WM
52.štev.
Velja v Ljtsblfani in po posti:
tel* leto 4*1 teta Četrt teta
ia mesec
V Ljubljani, sobota 28. februarja 1920.
PoStnina pavšalirana.
K 120-»
- 60 —
Za inozemstvo:
celo teto ... K 140* pol leta. . tetrt leta . za mesec .
Uredništvo jo v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. fi/I. Telelon štev. 360. — Upravništvo jo na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44.
Izhaja vsak d
Posamezna številka
a n
zjutraj.
Sja 60 vin.
Vprašanjem glede inasratov i vor dopisnica ali anarnka. —   . ——:	iJokopisi
m. leta
Ml plamene naročtre Orel peSIljitve denarja se ne morem* ozirati.
Mavi naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici.
Oglasi se zaraCanajo pa porabljenem prostoru in sicer
1 mm visok ter 55 mm širok prostor za enkrat 1 K. za veCkrat popust
dr. ne naj priloži za odgo-Dopisi naj se irankirajo. — 8c ne vračajo. _____________
Wilsonova nepopustljivost v jadranskem vprašanju.
Beograd, 27. (Izvirno poročilo,) Po ravnokar iz Pariza dospelih ve-*teh sta Izročila francoska poslanika v Parizu in Londonu včeraj francoski .vladi Wilsonov odgovor na antantni o odklonitev njegove Intervencije v jadranskem vprašanju. Nota je vzbudila v vseh antautinih krogih, zlasti pa pri Italijanih skrajno nervoznost, ker se je Izkazalo, da so bile dosedanje vesti o WiIsonovi neizprosnosti popolnoma utemeljene in resnične. Wllson Iznova povdarja, da odločno odklanja ultimat-, ki ga je Izrodila antanta Jugoslaviji. V ostrih izrazih’ obsoja lmperijalistična stremljenja in opozarja na nevarnost novih vojn.
LDU Berlin, 27. Kakor poroča »Lokalanzeiger«, javlja washington-fekl poročevalec lista »Echo de Parts« interesantne podrobnosti o Wif-
sonovl korespondenci glede jadranskega vprašanja. Wilson kritizira v teh dokumentih imperijalizem In pohlep zaveznikov po tuji zemlji z izrazi, ki bodo osupnili ves svet in s katerimi namerava Wilson opozoriti zaveznike na nevarnost novih vojn. Wilson Izjavlja dalje, da bo, ako s svojimi predlogi ne bo uspel, mirovno pogodbo umaknil In se z Nemčijo pogajal radf separatnega miru.
LDU Berlin, 26. Kakor poroča »Herald«, bo Wilson vkratkem predložil senatu spomenico o Jadranskem vprašanju. Wilson Je prepričan, da bo predrlo njegovo stališče pri po- > svetovanjih v Londonu in Parizu. On je odločen, da se prej odpove ratifikaciji mirovne pogodbe, kakor da bi odnehal v Jadranskem vprašanju.
Pred novo vladno krizo?
Beograd. 27. febr. (Izvirno poročilo.) Parlamentarni politični položaj postaja tem bolj napet, čim boli se bliža otvoritev narodnega predstavništva. V vrstah vladnih klubov se pojavlja vidna nervoznost, boie se, da bo že takoj prva seia pokazala, da vlada nima kvoruma in da bo regent na to pozval Proti ča, da odstopi s svojo vlado. V krogih, ki stole blizu dvora se govori, da bo v slučaju krize 'obnovil regent poizkus, sesta-
viti koncentracijsko vlado z dr. Pavlovičem na čelu. Ako se to ne posreči. bo Imenoval izvenstrankarsko vlado, najbrže pod generalom Smiljaničem, ter il poverH izvedbo novih volitev.
Demokratsko socilalistlčni blok se sel narodnega predstavništva ne bo udeleževal ampak bo poslal vsakokrat samo enega zastopnika, ki bo takoj ob otvoritvi zahteval, da se konštatlra, ali le seja sklepčna ali ne
, Frankovski izdajalci na Reki.
Reka, 27. febr. (Izvirno poročilo.) JVčerai se Je vršil v reškem gledališču Politeama Rossetti laven shod ji* Annunzijevih pristašev za anek-sijo Reke, Istre in Dalmacije, Na shodu sta govorila poleg d’Annun-zia tudi dr. Ivica Frank in dr. Sachs, ki sta brezmejno hujskala proti Jugoslaviji, zlasti proti Srbom in dinastiji. ter poživila na skupen bol Italijanov in hrvatskih republikancev.
LDU Reka. 26. febr. D' Annunzlo zbira okoli sebe vse elemente, kateri'
rujelo proti državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, zlasti podpira gmotno in moralno levico Franka in dl. Sachsa, ki se shajata pogosto z njim. Tezne zveze ima tudi z drugimi ro-varskimi organizacijami, ki spletkarilo proti združenju Maeedonije z Jugoslavijo. Na ta načiti pripravlja nove spore na Balkanu pod protektoratom lalijanske vlade, katera upa na ta način gospodarsko in politično zagospodovati na Balkanu.
Radič izpuščen iz zapora.
Zagreb, 27. (Izvirno poročilo.) Šiiopan Radič le bil danes izpuščen Iz zapora na izrecno zapoved bana dr. Lagiuje. (Radič Je bil pred približno enim letom radi svojega veleiz-dajnlškega delovanja aretiran. Takoj po zlomu habsburške monarhije Je začel rovariti proti narodnemu Ujedinjenju in paktiratl z Italijani. Sestajal se je ponovno * Italijanom Morpurgom, znanim Italijanskim agentom, kateremu je predlagal, naj bi se s pomočjo Italije napravila iz Brvatske samostojna republika, v zahvalo pa bi debili Italilanikompen-zacije na slovenski meji. Ko so bili lansko pomlad francoski generali v Ljubljani, Je prišel Radič semkaj, govoril ž njimi in jim izjavil, da sta on on in njegova stranka proti ujedinjenju in jih prosil, da sporočajo to mi-
rovni konferenci. Preko itaHj&nskIh
listov je pošiljal na Francosko in Angleško izjave, češ, da hrvatski narod noče ničesar slišati o Srbih m o Jugoslaviji. Radi tega veleizdajnlškega postopanja je bil Radič aretiran z vsemi strankami, ki so bile zastopane v vladi, torej tudi v sporazumu z dr. Laginjo. In vendar ga Je ta danes izpustil, čeprav se nahajamo v izredno kritičnem zunanjepolitičnem Stadiju, ko je lahko vsako rovarenje proti naši državi usodcpolno.)
Zagreb, 27. (Izvirno poročilo.) Razum Stjeparta Radiča je bil danes izpuščen iz zapora tudi dr. Josip Pazman, Jutri pa bosta izpuščena še Kegtnan in dr. Maček. Ban je ustavil nadaljno sodno preiskavo proti Radiču in tovarišem.
NAŠA ZUNANJA POLITIKA
OSTANE NESPREMENJENA.
LDU Beograd, 26. febr. Zastopnik ministra za zunanje oosle, dr. bpalaj-kovič, je izjavil nekemu tufemtt dopisniku: Zunanja politika nove vlade ostane ista kakor doslej. Smatramo za svojo dolžnost, da še nadalje utrjujemo vezi med natni in zavezniki, zlasti kar se tiče jadranskega vprašanja. Pri tem zaupamo na pravičnost zaveznikov.
MADŽARI PRIPRAVLJAJO NAPAD NA NAS.
LDU Beograd, 26. febr. Na nekaterih točkah ob naši meli so Madžari ponovno zbrali veliko množino svojega vojaštva. Obstoji tedaj ne-
varnost, da madžarski beH gardisti udero nreko naših meja.
BOH MED ITALIJANI IN ALBANCI
LDU Skadar. 26. febr. Med Italijani In Albanci, pristaši novega narodnega pokreta, Je prišlo dp spopadov. Rezultat bojev še ni znan, Albanci razpolagalo z dobro opremljenimi četami. Radi teh spopadov vlada v Rimu veliko razburienie. Politiki so priredili že več konferenc. Socialistični poslanci zahtevalo od vlade, nal ienja s svojo pustolovsko politika ker italijanski narod ne mara biti več igrača v rokah nekaterih politikov.
Srbski politik o položaju.
Naš urednik se je razgovarjal z g. dr Peči čem, narodnim poslancem in predsednikom Demokratske Za-Jednico. Odlični gost iz Beograda je že poprej večkrat pose til našo ožjo domovino, zapadni del Jugoslavije, in je pred vojno opetovano bivaj oa Bledu. Ljubljano in Bled je pose til tudi tik po prevratu, čim se je vrnil iz Francije, kamor ga je pregnala nemško avstrijska okupacija. V daljšem razgovoru je izrazil znani parlamentarec svoje odivljenje nad velikim napredkom, ki se opaža povsodi pri nas, v vsem licu našega javnega življefija.
Vprašan o politični situaciji, le izjavil g. dr. Pečič:
Kakor slovenski naprednjaki, smo tudi napredni elementi v Srbiji bili večinoma v opoziciji, vi proti avstrijsko klerikalnemu, mi proti staro-radlkalnetnu režimu. Nalogo narodnega boja proti tujcu in narodnega osvobojenja je rešil ves naš narod sijajno in z brezprlmerno požrtvovalnostjo, brez strankarskih razlik. V vsem ostalem pa sta si pri nas vedno nasprotovali dve smeri, nazadnjaška in napredna. Poslednji smo bili dvakrat na vladi, vsakokrat po nekaj mesecev, vso ostalo dobo smo pre-
živeli v odporu proti Izrabljanju države v strakine namene. Zdi se, da smo srbski, hry. In slov. nar. m demokratični elementi, ki smo inteli pred vojno iste nasprotnike in isto temeljno misel, kakor danes, uprav pozvani, da tesno sklopimo svoje vrste za Isto delo, za isti odpor proti zaostalosti v političnih ttaziranjih, proti korupciji, proti nepravemu pojmovanju naše državne misli in zlorabi državne moči v samostrankar-ske namene.
Vprašate me po zadnjem političnem položaju. Kakor vam Je znano, Je takozvama parlamentarna zajed-nlca prevzela vlado. Njene temeljne misli niso enotne, druži jih samo želja za močjo in misel, da treba doslej ločene dele naroda še nadalje obdržati ločene. V podrobnih vprašanjih dnevne politike lih najbolj označi brezprogramnosi Kvečjemu še to, da so vsi skupaj najhujši nasprotniki ljudskih koristi. V nevarnosti )e agrarna reforma, dočhn še o drugih važnih vprašanjih niso povsem na čistem. Vsekakor so slovenski člani nove vlade n. pr. v vprašanju valutne reforme že popolnoma opustili vsako misel na kakšno spremembo, id so jo še pred nedavnim zahtevali,
in je tudi ni na dnevnem redu zasedanja začasnega narodnega pred-stavništva.
Nova vlada ima čisto opredeljeno nalogo. Njena dolžnost je vladati s parlamentom. V te svrhe je sestavljena. Vseh članov je 290, kvorum znaša torej 146, tega števila oa nimajo. Vsaka prememba tega kvoruma je izključena, ker bi bila nasilna. Seveda se med njimi misii na takšno premembo. Toda — počakajmo! Gotovo je, da ne obeta novi poskus s parlamentom nobenega! uspeha in da samo zavlačuje necb-hodno potrebno ozdravljenje našega lavnega življenja, namreč volitve, V, katerih naj narod sam pove, da noče' vlade, kakršne se je otresel v vojni, in da hoče v novi Jugoslaviji živeti' bqljše in lepše ter mirnejše življenje, nego doslej.
Okrog tega vprašanja se bo sukalo sedaj naše delo. dokler ne zmaga misel demokracije, napredka iti 'sociialne pravičnosti, v državni upravi pa misel stalnosti in smotre-nosti brez strankarskega korupcijo-nizma, kakor le vedno buino cvetel pod radikalci in klerikalci in kakor se nam zopet obeta, za noizkušnjo.
Jaz in moji tovariši smo prišli v Ljubljano, da navežemo ožje stike s svoihni somišljeniki, z vsemi onimi, ki se hočelo boriti. in delati za notranjo ureditev in utrditev naše na« rodne hiše. Upam, da bo ta obisk rodil mnogo lepega sadu. in da bo je-den med onimi, ki lih udeleženec ne pozabi Iz lepa. Uverjeni smo, da mo*> ra Jugoslavija postati velika in moč*! na. ako hoče. In verujem v to. da bo hotela. Prišel sem v biser Jugoslavije. ogledat si zapadno in severno: predstražo. Slovenilo, tako ljubo; vsakemu srbskemu srcu. Že danes vem, da pojdem odtod iznova potrjen v uverenju. da nas najhujše zunanje in znotranje težave najdejo trdne, združene in ujedinjene za vedno.
Hinavščina.
Globoko je padlo slovensko klerikalno časopisje s »Slovencem« irf »Večernim listom« na čelu. Ker so
množe opravičeni očitki in obtožbe proti časopisju in celi stranki, a ne morejo odgovarjati stvarno, se za« tekajo k zavijanjem, lažem, obrekovanju in zmerjanju. Ti pobožni listi kar mrgole izrazov in psovk, kakor, »ostudne laži«, lumparija«, »licemerstvo«, »izdajstvo« iu še slabših. Poleg tega pa vlečejo in farbajo karm# debele svoje naivne pristaše.
Višek v predrzni laži in v hinavščini je dosegel »Slovenec«, ko trdi v nekem sestavku o svoji stranki 5 »Mi, ki nismo niti trenutek dvomili* da odbiie Jugoslovanom itak zadnja'
Ivan Albrecht:
Nekaj besedi.
Ko sem se odločil, dn začnem pisati o razmerah na Koroškem, gotovo ni bil mol namen, da bi se v Koga zaletaval. Tudi mi ni do kritike posameznih osebnosti ali celotnih organizacij, temveč samo do tega, da popišem razmere, kakor sem jih v teku let spoznal jaz. Če mi kdo podtika osebne namene, se moti in mlati mlatve prazne slame. po visokih stolcev mi ni; saj sem še mlad In ljubim delo. Za prepiranje se )a celo ne morem ogrevati, Ce bi totel kaj sličnega, bi zlezel v rog tako politične stranke in bi opasal jridki meč strankarske zagrizenosti.
Vsega tega nisem storil, pa prosim zato potrpljenja z mojimi besedam!.. Nikogar ne bom preganjal, nimam moči in ne volje zato. Cc pa mogoče cika dopis »Iz Roža« v eni zadnjih Številk »Jugoslavije« name, moram povedati, da je razburjenost popolnoma nepotrebna. Oospodič-nam in sploh ženskemu spolu, ki sodeluje pri fgrah, ne bom kratil zaslužene hvale in časti. Tudi ne trdim nikjer, da bi steber morale padel z UDrizarienJem iger po diletantskih
odrih, temveč poznam in priznam veliko vzgojno vrednost gledališča v velikem in malem stilu. Vendar — stebri morale so kljub temu razmajani po vsem svetu, ne samo po slovenskem Koroškem, ta mnogo duhov, ki gotovo mislijo dobro, se Ukvarja z mislijb, kako bi bilo mogoče spraviti to zadevo v red. Klici no časnikih in revijah so na.dnevnem redu — pa zato nikakor ne uvi-devam, zakaj ne bi človek smel govoriti o tem na slovenskem Koroškem. Poudarjam pa še enkrat, da mi je vsako osebno prerekanje In tekmovanje tuje ta zoprno. Tu gre za rano človeštva — kaj bi torej t osebami in osebicami!?
Nočem vzbujati pesimizma in trdim, da ga niti ni treba. Če smo zrel narod, ljudje, ki ne potrebujejo plenic, pa po mojih mislih gotovo ne bomo silili v naročje pestunje — samoprevare. Čemu? Ako trdimo, da je vse lepo ta dobro pri nas, — ali smo s tem že v paradižu? Mislim, da ne. Gototvo bo še vsakomur živo v spominu, kako smo prod časom zaupali v pravičnost sveta.
In sredi najlepših sanj nas Je tarijuba pravičnost okradla. Kje je Oorlca, Trst itd.?, črne zastave ih ogorčeni
protesti ne ganejo nikogar. Za Koroško nam je ta ljuba pravica naklonila plebiscit — Brca za brco — kakor da je mirovna konferenca samo zato na svetu, da nam deli klofute. Ali Je tedaj pametno, da med seboj vohamo za vsake besedo osebno nasprotje in napad? Glejmo raje, da nam ne bo treba izobešatl Črnih zastav! —
Vse naše delo za plebiscit Je delo trenotka - - iti drugače tudi ne more biti. Ledina je velika, plugov pa malo rta Koroškem. Mnogi, ki so prišli sem, niso poznali razmer ta se tudi niso mogli kar prvi hip užlveti vanje. Čudežev torej ni mogoče zahtevati, napake pa je treba popravljati.
Vir vsega reda je obitelj, družina. To Je najmanjša organizacija Človeške družbe in ta mora biti krjpka in zdrava, če hočemo, da bodo trdne vse druge stavbe, ki temelje na njej. To mislim, da mi po-trdi vsakdo, človeku je treba zakonov ta smernic — ta čim manj ima posameznik časa, da bi sl Sh iskal in našel sam, tembolj je potrebno, da jih prejme že izdelane in določene od kake avtoritativne strani. .To je potreba, nujna potreba ve-
like večine telesnih delavcev. Naj-' bližja in najnaravnejša avtoriteta pa je — obitelj. Mati, prva otroška leta, prvi nauki — to so stvari, ki lih Člpvek ne zabriše vse življenje. Kolikor sem poznal ljudi, kolikor sem bral o njih — povsod se ponavlja ista pesem, tako da lahko vidimo zakon v tem.
AH more kdo nadomestiti obitelj? Po mojih mislih nihče. Nobena inštitucija ne bi mogla prevzeti z uspehom tistega posla, k! ga vrši skrbna, pametrfa in dobra mati od tistega trenotka, ko otrok prvif krikne na svet — pa dalje, dokler ne stopi samostojno v življenje. Stotere izjave mož, ki so na bojišča gledali smrti v oči, mi pričajo o tem. Govoril sem o tem z ljudmi najrazličnejših stanov ta poklicev, a odgovor je bil v bistvu pri vseli enak.
Če hočemo biti močan ta zdrav narod, močna ta zdrava država, moramo gledati zlasti na to, da bomo imeli krepko in zdravo mejQ. To ni samo lokalna zadeva posameznih provinc, ampak to je ta mora biti danes zadeva ta rtaloga vsakega Jugoslovana! Le čc borno imeli to vsi pred očmi. bo delo uspešno — kaj znajo v tem oziru Čehi?! Videl sem
par majhnih kolonij v Češkem lest* in šeni občudoval te ljudi. Poslednjai dekla se je do skrupulozue podrobnosti zavedala svojih dolžnosti na-pram narodu. Iste zdrave razmere morajo biti naš cilj na Koroškem! Če pa jih hočemo doseči, moramo začeti pri ~ obitelji. V sestavku »Na' meji« sem kratko povedal, da je smisel za obitelj, za družinsko življenje nekako zamorjen. Opozoril sem na veliko število nezakonskih otrok, okoliščina, ki baš vsled tega1 plaši človeka, ker raste ta deca brez vzgoje. Že zgolj iz usmiljenja bi bilo treba zdravnika. Poznam slučaj, krt le duševno ne popolnoma mrmatadf dekle že drugič 'postala mati. Oba otroka sta živa, poslednji, ki, ne bo nikoli poznal očeta, ker ga niti mati sama ne pozna, šteje komaj tri mesece, pa mora že občutiti eno najtežjih težav ŽMenja: vtad — V takih slučajih bi Uto po trojih mislih’ heba priskočd! r,a pomoč, v splošnem pa pospeševati smisel za družino. Z dobro družino bo rastla tudi narodna zavest, bo rastla Izobrazba, živ!,ionska sila in odporna moč. M' jc zlasti na meji potrebna v talca oblit meri. Zato bom prihodnjič govor?! o tci stvari.'
<0
Stran 2.
62. Štev.
ura, ako centralne vlade zmagajo, smo si izbrali parolo: življenje ali smrt.« Človek, ki pozna zgodovino »Slovenca« v zadnjih petih letih, po 28. juniju 1914, se mora pri tej predrznosti prijeti za glavo ln ne more verjeti, da je mogoče nakopičiti toliko politične laži v enem samem stavku,
Da se je »Slovenec« tekom leta 1917. v svoji obliki izpreobrnil, hočemo priznati. Kako pa je prišlo do tega spreobrnjenja, ali na zavestni volji večine klerikalnih voditeljev ali pa pod drugimi, največ zunanjimi vplivi, je drugo vprašanje, s katerim se borno še o priliki pečali. Ali »Slovenec« piše: »Mi, ki nismo niti trenutek dvomili...«. Trdi torej, da je bil že od nekdaj jugoslovanskega prepričanja, da je že od začetka vojne deloval na razpad Avstrije in razširjal mnenje, da pomeni zmaga Av-stro-ogrske in njenih zaveznic pogin za Slovence in Jugoslovane. Takih drznih hinavščin je naša javnost še malo slišala. Politična borba pozna sicer vehementna sredstva ali takih neumnih laži si ne upa nihče uporabljati razen ljudi okrog »Slovenca« in »Večernega lista«.
Vsi še vendar vemo, kako je pisal »Slovenec« v dneh pred ta v mesecih po izbruhu svetovne .vojne, takrat ko je reprezentiral še celo stranko, govoril v imenu cele SLS ta ne samo Šusteršičeve klike, kakor se sedaj izgovarja. Vedno in vedno Izroova je povdarjal: Naš spas je v Avstriji in Habsburžanih, kdor misl? in hoče drugače, Je izdajalec, propalica. O Srbih pa je napisal: S kanoni vas pozdravimo — dom hladan vam postavimo — ob vtM ... In o Karodžorževičih: Cesar Frane Jožef l. je cesar po milosti božji, srbski kralj Peter Je kralj po ... milosti. Ne moremo ponoviti psovke, k! jo le takrat rabi! »Slovenec«.
»Slovenčevo« pisanje v letu 1914. In še v 1915. je sramota ne le za klerikalno stranko, ampak za ves slovenski narod. Črna pega ostane na naši narodni časti, v naši zgodovini, dokler ne napravlja »Slovenec« in njegova stranka pokore za svoje narodno Izdajstvo, sistematično in zavestno storjeno v letih 1914 in 1915.
Za tisočletne mefe.
Madžarski proiipredlogl miroval konferenci.
OospOdje Madžari so se vrnili ▼ Pariz s polno torbo protipredlogov. Predvsem zahtevado vzpostavitev tisočletnih meja; nato pravijo: V Madžarski živeče narodnostne manjšine nočejo biti odtrgane od matere (!) zemlje. To njihovo stališče zagovarja narodnostno načelo; ali tudi brez njega bi mi to vprašanje rešili bolje nego mirovna konferenca, kalti v Madžarski uživajo manjšine mnogo več pravic nego kjerkoli. Te pravice pa bi se v skrajnem slučaju lahko še razširilo. (Kolika milosti) Ker Je pa mirovna konferenca pri svojih sklepih že tolikrat upoštevala historične pravice, naj bi se namje Ozirala tudi pri reševanju madžarskega vprašanja. V historičnem oziru pa ne sme nihče zahtevati niti pedi madžarskega ozemlja, kajti ta
eemmm
Kako sirijo Italijani kulturo.
Kakor povsod drugod v aasede-denih krajih, tako so ltaliiani ob svojem prihodu tudi v Ajdovščini zatrli vse društveno gibanje.
Poleti 1919 pa je tamošnja mladina sprožila misel, dae se obude iz spanja prej obstoječa društva lu predvsem »Sokol«, ki je pred vojno razvijal živahne delovanje. Toda vsled vseh mogočih ovir, ki so jih oblasti stavile na pot obnovljenju »Sokola, mogel le leta pričeti delovati Šele z novim letom. Ko je ajdovska mladina videla te ovire, prišla je na misel, da bi se začelo takoj z vprizoritvijo kake dramatične tgre. V to svrho se je zbral krožek gospodičen, dijakov In drugih zavednih mladeničev in Je slednjič po premaganju vsakovrstnih iežkoč, dosegel, da se je moglo nastopiti dne 30. avgusta 1919 z dramatično predstavo ob sijajni udeležbi od strani duševne hrane lačnega občinstva in z velikanskim vsestranskim uspehom. V to svrho Se je morala še le popraviti prej-Šnia dvorana in telovadnica, ki ’e bila v razvalinah izza eksplozije 1. 1918. Moral se je napraviti nov Oder, ker Je od prejšnjega ostalo le 55 neka! razbitih kulis. A tudi za dovoljenje se je moralo prosjačiti brez Itonca in kraja pri karabiniierilt.
Prvi uspeh je obodril čl a/n e dramatičnega krožka. Nadaljevali so delo ln posrečilo se hm Je. da se Je
teritorij je nafta tisočletna nerazdeljiva pravica. (11!)
Po tem le, pristno madžarskem uvodu, se obrača delegacija dežel sv. Stefana na mirovno konferenco s prošnjo, naj bi se rešilo madžarsko vprašanje, če že drugače ne gre, vsaj s plebiscitom. Za plebiscit pa bi se predvsem morale izprazniti pokrajine, ki so sedaj po vojaštvu zasedene, ter bi bilo treba iz njih izgnati vse one ljudi, ki so se po vojaški zasedbi nanje priselili.
Madžari se dalje zgražajo, da se pri razkosavanju svetoštefanske zemlje ni upoštevalo niti etnografi-čnih momentov. Zelo se Jim toži po bogatih pokrajinah, ki so Jih doslej izkoriščali sami; jeze se na živino, na žito, na vse eksportne predmete, ki so jih izgubili, ter užaljeno po-vdarjajo, da Je tisočletna Madžarska nedeljiva enota.
Njihova jeza velja v posebno izdatni meri Jugoslaviji. Postavljajo se na stališče, da je med Madžarsko in Hrvatsko (ne Jugoslavijo!!) edina jezikovna in zemljepisna meja Donava. Tudi pravico do Reke sl lastilo: zakaj Reka. trdijo, se ima za svoj razvoj zahvaliti samo Mažarskl, ki ji je bila vedno edino naravno zaledje. V svojem in v interesu Reke zahtevajo zato Madžari zase mesto ln luko.
.Človeku, ki bere te madžarske fantazije se nehote izvije vzklik: Koliki domišljave!! In pa: Srečni Jugoslovani, k! Jim ne bodo Madžari nikoli več delil! njihovih pravic’
Jugoslovanska pomorska matica.
Pomorski kapetani ta častnik! trgovske mornarice so ustanovili 1919 v Dubrovniku: Jugoslovansko pomorsko matico. Namen društva je: a) Priklopite v in ujedlnjenje vseh jugoslovanskih pomorščakov in onih oseb, ki se zanimajo za pomorstvo, b) Proučevanje socijalnih in pomorskih zadev naših pomorščakov ln zastopanje njihovih interesov na zunaj, c) Vzbuditi zanimanje za pomorstvo v najširših slojih našega naroda, d) Pospeševanje pomorskih
Interesov Jugoslovanske države. ___
Osebe, korporacije in zavodi, ki so darovali najmanj K 1000.— postanejo meceni (dobrotvori) društva. Ustanovnik postane oni pojedinec, ki naenkrat ali v več obrokih — v teku enega leta uplača najmanjšo vsoto K 200.—, korporacije hi zavodi K 500.—.
Pravi člani so samo pomorščaki (trgovske ta vojne mornarice): ostali se imenujejo prijatelj!.. Ako le pravi član podčastnik. mornar ali ribič tedaj plača K 10.— vpisnine in K 3Q.— članarine letno.
Ako Je prav! član častnik, tedaj plača v šestmesečnih obrokih K 100 vpisnine in vsako leto K 60.— članarine. Vsak pravi član in prijatelj prejme brezplačno društveno glasilo. Prijatelj! plačajo mesečno K 5.— članarine.
Razna poročila.
Jugoslavija.
Nova hrvatsko vlada.
Zagreb, 27. (Izvirno poročilo.) Ban dr. Laginja Je odposlal danes v Beograd predlog o imenovanju nove hrvatske vlade. Za podbana je predlagan dr. Franko Potočnjak, za pravo sodnega poverjenika odvetnik dr. Jurkovič, za prosvetnega prof. dr. Pazala. za gospodarskega Gjerma-nič, za socljalno skrb dr. Dežman. Klerikalci v vladi niso zastopani.
Ministrski svet
LDU Beograd. 26. febr. Na slnoč-nll seli ministrskega sveta so nekateri ministri poročali o stvareh, ki leže v nllh delokrogu. Minister za finance le podal poročilo o finančnem stanla.
Roškar v Beograda.
LDU Beovrad. 26. fehr. Včeraf se Je vrnilo Iz Zagreba več narodnih poslancev, ormadafočih Narodnemu klubu. Dpsne! le tudi minister Roškar. da prevzame svote oosle.
Beda na Reki.
LDU Reka. 26. Cene živilom so vsak dan višje. Poslednji čas' stane kilogram riža najslabše vrste 42 K, dočim bi moral biti riž prav na Reki najcenejSi. En kilogram sira velja 20 do 24 lir t. J. 150 do 160 K. Meso se prodala no 90 do 96 K. Ena kokoš stane 200 do 260 K. Plinarnica ie omejila proizvajanje plina: nastalo bo veliko pomanjkanje drv in premoga. k! Je že sedaj po 6 K kg. D’ Annunzifevo gosoodstvo na Reki je dovedlo 95 odstotkov prebivalstva v
skrajno bedo, dočlm sta protekcionizem In nepotizem naredila ostalih 5 odstotkov za milijonarje.
ltaliiani hulskajo vse naše sosede.
LDU Beograd. 26. febr. Po vesteh iz Pariza so tamošnli italijanski krogi sklenili, nai italijanska mirovna delegacija podpira razne neupravičene želje in zahteve Madžarov. Romunov ta Bolgarov, da bi s tem škodovala Jugoslaviji. Politični krogi ostro obsojaic to neloialno postopanje italijanskih državnikov.
Povratek naših »letnikov lz laponske.
LDU Split 26. febr. Včerai le dospelo- v Zagreb 70 Jugoslovenov, ki so se kot bivši mornarji avstro-ogrske vojne ladje »Kaiserin Elisabeffi« nahajali v ujetništvu na Japonskem.
Organizacija JDS v Dalmaciji.
LDU Split. 26. febr. Tajništvo demokratske stranko ie včerai sklicalo sestanek, kjer le bil izvoljen odbor dvanaistih oseb. kateremu ie poverjena naloga, da izdela načrt organizacije in da čim orel skliče veliko zborovanje stranke v Splitu.
Spremembe v notranjem ministrstvu.
Za načelnika kabineta notranjih del le imenovan g. Kročkovič. Dosedanji načelnik kabineta g. Viktor Kretič se vrne na svoje ravnateljsko mesto v ministrstvu.
Razpadanje Avstrije.
LDU Dunaj, 26. febr. Antantne misije opazujeta natančno separatizem avstrijskih kronovin In vidijo v tem razpad državne enotnosti. Ti pojavi ogrožujejo kreditno vpra šanle.
Italijani se boje ameriške palice.
LDU Beograd, 26. febr. Italijanska vlada ie izjavila šovinističnemu italijanskemu časopisju željo, da bt pisalo o Ameriki in o predsedniku Wilsonu zmerneje, ker more Amerika za vedno odtegniti Italiji kredit in dovoz živil.
Železniška stavka v Franciji.
LDU Pariz, 27. Agence Havas poroča: Stavka v pariškem okolišu je neizpremenjena. Oibanje se je razširilo tudi na vzhodne železnice, kjer je bil ustavljen promet, ki pa bo kakor upajo, popoJdne že zopet deloma otvorjen. V ostalem se Je položaj izboljšal, kakor poroča ministrstvo za Javna dela. Na železnici Pariz-Lyon- I
Sredozemsko morje je promet deloma zopet otvorjen.
Francoski socijalističnl kongres.
LDU Pariz, 26. Včeraj dopoldne so otvorili francoski socijalističnl kongres. Prisostvovalo je približno 250 francoskih delegatov. Zastopane so bile tudi angleška, belgijska, holandska in švedska stranka.
Francoski militarizem.
LDU Curih. 26. febr. Kakor poroča »Information«, so se generali francoskega vrhovnega vojnega sveta v tainem glasovanju izjavili za to, da Francija stalno zasede Porenje in saarsko kotlino.
Izgredi na Irskem.
LDU Berita, 27. »Daily Mail« poroča. da so bili v Dublinu in Corku ponovni težki Izgredi irskih nacionalistov proti angleškim častnikom In vojakom. Podkralj French je izjemno stanje razširil na vso Irsko ter uvedel cenzuro. Mnogo sinfajnov-cev je bilo aretiranih.
Beležke.
Korupcija se vrače
Dr. Brejc je odstavil načelnika komisije za stvarno demobilizacijo dr. Pestotnika. To dejstvo samo na sebi bi še moglo veliati za strankarsko politiko. Korupcija in sicer skrajna koruociia pa je že. da ie vodstvo de-mobilizaciiske komisije vnovič poverjeno onemu istemu Ruehu. ki Je bi! zaradi nerednosti v upravi odstavljen ln proti kateremu ie preiskovalna komisiia zbrala naravnost uničujoč materijah S stomilijonskim premoženjem sta gospodarila Rueh in Remec brez inventarja in brez pravega knjigovodstva. Danes ni materilala. ni zapiskov in ni denarla. Mesto na zatožno klop pa ie postavil Brejc Rueha zopet na staro mesto.
da bi na ta način preprečil, da pride na svetlo resnica o škandaloznem klerikalnem gospodarstvu.
RFK - FRK.
Slovenčevi prijatelji so si belil! glavo, kako bi razrešili »rebus« v četrtkovi številki »Jugoslavije«. Ugibali so vse mogoče, a pravega niso pogodili. In vendar je rešitev tako lahka in preprosta. Treba je samo zamenjati prvi dve črki. Vlada RFK (radikalcev, frankovcev, klerikalcev) je, kakor vsa dosedanja znamenja kažejo, res prava frk-vlada. Groša za bistroumnost Slovenčevi prijatelji torej ne bodo dobili. — Na ono druge namigavanje ne bomo reagirali, ker je zadeva v javnosti že ponovno in temliltc razjasnjena in je »Slovenec« pač zadnai, ki je opravičen očitati komu politično nekorektnost.
Gospodarstvo.
KONEC LATINSKE NOVČNE UNIJE.
LDU Berlin, 26. »Deutsche All-gemjlne Zeitung« poroča, da se je pri konferenci zastopnikov onih držav, ki pripadajo latinski novčn! zvezi, sklenilo, da počenši od 23. decembra t. 1. latinska novčna zveza ne bo obstojala več.
•
+ Reorganizacije češke zunanje trgovine. V češki narodni skupščini je obrtni odsek predložil poročilo glede vladne naredbe o ureditvi uvoza in izvoza, ki bo stvar bistveno poenostavil. Namesto čehoslo-vaške komisije za uvoz in izvoz se bo osnovala komisija za zunanjo trgovino. katere organi bodo: strokovni svet s podkomisijami, predsedstvom in upravnim odborom, zastopniki ministrstev, bančnega urada finančnega ministrstva ter vsi člani predsestva komisije za zunanje trgovino. Uvozni in, izvozni sindikat tvori subkomisije, katerim se bodo pritegnili še zastopniki dru-
gib skupin inieresentov, ki dosedaj v tem sindikatu še niso bile zastopane. , Kontrolni in kompenzacijski urad za mednarodne trgovino je komisiji za zunanjo trgovino pridelien kot poseben urad za vse kompenzacijske pogodbene agende ter ie podrejen upravnemu odboru te komisije. S to odredbo so se torej združili pod skupno uprave komisije za zunanjo trgovino dosedanja komisija za uvoz in izvoz, devizna centrala, eventualne bančni urad finančnega ministrstva, uvozni in izvozni sindikat ter kontrolni in kompenzacijski urad za izvozne zadeve. S tem se bo izvedla zelo smotrena in znže-ljena kontrola zunanje trgovine.
4- Sladkorne tvornice in pridelovalci sladkorne repe. Poljedelsko mihistrstvo je Izdalo naredbo, s katero se dovoljujejo pridelovalcem sladkorne pese posebne ugodnosti. Proizvajalci repe dobe poleg odmerjene količine sladkorja še 40 odstotkov izcejenih ostankov in 1 odstotek prodane repe. Poleg tega jim je dovolieno tudi posojilo.
vprizorilo le več iger. tako da st je obetalo, da se iz skromnih počet-kov razvije v Ajdovščini stalno
gledališče z povprečno dvema predstavama na mesec.
Vzgled Ajdovščine Je vplival ne samo na okolico nego tudi na vso Goriško In bližnje zasedene kraje vojvodine Kranjske. Take kulturne prireditve so najbolje in najvspeš-nejše izpodrivale pogubonosne Javne plese, ki jih Italijani vztrajno podpiralo ln propagirata, da s tem demorallzujeio naše ljudstvo.
V Ajdovščini so si Italijani v ta-mošnli predilnici napravili veliko in res udobno gledališko dvorano ln kinematograf, kamor so s svojo le njim lastno vsiljivostjo neprestano in na vse načine vabili naše ljudi. Vabili so jih. rotili, prosili, prepe-ljavall z avtomobili, napajali, hranili Itd. — vse brezplačno. V začetku so žallbog tudi pridobili precej omahljivcev in neztiačajnežev. posebno med ženstvoni. Prireditve, dramatičnega krožka so pa zopet začele zbirati naše raztresene ude. In Italiianf so se naenkrat pričeli čuditi, odkod tolika zavednost pri našem priprostem ljudstvu. Občudovali so vzorno igranje In toliko zanimanje naših ljudi za umetnost, ko so vitleli vedno natlačeno prostorno dvorano.	.
/. Mnogim med njimi pa ril dalo spati dejstvo, da so vsled slovenskih dramatičnih predstav Izgubili v svojem »gledališču« ta kinematografu skoro vse domače občinstvo.
Njihovo »gledališče« je prišlo polagoma na tako nizko stopinjo, da ie vsakdo, ki je prisostoval kaki njihovi predstavi, rekel, da se najslabša beznica tržaškega starega mesta ne more kosati s tem hramom 2000 letne kulture. Kaj se Je vse počenjalo v tem »gledališču« ln zunaj od strani italijanskih »umetnikov« posebno pa »umetnic«, se ne da popisati. Ni čudino, da jim le vsakdo, ki ie čutil kaj sramu v sebi. obrnil hrbet« čim Je videl ogromno razliko med italijanskimi in našimi predstavami.
Zato so Italijani pričeli gledati v našem dramatičnem krožku (»teatre slavo«) nevarnega konkurenta svojemu podjetju in obenem tudi
najnevarnejšega nasprotnika svojim raznarodovalnim namenom.
Radi tega so pričeli nečuveno gonjo proti dramatičnemu krožku. Ker pa niso vse šikane nič pomagale. pričeli so z moledovanjem, da bi jim dramatični krožek in g. Bratina (lastnik dvorane) prepustil svojo dvorano za njihove predstave. G. Bratina pa je takoj sklenil z dramatičnim društvom ta Sokolom najemno pogodbo, da se otrese nadlegovanja od strani Italijanov. Ker niso tudi na ta način nič dosegli, so Italijani vrgli v boj vojaške osebe, poveljništva, karablnijere In celo komisarje z Gorice. Moledovanja, sitnarenja itd. ni bilo ni konca ni kraja. Na koncu koncev se jim Je posrečilo dobiti dvorano 2» en Večer.
IBBFi
Ta vspeh pa Je Italijane tako vzpodbudil, da so postali predrzni, ta to še posebno potem, ko jih je ravnateljstvo predilnice postavilo pod kaD iz svoiih prostorov, ki so jih bili tako onesnažili s svojo »kulturo«, da so bili že podobni konjskim hlevom.
Moledujoč za dvorano g. Bratine so obljubljali, da bodo v bodoče delovale samo poštene gledališke družbe, a ne morda kake šansonet-ke »A 20 centeslml«. Pritiskali so na vse mogoče načine. »Pogajali« so se skozi nekaj tednov. Zahtevali so, da bi naši diletanti« sodelovali z njihovimi »umetniki« pri predstavah In konečno, da bi se jim dala dvorana na razpolago za 14 dnlj v mesecu. Njihov namen, da porabijo dvorano dramatičnega krožka kot privlačno silo k svojim predstavam, da dosežejo sprva pobratenje, potem pa da se polaste našega odra In oprave, je bil Jasen. Zato tudi niso ničesar dosegli z moledovanjem, dobrikanjem in obljubami.
Vsled tega so vporabili silo. Najprej so prepovedali napovedano predavanje ajdovskega zdravnika o jetiki in vsako delovanje Sokola, češ, da Je že avstrijska vlada to delovanje ustavila, in da italijanski ko-mlsarllat nima nikakega povoda to prepoved preklicati. Potem pa je prišlo do nečtrvenega nasilstva.
Dne 9. febr. 1.1. se Je yršil sestanek italijanskih častnikov, s karabl-nersklm hi postajnim poveljnflcom na četa. s zastopniki aromatičnega
mam/mam
krožka. Predmet razgovora je bil ultimat, s katerim se je zahtevalo, da dramatični krožek da Italijanom dvorano in oder na razpolago 14 dni v mesecu, sicer da ne dobi nikakega dovoljenja več za svoje predstave. Odgovor na ta ultimatum je bil: Odra ne damo, dvorano pa le, ako se nam vzame s silo, skupnosti ž njimi nečemo nikake, naj nas pustijo sploh pri miru ta naj nam dajo ter dovolita tc, kar nam gre po človeških pravicah.
Cez dva dni so Italijani pozvali starosto Sokola na postajno povelj-ništvo. kjer so mu javili, da mora biti dvorana od istega hipa naprej na razpolago postajnemu poveljni-štvu. To se je hipoma raznesle no trgu takoj pa je bila dvorana že polna mladine ta drugih, ki so v ogorčenju odnesli v..e premičnine iz dvorane, razdrli oder in razdejali električno napra /o itd. Pustili so italijanskim »osvoboditeljem« le gole stene, in če ne bi prišlo med tem nekaj vplivnih oseb, bi bilo morda ostalo še manj kakor po eksploziji 1. 1918.
Takega nastopa naših ljudi Italijani riso pričakovali. Da pa pokažejo svojo »korajžo«, so »zasedli« dvorano še isti večer z enim stražarjem, drugi dan pa so videli, že nevarnost ustaje ter so zraven drugih odredb postavili v dvorano na mesto prejšnjega odra — dve strojnici' $ 6 možmi ki stražijo dvorano noč ta dan,
P. P.
/
Dnevne vesti.
— Redno rekrutovanie rojstnih letnikov 1896 -1900, ki je bilo doto* Ceno za čas od 1. do vštetega 13. marca 1920. se le do nadaljnjega od-godilo. Zaukazano zglaševanje o-menjenih letnikov pa ni ustavljeno.
— Demislja kuratorlia bivše dežele kranjske. Kurator bivše dežele kranjske dr. Karol Triller je stavil svoje mesto na razpolago novemu deželnemu predsedniku. Začasno in do nadaljnjega ukrepa vlade vodi posle kuratorija namestnik kurator-lev višji ravnatelj Zamida.
— Za upravnika v Prekmurju je Imenovan vlad. svet. v Kranju g. Fr. Schittnig.
— Sprememba voznega reda. Od 1. marca t. 1. vozita na progi Maribor - Špilje - Ljutomer poleg dosedanjih vlakov še vlaka 50-1801 in 1826 a-821 a. Prometni časi so razvidni iz stenskega voznega reda. —• S l. marcem se nadalje preuredi kurz direktnih voz Dunaj - Zagreb in Dunaj - Beograd. Omenjeni direktni vozovi ne bodo več vozili preko Llubliane. kakor dosedai. nego se odklopijo že v Celju in bodo vozili od Cc-lia dalje z vlakom št. 39. od Zidanega mosta dalje oa z vlakom št. 510 do Zagreba. Beograjski voz se nato priklopi brzovlaku št. 5816. V nasprotni smeri odhajajo direktni vozovi iz Zagreba z vlakom št. 507 a do Zidanega mosta, se prestavita v Celje in se priklopita ekspresnemu vlaku št. 4.
— Pegasti legar se je pojavil v Beogradu med begunci, ki so pribežali pred kratkim.iz Rusije.
— Kužna spalna bolezen se je pojavila v Dalmaciji. Največ slučajev te nove bolezni je v občini Opu-zena. Bolniki, ki zbolijo na tej epidemiji. padejo v brezčutno spanje in v tem stanju umrejo. Govori se. da so bolezen semkaj zanesli italijanski tihotapci.
— Telesne kazni za verlžnike bi
navilalce cen nameravajo uvesti na Češkoslovaškem. Razen tega le bil v ministrskem svetu stavljen preo-log. da se za veriženie z živili uvede smrtna kazen. Stvar še ni rešena, a Je gotovo, da se pripravljajo na Češkem za verižnike črni dnevi. — Tudi pri nas ne bi škodovale podobne odredbe.
— Ropi In vlomi se v zadnjem času zopet žalostno množe. Izvršeni so včasih v naravnost predrzni obliki. Varnostni organi bodo moral' napeti vse moči. da s pomočjo poštenega prebivalstva zatro te žalostne izrodke splošne vojne demo-ralizaciie.
— Mladina In kinematografi. Ministrstva za notranje stvari, za verstvo in za prosveto izdelujejo sporazumno odlok, po katerem se določa. da sme mladina izood 15 let obiskovati kinematografe samo ob gotovih dneh. ko se bodo predstavljali samo zanio priniernf filmi. Druge dni bo obisk« kinematografov mladini prepovedan, ker se drugače mladina pohujšuje z nemoralnimi in kriminalnimi filmi.
— Verižnlka !e zadela kap. Tržaškemu veleverižniku z valutami se le posrečilo vtihotapiti v obleki ameriškega častnika in v ameriškem avtomobilu 'iz Trsta preko Jugoslavije na Dunaj velike množine dobre valute. V dveh dneh le zaslužil nad pol milijona. Veselje nad nepričakovano visokim dobičkom in pusto lovska vožnla sta ga tako razburili, da ga ie zadela kap in le v par minutah umrl. ne da bi mogel užiti kal od svoiega dobička.
Ljubljana.
= Odlični srbski gostje. Včeraj ziutrai je dospel v Ljubljano predsednik Demokratske Zajednice dr. Pečič, eden izmed najodličnejših članov sedaine opozicije. Naš urednik Je imel ž njim zanimiv razgovor, ki ga priobčujemo na drugem mestu. Danes zjutraj pa pridejo deloma ekspresom deloma z brzovlakom š« gg. bivši ministri M. Draškovič, Pavle Marinkovič. Svetozar Pribičevič in dr. Lukinič ter narodna poslanika Agatovič in Nestorovič. Slednji je bi! že parkrat minister in ob izbruhu vojne beograjski župan. Gostje se udeleže nedeliskeva shoda JDS., ho Čeio pa porabiti to priliko, da spoznalo Slovenijo.
= Mesto cvetk za pokojnega dr. dr. Bretla naklonila sta sanitetni re ferent dr. Demeter Bleiweis-Trste-niški In soproga znesek 100 K medicinskim fondom.
= Vtis porote na Rusa. K vče rajšnii prvotni razpravi proti dvema Rusoma je prišel tudi Ivan Kova-lenko. pravi, pristni Rus. čeprav so .Ara nekateri skušali razkrlčaitt teot ži-
dovskega verižnlka. Z zanimanjem Je opazoval institucijo porotnega sodišča. Toda po končani razpravi le — strmel začudeno In ogorčeno Nepremično ie stal in »srnotril« niegovi morali nepoimljlv pojav. Oproščena obtoženca sta mu nudila roki v spravo, a on je ogorčeno odklonil. Pristavil je: »Pri Vas tatove ne zapiralo?« . . . Vprašali smo ga. kako je v Rusiji. Odgovor: »Denieg (denarja) v Rusiji mnogo, na metre 1«
= Tatvina. Neka 17-letna deklica. natakarica, le ukradla svoji tovarišici, kuharici zlato uro In zapestnico v vrednosti 1400 K.
Maribor.
Samovoljno postopanje naših straž. Straže, ki patrulirajo od Maribora do avstrijske meje, včasih prav brez povoda ustavljajo mirne pasante, čeprav ti ničesar sumljivega ne nosijo s seboj. Pred kratkim so prijeli in obdržali celo noč nekega pismonošo, ki se je vračal Iz službe. V nedeljo zvečer pa sta dva stražnika ustavila dve gospodični, ju orijela In začela sumljivo nadlegovati. Izpustila sta in šele, ko sta začeli klicati na pomoč. Opozarjamo merodajne oblasti, da podučijo stražnike, kako se imajo obnašati v službi. Takšnega čudnega postopanja, ki rodi lahko samo slabe sadove, mora biti na vsak način konec.
Sodišče štajerskega vojnega obmejnega poveljstva v Maribora je likvidiralo in vodi sedaj vse vojaške Icazenske zadeve v Sloveniji Komisija za likvidacijo vojnega sodišča na teritoriju Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
V Maribora Je ustanovil trgovec Ivan Šoštarič tovarno za izdelovanje nogavic, jopičev in vseh vrst pletenin.
Medfiinurskl večer se v kratkem času priredi v Mariboru. Priprave za prireditev vodi g. svetnik Dev.
Mariborski magistrat le zapovedal hišnim posestnikom, na 'ko ji h poslopjih sc pritrjene zamazane table Izza zadnjili nemškutarskih pobalinstev, da jih dajo očistiti, ker bo sicer magistrat sam dal očistiti na njihove stroške.
V orožniško uniformo preoblečenega lopova je prijela mariborska policija. Zločinec je uniformo zlorabljal v to. da Je po mestu in v okolici odjemal ljudem živila, češ, da hočejo z njimi tihotapiti.
Mariborska policija je prijela štiri ptičke, nekdanje narednike tržaškega pešpolka, ki so osumljeni ropov pri Robiču v Limbušu, pri Sv. Marjeti in napada župnika v Ka-lobju. Govori se, da niso po nedolžnem osumljeni.
Cel\e.
Imenovanje. Celjski okrajni glavar g. dr. Leopold Žužek je imenovan za vladnega svetnika.
Dobrovoljce iz Celja In bližnje okolice opozarjamo, da se udeleže sestanka, ki se vrši v nedeljo 29. t. m dopoldne v Narodnem domu v Celju. Razpravljalo se bo o važnih zadevah.
Zadružna elektrarna v celjski okollcL V nedeljo 29. t. m. se vrši ob 8. uri zjutraj v sejni sobi občinske hiše na Bregu sestanek hišnih posestnikov Iz Gaberja, Spodnje Hudinje, Zgornje Hudinje, Zavodne, Brega z Miklavškim hribom, Lise in Save. Na dnevnem redu je: ustanovitev zadružne elektrarne za občino Celje—okolica.
Slovensko olepševalno društvo se bo ustanovile v Celju, ker se je prejšnje nemško prostovoljno razpustilo. Društvo bo imelo hvaležno nalogo, ker so sprehodi po drugače slikoviti okolici docela zanemarjeni. Treba bo dosti dela, ker so vse klo-pice nizke in mize po parku ln okoliških gričih polomljene aB strohnele. Pričakujemo, da bo občinstvo znalo ceniti pomen tega potrebnega društva In ga podpiralo v njegovem delovanju.
Celjsko mestno gledališče spl spanje pravičnega. Kad nam koristi, da imamo igralskih moči. Dobro bi bilo, če bi naš mestni magistrat sklenil z ljubljanskim gledališčem pogodbo za redne predstave vsak teden enkrat. S tem bi Ljubljančanom gotovo nič ne prikrajšali.
Dijaški kuhinji v Cellu Je izročila ga. Mirnikova 3350 K kot čisti dobiček dijaškega zaključnega venčka dne 7. t. m.
Nemci nadlegujejo in vabijo slovenske obitelji na svoj ples, tako-zvani Jagaball, katerega običajno prirede naši Nemci vsako leto. Upamo, da se naši ljudje ne bodo dali pregovoriti in da ne bedo obiskali prireditve, na katero pride*) navad-
no najzagrizenejši Nemci in renegati iz vseh spodnještajerskih nemčurskih gnezd. Naši ljudje, ki imajo kaj časti hi narodnega ponosa, tega gotovo ne bodo storili.
Celjski peki se pritožujejo, da imajo toliko poštnih znamk, da ne vedo več kam z njimi. Radi teva so sklenili, da ne sprejmejo več znamk kot plačilno sredstvo, temveč samo pravilno žigosane krone.
Dipl. agr. A. Jamnik:
ZMaj so letine vedno slabejše?
Na to vprašanje menda ni treba dosti stikati kje bi se našel odgovor. Slabe letine so posledica obubožane zemlie.
Zaka)? Zemlja kot taka ie sredstvo v katerem se nahajalo gotove snovi, katere vsaka rastlina potrebuje za svoi razvoi. za svoio dozo-ritev. Z eno besedo: v zemlji se na-haiaio snovi, ki jih rastlina potrebuje za svojo hrano.
Ali le teh hranilnih snovi povsod in v vsaki zemlji obilo? Ne! Z ozirom na svoio sestavo ie nekdaj vsaka zemlja vsebovala večji ali manjši zaklad hranilnih snovi Zemlja ie bila bogata in Je obilno rodila.
Nekdaj ie bil kmet Še teke srečen, da je zemHo samo obdelal, le obsejai, na jesen pa Je žel bogate pridelke. Dolgo pa to ni moglo trajati, kajti zaklad hranilnih snovi v zemlii se le leto za letom zmanjševal, dokler ni bil popopolnoma izčrpan. Rastiine so s svojimi koreninicami zemlji tako-rekoč izpile vso »moč«. Kmet je bil naposled prisilien zemlii dodajati potrebne moči potoni gnojenja.
Prišla ie nesrečna dolgotrajna vojna. Kmečki gospodar in vsi drugi možki, ki so imeli skrbeti, da zemlji ohranijo nieno hranilno moč, so morali oditi v strelske iarke. doma so ostale samo šibke ženske roke. Zemlje ni bilo več mogoče tako dobro obdelovati kot orel. Prišle pa so še re-kviziciie živine. Kmetiia te izgubila tudi živalske delovne moči in z nllml obenem tiste činitelie. ki so dosedat kmetu proizvaiali gnoj s katerim je vračala kmetija zemlji vsakoletno odvzeto moč. Uboga kmečka mati Id bila nabavila umetnih gnoji!, da bi bila na ta način daiala zemlji' vsaj nekak nadomestek. Toda tudi teh ni bilo. Vojna obrt ie tudi te rekvirirala zase.
Zemlja le postala pusta, izmozgana. obubožana. Nima več potrebne moči ta izropana zemlia. Rastlina, ki raste na niei s> le s težavo pridobiva vsaj za silo nekai hrane, njeno prehranjevanje ie podobno početju onega človeka, ki ie lačen a nima drugega jesti kot to. kar more še nastrgati ostankov iz prazne sklede.
Da si kmetovalec rodovitnost svojih niiv dvigne, mora že tako! sedaj začeti premišljevati kako. s čim in kdai bo začel umno gnojiti svoje njive.___________
Društvena in uradna obvestila.
Tura na Golico. Ker se vsled slabega vremena ni vršila pretekli teden, se odpeljemo v soboto dne 28. t. m. z gorenjskim večernim vlakom do Jesenic. Gor. pl. društvo.
Br. pevce »Ll. Zvona« vabimo, da se polnoštevilno udeleže pogreba podp. člana g. dr. E. Bretla danes ob
četrt na 4 popoldne na Turjaškem trgu. — Odbor.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« ima v nedeljo popoldne ob 3. v Narodnem domu redni letni občni zbor. Vse društvene člane vabi k mnogobrbjnl udeležbi odbor.
Izredni občni zbor telovadnega društva »Sokol« v LJublianl se vrši v nedeljo dne 14. marca 1920 ob devetih zjutraj v društveni telovadnici z dnevnim redom: Poročila funkcionarjev, volitev odbora, župnih in zveznih delegatov ter slučajnosti. Člansko legitimacijo je prinesti seboj. Kdor je nima. Jo lahko dobi Pri blagajniku br. Jošku Bibru, ki uraduje vsak dan v odborov! sobi v »Narodnem domu« od 4.—7. popoldne.
Občni zbor Čitalnice v Sp. šiški
se vrši v nedeljo. dne 29. febr. t. I. ob 2. url poo. v čltalniškem prostoru. K obilni udeležbi vabi odbor. — K
>;rš.
Tiskovni sklad N. S. S. Zadnja objava daril za naš tiskovni sklad le izkazala 4.780 K. Medtem so bili naši tovariši pridno na delu za nabiranje novih prispevkov ln so nabrali: Krajevna org. Celje 230 K. tov. Jak 20 K, tov. Pavtovlč-šura 117 K. tov. Bon 100 K. tov. L)grin 60 K. tov. LJn-b» 62 K. družba pri Rusu 42 K, tov.
Korošec 15 K, tov. Vojska 50 K. tov.
Hazadarevld 30 K, tov. Rebolj 5 K,
Kraj. org. Moste 18 K. podružnica N. S. Z. v Zagorju del dobička od veselice 100 K. nab. pola v Litiji 89 K, nab. pola v Sevnici 293 K. — Vsota: 1231 K. — Vsega skupaj torej 6011 K.
Gledališče.
MARIJONETNO GLEDALIŠČE.
V torek, 2. marca, v četrtek 4. in. v nedeljo 7. marca: »Prolog41, »Čarobne gosli*4, vsakokrat ob 4. uri popoldne.
Književnost In umetnost.
Štiridesetletnica »Ljubljanskega Zvona«. »Ljubljanski Zvon« slavi letos redek literaren jubilej! štiridesetletnico svojega delovanja. Njegova zgodovina le obenem zgodovina slovenskega slovstva in našega kulturnega napredka v tel dobi. Njegovi sotnidniki so bili naši najboljši pripovedniki, pesniki, kritiki. V jubilejnem letošnjem letniku bodo sodelovali naši najboljši pesniki la pisatelji. Glavni pripovedni spis, ki bo začel že v prvi številki izhajati, Je Šorlijev roman »Oospa Silvija«, ki je zajet iz modernega življenja. Visoško kroniko, katera Je vzbudila v preteklem letniku toliko zanimanja ln pritrjevanja, bo pisatelj nadaljeval. Da se bo mogel »Ljub. Zvon« v dosedanji meri razvijati ln spopolnjevati, zato potrebuje čim več naročnikov. Založništvo vabi vse ljubitelje slovenskega leposlovja, da pristopijo v vrste Zvonovih naročnikov. Vsled podvojenih stroškov za papir ln honorarje, je založništvo primorano povišati celoletno naročnino na K 70.—, oziroma polletno na K 35.— in četrtletno na K 17.50. Dosedanje naročnike, kateri bodo listu brez dvoma ostali zvesti tudi naprej, prosi Založništvo, da pridobivajo nove naročnike. Uprav-ništvo je v Ljubljani, Sodna ulica 6.
»Zveza m - odov«. Pod tem naslovom je Izš.a propagandna brošura za zvezo narodov. Napisal jo je kapetan Anton M. Petrinčič. Knjižica, katero priporočamo, se dol)! v vseh večjih knjigarnah. Naroča se tudi pod naslovom: Petrinčič. Loka pri Zidanem mostu. Cena 5 K 50 v, po pošti 6 K 70 v.
L jubi lanska porota.
Koniska tatvina.
Pri včerajšnji ljubljanski poroti so bili obsojeni brezposelni kolar Ivan Sebat, iz Predtrga pri Radov-vljici, na dve leti; Matija Strle, brezposelni delavec iz Dobrave na eno leto In poznati tat koles Matija Cerar iz Stopa pri Domžalah na poldrugo leto težke ječe, ker so v noči 28. novembra lanskegk leta Iz hleva
odpeljali eno kobilo z mladim ž obetom v vrednosti 9000 K. Kobilo sq peljali proti Ljubljani in od tu so nameravali na Vrhniko preko demarkacijske črte. Nadstražnik Jože Šuligoj pa je tatove na Olincak na cesti ustavil in takoj aretiral Sebata bi Strleta, ki sta pa podala napačna imena.
Dva ruska ujetnika pred poroto.
Že dne 19. decembra lanskega leta sta se morala zagovarjati pred ljubljanskim porotnim sodiščem dva ruska ujetnika: Jurij in Mojzes To-katli, doma iz Simferopola, Tav riške gubernije, po veri mohamedan-ca in čevljarja, ker sta oktobra meseca 1. L bila osumljena, da sta svojemu tovarišu Ivanu Konvalcnku ■iz Vitebske gubernije ukradla 31.860 kron. Takrat sta bila oproščena. Po oprostitvi pa sta šla v Šiško na lice mesta, kamor je Jurij zakopal denar, ter je Mojzes začel pri Pogačnikovi šupi z železom odkopavati, kar pa so zapazili Adolf Zajc, Janko Jebačin in Ivana Jeraj, ki so Rusa prepodili in potem sami odkrili »veliki zaklad14 — listnico z 31.860 K denarja avstrijske veljave. — K včerajšnji razpravi je prišel Ivan Kon-valenko sam z Dunaja. Leta 1915. je bil ujet. Po sklenjenem miru z Rusijo v Brestlitovsku se Je povrnil v domovino, pa Jo je zopet zapustil ter se povrnil v Avstrijo s 40.000 rublji. Hotel je skupno z obema obtožencema zopet odpotovati preko Jugoslavije v domovino. — Porotniki so vprašanje krivde zanikali, nakar sta bila oba obtoženca oproščena. Po sodbi sta se poljubila in vzklikala: »Domojl Domoj! Spasibo!44... Po-nulala sta roki Konvalenku v spravo. a ta je to odklonil z gesto razočaranja ..
Voznik železa, ki ga Je luč Izdala.
Ivan Švab, čevljar, Ljubljančan, bi Anton Ilovar, posestnika sin, sta 16. januarja letos odnesla iz skladišča vojaškostavbnega urada pri dolinski tovarni 860 kg Jekla v drogih v vrednosti 17.200 K. Jeklo sta naložila na vojaški voz in ga proti večeru odpeljala z vojaškimi konji. Nameravala sta ga prodati nekemu neznancu. Toda na Poljanski cesti j« nadstražnik France Volk voznika Švaba ustavil ker ni imel luči in se mu Je stvar zdela sumljiva. Aretiral Ju le in spravili so Ju v zapore.^Ob-toženca tatvino priznavata, Švab pravi, da Je bil pri skladišču nastavljen kot civilni uslužbenec ter so mu ravnokar odpovedali brez vsak« plače. Mislil si Je: »Ce mi nočejo nič plačati, pa si bom sam plačal.44 —• Ilovar se zagovarja, da je Švabu samo pomagal. Porotniki so soglasno potrdili krivdo tatvine glede Ivan« Švaba, glede Antona Ilovarja pa* krivdo zanikali z 8 »ne« proti 4 »da«. Predsednik porotnega sodišč^ Je nato proglasil sodbo: Ivan Švab šest mesecev težke Ječe. Anton Ilovar pa I Je oproščen.
Pokrajinske vesti.
Žalec. Pri nas so te dni prodajali hmelj po 13.000 K za 100 kg.
Gornji grad. Naša poštna zveza s svetom postaja vedno slabejša. Pred vojno je vozila pošta iz Mozirja na Radmirje v Gornji grad dvakrat na dan, po Zadrečki dolini pa enkrat na dan Pošta ie vozila tako, da smo imeli zvezo z železnico v Rečici na Paki. Zdaj Imamo pa poštno zvezo z Radmirjem enkrat na dan in sicer nekaj dni z vozom, nekaj dni pa kar peš. Prišle so torej približno iste razmere kakor so bile pred leti, ko so hodili s košem po pošto v Celje. Ne vemo, kaki ljudje se.di)o'v poštnem ravnateljstvu, da se Oornfl grad kjer je sedež sodišča, davkarije, notariata in dveh posojilnic — tako zanemarja.
Brežice. V svrho intenzivnejše goiitve dramatike se Je nedavno ut,.m ovil tu »Dramatični odsek Cl-m m e«, ki je nastopil nedavno s svi t> prvo Igro »Volkašin«. Igra je Ndobro uspela. — Na pust so Volkašincl zabavni večer ter prispevali s svojimi nastopi k prisrčni zabavi ožje družbe.
Iz Pohorja. (Vlom v planinsko kočo.) V ruško kočo na Pohorju so vlomili tatovi in odnesli vse kar jim Je prišlo v roke. škoda le velika.
Sv. Peter pri Maribora. Kakor se poroča, se bo gradila čez našo faro In občino št. Peter okrajna cesta, ki bo vezala tudi prebivalstvo desnega dravskega brega z mestoma Mariborom ln Ptujem. V dosego tega dlja Je treba namreč dograditi cesto od broda v Dupleku še kake 4 km čez Irčovo do Malečnika, kjer pride v zvezo pri Ix)rberju z kancem že obstoječe ok.rajne ceste do Maribora* Hvaležni bomo Peter-
fiani vsem činlteljem, ki so odločili to dolgoletno vprašanje naše cesto.
Sv. Jurij Ob Ščavnici. Dne 21. t, m. popoldne pride v župnišče mol po spoved za umirajočo ženo nekega čevljarja v Stanetlnclh. Poprosi g. župnika, naj gre na spoved, sila Je. Ta odgovori: »Danes je sobota, v soboto ne grem na spoved, nimam časa. pridite v pondeljek.« In žena — želeča poslednjih tolažil Je nato v soboto po noči umrla — brez spovedi. Drugi dan, v nedeljo, se te oznanilo v cerkvi, da naj ljudje ne hodijo v noči po spovednika. Pač pa najde g. župnik dovolj časa z« agitacijo za občinske volitve in če treba, najdeš kakega omahljivega pristaša v njegovem vinogradu nrl kupici vina. Vse v večjo čašt božjo! In raz prižnice se grmi. dia nai verniki volijo samo katoliške može v občinske odbore, ne pa brezvercev -- samostojne kmečke. Čudno J« tud!, da se Iz vrst tukaj novo ustanovljenega »Orla« širijo protfdržav-ne govorice, kaj bo ta naša vlada, kaj bodo tl Srbi itd. To naj bo smo-trena vzcoja mladine, ki naj bo nas np te dlka bodočnosti! Kam ploven o?
Jesenice. Podružnica org. vojnlfi invalidov na Jesenicah se iskreno zahvaljuje vsem darovateljem in obiskovalcem veselice, katere čisti dobiček se razdeli vdovam v votel padlih mož. sirotam b nekaterim najbolj potrebnim invalidom.
Izdajatelj ln odgovorni uredniki Anton Pesek.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani
tajska t. 33.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Mariiin tre 8 WoHfeva ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti
Kupujem In prodajam
vse vrste starine (antikvitete) kakor: narodne noSe, umetnine* preprogo, starinska stekla in porcelan itd., kakor tudi umetno, nerabno tobovje. Konce-sijonirun posredovalec pri prodaji in nakupu posestev in nepremičnin. Albert. Derganc, brivec in starinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10.	86
K. Linhart, urar
Marti® Terezija c. 7.
Velika zaloga zlatih, srebrnih
in nikl».st>h ur, kakor Omega,
ure z
nihalom po najnižji ceni. Po-
dali oglasi.
KUvx:.sisn
Proda se s
Kranjsko harmonik©, domač
.•"tek, prodam po primerni ceni. Na-/ v upravništvu »Jugoslavije*. 293
Mizarstvo Matija Perko v Spodnji ki, Celovfelta cesta 121 se priporoča blagohotno upoštevanje.	162	i
Kavčuk za zobe „Acoton' rand“, Gummi iniport, M. I. M s: ra?, tariboi, Gosposka ulica 68.	297
Imam fax 10C0 Inozemskih- Schaffhnnsen, stenske
abljenih poSSnih znamk na pro> nihalom po najnižji ce..i, ji ■	■ m. ,_____________
'aj, Anton Smon, Šoštanj 83. 296 pravila se sprejemajo vsaki {as CICSKG 11% aaSielfS
|in se solidno fzvrše.	»90
Cigaretni papir
sledeče vrste:
Golub, Abadia,
Club In Samum
priporoča na debelo
r.Uiilijaoa. ISestai trg 11
Kdo plaža najviSjo ceno za star baker? Samo 244
a
(Kri
ffuucapivi li	,
Maribor, Sofijin trg št, 1,
Kupi se:
Kolesa rabljena, kupuje 3. Goreč,1 Ljubljana Gosposvetska c. 14.	138
tdOtor sigurno 3 ‘/a do 4 HP mo- j Čan, 220 voltov istoimenski tok sc kupi. ve5 vagonov stoječih na postaii Ponudbe na: Tovarno za čreslovino vJ MajSpergu, pošta Ptujska gora.	295!	.	..	P°st,mezne	V0Z0V6
Le«. Kupim hrastove, smrekove Ih bukova hlode za žago. Ponudbe s ceno na naslovi Ivan Šiška, tovarna parketov In parno žag a, Ljubljana, Metelkova ulica 4a.	223
Službe:
Invalid. Iščem dobi ega delavca mehanične stroke, cv. urarja za lahko ir, trajno delo. Pismene ponudbe pod .Mehanik 333" na upravništvo.	210
pripelje nfl dom tvrdka REGOVC & COMP. LJUBLJANA Kolodvorska ulica 31. 248
PlaCllna natakarica se
„Hotel Mangart, Bled.
a večletno prakso v premogu in s strokovno šolsko izobrazbo se sprejme, takoj v službo. Spričevala in natančne zahteve predložiti St. Janškemu pre-And. Jaktl, Krmelj, Dol.
išče.,	.
294 mogokopu
Koreiponcientko z večletno prakso, katera zna perfektno nemško stenografijo ter zanesljivo prestavi v slovenščino (Jugoslovanka, če mogoče z Odvetniško prakso) sprejmem. ,,Ava“ tovarna portland In roman cementa, L'*’-
3 rodbine
se sprejmeta prt €«BJ©.
skupno iščejo stanovanje obstoji ježe iz 6—7 »ob, kuhinje, ko-
______--------------------palne sobe, z vsemi pritiklinami
HHtpacska pomoCnlka ter električno razsvetljavo v Pranjo DolSan, meBtn ajj na. pereferiji Ljubljano,  — | za takoj ali pozneje. Oskrba s
I8C« srn družabnik za večje kuriavo in posebna nagrada je
čevljarsko podjitje s kapitalom od K dotižnemu us ctanovanie nnltrhl
4CO.COO-SOO.OOO naprej. Poizve se aoutnemu, stanovanje OSKrDI -	■ ■ zagotovljena, Sporočila sp pro-
sijo pod ,Kurjavo“ na „Aooočno ekspedicijo"* Al. Matell«, Ljubljana, Kongresni trg St. 3.
tiri: ..Anončni zavod" Drago Beseljak, (podružnica) Maribor, Gregorčičeva ul. &
(Schillerstrasse).
299
-smim
saldsfcontfsta
(prejme državna »Vnočevalnlca" takoj, ta mo pismene ponudbo z navedbo Študij in dosedanjega službovanja naj »o pošljejo do 2. m aren ravnateljstvu. Osebna predstavljanja, le na pismeni poziv.	242
Iz mehkega in trdega lesa kupi
po najvisji ceni vsako množino družba J»pex“ i Ljniiljasi. Krstov trg 10.
Klingerit
asSsest, kaučuk, armature
in vse tehnične potrebščine priporoča
Odon Koutny,
Ljubljana. 260
Oglje
bukovo in gabrovo sc kupi.
Ponudbe z navedbo cene In množine na .Anončni zavod Drago Bese-tlak, Ljnbljana, Cankarjevo nabrežje 5.
ggauaunoanDaunauoDaDnogg
“	n
a a
Črnilo :: rdečilo
barva za štampiike (modra in rudeča)
WT„SNAŽ1“
najboljše sredstvo za ciste-nje kovin po tovarniških cenah.
Kemični proizvod
O.Čertalič,Ljubljana
Opekarska cesta štev. 31.
se di lestanatija kis
!kavarna
a
v najam.
Ponudbe do 6. marca 1920 g na nadzorstvo društva „Casi- q
0 novereln" v Ljubljani. Erjav- O H čava cesta 1*.	254	H
rrr
Qgn!SDDQC000DEtnnBDI£0OOOgg
Domača tvornica niblfa d. cf.
Zagreb, Jelačičev trg br. 2, I. kat.	i8i
nudja trgovcima samo na veliko I ROBNI ©bi© preporuča avoje bo-v.   i » •	! gato skladište svakovrsno
musko rublje manufaktura« robe
kao razne vrsti kosuha, gača, , noinlh MA, orukvii
run manšeta 1 mekamh ogrlica.	fnnih tkanina itd.
Naručbe pouzečem ofoavliajn se kretom pošte.
Advokat
df. Josip Safovic
naznanja, da ima svejo pisarno kakor dosedaj
v Ljubljani, Gosposka ul. 3.
■v		J—	A
—		
	%	
	8	
	F	
	3	
T-		n
		7
Oglas: Oglasne ekspedicije „Jadran" v Mariboru.
cele vagone odda:
iDGiitia Ih tatu tali FERDO SERT
MARIBOR. Koroške cesta štev. 21.
Brzojavi: SERT, Maribor, telefon fnterurban štev. 2CS. 228
Cene zmerne!
Postrežba solidna!
Tone Malgaj,
Pristno blago! stavbeni is pohištveni pleskar in ličar.
Ve£ starinskih
otiralih slik
v okvirjih jc naprodaj. Ogleda se lahko pri slikarju M. Trpinu, EHzabetna cesta ifev. 3 na dvorišča 1. nadstr. Istotam ac popravlja snaži (restavrira) stare slike, kakor tudi izvršuje nove pokrajinske.
svete in poitritnc slike.
264
NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU.
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
P
Trgovina
z inventarjem in opravo sc za 30,000 dinarjev preda. Resni interesenije naj pošljejo svoje ponudbe pod „DlnaH na upravništvo »Jugoslavije" 265
Sftrisčas-
Kupujemo
po najvlšjth
dnevnih cenah
železne m lesene
Narodna knjižnica.
I.ln2. snopič: Val. Vodnika izbrani spisi. Bros. 8 K. 8.-5. snopič: Gaudeamus, komedija v štirih dejanjih.
Spisal Leonid Andrejev, poslovenil dr. Joža Gl on ar. BroS. 8*— K,
6. —9. snopič: Gadja gnezdo. Povest iz dni trpljenja ln nad. Spisal Vladimir Levstik. Broš. 10'-~ K, vez. 12*— E.
10.-12. snopič: Bele no*l. Mali Junak. Spisal F. M.
Dostojevski j, preložil dr. Vlado Bor* Stnlk. BroS. 10'- K, vez. 12 — K.
13.-15. snopič: Moje življenje. Spisal Ivan Cankar. BroS. 10 — K, vez. 12’— K.
MiiiijHViiiia.
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu in turistom vljudno naznanjam, da sem otvoril
gostilno in prenočišče
v Stražišču pri Kranju.
Točil bodem vedno najboljša pristna vina vseh vrst. Preskrbljeno bode, ker je v hiši tudi dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica tudi za vsakovrstna mrzla in gorka jedila.
Za solidno postrežbo jamči
Anton Križnar,
261	posestnik	in	gostilničar.
višei
ni:
Zagreb, mjeseca marta 1920.
Povlšenje glavnice od !C 30,000.0000 na 50,000.000.
Poziv na subskripciiu
60.000 komada dionioa, glasečih na donosioca po K 400*— naslovile vrijednosti n ukupnom iznosu od K 20,000.000'—.
P. n.
Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, a zbog iz-vanrtdnog uspjeha prolle eubskrlpcije, te sveopče potrebe za daljnjim kapitalijama, odlucilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provestt poviSenje dionicke glavnice I emisiju novih dionica pod slljededim uvjetima:
1. Dionlžka glavnica od 80,000.000'— povišuje se izda njem novih 50.000 dionica po K 400’— nom., dakle za K 20,000.000 — na K 50,000.000 —.
2. Posjednieima starih dionica pridržajo se 25.000 komada novih dionica, te im pripada pravo na 3 stare dionice optirati 1 novu nz cijenu od K 475-— po komadu nove dionice, zajedno sa 5 ®/o kamata od 1. siječnja 1920 do dana uplate.
Ostalih 25.000 dionica kao i eventnalno neoptirane dionice izlažu se javhoj 8ubsbripciji uz tečaj od 575’— ga 5*/o kamata od 1. januara 1820.
4. Subskripcija požlnje 1. marta, a svršava 31. marta 1920, a za subs-krlpcije u Americt traje rok do 15. travnja 1920.
5. Nove dionice imadu kupon za godinu 1920, te im pripada pravo na dividendu za istu.
6. Protuvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 31. marta 1920 odnosno 15. travnja 1920. Eventualno nedodljeijene dionice povratit 6e se zajedno sa 8’/»®/o kamata od dana uplate do povratka novca.
7. Subskripcija se obavlja odnosno piimaiu prijave: u Zagrebu: na blagajni zavoda; u Beogradu: Prometna banka; u Bjelovaru: Bjelovarska štedionica; u Brodu n. S.: Banka i mjenažnica Brdarič i drug, kao alilijacija Narodne banke; u Dubrovniku: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala; u Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d. d,, Kranjska deželna banka, Kmetska hranilnica: u Osijeku: Banka J. Kraus i drug, Sve filijale zagrebačkfh banaka; na Rijcci: Hrv. centralna banka; u Rumi: Zadružna banka d. d.; u Sarajevu: Hrvatska centralna banka: u Spletu: Zadružni savez; u Varaždinu: Opča štedionica d. d.; u Zemunu: Zemunska štedionica; u Wienu: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala Wien (uplate u jugoslavenskim krunama); dok uplate mogn uslljediti takodjer kod svih zagrebažkih zavoda te njenih filijala.
U sjedinjenim državama: u New-Yorku: Garanty Trust Co., Emil Kiss, banker; u Pittsburgu Pa: Union Savtngs Bank; u Arkon O.: Depositors Savings & Trust Co.; u Mc Keesport Pa.: Jos. Roth & Co.; u Youngstownu: Dollars Savings Bank; u Roehester Pa.: Ali Nations Bank.
8. Posjednici starih dionica, kdji žele u sniislu točke 2. optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih mlesta subskripcije:	_	.
Točno ispunjenu i potpisanu prijavnicu uz naznaku popisa bojeva starih dionica (a koliko nisu kod zavoda u pologu) lil medjutomnicu starih dionica.
9. Reparticiju dionica subskrlbiranih u smislu t. 8. pridržaje sebi ravnateljstvo.
tO. Tečajni (ažijski) dobitak. kojl se poluči kod izdanja novih dionica, ide u
korist redovite pričuvne zaklade odblvši troškove emisije i prlstojbe, te dotacije mirovinskog zavoda.	»
11. Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat koji zajamčuje uspjeh po-višenja dionicke glavnice.
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljena septembra 1919. Prometa v prvih treh mesecih nad
10,000.609 kroti.
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod državnim nadzorstvom.