II. VEUUAMA (FEBRUARY) 1*18 k n« delavstvo v Združenih .va h in r inozemstvu med za- ?jm t i t. leto—vear xl r^-sss^sars: Publizhed znd diztributed under VETA SIL° ,LQVENS^ narodne podporne jednote Jssmd 4šil) exctpt Sundsys *nd H o l i d sys DELAVCEM JE treba prostovoljci za dati več pravic. i gradnjo ladij. Wilfonova posredovalna kamizijaVUda apelira na delavce, da ta "Lada amerika ima ne- ("mir" med uuujino p0t0puiv0 ladjo. in avstro-nemci. javlja, da eo kapitalisti povzročili štrajk v " prostovoljno priglasijo aa delo v ladjedelnicah. POROČILO KOMISIJE VEČ LADU FOMEVI Z*AOO Pnri parnik, ki je m potopljir, Odrine is ta leden P^i Evropi brez ipren. etva. . ja podpisala mir i bar ioasno rado g aianaiinni. da S Urabi bogato saloge ; Mta v Ul Wa«hiugton, 10. febr. — Pred »eduikova posrtedovakis komisija, Ohioago^ IU. — Zmaga demol kracije je mnogo odvisna od la je delovala za poravnavo itraj-ldij. Ladje in dal i«^Tk,^i I H'..®*®?* ~~ 'nri l iu nemirov Judje po.^3 krajih Amerik., je v*,r.j p,t«bHi„ A ^ L^oll^" T M.U predsedpiku .ve* poro- in »ve*nike. Ameriik. republik. U . £ £ pitalistov, ki povzročajo odporni ione armado kronanih roparjev _i duh med delavci in ustvarjajo ne- centralnih sil nazaj, ampak ima » ! vzdržljive razmere, in priporoča, skrbeti tudi za zaiznSka ljid ua^ ^A nl.? Z, ds ie znižajo kolikor največ mo-Uva, da ne tepe SZSkiSa* ^ zoče p^ti podje^aadobolza izveditev ffiit^^T ^ " 118 »A TUSOAMUI. IlpLiBVIKI VB PMPOZNAJO -- W POOODBE MANJŠINSKI OBSOJAJO London, 11. feb,. - »«o4a se, da rta Vsmdija in Avstrija panu- proti "ir « Ukrajino sovjelu Va kljevzko rada. ie v vojnem čsau ravno tako zgrsditi vsako leto toliko jl ,VirW.T*r*rl Av*tr,j° v »Jut raj, Av- mUm. kskor v mirnem času.da odrinejo 6» vtA nl d.^Dh!^.^ i" "Hf0 Pobilo tudi o- poročilu jc čitati sledeči od- Ladijski odbor ki gradi te kd* SaLTtSlL rcii ev Hubma- msnjs, da js sklanjan separstni ek: M»rn denar, ma erial n ljjede^ ' /Sfer. ^ Hi"0* DanortiranU mi Am*Uw I. M. L- j- i . " ,BUJ™ini- ^OCOJ podam izjavo " Ja Pe- mi drla v« ml k-.- a^i______ -- čini nasilja proti delavcem | Američka republike ni militeri- parnik, ki je Imenuje ze "Hlaoci cesarske vlade!" Krvavi boji v LakaU v Avstro-Nemčiji bo pritirala mase na listajo. Poročilo Fr. Markiča. ankaSl^ Jj^^^- W JSStLTiE^ * ^.Andlunovii, ^ žiU^^SST ' PIH1WU ^ ksr sta N ow,r K,H AVSTRIJSKI SOCIALISTI OBTOtUJBJO voditbljb. Wasl»lngtoH D O. - Manjiinska strsuka socislistoy v Avstro- London, 10. fsbr. — Iz Berlina H . . javljajo uradno, da oo zastopniki ■ M " Ssundera, nsčaliUk ^rioszne rsde v Ukrajini podpi splotai osemurni daUvnik, Po vladnem programu je treba Zl ZTl^n -H mirovno pogodbo z Nemčijo Je v vojnem čaau ravno tako zgraditi vsako leto tolVo iSii ^u i i^.TH* Av»tr,j° v »^o zjutraj, Av tavičen. kakor v mirnem Jkan.ld!! ao^LT™ ,fnt Am*r,k» lwlK ki ee|strij|ko ursdno poročilo tiKll A ... ,** 7,- • »HIIM ■>oHamezne liberalue delo ajalco. "Oddaljeno lastniitvo je brez tendana* da bi__ dohodke od odgovornosti sa av«ke razmere, in Id ustvarja ™ proti razumovsnju člove. ^ problemov v taj induatri-ie glavni vzrok delavskih aa -w v okoliših bakrovnih rud -Poročilo dodaje, da dru-bakra nimajo nobenega odgo-fnega človeka, ki bi se pečal razumel delavnke probleme. iTežave so tudi, ker je med ru-^ji v Arizoni zastopanih dva-|tridewt različnih narodnosti. [Komisija priporoča prpdaodni-■ (la sc morajo pripoznati de-Ivske strokovne unije, proti ka-ho družbe podjetnikov v Mieionalni opoziciji. posredovalna komisija ostro »«ja lakozvane "lojalne lige", «k> »e organizirale v vseh stav-riiih okoliAih pod krinko patri-™a z namenom, da ovirajo hvfP v "J^ovem boju za unij- I «IJe. Komkrtja povdarja, da plojalnoKt proti ameriiki vladi II vpliv organizacije I. W. W povzročil Htavke v Arizoni. V tem slučaja, kakor v mno-arugih, ao se delodajaioi odeli patrijotlana in obtolili "ce nelojalnoati i t«>«rtwmi. l0«Je zstro stavko. Tako po-» Je le povečala nsaadovolj. » «rd na strani dsiavoav. " avtokratičnim silam. V smeri Url republiki *mm3š «roas dsksvns, da ee prijavi. JZDKIK APELIBA VA 'ABaUBJB. Predsednik r°u * ^rto povedal farmar-" v sednjem boju, rj* lM» ^et radi napredka r , h t»mvir nazadoval le za L • ""imk za več ato let. ' *H*-dniku je priila delega-■ ^rmamkik pcmojilnie, da r1 V'^ Wio in mu izroči r"««:a javne in-a silo delavce na delo, v ameriiki formacije jih je obelodanil. Med republiki apelirajo nanje, da sereienmd je tudi en s jat flkažanov priglsaijo prostovoljno. Uradna poročila vo>iega de ■ Za izvršitev ladijekega progra- partmenta in angleške sdmirali-ma ne potrebujejo le velikegs ite- tete o itevilu izgubljenih smeri vila delavcev ds pričoo takoj z jikib vojskov se ne vjemata. Voj delom v ladjedelnicah ,ampak je nl department ima obvestilo potrebna tudi velika prostovolj- Evrope, ds je izmed 2177 z meri-ns rezervne armada delavcev. Iz ikih častnikov ln vojakov izgul> te rezervne armade pokličejo de- 1 jenih 113 mož; angleika sdmire-svce v ladjedelnice, kadar jHi po- lHsta pa izjavlja, ds je izgubi je-trebujejo. nih m mIH BfMa v Avstriji sledfčo mi- ge demokracije, ne da bi mu bilo IKOOOCE ZADNJI S OMBJEVO treba odHi na fronto v Demokra cija kliče isučene delavce, da grade in grade ladje. Vel delavci, ki delajo v ladje • delnicah, imajo zajamčeno prili-6no in poiteno mezdo. Če eo pod EUBJAVO. Waehington, D. 0. — Kurivni upravitelj dr. UarBeld je odpravil v oemih južnih državtf« pon • deljke z omejeno kurjavo. To od- rr»» J seno ia gor- z torHl l^bki za »'-prečna tempe H sinjih 24 urak «b S.-fiO, zahaja ob w --- ■ ' • ■ » ^^ w i ut i jnc m iiinvjciiv m iz i jm vv* A I" 1/14* Vrieni vojaški dolinoetl jih pre. red bo smatrajo za naznanilo, ds meetc v drug naborni rasrsd, do- bodo pondeljki z omejeno kurja-kler delajo v ladjedelnicaii. De- ro krnela odprevljenl v vsem te-mokracijs seveda ae potrebuje ritoriju. tekih delavcev, ki hodijo od ene Visoka temperatura v južnih do druge ledjedelnice in izbirsjo drisvsh je precej izboljisls pre-delo. Demokrsrija kliče v vrsto »ogovo situacijo, reane delavce, ki ea preieti z mi Omejena kurjava je odpravfje elijo, da mora demokracija srnami tu r državah Heverna in Jikina geti nad avtokraeijo. Karolina, Florida, Oeorgle, Ala Zapomnite si deiaivei, da vaak J batna, Tennesaee, Mieaisaippi in iebelj, ki ga zabijata v ladjo, je Louiaiena. žebrij v rakov avtokraeijo — v Državni kurivni upravitelji so rakev kajssrjs in črnoiolts A v - bili obveičeni. ds ao izvzeta vse strijol Vfjsk udarec s kladivom v delavnice od omenjene kurjave, v ladjedelnici pomeni, da ee bliže katerih delajo člani International ura demokracije in eeveds tudi l«diee Germsnt Workers' 1'nlon osvoboditev nsisgs me lega slo-l^lani te delavske orgsnizselje Iz-venakega nsroda iz ztoletae auž delujejo večinoma naročila ss noetl. j vlado Delovat vo mora razumeti čse, v katerem živi. Ce delavstvo ne raz-1 VAPfcAVIL JE BA^UV ume aedanjega čaaa in če ne stori j I1V1LSKB UPBAVB. avoje doMlnoeti v strainem bojn demokracije vaega aveta z naj -I Bapanna, V. /^Pekovski moj-ijio in najbnitalnejia avto- later Bam Bridzinik je kupil #00 krarijo, potem kuje sebi suienj jaodov moke In Jo poatevil v ekla- revolto. Toda bolieviki pravijo, *> Ako »e Avstrija ne more reorganizirati v demokratično dria-da oni kantrolirajo okrožja z ii- 2 (Jf P® Mj« »^»Ju jo to sbsolutno nemogočo pod dinaaM>a flSa. tom.« anrlaBov), tadaj mora raspaett ? vsi drftav, ki imn AVSTRIJSKI SABBfBT JE PA DEL; »OVI IZGREDI tom. Dslje poročajo is Berlina, da se Nemčija ne bo dosti zmenila za bolisvtiko vlado v Petrogradu, ako es JI posreči uveljaviti mirov-ne pogoje s tlkrsjlno. Po vesteh iz Htookholms so bi-le v pettk poražene bolievUke če- ... te, ki so hotele reokupirati Kijev. dr. 0eydier z vsem Bdeča garda je izgubila 3000 moi vred podal oetavko imajo temeljili na Amsterdam, — Z Duneja poro čaja, da js miuistrski prsdse«lnik ministrstvom - »-------------, t -------------Vladna kriza in zmagovalci ao vplenili dvajsel je sledila oposleijl Poljakov v dr strojnih puik in 200,000 navad - žsvnem zboru, ki ulso hoteli |mh1 nih puik. Oenersl Aleksijev, o pirati provlzoričnsgs prorsčuns. katerem so poročsll, ds vodi :tf|Ksr je bila vsled tegs prrteius tisoč mož proti bolievikom, se je spri s kossikim betmsnom Kale-dinom. Obenem poročajo, da se kosekl v vedno večjeui itevilu pridružujejo bolievikom. Iz Kodanja jsvljajo, da so bol večiiui poslancev proti vladi, je miiiiatratvo resigniralo. Obenem je priils vest o ponovnih isgradih hi demonstracijah v Avstriji. V Lvovu. glavnem me -stu Oslioijs, so trsjsle demonstrs ieviki v Moskvi zsprii generale cijs ss mir itiri dni, pri ksterlh Brusilovs. Druga veet omenja, so biU obiti trijs polbsjI In itlrl ds so Tsrtsrij* umorili velikegs dssst civilistov Js bilo rsnjenih. ake verige Zmaga desmkrseije js rs mota ke edviana od delavcev, ki eate-ne jo doma kot od vojakov, ki gredo na fronto! ■Delavci, ae pozabite te re*n it la vpBite ee v delavsko rezerva« gradnjo ladij I diiče, ker se je bel. da pojde ee ss nsvzgor Zs atvsr je izvedels ii-vilsks 11 pra rs, ki js zeplenfls sodov make hi jo prodsls po trtnl ceni HeydlorJevo minlatratvo biro. kratičnegs insčsjs je bilo ns kr-milu od zsdnjegs JuniJs. Mil je nekskien kompromisni kabinet, ki es je orgsnizirsl, ko Je bilo ne. mogoče eeetsviti ministnitvs, katero bi bile delslo sporssumuo r svstrijekiai pariameutom ns pro* garmu notranjih reform. Hejdler je tgdi sklenil koinpromia z voditelji zadnje stsvke v A vat rili. LAKOTA V VEMOUI IV AV REVOLUCIJO kneza Nikolaja MlkoUjeviia, strica blviega carja in nekdenje. gz vrhovnega poveljnika ruske armade. tNIkolajevlč je bival na C rimu, kjer so ee zednje dni vr-iili I jati civilni boji. Veet ni po-t r Jena. Vesti o položaju na Finskem so pteeej kon/uzne Knkrst poročajo o zmsgsh bolievikov in drugič o zmsgi bele gsrde. Brzo-jevke iz Htoekholms omenjsjo velike nrmire v Ilelsingforsu; poulični boji ao ponsvljsj« dnevno Mnogo pristsiev prejinje vlade je bilo pomorjenih. M, Tukoj, predsednik sedanje botteviike vlade na Finskem je. izjavil, da je priilo na Flnako 4000 Fince«, ki so od začetka vojne aluiltl kot prostovoljci v nemikl armadi Vrnili eo ee z nemenom, da pomagajo zatreti revolucijo P rolet arija ta. Dalje izjavlja Te-koj, da ee je finski senat (prej. felje burioesns vlada) tajne um-vezal e ivedsko vlado, da prepu ati Avedalu otočje Alend. eko sad nje po* I je 300,000 moi na Fineko, ki bodo pomegali Izgnati make bolieviki. Radi tega dogovora je januarja reelgniral soelsliet Hrsntlng Ig ivedekega mialetr-atva. Waahing1on. 10 lebr — A meniha vlada Je prejela telegrem poalenike Franeisa v PHregreda.j k e te ram 11 je svalrljaka vlada d<»-ki je dstinsn 6. februarja. Fran I volHa, da je iel lenako poletje v (Dalja na A sir, h kaL) IBtorkkolm, kjer ss js Imels vr. iiti mednsrodns delsvska koufe- reiica zs mir. Ko js bil Msrkič en-krat ns neutrslnlh tleh, js (akoj odprto usstopil proti Avstriji. Po. sneje Je iti na Angleiko. Modrug Msrkič poročsi "V Avstro^>grakl ao vzeli v sr-nuido vse moike od II. do 00. lete, in v Bosni ter Hercegovini od 1«. do 00. lets. V Bosni, Hersago vini, Istri in Dslmaeljl rsr.seju "tršims Iskots, ki tlrjs neštete Ir-liga med prebivslatvoni Starot, sks in otroei m hranijo g dir jkni aalliM in drsvasaka labjam. Kmetje nočejo obdelovstl polje "Nsj sa sgodi ksr hoio - pravi-j<» kmetje — Čim nisnj ee trudimo, tem prej bo konec vojne. Osmu o. roti In podsljievstl usio bsdo?" Tods žsudsrji in vojski jih s silo tirsjo m« polja. V armad! ni n bolje, Ns Dunaju sem videl »ta svoje lestne oči vojake, ki so ns ullesh bersčili zs skorjo kruhs t ravno tako je v Budapeitl Av atrijska armada Ja flaMna in ao- ' Poročila toeiattsU Merkiča. Waahington, 10. febr. Ofiei. jelna poročila iz Kvrope dokazu jejo, ds miru as prinesejo topovi tornveč Iskota, ki vaak čaa priatl ljudske maae na uatajo. ^iveiue zaloge v cent rs 111 Ui driavah ao iz črpane ia zelo so prizadet.' tudi sosedne oeutrelne drieve. Me|». ftaroloiae: Zadinjese driav« (Itven CWc««o) hi I^J&ivpIh Kajzcrjcvi Brzojavka poroča, da je neki Nemec izgubil na bojišču pet sinov, vie, kar jih je imel. Kajzer je pisal temu Nemcu piano, tolažeč ga, da mora biti takemu očetu prijetno pri srcu, ako podari vse svoje sinove za blagor tako velike stvari, za kakršno ee bori pruska militaristična ma? lina. Zares — zelo tolažilno I Viljem bi bil lahko dodal postskript sledeče vsebine: "Mqji sinovi, katerih je šest, so ie vsi živi in zdravi Niti najmanjše praske ai na njihovi žlahtni koži. Odkar traja vojna, sem postal večkratni stari oče kljub temu, da so moji sinovi neprestano na bojišču. Torej pozabite na žalost in radujte se !" f Mi = DOPISI. Ko bo ljudstvo v republiki posedovalo železnice, telegrafski in telefonski sistem, velike kanale, rudnike in premogokope, železarsko, jeklarsko in bakrovno industrijo, in ko bodo posamezne države in mesta posedovala poulične železnice, plinarne in elektrarne, žitniee in druge živilne shrambe itd. — takrat bodo zavladale razmere, ki bodo porok gospodarski demokraciji v Ameriki. Osredotočevanje bogastva v zadnjih petdesetih letih v Ameriki je pravo ekonomsko čudo, ki prekaša vsa ekonomska čudesa, kar jih beleži zgodovina takozvane civilizacije. Kupičenje zasebnih kolosalnih premoženj Združenih državah ni niti senca silnega kupičenja bogastva v starem Rimu, ki se je vršilo v dneh, ko je bila star davna republika na vrhuncu svojega fijaja — v kratki preddobi gospodarskega in političnega propadanja. Ali stari Rim in moderna Amerika sta dve reči, dasi-ravno v izkoriščevalnem sistemu ni dosti razlike. Nevarnost privatnega bogsstva, ki je uničilo rimsko državo, je vsled gospodarskega razvoja v sedanjem času, omejena na točko, pri kateri mora kapitulirati pred neupogljivo silo ljudske zavesti. Podržavljenje velikih monopolov, truitov in vseh gigantičnih podjetih, ki služijo javnim potrebam, je ta točka. Politična demokracija ob strani gospodarske avto-kracije je velika farsa. Blaginja ljudstva temelji na ma-terijalni svobodi. Nesmrtni Lincoln, čigar rojstni dan obhajamo jutri, je rekel, da narod, ki je razdeljen proti sebi, ns more obstati. In Lincoln je vodil vojno proti južni polovici cepublike, kjer so vladali brutaliii sužnjedržd. Gospodarska demokracija pomeni, da ima ljudstvo v svojih rokah vsa sredstva za življenje. Ključ do teh sredstev je javno lastništvo javnih potrebščin. Razposest privatnega kapitala ni v Ameriki nobena novost Mnoga mesta posedujejo svoje plinarne, elektrarne in rasna druga javna podjetja in vsi ti poskusi s6 pokazali absolutni napredek. Na primer mesto Seattle, Wash., je plačevalo privatni elektrarni 20 centov za kilovat elektrike, odkar pa ima svojo elektrarno, stane elektrika lest centov kilovat; v Clevelandu, O., so plačevali 12) centa za kilovat pod privatnim lastništvom, danes plačujejo tri cente; v Lansingu, Mich., prej 12 centov, zdaj štiri cente. Našteli bi lahko še več primerov, ali to sadostuje, da ljudstvo vidi, kakšna je razlika med zasebnim in javnim lastništvom Gospodarska demokracija mora priti in sedanja voj na je velik korak do nje. Neki naročnik nam je poelal pitalo avojega brata, ki aa nahaja v Ruaiji v vojnem ujetništvu z Željo, do ga priobčimo. Želji rade volje ostrešemo. Pmmo ae glarf: "Patartaaki, Potfoiaka Gaber-nija, Rmrfja. - Dragi bratje: Javljam Vam da aem le šiv in zdrav. Godi ae mi navadno aiebo, kar drogoče ae nam sploh goditi Namenjam Vam tttf. Mesarski kralji in L W< W. --- Pri zveznem sodišču v Chicagu se odigrava zanimiva drama. Pred nekaj meseci je bilo prijetih več kot sto članov organizacije I. W. W. pod obtožbo, da so se žaro-tlli proti vladi. Preiskali so njihove pisarne, bivališča in zaplenili na tone listin in knjig. Zadnje dni so pa svezne oblasti prijele pet velemesarokih magnatov, ki po premoženju odvagajo miljon I. W. W.-istov, ako je zadnjih tolika Velemesarji so tudi obtoženi, da so se sarotili proti vladi in zasežene so bile njihove listine In knjige. Velemesarji so takoj najeli trideset najboljših advokatov, ki ss trudijo dokazati, da je proces proti peterim miljonarjem protiustaven. Sodnik l*ndis pa pravi, da je proces proti miljonarjem ravno tako uataven, kakor je proti razcapancem, ki se nazivajo I. W. W. Tukaj imamo zanimiv kontrast, ki ne ume ostati brez učinka na ameriško javnost Ako je zakon sa radikalne agitatorje L W. W., ki so obtoženi zarote, mora Wti ravno U zakon tudi za miljonarje, kl so tudi obtoženi zarote. Patrijotizem dandanes veliko šteje. Kdor as zaroti proti vladi, je slab patri jot Kakšni petri jotje pa so vele-mesarski kralji, ko zvezne oblasti pravijo, da so Hoteli I ^^ ffi » » »*• • ogoljufati vlado pri cenah za meso? Proces pred sodni-11 JS^nCn ^ EtJUJTE kom Lsndisom bo vrgel nekaj luči na patrijotisem te vrste. I ^^ Mešala pameti, da aem prejel od Vaa dv« le prod meeeeem dni, eno ad. t vaja. Za vee ee vama kar najlepše zahvalim in na vajino bratako na-kioojenoat ne bom nikdar pozaba Sedaj, ko imam priliko, vama ksieoi na kratko opisati dogodke mojega življenja v tej vojni. Predrto grem dalje, vama povem, da eo vojne grozote in trpljenja vojakov nekaj etrašnega, nekaj ne-popieljivega. 26. julija 1914 je naetopilo voj no etanje med Avatijo in Srbijo. Pričelo ae je a mobilizacijo vaeb črnovojnikov do 42. leta. Jas aem bil pozvan v armado ie meeeoa auguata; poslali ao me v Trst 26. oktobra 1&14 ao nas poalgtt v Ljubljano, kjer eem bil prideljen k bataljonskem kadru v čevljar-ako delavnico. V Ljubljani amo bili do 18. maja 19(15, a potem so nss tranaportirali v Radgono na Štajersko. 10. julija 191$ sem bil prideljen k nadomeetni kompani-kompaniji. Dne 1. eeptembra 1015 eo naa alamiaaU aa bojno aMjo. Na poetaji v Ljutomeru amo aa veedll na vlak in pričela ae je voi-nja proti gališkim vojnim poljanam ki sa naa ae je pričela doba trpljenja . . . ,' • . 8. eeptembra amo dospeli do ,aa dnje linljake črta. Po Aočl B. sap-tembra eo naa raadeljevaii po kompanljah. Čulo ae je gvomapje topov in brao atreljanje strojnih pušk — nekaj novega aa naia u komu. Z nafti mi novodolliml maršba- talijoni je bilo v celem polku aa mo devet kompanlj; kje ao btti drugi f Med padlim«, ujetniki in ranjenci. Po pravici Vam povem, dragi bratje, da prve dni in noči niaem vedel, ali aem iiv ali mrtev. Mislim, ds Vam js to razumljivo. Vse ns okoli švigajo smrtonosne kroglje, eksplodirajo bombe in Irapnell, regljejo strojne paške, vrste ae naakok sa naskokom, ns padi in protinapadi, ječanje ra njetteev, povelja, kletve, vsenpe-koli dlvjs vihar raaljnčenlh človeških mas, kl hrepene po morit voh, po smaglt Is človeka izgine njegove nrsv ki is njsga poetanc divja Uvel. Taka je vojna, ln kdo jo je zakrivHf Jaz miallin, ds je v Ameriki vem snano, kdo je odgovoren ss vae te groaete, /a vae to trpljeuje. Pognali eo naa v naj večjo bodo, naši domovi propadajo, naše družine izumirajo. Mo-ffotai pe tirajo avojo igro naprej in hočejo zmage, zmage! In ta bo prišle. Nekoč ee bomo vmlH tleti, ksr bo naa la aatallk Šivih ln tedaj ae bo pričelo maščevanje nad tistimi, kl so povzročili vse to gorje in ga la vedno provzročajo. IT-noda milijonov ljudi, kl je daoea v rokah samodržcev, mora preiti v roke ljudatva. Par ljudi je imelo moč, da je aakrivilo vao te oearečo aa človeštvo. Tem trinogom ee mora iztrgali njihovo »oč, kot ae je zgodilo v Rusiji. Ds sa ma pi*m<> ne bo preveč aevieklo, naj ea povrnem naaaj oa bojno polje v Oalieljo in Kar | nja pate. Ma »veti valee amo tri aftlovite naskoke ae Od 19. pa do 05. januarja 1916 bili v nepretrganem boju kajti t škrat ao ee vršile najsilo-vitejše bitke, kjer sta se borili dve velikaaeki armadi na življenje in emrt za odločitev. Od moje kompanije, pri kateri je bilo 262 mož, jih je oetalo eamo 47. Ob* tej priliki eo me odlikoavli a meda Ijo za hrabroet. . . Od 26. januarja do meeeea maja ni bUo na naši fronti nobenih poeebnih bojev, a v maju so pri čeli Rosi oopet napadati in po sk^Mali prodreti naše vrste. Nikoli nismo imeli mira. Vssko noč smo bili alarmirani. Povelja ao ae gla-eila: Pojdi tu, pojdi tam; plazi ae in gazi po blatu, kl ga je bilo dd kolen. Na Hrbtu ti visi tešak te-lečajak, nejevolja in ard je še težji. Dne 4. junija eo prideiili naš polk k rezervi in ga poelali 5 kilometrov za bojno črto. Ruei eo streljsli ie avojih topov noi in dan, da ni bilo ne konca ne kraja. Neko opoldne pride » nenadoma povelje: Marš v bojne črte I Rusi so prodirali proti nam z veliko naglico, kajti bili de zelo usp< v tej bitki. Ujeli eo na tisoče naših vojakov in mnogo je bilo ubitih in ranjenih. Avstrijski poveljniki ln vojaki ao napravili ailovit protinapad in pognali smo jih naaaj v njihove za kope. Ruei v za kopih niso mirovali ter eo upri zarjali napade in protinapade; ta igra ee je vršila nepretrgoma tri dni. Bili amo brez jedi in pitne vode, samo munieije amo imeli dovolj. Tako smo ae bili noč in dan, 9. junija eo ae pričele naše armade umikati v Karpate. Ko ( ae pričeli umikati, je bilo pri n* šem polku še 4400 mož in pri dveh novih msršbatoljonih 2260 mož, ekupaj 6680 mož. Od vaeb teh naa je v petih dneb oetalo eamo Še 970 mož. Vsi drugi so bili ujeti, ranjeni in največ ubiti. Ka mor al stopil, ai ae epodtaknll ob mrtvega vojaka. Za nami pa ao prodirali stotleoči ruskih voje kov. Pomislite bratje in ai stvar nekoliko predstavljajte. Bili smo že v Karpatih, toda našo 6. kompanijo eo Ruei obkoli U in mi amo se valed ailnega gla-du podali. . . Dne 7. julija amo ae nahajali na poti v notranjost Rusije. U etavlll smo ee v Kijevu, kjer so naa upoellll. Plačajo nam po 2(f kopejk na dan, a sa funt tobaka ao brezveetni trgovski oderuhi zahtevali 18 rubljev. Ako bi Vam tootel povedati vae, kar aeor moral v tej dobi vo jevanja prestati, bi me vzelo zelo dolgo čaaa, kajti v enemu pi amu ze ne more veliko povedati. Preetal sem boje z gladom, žejo, mrezom, vročino in drugimi ne-prilikami, s katerimi se morajo boriti vojaki. Kljub temu aem jo doeedaj še precej izvozil in ostal nepoškodovan in zdrav. Ako boste prejeli to piamo, Va« proalm, da mi takoj odpišite. Po Ujite ml kaj denarja in obleke, ki jo zelo potrebujem. ■Pozdrav! Val--- napravili ia ■ooa Run, Pa. — Pravijo ,da vae na a vetu ee spreminja. Drugi pravijo, nlčeaar novega ae ne zgodi na svetu. Vae ae aamo po-uavija. Recimo, da ae gotove atvar! po-navijajo; vojne niso nove. Tudi borbe za proetoat nI nova. Te atvari se v zgodovini vedno ponavljajo, prsvzaprav se nepreata ao nadaljujejo v vedno večji meri. v vedno sttngja obliki. Ozko-arčnl ljudje five v vodnih dvomih ln nimajo nikakovlnega upa PL boljšo bodočnost. Sej na bo nikdar drugače — pravijo Ku« da ae more svet spremeniti v M. oreh f Ljnd je bi morali ihe slo besedičenje ve.' čiteti. £a bi apoznall, kako velikanska sprememba ae je doaegla v svetovnem ustroju m ms v a sdnjih par sto* let jih. To ne gre kar takole, pred par nrand je bila fte noč, zdaj je pa že dfiL Evolucijski procesi jo do«ee dobe. Ljudje bi ne ameli biti eentknentakio jokavi, ljndje energije ter ustraja ti v borbi. Dne SS. januarja je v picmog» kopu smrtno ponesrečil rojak An ion Kobal. Utrgala se je nsnj velike akola in ga vsega poloiaila. Desno roko can je stomilo na treh mestih, nogo na dveh in tudi glavo mu je etrlo. Zdravnik je izjavil, da jo aaart nastopils v nar sekundah. Ponearečeni je bfl šele 26 let star. Doma je bil ia Gornje-ga Logatca na Notranjskem. Tu zapušča ka V brezupnem boju proti buboničnl kugi. S j "Vaak mož, žena in otrok na, pomaga do meje, da bo tretje voj ne peeojilo nepeh. Sektaško ču atvo mora izginiti, ovir ne smejo delati plemensko sovraštvo, osebno sovraštvo, politične ambicije, komunalni interesi ali individn-valil) nazori. Če ta narod, ki šteje nad 100 miljonov duš oetene složen, bo vlada v iWashfngtonu imela denar, s katerim bo finnn cirala naa in naše zarveznike v tej vojni do kotfea proti aebični in avtokratičnl sili, ki kuje zarote za Saše politično in komercijalno upropaatenje, tako kot je skovala zaroto za upropsstenje Belgije, Srbije ln severne Francije. "Neki znan političar je nekoč protestiral proti 4 poki ta jen ju Združenih držav \ Ameriško ljod atvo mora pokazati evojemu skop-nemu sovražniku, da v Združenih državah nI kltajake nezmožnosti Ljudstvo to lahko izvrti, če dela složno v tesni zvezi za de m okra cijo vsega eveta.M Oficir je govoril resnloo. Ce bo-mo stalni in edini, bo demokroei-ja trhimfirsls nad avtokracijo prosto LUKO rahtvvajo V Oal — Trgovska zbornica je svoje&isno hneno vala odbor, ki naj preišče, le bi Mlo pametno, da Sen Franciaco poštene prosta Inke. Odbor je ea-daj podal porofHlo, v katerem pravi t 4 4Splošne Izpovedi prič aa «1a-. da svobodna Inka povzdiguje dom« In tujesemako trgovino v vsakem priatanu. V katerem ja bila ustanovljena.'* Poročita navaja Hemborg, M je proata hika, da ja meato v lota teis prekoeflo tjondon v trgovini tujezemstvom za SWO,60S,SS0, 1M Kardinal Oik. bona je ostro kritiziral prohihi. cionilki dodatek k uatavi m j« j, javil, da ae naj državni rakono-dajci ne kloni jo "fanatizmu, ki hoče vladati nss." Dejal je, da nekateri rakom-dajci iz etrohopezljivoeti ne fk, oujejo proti prohiMcioniakem d«-datku. Rekel je, da ga je izid gU, aovanja v marylandskem semts presenetil, in da so tisti na delo, ki hočejo omejiti osebno svobod* za rto ee je treba bojevati proti njim. —r- rudar zaklan V labtn® DOMU. Longmont, Oolo. — K 27-letne-mu radarju H. C. Highleyju ji prišel vprašat za ataiwanje tU-letni William Orant z njegovo k no. Highley je vzel zakonsko dve jioo pod stre/ho, ki se je takoj pni dan aprla med seboj. Ilighlejrj rekel, da več ne mara takih ljdi pod avojo streho, ki ae prepirajs in odpovedal je stanovanje. Zvečer je prišel Grant od dek domov in ni kazal volje, dt a preseli. Highley je hotel h Gr» tu v sobo, da mu pove, da tnonk stanovanja. Grant je| dolg nož in ga zasadil Highle šestkrat v prza, hrbet ln til Rane ao bile tako nevarne, daj Highley kmalu umrl. Grantil odgnali v zapor. družinska drama Ohioago, IU — Mrs. Jei Wall je doma uetrelila svojegij proga ficott i. Walla. Mo-pravi, da je ustrelila moža, ^ je udaril, ko ga je vprašali, je hodil zadnje tri dni. J. Morilka je kazala izredno voljetvo, da se ji je posre^o janje. Na policiji je rekla, da i ne briga, kaj ae zgodi z njo, C« j žele obeaki, naj jo obesijo. Po besedah morilke je da ji je ljubosumnost porinil* i mokres v roke. "Zadnjih p»r* nov jef hodU a koristko My Howard,r> je rekla mrs. W "Trudila eem ae, da ga od| rim od takega početja, ali' se ni za moje besede." nemški vohun TKJtt ladji. Atlaatlško pristanišče.-J ročajo, da ao med edervm aetimi paaažirji na holMŠ pomiku "Niew Amsterdam krili nemškega vohuna. NalU ao dvanajst listov ga popiaanega papirja pn Trdijo, da je aretiranec Ameriko, da nenmke vohune« bi a novim tajnim kljuk« »j vozljavanje vohunskih Izpovedal je, da so mu eejšnjo vsoto densrja, d» misijo; toda imenovati m aobe, kateri naj iaroči tajaii koudabji MU poslani ša prve J __ jantarja 1.1. vsem dr tajnHrom na naalove v decembru. J IPIalani ao bili po ^i, hi vaak tajnik, koleSarjev, naj aa ns^rj. mira pri najMižnji p^V presne drafce, ako lederjl. Vae one, ki aajM da jih le ni«o praH« meje prejeli, »rerfjs. ensnijo .prejem kolcd^ ptanlcot "W^ Bratje, treba je. ds te sso IS toliko droitvoo lodarje dvakrat, ds j» vel aa tretja pošujatev ao et Lakota v MVOVODJA POZOR I Pevsko drama lično drultvo ''8oča" ilče izurjenega pevovod-jo. Ako kterega la med eenj. pevo. vodij veseli naj ie takoj Uglasi na | spod«j označeni naslov, ter naj če mogoče sporoči svoje pogoje Drultvo "Noča" Jemfl sa primer-no dobro delo In dobro odlkodnl-no sa trud pri vodstvu petja. Piaa-ti je na naalovt Um Zamik, 12.1« lin«I Hi., (Peb. 1M3.1«) La Halle, M K Kevera'8 & Gothard OU (•evarovo Ootharlako olja) Ja 3M T^Til tajudo,. fc.btobol. ,„ krt.,. To 5sur» - Oena 10 in 60 oentov. Na proda) r vsah lekarnah. , "Prosveta • pilo ga bla ljudstvo. Ako aa strinjal ai idsjami, podpiraj trg ogloiojo ? Proarstl. V ideavnik — spboiautst ia ilovbvoi 411—4lti Avenue (va fpfton poIti) PITTIBVBOK, PA. •lerl is sfcslMt Mrevslk, s M letae j praksa. C4rsvl sspsisa is bltre vse kolesa!, plača, IslodM, •blati, trgaajs, aarvesaast, krvaa Mami, kakav t«41 j 1'Sfa bolaaal siaflklk. Osdravi vsaka I belasas kaiaea prevssae v svaje asfciks Uporablja sajboljto »vropcks, amartfka la etetaflh Jalov svata stavila. JTisba eaaa. Nasvet krotpUlaa, Taksa pva |k| |iipiliiMi Jaatra. Pri mb! OO atfmvi vaUka ««*vlta Olevseaev, UvaOaa ara al P. ajatraj Os A avalar, sO aa-laljak as»a a« 10. Oa M pepeMaa. NOBTH SIDE STATE BANK %ock snu/ros. »ro. IMA KAriTAi A IN SEZSaVS IMMVS4« riOlTITI NE DA SE PREVARIT1! Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Btbin Kristan. tsz -fcjss* \innimimmiMUiMi\ JL Petelinček: — da Vas ne zmotim pri ugibanju sreče t O, gotovo Vaa ne bom motil, zakaj srečo privoščim vsem dobrim ljudem. Estella: N s prej, Džula. Povej, kaj Čitai. Dšula: Pravim ti, ljubezen je v kvertab. Ljubezen. A ti ie ssms no veš zanjo. Petelinček: Aha, to je najslabša ljubezen. EpteUa: Vei H, d s mi nisi le nikoli preroko- vala tega t - Dfetla: Dokler so krarte molčale, ti nisem mogla reči. Ljubezen pride, kadar pride. Ne more se prisiliti; svobodna je. In kvarte se ne morejo prisiliti, da bi govorile, česar ni. Zdaj se po-rsjs ljubezen, a nobena slutnja se ne more pove-dsti, kalne slasti so v njej. I^jiAosen in ljubezen— to je razlika. Dan je čoa in moč je čas, a vseeno nI Tvoja ljubezen bo stkana iz zvezdnih Žarkov; srebrna mesečina jo bo oblivala in kakor slsp bo podsls iz nje razkoinozt. Nobena pesem ne poje o taki ljubezni, kakrlna bo tvoja, in tisti, ki jo dobi, bo uiival nebesa. Eitella: Čurfno! Tako čudno mi je pri srcu, kakor le nikdar ne. Ali oo to tvoje besede, Džu- 1* — .1 Džula: Moje besede ponavljajo le to, kar mi pravijo duhovi skozi kvarte. Ljubezen se Ti poraja v srcu in njen prihod Čutil — Estella: Oh I Od blodnosti, od prevelike sreče me obhsjs slatywt. (Medli, opoteče so in pade proti Bučarju.) Boter (jo v jame; razburjen je; komsj.se toliko zbere, do jo posadi na stol.) Za božjo voljo! Vode! Vode! Petelinček, zdravnika! Patottnlokt Zdravnika za žensko omedlevl-eof Toliko jih nI na svetu. Bodi sam zdravnik! Čakaj, vode ti že prinesem (gre za bero). Mioorls: Bog pomagaj! Menda ne bo kaj nevarnega. Dšnla: To je znamenje, da prihaja velika sreča, - Petelinček (prinese kozarec vode): Na, fant l Prisluži si uagrsdo. Bučar (ji utočl čelo): Ali mo slliite, goopo-dičnaf AH Vam je bolje: Estella (odpre oči): Kje sem t Kaj je bllof Ah, zdelo se mi je, da sem v čudežnem vrtu — Oh, gospod Bučar, ostanite tnalo pri meni, da mine slsbost. Bučar: Gotovo, gospodična! Tako sem se u-strolil 1 Estella: Oh, zsme sto se ustrelili! Moj Bog. kaj bi Vaui bilo ležečo na meni. _ __________ Petelinček: Njegovo srce se je ustrelilo, gospodična t Vidite, da je kar odrevenel strahu, tttajoj se, fant! ttaj ni tebi priilo slabo! Bučar: Kes, kar zazeblo me je, gospodična. Zdaj je ie dobro, ali ie Vam dobrot ' Eatella: livala, da se tako brigate zame. Pozabimo zdaj, kar je bilo. Džula, vrzi ie goq>odu Bučarju kvarte. Pri tem pozabimo. Džula (polaga kvaHe): Kar pravijo kvarte, pr{ tem ostanejo. Dopoldne so ti napovodale ljubezen In bogaatvo, Zdaj ponsvljajo to ie jasneje. V tvoji roki je oboje. Ce primei, bol držal, če Izpustil, ti uide. Tsko pravijo kvarte. Estella* Ali morete pričakovati le več srečo f V valih rokah jo — Petelinček: Poskoči, fant! Komu je ie usojeno, da lshko prime ali pa pusti po svoji volji f Primi ln drži, pa če je mil jon! Bpazoni: Mister Bučar, ne bi H bili pri volji, ds se pomenimo o naii stvari! (Prav tsko se ml zdi, kakor da rszumem, ksm meri to skrivnostno proročanstvo. Mola (vstopi): Tony, želod je priiel in bi rad gčvorll a teboj., Bsj si mu naročil, do naj pride. Bučar: To jc, to 1 O, gospoda, prosim, stopite za dve minute tjs noter. Msjhen opravek, pa bo takoj gotovo. (Estells, Hpszoui in Misori* se spogledajo in malo obotavljajo, a Petelinček jih odvode v privatno st snovanje.) Vola (odpre vrsts na demd): Že čsks, mister Želod t Želod (vstopi a Fany):IIalo, Bučar) Tvojo papirje som Ti priuoool. Bučar: Ahal Anspsk povej po prsvlcl, želod, sli so dobrtT Faay: Mister Bučar, nmj oče vendsr ne bo Vem ponujal sldbegs blsgsl Želod: Bučar, drulbs jc vpinana. Ksj hoče« .Ae več! Bučar: No tedaj! Jn Vi tudi mislite, Miss Ksny! Panjr: To morate razumeti, da V um jsz ne bi •vetevale v nesrečo. Ia ve« svet na 1 Bučar: Pa daj svoje papirje. Koliko si jih ps prinesel! Želod: Kakor si nsročil; m šesuto. Bučar: Prav. prav. Koliko jih pa ie imsft! želod: Mnogo ns. Ksj bi jtt> rsd več t Bašar: Tako sem mislil, če jih ie imaš, bi jih vsel zaradi mene le sa kakšnih tisoč dolarjev, ds se jih prej Isnebli. Želod Prijatelj Bočsr. če bi *e jih hotel le lanebitl. ue fcl bilo fte davno aste ne ens ostala. Tebi nem jih ponudil I« prijateljstva Kad bi ti le ustregel. Arag>ak adaj ie sa tisočak — toliko jih zde j nimam kje vaetl l.judje. ki dobro rs*, ume jo take kupčije, so se trgsli zsnje. Komsj aem jih nekaj prihranil. Feay: Pspa. če je ps *a gospoda Bučarja! Pa odreci Hmlthsonovi banki telad. To bo velikan* k a safaera. Ti ne Vel. koliko ml ta bsnka lshko koristi. Fany: Haj verjamem. Pa vendar, če jo za gospoda Bučarja — Daj, daj, meni na ljubo. / Želod (jo -pogleda, kakor da jo proaenečen): O — tako je to! Če je taka, naj pa bo. Ampak pri sebi jih nimaiiL Prineaem ti jih pozneje. Bučar: Je že prav. Baj moram medtem ie po denar zanje. Želod: Za aedaj ti dam, kar aem ti prinooel. (Mu ponuja delnice.) Bučar: Kavnih iestato! Želod: Ravnih. Bučar (jemlje listnico iz žepa in mu šteje denar) : Torej trdil, da so dobre » Želod: Če ti Fany potrjuje, poč lokko verjame!. » . , _ Faay: Želim Vam, da fci se čimprej podeaete- rile v ceni. Noža: Mister Želod, zdaj pa poglejte meni v oči in povejte: Ali ni mogoče, da gre pri tam d* na r rakom žvižgat! Želod (jo pogleda, ameje): Rakom žvižgatt RUSKA REVOLUCIJA - ZA-OETEK SVETOVNE REVOL TI PROTI KAPITAXliw« I (Pila Vlkolaj Lenin, _ bolieviike vlade.) Rusija ne more logično pričeti boja s topovi in puškami proti vai predsednik Evropi e imenu protimonarhizma m protikapitalizma, ker e tem bi zatajila svoj revolucionarni vir in Rurita revolucija ni domača tem ovoja temeljen* načela, več svetovna revolucija. V tem) Napačno je misliti, da bi inter-Ježi ns le njena bodočnost, ampak nacionalizirana ruska demokraci-iudi ao^anjost, ke/ drugače je tež-jja začela agresivno vojskovanje e-ko razumeti razliko med nalimi dino z namenom, da uniči tuje mo-strankami in njihovimi principi, jnarhi je in kapAtatezeoi v tujih dr-kdor ne apozna velike razlike mod lavah. Vojna te vrste bi nastala le tistimi, ki smatrajo našo revoiuci-[v slučaju, ako bi ae obstoječi ev-jo za ovetovni dogodek, in pa o- ropdki despotizem zarotil — kar ^ ki mislijo, da je lokalnega!je mogoče, vendar.ni pričako\ati — da zdrobe našo revolucijo svrho, da ae no raaliri k njim. Rusija no bo dala oborožene po- za Rusijo. Vtem jo razlika mod bolleviki ki vsemi ostalimi ruridmi stranka--------_-------- zeioo H pogieua, UP l-----mi, aodaiističnimi in burfoaanii^ m^i proletarakim masam drugih Kaj Se kža! To je denar, kakor da pode iz Bolievild ao pravi internacionalci drfcav, kadar ^wguojo - kar „el es No Bučar, grem, da ti princem le druge, iu edino oni žele, da ae revolucija « bo kmahi zgo^lo - proti izko-ne e »(}>**CBT< w j rr"* - , ^ roUri po vsem avetu. riščanju, kapitalizmu in monarhi- Ko 00 Oi bol Se viki enkrat poeta- mi »u doma. Toda bolleviki bodo vfli to cilj pred oči, ao ao takoj .nadaljevali propagando revoluci Malo bol moral potrpeti, gledal bom pa že, da se podvizam. (On in Fany ae poslovita in odideta.) Vola: Kakor do pride iz nebes. Kaj misliš, Tony, komu pada ta denar iz nebes! Butar: Kaj razumel ti o takih kupčijah! Jaz že imam svoje dokaze, tudi če ne bi kvante tako jasno govorile. Pojdi zdaj, da vidim, kaj imajo ie oni tam. Nota: Le pazi se, nič druzega ti ne pravim. (Odide v saloon). lotili aktivne in agresivne politi ke, medtem ko mnogi noši socialisti, ki oo nazivajo menievilke, niso nobeni internagionalci in oe zadovoljujejo, da oatane revolucija doma. razrednega Estella: mula, nekaj hi ao zdaj radi pogovorili o kupčijskfo rečeh. Džula: Razumem. Moj poael ni pri kupčijah. Estella: Pa se lahko čez nekaj časa vraei. Imela bi le kaj govoriti a teboj. Džula: Če želiš, ae lahko zgodi. Na svidenje. (Odide.) Peteliačak: E, kjer ni treba ciganke, tam menda tudi mene ni trebo. jo brezobzirno in brezpogojno v vseh državah. Iz tega pričakujemo dvoje re zul tatov, potom katerih, pa na j se vresniči eden ali drugi, bo naša revolucija igrala svetovno vlogo. Prvič, kakor ae glasi originalu me v v»jwii j Menševiki se trnje ■Bučar (odpre stanovanjska vrata; Estells, boja in vojne pooti kapitalizmu vprogram bolševfkov in kakor seje Džula, Spazoni, Misoris in Petelinček vstavijo.) zavezniških držarvah -Jcarakteri-lzodtail kongres v Zunmenvaldu, ■ ..........r stično pa je, da nekateri med nji-bo razširjanje protimonartnetič- mi ao pilpravijemi poriniti razred- zdh in protikapitalietičnih idej ni hoj v sovražne ^ržave. To do-'morda končalo vojno prej, kot bi kazuje, da ao najprej nacionalci, ao končala drugače. To oe bo ee-kar podkrepljuje dejstvo, da bi ra-|voda zgodilo, ako ne bo prej vojne di vodili vojno proti eni skupini konec vnled lakote in voled nedo-držav. 'oožene odločilne zmage 7- torej Čisto naraven: revoluciji* I more živeti v oaamljeno»ti 1 Evropa mora biti orglftua_ i kapitaličnem ali ua prZr I akem protikapitaiiatičneiu ^ mu. Dvojni sistem je oem j Rusija ne more eksiatirniL. kapitalističnih bank in indu^1 I ako hoče trgovati z držav*«*! i imajo kapiUliatične baake ia Č j ga podjetja. Dva neprijateljska go«p^ 1 aka aistema moreU obstajati diw 1 poleg drugega le v služaj^ bi Rusija pretrgala vse «tike 1*] nanjim svetom; toda to bi bik negacija mednarodnega brata« 1 ki je glavni eilj bolievikov!^| Ravno naaprotno: Husija w „ bo ločila od oatalega »veta, ni» več bo iakala ie tesneje zve« J drugimi narodi. In če bodo u n* ze večjidel samo trgovake. je J potrebno, da je ns sveta en *J gospodarski sitem. Ker ruska revolucija ne be ! kdar oživela kapitalizma do*, j sledi iz tega, da moramo delovati! za odpravo kapitalizms drugod. I Razen tega ima revolucija ie drt ga cilje v mednarodni aferi. Bt riti se mora proti tujemu monar. hizmu in fevdalizmu. Mi amo ti ločni proti monarhijam. Dejstvi da ruske maae po nekaj uieadl strmoglav Ijen je earizroa, korakajo po nalih ulicah z napisom banderifh; 4'Doli z mouaika. Bolleviki 00 trdno držo svojega jrfied naravno posledice neaasliš- programa. Zavedajo se že izdav- nih napak, ki jih delajo državniki Misoris: Ni, da bi Vaa odganjali, goepod. kna, da mora novolucija posuti go-'na obeh straneh, ko izjavljajo, da ampak saj veate, kako je a,kupčijami. ('Verska in eocialna, čeprav jeao v ^ izsiliti odlo&Uno zma- • jUprvotno politična. Vedo tudi, dajgo v bitiki in da lahko kljmbujejo gospodarstvo in socializem nimata lakoti na večne čaoe. Petelinček: To Vam pa nemara ne bo 0| stvo največja moč. Jaz na primer ljufbim *vo umetnost, da bi dala življenje zanjo. Toda če hočem izvrievati, moram Imeti 4enarja. Kaj viijega v življenju, (z zapeljivimi pogledom) 1 kor ljubezen! A tudi ljubezni 00 najbolje godi, če ima dobro denarno podlago. Bučar: Zlate beaede, goapodična. Z vsako p strinjam. Eatella (vzdigne kozaree ln pogleda Bučarja) :Na Vaše zdravje l Bučar (zmeden od vzhlčonja) t Na Vale, gO-spodila I (Pijeta.) Bpazoni: Kakor vidim, nimata nič zoper df|-nar. Ampak v današnjih čaaih pride človek te žko do njega. Trdo se dela, pa oe malo zoalužl. Pri kupčijah je dobiček majhen. Najboljši vrednostni papirji nosijo komaj nekaj procentov. ^ Bučar: O, nekateri so ie dobri. Bpasonl: Bsl tisti, ki so dobri, prinalojo toliko. Pri slabih je pa izg\lba. Sploh jo s papirji vedno igra in riziko. Bučar: Mislite! { Misoris: To je vsakdanja reč ' Bučar: Kako pa bi menili VI! Misoris: Znate 11 varovati kakšno tajnost! Bučar: Tsjnost varovati! Eatella ( se primakne) 1 To jo moškim težko, kajneda! Bačar: O — ne zakaj! Estella: Vsaka atvar ne q>oda na veliki bo-1>en. Če bi na primer jaz! Bučar (zaljubljeno): če bi Vi— Estella O, mister Bučar, ničesar nisem rekle. Le to je tsko čudno — takoj ko som Vas vi-dels — Jsz. ki sem mislila, da jo mojo sree nedostopno ljubezni Bačar: Gospodična! Spazoni Ali right, zmenimo so zdoj rajtt, da vidimo, če Vam bo na predlog všeč. Misoris: Če Vam no ugaja, nič no do. La št znate ohraniti tajnoat. Eatella: Obljubite jima to, mister Bučar. Bačar: Kj. če ni nič drugega kakor aaolčatt. Spazoni To nam torej priaelete. Bučar: Priaegam, prisegam, •paaoni (vsame baakovoo is šapa)« Kaj jo to, mr. Bučar! Bučar: To je desetak, to vo vendor vsakdo, •paaoni: Dobro ga poglejte! {Oa da Bučar-Ju v roke). Bačar (gs ogleduje): Baj vidim deeetak je, ,kajptdb> Ali opszite na njem kaj poeobne- niČ opraviti o plemenskimi ali političnimi mejami An da bodočnost naše revolucijo jo v mednarodnosti. Revolucija mora prekoračiti vse politično in narodne moje in streti vso protivne gospodarske ideje. Daljo vego, da država, ki je organizirana na socialistični in paci-fiatični podlagi, no more eksisti jati polog sosednih kapitalističnih in utilitarističnih držav. Ruska nsvolucija mora slediti zakonu vseh zdravih organizmov; nora SO raziirjati. Ako se ne bo rasUrils, Jk> propadla. V potrdilo tega imamo d^aze zgodovini. Faktično imamo enako paralelo z veliko fronooako revolucijo. Velika revolucija v Franciji, jo bila v glavnem politična revolucija, revolucija idej. IVan-cija pa Je bridko iskuaila, da ne moro obdržati svoje revolucije doma, ako jo no porine čat/P||ftW| druge države. Zato ata bila dva razloga: Prvič so vsifd zakona naraščanja revo hicionarne, idejo že same ob neb sililo čez mojo, in drugič sosedne državo (to je monarhi in izkori-ičujoči državniki) niao maralo za U toga je naravno nastal konflikt in kmalu je bila pofconcu vsa monarhistična Evropa in je hotela potlačti veliko revolucijo ■ orožjem ter potisniti Francijo nazaj v ki jo le obotajal v monar hističnih državah. Sovražni ki francoske revolucije niso pripisovali svojega boja zo-Franeijo radi novih francoskih ovdbodščin, temveč dejstvu kor so hoteli Frsnooal uveljavit svoja revolucionanis ideje v dru gib dršavah. Dejali 00, da ne tMir, ki ga isaili revolucionarna demokracija, ima vaekakor prod-nost v našem programu, in funkcija ruske revolucije je, da z vsemi sredstvi — z govorom, tiskom, poliljsnjem agitatorjev v sovražne in zavezniške države in z vplivanjem na sovražne in zavezniške vojake — prinese revolucionarni mir. Naša revolucionarna organiza cija je dobro opremljena za to propogando in bolleviki že izvr ujejo zelo aktivno agitacijo, ka teri pa zaslepljeni političarji voj-SkujoČih 00 držav ne pripisujejo nobene važnosti, niti je ne morejo ustaviti Tukaj je seveda v«e odvisno, kako hitro bo proleta jat v vojskujočih so državah spre jel našo propagando. Napredek tudi zavisi od stali iča vladajočega razreda v teh dr žavah. Mogoče je — In to jo drugi razlog — da bodo vladajoči raz redi, ko uvidijo zavoženje vojne, žrtvovali svojo imperialistično požreinoat in v nadi, da ohranijo svoja premoženja, katera jim lahko ipoižre revolucija, ki bi nastala valed nadaljevanja vojne, bodo prostovoljno sklonili splošni mir. IPred nami je torej možnost, da vojno no bo končala z evropsko revolucijo, kakor je bilo v Rusiji, in iil>>"f pelo David Holtzovo dn^ za dragulje, ki so vredni pasj Nekatere vpleojene p našli in vraiU Holt/» ir^lm*" 1 1. Prva Pfl ljica: "Povej mi vendsr ' moja, kako ai oe aasnaa»H| jim drugim možemt" Druga prijateljica:^* romantičen način. i prvim možem na *Prrh i j drugi s avtomobilom ta način je pričelo aajioa r^ tel jat ve in IJnbesen' d -aa'