UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
V obrambo.
V	zadnjem času bruha „Slovenec" ogenj in žveplo na „Učiteljsko tiskarno". Bazne korpo-racije, zavode, da, celo c. k. deželno vlado poživlja na bojkot zoper njo, kliče jo s svojimi zločestimi izmišljotinami na pomoč ter jo denun-cira državnemu pravdništvu. In še več! Da bi bila mera polna, telefonirale so se laži o Učiteljski tiskarni nemškim liberalnim listom z zlobnim namenom, naj bi jo prijele nemške tvrdke za kak neporavnan račun. A vrezali so se hudo!
Na vse te zlobnosti smo dolžni, ne „Slo-venčevim" urednikom, temveč slovenski javnosti na ljubo, podati sledeče z golimi dejstvi podprto pojasnilo.
Učiteljsko tiskovno društvo je kupilo leta 1906. od tvrdke Klein in komp. tiskarno z vsem inventarjem in s koncesijo vred za 48.000 K, zalogo tiskovin, knjig, brošur in papirja še posebej Za 11.000 K, torej za skupno ceno 59.000 K. Ta vsota je danes izplačana do vinarja.
V	zelo skromnih razmerah smo prevzeli tiskarno dne 2. julija 1906.1.: 18 oseb je bilo uslužbenih v njej. Da se vidi lep ražvoj vtem kratkem času, povemo, da dela danes v tiskarni 51 oseb.
Tiskarna je bila zastarela; treba je bilo novih modernih strojev, novih črk, okraskov in not. Takoj v prvih dveh letih smo kupili teh potrebščin za 13.082 K 73 h, kar je vse plačano. Ker se je delo muožilo od dne do dne in smo dobili v tisk več šolskih knjig, smo morali znova naročiti lansko leto novih črk za 12.189 K 59 h, ki jih plačujemo v nepretrganih pogojenih obrokih. Za nove stroje smo dali 22.262 K 73 h, neplačano je še 3.246 K 78 h. Nabavili smo opravo za pisarne, strojnico in stavnico za 5.280 K 71 h, kar je vse poravnano. Poleg električne in plinove napeljave razsvetljave smo opremili
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
tiskarno še z mnogimi drugimi koristnimi in potrebnimi stvarmi za gotov denar.
Res pa je, da ima tiskarna 200.000 K intabuliranega dolga, a ne na strojih in tiskar-niški opravi, temveč na svojem posestvu, na hiši št. 8 v Frančiškanski ulici, na novem tiskar-niškem poslopju in na velikem vrtu. Ees je tudi, daje med tem intabulirana „Kranjska hranilnica" na prvem mestu za 40.000 K, pa ta dolg smo prevžpli odprejšnih lastnikov. Jasno je torej, da Učiteljska tiskarna ne životari od milosti „Kranjske hranilnice", kakor zlobno trdi „Slovenec", temveč se prav krepko razvija z lastno solidnostjo in lastno močjo. Vknjiženi dolg se bo Zmanjševal od leta do leta, ker je med vknjiže-liimi dolgovi tudi stavbinski znesek, ki ga plačujemo v obrokih. Prvi obrok 20 000 K, se e plačal dne 1. oktobra 1910, drugi obrok v znesku 15.000 K pa zapade v plačilo šele v sredi januarja 1. 1912 in tako naprej vsako leto. Naše posestvo se samo obrestuje: v stari hiši je 11 stanovanj, prostore v novem poslopju, kar jih tiskarna sedaj še ne potrebuje, smo oddali v najem za letnih 2000 K.
Ker se „Slovenec" s tako vehemenco zadira v „Vdovsko društvo", hočemo pojasniti v kakem razmerju je „Vdovsko društvo" s tiskarno. Leta 1905 je sklenil občni zbor .Vdovskega društva", da pristopi k Učiteljskemu tiskovnemu društvu z deleži za 20.000 K. To se je zgodilo. Od teh 20.000 K dobiva „Vdovsko društvo" 5 % obresti, drugod se mu obrestuje glavnica po 4V4%. V sličnem razmerju je tudi „Učiteljski konvikt" s tiskarno. In zaradi tega kliče Slovenec zoper tiskarno c. k. deželno vlado in državno pravdništvo! Ni li to višek zlobnosti ?!
Infamno laž trdi Slovenec glede papirja, da ga ne more plačati tiskarna in da ga je tvrdka ustavila. Katera je tista tvrdka, ki nam je ustavila papir ?
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ j» ti »» trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Pismenim potom in po svojih potnikih ga nam ponujajo, da, vsiljujejo razne veliko tvrdke in kakor se pogodimo glede plačevanja, tako tudi plačujemo.
Dalje trdi „Slovenec", da je Učiteljska tiskarna založila in izdala neke „Dopisnice", ki sramote (?) Ljubljano in S. L. S., četudi prav dobro ve, da -jih tiskarna ni založila, ampak samo natisnila za denar.
Sedaj pa dolg „Jutra". Ees je, da toži tiskarna lastnika „Jutra", g. M. Pluta in to za ves dolg in ne samo za en del, kakor zlobno trdi „Slovenec". Ees je dolg pri „Jutru" velik, nasprotno pa moramo tudi priznati, da je tiskarna dobila od Jutra že mnogo lepih tisočakov. Izjaviti moramo nadalje, da se sedaj list redno plačuje.
Slovenec se zaganja tudi v Slovenski Ilustrovani Tednik", češ, da tiskarna niti ne ve, kdo je lastnik. Tiskarna prav dobro ve, kdo je lastnik. Gotovo tisti, ki ji je podpisal pogodbo glede tiska, ji dal 1000 K kavcije in ji redno plačuje vsako številko sproti. Glejte, Slovenčevi uredniki, kako ste se vrezali, ko ste poslušali diplomiranega žurnalista brez lista!
Toliko v pojasnilo razsodnim ljudem. Mi svojega delovanja ne prikrivamo nikomur, delamo jasno in odkrito, vestno in pošteno. Naše knjige so na vpogled vsakemu, ki ima v to pravico in dolžnost.
Podroben račun o svojem delovanju in gospodarstvu pa podamo občnemu zboru.
Ako smo pa komu kaj dolžni in nam ne zaupa, naj pride po denar.
Upamo, da, prepričani smo, da se bo naša tiskarna navzlic bojkotu, ki ga je razglasil „Slovenec" zoper nas, tudi v prihodnje tako lepo in krepko razvijala kakor doslej.
V Ljubljani, dne 14. marca 1911.
Upravni svet in nadzorstvo „Učiteljske tiskarne"
r. z. z o. z.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
Šolsko nadzorstvo na Spod. Štajerskem.
Ker koncem tekočega šol. leta mine šestletna službena doba c. kr. okrajnih šol. nadzornikov na Štajerskem, ne bo odveč, ako opozorimo javnost na nekatere pomanjkljivosti pri tej inštituciji, kolikor se te tičejo Spod. Šta-jerja. Do jeseni, t. j. do imenovanja nadzornikov za novo šestletno dobo, bo še časa ravno dovolj, da poklicani činitelji potrebno ukrenejo in te nedostatke odpravijo.
Največje zlo pri šolskem nadzorništvu na Spod. Štajerskem so preveliki nadzorovalni okoliši in pa dejstvo, da so nadzorniki preobloženi s pisarniškimi posli, in to v taki meri, da za njihov pravi opravek, za nadzorovanje šol, nimajo dovolj časa. Predočimo si najprej posamezne nadzorovalne okoliše na podlagi ravnokar izišlega šematizma štajerskega ljudskega šolstva!
Nadzorniku Vodušku so izročene v nadzorstvo šole celega polit, okraja brežiškega (okraji: Brežice, Kozje, Sevnica) in še laški okraj celjskega okrajnega glavarstva; po odbitku nemških šol, ki imajo posebnega nadzornika, torej 55 šol s 180 razredi.
Nadzornika Supanka nadzorovalni rajon obsega celi celjski polit, okraj, razen laškega okraja, torej okraje Celje, Vransko, Gornji grad in Šmarje; po 'odbitku nemških šol torej 58 šol s 190 razredi.
Nadzorovalni okoliš nadzornika Schechla obsega polit, okraja Slov. Gradec in Konjice, torej okraje| Slov. Gradec, Šoštanj, Marenberg in Konjice ; po odbitku nemških' šol torej 51 šol s 125 razredi.
Nadzorniku Hericu so izročene v nadzorstvo šole polit, okrajev Ptuj in Ljutomer, torej okraji Ptuj, Bogateč, Ormož, Ljutomer in Gornja Eadgona; po odbitku nem. šol torej 57 šol z 220 razredi.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
LISTEK.
Moja miljena Ma-a.
(Alegorična farza.) Piše S a d i n o m i s.
(Konec.)
Kakor burja je priletela name ter me je obdelovala z najlepšimi priimki, češ: „Lenuh, tako zapravljaš srečo najinih otrok. Takoj spiši vso zapisnike z okroglo pisavo, da te bo gospodar rad imel in da te bo dedek pohvalil." Kaj sem hotel ? — Vzel sem nove tiskovine, in novo pero je škripalo po papirju. Noči so bežale in svetile bo mi zopet tiste kolajne — zaradi reda in natančnosti. Že sem bil pri koncu s svojim delom, kar pride ona z novo sitnostjo. Pri drugem sohlapcu je opazila, da piše nekatere važnejše stvari ž rdečo tinto. Križ je naredila čez vse moje delo pa ukazala, da moram tudi jaz vse važne stvari pisati z rdečo tinto. Zaječal sem, zastokal, ali ponižno sem šel, kupit nove tiskovine in pisal vse, kakor je želela. Škripalo je po papirju in ropotalo po mojih izmučenih možganih. So bila trenotja, ko sem premišljal, kako bi zapisal kako črko, da zdelo se mi je, da sem pozabil, kako se piše. V poznih urah ge mi je zdelo, da plešejo črke po papirju, takrat sem nehal za hip ter sem premišljal |
svojo usodo. Težke so bile te misli, možgani kakor svinec, in omajati se niso hotele moje misli. Zamižim, a te svetinice se podesetorijo;
vrag vzemi te svetinice — zamižim--in
utrujenost pada i mojega duha kakor oklep in zazibljem se v sanje preteklosti. Prost fant sem bil, prost sin prirode, sijaj razkošen, kakor ga more uživati le prost človek, sem užival jaz, jaz hlapec v mladih dneh, a zdaj! ? . .. Milo se mi je storilo in duša je zaplakala nad mojo usodo. — Solze so privrele iz udrtih oči in debele kaplje so padale na skoraj dovršeno
delo reda in natančnosti.---To je bilo
hudo! V svoji neizprosni trdovratnosti je za-
ukazala spisati vse še enkrat.---Popade
me gnev do nje, do življenja, do vsega in spozabil sem se. Tedaj jo zgrabim, sunem v hrbet, da jekne, potem pa jo treščim ob tla, da je kar poskočila. Postal ^em žver. Divje sem hodil po sobi gorindol in čudne misli so mi rojile po glavi. Kar obstojim pred njo. Ležala je kakor mrtva. Vračala se mi je zavest treznosti. Poberem jo in položim na mizo. Tresem jo, drgnem in slednjič, hvala Bogu, je začela govoriti in tožila je, da jo boli v hrbtu in na rebrih Kaj sem hotel. Prosil sem jo odpuščanja, samo da bi mp ne izčL!a. Takoj jo ponesem v bolnico. Tam so jo preglepali in kopriva ne pozebe — čez teden dni je okrevala. — Kmalu
| na to pa je porodila trinajsto dete. Ker ni bilo hudih nasledkov, je molčala, a jaz sem ji stregel, kar sem mogel. Kazen pa ni izostala. Nekega dne mi reče: „Okruten in hudoben si! Bog zna, kako bo z mojimi otroki, če umrjem? Sestavi mi zapisnik o otrocih, ki so od staršev zanemarjeni. Potrebno je to, da bo vedela oblast skrbeti zanje, če . . ." In solze so jo polile. Jaz pa sem spisal tudi ta zapisnik in označil sebe za slabega očeta, kakor je namreč ona hotela. — Tako je moje življenje. Kolikokrat mislim nanjo z gnevom, ali kaj hočem, ker visi na nji moja usoda. Vem tudi, da mi ni zvesta, kako tudi, toliko otrok, a jaz naj bom vsem oče. Trem bi pripoznal očetovstvo, a desetim ne, saj pa tudi nimajo najmanjših potez po očetu. Pa molčim, da je ne razdražim. Bojim se pa zanjo in trepečem strahu. Zapazil sem že večkrat, da jo nekdo zalezuje. Vrag ga vzemi! Naj mi le pride pred oči, kakor sem suh in izmozgan, mu že pokažem, če mi le ona ne bo delala ovir. . . .
Bilo je zimskega večera. Umrl je sohlapec in s tovariši sem šel za pogrebom. Kar se spomnim, da nimam zaklenjene svoje ljube Ma e. Zazeblo me je skrbi tja do palca na nogi. Krenem nazaj in v divjem diru domov, da jo denem na varno. Bog zna, kaj bi se ji lahko prigodilo! Nekoč je šla v poset k mojemu
gospodarju, dolgo je ni bilo nazaj, ko se je pa vrnila, je bila nekam zmedena — na moje srce pa je padla nova grenka kaplja ljubosumnosti. — Moj Bog, moj Bog, kaj mi boš še hudega napravila! Ko bi se te mogel iznebiti, ali ne morem se. Vsak večer molim k svetemu Duhu, da bi je več ne razsvetil, vsaj pameti ji ni treba ne trohe več. Gorje mi, če iznajde še kako drugo tinto ali kake nove črke ali kaj drugega. To bi bila moja poguba. Kakšnega me je napravila, saj nisem več človeku podoben. Sključen, izsesan, izmozgan, brez lastnih misli, želje nimam več, da, časih se mi zdi — če se mi sploh sme zdeti — da nisem več jaz, temveč da sem nek drug človek — čudno, dozdeva se mi, da nisem več pri razumu, ej, tako nekako se mi zasuče — po poti govorim sam s seboj, sempatja se zasmejem, dasi ne vem več, kaj se pravi smejati — zdi se mi, da sem nenormalen — o Bog, blaznost si do-mišljujem — in to samo zaradi nje. — Kako rad bi se te iznebil, ali navezana sva drug na drugega, v tvojih rokah je moja usoda in jaz sem tvoja igrača. Ljubiti te moram, ker si spasiteljica mojega življenja, in kolnem te, ker mi zadaješ strup in vem, dobro vem, da me boš umorila — o, ti ljubljena in sovražena „Uradna Mapa"!
In rajon nadzornika Dreflaka obsega celi mariborski polit, okraj z 51 šolami, ki štejejo 182 razredov. (Nem. šole odštete.)
Eesnici na ljubo moramo sicer priznati, da so tudi nekateri nemški nadzorniki enako obremenjeni, a večina teh — posebno na Z g. Štajerskem — ima le po 64 do 100 razredov, torej dosti ugodnejše stališče.
Omenjeno zlo je višji šolski oblasti dobro znano, saj je še pred približno dvema letoma naredila na Zg. Štajerskem iz dveh nadzorni-ških okolišev tri, in tudi društvo avstrijskih nadzornikov terja neprestano, naj se nadzornikom odvzame pisarniško delo, da bi se lahko intenzivneje posvečali svoji glavni nalogi, nadzorovanja šol. Uvidevajo namreč sami, da je sedanje nadzorovanje nezadostno. In to po vsej pravici !
Da se nadzornik zadostno prepriča o stanju kakega razreda, ozir. ali je učitelj storil svojo dolžnost ali ne, je potrebno, da ostane v razredu vsaj pol dneva. Potemtakem bi rabil za enorazrednice in dvorazrednice po en dan, za trirazrednice in štirirazrednice po dva dni, za petrazrednice in šestrazrednice pa najmanje po tri dni. Pri sedanjih razsežnih nadzorniških okoliših pa je to naravnost nemogoče. Naši nadzorniki so zadovoljni, ako imajo za vsako šolo na leto en dan na razpolago. Dostikrat še tega ni, in šola ostane nenadzorovana.
Sedaj si pa predstavljajmo nadzorovanje recimo petrazredne ali šestrazredne ljudske šole v enem dnevu! Na vsak razred pride po ena ura! Bože mili! Kako pa naj prerešeta v eni uri vse predmete ? Še najbolj površno ne gre, kako šele količkaj temeljito?! Še za glavne predmete je premalo časa, da o realijah in ročnostih niti ne govorimo ! Tukaj pridejo samo brezvestneži in taki na svoj račun, ki jim je narodova izobrazba deveta briga. Tem je ljubo, da je nadzorovanje površno, zakaj marsikatera luknjica ostane prikrita, ki bi se pri natančnejšem nadzorovanju našla in v prid učeče se mladine odstranila. Marljiv, delavni, za svoj poklic vneti učitelj pa pride pri taki inšpekciji „in Bausch und Bogen zu der Mittelware", kar mu pri kompetencah mnogokrat škoduje. Pa nadzornikom pravzaprav tega ne moremo niti zameriti, saj nimajo časa, da bi mogli natančneje nadzorovati.
Škode pa nima od takega 'nadzorovanja samo vestno učiteljstvo, škodo ima zlasti mladina, oziroma narod, za katerega izobrazbo bi se pri vestnejši inšpekciji zgodilo mnogo, mnogo več.
V interesu narodne izobrazbe je torej neobhodno potrebno, da se sedanji preobširni nadzorovalni okoliši zmanjšajo. Da olajšamo delo tistim, ki so dolžni v tem oziru potrebno storiti*), naj še v naslednjam navedemo, kako bi se dala ta zadeva izvesti, da bi se razbremenilo vseh 5 slovenskih nadzornikov precej enakomerno.
Predvsem je potrebno, da se razdeli ptujski inšpektorat, ki je izmed vseh najobšir-nejši. To se zgodi najbolje na ta način, da bodo tvorili okraji Ormož, Ljutomer in Gornja Badgona novi nadzorovalni okoliš s 109 razredi; ptujskemu ostane še itak 111 razredov, torej Še vedno več kot dovolj.
Mariborski ozir. slovenjegraški inšpektorat naj se razbremeni na ta način, da se prvemu odvzame okraj Slov. Bistrica, drugemu pa Konjice, katera ograja naj tvorita drugi novi nadzorovalni okoliš, ki bi štel 107 razredov.
Ostala dva spodnještajerska inšpektorata naj se razbremenita z laškim, ozir. šmarskim okrajem; omenjena okraja naj tvorita tretji novi nadzorovalni okoliš, ki bi štel 118 razredov.
Na podlagi nasvetovane razdelitve bi bili vsi nadzorniki približno enako, v razmerju s svojimi nemškimi tovariši pa še vedno „pošteno" obremenjeni, a bilo bi jim mogoče, vsaj nekoliko natančneje opravljati svojo službo.
Sicer pa po številu prebivalstva pripada Spod. Štajerju itak tretjina šol. nadzornikov, torej od 22 najmanj 7, dočim jih imamo faktično samo pet.
*) .Zveza bi bila v prvi vrsti poklicana, izprositi stvar na merodajnem mestu; pa tudi poslanci naj bi se pobrigali za njo. — V dež. zboru kranjskem je n. pr. tov. GangI že govoril o istih nedostatkih pri kranjskih inšpektoratih. Soglasno je bila sprejeta njegova resolucija, naj vlada vsakemu nadzorniku da pisarniško pomoč: če bi vsi deželni zbori storili enake sklepe, bi naposled od sklepov morda prišlo tudi do dejanj. Zakaj pa se napredno učiteljstvo briga za to ? Ker hoče imeti ves šolski ustroj v redu, ker se ne boji nobene, še tako vestne in natančne inšpekcije in ker hoče imeti inšpektorje, neče pa bici.ratov 1
Uredništvo.
Ker mi je članek nepričakovano narastel, za danes zaključujem, akoravno sem šele eden edini nedostatek našega šol. nadzorstva odkril. Ob priliki torej več, ako se znabiti ne oglasi prej kak spretnejši poznavalec naših spodnje-štajerskih šolskih razmer.
Narodne vezenine.
V zadnjem „Učit. Tovarišu" je gdčna. Poldka Bavdkova izpregovorila besedo, ki jo hvalim v dvojnem oziru, 1. ker izpodbuja h gojitvi narodnega vezenja, 2. ker išče stikov s Hrvaticami. V obojo svrho opozarjam na pisateljico, gospo Jelico Belovič-Ber-nadzikowsko, ki je iz področja hrvatsko-srbskih narodnih vezenin publicirala že celo vrsto priznanih spisov, tako eno obsežno knjigo pri „Matici Srpski" (Novi Sad), pri Jugoslovanski Akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu, pri Slov. Šolski Matici (pred 2 ali 8 leti) in v „Slovanu". Ta izredno plodovita pisateljica, ki čita popolnoma tudi slovenščino, bo rada služila Slovenkam, ki bi se obrnile do nje (Naslov: Sarajevo, Kotarski sud —okrajno sodišče).	Dr. Pr. Ilešič.
Pokvarjeni spomeniki zaslužnih slovenskih mož.
Dragi rojaki!
Podpisani odbor „Pisateljskega podpornega društva" je dobil na svojem občnem zboru, ki se je vršil dne 16. januarja t. 1., nalog, da pokrene delo, da se spominska plošča rajnkega Antona Linharta na pokopališču pri sv. Krištofu popravi.
Linhart je prevedel prvi gledališki igri „Zupanovo Micko" in „Veseli dan ali Matiček se ženi" za slovenski oder; je prevedel v slovenščino „Bukve od kug in bolezen goveje živine itd." ter je v svoji zgodovinski knjigi: „Versuch einer Geschiehte Krains" opozoril učenjake, ki so tedaj Slovence in njihove sosede popolnoma zanemarjali.
Pokopan je bil leta 1795. Od tedaj je spominska plošča vsa izjedena od vremenskih nepogodnosti, in hvaležnost narodna zahteva, da se oddolži svojemu budilcu s tem, da omogoči popravilo spomenika z radovoljnimi doneski.
Poleg njega je spomenik J. N. Hradec-kega, ki je ob 251etnici njegovega županovanja v Ljubljani proslavil Fr. Prešeren z znano pri-godnico. Obe plošči sta na istem zidu, ki je tako trhel, da grozi, da vsak čas propade. Zato je treba ta spomenik skupno z Linhartovim na novem zidu popravljenega vzidati. Poleg tega sta tudi spomenika Matije čopa in Valentina Vodnika jako poškodovana, da je treba tndi to popraviti.
Ker pa društvo za take namene ne razpolaga z nikakimi sredstvi, se obrača vljudno do svojih in pisateljev rojakov, da blagovolijo omogočiti popravilo teh spomenikov z radovoljnimi doneski. Ti se bodo objavljali v listih in potrjal njihov prejem. Doneske sprejema gospod profesor .Anton Funtek, blagajnik „Pisateljskega podpornega društva."
Skupni stroški so preračunani na 540
kron.
Prosimo vse slovenske liste, da blagovolijo ponatisniti ta poziv.
V Ljubljani, 8. marca 1911.
B. P e r u š e k 1. r., predsednik.
I. M a c h e r 1. r., tč. tajnik.
Anton Funtek 1. r., tč. blagajnik.
Nova politiška stranka na Štajerskem.
Iz Slovenskih gorio.
V nekaterih časnikih se je že javilo o zanimivem gibanju muropoljskih kmetov. Naša dolžnost je, da pazljivo zasledujemo to gibanje, a se za zdaj zadržimo popolnoma pasivno. Hočemo videti, kaj bo iz tega. Gibanje izhaja iz kmetov samih; njih parola je, napraviti konec bratomornemu boju med liberalci in klerikalci, alias narodnjaki in zvežarji. Hočejo biti samo Slovenci kakor nekdaj: „Slovenci smo veseli ljudje in se radi družimo, kar pa je sedaj postalo nemogoče, zakaj komaj dva skupaj sedeta, takoj se spreta zavoljo različnega
politiškega naziranja". — Temu boju napraviti konec, to je smoter njihovega stremljenja. Tudi inteligenco: učitelje, duhovnike itd. hočejo imeti med seboj. Ti bi jih na tej novi poti vodili. „Odkar se je začel ta hud boj med strankami, ne pridemo Slovenci nikamor dalje; obe stranki morata odnehati." In res so se znašli na tem shodu stebri kmečke Zveze, pa tudi goreči naprednjaki. Izvolil se je na zadnjem, t. j. drugem, zborovanju v Križevcih na Murskem polju odbor, ki ima v tem smislu izdelati natančneji program, določiti ime nove stranke in sklepati glede strankinega glasila. Kar se imena tiče, bi jim morebiti rekli „novi konservativci" v nasprotju starokonservativcem „Slogašem", ki se jim tudi ne morajo pridružiti.
Ko so imeli prvi sestanek, jih je takoj napadel „Slov. Gosp.", češ, da je to gibanje liberalno. Vsi ti dosedanji pojavi, osobito pa, ker ta stvar izvira iz pristno kmetiškega stanu, vse to je povod, da so oči vsega Spodnjega Štajerja danes obrnjene na Mursko polje, to dosedaj najbolj črno zvezarsko satrapijo.
Prerokovati, kake nasledke bo imel ta pojav za ostali Štajer, je danes težavno. Znabiti, da se bo to gibanje razširilo ne le čez ves Sp. Štater, ampak bo segalo tudi prek na Kranjsko in Primorsko, in da se bodo bodoče deželne in državnozborske volitve vršile v tem znamenju. Mi učitelji pa, kakor rečeno, bodimo pazljivi, a previdni ter ne silimo v ospredje, ampak prepustimo kmetom, naj si sami ustvarijo položaj, ki prija njihovemu okusu. —c.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Ljubljansko učiteljsko društvo je
imelo nedeljo 12. t. m. ob pol 2 uri popoldne v prostorih „Učiteljske tiskarne" svoj letni redni občni zbor. Kljub lepemu vremenu in znanej preobloženosti s postranskim delom, brez katarega bi učiteljstvo pri slabih plačah še živeti ne moglo, se je zbralo le lepo število za stvar vnetih tovarišev. Društvo narašča od leta do leta. Letos ima že 58 članov. Tudi društvena blagajna ima prebitka 103 K 54 h, dasi je že odštet obrok za obrambni sklad družbi sv. Cirila in Metoda. Občni zbor je odboru izrekel najlepšo priznanico s tem, da ga je naprosil še vnaprej na tej poti vztrajati. Le mesto obolelega tovariša Slavka Cepudraje prevzel blagajniške posle Ljudevit Dermelj.
Po občnem zboru so se zborovalci podali na prijazno Posavje, da si svoje po neumornem trudu onemogle živce požive.
Dobski krožek ima svoj sestanek v soboto, dne 25. t. m., ob 3. uri popoldne pri Kuharju v Domžalah. — Ker se pogovorimo o neki jako važni zadevi, naj se n a-p r e d n o učiteljstvo sestanka v obilnem številu udeleži!
štajersko.
Posavski Krožek se snide „na Jožefov o" (nedelja dne 19. t. m) pri tovarišu Likarju na Blanci. Skupni voz čaka ob 1. uri popoldne pri Vaniču (Zaton). V slučaju slabega vremena je Krožek isti dan ob 4. uri pop. pri Gregoriču (Krško).
Ana dr. B o m i h o v a.
Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v soboto, dne 25. marca t. 1., točno ob 10. uri v celjski okoliški šoli. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in razne društvene zadeve. 3. Poročilo računskih pre-gledovalcev. 4. Izvolitev odposlancev za Zavezo. 5. Iz svoje botanične puščice razkazuje tovariš Ivan Logar. 6. Poročilo zastopnika v okrajnem šolskem svetu. 7. Slučajnosti. Ob 9. uri pevska vaja. Cenjene pevke in pevce prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. Do cenjenih tovarišic in tovarišev sosednih okrajev, ki so obljubili sodelovanje, se s tem še posebe obračamo z najvljudnejšo prošnjo, da se blagovolijo potruditi k tej vaji. Žrtev je res velika, a smoter je lep.
Goriško.
Goriško učiteljsko drnštvo je imelo svoje glavno zborovanje dne 2. marca t. 1. v Gorici v dvorani „Trgovskega doma". Predsed-uik pozdravi z iskrenimi besedami navzoče učiteljstvo, osobito pa g. dr. Tominška, ravnatelja goriške višje gimnazije, g. ravnatelja Bežka, g. nadzornika Finšgerja, profesorje in gojence III. in 17. tečaja goriškega učiteljišča.
Po pozdravu smo prešli takoj k III. točki dnevnega reda: „O nekaterih točkah našega pravopisja", predaval g. ravnatelj Bežek. To za sedanji čas aktualno vprašanje je razvil g. ravnatelj kot pravi strokovnjak na tem polju ter izvajal v svojem predavanju o „skup-pisa nju" in „iskovanju".
K debati se je z^lasil g. ravnatelj dr. Tominšek. Dal je tudi on nekaj -pojasnil glede pravopisja ter se je večinoma strinjal z izvajanji g. ravnatelja Bežka.
Tov. Možina povpraša g. ravnatelja, kako je pravilneje izrekali: gospa „Možinova" ali gospa „Možina". G. ravnatelj Bežek je bil mnenja, naj se imenuje gospe s pridevkom „ova", ker so last gospoda, nikakor pa ne gospodičen, dokler so samosvoje. Euakih misli je bil g. dr. Tominšek.*)
Ker se nihč" več ni oglasil k debati, se je zahvalil predsednik v toplih besedah gosp ravnatelju Bežku za zborno predavanje s prošnjo, naj bi še večkrat razveselil goriško učiteljstvo s svojimi izkušnjami na jezikovnem polju.
Tudi gospod ravnatelj dr. Tominšek je obljubil, da hoče o priliki predavati, kar je učiteljstvo z velikim veseljem vzelo v znanje. Obenem se je gospod doktor prav iskreno zahvalil učitel|stvu in g. predsedniku za prijazno vabilo in sprejem.
Po odobrenem zapisniku zadnjega zborovanja je naznanil predsednik, da se je dobilo od poklicane strani zadostna pojasuila glede sprejema knezonadškofa o priliki birmovania po deželi in sedaj ni nobenega povoda več za ne-sprejemanje Njegove ekselence, ako bo učiteljstvo k temu primerno povabljeno.
Iz tajnikovega letnega poročila posnemamo, da šteje društvo 120 rednih članov in 1 častnega. Tekom leta so bila 3 zborovanja in 5 predavanj, in sicer:
I.	„O kometih", predaval tov. Andrija Vodopivec.
II.	„Zgodovinski pouk v lj. šoli", predaval tov. Edv. Praprotnik.
III.	„Brezžični brzojav", predaval g nadzornik Fran Finšger.
IV.	„Kmetijski tečaji z ozirom na metodiko kmetijstva", predaval tov. Jak. Bojie.
V.	Gospodinjski tečaji z ozirom na metodiko gospodinjstva", predavala gospica Terezija Pipanova.
Blagajnikovo poročilo kaže 317 K 98 h preostanka. Pregledovalcem računov sta bila voljena tovariša Kavs in Strgar.
Ko poda predsednik še nekaj pojasnil glede pomikauja učiteljskega osobja v višje plačilne vrste in glede dragiujske doklade, smo prešli k volitvi novega odbora.
Voljen je bil enoglasno stari odbor.
Učiteljsko drnštvo za sežanski šol. okraj zboruje dne 23. t. m. v Divači ob 10. predp. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tov. Al. Hreščaka referat: Učiteljstvo in politika. (Doneski k reviziji našega programa.) — Tov. člane in članice in prijatelje šole in učiteljstva najvljudneje vabi ter se nadeja obile udeležbe	odbor.
Književnost in umetnost.
Literarna zapuščina pesnika Antona Medveda. Z ozirom na razna vprašanja, tikajoča se literarne zapuščine pesnika Antoua Medveda, smo naprošeni objaviti sledeče: Vsi spisi pokojnikovi so bili na dan pogreba v Turjaku spravljeni v pesnikov pisalnik ter v prisotnosti njegove dedinje sestre Helene, svaka odvetnika dr. K. Janežiča in župnika F. S. Finžgarja zapečateni. Potem je pokojnikova sestra Helena vso to pismeno zapuščino vzela in prenesla na Volosko, kjer je vse spise literarne vsebine izročila dr. K. Janežiču, da je o njih napravil inventar. Ta inventar in spise je dne 4. marca 1911 osebno izročil v smislu želje pokojnikove njegovemu prijatelju F. S. Finžgarju, župniku v Sori. Ta je prevzel nalogo, da jih pregleda, uredi in eventualno pripravi za tisk. Kolikor seje moglo pri površnem pregledu dognati, je večina spisov že tiskanih, samo nekaj najnovejših in nekaj najstarejših pesmi je še nenatisnjenih. Korespondenco pesnikovo pa hrani sestra Helena.
Telovadne igre. Učiteljem na ljudski šoli in otroških vrtcih ter telovadnim društvom bo jako ustreženo z zbirko telovadnih iger, ki jo je začela objavljati „Sloga". Igre je dal na razpolago vaditeljski zbor „Mariborskega Sokola". Zbirka izide tudi v posebnem pona-tisku kot priročna knjižica.
Spisovateljem šolskih knjig v vednost. Tovarič Dragotin H u m e k, strokovni učitelj v Krškem, sestavlja „Geometrijo za deške meščanske šole". Te knjige še doslej niso imele slovenske deške meščanske šole. Torej zopet lep napredek.
Srednješolski vestnik.
** Aprobirana šolska knjiga. C. kr.
ministrstvo Za bogočastje in uk je odobrilo z dne 10. februarja 1911. št. 4065, slovensko učno knjigo „Kemija in mineralogija" za IV. razred gimnazij in realnih gimnazij, ki jo je spisal dr. Vladimir H e r 1 e, c. kr. profesor v Kranju.
** Poset srbskih profesorjev v Zagrebu in v Ljubljani. Iz Belgrada nam javljajo: Društvo srbskih profesorjev je sklenilo na pravoslavne velikonočne praznike prirediti izlet v Zagreb in v Ljubljano. Profesorju II. državne gimnazije v Belgr^du Živanoviču so poverili nalogo, naj se napoti v Zagreb in v
*) So pa last očetova, torej gospodična Možinova, Tominškova itd. Ali ne govorimo tudi: Križmanov Nace, Urbančičev Lojze? Znan je tudi boj za odpravo naziva „gospodična". Torej le „ova".	Uredn.
Ljubljano, kjer naj stopi s hrvaškimi in slovenskimi tovariši v zv^zo ter pripravi vse potrebno za izlet. Profesor Živanovic se že te dni napoti v Zagreb in Ljubljauo. Kakor čujemo. se name-lavajo Hrvati po posetu srbskih profesorjev v Zagrebu pridružiti le-tem, tako da bodo srbski in hrvaški profesorji skupno posetili svoje slovenske tovariše v Ljubljani.
** Nov ravnatelj. Profesor na državni realki v VI. dunajskem mestnem okraju dr. Artur B r a n d e i s, je imenovan ravnateljem drž. realke v Trstu.
** Umrl je v Brežicah p. Bernard Vouk, ki je bil svoječasno ravnatelj novomeške gimnazije, dokler so bili na tem zavodu učitelji patri frančiškanskega reda. Pater Vouk je bil na glasu kot izboren matematik.
** Matura odpravljena? — Po „Edinosti" posnemljemo: Pred nekaj tedni je bilo čitati, da je v Ljubljani zbor srednješolskih profesorjev enoglasno sprejel resolucijo za odpravo mature. Ta sklep je zbudil občo pozornost pri vseh, ki imajo opraviti s šolo. In o tem sklepu vlada javno muenje: skrajni čas je že, da se odpravi to strašilo! To bi se bilo zgodilo že pred par leti, ko so nekoliko reformirali način poučevanja na naših srednjih šolah in je odpadlo, oziroma priraslo k maturi par novosti. Takrat so bila mnenja o odpravi mature različna. Eui so branili njeno ohranitev, češ, naj ostane ta naprava, ki nudi rezultat _,tega, česar se je naučil dijak tekom več let; drugi pa — in teh je ogromna večina — so bili nasprotnega mnenja in so zastopali mnenje, naj to uvedbo odpravijo. No, zmagali niso niti eni niti drugi, razen par izprememb je ostalo vse pri starem in so se razmere tupatam celo poslabšale. Zaželjenega uspeha od mature pa le ni in ga ne bo. Kaj čudo torej, če so prišli vsi profesorji do sklepa, ki smo ga gori omenili. Branilcev matura nima, imela jih bo še manj, vnetih pristašev pa ni dobiti nikjer! Mi je tudi ne moremo braniti, ko ni nič drugega nego prazno strašilo brez vsakega praktičnega smisla Da bi dijak na maturi pokazal svoje znanje, pridobljeno tekom sedmih ali osmih let — to se nam zdi nemožno! Niti tekom daljšega časa ni možno spoznati dijakovih zmožnosti, pri maturi pa naj bi se zgodilo to tekom par minut. Ta nazor nasprotuje človeškemu razumu in vsi razlogi, ki naj bi govorili zanj, so ničevi in smešni. A koliko škode prinaša ta nesmisel naši mladini! Misel na maturo greni dijaku življeuje od začetka pa do konca, in vse to — brez potrebe. — Ob misli na maturo se vsakdo stresa, posebno pa zadnje leto in zadnje čase pred njo. človek ne more ni jesti ni piti, razum se mu nappnja, in konec vsemu temu je prerani grob za marsikoga, zakaj matura je pogoj njegove ekzistence ! — Tega vseea pa bi ne bilo treba, če bi maturo odpravili. Posledice bi bile ugodne v vsakem oziru. Prav je, da dobi vsakdo, kar mu gre. Tu pa žanje neredko-kdaj to, česar ni nikoli sejal in mu je naklonil le dober slučaj; drugi pa vidi vkljub mnogo-stranskemu naporu vse svoje nade izgubljene, ker ni otrok dobre usode. In to naj bi bila pravica? — Koncem sedmega ali osmega leta naj vidi naš diiak svoje resnične, svojemu delu primerne uspehe, njegove usode pa naj ne odločuje trenutek slučaja strašila, ki nosi naslov mature! Še nekaj. Zadnja leta kaže zdravstveno stanje srednješolske mladine kaj slabo lice. Vzrokov za to je več, in skrbni očetje pri naučnem ministrstvu si belijo glave, kako bi se dalo odpomoči temu žalostnemu pojavu ? Sklepajo to in ono, izdajajo to in ono odredbo, a vse ostaja pri starem. Da bi pa uvedli neobhodno potrebne telesne vaje. to jim noče v glavo. Kakor se vidi. jim primanjkuje dobre volje in odločnosti, s samimi sklepi pa se ne da nič opraviti! — Prva stvar je vendar zdravje. Otroka je treba vzgojiti duševno in tudi telesno; in to je velikauskega pomena za ves človeški rod! V tem oziru smo še daleč nazaj za vzornimi šolami severnih držav. Zraven tega pa se vrši pri nas vse jako počasi, tako da prihaja pomoč šele tedaj, ko je prepozno. S prihodnjim šolskim letom bi se dala odpraviti matura in uvesti bi trebalo zdravstvene reforme; a oboje ostaja le na papirju, ali se izvršuje čez desetletja, kakor je pri nas. Morale bodo izlepa ali izgrda zavladati šolske razmere, ki bodo res imele zuamenje prosvete, pečat napredka.
Politiški pregled.
*	Vseslovanska razstava v Pragi. Po
daljši razpravi med češkimi poslanci in ministrskim predsednikom B enerthom je vlada dala Cehom zagotovilo, da ne bo stavila nika-kih ovir za leto 1912 nameravani vseslovanski razstavi v Pragi. Razstavo namerjajo prirediti v velikem slogu.
*	Izza kulis ob aneksijski krizi. V Ašu je govoril poslanec Wolf o dispozicijah nemške armade ob bosenski krizi. Tri dni poprej, ko je odstopil srbski prestolonaslednik, je obvestila Nemčija Rusijo, da je Nemčija vse pripravila, da mobilizuje svojo armado. Rusija in Angleška pa še nista verovali, da Nemčija resno misli. Nato je naročila Nemčija vojaškim pooblaščencem v Peterburgu, če pride do vojne med Avstrijo in Srbijo, da takoj zasedata dva saška armadna zbora Češko, da zadušita eventualno revolucijo. Nadalje je obvestil rusko vlado, da je že tudi pripravljena bavarska
armada, da odrine na južno avstrijsko mejo, ker namerava Italija zasesti Trst in Trident. Obpnem je javil zastopnik Nemčije, da je tudi vse pripravljeno za vojno proti Rusiji. Nato niso imeli Rusi več veselja do vojne.
*	Črna internacionala se pripravlja, češki klerikalni „čech" je objavil uvodnik, v katerem na široko in dolgo piše o „Uniji", mednarodni organizaciji klerikalcev. Ideja se je porodila na Angleškem, propagirajo jo pa posebno na Francoskem. Organizacija bo ustanovila mednarodni sekretariat, zbirali se bodo fondi, iz katerih se bodo plačevali stroški za obrambo duhovnikov in katoliške vere. Vsak član bo moral plačati na leto eno krono. Mednarodni komite, ki bo sestojal iz škofov, duhovnikov in lajikov, bo vodil ves aparat. Predsednik bo od papeža imenovan kardinal. Zdaj pa naj poreko naši klerikalci, da so narodni. Klerika-lizem je mednaroden in direktno nasprotuje narodnostni ideji. Upajmo pa, da tudi ta med narodna organizacija ne bo rešila klerikalizma.
*	Društvo za slovansko kulturo v Moskvi je poslalo profesorju Masaryku presrčno pisano pismo, v katerem se mu zahvaljuje za njegovo potegovanje Slovanom v prilog. Pismo pravi, da se društvo popolnoma strinja z nalogami in tudi s sredstvi, ki jih uporablja Masa-ryk v posameznih slučajih. Zlasti mu izreka priznanje za pogumno obrambo srbskih in hrvaških bratov v stvari falsifikovanih dokumentov.
*	Ruski plemiči proti Židom. V
Petrogradu so imeli te dni ruski plemiči shod, na katerem so sklenili resolucijo, ki v nji zahtevajo, da se Zidov ne sprejema v ruske javne službe in se jim ne dovoli vstopa v državne urade ter da tudi ne morejo postati poslaniki. Ravno tako naj se jim odvzame možnost priti v vojaške službe.
Uciteljišcni vestnik.
Učiteljska izobrazba. Službena in stanovska vzgoja.
(Dalje.)
Ravnotako bi bilo potreba uvesti naraščaj v drugo gospodarsko podjetje naprednega uči-teljstva, v „Učiteljsko tiskarno".
Potreba bi bilo buditi smisel zadružništva. Razložiti zakone, na podlagi katerih se razvija stanovsko zadružništvo, uvesti že naraščaj v principe zadružništva. Potreba seznaniti naraščaj s pravili in nameni, ki jih ima učiteljstvo pri tiskarni. Nadalje bi bilo tudi v tem oziru izkušati vzgojiti vsaj par tovarišev strokovno in bi zato bilo uvajati naraščaj v vodstvo takih podjetij. Razložiti bi bilo stanje, v katerem se podjetje nahaja, in zbujati smisel za nadaljui razvoj podjetja, t. j. za panoge te obrti, oziroma za nove načrte strok, ki bi se priklopile še podjetju. Vzgajati naraščaj za stanovsko gospodarsko delo, da širi smisel zanje, to je pa naloga naše stanovske vzgoje, ki ne bo nikdar prenehala, iz katere se pa pač lahko naše stanovsko gospodarsko življenje vedno bolj krepi in razširja.
In gospodarski načrti, ki jih ima še izvesti naraščaj, so Učiteljska bolniška blagajna, Morsko zdravilišče, zavarovalnica za življenje, gospodarska zadruga in še razna druga gospodarska podjetja, ža katera bi bilo buditi smisel in katerih načrte, izdelovati pravila in proučevati pot do njih bi moral že sedanji naraščaj.
Tovariši! To bo naše delo, tu je velika točka naše stanovske vzgoje, in pričakovati ne smemo pomoči ali pa vsaj opore od zunaj bodisi od katerekoli strani ; delati bomo morali sami, vztrajno delati, neprenehoma delati in se temeljito prej teoretično pripraviti preden preidemo v prakso, da bo naša praksa tem 8igurneja in tem popolnejša. Jasni nam morajo biti načrti, jasna nam morajo biti pota, da bomo sigurno korakali do — uspehov.
Kranjske vesti.
Anton Jeršinovič f
Dne 13. t. m. je v 66. letu svoje dobe umrl v Črnomlju Anton Jeršinovič, šolski ravnatelj v p., bivši c. kr. okr. šolski nadzornik, lastnik zlatega zaslužnega križca, častni član Belokranjskega učit društva. — V Črnomlju je služboval 43 let kot učitelj in uadučitelj, obenem pa je bil 28 let okrajni šolski nadzornik za črnomaljski, novomeški in kočevski okraj. Bil je vrl mož neomajuega narodnega in napreduega prepričanja. Nič ni značajnega in uglednega šolnika bolj bolelo, nego sedanje uskoštvo tistega dela učiteljstva, ki ne pozna niti osebne uiti stanovske časti. Kot nadzornik je bil pokojni Jeršinovič svojemu učiteljstvu prijatelj in svetovalec, ker ni bilo v njem niti trohice policijske ali biro-kraške nature. Zato smo ga pa vsi ljubili in spoštova i. Požrtvovalno in rodoljubno je bilo njegovo delovanje tudi izven šole. S „Posojilnico" v Črnomlju, ki ji ie bil ravnatelj do svoie smrti, je ustvaril močan zavod, a ob vsaki volilni borbi je storil svojo dolžnost v polni meri. Za prvo zmago sedanjega klerikalca Šukljeta je šel v ogenj z vso močjo, in poleg pokojnega Gangla v Metliki je Jeršino-
viceva zasluga, da je Bela krajina dvignila Šukljeta do politiške moči in veljave. V zahvalo je plemeniti Šuklje zatajil svoje prijatelje ... Ob skromnih svojih dohodkih in z ljubečo podporo soproge Ane je zgledno vzgojil svojih 6 otrok, ter jim ustvaril ugodne eksistence. — Dolgoletnega trpljenja ga je končno rešila smrt. Ave, animapia! — Cenjeni rodo-vini naše sožalje!
—r— Tovarišu Zupančiču, nadučitelju v Ratečah na Gorenjskem, je umrl sinček Branko. Naše iskreno sožalje!
—r— Iz dež. šolskega sveta. Imenu • jejo se: Fran Flere (nadučiteljem), Neža Deteta, oba za Kranjsko goro; Jos. Dolgan, (nadučiteljem) za Studeno pri Postojni; Karel Štravs (nadučiteljem) za Hotederšico; Alojzija Baša za Prem; Friderik Trost, Terezija Per-šič, oba za Rako; Marija Zakrajšek za Sto-piče; Valentina Vidic za Hine; Marija Jugo-vic za Žužemberk; Anton Urbančič za Gornje Jezero; Marija Zagorjan za Grahovo; Julija Majer za Bukovje; Vik!orija Uršič za Pod-kraj; Viktor Vo'k za Dolenjo vas; Leopold Kopač za Postojno; Marija Boštjančič za Goče; Florijan Gostič za Poljane pri Škofji Loki; Ana Jak za Vel. Podlog; Karel So vre za Ra-dpče; Antonija Štamcar za Korotnice; Viljem Mazi za Igavas; Leopold Levstik (nadučiteljem) za,Krško, Frančiška Grošelj za Špitalič. Šole v Žabnici. Velesovem in na Homcu se razširijo v dvorazrednice. Učiteljsko mesto na Bohinjski Beli se iznova razpiše, ker je okr. šolski svet na prvem mestu predlagal Frana Potokarja. Tako bo postal deželni šolski svet prav kmalo nekak eksekutivni odbor za klerikalno maščevanje! — Ustanovitev paralelnih oddelkov na šoli v Studencu se odkloni. Otroci na Igu bodo sedeli še naprej v šoli kakor sla-niki v sodu! Slava deželnemu odboru! — V Vel. Bukovci se ustanovi ekskurendna šola. — Učiteljica Julijana Kos se prestavi iz Zelimelj na Col. Glede podelitve učnega mesta za nemščino in slovenščino na gimnaziji v Novem mestu se stavijo primerni nasveti. — Na neko pritožbo odreja dež. solski svet, naj se gimnazijcem pod primernim nadzorstvom dovoli, da se smejo učiti plesati, in sicer tudi — z deklicami. V Novem mestu so bile namreč deklice izključene, kar je bilo ravno tako smešno kakor nespametno. — Josip Bischof se defini-tivno potrdi ter dobi naslov profesorja. — Upokoji se Miha Kos v Perničah. Julij Kete se predstavi iz Notranjih Goric v Borovnico. Mariji Cepuder v Hrušici se podeli dopust do konca šolskega leta.
Štajerske vesti.
—š— V Ormožu je umrl notar dr. Ivan Geršak, star 73 let. Kot jako podjeten je v mlajših in še v poznejših letih uspešno deloval na politiškem in gospodarskem polju. Ko se je leta 1871 dosti govorilo o slovenskih stolicah na graški univerzi, se je tudi dr. Geršak poleg dr. Jos. Kranjca in dr. Ribiča potegoval za začasno docenturo v Gradcu, kjer bi bil predaval civilnopravdni red, menično in trgovinsko pravo. Seveda ni iz teh slovenskih docentur nič postalo, ker državni zbor ni dovolil vsote, ki je bila v to svrho postavljena v proračun. V tistih časih ga je ormoško učiteljsko društvo imenovalo svojim častnim članom. V prejšnjih dobah je bil tudi načelnik okr. zastopa, ki ga je leta 1884 iztrgal Nemcem. Dr. Geršak ima za razvoj orm. okraja velike zasluge, kar hočemo tu pribiti, akoravno ni bil naš pristaš. Notarsko pisarno vodi začasno notar Milan De-tiček,
—š— Enketa za regulacijo učiteljskih plač na Štajerskem je imela 2. t. m. pred posvetovanje in je imela 11. t. m. prvo redno zborovanje. Baje mislijo regulirati po nižjeavstrijskem vzorcu; glej „Pädagogische Zeitschrift" št. 5 iz 1910. Slovensko učiteljstvo zastopa na poziv deželnega odbora tov. P o ž e g a r.
—š— Od Draire. V zadnjem času se je večkrat razmotrivalo o uvedbi skioptika v ljudskih šolah. S tem je pač težavna stvar. Dobri aparati stanejo precej denarja, še več pa slike, ker jih nnra biti precejšnje število. Lahko se sicer slike izposodijo, pa s tem so zopet — izven raznih stroškov — marsikatere neprijetnosti v zvezi. Vsega tega nam spodnje-štajerskim učiteljem ni potrebno povsod, ker imamo v osebi g, Josipa Štebiha nq, Humu pri Ormožu posestuika imenitnega skioptikona in s tem predstavljalca, s katerim smo lahko vsestransko zadovoljni. Ima izvrsten aparat, pri katerem se vsaka nevarnost popolnoma izključuj , in krasne slike, za šolo poseben vzpored poučnega, vzgojevalnega in pošteno zabavnega značaja. Posebne vrednosti so njegove predstave še zaradi tega, ker otrokom vse, kar gledajo, v lepi poljudni, deloma vezani, deloma nevezani besedi natančno razloži, da otroci, kar vidijo, tudi obdržijo in nimajo le trenotnega užitka večkrat dvomljive vrednosti, ampak — trajno korist. Zato tega predstavljalca, ki je po svojem žalostnem telesnem stanju, ko mora hoditi le z berglami, sedaj k temu poklicu prisiljen, vsem tovarišem prav toplo priporočam, da ga po možnosti v njegovem delovanju podpirate in mu s prijaznostjo njegovo žalostno usodo olajšate, ker sebi
in svoji stari skrbni materi s tem služi vsakdanje preskrbovanje
Na Humu pri Ormožu, 12. marca 1911.
Anton P or e k a r , nadučitelj. —š— Vscučiliški profesor dr. Mat. Mnrko v Gradcu je predlagan na prvem mestu za profesorja slovanske filologije na vseučilišču v Vratislavi.
Goriške vesti.
—g— Novi šoli. V seji ožjega in pomnoženega c. kr. oki. šolskega sveta tolminskega so sklenili komisionalni ogled ža ustanovitev šole v Trenti in Lomu.
—g— Slov. deželno kmetijsko šolo baje premestijo v Rožno dolino proti Ajševici. Tja, kjer je sedaj slovenski, pride laški oddelek.
—g— Šolo za silo na Trnovem pri Kobaridu so uvrstili med redne enorazrednice.
—g— jSlovenski otroški vrtec na Blanči. Pretekli teden so začeli z delom za zgradbo slov. otroškega vrtca na Blanči. Vrtec bo stal ob ulici Barriera. Naj se dvigne kmalu ter prinese obilega dobrega sadu za tamkajšuje ogroženo slovenstvo!
Koroške vesti.
—o— Boj za slovensko šolstvo na Koroškem. Občina Št. Daniel je za svoji dve šoli v Strojni in v Št. Danielu zahtevala slovenščino kot učni jezik. Upravno sodišče je uslišalo zahtevo občine. Dež. šolski svet bo moral to razsodbo izvršiti. Kako, to nam pokaže bodočnost.
—o— .ftermanizatorsko delovanje nemških jezuitov. „Slovenec" piše: Nemški nacionalizem truje zlasti nemško duhovščino na Koroškem. Te dni je vodstvo „Marijanišča" v Celovcu prepovedalo gojencem, slovenskim gimnazijcem, govoriti v zavodu med seboj slovensko. — Jezuiti v Celovcu se zadnje čase tudi zelo trudijo, da privabijo iz rajha mlade-ničev v celovško semenišče. Namen te akcije je, v jezikovno mešanih krajih slovensko duhovščino polagoma izpodriniti. Bo treba proti-akcije, da se očetom jezuitom ne posreči ta nakana! Je čudno, da so redovniki tako zagrizeni ! To pač ni po Jezusovem zgledu ! Glasilo koroških krščanskih socielcev „Kärntner Tagblatt" — pridno priobčuje notice o „Schul-vereinu", v katerem vlada luteranski duh. Mi bi rekli po zgledu nemških omizij: Priesters-heil". — Tako „Slovenec". Nas zanima predvsem pasus o germanizatoričnem delovanju. Mi pa se ne čudimo prav nič. Čudimo se pa „Slovencu", da je šele sedaj prišel do tega spoznanja, do katerega smo mi že davno prišli. Mi smo vedno poudarjali, da so ti jezuitje že od nekdaj orodje germanizatoričnih vladnih in drugih krogov in da se moramo zaradi tega dejstva bojevati proti njim z vsemi silami. Zato je bil razumljiv naš odpor proti škofu Naglu, ki je v vsem slušal nasvetom svojega adlatusa, jezuita Volberta, ki je bil pravi prototip germa-nizatorja. Po najnovejših dejstvih na Koroškem je slednjič tudi „Slovenec" prišel do spoznanja, da so jezuitje med Slovenci nositelji nemškega zistema, da stoje v službi nemške germaniza-torične politike! Želeti bi bilo, da to spoznanje za vedno spametuje „Slovenca" in tiste, ki jim je glasilo!
Splošni vestnik.
Klerikalci so v Slovencu napovedali
boj tudi nepolitiškemu nestrankarskemu listu „Slov. Ilustrovanemu Tedniku", in sicer samo za to, ker ga tiska „Učiteljska tiskarna". Motiv klerikalne gonje zoper Učit. tiskarno je grda zavist.
Slovenski Ilustrovani Tednik je za Slovence nujno potreben, ker takega lista še sploh nimamo. Tovariši, tovarišice razširjajte ga, agitirajte zanj in pridobivajte mu naročnikov. Naj ne bo slovenskega kraja, kamor bi ne zahajal Slov. Ilustrovani Tednik in naj ne bo slovenske družine, ki bi ga ne č i t a 1 a. Naročnina mu je tako nizka, da jo zmore pač vsak; četrtletno T80 K.
Kjer Slov. Ilustrovanega Tednika še ne poznate, pišite, da se Vam pošlje na ogled: Naslov: Slov. Ilustrovani Tednik v Ljubljani.
Pojedina pri kronanju angleškega kralja. Kralj Jurij namerava pogostiti o priliki svojega kronanja v kristalni palači v Londonu 100.000 londonskih ubožnih otrok.
Fond za katoliško vseučilišče v Solnogadu. V Solnogradu se je vršil v nedeljo 28. občni zbor društva za ustanovitev katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Iz blagajni-kovega poročila je razvidno, da je znašal dne 81. decembra 1910 nabrani fond 3,775.987 K. Tekom zadnjega leta se je fond pomnožil za četrt milijona. — Klerikalci so fond za slovensko vseučilišče uničili, češ, da je tak fond čisto brez pomena, za „katoliško" vseučilišče ga pa zbirajo. To logiko razume tisti, kdor klerikalce pozna!
Poljedelski pouk med vojaki. Ogrska agrarna korespondenca poroča, da namerava poveljstvo aradskega kr. ogrskega domobran-
skege bataljona infanterije po iniciativi bataljonskega poveljnika majorla H. pl. Hausserja prirejati, primerno intencijam kr. ogrskega domobranskega ministrstva, poučna kmetijska predavanja za moštvo in podčasnike kmetiškega stanu. Tako si moštvo more, ko se povrne v civilno življenje, s svojimi znanostmi lažje zagotoviti svojo eksitenco. Aradsko komitatno kmetijsko društvo je sestavilo tudi že program za ta predavanja, ki se bodo vršila v marcu. Obravnavali bodo na njih o reji govede, perot-nine, čebel kakor tudi o ostalih strokah.
Alkohol.
Proti tnberknlozi. Dr. Jacques Ber-tillon, ravnatelj statističnega urada pariškega mesta, meni, da je najbolj i način pobijanja tuberkuloze boj proti alkoholizmu. Y pariškem mesečniku „Revue d' hygiene et de police sanitaire" piše, da je tuberkuloza v tesni zvezi z alkoholizmom. V svoji statistiki in karti o razširjenju pljučne tuberkuloze na Francoskem pokazuje Bertillon zvezo tuberkuloze z užitkom močnih pijač, zlasti žganja. — To se najbolje pokazuje v severnih depar-tementih Francije, v Bretagni, Normandiji itd. V teh departementih se jasno opaža nepovoljni učinek alkoholizma z ozirom na tuberkulozo. Mnogi glasoviti zdravniki so se tekom svoje prakse prepričali, kako pripravlja alkoholizem tla za tuberkulozo. V potrditev te svoje trditve navaja Bertillon tudi statistiko drugih dežel in tudi dejstvo, da je število tuberkuloznih bolnikov pri moških večje, nego pri ženskah. Tako je v razdobju od 1901. do 1905. bilo v starosti po 80. letu dva do trikrat več tuberkuloznih bolnikov pri moških nego pri ženskah, slično je tudi v drugih velikih mestih. Bertillon pravi: „Alkohol je najvažneji faktoi pljučne tuberkuloze na irancoskem, on določa zemljepisno razšiijenje te ljudske bolezni naši deželi." Z bojem proti žganju v severni Francoski bi se po mnenju Bertillona zamoglo rešiti več ljudi, nego li z dragimi bolniščnicami in lekarnami.
48.000 žrter alkoholizma. Po izvestju tajnega zdravstvenega svetnika dr. Leubucherja v Meiningenu na Nemškem je 48.000 slaboumnih otrok, katerih slaboumnosti je kriv alkoholizem roditeljev. Teh 48.000 slaboumnih otrok, ki jim je alkohol odvzel duševne zmožnosti, tvori 48 odsto skupnega števila siromašnih otrok. Švicarski zdravnik dr. Bezzola trdi prav, ko pravi: „Vsaka kapljica alkohola, ki ga pije oče, znači kapljico slaboumnosti pri otroku. Roditelji bi se morali že zaradi otrok čuvati opojnih pijač."
Listnica uredništva.
Gra diščan: Prejeli in porabimo takoj, ko bomo s sedanjim gotovi. Pozdrav!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 340.	Kranjsko.	1-1
V tolminskem šolskem okraja se razpisuje sledeča stalna učna mesta:
1. Nadučitelja dvorazrednic v Soči in Dreženci; 2. učitelja v Bovcu; 3. učiteljice v Volčah; 4. učitelja-voditelja enorazrednic: Borjana, Bukovo, čadrg-Laz, Gorje, Kal, Lazeč, Log, Nemškirut, Orehek, Novaki, Otalež, Pečine, Poljubinj, Ponikve, Ravna, Reka-Straža, Buti, Sela-Log, Slap, Staroselo, Strmec, Stržišče, Trebuša, Št. Viškagora, Zalaz.
Bedno opremljene prošnje vloži naj se predpisanim potom 4 tedne po razpisu v uradnem listu „Osservatore Triestino" pri c. kr. okr. šol. svetu v Tolminu
Opomni se, da so vsa gornja mesta že začasno zasedena.
C. kr. okr. šolski svet v Tolminu.
!
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Zagrebški^
Zahvala.
Društvo „Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks" mi je povodom smrti mojega soproga g. Hermana Richterja s takojšnjim izplačilom po pravilih pripadajočega zneska K 1480-— izkazalo toliko uslugo, da se čutim dolžno, imenovanemu društvu tem potomv izreči svojo najlepšo zahvalo.
Čislanemu učiteljstvu pristop k temu društvu najtopleje priporočam.
Egenberg, dne 23. februarja 1911.
Štefanija Richter.
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Dolenjska cesta 21.
Kavarna PREŠEREN
V Ljubljana.
6-6
Knjigoveznica
Anton Janežič
Xjj -u_"blj aa3.su
morijanska -ulica 3/St
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajočili
• i lin i Mini i h mu in in
del.
iiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiii
24—11
Pri večjih naročilih 10% popusta.
J. Jsx
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
46-8
JJ1L
or/porocujemo kot prizn
llMfi. r rta. t wi
ooooooooooooo kot lovarniško znamka e P
pridatek / >1 za kavo!
Gričar & Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulica 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem in učiteljicam popust za 12-1 „Učiteljski konvikt".
3BE
Našim rodbinam
priporočamo 52—44
Kolinsko cikorijo
3EŽ3E
ust Apela
Ljubljana, Dunajska cestal3
priporoča svojo bogato zalogo 52-8 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
IIIMIIII
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52-47
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošiija se poštnino prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok
rabat. Delna odplačila od S K dalje. Cenovniki gratis in franko
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je	3-2
„litimi Teli"
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K T80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: „Ilustrovani Tednik", Ljubljana.
Seme pravega Kašeljskega zelja
prodaja
IvCrcIziLa,
v Z g. Kašlju, pošta D. M. v Polju
20 gr. za 1 K 20 h.
Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke.
Pohvalna priznanja mojih večletnih dosedanjih odjemalcev so na razpolago.
		
li	7 / ;	ammmnrmoi
IVizke cene eleg-antna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—46
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
Nepriležno blago rad zainenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-skrbneje.
_\_\ V V.V J \ \_1
3-1
10§ popusta
daje pri nakupovanju potrebščin eenj. učiteljskemu osobju
ncLodna A [DTDPČDIz trgovina	" t?Zjfc5I O t? iS.
V Ljubljani, Mestni trg 24.
in priporoča bogato izbero modnega blaga, raznega perila, nogavic, rokavic, steznikov, predpasnikov, zavratnic, moških in damskih čepic i. t. d. kakor tudi suhih nagrobnih vencev in trakov.
Naš denarni zavod.
(15) 12—3
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta 7 Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 1/,2.—*/,3. ure popoldne in vsako soboto od 5.—1/-7. ure zvečer ali pa vsak dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B „	18 „	n	rt n	17	n n	6	n	-	n	18.	n	3	n	56	rt
G „	24 „	O	rt n	23	n n	4	n	50	n	24.	n	4	n	—	n
D „	38 „	rt	n n	37	n n	3	n	—	rt	38.	n	—	n	66	rt
E „	46 „	n	o n	45	n n	2	n	50	n	46.	n	1	n	81	n
E „	60 „	n	n n	59	n rt	2	n	—	n	60.	n	—	n	70	n
0 „	70 „	rt	n n	69	n n	1	n	75	n	70.	n	1	n	42	n
Hn	85 „	rt	» n	84	n n	1	n	50	n	85.	n	1	n	26	rt
Zadružni lokal je v Ljubljani,
/F 1 CaIcI/A tilloilltlA Ž" prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pe- AllgleŠkO SkladiŠČe Oblek
//jCL oUIoKU midumu i«!». -	t.« za dekiie«, najnovejša m***	o. bernatovič 52-50
Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke.
3LijTj.Tolja.na,, ^vCestnJ. trg- šte-v. 5.