->* .Gorka' izhaja ysaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. OredniStvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. iefrankirana ptama se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. stokopiH) dopisov se ne rračajo. TELEFON St. 201 .tinnra" siane na leto ]U K, za pol leta 5 K, za fetrt leta 250. llpravnütvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini št. 9. L'A oglapt« se plačuje od čvcterostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. Poftamezne Itevilke stanejo 8 vin. m se prodajajo v raznih gonških trafikah. St. 25. V7 Gorici, v torek dne 2<>. marca 1912. Leto XIII. Mi in Halija. Pri luis so se veduo notovi politic • in kniyji, ki nočcjo ali lie morejo razu- mcti stalisča. v kaierem se Avstnia ua- haja. \cs svel se daiidanes oborozujc, povsod se skrbi /a ponmn/.itev in okre- pitcv voiastx a, le pri iias je po želii sn- eialnili deiimkratov in ii.iiin sorodnüi hratecv treha o lakili stvareb moleati. kajli kako soeialno deiuokratično dru- stveee bo^si\ edi kie ie dosti bol.i \ a/no kdt pa vsi intcresi dr/a\e. In lako vi- diiiKi. kako detain drills' dižave. kako stoie niili armade veduo veeje in veeje in s lein so seveda /avarovani niili kul- tunii mteresi \ največii tneri. Ali hi Neiiki morda 'M/.\ijali tako laliko svoio velikan^ko indiistrijo in svojo da- ickosi'/no kolonialiin poliliko. da nima- id take armade in lake mornarke. K<: h: bill An^k/.i bre/ brudovia. kie niiii Kiilliira. kie mill indiiMriia? No. pri n;h sploli ni varno pisati ;> takili stvaivb, ka.iti lakoi skoei kie kak i'inin>\ ni apostol po koncii in se /e,roz, v iineiit! \ sri4;i el<'\eštva. da šu;ilaiiir> na vojsko. da hoeeino bni iul. (KlkriM po\edaiio. iiii uismo in ne homo iiikilur pisali /a vo.islio, a a iiiiaio \ --r dni'^1. države okoli m;is modle annade. in mo- raiuo iiik'ti tudi mi: to je eoiuliiio sin¦• qua üimi. Tt| Mr poina^ain ne Mtlze. Me slnki. tu \ iada le /ele/na poslediea. bi Sylvia vjospj l'.rrta SutliHT bi tn ne \ •- dt'lii s s\(..iiin evan^eliieiii mini nieesar poma^ati. V na.si državi iinanio precei taki'i k mirovnib ¦ apo^tolox. ki absolnüio üojejo odpreti oei in po^ledati okoli se- W\ kako \v drilled. So kot pol/i, ki tiee vi'diio k- v svoji lupini; /aba\l.iati pa /r:üio korei;i;o. In lako se dela po čas<>- pisili Ijndsko inneiiie. l.indsi\u se \biii v ;Javo, da boee \ iada xoi^ko in dni:j,i take si\ari, ki liudstvo le ia/biir.iaio. a nima.io v resniei nikake podla^e. /alo, da iniaino krepko. snlidno annado. še in treba \o.isl\e. Armada in vojska je pač še \eiidiii liekai ra/lične^a! io liriikiije po časo- lisili je \renüar inielo pred kratkini ča- loin svoj \ speh in eden naibolišili našili (iciicralov pl. I löt/.endoii je moral i/.sto- pili i/. :4eiieralne:.;a štaba. Hot/.endorf je hil iiioz. ki ie kot šef 'Hsenera!ne^a štaba miie\-al te/ak polo/.aj, avstrijskc sve- K;\ne |)olit:ke. /ato se\'eda ni bil neka- terim ino/akoin po \olii in moral ie od- stopiti. kar '^oto\'o ni bilo na korist na-";i ai madi. Sedaj je \' parlaineiitu na dnevnem redn ra\no brambeiia relonna. Parla- meiitariie ^-tränke so po veeini /a relof- ino. le soeialni deinokrati se niso tno^li odloOiti. \ Neiikiii so :Jaso\a!i soeialni deinokrati /a refonno in \- Italiji so mi- eialisti po/dra\ ili / navdnšeiiieii) airi- kan^ko kolonijsko \oisko. \ avstrii- skem parlanientu se je ulede reforn'e i.osebno odliko\'al po^lanee S. 1 . S. lJo- v.aeink. katere^a :s'n\(ir je /ei bnrno pr!- /nanie. Castital mil je eel(') ^ain pre-'o- |(.naskdnik, nad\ oj\ oda l'"ra.ne l'erdi- nand. Pa preidinio k bistveni tojki. 'jclcdv ii,is.':.;;i iwiikiia do Italiie. katero hočc- ino daiies nekoüko osvetliti! Kakor /•: iičeiio se pri iias yoio\'i kro^i d\ i^nejo l>ri \ >aki di.bati. ki se kolkkai liJe \o- iašn.i. poinno/it\e in pokrepil\'e anna- de. lo ie popolnoma .kri\k'iio. kaiti ne le. da inia n. nr. Italiia s t a I n o \' e e i o arniiido na liiejnili postoiankali, oi);ivs;.- ko lelo s\ ojo obiiieino armado tndi |i<- nino/'. nied lein ko sino mi tan:, kjer ^iiio iiiii. S|a'|- |i;i n;ij oi'ieniino se to. da una Italiia v tein o/ini skrajno .i^odno le^'o. mi pa le lir;bo\ ite in dokai liepri- stopne kraje. K'a/nn te^a je /viornia lta- liia i)iepre/ena / /ele/nieami kot mre/.a. ,i mi iii'anio le tiroKko. in/no, in dr/a\ - no /ele/nieo i/. središča pi*(Ui nieji. in dr/a\ na /ele/niea je saino e n o t i r n a. kar transport obentno /a\lačnje. \ slu- Jain s;|e iniaino mi na razpolajio le cb a kora \(n'ašt\a. t. j. (^raski in pa inonn ški. dni'^i prideio sele \' dni.u'i vrsti v pošte\. haliia pa ima ob nieji vojnc kö- re v Milann, Ijolonji in \eroni. Na vsak naein M) /e lo dejstva, ki dajo niisliti. "Jam /e >aii;oobsel)i dost: \'cč mošt\a. le^ra pripra'.na. z\eze skraino u^odtie ini iias ravno naspropio. Zadnia šte- vilkü !lr,. iiiuiea V)\2) rcvijc -Oesterr. \]\\n¦'• Juni- iirinaša Clanek. ki razmo- triva \sa ta \prasania. kateiih smo se iiii in doi.aknili. Po lein flankn navaia- mo še šuvilo obineine moei pri nas ;n I v Itaiiii. Po nradniii podatkib je bilo raz- l.iLi'jc Icla i>lU lako-ic: Av st r i j a: Italiji bataljonov: 56 S2 škadronov: 8 60 poljskih baterij: 12 52 gorskih baterij: 13 15 jezdnih baterij: 0 \ kolesarsk. komp: 0 3 Tedaj so imeli lialiiani ob nasi nieü k ta l^pi \ .¦ :.• kot mi: 2(> bataliono1-.'. 5_; skadrono\. -?o poljskih, i uorski in 4 le/di .¦ bater'ie in to ob i s t i mejni črti. \x\i\ l'^li. >e je armada onstran /op1.! iiekoliko i'owcala, naša ie ostala ista. razun eiic^u bataliona. Italiiani m> dodali se tri batalione in dve poljski bMeriii. \ koliko je p:1. nied um Cason; zrasla italijanska ob- mejna armada, to se za sedaj ne da do- isMiati. To M) ste\-ilke in ce kdi^ ni niviio slep. inora nxideti. da Avstrija vrši !e y\-ojo 'lolznrv-'t na^proti svoj.in naro- jiiiii, a':o po\-eca na Primorskem ar- mado. in ne nonmsajo sentimentalni \vd:iii prav nie. niora biti. Ocitno i.1. da ie bila nasa meja v tem ozirn prav /anei'iariena in marsikateri laški iredei:- tistek bi si o.likulil svoio pregorko kri. «Je bi videl nekoüko več avstriiskili eepie okoli sebe. Ha se razinneino. povdariamo še enkrat: nismo za nikako voisko. ßo^ \arni: Miio /a krepko. moeno annado. k: naj ims \arnje kot stena, da bo laliko sei obrtnik in ktnetovalec brez skrbi ia mirno jio svo.iib poslih. Mini si zelinio. stalne^a mini, a dandanes ga /aliboe: ni nio^oče iiiicti eeiieie kot tako. Ce je so- ed oborozen. inoruni biti tudi iaz. zato pa se ni treba, da bi se bila in vojsko \ala. Ampak ie že tako in zato je boljše, da \ e občinstvo čisto resnico, kot pa potvorjenc elanke kakib »mirovnib'« dunajLogoY. Stvar stoii tako in kot taKo i" inoraino vzeti. Armada je zato tu. da nas varuic. da ščiti naše pravice in ko- nsti in v toliko nam je nujno potreba. L'asi so se spremcnili in bedast bi bii f;iii. ki bi obraeal pktšč proti vetru. Dopisi. Banišice, due 22. marca 1912. — Imaiiio na Banišicali vže več let nekega učitelja. ki se v svoji visokosti obnasa iiiisproti liudstvu iako čudno. Misli. da mora vsake^a tožiti. ki izgovori kakšno ! c^cdo. \ edno žn^a s tozbami. Tako Je t« z.il \;'.c lansko leto zaradi razžaljenja Casti. Letos zopet. a letos je pri prvein ü drn^eni sodišču propadel. Na ta na- Jin si nčitelji ne pridobe ugleda. ampak nakopaio si sovraštvo. Ali imaio na uci- leliiseii tako \'z:.,rojo. da nioraio vedno toziti. če kdo usta odpre?! Kdor svoie dolžnosti izpolniuie. niega vsi spoštuje- io. Ce pa kdo vcdno pri sodišču isče svoie časti. je to prav čudno. Kdor ima snvrastvo do liudi. nidi kaže da ni pra- vi vzvcoiiteli. ' Biljana. Lepo slavnost ie obliaialu \ M>boto pri nas se nahajajoča stotnija ixspolka st. 47. Ta dan je bila namreč obletnica bitke pri Novari. y kateri se k 47. pespolk odlikoval. Stotnija je ime- la s\-. mašo. katero je daroval preč. !?. vikar Spitzer iz Fojane. Pred sv. maso ie prec. :^. vikar imel lep na^ovor na Yojake. omenjajoc hrabrost in vdanost, s katero se je polk bi! pri Novari. Spo- iimil se je tudi nasega hrabrega vojsko- vodje Radeekega. Prvo v neniskem je- ziku držan govor je preč. g. vikar po- novil poteni tudi v slovenščiiii. Mašc sta se udeležila tndi dva ve- terana iz 1. 1S4S'4O. ki sta se tudi ude- Socialni demokral. Češkl: J. Ježek. I.*) »Na /dar! ^ospod tlekan. Štorkli.i se je zopet o^lasila pri nas. in /.ena in babiea mi trobita \edno \- ii.se.sa, nai Rrein krst naznanit. Tako, tukaj sem. all omenjaiii takoj, da jaz na take reCi prav nie nc drziin in da po jožefinski štoli tudi nič ne plaeani za krst!« S temi besedami je prilonmstil niojster (Poi) Kucftra \r dckanijski urad v nekdanjeiu okrozneni mcstii Kr. (i. Postanii dekan Musil je iskal uprav nekaj v inatieiii knjigi: oglcdal se je na prišleca in po- tem je iskal dalje; ua to se usede in re- če: »Ah, i^ospod niojster Kremlička, pozdravljam vas. Ali kaj to slišini? Ka- ko pa govorite? Vi da ne eenite sv. kr- stu? Od kdaj pa to?« "Od tega easa, kar so mi v našcrii driistvu oei odprli« odvrne oni prav mimo. »Tako? Nu, prosim vas, kdo pa z»a_v vašem društvu oei odpirati?« ,ln„ *} PoyablJ>»' so bili nizlični protokoli sho- Jov soc-iali,r-,u.niokraškP slrai.k- v Avstnji in 31' ne\ai t™^ in nomakih socialistiönih spisov. posebno pa Krei-cva dela Skoro \si, posebno pa naši \odie: pleskar Šiinek, krojae Manel in k!in- eavniear llxkes. ¦ Aba! To so tisti /uani i^o\orniki na Mieialistknib sliodih, ki iinaii^ zelo pi>:.;'osto opraviti z uradi?« ' !">a, da, to so saini izvrstni niožje in govorniki. da jili treba pogledati: vsak ^(>\-ori kot knji^a.« j'A zakaj pa ne držite nie na sv. krst? Ali niste bili saini krseeni? Ali ne veste, da je krst edina redna pot, po ka- teri niora vsak elovek iti, ee hoce biti vzveliean? Ali ste že pozabili, eesa ste se ueili kot otrok v soli: »Kdor bo ve- roval in bo krseen, bo vzveliean?» "Spoininjain se kot v snu, da so mi vbijali nekaj takega v jjlavo; ali dan- danes sodim dru^ače, in ne eudite se. ;.;. dekan, saj živiino v razsvctljcnili ea- sili.K »No, to je pa lepo razsvctljenje«. »Oprostite. ^. dekan; veste, da scm onrtnik, imam doina Ijtidi, nc niorem se zadrževati in tudi vas uoecm motiti. Sem inoz trdnili naeel. od katerih ne odstopim, in zastouj bi se trudili, pou- eiti me drugacc. Po tell bescdal: se je napravlial Krenilieka na odhod. "Ali :^ospod niojster, cenm taka na- U'liea.J Slisini. da iz ^ostilnice se vain ne nuidi tako zelo. in ko ste že prisli en- krat k meni. niorda nc bo tako skod.i Mie^a !':i|m. Prosim. sedite nekoliko ca- sa, ne bom vain pobijal zdaj vasih na- ecl: sanio to boeem se onieniti, da deli- mo sv. krst vedno in vsakemu brezpla- eno; sauio od zapisa \- matienc knjiR'e se plaea neznatna vsota za preživljenje Losp. kapelanov. \' ostalem, ee ne ck:- ste nie /a ta vpis. ne br.mo te^a teriali od vas.« "Saj bi tudi malo dosejjli.« "Pustimo to, niojster — ker iniate kolikor vein že dva otroka tu kr- ščena. zapišcm to sam. sanio povejte mi. kedaj se je otrok rodil.« > Panes teden.« »In kakšno inie mil boeetc dati ^ »Lasalle.« "Kako? kasalle? Ali nista pri zdra- vein mini, mojster? Saj to ni iine kake- 8fa svetnika, neso žida, ncvernika, na.i- veejejja soeialnejra demokrata.« Se \e. to \c inie naivečjega soeial- nejra demokrata, naseffa apostola. da, nasc^a rešitelja (kakor ga zove delav- stvo se spostovaiiiein). Kajti sanio on, ali pravzaprav nicffova vznesena naee- l;> in nasveti prineso nam — od vseli zapuseenini in tlacenim delavceni — jrotovo pomoe in odkup iz snžnosti. — Xihce drug. lies:o on se je prvi potegnif za nas simiike proti bogatim izsesoval- eem.'-c Zelo se cudiui tcniu. kar pravite, niojster. A\orda ste tudi vi elan tukai- snjcwra drustva socialnib demokratov. ¦Ha. že vee kot dve leti.« ¦ Cjospod. ali poznate to drustvo. nie^ovo bitstvo in načela in cilje? "To seveda, in to natanko. Cilj dru- stva je, da Kovorim na kratko — resit! nas uboLe male obrtnike in rokodelec od dosedanje suznosti in nripomoei nam \- cloveskcm driištvu k teni pravieam, ki nam jili drzno kratiio napihnjeni bo- Katini. ki dobro živiio in vse leto le le- ntihajo.ee »Ali vain ni znan drug: smoter tega ! urustva?« »Ne« odvrue Krenilieka nekako v zadregi. "Tedaj vam pa jaz to na kratko po- vciu. Soeialno demokraško drustvo je zveza, ki inia še popolnoma driijjc smo- tre. nego te. ki ste jili navedli. Soeialni deinokrati oznanujejo satansko strast proti kršcanstvu. sirijo brezboznost, ker raiijo božje bitje, neumrljivost dtiše, ne- bo, pekel: izkratka živlienje po smr- ležila hitke pri Novari. Eden je 921etni starček Hhiž Trampuž in drugi $7 letnl starček Anton Markovčič. Po sv. maši sta se podala ta časti- vredna stareka v spremstvu stotnika v sredo vasi, kjer je pred njiina defilirala cela stotnija. Častnikom se je videlo, da jih veseli, da žive še nekateri onili hra- brih vojakov, ki so se žrtvovali za dom in za cesarja. Oba stareka sta bila v znak spoštovanja od strani eastništv* obdarovana. PoliHčni pregled. Državni zbor. \ pete-k bode imela poslanska zbornica zadnjo sejo pred velikonočui- nii prazniki. V tem tednu ne pride v zbornici nobeno vprašanje večje važno- sti do razprave razun prvo čitanje za- konskega načrta o gradnji galiških ka- nalov. pa še to ni prav gotovo, ker so nastala v tem pogledu med Poljaki in druginii parlamentarnimi strankami, po- sebno pa nied Poljaki in nemškimi na- cionalci. še precejšnja navskrižja. Delegaciji. »N. Wr. Tgbl.« poroča. da se bosta delegaciji sklicali konceni aprila. da dovoiita budgetni provizorij za par me secev. Reiinitivno zasedanje delegacij st pa skliče šele v poznern poietju ali p:i konceni septembra. Nemški cesar v Benetkah in v Brionih. Nemški cesar Viljem je dospel v soboto tia IHinaj. Spremljali so ga nje- gov sin Avgust Viljem, njegova snaha Ai. Viktoria in njegova hči Viktorija Luiza. Na kolodvoru ga je sprejel nad- vojvoda Leopold Salvator, v Schön- bruni" pa ga je čakal cesar. Opoldne ie bil rodbinski dine, zvečer pa gala di- ne v Schönbrunu. Nemški uesar je spre- jel avstrijskega predsednika, ztinanjega, vojnega in skupnega finančnega mini- stra. Z Dunaja se je odpeljal nemški ce- sar v Benetke, kjer se je sestal z itali- janskim kraljem Viktorjem Emanuelom. Danes dopoldne se je mudil nemški ce- sar na Brionih, kjer ga je ob prihodu pozdravila vojna mornarica. Tržaški namestnik. Dosedanji naivišji dvorni maršal knez Montenuovo je težko obolel in poj- de v najkrajšem času v pokoj. Kot nje- govega naslednika imenujejo v clunaj- skih politienih krogih tržaškega name- stuika kneza Hohenlohe. Qovori se, da se ie že lansko leto ponujalo to mesto tržaškemu namestništvu. ki je je pa od- Iceno odklonil. Za splošno volilno pravico na Ogrsketn. V nedeljo so imeli socialisti in ju- stovu javeti sliod na prostem v prilog splošne volilne pravice. Prišlo je do spopada s policijo. 20 oseb je bilo are- tiranih več pa ranjenih. En policijski inadnik je padel s konja. Pri pada: si je pretresel možgane. Netnška armada se pomno/i. Oficijelna »Nordd. Allg. Ztg.« po- roea, da predloži neniška vlada par la- meimi v kratkein zakon, glasoin kate- rega se ustanovita dva nova armadna zbora, dva artiljerijska polka. sedma avinadna inspekcija, štiritiajst tretjih ba- taljonov, en intanterijski polk na Sas- i kein, en konjeniški polk na Prusketn in | po ena strojnopuškina stotnija pri vsa« kem iinanterijskcin polku. Mirovno prezenčno stanje se s tein zviša za 29.000 niož. Zvišajo se tudi place za mostvo. Reorganizira se tudi mornari- ca. \ ojaški budget se vsled tega za leto 1912 zviša za 97, za prihodnja leta za ; 127 rnilijonov mark. Ruska diplomacija hodi v zadnjem času, kakor poročajo ' listi, didna pota. Sieer je z ruskimi di- : plomati večkrat velik križ, ker so po I večini starejši, bolehni gospodje in se ne brigajo dosti za svoje posle. Sedaf se plete nekaj nied Italijo in Rusijo. Ze leta 1902. je bil laški kralj v Petroburgu, ¦ a ta obisk Je bil bolj hladen. Sedaj diši po neki zvezi. Zunanji minister Sasonov baje lioce. da bi se Turčija razdeh'la. Ce bi se zvczala Italija z Rusijo, bi me- rala izstopiti iz trozveze, kar bi ji ne koristilo ne za vinar. Od Rusije Italija ne more pričakovati nikakih koristi, k večjem sedaj kak hipen pritisk na Tur- čijo. Sicer Rusija res nekaj mobilizira , in potisnila je precej vojaštva na jug. ' Opravičuje to s tem. da rabi vojaštvo I tarn radi nemirov v Perziji. Tedaj bi t let. od'kar je bil nas , prevzvišeni knezonadškof dr. S e d e j >s posvečen v škofa. Ker Je vceraj cerkev | praznovala praznik se je obletnica po- ' svečenja v škofa praznovala danes v ! stolni cerkvi s sv. niašo. it \ Nj. liminenca dr. Nagl v Gorici. V f soboto zvečer je prišel v Gorico, vra- '; čajoč se iz Trsta, kjer se je udeležit j, slavnosti splavljanja druge avstrijsk? \ dreadnougtke, N. Eminenca kardinal irr i dunajski nadskof dr. Nagl. SpremljiiF je Nj. Eniiiienco škof trzaški dr. Karlin, Nj. Eminenca je bil gost našega knezo- nadškofa in je zapustil Oorico včerai zvečer. V nedeljö popoludne se je Nj. Erni- nenca v .spremstvu Nj'. Prevzvišenosti našega nadskofa in tržaškega škofa dr. Karlin podal na Sveta Ooro. Tam je opravil na grobu pokojnega kardinala ti. Nižjim slojem iztrgajo iz srea veroiin Äaupanje v Boga in v njegovo sv. Pre- vidnost, napravljajo ljudi nezadovoljne, šuntajo jih proti premožnim slojem, z eno besedo: to so puntarji, ne le proti Bogu in cerkvi, nego tudi proti presto- lom, proti vsakemu svetnemu oblastvu, in hočejo napraviti prevrat obstoječega društvenega reda. K temu prevratu napeljujejo zistematieno, prizadevno in premišljeno vselej in povsod; če pa pri- de do stavkanja in nemirov, potem pa se poskrijejo in prepustijo nemirneže kaznujoči pravici.« To pa izvolite, g. dekan biti zelo slabo obveščeni o nas in o naših vodi- teljih. Kar ste govorili, je sama laž in častikraja.« »Ali mislite zares tako? Morda, da še niste obveščeni o vseh skrivnostili socialne demokracije; vaši voditelji di- že previdno marsikaj za zobmi in vam ne razodenejo vsega. Ali v velikih me- stih, posebno v Pragi, oznanjajo da celo odkrito ona načela, ki sem vam jih prej navedel. Vzeinite v roko le različne njih novice; »Cervanky, Kovodelnik, Zare, Svitlo«*) in kaj jaz vem, kako se še imenujejo, in videli boste to črno na belem. Ali morda ne berete teh časopi- *) pri nas »Železnioar', .Zarja', .Narod", .Prapor* itd. I sov? Mogei bi vam poslužiti z nekate- j rimi številkami, ki mi jih pošiljajo vča- sih na ogled; iž njih bi spoznali bolj Ja- sno kot solnce ...« ! »Oprostite, g. dekan, da vas pi*etr- gam,f( seže mu v besedo rnojster, »kar ! se kje natisne v kakem lističu, nf čist • evangelij naše stranke, nego potvorjen I na vse načine. Verujte pa, g. dekan, da | takih načel ne oznanjuje v našern dru- štvu nihče in nikdar.« »Nikdar ne trdim,» odvrne dekan , mirno, »dn bi se kdo v našem katoliš- kem niestu predrznil javno učiti podo- ! bna načela in nauke; ali ponavljam zo- pet, da vaši voditelji drže previdno marsikaj za zobmi, kar druge že odkri- ; to oznanjajo.« Krernlička je bil kakor na trnju, in ni vedel kaj bi odgovoril na to. »Ali poslušajte«, g. mojster, dostavi za časek dekan, »če je namen vašega socialno - demokraškega društva zbolj- šanje gmotnih razmer rokodelcev in de- lavcev, kakor trdite, povejte mi od- kritosreno; ali ste dosegli nekako zbolj- šanje svojega stanu, odkar ste društve- ni člen? O. tem dvojim že za to: ker se branite plačati neznatno, pri nas na- vadno pristojbino za vpis otroka v ma- tične knjige. Zdi se mi tudi, da se vam ne godi prav dobro.« »Se ve, da se mi g"odi slabors je px)- trdil rnojster Kremlička, »ali uprav za to sem pristopil k društvu. Sem na meji obupnosti; rediti moram ženo, otroke, plačati davek in obresti, pa neman sko- ro kje vzeti; včasiTr nf skoro nič dela, nič zasl'nzka; le tir in tam kako popra- vilo, ix)dplatenje, podpetki. Verujte mi, g. dekan, da si žesim iz srea: da bi to kmalir počilo, čirrr prej tem bolje.« Tn kaj pridobite s tem mojster, ke- der to poči?f<- »Zboljšanje svojih neznosnffi raz- mer. « »Ali zboljsanje — vaših razmer?« začudi se dekan. »O, kako se motite, inili Kremlička! Ne tajim, da svoječasr no pridejo v nekaterih državah socialni demokrati na krmilo — pri nas pa ne bo to še tako hitro —- in v takih drža- vah bodo gospodovali, nekateri morda tudi ropafi, požigali, uničevali vse, kar j'm pride pod roko: ali prej ali slej bo- do premagani, in potem bodo poslednfe reči hujše od prvih. To uči zgodovina človeštva. V ostalem moram vam reči g. mojster brez ovinkov, da ste svoje sedanie slabo stanje sami zakrivili.« »Kako? Kaj pravite? Jaz da sern to zakrivil? Ali jaz?« branil se je Kremlicka. »G, dekan, ko bi ne vedel... (Dalie oride.) Missio svojo molitev. Ta dan (e bilo ravno deset let, od kar je unirl kardinal Missia. Šei generalnega štaba v Gorici. V Gorki se nahaja šef generalnega štaba ttnl. pi. Scheiiuia. Prišel je inšpicirat ob- inejne ganiizije. Uinrla je v nedeljo v Vrtojbi sopro- ga taiiiošnjega g. župana pl. Lokateli. I'ogreb je bil danes predpoludne ob 9. ui i. N. p. v m.! Iz poštne službe. Poštni ekspedient v Suhorju Mihael Jazbec je dobil poštni urad v Volčah, poštna aspirantinja lva- na Brišar poštni urad v Qrahovem ob Bači in poštna ekspedientinja Ana Lju- bec v (jrahovem ob Bači mesto poštne ekspedientinje v Suhorju. — Poštni skižbi se je odpovedala poštna ekspe- dientinja v Volcah Regina Beifuss. Deželni hipotečni zavod in zapo- stavljenje slovenskega jezika. Pravni zastopnik hipotečnoga zavoda dr. Gol- iob vlaga vse izvrsilne predloge, ki se tičejo slove;iskih strank, izključno in e- dino v italjanščinf. (lotovo je napačna ta praksa deželnega hipotečnega zavo- da, če ne iz drugega razloga pač iz tega, da se ravna po prvi vlogi celo postopa- nje v italijanskem jeziku, akoravno sc cela zadeva tiče le slovenskih strank in intervenirajo pri istih le Slovenci. Poleg tega se dogodijo pri dražbah ta- ke zmešnjave, da se mora potem eelo postopanie vsled pomot obnoviti. Bilo bi želeir, da dež. hip. zavod upoštevajo enakopravnost slovenskega jezika odda slovenske stranke slovenskemu odvet- niku, kar je edino pravično. iNorotne obravnavre. Danes se ie imela vršiti v tem zasedanju prva po- rotna obravnava. Obravnavati se je imela tiskovna pravdai, katero je nape- ril Marchesini iz Gradeža proti odgo- vorneniu uredniku lista »L' eco del Li- torale«. K;er je pa prišho med strankama do poravtiave, se porotna obravnava ni vršila. .lutri se ima vršiti* porotna obrav- liava proti odgovornemu uredniku lista »II Popolb«. Toži ga radi razžaljenja časti potiim tiska dežemi svetnik in de- želni odbornik dr. Pettarin. Obravnavi bodc predsedoval viši deželnosodni svetnik grof Coronini,. votanta sta sod- 111 svetnik Kuliačevic in dr. Gradnik. Neroden voznik je- Andrej Semolič, ki je vsled svoje nemarnosti tako moč- no sunil z vozom deklico Albino Zavr- tanek, da je bila ta še- precej hudo po- škodovurra. Aretfrali so redarji v nedeljo zju- traj Franceta Pahor iz Opatiesela, ker so ga dobili v Goriei kljub temu, da je bil iz G'orice izgnan.. Vreme. Včeraj in danes iinamo prekrasno vreme in, če bi se smeli za- našati rra barometer, ki stoji jako viso- ko, zdi" se kakor da Ibi se bilo lepo vre- me za delj časa ustanovilo. Je pa tud! res skrajni čas, da se obrne v tem po- gledu na bolje, kajti' delo na poljü je prl nas ž'e itak preveč zaostalo in ako bi nas dež še nadalje nadiegoval,. bi bil tc gotovo začetek slabe letine. Aviatično razfcazovanje se vrši da- nes poi)oldne ob 4. Vojaški aviatik Pe- troezi bo razkazaval tukajsneTnu zato se zariirnajočemu občinstvu Etnchove le- tarne stroje in bo napravil na Vel. Roj- cah tudi nekatere letalne poskuse. Ako se kdo oglasi, bo lahko poletel z g. stot- nikom po zrajeu. Povabljenih je več od- fičnih goriških krogov in ker je vreme ugodno, jc pričakovati prav zanimivi^ poskusov. Goriška trgovina je na slabih no- gah. Ooriška trgovina na splošno je pri- šla ob kredit pri zunanjih tovarnarjih Nova železnica je Gorici mnogo škod.'- vala. Draginja je velika, prometa mal.» zaslužki pičii. Naraščajoče število voja štva na Ooriškem je dokaj povzdignilo cene vsem živilom. Praznik Ozn. M. D. se je praznoval lia Gori.škem Icnknr drncrn lptn Pnrni"\1 so iiam, da v Furlaniji se odpravljeni prazniki lie p'raznujejo tako kakor na- vadno. V iimogih tovaniali so delali, cnako tudi se je videlo včeraj iiinogo furlanskega ljudstva na polju. V pijanosti. 27lctni delavec Ernest Križaj, zaposlen v podgorski papirnici se je naliajal v soboto v neki gostilni na pokopališeni ulici. Ko je hotel iti na dvorišče, padel je po stopnicah tako nesrecno, da mil je razpočila črepinja. Prepeljali so ga v težkem stanu v bol- nišnico usiniljenih bratov, kjer je umrl. Izpred sodišča. Tukajšnje okrožno kot kazensko sodišče je obsodilo 26let- nega pekovskega pomočnika Frančiška Brešan iz Tolmina zaradi teške telesue poškodbe na tri tedne težke ječe. ßre- šan je due 5. novenibra prejšnjega leta v eni gostilni v Tolminu vrgel nekemu Kohne steklenico v glavo ter ga ranil na čelu. Isto sodišče je obsodilo 29letnega Frančiška Jakli iz Cepovana na štiri inesce strogega zapora, ker je pri ne- kem pretepu due 13. januvarja t. I. rani! nekega Frančiška Komar. 150 pevskih moči so spravili skupaj goriški Nemci za koncert. To je vseka- ko veliko število, katerega ne zmoremo ne Slovenci ne Lahi. To je tudi znak, kako se Nemci v Oorici množe. Vedno bolj se postavljajo. Lahi pa molče na- sproti temu. Oni vidijo le slovensko ne- varnost, ki preti laški Qorici, nemške ne opazijo. Slepota je udarila naše laške someščane! Sprevideli bodo, ko bo pre- pozno. Vojašnica za pijonerje na Rojcah je pokrita. Miuula dva praznika so pla- polale slovenske trobojnice vrh streh, na sredi pa je bila cesarska zastava. Nekaj navadnega je sedaj za naše ljudstvo zrakoplovstvo. Ob lepem vre- menu so kar trije letalni stroji visoko v zraku. Minula dva praznika so bili že v zgodnjih jutranjih urah letalni stroji vi- soko v zraku in letali so doli proti laški ineji. V zraku so bili nad tri ure. — V nedel.io so se vzdignile v zrak tudi tri dame goriške aristokracije. — Pravijo, da nas goriški vojaški zrakoplovci za- puste za nekaj časa, ker se podajo v Dunajsko Novo mesto. Čez poletje pa se spet vrnejo k nam. — Na Velikih Rojah so zgradili nialo vojašnico zavojaški zrakoplovni oddelek. Ljubljanski gledališki igralci prire- de o velikonočnih praznikih eikl gleda- liških predstav v dvorani »Trgovskega Domatf. Prva predstava bo na Veliko- noč. Slovenskih advokatov v Gorici je 11 in sicer: dr. Stanič, dr. Novak, dr. Podgornik, dr. Pavletič, dr. Franko, dr. Dermota, dr. Treo, dr. Puc, dr. Levpu- šček, dr. Tuma, dr. Sket. Ni strahu, da bi našemu ljudstvu zmanjkali advokati. Poleg teh je še skoraj dvakrat toliko od- vetniških kandidatov. Moštvo goriške policiie se to pole- tje "pomnoži še za 10 mož. Sedaj šteje goriška policija 44 mož. Popravek. V št. 24. »Qoriee« je bilo priobčeno, da je darovala za »Sol. Dom« 4 K M. B. Cebohin iz Kozane. Mesto tega bi nioralo stati tako-le: M. B. roj. Čebohin iz Kozane daruje »Sol. Domu« v podporo 4 krone in to v po- češčenje pok. F.ke Cebohin iz Kozine. Za župana v Biljani je bil izvoljen g. Josip S f i 1 i g o j. Prvi podžupan je g. Anton J a k o n č i č, ravnatelj »Monta« v Oorici. Solkanski mizarji so jako radovedni na sodnijsko razpravo proti provzroči- telju poloma »Mizarske zadruge«, zapr- temu Rudolfu Konjedicu. Pravijo, da bodo prišle na dan reči, ki bodo zani- male ne le solkansko, marveč tudi dru- go obeinstvo. (iovorilo se je, da pride Konjedic že pred sedanjo poroto, kar se pa ne bo zgoidlo. Konje- dic pride na vrsto šele v poletnem po- rotneni zasedanju. V Ajdovščini so se vršile minuli te- den občinske volitve. Izvoljeni so, ka- kor je biio pričakovati, liberalci. Pasijonska igra v Mirnu se je mi- nulo nedeljo predstavljala oh veliki u- deležbi ljudstva. Ponovi se prihodnjo nedeljo. Štrajk v tovarni v Zdravščini. Iz Zdravščine nam poročajo, da so tam- kaj stopile v štrajk delavke, okoli KM) po številu veeinorna Italijanke. Vodstv.) tovarne jim je namreč skrčilo zaslužkc. Mislilo se je spočetka, da stopijo vse delavke v štrajk, a se je štrajk ornejil lc na eno dvorano. Vodstvo tovarne je odpustilo iz službe 6 najhujših agitato- ric štrajka, zahtevam ostalih pa je ugo- dilo štrajkarice pa se v soboto niso hotele podati na delo in so zahtevalc, da mora vodstvo tovarne spet sprejeti v službo odpuščenih 6 voditeljic štraj- ka. Danes je baje štrajk že pri kraju in je vodstvo tovarne vsprejelo v službo odpuščenih 6 delavk. Belokranjska železnica. Po dolgih letih se je uresničila želja prebivalcev Dolenjske posebno Bele krajinc. V so- boto se je namreč zasadila prva lopata v zemljo za zgradbo te važne železni- ške črte, ki se bo potem podaljšala in bo zvezala Dalmacijo z ostalo monar- hijo. K slavnosti se je v Novo mesto pripeljalo vse polno odlicmh gostov med njimi deželni predsednik baron Schwarz, deželni glavar dr. Šusteršič, ravnatelj državnih železnic v Trstu (ialambos, več poslancev itd. Kljub neu- godnemu vremenu je bila udeležba pri slavnosti zelo velika. Prvo lopato je za- sadil v zemljo deželni predsednik baron Schwarz, nato deželni glavar dr. Sus- teršič in za njim drugi dostojanstveni- ki, vsak spremljajoe zasaditev s krat- kim ogovororn na navzoče. Mestna go- dba je med navdušenimi »živio!« klici navzočih igrala cesarsko himno. Po končani slavnosti je novomeška mestna garda defilirala pred dostojanstveniki. Slavnosti je sledil banket. Zahtevajjte »Gorico« v vseh javnih lokalih! Mnogi javni lokali v mestu in na deželi nimajo »Oorice«, marveč ima- jo sarno »Sočo« in njej sorodne liste. Naše soniišljenike, ki obiskujejo take javne lokale pozivljamo, naj zahtevajo tudi »Gorieo«, sicer naj ne obiskujejo več teh lokalov. Mnogokrat ^e je že zgodilo, da je marsikateri vprašal po nasem listu, a mu niso mogli postreči. to se ne sme več dogajati! Devet puljskih mestnih uradnikov odpuščenih. V sredo je dal od vlade po- stavlieni gerent dostaviti devetim mest- nim uradnikom dekrete, s katerimi se dotičnhn uradnikom s 30. junijem odpo- veduje mestna služba. V dekretih ni na- vedenega nobenega vzroka, zakaj se odpuščajo iz mestne službe. Dve italijanski anarhistki so zaprli v Zadru. Obe sta iz Italije in sta bili za- posleni v zadrski mestni pralnici in li- kalnici. O priliki atentata na italijanske- ga kralja sta javno in glasno hvlili Dal- bo in obžalovali, da se atentat ni posrc- čil. Drobfinice. Izgoii žurnalista iz Avstrije. Oblasti so izgnale iz Tirola urednika »Nordtl- roler Zeitung«, Mayerja (sin Izraela), ki je doma iz Bavarske, ker je na svo- jih shodih napadal armado. Liberalni nemški poslanci bodo vsled tega v du- najskein parlamentu vložili interpela- cijo. Kinematograf za otroke. Kakor po- ročajo iz Kodanja, so tamkaj osnovali posebno kinematografsko gledališče, ki priieia predstave, priineriie mišljcnju in uisivovanju otrok. Da more kinematr- ^craf izhajati tudi s takimi predstavann, jc dokaz to, da je omenjeno kinemato- graisko ^ledališče od svojega početka veduo nabasano polno. Kakor poroeaio, liočejo poizkusiti ž napravo enakih ki- iiL-inaiografov tudi na Svedskeni, da sc obvaruje na ta način inladina pred po- gubninii vplivi večine kinematogTafsküi gledališč. Na Švedskem celo upajo. da bodo dobili v ta namen podporo celo od države. Stavkovno gibanje rudarjev. Ruda- rji na Ceškem zahtevajo 2N?< zvišanje mezde ter druge ugodnosti. Zahtevaio tudi, naj bode 1. majnik kot praznik de- Uivstva. Odgovor na te zahteve zahte- vajo do 30. t. m. Na Angleškem je viada sestavila zakonski načrt, s katerim se določuie najmanjša plača rudarjem, in ga predlo- žila parlamentu. Oelavci pa zahtevajo, naj se zakonskim potom določujejo tudi druge place. Temu se protivijo vsi go- spodarji rudokopov in večina drugih in- dustrijalcev. Te dni se še vrše pogaja- nja med delavci. \ lado in delodajalci. Snežni plaz zasul 15 oseb. V soboto je bilo v Puchbergu več turistov, vt- činoma IHmajčani, ki so se vozili po skiju. 15 turistov je hotelo prodreti na višave Schneberga, a dohitel jih je sneženi plaz, kateremu se niso mogli umakniti. Plaz je vseh 15 oseb zasul. Rešili so le eno osebo. Drugi štirnajst pa so gotovo izgubljeni, ker je rešilno delo oležkočeno. Na Kitajskem se tudi že gibajo žen- ske. Zahtevajo tudi one volilno pravico. Minoli teden so ženske vdrle v dvorano narodne skupščine ter so demonstrativ- no zahtevale za-se volilno pravico. Na- stopiti je morala policija in vojaštvo. Povodnji na Francoskem. Nepre- stano deževje ie provzročilo, da so ne- katere reke na Francoskem prestopile bregove. Ce se vreme ne spremeni. se je bati katastrofalnih povodenj. Električni kuhalni aparat v želez- niških vlakih. Amerikanska Burlington železnica, ki vozi iz Cikaga proti seve- rozahodu, je v svojih luksusnih vlakili media eletrične kuhalne aparate, da si more potujoče občinstvo pripraviti jed. Vsak železniški voz je opremljen z elek- tričnim aparatom, z električno ponvijo, 7. aparatom za kuhanje jajec, s kotličem za caj in posodo za gretje vode. Na zah- tevo potnikov pripravlja železniško o- sobje pred ocmi potnikov jedi. Ta na- prava je zlasti za bolnike velikega po- mena, kakor tudi za dolge vožnje, ki so v Aincriki vsled velikih oddaljenosti znatne. jospodarske vesfi. Vsadi pri hiši lipo, da jo varuie strele, da daje čebelam inedu, bolniku eaja, utrujenemu pa krepilne sence! — Ce mores dobiti velikolisto lipo. daj ji prednost pred malolisto, sicer pa je ta tudi dobra. Ne pozabite, letos sadnemu drevju gnojili, ker je tako sila brstnato ter bo, ce ne bo kake nezgode, trošek za gno- jitev gotovo dobro vrnilo! Preden cepljene trte vsadiš, prepri- čaj se, ali so cepiči s podlago dobro za- rastli. Prepričaš se pa o tern najložjc, ako primes podlago z levico, eepic z desnico in skusi's cepljeno trto kreniti nazaj ali naprej. Ako se ne prelomi, jo slobodno vsadiš. Ako pa cepljenih trt na ta način ne preskusiš, boš marsika- tero vsadil zastonj. Pridelovanje zgodnje zelene krme. Kdor ni sejal že v jeseni rži v svrho pridelovanja zelene krme, lahko seje v ta nanien mešanico ajde z gorčico, ki doraste pri količkaj ugodnem vremenu v šestih do sedmih tedniii toliko, da lahko kosirno. F^otrosek za obsejanje enega liektarja je okrog 21 K 50 vin; ako post-jeino na 1 hektar 15 k^ bele Rorčice in 40 kg srebrnosive ajde. To mešanico pa je sejati v presledkih od 8 do 14 dni, ker drugače postane gorčica pretrda in živina jo potem ne žre rada. Poleg nekaj močnih krmil je takšna ze- lena krma izvrstna. Takšni setvi je do- bro gnojiti (hlevski gnoj. gnojnica) ali pa z umetnirni k"nojili, posebno povspe- ši raščo zadostno in takojšnje gnojenje s solitrom. »Km. Pr.« Poslano/) Kakor sem izvedel od več stranij sirijo se po mestu in deželi vesti češ. da sem glede svoje trgovine z dvokolesi i t. d. pri »Batjel-u« napovedal konkurz. Ta vest je prišla celo v list ^Edinost«. Ker je pa to popoluoma izmišljeno in ker tudi ni najrnanišega povoda za kako bo- jazen v tern pogledu — saj sem trgovi- no še v zadnjem času z n a t n o r a z- š i r i 1, česar bi pač ne mogel storiti, ako bi stal gmotuo tako slabo. kakor si mor- da zele siritelji gorenjih vestij. — N a- z n a n i a m v s a k e m u.o katerem iz- vem. da razsirja take vesti, da bom l)r o t i v s a k e ni n brezobzirno P o s t o p a 1 sodnijsko. Povdarjam še. da sem povzročitelju teh vestij ž e n a s 1 e d u. Ciorica, 26. marca 1912. Fran B a t j e 1. lastnik trgovine dvokoles i. t. d. »Pri Batjel-u« v Gorici. *) Za vsebino pod torn naslovom je urod ni.štvo odgovorno le toliko, kolikor zahteva ti- skovai zakoii. .Tribuna1 .Splinda' najlazja dvokolesa amerikanskega tipa so došla v velikanskem številu v Gorico Stolno ulico itev. 2-4. Xnhvala. Povodoni prebritke izgube naie^a nad vse ljubljenega sina in brata JOSIPA PRESL, dijaka VI. razreda vlije realke nam je došlo toliko prisrčnih dokazov sočutja. da si štejemo v dolžnost javno zahva- liti se vsem onim, ki so nam stali ob strani v teh težkih dneh Posebno zahvalo izrekanio preč. duhovščini, posebno srosp. cast, kanoniku Kraglju za spremstvo, preč. g. dr. Hilariju Zorn, vsem gg. dijakom, posebno pa sedmošolcem za spremstvo na zadnji poti, darovani venec in ginljivo petje, ter g. Avgustu Kožmanu. uradniku pri dež. prip. zavodu v Gorici za ginljiv govor ob odprtem grobu. Bog povrni vsem stotero ! V TOLMINU, dne 26. marca 1912. Žalujoči ostali. Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Blsa-fluid". Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem lekajočem, kašelj utehajoČem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, dve dvanajsterici K 860 franko. Izdelova- .^4hilW;-. Loterljske itevllke. 23. marca Trst . . •.....S3 70 12 74 77 Prvi c. kr. «A» Pr'Vl strokovni zavod za izdelovanje oblek za gospode vsakega stanu. Zaloga inoze ins kega in češkega blaga in izgotovljenih oblek. Izgotovljene obleke in blago na meter kakor tudi sukanec in svilo prve vrste se prodaja po znižani ceni. Zaloga oprave k uniformam edino le pri M. Poveraj-u, v Gorici na Travniku Štev. 5. Vehka zaloga dvokoles. šivalnih in kmetij- skih strojev. gramofor.ov. orkestrijonov itd. Me- lianična deLvnica. Poliranje z električno gonilno šilo. ter tmajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokclu obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6. v lazlienih barvah K 8 pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ULICA 2 4. Mehanična delavnica. V r o d a j a tudi na o br o k Cctiiki poštninc prosti. Otvorila se je gostilna ..Pri kolesarju4 v Gorici, Via Duomo st. 2. Dobra pijača in jedača vedno na raz- polago. Jakob Miklus mizar in lesni trg o v ec =^ v Podgori ^^ ia vofflu ieleniikeia mosta j (na cetti, ki fieljeproHGradWH) © o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, i ima veliko zalogo vsakovrstnega ] trdega in mehkega lesa, ima tudi , vsake vrste grede, tramove 3 3 od ! 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3-12 ; colov debele. : SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOM A«! Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v GOK1C1 VIA UATT10M. lzdeluje vsakovrtne načrte. stat. račune. sprejema stavbinska dela vseh vrst. izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih št. 27221. lzdeluje enodružinske hise po sistemu votli blok. ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje sulia stano- vanja. z vedno isto temperaturo. Cenojo kakor vsi drug! sistomi. ALTENA Je najboljša znamka „dvokoles" francoskeLa sistema. Odlikovani fotcgrafski atelje A. JERKK, GO RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim jcenjenim sorojakom ===== najtopleje. - —: Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI uliea della Croce stev. 6. —-----------------------------------— - - * BV flova trgovlna z železnlno ^B Pinter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrst- nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo- sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebrar in zlafar y Gorici ulica IHorelli 1Z odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkv'enim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. „CENTRÄLNÄ POSOJILNICA" FiEeiscfiOvnnfl zadf$ug/i z omEjeno zavczo ¦¦¦^^ v GORICI ¦+¦>¦+ obrestuje hranilne vloge po V\,\. Daje članom poso- jila na vknjižbo po 514°0, na menice po 6°0, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso Glus. Verdi st. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. O 0 B 0 R. Ustanovljena leta 1810. — — — Ustanovljena leta 1610. NaJHtarejsa slovenska toyarna paramentov Josef Neškudla Olumuc priporoča slodeče predniete po jako zniv-Tiiih cenah: paramente, baldahine, zastave, cerkveno opravo, z ognjeni pozlačene kelihe, monstrance, ciborije, svetilke, lustre, luči, križeve poti. Stari paramenti se dobro popravljajo. Za uboge cerkve precejšnji popust. Gene brez konkurence in 30% nižJe kot drugod. iJ^" Pošilja cenike na sahfevo brezplačno in poštnine prosto. *^B Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorici registroTana zadruga z omejeno za\ezo posrednje pri naknpn \m%i\\\ potreMcio in pri prodaji + hi lahki ttk,šivajo naprej in nazaj. Original Vic-I | loiia iivalni so napravljeni z dvema gasovama | za hitri in poČasni tek, so po 20 letni rabi še \idio bazhunmi. Z „Original Victuria" stroji i se napravi v tni minuti od 2000 do 3000 ubo- i dov (štihov). Za .Originalni Victoria* iivalne stroje jamčimo 10 let. Trvdka EERŠEVANI & CUE, opazarja cenj. kolesarje, da ima ko-i lesa raznih tovarn, vkakor P u c h, St yria, Waffenrad, Dürkopp terj^domače izdelke. Ysak kolesar, kater kupi pri Ivrdki K er Se- van i & Č u k dvokolo, dobi solidno in pošteno postrežbo in si je objed- nem tudi prihranil naj- manje K 30, ker tvrdka ne vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki I Kerševani in Čuk po ceni blago. Tvr dka BERŠEVANI & ČUK daje tudi na mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zasto ij ir franko.