Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

4
List slovenskih delavcev v ^Ameriki
T3» fint ITI d« lit OaflK ^
tbe United States. Issued every* day except Sundays and Holiday*.
Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Oppiob at Hew York, w. Y., ukdee ths Act op Conoeess op March 3,1879.
ŠTEV. 193.
NEW YORK, V SREDO, 17. AVGUSTA 1904.
LETNIK XL
„La mano nera",
VKRADENEGA DEČKA TONI MA-
NINO ŠE VEDNO NISO NAŠLI DAbI IŠČE ROPARJE VSA POLICIJA.
Mnogo Italijanov bo zaprli. — Dečkov oče dobiva še neprestano grozilna pisma.
ITALIJANSKA KULTURA.
Minolo je že teden dni, odkar so nepoznani italijanski roparji ukradli dečka Toni Manino v Brooklynu, toda kljub neumornemu iskanju policije, era dosedaj še niso našli.
A 'Vraj so vjeli Italijana Francesco Roffi v West New Yorku, kjer je delal v nekem kamnolomu. Dozdevni Roffi je odjiovedal službo, dasiravno v to ni imel po^r-.Ia. To se je zdelo njegovim delodajalcem sumljivo, radi česar so poklicali policijo in dali Italijana zapreti. Kasneje so jetnika spoznali za Antonio Pasquali.
Policija išče dečka tndi v New Yorku, Jersey ju in Long Islandn.
Povsodi so policaji preiskali zbirališča italijanskih zločincev, ne da bi našli zginolesra dečka.
Žalostni roditelji ukradenega dečka so dobili tekom včerajšnjega dne pet grozilnih pisem, s kterimi naznanjajo pisi-i očetu, da svojega sina nikoli ne bode več videl živega, ako ne plača $50,0w) odkupnine. Zopet z drugim pismom pa izjavljajo roparji, da bodo dali dečka nazaj brez odkupnine, ako jim oče obljubi, da jih ne bode policijski zasledoval.
• • •
Italijanski krojač J. J. Polisi, na 34. ulici, kraj hotela Waldorf Astoria dobil je včeraj anonimno pismo, s katerim zahteva pisec, da mu mora na 177. uliei in .1. Ave., plačati $200, ker i na če bode moral on, njegova soproga in njegov tri leta star sin umreti. Po-licija je prepričana, da je i to pismo pisal kak tajni član organizacije "La ntano nera".
Pismo se glasi:
"Dne 16. avgusta popoludne ob 3. uri morate priti na 177. nlieo in Ave. Seboj morate prinesti $200. Ko ostavite postajo nad ulične železnice, pojdite po stopnjicah navzdol in ostanite na ulici do 3. ure. Na to bode pri sel nek mož z belim robcem krog vratu in čmimi brkami. On vas bode trikrat potolkel po plečih. Po m se bode vstavil pet korakov daleč od vas, se obrnil in prišel k Vam. Govoriti ne smele, temveč izročite mu $200 v papirnatem denarju, nato pojdite po stopnjicah na železnico in se odpeljite.
"O tem pismu ne smete nikomur kaj povedati. Tn ako ne pridete o pravem času, zapadete smrti Yi, Vaša žena in otrok."
Polise se je oborožil in dejal, da pojde ^m nn mesto, da bode branil sebe in rodbino.
Slovenske vesti.
Jeden izmed največjih finančnih ali denarnih zavodov cele Amerike je National City I tank of New York ali Narodna mestna banka v New Yorku.
To j.o.ljetje je pred kratkem učinilo zelo zanimiv ali pravi amerikanski poskus s tem, da je razpisalo velike in dragocene nagrade za onega uradnika in nastavi jenea, ki bi ji zamogel predložiti in svetovati najbolj praktičen način, da bi se delovanje banke še bolj povzdignilo.
Za to borbo prijavilo se je 350 tekmovalcev, tako da si je vodstvo velikanske banke pridobilo zaželjeni in čisto povoljen vspeh. Imena obdaro-vanrev priobčila so se še le pred kratkem. — Z veseljem in ponosom smemo ta slučaj navesti, ker je bil tudi jeden izmed naših rojakov v onej tekmovalni vrsti ter je dobil za svoje delj tretjo nagrado v priznanje, in to je La vosi a v Friedrich, rojen v Središču na Spodnjem Štajerskem. — O. Fri^d-rif h je nastavljen že dalj časa v omenjene j banki ter je prideljen mednarodnem oddelku.
Ta naš vrli štajerski rojak skazal seje *e pred nekaj leti kot posebnega ve-čaka v svojem poklicu.
L 1000 ^ je še le 23 let starega imenoval v starej domovini umrli finančni minister B. pi. Kallay tajnikom bosnnsko-hervegovinsketra generalnega komisarijata za svetovno razstavo v Parizu in še le pred kratkim bil je g. Friedrioh tndi od francoske vlade odlikovan z nekim redom za njegovo znanje in zasluge.
Čestitamo.
PODPREDSEDNIŠKI KANDIDAT FAIRBANKS.
Oplenjena razstava.
VELIKA SENZACIJA V ST. LOUIS. VARANA UPRAVA, ZGUBILA VES SVOJ NE MAH "KOMIŠN".
Vzrok temu je slaba finančna uprava. Razstavni predsednik Francis v stiskah.
VESELI KONCESIJONARJI.
St. Louis, Mo., 16. avgusta. V sve-'tovnqj razstavi pripravljajo velike senzacije. Upravni uradniki se trudijo, da bi vse škandale in škandali-čiče prikrili, vendar se je pa doznalo, da je finančna uprava razstave zelo slaba. Razstavniki in koncesijonarji, so svetovno podjetje goljufovali, kjer koli so mogli ter odvedli ogromne količine blaga brez dovoljenja razstavnega vodstva. Sedaj, ko ie že prepozno, preiščejo vse zavoje, kteri gredo iz razstave v mesto.
Razstavna uprava dobi od prodanega blaga po 25%, toda od teh je do-sedaj le malo dobivala.
Kljub temu pa trdijo upravni ravnatelji razstave, da o goljufiji ničesar ne vedo.
St. Louis, Mo., 17. avgusta. Rok za prijavljen je k olimpijskim igram je dne 15. t . m. potekel. Zadnji se je ocla-sil James E. Sullivan.
Olimpijskih iger se bode udeležilo več zastopnikov raznih dežela, tako. da bode njihovo število večje, nesro pri dosedanjih olimpijskih iprrah v Atenah in Parizu. Poleg Američanov, se je oglasilo največ Francozov.
Mormonski boji v Idaho.
Lewiston, Idaho. 16. avgusta. Včeraj se je tukaj pričela demokratična državna konvencija, ob kterej priliki ie prišlo do prepira radi Mormoncev, kteri se kot cerkev mešajo v politiko. Senator Dubois je predlagal, naj se vsem onim. ki živijo v mnogoženstvu odvzame volilna pravica. Kandidatom za governerja bode najbrže imenovan Henry Heitfield.
82 Nemcev usmrtenih.
Berolin, 16. avgusta. Iz nemške ju-gozapadne Afrike se poroča, da so dne 11. avgusta nemške čete napadle vstaške Herere pri Hamahari. Boj se je vršil vso noč in naslednji dan, na kar so se domačini vmaknili. Nemei so izgubili 82 mož. Pri tem so domačinom ukradli na tisoče živine.
Živa sežgali.
LINČARJI RAZOROŽILI MILICO PRIVEZALI ZAMORCA K DROGOVOM IN JU SEŽGALI.
Žrtve so odvedli direktno iz sodne dvorane. V Georgiji vlada popolna anarhija.
ZAMORCI V SMRTNEM STRAHU.
Statesboro, Ga., 17. avgusta. Včeraj se je izvršilo v Georgiji grozno lin-čanje. Liuearji so odvedli direktno iz sodne dvorane zamorca Paul Reeda in Will Catoja, ktera sta umorila belega farmerja Henry Hodgesa, njegovo soprogo in otroke. Oba zamorca so živa sežgali na trgu pred sodnim poslopjem.
Pod ivjani linčarji so državno milico. ktera je stražila pred sodnim poslopjem, jednoslavno razorožili, na to zasedli brz »javni urad, kjer so morali vsi aparati počivati, dokler nista oba zamorca v sro-znih mukah zgorela. Serif i i mosfel pozvali pomoči.
Oba zamorca je sodišče malo po-nreje obsodilo v smrt na vešalih, kar bi sc moralo zgoditi dne 0. sept. S tem pa ljudstvo ni bilo zadovoljno in je pričelo kričati: "Ne bodeta visela, temveč .corela!" Zamorca sta namreč rodbino Hodges umorila in potem hišo zažgala. Radi tega sta morala i ona £roreti. Ysled istega zločina je še 13 druzih zamorcev zaprtih, ktere bodo tudi lineali, ako ne pride vojaška pomoč.
Ko so krog zamorcev prižgali ogenj, sta pričela grozno kričati. Ko sta bila končno mrtva, so na njuna trupla tudi streljali.
Mala poročila.
—	651etni Samuel Moore iz Lafayette, Ind., padel je pri Miltonu, N. Y., raz železniški vlak in so smrtno ranjenega prepeljali v bolnieov New-burglni, kjer je umrl.
—	Blizo Indianapolisa, Ind., je potniški vlak povozil avtomobil F. L. Steeua, kteri je na mestu obležal mrtev. Njegov tovariš Seth Burnet je težko ranjen. Avtomobil je popolnoma razdejan.
—	V Warrensburgu N. Y., je vdovec A. Hayes streljal na-se, ker ga neko dekle ni hotelo vzeti za moža.
Rojakom t Chicago, Hi., In »k«lici priporočam« našega zastopnika Mr. Mohor Mladič a, $17 Centra Ave., Chicago, HL, kteri j« pooblaščen pobirati naročnina sa "Glaa Naroda".	Fi&vmlitv«,
Zopet na morju.
-o-
Ruske portarthiirske vojne ladije s# izfzt ie tvirano ostavile luk# ter se zopet vrnile.
VESTI IZ PORT ARTHURJA. RUSI BODO BRANILI MESTO DO ZAD NJEGA MOŽA. RAZSTRELILI SO VEČ JAPONSKIH BATERIJ. — KRIŽARKA "DIANA" DOSPELA V VLADIVOSTOK. "NOVTK" NA POTU TJEKAJ.
Petrograd, 17. avgusta. Semkaj se poroča, da so Japonci pri streljanju na Port Arthur izgubili mnogo topov, ktere so jim razstrelile ruske granate. Po dvournem boju so se morali Japonci umakniti. Sedaj Japonci več nepo-stavljajo svojih topov na višine, ker jih ruske krogle vedno pogodijo.
Posadka v Port Arthurju se dobro počuti. General Stoessel vedno obiskuje posamezne čete. V trdnjavi ne primanjkuje niti streljiva, niti hrane. Izgube niso niti polovico tolike7*kokor poročajo o njih Japonci.
Petrograd, 17. avgusta. Nek mor-narieni častnik brzojavlja svojej obi-telji. da je križarka "Diana" srečno dospela v Vladivostok.
Yokohama. 17. avg. Ruska križarka "Novik" pojavila se je na tukajšnjej višini in pluje proti Vladivostoku.
Liao Yang, 17. avgusta. Med rusko zadnjo stražo, ktero vodi general Sasulič in Japonci vrše se neprestani boji.
Chefoo, 16. avgusta. Pet ruskih vojnih ladij in sedem torpedolovk, od-plulo je danes iz portarthurske luke na prosto morje.
Ladije, kterih večina je poškodovana, od plule so po noči na morje v dol-srej vrsti. "Vodila jih je križarka "Diana", kterani niti malo poškodovana. Za njo je plula oklopnica "Retvizan", tej je sledila oklopnica "Pobjeda", potem "Peresvjet" in končno "Poltava". Za križarkami in oklopnicami plulo je sedem torpedolovk.
"Diana" je prodrla vrsto japonskih vojnih ladij. Japonci so takoj uvideli, da nameravajo Rusi zopet vteči in so pričeli na "Diano" streljati", ktera je z vso hitrostjo odpluln na prosto morje, kamor so jej slediti Japonci. Vnel se je vroč boj, toda ruske ladije so jedna za drugo kljub groznemu streljanju odpljule na prosto morje.
Tukaj se domneva, da plnjejo ruske vojne ladije v tukajšnjo luko, vendar pa ni upati, da bi kedaj semkaj dospele, kajti sovražniki bodo najbrže vse potopili. Ako pa pridejo semkaj, jih bodo za čas popravljanja razorožili.
Ruske vojne ladije so ponovno ostavile Port Arthur, ker v luko padajo granate, tako, da tudi tam niso več na varnem.
London, 16. avgusta. Tukaj se zopet zatrjuje, da je Port Arthur padel. —. Vest naravno ni potrjena in jej nihče ne verjame, dasiravno je padec mesta v kratkem pričakovati. Rusi se morajo boriti profc Štjirikrat tolikem sovražniku.
Japonci dobivajo vedno novo pomoč ter streljajo dan in noč na trdnjavo.
Ruska posadka se bode borila do skrajnosti in Japonci bodo Port Arthur še le zasedli, ko bodo uničili vse taraošnje ruske vojake.
Petrograd, 16. avgusta. General Stoessel brzojavlja iz Port Arthurja, da nima mnogo upanja za obrambo mesta. Japonci dobivajo neprestano pomoč in imajo samo na Volčjem brdu sto topov. Padec Port Arthurja naravno ne bode vplival na končni izid vojne.
Chefoo, 16. avgusta. Ko je ruska eskadra odplnla zopet iz Port Arthurja. ni bilo nikjer japonskih vojnih la-dij, kajti Japonci so se po noči bali torpedov. Semkaj sc poroča, da so se ruske vojne ladije vrnile v Port Arthur, ne da bi našle japonsko bro-dovje.
Petrograd, 16. avgusta. Vest iz Chefoo o zopetnem pohodu portar-thurskega brodovja še ni potrjena in se ne ve, so li sedaj ostavile portar-tliursko luko one ladije, ktere se p^-ve-
izpada niso udeležile, ali one, ktere so se po pomorskej bitki vrnile v luko. Vsekako pa morajo japonske granate padati v luko, tako, da ladije tamkaj ne morejo ot stati.
Tsingtau, 16. avgusta. Semkaj je dospela neka japonska torpedolovka. na kterej je admiral Iksazuki. da obišče . governerja v Kaichow. Nemški troverner je japonskemu admiralu zatrdil, da so vse tamkaj se nahajajoče ruske vojne-ladije razorožene. na kar je japonski admiral zopet o<Kel.
Pred luko so na straži neka japonska križarka in štiri torpednlovke.
Tsingtau, 16. avgusta. Rusko vojno ladijo "Carevič" in tri torpedolovke, ktere tukaj popravljajo, so za čis popravljanja razorožili.
Shanghai, 16. avgusta. Rusko oklop-no križarko "Askold" sedaj popravljajo. "Torpedolovka "Grozovoj" je vsidrana praj topničarke 'Mandžur.'
Petrocrrad, 16. avgusta. Vest o porazu vladivostoškega brodovja je izdatno vpljivala na občinstvo. Ve^t. da se je križarka "Rjurik" potopila še ni potrjena.
Chefoo, 166. avgusta. Iz Tsun»tau se brzojavlja, da častniki vojne ladije "Carevič" trdijo, da sc je v bitki dne 10. avgusta neka japonska oklopnica potopila.
Petrograd, 16. avgusta. Podkralj Aleksejev je dospel v Vladivostok Vladivostoško časopisje trdi, da sc bodo Japonci kmalo napotili proti Liao Yangu, in da najbrže ni resnično, da so Japonci poslali iz Mfoidžuri tri divizije vojaštva proti Port Arthurju.
Vstaja v Paraguaya.
VSTAŠI BOMBARDIRAJO GLAVNO MESTO ASUNCION, KATERO SO NAPADLI OD VSEH STRANI.
Tndi v republiki Uruguay se je bati revolucije. — Paraguayske vstaše vodi Ferreira.
Buenos Aires, Argentina, 16. avgusta. Položaj v Asuncionu, glavnem mestu republike Paraguay, je položaj tako kritičen, da se je bati splošne panike. Vstaši pod vodstvom generala Ferreira, so si zagotovili privrženost prebivalcev mest in vasi ob železnici in pričakujejo le še prihoda parnika " Indicative "f na kar bodo mesto j od noč as no od morske in kopne strani napadli. Tukaj krožijo vesti, da se je bombardement že pričel.
Buenos Aires, 16. avgusta. Iz Montevideo, Uruguay se brzojavlja, da se vrše tajne konference med paraguay-skim ministrom inostranih del in an-gležkim ter ameriškim poslanikom, glede na revolucijo. Sedaj se je tudi v Uruguayu bati revolucije.
Vstaja na Samaru.
OBNOVITEV NEMIROV NA PILI PINIH. GOVERNER WRIGHT JE IZDAL REKONCEN-TRADO POVELJE.
Na otoku Samaru se število roparjev vedno bolj množi. Zahteve filipinskih komisarjev.
DOMAČA POSfAVODAJA
Manila, 16. avgusta. Governor Wright izdal je odredbo, s ktero ukazuje, da se morajo prebivalci porečij rek Bauos, Catbalogan in Gandara na Samaru zbrati v rekoncentrado taboriščih. Na otoku Samaru so namreč nemiri na dnevnem redu in oblasti nikakor ne morejo zatreti vstaško gibanje.
St. Louis, Mo., 16. avgusta. Vsi tukaj se mudeči filipinski komisarji, so pisali vojnemu tajniku pismo, s kte-rim ga prosijo, naj se predloži predsedniku. Slednjega prosijo, naj prej ko mogoče na Filipinih vstanovi domačo postavodajo. Domačini so zelo nezadovoljni vsled novega zakona o notranjih ali domaših davkih,
POZOR ROJAKI!
Sedaj je lepa priložnost cen6 in dobre potovati z najbržimi pazniki t staro domovino.
Cena finim poštnim pomikom prek« vode j«
$17.00.
Cena brzoparnikom sever on emskega Joyda: KAISER WTLHELM II., SRONPRINZ WTLHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, ]• preko vode samo
$25.00.
Cena splošnim francoskim parni-kom je preko vod«
$17.00,
izvzemši LA SAV0IE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja
$20.00.
Opozarjamo torej rojake, kteri žetf potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopoiljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parnlku, da ne zaostanejo, kakor s« sleherni dan prigodi rojakom, kteri a« poslušajo naših poukov.
Cene paznikom preminjajo se jako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanja voznjih listov.
Vožnji listki so dobiti pri
Frank Sakser,
109 Greenwich Street, New York, .778 St. Clair Street, Cleveland,
CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA
11 Evrope.
ANGLIJA, FRANCIJA IN MAROKO. — GLASOVI IZ OTOKA KRITA. NE PRILJUBJLEN GRŠKI PRINC.
Fran Josip obiskal kralja Edvarda v Marijinih Varih na Češkem. Obisk ni političen
Kandia, Krit, 17. avgusta. Prebivalstvo tukajšnjega otoka so italijanski vladi priposlali prošnjo, s ktero prosijo evropske vlasti. naj odpozovejo grškega princa, kteri sedaj vlada na Kritu. Princa dolže slabega vladanja in zahtevajo, da se otok pridruži Gr-skej. Ako vlade tega ne store, prične se na Kritu zopet vstaja.
Princ Georgios namerava sedaj obiskati glavna evropska mesta.
Marijine Vari, Četvka, 17. avgusta. Cesar Fran Josip dospel je včeraj opo-ludne semkaj iz Dunaja, da obišče kralja Edvarda. Kralj je čakal cesarja na kolodvoru, kjer sta se iskreno pozdravila.
Kralj "Edvard je bil oblečen v uniformi avstrijskega in cesar Fran Josip v uniformi angleškega maršala. Oba vladarja sta se odpeljala v hotel Weimar. Špalir so tvorili vojaki in orožniki. Cesar je ostal 10 minut pri kralju, na kar se je odpeljal v vilo Luginsland, kjer ga je kasneje tudi kralj Edvard obiskal.
Petrograd, 17. avgusta. Car bode vsled rojstva careviča odpravil po vsej Rusiji takozvane telesne kazni. Tozadevni ukaz baje že danes izide.
Nemški cesar naprosil je ruskega carja, naj mu dovoli biti krstnim botrom prestolonaslednika. Krst se vrši dne 25. avgusta.
Paris, 17. avgusta. Iz Maroka se poroča, da je tamošnja vlada zaplenila posestvo necega angleškega državljana. Potom posredovanja Francije bode stvar kmalo uravnana.
Štrajk radi "Closed Shopa".
Cleveland, 16. avgusta. Kacih 200 krojačev zimskih sukenj pričelo je včeraj štrajkati, da tako prisilijo delodajalce vse neunijske delavce odsloviti. Posestniki raznih tovarn hočejo svojim delavcem plačo izvišati, toda o "Closed Shopu" nečejo mnogo vedeti. 0 poludne so štrajkarji korakali po mestu. Krojaška obrt tukaj zelo napreduje, nadkriljuje jo le še New York.
NAJBOLJE
je denarje pošiljati po posredovanju F. Sakser, 109 Greenwich St. Nrw York, ker to stori naj kit*«j« La a»jBeli4<

ax

"6LAS NARODA"
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Urednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik:	Publisher
F^ANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" po 1 leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto ....... 4.50
" pol leta.......2.50
M « « ktrt ieta......1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve
številki.
"GLAS NARODA" ixhaja vsaki dan iz-"VzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se pla5a 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Olns Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
T*lo(on t 3791 Cortland.
Pred odločbo.
Tekom zadnjih dni so se Japonci po velikih in za nje krvavih bojih pred Port Arthurjom zunanjim trdnjavam in nasipom nekoliko približali tako, da se morda bliža obleganje mesta svojemu koncu, dasiravno je Pa-der Port Arthurja še zelo daleč. Ker so Rusi polovico japonske oblegovalne vojske uničili, bili so Japonci prisiljeni, dobiti pomoč od svojih vojsk v Mandžura, kjer so operirali proti generalu Kuropatkmu. S tem je naravno vea\ja akcija proti ruskej vojski v Mandžuru toliko časa nemogoča, dokler stoji Port Arthur. Kakor hitro ga pa Rusi prepuste Japoncem, potem se vloge na bojišču spremene, kajti potem bode Port Arthur oblegala ruska vojska in Japonci bodo morali mesto braniti.
Japonci sedaj lahko streljajo na prave trdnjave, in ker imajo zopet dovolj moštva ra razpolago, lahko izdatno izmučijo rusko posadko, ktera jim mogoče napasled vendarle "prepusti mesto za nekaj časa. Koliko deset it?«»č Japoncev bode pri tem padlo, sedaj še nihče ne more imeti pojma, toda Ja|K>nci hočejo Port Arthur na vsak način osvojiti, dasiravno sami vedo. da bode rjihova eventuelna zmaga za nje grozni poraz.
Vsled ruskega nevspeha na morju tekom zadnjih dni, se je ves položaj Port Arthurja spremenil. Ako sedaj Se Port Arthur pade, bode sicer to za Rn?e izdaten udaree, nikakor pa tak. da bi pomenjal osodo sedanje vojne, katera je še vedno v prvem stadiju. Važno vprašanje je sedaj, kako in na kak način si bodo priborili Rusi zopet prvenstvo na morju, kajti na portar-th ursko in vladivostosko brodovje sedaj ne smemo več računati. Obe pomorski bitki sta nam dokazali, da je bilo japonsko brodovje kljub vsem nasprotnim trditvam še vedno nepoškodovano in sposobno za boj. Ako pride sedaj baltiško brodovje na Iztok pa najbr/e tudi ne bode kos japonskemu in ako med tem Port Arthur v resnici pade, potem tudi nima nikjer zaslombe, kajti vladivostoška Inka je <5 est okra t že v oktobru zamrznjena.
Tspe.h vojne je odvisen sedaj naravno le od Knropatkinove vojske, katera bode v ugodnem času svetu dokazala, kako — malenkostna je Japonska proti Rusiji.
Japonska kultura. Znani vojni dopisnik Nemirovič Dančenko, pripoveduje o nastopnem groznem prizoru: Opozorili so me na neki mali prostor. Rolnce je žgal o silno, da sem si opekel roko, ko sem prijel za bajonet, ki je stal v piramidi. V bližini sem zapa-j stil veliko plaMo. ki je pa imela grbo. Izpod plahte so sesrali štiri pari nog. dva para sta bila v Čevljih, dva bosa. Te poslednje noge so bile trde, otekle. Plahta je pokrivala nekaj groznega. To sem vedel, a vendar me je gnalo, da bi videl. Okolo so stali vojaki, razkavih, zaprašenih obrazov. Eden koza kov me je povabil, naj pogledam in solze so mu zalile oči. Grozen je bil prizor, ko smo vzdignili plahto. Tri mrtva trupla so imela še obveze, kakor so jih nadeli zdravniki in po katerih je bilo spoznati, da so bile rane le lalike, da so bili vojaki le lahko ranjeni in da bi bili kmalu ozra-veli. Ali imeli so še druge rane. Obra-3fi, osfaice, pokrite s strjeno krvjo, na enem brada presabljana, na vseh kolena razbita; na prsih karakteristične rane, verna slika japonskih bajonetov v prečni prerezi. Nekatere rane, ki so bile Še čiste, so pričale, da so bile prizadete že mrtvim vojakom. In kakov je bil izraz obrazov mrtvecev! Kako plašen, možen!
Izvirna poročila iz Ljubljaae.
(Konec.)
Zato pa ni čudo, da nas Nemci v naših trgih prezirajo in zaničujejo ter da nas celo smrtno sovražijo. Rekel sem, da Ormož meji s Hrvatsko. Na drugi strani in nekoliko nižje ob Dravi leži hrvatsko mesto Varaždin. Hrvati iz Varaždina radi zahajajo v bližnji Ormož, a Slovenci iz Ormoža takisto radi napravljajo izlete v prijazno mesto Varaždin. Dne 24. julija je prišla večja družba Hrvatov in Hrvatic iz Varaždina v Ormož. Slovenci so jih po stari navadi sprejeli bratski, a drugače so se vedli ormoški Nemci. V gostilnicah niso "nemške" natakarice hotele govoriti slovenski, a Hrvati niso hoteli govoriti nemški, in tako je prišlo do nesporazuma, kateri je bil neugoden le za Hrvate. To pa zato, ker jim "nemške" natakarice niso hotele dati ni jela ni pila Ali posredovale so pogumne Hrvatice, to je, zahtevale so odločno hrvatski, in to je pomagalo. V gostilnicah so bili navzoči tudi nemški gostje, nemški pivci. Ti so zabavljali in napa dali Hrvate in so zopet pokazali, kako kulturo imajo. Ukrotile so jih zlepa zavedne Hrvatice. Povedale so jim namreč v obraz, kako neizobraženi so ormoški Nemci, ker nadlegujejo v go-stilniei druge goste samo zato, ker go vorijo svoj materini jezik in ker se zabavajo po svoje.
Taki prizori se vrše vsak dan na naši slovenski zemlji, a mi še vedno iirramo ulogo krotkega in pohlevnega dedalca. Uprašamo Vas, do kdaj bode to trpelo?
Da naša duhovščina ni naklonjena slavjanskemu bogoslužju in da ni tolerantna proti svojim sobratom. o tem imamo zopet novih dokazov. Poročal so<m že poprej, da je v Metliki nova unijatska cerkvica Sv. Cirila in Metoda, to je onih slavjanskih blagovest-nikov, ktera častimo tudi mi rimo-ka-toliki. Na praznik teh blagovestnikov bila je procesija v Metliki. Ves narod se je udeležil te procesije, unijati in rimokatoliki, in oboji so bili pri maši v Metliki. Posebno slovesno se je vršila procesija, ktere so se udeležili, kakor sem rekel, vsi Slovenci. Unijati so naprosili rimokatoliške duhovnike, da bi ti le dali zvoniti v svojih cerkvah, mimo kterih je šla procesija. Ljudje so upali in mislili, ua se to lahko zgodi, saj se je procesija napravila na čast Sv. Cirilu in Metodu. Ali naša rimokatoliška duhovščina ni hotela ustreči želji svojih žnpljanov. Procesija je šla memo rimokatoliške cerkve, a v njej se ni zvonilo. Radi tega je bilo ogorčeno naše ljudstvo, in po vsej pravici. Naši ljudje, unijati in rimokatoliki, žive skupaj, občujejo med seboj, skupno slave Sv. Cirila in Metoda, a rimokatoliško duhovščina to bratstvo in slogo srpo gleda. Naš škof Anton Bonaventura je sovražnik slavjanskemu bogoslužju in no more slišati v cerkvi besed: 'Gospodi, pomiluj', kar vsak razume; on govori latinski, cesar navadni ljudje ne razumejo.
Kakor ameriški Slovenci, tako se tribljejo tudi drugi Slovenci, kii.eri žive drugod v tujini. Na Nemškem je dosti Slovencev, kteri si tod kruha služijo. Osobito mnogo je naših ljudi na Westfalskem. Ti Slovenci so se začeli organizovati. Osnovali so si zadnji čas "Avstrijsko pevsko društvo Cvetlika" v Martenu na Westfalskem. To društvo bode prirejalo veselice, da bodo rojaki v tujini imeli priliko shajati se in skupno pogovarjati o svojih stvareh. To pevsko društvo si je naročilo slovenske časopise, ustanovilo si bode knjižnieo^ ter bode skrbelo, kakor se vidi, za duševno na-obrazbo svojih rojakov. Navduševali se bodo s slovensko pesmijo in hočejo vedno zvesti uaiati slovenskemu narodu v domovini.
Usoda potiska neusmiljeno popotno palico v roko. Ne samo danes, ampak že od nekdaj se selijo posamični ljudje in celi narodi v druge dežele. Tako ie bilo in tako bode, dokler bode stal <v«?t. Ali zelo zanimivo je, kam vse vrže osoda človeka. Znano je. da so se nekdaj Slavjani naselili na Pelopo-nezu, kjer jih je bilo toliko, da so pred osem sto leti imeli tujci Polopo-nez za slavjansko deželo. Grki so od teh slavjanskih naseljencev predeli kulturo in še danes s«1 nahaja v grškem jeziku mnogo slavjanskih besed, ktere nam pričajo, kako kulturno so vpljivali Slavjani na grški narod. Ali to je bilo že davno. Grki so bili močnejši narod in danes ni več nobenega Slavjana na Peloponezu. Izumrli niso. ampak so se pogrčili, in danes žive kot Grki.
Imamo še drug slučaj zanimive selitve. V južni Italiji, v kraju Malise so Četiri vasi, v kterih živi 500 Hrvatov. Kaj neki je zaneslo te Hrvate tja doliv južno Italijo? Ko so Turki prodrli v Dalmacijo, niso Hrvati več mirno živeli, ker so jih Turki vedno preganjali in plenili vasi. Na našem Slavja nskem jugu ni bilo nikjer več varno in zato so se začeli Hrvati izseljevati v druge dežele. Hrvati iz Zadra in okolice so se izselili v južno Dalma-
cijo, kjer še danes žive v kraju Ma-lise. Vemo, da so Hrvati okolu Zadra ikavci in tudi njih sorodniki v Malisi govore ikavsko narečje. Ikavci pa so tisti Hrvati, kteri n. pr. govore: ira, ekavci so tisti, kateri pravijo: vera, a jekavei oni, kteri to besedo izgovarjajo : vijera. Kako žive ti Hrvati v južni Italiji, kakšne še imajo običaje in kakšno nošo, sploh ali so še ostali zvesti svoji narodni tradiciji, to bi radi izvedeli hrvatski učenjaki. Te dni so se napotili v Maliso: dr. Josip Smodlaka, profesor Barač, Herkulan Luger in E. Vidovie. Profesor Barač bode preiskoval jezik; Herkulan Luger je duhovnik, vzel je s seboj gla-golske misale, da se uveri ali so še te stvari v spominu ondotnim Hrvatom, a Vidovič je slikar in bode slikal nošo. Vsekakor je to zanimiva znanstvena ekspedicija, katera nas zelo zanima, in jaz bodem svoječasno poročal o njenih vspehih.
Dalmatinski Hrvati niso bili jedini. kateri so pred Turkom in radi turške krvoločnosti ostavili svojo domovino. Znano je, da je naš jug bil "antemu-rale christianitatis", to je trdnjava krščanstva Južni Slavjani so branili evropsko kulturo pred Turkom in le južnim Slavjanom se ima zahvaliti Evropa, Germani in Romani, da so se kulturno razvijali, saj so bili južni Slavjani tisti močni zid. preko ktere-ja ni mogel Turčin dalje da bi opu ■^toševal germanske in romanske po krajine. Neštevilni Slavjani so padli v boju s polumesecem, boreč se za "krst častni i slobodu zlatnu" (za vero častno in svobodo zlato)). V tem boju je mnogo trpela Bosna in Hercegovina, da ne govorim o Bolgariji in Srbiji. Zadosti bode, ako omenim, da je v tem ljutem boju padlo veliko Simeonovo bolgarsko carstvo in da je Tnrek strmoglavil na žalostnem Kosovom polju silno srbsko carstvo v večstoletno robstvo. Dolgo, dolgo časa so trpeli ti boji, in vsi vemo, koliko so v tej dobi pretrpele slavjanske žene in dekleta, katere so robili Turki in jih odvajali v Turčijo. Ali tu ni mesta, da bi opisaval to žalostno dobo. Takorekoč šele v naših dneh je osvobodil ruski car Spasitelj Bolgare izpod Turškega jarma, in tudi ni dolgo, da si je Srbija izvojevala samostalno Iržavo. Le Slavjani v Macedoniji še pričakujejo rešitelja, kteri ima priti, da stare mnogoletno turško igo.
V onih nemirnih časih so bežali Slavjani iz Bosne in Is-tre. kakor nam je na no iz zgodovine. Na jug niso modi. ker tod so bili Turki, le jedina pot iim je bila odprta proti severu, proti Dunaju. Osoda je nanesla, dn so Turki *iluo opustošili rso zapadno stran Odrskega, to je nekedanjo Panonijo. Prebivalcev ni bilo tod: razgnali in pobiliso jih Tui-ki, in zato <?o v to opn-tošene kraje poklicali Hrvate iz Bosne in iz Tstre in še danos žive tod. Razprostirajo se ob Nežiderskem ali Novoselskem jezeru izpod mesta Dunaja in segajo do reke Dnnava, takorekoč do dunajskega zidovja. Pretr-crani so popolnoma od svojih rojakov in nimajo prav nobene zveze z brati v Slavoniji, Hrvatski in Dalmaciji. Največ občujejo 7. Dunajem. Na dunajski trg prinašajo svoje vrtne in poljske pridelke, kupčujejo torej največ z Nemci, zato pa tudi polecr svojega materinega jezika srovore vsi nemški, in ker imajo Madjare za so-'de. znajo tudi madjarski. Ostali so še -vesti svojim narodnim običajem spadajo pod gjnrsko škofijo, torej pori madjarsko cerkveno oblast. Književnosti nimajo nobene. Tmajo nekaj mo-litvenikov in knjigo o svetnikih in svetnicah božjih, pred dvema letoma je v Gjuru prišel na svetlo 'Koledar', a to je malone vse, kar imajo ti Hrvati. Hrvatskega književnega jezika ne razumejo. Tem Hrvatom pravijo Nemci " Wasserkroaten", a sami se nazivajo in mi jim tudi pravimo, da so "beli Hrvati". Dognano je in zgodovinsko dokazano, kako je nastalo ime "Wasserkroat". To ime je prišlo od Nemcev. Ker so se ti Hrvatje izselili iz Bosne, nazivali so jih Nem ci spočetka "Bossnerkronten", a iz besede "Bossner" je polagoma nastala beseda "Bosser", potem pa 'Wosser' to je "Wosserkroaten". Ti beli Hrvati žive v ogrskih županijah; vseh skupaj je G0,000 duš.
Slabo se je nekdaj godilo njih očetom v Bosni in Istri in slabo se godi sinovom pod krono Sv. Štefana. V prvem času imeli so slavjansko bogoslužje v svojih cerkvah okrog Neži-derskega jezera. Nemci in Madjari so jim to zatrli in s kruto silo zatirajo jim danes Madjari jezik in narodnost. Jezik jim izganjajo iz šole in cerkve, a njih narodnost nima nobene pravice pred zakonom. V Bosni so jih klali Turki, v novi domovini ob Nežiderskem jezeru jih duševno uničujejo Madjari. Tako se suši počasi osamela, osirotela in od vsega SJavjanstva odtrgana veja belih Hrvatov tam pod Dunajem in v madjaronskih kremp-ljih umirajoča panoga južnih Slavja-nov.	a. T.
V Braddock, Pa., In okolici je aai zastopnik Mr. Ignac Magister, 1143 Hacket Are. .»otičnik je p*«klaščes za pobiranj« aartčaine is predajo knjig, ter ga vsem rojake« teple pri po rožam.	j
Listnica uredništva.
N. N. Memphis, Tenn. — Vaše vrstice brez podpisa prejeli. Bodite uverjeni, da se mi, kot Slovani, v onej strategičnej zadevi ne moremo nikakor ujemati z "Cepeini", dasiravno ima po Vašem zatrdilu toliko korov vojakov v "Matcuri".
Ker že nimamo lastnega domačega vojskinega poročevalca na Iztoku, jemljemo vse novice iz verodostojnih in ne čifutskih listov. Morda bi nam Vi hoteli jednega preskrbeti, da ga precej proti "Muknnu" odpošljemo,
potem bodo gotovo "Žepsi"--se
bolj bežali.
Da znate "švabsko" in tudi "en-gliš" citati, je čisto lepo. Naročite si še iz Japonskega knjigo, kako se ozdravi z japonskimi 1 tavžentrožami' pokvarjen ali slab želodec.
Kranjsko slovensko katoliSto
Zadnji pozdrav pošiljam vsem prijateljem in znacem v Ely, Minn., ter kličem pri odhodu v domovino, srčni Z BOGOM ! New York, 16. avgusta 1904.
Gregor Mihelič.
KJE JE IVAN STRITPOF? Pred dvema leti je bil za poslovodjo pri tvrdki Guttmann, tovarna pohištva v P. Ungvaru na Ogrskem. Kdor ve zanj, naj naznani njegov naslov BLAŽ KRIŽ, 218 Front St., Memphis, Tenn.	(17-18 8)
KJE JE META URBAS, doma iz Mojstrane na Gorenjskem. V Ameriko je prišla s svojim možem že pred 37 leti. Stara mora biti približno 80 let. Pred tremi leti je bila še v Mohorjevem koledarju kot dosmrten ud označena. Kdor izmed rojakov bi vedel za njene naslov, naj ga naznani "Glas Narodu".
(16-13 8)
Cenjenim da so
rojakom njumaojaun.
HARMONIKE,
ktere jas izdelujem, ▼ Washlngto nu patentirane ca Ameriko. Dele je izvrstno in solidna Cene so zelo nizke in sem prepri&aa, da bodo odjemalai zadovoljni Naj topleje se priporoča
Joim Golob. SOS Bridge SC. Jells*. HL
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnia dc New Yorku traja manj nefto ui dni; prihod v New York pc diicva. Oglasite st psi:
C. M. C0>,	€. POST,
Ass't Ticket Ageui	:.«} Tkket Agemt,
.313 rV. Alain Sr., Pueblo, Colo.
Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Ur. Frank Sakserju, last-liku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New Vork na kolodvoru
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v ChicagL, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri ^Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležaiui ,.ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, fcajbolja vina in dišeče cigare, go pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegliŠče in igr&hif miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklon j c nost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežb® Vsak potujoči Slovenec dobrodoSei? Končno priporočam ožjim rojakoifc da me blagovolijo večkrat počasti i, i s svojim obiskom t
Mohor Mladič^
017 So. Center Ar., blizo 19. olc. CHICAGO, LLLIVOia
Podpisani naznanjam rojakem Sls vencem in bratom Hrvatom, da sem odprl
NOV SALOON,
14tl S©. 13th St., OMAHA, WBBB.,
v kterem točim vedno sveže pvetovze-znamenito ANHAEUSES 9t BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolage imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk se priporoča
JOSIP B. PEZDIBTZ.
poij. ditto
svete Bartae
v Forest City, Penna.
Iakorporirano <3n6 31. januarja 1902 v Peniis^Syanyt
ODBORNIKI:
Precf?eitnffe: Josip Zalau, P. O. Box 547, r orest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City P* L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pc. IL tajnik: Ivan Žigan. P. O. Box 575, Forest City, Pa Blagajnik: Martin MuniC; P. O. Box 537, Forest City, Pfc
GOSPU0ARSKI II' RAČOTSKI ODBOR .
Josip Bctciweli star. P. O. Box 591, Forest City, P*. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Os al in, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gopsnc, P. O. Box 569, Forest City, Pa
POROTNI ODBOR:
Josip BrrCTNKLi ml., P. O. Box 591, Forest City, &AROL Z AL ar- P. O. Box 28, Forest City, Pa. Iyan Opeka, P O. Box 62G, Forest City, Pa. Primož MATO >, P. O. Box G52, Forest City, Pa
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: ftorart Ctty, Pa.
Jobn Telban, P. O. Bos 60%
Društveno glasilo je "Glas Naroda*,
Rojakom, ktori potujejo skosi Du-ranjro na Silverton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprl« novo gostilno
avstrijska domovina
poleg železniške po« ta je, vsakdo vidi bilo, ako pogleda na Main St., nad napis je dovolj velik. Vsakogar bode-v a postregla s dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkami.
Za obilen obisk so priporočata BLATNIK in BRUCE,
Duraxuro. Colo
"GLA8 NARODA**
prodaja po 1 oest ftevS&o:
A m t o a fiobek, poolovodje 90-dražnieo Frank Sskaor. 177«
St. Clair Su Cleveland, Ohio. John Snstaršii. 1208 N. Coao-
tre 8t_ Joliet, EL Frank Gabrenja, Alf Powos
St.. Johnstown. Fa. Frank A. Bandek. Milwink«**. Wi®
»i v a zaslužene denarje je naj-Tp7fcn bolie sigurno domu I Gt-nU pošlati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New Vork
Resnica
je da je najverja nesreča v A-merika za človek i — lvolo-zen. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? -
Iiadarje olovck l>olnn — 11101*0 sc zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je l>ol;«n in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
Zato i-ojali i Slovene! kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je :
Prof. Dr. E. 0. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker .ljemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajte I Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor !	~~ ""
V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi »eso mogli po-Kevmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. •	.. .
bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra- f^^e WOJezn 1 ozdravleiia. vila in zdaj sem popolnomu zdrav. 1,1 , 'J .Ma" Toraj se Vam srčno zahvalim zatova Ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na _ svetu živel.	Maik Strah,
69 Arimont St. Massillon, O,
Walnut Liike, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Haria Skušek,
Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	Anton Stamfel.
Prof. Collinsjamei za popolno ozdravljenje vseli bolesti:
Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prelilajenje, revmatizem. prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. XProf. Oollixis je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
Spolske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi Prof*. Collins naj si uede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto V maternem jeriku in adresujte na	*
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. 34th St., NEW YORK.
Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne.
Jugoslovanska
Inltorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŽNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Box 106, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIM O 2IC, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St^ Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj ■e blagovolijo p»šiljnti na I. tajnika: Gea. L. Broiich, Ely, Minn., po avojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj M pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveao glasilo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V	lužo zalezel in utonil je 23. juPija
poklrn^oletaii Ambrož Zupančič lia Debencu, župnije Mirna na Dolenjskem. Odrašeeni so bili na polju, otrok pa v varstvu drugih večjih otrok, ki so nanj premalo pazili.
Iz Mengša se poroča: Pogorela je dne .'11. julija v Domžalah neka koča do tul. To je že sesti ogenj v dobrih treh tednih. — Nenadoma je Uu..la pri Touhu v gostilni mod is tin j a Fran-■"iška Zaibiik iz Ljubljane na vozu. Bila je na i*>tu iz Kamnika v Ljubljano.
Strela v čredo ovac. Iz Rajbla pori H-;ijo, da je v Mangartovi okolici udarila strela v čredo ovac, kterih je 40 ubila.
V	Škofji Loki so dne 31. julija pokopali 73 let starega mesarja in posestnika Antona Hafnerja. Mož je bil \sled svoje varnosti, priprostosti in velike dobrotijivoeti dalež na okolo znan in njegov veličasten pogreb je pričal, da jr- užival občno spoštovanje.
V	mlatilnem stroju. V Krašnji pri Taikoviei je mlatilni stroj prijel Jo-žefa Zabrika ter mu dvakrat zlomil roko.
Italijan napadel dijaka Iz Bohinjske r. sirire: V irostilno k Tirolcn Ti- ; daljujejo pogajanja zaradi poštnih in s tu je prišel dijak Brucmara. Takoj i brzojavnih vprašanj.
ko vstopi. skoei k njemu nek Italijan
novo divizijo v drinopoljskem okrožju. Vladni "Novi Vjek" pravi, da postopanje Turčije povzroča v Bolgariji nemir, kojega bolgarska vlada ne hode zamogla preprečiti, kakor takrat, ko je zaupala volji Turčije.
—	Turške blagajne so zopet prazne in je zato dobil turški poslanik v Parizu naročilo, poprašati pri francoskem finančnem ministru Rouvieriju. ali bi Turčija dobila na Francoskem novo posojilo, za kterega bi zastavila preostanke novega davka na koleke.
—	Italijanski poslanik je naznanil turški vladi, da Italija ne pripravlja oboroževanja, katero bi bilo naperjeno proti Turčiji. Turška vlada je odstavila v Bengazijn mutesarifa, knj-makana in policijskega komisarja, ker je prišlo med njimi in italijanskimi oblastmi povodom dohorla neke laške vojne ladije v dernajsko pristanišče do razporov.
—	Bolgarski diplomafiški zastopnik v Carigradu, Načevič, je turški vladi naznanil, da so poročila o vstaških Petah. ki so prišle iz Bolgarije, neresnična.
—	V Prizrendn je 18. minolega me-^era našel neki Vojak v bližini vojašnice štiri male dinamitne patrone. Vo-iaške oblasti sumijo, da se je nameraval na vojašnico napad. Dva Bolgara so prijeli.
—	Med Turvijo in Bolgarijo se na-
in ca sune s djal 8
pns
steletom v trebuh, ter mu 'm. globoko rano.
STAJERSKE NOVICE.
— Pri je bil
Dr. Brumen zopet obsojen.
okrožnem sodišču v Mariboru dr. Brumen vsled vzkliea nemškega zagrizenea dr. Plachkija radi " razžaljen ja" neke priče v pravdi Mustafa Drevenšek -Jahn Blanke Spritzey obsojen 11a 100 K globe.
Konj splašil se je v Mariboru posestniku Francu Frasu in prevrnil voz na kterem sta sedela Frasova žena in tast Frasov, Simon Toplak. Težko ra- j njenega Toplaka so prenesli v bolnico
Osramočena tatica. V Gradcu je I nekemu mesarja ukradla neka lepo oblečena ženska kos mesa. Mesar je to opazil. S pomočjo pomočnika je prijel tatico, ktero sta potem privezala na mesarski stol. Na stotine osob je bilo skoro zbranih okolu privezane tatire, ki se je tresla na vsem telesu. Tatico je reši! še le došli stražnik,, ki j« 1 je odpeljal seboj.
Vinska letina. Nasproti žalostnim poročilom o vinski trti iz mnogih krajev Spod. Štajerja, se nam naznanja, da v brežiškem, sevniškem in kozjanskem okraju letos vinska trta obeta obilno dobrega vina. Kjer ni bilo toče. so vinogradi zdravi, grozdje lepo razvito. B« >g jih še naprej obvaruj uim!
Protestantje polože 21. avgusta temeljni kamen svoji cerkvi v Maren-bergu.
Krava vrgla tri teleta. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju je posestniku Francu Bohlu krava vrgla tri teleta.
PRIMORSKE NOVICE.
Ljubavna žaloigra v Gorici. Ritmoj-ster Casati je udri 31. julija ponoči v stanovanje lepe vdove Bras na korzu in jo ustrelil v prsa. Nato ustrelil je samega sebe. Gospa je smrtnonevarno ran je. K it mojster, ki je oženjen in oče štirih otrok, je vdovo že dalj časa brezvspešno zasledoval.
BALKANSKE NOVICE.
Bolgarski vladini krogi so zelo ne-voljni, ker je Turčija izpolnila le ne-bist vene in lahko izvršljive točke turško bolgarskega govora. Bolgari so vznemirjeni, ker Turčija zbira čete ob bolgarski meji in je ustanovila
RAZNOTEROSTI.
Plača Kuropatkinova. Poveljnik ruske armade v Mandžuriji ima še vedno ono plačo, ktero je imel kot vojni minister ruski, namreč 36,000 rubljev. Poleg tega pa je car zaukazal. •la dobi Kuropatkin ves svoj čas, kar bode trajala vojska, na leto 200,000 rubljev. Poročajo tudi, da mu je car podaril, prodno je odpotoval na bojišče v Mandžurijo, 500,000 rubljev. Kuropatkin namreč ni bogat in si tudi kot vojni minister ni nabral zakladov, kakor marsikteri njegovih prednikov.
Japonska mobilizacija dokončana.
Mikado je sedaj poklical pod orožje vse svoje državljane, ki zamorejo nositi orožje. — To bode peta in zadnja armada, ki bode štela 138,000 mož, večinom starčkov in dečkov od 14—18 leta. — Razdeljena bode v tri oddelke po 40,000 "mož". Prva je rezerva aktivne armade, v drugi so večinoma veterani, tretja pa je domo-branstvo. Prva dva oddelka odideta v Mandžurijo, tretji pa ostane doma. — Sedaj je Japonska napela zadnjo moči.
Slaba letina na severnem Ogrskem.
Vsled trajajoče suše in neugodnih vremen bode v nekterih krajih severne Ogrske zelo slaba letina. Konšta-tiralo se je, da v nekterih občinah ne nridelajo niti semena. V več krajih e je žito že posušilo, preden je dozo-elo. Pridelek koruze je popolnoma mičen. Tudi sena jemalo; in ker so travniki in livade popolnoma izsušene •norajo že sedaj doma krmiti živino.
Kolonizacija Bosne. "Obzor" je priobčil dopis iz Sarajeva, v kterem se domačemu narodu pri{»oročuje, naj se ne izseljuje iz Bosne in Hercegovi ne, a izseljencem iz Hrvatske in Dalmacije, naj se raje naseljujejo v se verno Bosno in Hercegovino, nego da odhajajo na tuje. Toda za taka podjetja bi se morali osnovati posebni odbori, ki bi šli izseljencem na roko.
Orožnik dva človeka smrtno ranil. Tz zlatarskega okraja na Hrvatskem poročajo, da je orožnik aretiral v Hu-stu nekega Stjepana Huljaka, ki je bil sumljiv male tatvine. Njegov oče se je vstopil pred orožnika in ga zagotavljal, da je sin nedolžen. Orožnik je starea kar zabodel in ga težko ranil. Sin je prijel za orožnikovo puško, da
bi očeta obranil, orožnik pa je dvakrat ustrelil v sina, ki se je zgrudil poleg očeta. Oče in sin ležita v vara-ždinski bolnici, proti orožniku bode pa uvedena preiskava.
Radi cigarete. Zagrebški list "Hr-vatstvo" poroča: V Grubišnjem polju sta se sprla zaradi neke cigarete neki Holman in Horvat. Holman je zagrabil železne vile ter Horvata z vilami prebodel. Horvat je na mestu umrl.
Nove vojne Inke v Avstriji. Vojaški listi priuašajočlanke, v kterih dokazujejo na podlagi izkušenj pri Port Arthurjn, da je vojna luka v Pulju za vojno mornarico v slučajn vojske nezadostna ter priporočajo zgradbo nove avstrijske vojne luke.
Na smrt obsojen je bil pred sodiščem v Mitrovici Pero Jo vel i S, ki je dogovorno s Tino Stankovič umoril njenega moža. Tina Stankovič je obsojena na 15 let ječe.
Vseh Nemcev na svetu je 88 mili jonov. Od teh jih odpada na Ameriko 10,920,000.
Po zadnjem ljudskem štetju je baje v Avstriji nič manj nego 1,7S0,000 ženskih, ki imajo ime Ana.
Od 1600 milijonov ljudi, na zemlji jih biva le 500 milijonov v pravih hišah, nad 700 milijonov se zadovoljuje s kočami, oziroma podzemskimi jamami. Ostali pa nimajo sploh nobenega stalnega bivališča.
Tibet je večji nego Nemčija, Fran-sozka in Španija skupaj, a ima le 6 milijonov prebivalcev.
V Pasteurjevem zavodu v Budim pešti se je minoli mesec zdravilo 275 osob, ktere so vgriznili psi. Vsi so cepljeni s serumom. Razmerno naj več bolnikov je iz Hercegovine.
Pri oklopnjači od 10,000 tonelat tehta zunanja stena sama 3000 tonelat (60.000 centov), stroji pa 1400 tonelat (28.000 centov).
Danski kralj ima zelo dragoceno zbirko jajec, v kteri so komadi vsake vrste tičjih jajc. Zbirko cenijo na 360,000 kron.
Italija ima med vsemi velesilami najmanje konj sposobnih v vojne svrhe. Tma jih le dva milijona, dočim jih ima Nemčija 3*4 milijone, Avstrija pa še več.
Gadje. Na Severnem Češkem je letos izredno mnogo gadov, ki so že usrrizli mongo osob. Povsodi so začeli zistematičen lov na gade. Samo v enem okraju so jih vlovili 500. Premija za vsacega gada je 1 krona.
Tragedija berača. Štefanu Jelinčiču v Dolju pri Pod sns jod 11 so v ran; mladosti odrezali obe nogi. Revež se je preživljal s tem. da je beračil na kolodvoru samoborske železniee. To na mu je bilo nedavno zabranjeno. Se ilaj se je revež pomikal od hiše do hiše in živel samo od iznrosjačenega snhega kruha in vode. Ta hrana pa se mu je v drobiu zaustavila. Strašno je revež trr>ol. Prosil je v Zasrrebu pomoči. a dejali so mu. da zanj ni po moči. Revež se je hotel r^tem v Savi utopiti, a vsakokrat <ra je voda prinesla na površino. Bernč je šel na to v neko jamo. da umre lakote; ondi so era r>a te dni našli nezavestnega. Bil je enajst dni brez hrane. Težko, da hi revežu rešili življenje.
Navadno se ne veruje takim vestem. Pripisuje se jih pretiravanju kores-pondentov. No. v tem slučaju ni mogoče tajiti. Mučenike so fotografirali-Pozvani so bili zdravniki in tuji vojaški pooblaščenci. — Po natančnem ogledu*je bil sestavljen zapisnik. Na ogledovanju so na enem truplu kon-štatirali 28 ran, razbita kolena, raz-sekana prsa. Na drugem truplu so konstatirali 16 ran. Zapisnik so podpisali don J. de Bourbon, polkovnik Šemiho, franc.ski. ameriški in menda tudi šviearski vojaški agent.
Trije rezervisti so utonili pri kopa nju v Donavi pri Lineu.
Najvišjo liiro v New Yorku so začeli zidati ravnokar. Hiša bode imela 26 nadstropij ter bode 117 metrov visoka, to je za 37 metrov višja kot sedaj najvišja hiša v Ameriki.
Iz zapuščine kralja Aleksandra je treba naknadno poravnati še 300,000 frankov, za katere je krali par dni pred svojo smrtjo bil porok svojemu sorodniku Catargiu.
Vojaški manevri se najbrže odpovedo, ker bi vsled suše lahko na Če-škem, kjer bi se naj manevri vršili, zmanjkalo, zmanjkalo za vojake vode.
Zopet velik požar. V Winterbergu pri Budjejovicah je zgorelo nad 60 hiš, med njimi okrajno sodišče, davkarija in mestna hiša.
Alkohol in sodišča. Kako hodita alkohol in kriminalistika roko v roki, pokazalo se je zopet v nekem gornje-šlezijskem industrijsem okraju. Dočim se je z naraščanjem prebivalstva od 1. 1879. do 1903. pomnožilo pri okrož. sodišču v Zabrzeh število sodnikov od 5 na 14, se je pri tem sodiščn s 1. junijem t. 1. opustilo mesto enega sodnega svetnika, pri soesdnjem sodišču v Gleiwitzu pa sta se opustili dve službi pomožnih sodnikov. S 1. januarjem 1. 1. se je namreč uvedla policijska naredba. da se morajo ob sobotah in izplačilnih dnevih sploh zapreti gostilne že ob 4. uri popoludne. Ker ljudje nimajo tolike prilike popivati, tudi ni hudodelstev, ki se gode v pijanosti, in sodišča imajo veliko manj posla.
UNIONE AUSTRIACA LINE
vozi direktno
Kreta uj« parnlkoT.
V New York m dospeli:
Kronprinz "Wilhelm 16. avgusta iz Bremena z 1332 potniki.
Dospeti imajo:
Barbarossa iz Bremena.
Armenian iz Liverpoola. Mongolian iz Glasgowa. ,„ Oceanic iz Liverpoola. / Aurania iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga. Bordeau iz Havre. La Lorraine iz Havre Lucania iz Liverpoola. New York iz Soutkanmptona. Astoria iz Glasgowa. Friedrich der Grosse iz Bremena. Vaderland iz Antwerpena.
Odpluli so:
Majestie 17. avgusta v Liverpool.
Odpluli bodo:
La Touraine 18. avgusta v Havre. Hamburg 18. avgusta v Hamburg. Cedric 19. avgusta v Liverpool. Phoenicia 20. avgusta v Hamburg. Germanic 20. avgusta jr Southampton. Finland 20. avgusta v Antwerpen. Etruria 20. avgusta v Glasgow. Columbia 20. avgusta v Liverpool. Kronprinz Wilhelm 23. avgusta v Bremen.
Aurania 23. avgusta v Liverpool. Statendam 23. avgusta v Rotterdam. Oceanie 24. avgusta v Liverpool. Blueelier 25. avgusta v Hamburg. La Lorraine 25. avgusta v Havre. Barbarossa 25. avgusta v Bremen. Mongolian 25. avgusta v Glasgow. Arabic 26. avgusta v Liverpool. Lucania 27. avgusta v Liverpool. Lucania 27. avgusta v Liverpool. Princess Irene 27. avgusta v Genovo. Vaderland 27. avgusta v Antwerpen. Astoria 27. avgusta v Glasgow. New York 27. avgusta v Southampton.
Pretoria 27. avgusta v Hamburg.
iz New Yorka do TRSTA ali REKE,
s parniki
"Frieda", "Gerty" in "Gislia",
kteri so napravljeni navlašč za potnik« medkrovja in bodo pljnli med TRSTOM, REKO in NEW TORKOM.
Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike.
Vožnji listki po najnižji ceni.
Obrnite se na zastopnike te družbe, ali
C. B. Richard & Co.,
generalni agentje,
31 Broadway, New York,
Km.
Za 100 kron avstr. valja v* trsba je dati |2f.55 in k tem« ie IS tmuUr sa poštaniao, ker mara biti demaraa paii-Ijatev registrira**.
CUNARD LINE
PARINIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpljuje iz New Yorka dne 30. avg. 1904.
odpljnje iz New Yorka dne 13. sept.. 1904.
odpljuje iz New Yorka dne 27. septembra 1904.
ULTONIA, SLAV0N1A in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadwav New York.	126 State St.. Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
t St ft t
Gsž-i Q

-	JSPifi
-	- g
*
A ** *
_ t* *
r
»1
m
FRANK SAKSER, lastnik.
ANTON B0BEK, vodja.
BANČNA PODRUŽNICA
1778 ST. CLAIR ST., - = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York

t
r
i
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
denarje v -staro domovino
najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih.
Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila.
Prodaja
parobrodne listke
za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz CleYelanda, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič ne velja, in je to v 'Ike \ied~osti.
Dobiti je v podr ^nici "Glas Naroda" po 1 cent številka.
" M p A ++ m
GA® ft
*** *
£1 a Efa

Tii Frbe"kr
Luteranci.
H is tori te«
Spiaal A.
(»alj«.)
Trideseto poglavje.
t	"Ženitvanja smo pričakvali,
Jutri ju pa bomo pokopali."
Mlada Breda.
Devet je moralo biti tisti večer, in luna je baš tam izza Kolovških gozdov vzhajala, ko zapustita dva moža samotno kočo poleg Šmarice in kora kata kar počez brez pravega pota proti Bistriškemu bregu. Nekaj časa stopata molče. Potem pa reče večji tovariš svojemu manjšemu spremljevalcu
"Hudo mi je, da je moralo priti tako daleč, zdaj pa ni drugače, kot udati se vsaj za nekaj časa."
Pri zadnjih beseda j se ustavi možak, kt-eremu je tovariš govoril te besede, ter odvrne z naglasom in odločno:
"Ti praviš, za nekaj časa, Gogal jaz pa mislim, te<žko me bode nosila še kdaj domača zemlja. Povem ti, jaz sem izgreŠil vse, vero, domovino in tudi prijateljstvo, kakor vidim. Kaj me še naj vabi domu in kdaj! Žal spomini, kaanor se ozrem. Moji niso razumeli mene in jaz ne urnem vas Najboljše je torej, da se ločimo za vselej.'1
Z otožnim glasom je govoril Kna felj zadnji stavek in pristavil potem:
"Nemila osoda! Najhujše mi je, da me tako daleč tiraš baš ti iz domovja, ki si nekdaj storil toliko za-me in za našo sveto stvar! Zapomni si, časti-željnost je skala, ob kterej se razbijajo najblažja čutila in trgajo najbolj nežne vezi."
Zopet sta korakala potem nekaj časa molče jeden zraven druzega; ko pa se od daleč čuje šumenje vode Bistrice, pravi Gogala:
"Pustiva zdaj takov razgovor! Ti si mi bil vedno drag prijatelj, le s tvojimi mislimi se ne ujemam popolnoma. Zaradi tega je boljše, da se ločiva. Ti storiš lahko v tujej deželi mnogo brez mene, in jaz doma nekaj brez tebe; ko pa se ukorenini in utrdi popolno naša stvar, vrni se v domovino! Z veseljem te sprejmo tvoji rojaki zaradi prejšnjih tvojih del in zaslug."
Nato je svetoval Gogala Knaflju, kako naj se prepelje tu črez Bistrico, pa da je potem lahko po stranskem potu skozi gozd v štirih urah v Motni-ku in na žtajerskej zemlji, od koder odpotuje brez nevarnosti na Nemško.
Med takim pogovorom se približata h koči na bregu, kjer je prepeljaval star Čolnar na nasprotno stran.
Godala potrka na malo okno in za-kliče: "Hoj, Ali spiš, Peter, kakor polh v duplu? Svoje lene kosti raz-tepui in prepelji mojega prijatelja! Ta ftči si očisti prej, da ne zavoziš na skale ter sebe in potnika v Bistrici ne skoplješ!"
"Hudobec naj ga vozi nocoj, pa ne človek!" jezi se sivolasi dedec, ko skozi lino posrleda, kakor da bi se hotel prepričati, ali je kaj prida oni, ki ga nadleguje v noči, ali ne.
Pri tej priči spozna orjaškega Go-galo in se ga prestraši, da mu prileze pot na čelo; kajti takov luterš človek kakor je on, misli si, je s samim peklom v zvezi. Kdo ve, ali se že ni ljubi Bog naveličal njegovega krivoverstva in bi ga, ko bi bila baš sredi reke, z menoj vred potopil na dnu t
Potuhne se zaradi tega čolnar ter se dela, kakor da bi spal.
Dolr*> je še trkal Gogala in klel nad dedčevo trmoglavostjo. A ker ni hotel nepotrebnega hrupa delati, udal se je na|H.<led terrekil: "
"Knafelj, kaj pa, ko bi vozila nocoj sama < ex Bistrico, če te ni strah pred njo T"
Izgovorivši odveče čoln. in prijatelja stopita vanj molče. Jedva pa veslata nekaj trenotkov, ko zapazi Gogala na nasprotnej strani od gozda sem tekoči dve človeški podobi.
Neprijetno mu je bilo to; a da bi ne plašil svojega tovariša, ne pove mu ni«" o tem. Le toliko hitreje vesla, da bi prebite! ona dva, o kterih je sumil, da sta njegova zarotnika, ki sta morala, kdo ve na kakov način, zvedeti o Knafljevem be^t.
Po dolgem trudu, kajti Bistrica je bila po dežju močno narastla, posreči sc našima znancema, da priveslata na nasprotno stran.
Tu pa zadržuje Gogala navlašS svojega prijatelja, da bi se prepričal
Nekoliko se prestraši Knafelj, ko opazi bližajoča se človeka. Potem pa stisne gorjačo trdneje in ubere spodnji pot proti Rovam. Ko je pa storil ta kakih dvesto korakov, stisnete se kakor na migljej podobi v travo, in precej na to pade debel, z močjo"zalu-čen kamen predenj in za njim drugi in tretji. Poslednji ga zadene na koleno. Zabolel ga je udarec ter pobil na tla.
Med tem pa, ko skuša pogledati, koliko škode mu je učinil kamen, in zapazi, da mu teče kri izpod obleke, pa prisopiha nekdo od zadi za njim. In v tistem trenotku držale so ga že tudi štiri roke in tiščale na zemljo. Hud boj se vname potem; kajti močen je bil Knafelj. Morda bi bi! premagal napadalca, ko bi ga ne bila zavratno .napadla.
Zvezanega ga peljeta potem lopova nazaj k bregu Bistrice in tamkaj mu velita, naj leže na zemljo in se ne gane. A na to zažvižgata na prste tri pote zapored ter se ozirata, kakor bi pričakovala nekoga,
Stoprav zdajci je imel Knafelj priložnost, mirno opazovati svoja sovražnika, kar ga je toliko bolj zanimalo, ker se mu je dozdeval znan njijun glas.
Prepričal se je kmalu, da sta v obleki čudno našemljena in da imata z ogljem počrnjena obraza,
"Kaj mi hočeta lopova, kaj sem vama storil f" vpraša pogumno potem stražnika-
"Lisica lovi zajce brez krivde. Zakaj pa bi midva tebe ne. ki si že davno zrel za vislice", odgovori prvi lopov. Drugi pa pristavi: "Skesaj se in pokoro stori! Odbila je tvoja ura. Predno bode polnoči, sodil te bode isti. ki je naju najel in plačal pošteno; vse drugo nama nic mari."
Jedva so bile izgovorjene te besede, ko se čuje od daleč tek. In takoj prisopiha sem od Smariee ženska, ktero je komaj dohajal grbast rdečebradec.
(Konec prihodnjič.)
benziger brothers,
NEW YORK, N. Y.t
36-38 BARCLAY STREET
CINCINNATI, OHIO,
343 MAIN STREET.
CHICAGO, ILL.,
211-213 MADISON AVE
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
HEUMATI2EM, POEOST1TICO, PODAGRO itd.
in razne reumatične neprilike.
SA.no i 23cU In 60ct. v vseh lekarnah
P. ii Richter & Co,
215 Pearl Street, New York.
NAZNANIL«.
V imenu podpisanega družtva naznanjamo, da se je pri zadnji seji dne 10. julija sprejel in potrdil predlog, da se dmžtvena pristopnina zniža in plačuje od slej po starosti od 18. do 25. leta za vsacega novega priporočenega uda le $1.50, dalje za vsacih 5 let 26c. več.
•dbor je to odredil radi tega, ker je bila prejšnja vstopnina za nove ude $3 previsoka.
R«j»ki! Sedaj se vam nudi lepa prilika pristopiti k našemu podpornemu družtvu; na kar opozarjamo vse slovenske delavce in njih zaveznike iz našega mesta in »kraja.
Bedna mesečna seja se vrši vsako drug« nedeljo.
Za podporna družtvo sv. Mihaela Arhangelja št. 41 (K. J. S. K. J.) v Claridge, Pa,	Odbar.
JOHN KRACKER
1190 81, Clair St., Cleveland, 0.
POZORj SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA!
'■- igi-g K Izdelovalci fc> a n d & -"	rov, društvenih
zastav, znakov in po naroČilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke.
Nazahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom.
Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jezika. Dopisoval Vam bode roiak g. Lupša
čez 12 let. V Moskvi so zaprli avstrijskega podanika Feliksa Reisin-gerja, ki je pred 12 leti v Pragi kot blagajničar kmetijske banke poneve-ril skoraj 1 milijon goldinarjev. Y Moskvi je živel pod tujim imenom kot zelo bogat podjetnik.
Mirna vest. V Lyeku v vzhodnji Prusiji je bil neki mladenič obdolžen krive prisege. Med tem, ko je državni pravnik govoril obtožnico ter poudarjal, da je človek, ki vedoma krivo priseže, sposoben vsakega hudodelstva ter se ga more izključiti iz -Človeške družbe, je obtoženi sladko zaspal ter končno z velikim ropotom padel z obtožne klopi na tla.
prtšleeih. A ko ni čuti nikogar, pravi: "Knafelj, jaz moram biti ob desetih zopet v koči. Povabil sem tja otov-«voje ljudi. Srečno hodi tedaj in rvest na3«»j stvari!" jivo je bilo slovo starih prijate-akor da bi bil obema pravil neki n glas, da se vidita zadnjikrat življenju.
Med tem pa, ko je veslal tovariš zopet na na'sprotno stran nazaj, premišljuje Knafelj, ali bi ubral -pot ob gozdu Črez Volčji potok, ali oni kračji rrez Rove. A kar se vzdignete v da-zopet oni dve podobi. Na križam potu pa se razideta nočna potnika. a na to tečeta ob dveh straneh
proti Bistrici.
---
Priporoča raj ako h traja TIKA, ktera ▼ kakavesti aadkrilju-jaja vaa draga ameriška vira.
BmAeie vima (Coacord) pradajaia W Mc galana; bala vina (Catawba) 9« 7t« plMH.	h—
NAJHAVJftB NAROČILO XA YTN* JE i« GALON. BSnrjETEO, aa ktaraga mm*. Im-partlral brinja iz Kranjskega, valja 12 ataklaaia f 15.01. Briajevec je najbalj« ▼rata, kar ja žgana aa lati aattm, kaka* doma aa Kranjsko*. NAJL#dBAM JE PkSitilTI Za «Mla aaračfla aa
G-. P. Tassoiti,
108 Meaarole St., Brooklyn Borough
New York. N. T. dopianik a. F. Sakaerja v New Yarku Pošilja denarje v — :STARO DOMOVINO:—
hitro, zanesljiv«, po dnevnem kurru zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke pc Z jed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glaa Naroda".
Priporoča se Brooklynakim Slovencem in jamči hitro in solidno po strežbo.
Z odličnim spoštovanjem
F. G. Tauoiti. 108 Meaercl* P^oUvn N Y
Rojakom v Clevelandn, OhU,
in okolici priporočam svoj
SALOON,
1776 St. Clair St.,
tik bančne podružnice g. Frank Sakaerja is New York a,
kjer točim Izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, liker« in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek.
Ob Jednem se priporočam roja. kom za
TOLMAČA,
aks k~do ponesreči in s* polko«
daje T tovarni, da mu iztirjam •dikodnino, ker imam t tem že večletne skušnje in postopam z rojaki poiteno ter jib varujem brez-veatnežev.
GAŠPER KORČE.
1776 St. Clair St, Cleveland, Obla
Naznanilo.
Naznanjava rojakom vsepovso-di, da sva kupila veliki, sploSn« znani
SALOON
pod imenom "Narodna dvorana", sedaj
"SLOVENSKI DOM".
to'
M i cj
t> «J
<c>
Jč>
<0> <č>
(c>
»J J®
<0> <0> <oJ
u\
<cj r« Jm
m
:č> <«
o
i. »
č
jc> 0>
Družtvam priporočava veliko plesno dvorano za razne zabave in druge manjše dvorane za družtvene seje.
V	saloonu imava Igralno mizo (pool table) in glaso- fk\ vir; točiva PRISTNO PLZENSK0 ^ PIVO in drugo izborno pijačo.
V	istih prostorih otvorila sva tudi vlnarno. Točiva izborna kalifornijska, Trioerjevo in druga bela in rudeča vina. Beli Burgundec, beli Tokajec, Risliag in druga fina vina se dobe pri nas na debelo in drobno.
Potniki dobe pri nas prenočišč* in vso postrežbo.
Vsi dobrodošli!
Brata Mladič,
585—587 South Centre Avenue, na vogalu 18. ulice, Chicago, III. Telefon: Loo mis 498.
mmmmmm^m	■■■■■■■■
	--- SJK..--
i V r. \	. / ' t"- V-J -
•	
« e	- - • ■ J .' .A r
------'kL	

Telefon št. 591
GEORGE L. BROZICH,
slovanski notar,
Ely, Minnesota,
se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva {bonde), polnomoči (Voflmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo.
telafaa kaiar daapei na kako postajo v Rew York in ne
vež kako priti k Fz. Saksbrjtj. Pokliči Številka 57% Cortland in govori slovensko.
Ccmpagnie Generals Transatlantiqae.
Francoska parobrodna družba
i
0IREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-ftVICe-INNSBRUX LJUBLJANA
POŠTNI PARNEKJ	SO I
,,La Lorraine", aa dva vijaka.____________.....	ic.ooo ton, «5.000 krjafftkib	stat
La Savaie", „ „ .......................„ sj.ooc	„	„
L« Touraine", „ „ „ ............to.ooo	12.000	,,	|(
,L.'Aqaitaine", ,, ,, „ .....................10.000	,, 16.000	„	,,
,,Ljl Bretigac",................................	S.000	,,	,.
,La Champagne",..........................................8.000	, g.occ	„	„
,La Gascognr",______.........................	6.000	,, 9.00s	„	„
gV Parniki odpljojejo od sedaj naprej vedno ob Setrtkib ob z o
uri dopolndne.
Parniki odpljujr.o ii priiUniiča it v 42 Forth KI t or, ob Morton Btxaai
•La Touraine *La Lorraine
La Bretagna •La Savaie •La Touraina
18. aug. 1904. 25. ang. 1904. 1. sept. 1904. 8. sept. 1904, 15. sept. 1904
•La Lorraine
La Bretagne •La Savoie •La Touraine •La Lorraine
22. sept. 1904. 29. sepf. 1904. 6. oktobra 1904. 13. okt. 1904. 20. okt. 1904.
■P Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
tiima tge»eij»; »1 BROADWAY, NEW YUM.
Holland-America liine
(H0LLAN D-A M ER IS K A CRT A) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjodinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTIESDAMOM preko Boulogne sur-Mcr.
NOORDAM,
RYNDAM,
n9TS0AM
parnik z dvojnim vija-kom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vijakom, 12,509 ton.
8TATEKDAM, parnik z dvojni a vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik & dvojnim vijakom, 8300 ton.

Najceneja vožnjž do ali od vseh krajev južne Avstr^s
Rati) cene glej n;i posebej objavljenih listinah
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestil*'
DUNAJ, I Kolcwratnng 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasme, TRST, St. 7 Prosta luka. j BRNO, 11 Krona
V svarilo.
JOHN KRACKEH
1199 Si. Clair St., Cleveland,
Poslednji čas ao razni newjorški dnevniki opozarjali ljudstva, policij« in poatavodajalstvo na vedno ra-btooe "banke", ktere so v is Lini tak« zrastle, kakor gobe po poletnem dežju. Ti "bankarji" razpošiljaj« p« zapadu, kierkoli le kak naslov vlove, tiskovine in hvalne spise, denarj« in parobrodne listke ponujaj« "skoraj! zastonj", parobrodne listke «d $8.00 naprej, ceneje, kakor vsak pravi agent. Ti možakarji nema j® a i -kjer založene varščine, niso mi-komur odgovorni za njih delovanje in to le oni trpe, kteri se jim na li-manice vsedejo. Časniški poročevalci so v glavnem stanu policija navajali take "banke", a reklo se jim je: "Mi nemarne postave, ktera bi zabianje-vala ustanovljati banke, Tsak človek, dasi je znan lopov, lahko banko «tvo-ri, v to mu ne brani noben zakon." Te so bile besede poglavarja newy«r-ških detektivov. Tiskane okrožnice faznih jezikih ti "bankarji" razpošiljaj • raznim narodom, ok« kaj napravijo je prav, ako ne, pa tudi. Mnogakrat se je že zgodilo, da j« taki bankar zvabil «d lahkovernih ljudi novce, a necega dne je bila pisarna prazna, a prazen je ostal tudi pre- j ▼eč lahkoverni mož. Dandanes, d«-kler ne dobim« postave, ktera k«de j zahtevala dobr« p«r«štvo in1 vlada nadzarovala vsa baake,1 je zelo paziti, kamu se novci izreče.1
v ktere,- točim vedno SVEŽE PIVO, prod«-	fanatični Židje pestanej« v
jam DOBRE SMODKE Jo LIKERJE. Pri lovu 2a denarje dobri nar«daja-j meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA, k i , fanatični Mohamedanci celo Ako kak rojak pride v Forett Citv, Pa., kristjani, ešabni Madjari debri Slo-
: vaki, in fanatični Italijani pristni Slovani, vs« le v lovu za novce.
Rojaki, pazite a« tacih zasebnih bank, najbolje so narodne banke (National Bank), ker te s« pod državn« kontr«lo; v kupčiji pa se kavi t« z ljudmi, ktere dobr« poznate; ak« pa dobite tiskovine, jih pa porabite za podkuriti, pa pazite, da a« laleko ali juha ne prismodi pod takim papirjem.
Iz ROTTERPAMA
Parniki odpljujejo: vsak čotitek in iz NEW YORK A == ob 10. uri zjutraj - --------•
vsako sredt
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
Rojaki podpirajte rojaka 1
Podpisani priporočam svojo dobro «rejea«
GOSTILNO,
oaj na postaji vpraša ta mene in gotovo bod« prišel do mene in do rnancev. Ako ked* po trebiqc kak svet, na) te name obrne. Nafte geslo toraj bodi«
»roji k svojim! Hartio Uuki&
Nižje podpisana priporočam potajočlm Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
. - NEW YORK . .
t katarem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smedke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Ur-vatje dobiS..............
stanovanje in hrano
proti ni/ki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA V0N KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.


ROJAKOM V J OLIETU, ELL., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John SastaršiSa 1308 N. Gen tre St. Imenovani jrt
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter post reži svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršicu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo.
Telefon: 433 Union.
Cf>J Govori se v vseli slovanskih jezikili. m drugim bratom Slo\ juiom
tJ Pri]>oroča se rojakom Martin Geršič, lastuii.