbeno podobo in da ji izdela izraz zrele čustvenosti ter lahkotne humornosti; režiserju ogromno dela, da zgradi zapleteno odrsko razgibanost in karakternost posameznikov v enotno, iz ene zamisli zraslo podobo. Med posameznimi sodelavci pa so zlasti pevci obremenjeni s posebnimi težavami, kot jih predstavlja buffonično par-landistični značaj partij, za kar je potreba poleg dobre pevske tehnike posebne izglajenosti v izgo-varjavi. Razumljivo tedaj, da 6pada »Falstaff« po uprizoritvi niod najtežja dela in da imajo pred njim čuden 6trah celo najbojšla svetovna operna gledališča. — Seveda je zato šteti v posebno dobro naši operi, da si je upala na tako delo in da je izdelala uprizoritev, ki je z ozirom na 6krbtio delo in trud posameznikov stala nad povprečjem. Dirigiranje in režijo je ravnatelj Mirko Polič kar sam prevzel, pa je oboje izdelal na podlagi predhodnega izkustva in opazovanja. Gotovo eta obe nalogi hkrati za eno osebo preobsežni in je glasbena stran še pogrešala lahkotnosti in pretehtane humornosti ter so se v režiji preveč poznali različni individualni impulzi posameznih oblikovalcev vlog, kar je trgalo enotno zamisel. Vendar je bila glasbena podoba skrbno izgaljena, ubrana in živahna in je bilo tudi življenje na odru razgibano. Celotno odrsko podobo pa je še zlasti ugodno podprlo scenografsko delo ing. Franza, ki je iz svoje bogate fantazije izdelal umetnini primerno scensko okol je, stopnju joč osnovna razpoloženja in vsebinski izraz dogodkov. Naslovno vlogo je oblikoval barMonist Robert Primožič. Razvil je v polni meri svoja močna dra-matska in pevska 6vojstva, a vendar se priznani patetični veličini igračevi humornost nič kaj ne prilega in zato je tudi podani »Falstaff« dobil neko svojevrstno podobo, ki je v igri in petju zajela bolj po široki in nasilni zavaljenosti, kot po šegavo tre-bušastem, a bistrem vitešitvu, ki naj bi se razvilo v tragikomično učinkovitost. Njegovima slugama Bardolfu in Pištoli sta dala tenorist Sancin in basist Zupan v prijetnem kontrastu dobro uveljavljajoči se podobi; kot samostojen lik ie dobil Pištola izrazit značaj. Vesele žene so se znašle v razgibani družbi. Gospa Alice, ki jo'je oblikovala sopranistinja Vidalijeva, je bila sicer nekam pre-niladostna, a tudi v pet ju pri jetno razgibana. Hčerka Nannela je dobila v sopranistinji Ribičevi mladosten in mikavno poživljen značaj, tudi v pevskem delu ugodno barvan. Gospej Quickly je ostro začrtala ne.koliko postaren in prijetno šegav karakter altistinja Kogejeva, ki 'je hvalevredno izdelala tudi izgovarjavo. Vsa živahna je bila v igri gospa Meg Page, ki jo je upodobila ga. Poličeva, ki bi pa mogla biti z ozirom na glasovni značaj še primerneje zasedena. Z družbo veselih žena so se ugodno vezali moški značaji, med katerimi je Ali* cenega soproga Forda prikupno izoblikoval barilor ilist Janko ter je Fentonu zgradil ljubeznivo mladosten odrski lik tenorist Banovec — pri čemur sta oba pevca razvila tudi svoja lepa pevska svoj-stva. Karakteristično podobo >je dobil tudi dr. Cajus tenorista Marčeva. — Ob vsem skrbnem oblikovanju pa je solistom večinoma vendarle nedo-stajala izdelanost v izgovarjavi, ki slavi v tem delu na pevca še posebne zahteve, ko se petje v svojem parlandističnem značaju še posebno opira na govorico, ki je tukaj po tehničnih zahtevah silno stopnjevana zaradi svojega buffoničnega značaja. In vendar bi mogla la stran lepo zaživeti, še zlasti ker je slovenski prevod J. Vidmarja živ in pevsko smiseln ter predahnjen z glasbenim utripom, na katerega je vezan. V. U. Dve zbirki cerkvenih skladb Martina Žolezni- ka. — Znani cerkveni skladatelj organist Martin Železni k, katerega pesmi s takim veseljem prepevajo po naših cerkvah ter spadajo med naše najboljše moderne cerkvene pesmi, je izdal zopet dve svoji skladbi, namreč 6 Marijinih pesmi za mešani zbor ter V zakramentu vse svetosti. Z zbirko V zakramentu vse svetosti je podal nove melodije na stari tekst ter tri nove variante, ki bodo zelo dobrodošle našim organi-stom. V zbirki 6 Marijinih pesmi pa je uglasbil šest različnih tekstov (čigavih?), ki zdaj veselo, gibko, zdaj slovesno in poljudno slave Marijo in jo časte. Vsem organistom toplo priporočamo skladbe skladatelja Martina Zeleznika, ki jih je odobril tudi škofijski ordinarijat ter jih opalogra-firal Roman Pahor. Dobe se v knjigarnah. Koliko in kakšnih šol ima današnja Turčija? — Turški list »Djumhuriett« je objavil nekatere podatke državnega statističnega urada o številu šol na Turškem. V Turčiji je sedaj 6123 ljudskih šol, 125 srednjih, 68 kolegijev, 13 preparandij in pedagoških visokih šol, 40 strokovnih in tehničnih srednjih šol ter 17 visokih šol. V ljudskih šolah je 14.700 učiteljev, na srednjih šolah 2700 profesor-iev (30% je ženskih učnih močil). Ljudsko šolo obiskuje 711,800 učencev, srednjo 62.900 dijakov, kolegij 17.500, učiteljišča 2950 in visoko šolo 8544. V Turčiji sta samo dve univerzi. V celoti ie v seh turških šolah 544.000 dijakov in 265.000 dijakinj, torej 809.000 dijakov sploh. Avgust Fabijanfič: Krili ranjene mlndnsli. — Sonetni venec in druge pesmi, ki so vzcvetele na krvavih poljanah doberdobskih. Ljubljana 1939, str. 54. — »Krik ranjene mlndnslit je zbirka pesmi vojnpga invalida Avgusta Fabijandta, ki jih je spesnil deloma v 1. 1915—1918, ko je bil na fronti, ieloma pa so izraz poznejših let, zlasti sonetni venec, ki je dal naslov celi zbirki. Ivan Vuk je napisal kratek uvod, v katerem pravi, da naj bo >a zbirka samo spomin na življenje in čustvovanje istega časa, ko so imeli pobiči šele 18 let, pa jih je cesar hotel k vojakom imet. Zbirka tudi veliko več ne nudi, prav za prav ima še manj vojaškega kakor bi mislil. So le epigenske pesmi na temo erotike in domoljubja, zlasti panslavizma in vere v 6lovanstvo, zlasti »Doni pesem«, ki je bila napisana v dneh prevrata in je tudi ena najboljših v zbirki. Kdor bo v zbirki iskal izrazitega pesnika, bo razočaran, sicer pa tudi v uvodu njegov boter pravi, da »ne prihaja z zbirko zato, da bi se uvrstil med pesnike, ampak da vidimo, kakšni smo bili mi mladi takrat, ko je cesar ukazal na vojsko nas vzet, kako smo kljub tuji uniformi čutili, mislili in delali«. Ker je pesmi izdal vojni invalid, so njegove skromne verze vzeli v prodajo (zbirki je cena 8 dinarjev) Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, kakor tudi krajevni odbor v Ljubljani in v Sevnici ter prav tako tudi Zveza bojevnikov. Zbirki je priložena podoba pesnika iz sedanjega časa ter iz vojnega, ko je imel 18 let in je bil vojak. Med kazalom je naznačeno, kdaj jo pesem napisal. Pogled na 2200 let stari in 2450 km dolgi kitajski zid, ki se začne pri Sučovu, dvakrat prekorači reko Hoangho in se konča v zalivu Liau-tung, Stavbni material za to veliko stavbo so prinesli viharji iz notranjosti Azije v obliki drobnega rumenega prahu, »puhlice«, ki se je v stoletjih ta nabrala v debelo plast in strdila v trdno zemljo. (Glej članek na str. 5.] Klic angleške ženske mladine: »Najprej Bogi" Iz Nizozemske je v Anglijo prišlo novo gibanje, ki se je ukoreninilo zlasti med mladimi dekleti. Gibanje ima za zaščitnika sv. Grala in mu je geslo »Najprej Bog«. Pripadniki oziroma pripadnice tega gibanja hočejo delovali apostolsko in duhovno pripraviti ozračje za svetovni mir. Način njihovega delovanja je nam celinskim ljudem morda nekoliko tuj, popolnoma pa odgovarja angleškemu pojmovanju. Glavno sredstvo so letaki, ki jih za idejo navdušene mladenke dele po hišah, lepijo jih v javne telefonske govorilnice, po sedežih avtobusov, v podzemski železnici, po čakalnicah itd. Na vsakih 14 dni izide nov letak, vselej v 250.000 izvodih in vedno z novo vsebino. Prva številka takega letaka je kot glavni pogoj splošnega miru postavila družinski mir. Besedilo se je glasilo: »Vi bi radi videli, da bi se v Evropi ohranil mir? Ali pa znate vzdržati mir v vaši lastni hiši? Če to znate, potem že veliko naredite za mir v Evropi. Dajemo vam naslednji nasvet, ki ga povejte naprej, katerim bo prav tako pomagal kakor vam: V naslednjem tednu ne tožite in ne godrnjajte zoper vreme, zoper vaše delo, zoper hrano, zoper druge ljudi. Če se boste ravnali po tem svetu, boste, ves teden imeli mir.« Na zadnji strani letaka pa je bilo pisano: »To vam pošilja skupina ljudi, ki verujejo, da jti, Bog, ki vse vodi, ki nas je ustvaril in ki nas ljubi.« Pred kratkim je izšla druga številka tega letaka pod naslovom: »Strah.« Pravi: »Ali se bojite bodočnosti? Brezposelnosti? Drugih ljudi?, Vojne? Bolezni? Smrti? — Vsak se česa boji. To mora imeti neki vzrok. Kakšen? Vsak se boji, ker so vsi pozabili zaupati v Boga! Če si pridobimo nazaj spet zaupanje v Boga, ne bomo živeli več v strahu.« Na zadnji strani letaka pa je bilo pisano: »Spet moramo dobiti nazaj zaupanje v Boga. To zaupanje v Boga mora biti živa resničnost našega vsakdanjega življenja. Poskusite! Ta teden odvrzite eno izmed vaših pekočih skrbi. Zaupajte še v Boga! Če bo vsak to storil, bo konec koncev storil to ves narod.« Stroške za papir in tisk teh letakov krijejo člani Gralovega gibanja sami s svojimi prispevki. Obvezali so se, da se bodo odpovedali majhnim prijetnostim in vsakdanjim manjšim zahtevam. Gibanje je torej združeno tudi z žrtvami. Pa še eno sredstvo ima to gibanje: Molitev. Pripadniki in sodelavci gibanja so se obvezali, da bodo vsak dan nekaj molili za uspeh tega dela. ŠPORT Finska olimpijska lahkoatletska četa šteje 80 mož Kot prireditelj olimpijskih iger leta 1940 in »klasičen« lahkoatletski narod bo naravno Finska vse poskusila, da bo po možnosti postala prvi lahkoatletski narod na olimpijskih igrah. Meddržavni dvoboj proti Švedski v tej sezoni — prvi izza velikih časov Nurmija — bo glavna preizkušnja. O sestavi finskega moštva za to največjo nordijsko lahkoatletsko bitko, kakor je rekel državni trener Armas Valste v nekem intervjuju, se danes še ne da ničesar povedati. Tudi program še ni končno-veljavno sestavljen. Pri tem pa je dovolil pogledati za kulise, v tajnosti finskega lahkoatletskega zastopstva na olimpijskih igrah samih. »Naravno, da 6e dobijo atleti,« meni Valste, »ki so po človeškem merilu za svoje naloge rojeni.« V lahkoatletski deželi kakor je Finska, pa gre stvar vedno naprej prav do zadnjega trenutka, da bi dobili sveže in udarne ljudi v pravem trenutku. Važna naloga poletja bo, mladim talentom doprinesti potrebne finese s tem, da jih pustimo pri velikih »kanonih«. Zelo bi se moral zmotiti, če ne bomo že poleti beležili eno ali drugo senzacijo v tem pogledu. Finska bo — kakor pravi Valste — poslala 80 lahkoatletov v olimpijski ogenj. Suomi sodeluje pri vseh lahkoatletskih disciplinah. Celo pri ženski jahki atletiki, četudi je finski nežni spol daleč za svojimi moškimi tovariši. One še dolgo ne pripadajo eliti in povsem razumljivo je, da se v eni sezoni ne more napraviti vrhunskih lahkoatletinj. Toda finske atletinje hočejo biti zraven. No in kako je stvar z velikimi tekači? Miihi ima velikanske izglede na 10.000 m in bo brez dvoma zelo dober Malo prezgodaj je še govoriti o Pekurijevem teku čez zapreke in njegovih načrtih. Lehtinen je na novo oživel in trenira kakor bi bil obseden, Lindblad, nova finska zvezda, pa tek čez zapreke, zdravi oboleli želodec in če se mu to posreči, potem . .. Kurikkala, največji finski dolgoprogaš je nedavno podal presenetljivo izjavo, namreč, da bo tekel pri svetovnih Dne 29. aprila 1.1. ob otvoritvi zagrebškega velesejma bo izšla posebna številka „SLOVENCA", ki bo posvečena Zagrebu. Naklada te številke bo podvojena. Oglase za zagrebško številko »Slovenca" sprejemamo do 28. aprila popoldne pri upravi v Ljubljani. Oglašujte v ,.Slovencu", ki je vodilni in daleč najbolj razširjeni dnevnik Slovenije! smučarskih tekmah v smučarskem teku na 50 km in pri olimpijskih v maratonskem teku na 42 km. To je program, pravi Valste, kateremu bo kon-dicija, kakor jo ima fenomen Kurikkala, to dopustila. Toda kljub temu njega ne moremo resno upoštevati. Ali smuča ali pa teče. Nekaj vmesnega ne more biti. In še to: on še ni nikdar tekel maratonsko progo Je vendar nekaj drugega, če se moramo samo na noge zanesti, kakor pa če v najtežjem končnem boju tudi roke in hrbtenico lahko uporabljamo Backman, finska nada v suvanju krogle, se je preselil na deželo, kar mu je po Valstejevem nasvetu dobro storilo. On meče kroglo normalno nad 16 m. Ravno tako je novi metalec kladiva Weid pokazal odlične uspehe. Valste ima v načrtu, da bo Kockaš opustil skok v višino in se popolnoma posvetil metu diska Glavna stvar — meni trener — je, da se ga spravi s treningom v tek in sčasoma se bo pokazalo, kaj mu bolj prija: skok v višino ali met diska. Nasprotja med nogometaši Zagreba in Belgrada vedno večja Kako bo z našim nogometom se ne ve, kajti Zagrebčani trdno vztrajajo pri tem, da z osješko in splitsko nogometno podzvezo izstopijo iz Jugoslovanske nogometne zveze in prekinejo sploh vse zveze z belgrajskim nogemetom. Ustanoviti hočejo svojo posebno nogometno vrhovno edinico pod imenom »Hrvatska športna zveza«. Za 24. maj je sklican izredni občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze, kjer naj bi se vsa sporna vprašanja med Zagrebom in Belgradom nekako uredila. Zagrebčani se pa sploh ne nameravajo udeležiti tega občnega zbora, ker smatrajo celo zadevo samo za zavlačevanje in hočejo pretrgati vezi v enotnem jugoslov. nogometnem športu ter hočejo osnovati svojo hrvatsko zvezo. Zagrebčani sc namreč zelo pritožujejo nad Belgradom, češ da ni nikdar hotel ugoditi njihovim upravičenim zahtevam. Ne bomo 6e spuščali v ozadje teh trenj, vsekakor so pa dosegla tako stopnjo, da iih bo skoraj nemogoče ugladiti. In kaj bo v bodoče z našimi nogometnimi reprezentancami je tudi vprašanje zase in zelo dvomimo, če bo ta postava, ki jo je določil zvezni kapiten za Romunijo res nastopila. Državna reprezentanca za tekmo z Romunijo Zvezni kapitan g. Boško Simonovič je določil za tekmo z Romunijo, ki bo 7. maja v Bukarešti naslednje moštvo: Glaser, Milulin, Matošič Joso, Manola, Po-žega, Leliner, šipoš, Vujadinovič, Lešnik, Matošič III., Kokotovič. Za rezerve so določeni: Lov-rič, Konstantinovič in Dragičevič. Vesti športnih zvez, klubov in društev 17. SK Ljubljana. Obveščamo eelokuimo članstvo, rta so dobo klubski znaki po ceni l'i din komad v tatnlStvu kluha oh ponedeljkih In petkih od 10—20. Znnkr ho nudil članstvu tudi iukiisant oh priliki pobiranja članarine. — Odbor. Z F 0 Obvezne prosvetne in tehnične tekme Šmar- nogorskega okrožja bodo v nedeljo 30. junija ob 9 popoldne na Stadionu. Strogo obvezno za vse odsekei Tajnik,