Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 1.000 G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 2.000 PODUREDNISTVO: Letna inozemstvo ... L 3.000 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XVI. - Štev. 32 (805) Gorica - četrtek 6. avgusta 1964 - Trst Posamezna številka L 40 Nova vlada dobila laj Iihi'11. posluša naša mlailina Pameten človek bi skoraj ne vedel, s kakšno trobento bi moral zatrobiti na vse štiri strani sveta, da bi ljudje in še posebej Katoliški vzgojitelji enkrat za vselej pomeli vso satansko šaro večjih in manjših »giornalinov«, s katerimi se zastruplja duša in mišljenje naše mladine. Oglejmo si nekaj primerov tega zločinskega semena in se vprašajmo, ali smo res zgubili vso svojo avtoriteto, da ne bi mogli temu odpomoči, ali pa se raje predajamo neki letargiji, ne meneč se za svoj delež odgovornosti. Intrepido: »Umri, pes, da se boš naučil živeti!... Veselite se, vi peklenski duhovi, še enega svojih sovražnikov sem spravil s sveta!« Tex: »Umazani sin sto tisoč smrdljivih dihurjev! Prisegam, da ti izdolbem črevesje in ti ga dam požreti!... Pokaži svoj gobec, šušmar!... Glej ga, coyotsko govno... (stereo di coyotes, coyote = zapadnoame-riški volk)!« Pecos Bill: »Črepinjo mu bom razklal kakor gnili meloni... Počasi ga bom davil za grlo, da bo poginil, ne da bi se zavedal!...« Turbine: »Pogini že vendar!... Ne še, zločinec prekleti...!« Dik Fulmine: »Usekaj tega črva, prijatelj, udari, brez usmiljenja...!« V 11. številkah teh »čednih giornalinov« smo našteli 66 mrtvih, 5 nasilnih ugrabitev, 9 senzacionalnih ropov, 38 revolver-skih strelov, 10 strelov iz puščic, 21 klanj z nožem, 2 primera mučenja, 60 groženj z merilnim orožjem. Človeka so tu same mišice, edini dokaz — revolver, govorjenje grobo in odvratno. Vse zemljepisje se suče okrog Lune in Marsa, od ameriških prerij in džungle do najglobljih čikaških beznic ali kake indijske kneževine. Katoliški starši in vzgojitelji, kje je tu ozračje čistosti in plemenite človeškosti, v kateri bi morala naša mladina rasti in zoreti? Kakšne življenjske ideale si ustvarja za svoje versko in moralno oblikovanje? Silno skrbno zapiramo vrata pred tatovi, če kdo ukrade kokoš, hitro tečemo do najbližje policijske postaje. Nerazumljivo pasivni pa ostajamo, ko gre za najnevarnejše tatove čistosti in poštenja naše mladine. Ne samo da jim na stežaj odpiramo vrata, ampak jih celo plačujemo! Za nameček pa potrebujejo nekateri ljudje še razburljivosti grozotnih filmov, kot so jih te dni predvajali v Trstu. Samo par naslovov: Sindacato degli assas-sini, Strangolatore folle, Frenesia del de-lltto itd... DONOSNE POPEVKE Govoreč o nekem bivšem kralju rock and roll-a, ki je zadnje čase postal »ur-latore«, piše newyorški dnevnik: »Ta pevec zasluži danes okrog 2 milijona dolarje na leto (ali eno milijardo 250 milijonov ital. lir)), kar pomeni 20-kratno plačo predsedniku Združenih držav. Vsekakor astronomske vsote, s katerimi bi se dalo marsikaj bolj koristnega in dobrega ustvariti! Italijanske statistike pa poročajo, da je bilo lani prodanih za 20 milijard plošč s popevkami. Dejstvo je, da se sodobna mladina, up in nada bodočnosti, usposablja za svoje bodoče poslanstvo ob vrtoglavi predanosti popevkam lahke glasbe. Tako lahke, da se glasba skorajda razblini, ostaja pa le glumaštvo. Sv. Avguštin pravi: »Prepevajmo hvalnice Bogu, kakor jih bomo nekoč v nebesih prepevali. Pojmo, ne kot bi se hoteli zibati v brezdelju, temveč da sc v težavah duhovno dvigamo. Prepevajte, bratje, in napredujte v dobrem!« Vsaka oblika umetnosti ima svojo družabno funkcijo. Po svojih estetskih kakor vzgojnih elementih razodeva duhovno raven tiste generacije. Očivldno pa kaže to znamenje časa pot navzdol, saj so mlade generacije, s tako bogato dediščino prvenstva in tradicije glasbene umetnosti, padle na raven paberkovanja divje džungelske kričavosti. Novi ministrski predsednik on. Aldo Moro se je v četrtek, 30. jul. predstavil najprej senatu, nato v poslanski zbornici. V eni in drugi skupščini je prebral enako programsko izjavo vlade. Zatem se je začela v senatu debata o izjavah vlade, to je o njenem programu. Ta debata je v senatu trajala do sobote, ko je Moro odgovoril na kritike raznih strani na programu nove vlade, nakar je sledilo glasovanje o zaupnici vladi. V soboto pozno zvečer so bili znani izidi glasovanja : za vlado je glasovalo 163 senatorjev, proti pa 120, eden se je vzdržal. Vlada je torej dobila lepo večino, ker so zanjo glasovali demokristjani, socialni demokrati, republikanci in večji del socialistov. V ponedeljek se je isti postopek začel v poslanski zbornici. K besedi se je prijavilo še večje število govornikov kot v senatu, zato bo trajala debata po vsej verjetnosti do četrtka, 5. avgusta, ko bo glasovanje. Vendar glede izida tudi Dve najmogočnejša državi tekmujeta mod seboj, katera si bo podvrgla vesolje: Amerika m Rusija. Napredek in uspelhi ene vzbujajo drugo k še intenzivnejšemu delu. Rusi so doslej prednjačili v boju za vesolje. Pa se je zgodilo, da so jih Amerikamoi premagali in Bmščev je zaenkrat ostali ne samo brez žita, temveč tudi brez — lune. Časopisi vsega sveta prinašajo v teh dineh na 'naslovni strani slike lune, ki jih je posnel »Raingar 7« na svoji zmagoslavni poti, preden se je razdrobil ma lunini površini. To je dogodek, ki je kronal z uspehom dolgoletne napore ruskih in ameriških znanstvenikov in ki bo prešel v zgodovino kot ena miajvečjih pridobitev moderne tehnike. Vse je brezhibno delovalo na -ameriškem satelitu in predvideni program je bil v celoti izpolnjen, četrt ure pred trčenjem »Rangarja 7« ob luno so ameriški znanstveniki, zbrani na sprejemni postaji v Godstone v kalifornijski puščati, odprli šest televizijskih kamer na satelitu, ki so takoj začele s snemanjem. Brezhibno so oddale na zemljo 4316 fotografij. Bilo je to 31. avgusta ob 14.08 po našem času. »Ranger 7« je bil takrat le za 2992 km oddaljen od lune. Sijajno je prekosil »Lund-ka III«, ki je lansko loto posnel fotograr fiijc lune iz razdalje 60.000 km. Zadnjo Sliko je »Rangar 7« poslal na zemljo, ko je bil le za petino sekunde oddaljen od lune. Slike so rezultat šestletnega dela ameriških znanstvenikov. »Ranger 7« se je razdrobili natančno na mestu, kjer so predvidevali njegovi stvaritelji. A izvršil je častno svoje delo in poslal na zemljo 27 metrov dolg filmski trak in 4000 fotogra-mov. Dve televizijski kameri s širokim objektivom sta posneli po 160 slik, vsakih 2.56 sekund po eno, ostale štiri pa so posnele po 976 slik v presledkih dveh desetim k sekunde. To so sedaj brez dvoma naj dragocenejše in najzandmivejše, a tudi naj dražje fotografije na svetu. Amerika je zanje izdala bajno vsoto 125 milijard lir. »Ranger 7« je končal svoje poslanstvo, a začrtal pot novim uspehom im zmagam. Treščil je na področje nazvamo »Megleno morje« z brzino 9934 km na uro, potem ko je letel proti luni 67 ur in 35 minut ter preletel razdaljo 392.140 km. Ameriški znanstveniki sedaj do vseh podrobnosti proučujejo fotografije, ki jih je »Ranger 7« poslal na zemljo zadnjih 13 minut in 40 sekund. Fotografije prikazujejo veliko področje 200 tisoč milj lunine površine. Aid bo to področje nudilo primeren pristanek bodočim astronavtom? tu ni nobenega dvoma, ker so poslanci strank levega centra obljubili, da bodo glasovali za vlado, čeprav imajo razni številne pomisleke zoper njo; strankarska disciplina zahteva od njih, da glasujejo za vlado, in zato bodo tako storili. Po teh debatah in glasovanju o zaupnici bo parlament prešel k rednemu delu. Še predno pojdejo na počitnice so odločeni, da izglasujejo nekatere zakone. Med temi je zakon o kmetijskih pogodbah, ki ga kmetje nestrpno pričakujejo, in pa razni ukrepi za pobijanje sedanje slabe gospodarske konjuk-ture in ki jih je Moro že napovedal. PROGRAM NOVE VLADE Oglejmo si sedaj na kratko program nove vlade. Tudi sedanja Morova vlada je morala skozi številne težave ne samo pri izbiranju oseb za ministre, temveč še bolj pri sestavi delovnega programa. Kajti ne smemo pozabiti, da je to koalicijska vla- To je pivo vprašanje, kd si ga stavijo a-msriški znanstveniki. Večina se strinja s tem, da vatikanska značaj področja ter prašna plast, ki ga pokriva, ne bo ovirala pristanka bodočih astronavtov. Fotografije so namreč pokazale, da je na tem področju nešteto večjih in manjših žrel s premerom tudi 'do 30 metrov in da je vsa površina pokrita s 30-ceotimetrsko prašno plastjo. Predsednik Johnson je dne 1. avgusta sprejel v Bedi hiši dva glavna ameriška strokovnjaka, ki sta vodila izstrelitev »Rangarja 7«, dr. JAffiHiama Pickeringa -in Homerja NeweHa. Predsednik Johnson je z največjim zanimanjem sledil proizvajanju filma o luninih slikah in čestital znanstvenikoma za 'tolik uspeh. »Jutrišnji -svat,« je dejal Johnson, »bo pripadal 'tistim, ki si bodo osvojili vesolje. Tej tekmi za zmago nad vesoljem se Amerika ne sme odreči. Bilo bi to nečastno za njeno slavno zgodovino. Ta .podvig ni vojaškega značaja, temveč je podvig, ki opozarja človeštvo na mir in bratstvo med narodi. Tolažljivo je za nas dejstvo, da smo v tej veliki misiji za dosego vse-mirja na pravi poti in vi znanstveniki nam s svoj,im velikim umskim delom dajete zagotovilo za nadaljnji napredek oivEiza-cije. Doslej je bilo govora le o vojnah, doživeli smo 'težko vojno in se branili pred noto pretečo. Prišel je čas, da usmerimo svoje sile in umsko clelo na drugo polje, v prid vsega človeštva.« Tudi sv. oče Pavel VI. je zbranim vernikom v Castelgamdolfu v nedeljo opoldne omenil, naj bi nova osvojena vesoljstva približala človeštvo Bogu. »Tudi mi,« je dejal papež, »se pridružujemo občudovanju vsega sveta za to veliko zmago človeštva nad skrivnostjo vesolja. Darujmo zato Bogu to veliko pridobitev človeškega uma, kajti On je stvarnik vsega in Gospodar vesoljstva.« Ponovna stavka železničarjev Od 8. do 10. avgusta bodo ponovno stavkali železničarji. Dne 8. avgusta bodo stavkali dve uri in sicer od 21. do 23. ure; v nedeljo, 9. avgusta bodo stavkali od 9. do 11. ure, od 15. do 17 ure in od 21. do 23 ure. V ponedeljek, 10. avgusta pa bo stavka od 9. do 11. ure. Ta stavka bo zelo prizadela izletnike sredpoletnih počitnic. Dne 31. julija je bila tudi 78-uma vsedržavna stavka letalskih družb. Osebje letalskih družb zahteva zvišanje plač, kar pa jim ravnateljstvo ne more dati. zaupnico da, ki je nastala iz različnih strank, katere so se združile prav na podlagi skupnega delovnega programa. Sedanjo drugo Morovo vlado razlikuje od prejšnje predvsem to, da so sedaj dali prednost gospodarskim vprašanjem in šele v drugi vrsti pridejo v poštev politična vprašanja. Zato je Moro dejal, da nova vlada smatra za svojo prvo nalogo, da brani vrednost lire, kajti brez trdne valute niso mogoči nobeni načrti za gospodarski razvoj. Pri tem je pokazal na sedanje gospodarsko in finančno stanje v državi. Denarni obtok se je ustalil, vendar je še vedno previsok. Cene potrebščinam so se zvišale v zadnjih mesecih za 2,2%, kar je odločno preveč, če upoštevamo, da so v letih 1959-1961 v enem letu narasle le za 2%. Zunanja plačilna bilanca se je nekaj izboljšala, toda še vedno premalo. Uvoz se je znižal, ali tudi na škodo surovin, ki jih potrebuje industrija. Zato se je samo v mesecu maju znižala industrijska proizvodnja za 2%. Nasprotno pa se je nadaljevala tekma za zvišanje plač. Te so narasle za 15%, kar je odločno preveč. »Prišli smo do najbolj kritične točke v naši gospodarski konjunkturi,« je priznal vladni predsednik Moro. Potem ko je prikazal težki gospodarski položaj v državi, je ministrski predsednik prešel k osvetljevanju ukrepov, ki jih misli vlada sprejeti, da se položaj izboljša. Predvsem je napovedal, da bodo morali zvišati prevoze po železnici, kajti ta je močno pasivna in predstavlja skoro polovico državnega primanjkljaja. Nadalje bodo morali zmanjšati izdatke na občinah in skrbeti, da bodo občine same krile svoj primanjkljaj. V ta namen naj se zvišajo cene prevozninam na občinskih prevozih, in, če potrebno, naj se uvedejo tudi novi občinski davki. Nadalje je omenil, da bi se za dobo 12 do 18 mesecev moralo vpeljati premirje v plačah, da ne zaidemo v inflacijo. Končno je Moro napovedal še vrsto novih davkov, ki jih bo morala vlada uvesti ali zvišati. Predvsem mislijo povišati dohodninski davek od 3,3% na 3,6% ali celo na 4%. Potem bodo zvišali tudi dopolnilni davek in pa še nekatere druge davke tistim, ki imajo visoke dohodke. Najbrž bodo zvišali tudi ceno bencinu. Poleg tega bodo nekatere davke znižali in sicer bodo znižali dajatve tistim, ki bodo naložili svoje dohodke v nove proizvodne investicije. Z eno besedo, nova vlada hoče dobiti denar pri tistih, ki ga imajo, in pomagati tistim, ki želijo dvigniti proizvodnjo ali izvoz. Podrobne ukrepe bodo šele izdelali. V ozadje so potisnili ustanovitev novih dežel in pa znani urbanistični načrt, ki je izzval veliko nasprotovanja. Glede zunanje politike bo vlada slejkoprej ostala zvesta Atlantskemu paktu, Skupnemu evropskemu tržišču in vsem pobudam za pospeševanje miru v svetu. * * * Ob tem programu so se razvile kritike v senatu in nato v poslanski zbornici. Enim se je zdelo, da je vse to premalo, drugim pa da je preveč. Komunisti so kritizirali politiko plač, liberalci pa politiko novih davkov. Ali eno dejstvo stoji: Italijani se bodo rešili iz sedanje krize, če bodo več proizvajali, bolj skromno živeli in bolj pametno gospodarili. K temu bi jim tudi vlada rada pomagala. Mislimo, da ji je pri teni želeti le uspeha. TEDEN V SVETU Sestanek Erhard-Hruščev Adžubejev obisk v Nemčiji se je končal dokaj ugodno. Ob koncu obiska so javili, da so se zelo izboljšali izgledi, da pride do obiska med Hraščevom in Erhardom. Seveda pa niso s tem v Nemčiji vsi zadovoljni. Adenauer in njegovi nekdanji prijatelji so še vedno nasprotni kakemu popuščam ju Sovjetom. Vendar se zdi, da njih gledanje ne bo prodrlo in se bosta Brhard in Hruščev v bližnji bodočnosti le sestala, potem ko bodo njih srečanje dovolj pripraviti. Napad na ameriški rušilec Najtežja vest v političnem življenju preteklega tedna je prišla 'iz Imdokine. Tam so v nedeljo pozno popoldne 'tri neznane ladje napadle ameriški rušilec Maddox in spustile proti njemu itri torpede, ki pa ga niso zadeli. Streljale so tudi s topiči. Rušilec je odgovoril s svojimi topovi in poklical na pomoč letala z letalonosilke Ti-conderoga. Ena napadalnih ladij je bila težko poškodovana, ostali dve pa lažje. Ameriikanske ladje so bile v mednarodnih vodah na rednem patruljiranju. Ko so zvedeli za napad, so v Washin'g-tanu takoj podvzali potrebne ukrepe. Predsednik Johnson je ukazal, naj v bodoče takaj odgovorijo, če bi bili še napadeni, in skušajo napadavca uničiti. Poleg tega so tudi poslali protestno noto vladi v severnem Vietnamu, kajti nobenega dvoma ni, da so napadalne ladje bile iz severnega Vietnama. Opazovavoi se sprašujejo, kaj je severne Vietnamce nagnalo, da so se spustili v to novo tvegano početje. Vendar točnega odgovora ne vodo še dati. Vedno bolj napeto na Cipru Tudi Ciper vzbuja vodno večjo zaskrbljenost. Makarios je imel razgovore v Atenah in se je vrnil domov. V tem. času so preprečili atentat na neko letalo Združenih narodov. Ciprski Grki se vodno boj oboro žujejo in kažejo tudi vedno večje nerazpoložen je do čet ZN. Stavijo jim različne ovire in so jih tu in tam že dejansko napadli. Ciprska vlada je sprejela gospodarske ukrepe na škodo ciprskih Turkov. Na drugi sitrani pa ima ‘turška mornarica vojaške raje v bližini Cipra. Ves položaj je tak, da se lahko vsak trenutek utrne iskra oboroženega spopada med Grčijo in Turčijo. Osem dni ujetniki v osrčju zemlje Kaj vse človek prenese in v kakšnih življenjskih pogojih lahko živi, to nam lahko sedaj pove in dokaže devetorica rudarjev iz Champagnola, ki je bila osem dni in pet ur živa pokopana 80 metrov pod zemljo. Zanje so trepetali in s pridržanimi solzami sledili mrzličnemu vrtanju strojev v osrčje zemlje, krajevni in tudi časopisi drugih dežel so dnevno prinašali zadnje norice. A končno je tudi za zasute rudarje prišla ura rešitve. Dne 4. avgusta proti večeru so potegnili iz rova še zadnjega rudarja. Nemudoma so vse prepeljali v bolnišnico, kjer so pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Na vsej cesti, ki vodi od rudnika do mestne bolnišnice, so prekinili promet in policija je cesto močno zastražila. Družinski člani ponesrečenih rudarjev so čakali v bolnišnici in lahko si predstavljamo srečanje že na smrt obsojenih z živimi. Povsod v Champagnolu je zavladalo veliko veselje z izjemo petih družin, katerih poglavarji so ostali pod zemljo. človeško mišljeno zanje ni nobene rešitve več. Ameriški zakon o svobodi informacij Pretekli teden je ameriški sonat odobril zakon o »svobodi informacij«, časnikarji imajo po tem zakonu pravico, da pozovejo pred sodišče vladne funkcionarje, ki bi se branili dati informacije. AMERUi jo utegnili zamenjati za črnko in črncev z oksidiranimi lasmi tudi še nisem videla. Gospa je pozabila omeniti dobroto neke tovarišice, ki se je vedno zanimala za naše telesno stanje in nam stregla s čajem. 4. Tudi ni res, da bi morale ne vem ka- ko skrivati, kar smo si prisvojile v laboratoriju, kamor smo hodile šivat za košček kruha, ki smo ga poleg dnevnega obroka dobile za nameček pri kosilu. Šivale smo Slovenke in Italijanke, zato je smešno pisariti o ne vem kakšnih umetniških izdelkih italijanskega okusa. In kaj bi tudi izrednega ukrojile iz padalske svile, kopalnih frotirk, damastnih prtov in vojaških uniform? Prvo je služilo za o-sebno perilo tovarišic, prti in brisače za kopalke partizanov, ki so se kopali v bazenu Coroninnijevega parka, iz diviz pa je bilo treba 'rezati šajkače. Delavnico sem obiskovala dalj časa, a nisem opazila, da bi si tovarišice pomerjale izdelke kar v Evinem kostumu. 5. Nadalje se avtorica pritožuje nad razmerami v ječi. Mirne vesti lahko rečem, da sem našla take, kakršne smo zapustili pod Italijo 1. 1943. Vrnila sem. se med bolhe, ščurke in stenice, med prah in nesnago, ki so jo zapustili tisoči neumitih teles, k tistemu predpotopnemu pločevinastemu umivalniku, kjer smo pod fašizmom za silo umivale sebe, prale perilo in pomivale gavete in lesene žlice, in k tisti slavni leseni »kibli« v kotu za vrati, ki je služila za stranišča najmanj desetim jetnicam in smo jo praznile le dvakrat dnevno. Zmagovalci nam niso mogli v petih minutah pričarati palačo iz Tisoč in ene noči. Uradna pota me večkrat zanesejo v sodno palačo, kjer se skozi okna hodnikov rada ozrem na notranje dvorišče, polno mračnih in prijetnih spominov na moj dvakratni zapor. Med vojno so ga negovali jetniki in nam po vrvici pošiljali cvetje, ki so ga gojili poleg razne zelenjave, tudi prašiček je krulil v svinjaku enega kota, danes pa je ves prostor zanemarjen, zarasel s koprivami in visokim plevelom, da že na svobodnega meščana moreče vpliva, kaj šele na nesrečneže za rešetkami. Naj mi avtorica ne šteje v zlo, ker sem popravila, kar ni odgovarjalo resnici, in naj me ne obtožuje, da zagovarjam komunizem. Kdor me je zaprl in stražil ter kdor me pozna, ve, da nisem bila in nisem komunistka. Knjiga nima zgodovinske vrednosti, ker ni pisana stvarno in je v vseh ozirih pomanjkljiva. Zora Saksida v Gorici, 7. julija 1964. Mons. Janez Jenko imenovan za škofa Iz Nove Gorice je dospela vest, da je sv. oče Pavel VI. imenoval administratorja Nove Gorice msgr. Janeza Jenka za naslovnega škofa. Posvečen bo 24. avgusta in sicer v Logu pri Vipavi, ker ni druge dovolj velike cerkve v škofiji. Pozneje ima namen prenesti sedež administrature v Koper, ker je dobil imenovanje tudi za administratorja vseh slovenskih predelov Primorske, ki so pred vojno spadali pod Italijo, to je novogoriške in koprske administrature ter onih delov reške škofije, kjer bivajo Slovenci. Ob lepi novici se vsi veselimo in novemu škofu že sedaj iskreno čestitamo. Asfaltirajo pot na Sv. goro Oblasti v Novi Gorici so začele z deli za asfaltiranje poti iz Solkana na Trnovo. Asfaltna pot bo šla od »kolone« preko Prevala do Trnovega. Pravijo, da bodo nato asfaltirali tudi ostali del ceste do svetišča na Sv. gori ali na Skainioi kot pravijo danes, a to še ni gotovo. Vendar bo do Prevala pot asfaltirana. Zaradi del na cesti je sedaj pot iz Solkana na Sv. goro preko Prevala neprehodna za vsa motorna vozila. Krščanski demokrati brez krščanskega duha Italijanska država in za njo vlada sta dolžni s posebnimi zakonskimi normami zaščititi svoje manjšine, kakor veleva šesti člen ustave: La Repubblica tutela con apposite norme le minoranze linguistiche. Po naravnem zakonu in po ustavi ter mednarodni listini človečanskih pravic imamo Slovenci, ki smo na tem ozemlju avtohtoni in po ustavi enakopravni državljani, pravico, da rabimo svoj jezik povsod v zasebnih in javnih odnosih, torej tudi v odnosih s politično, u -pravno in sodno ter vsako drugo oblastjo. Kaže pa, tako razumem Belcijevo in Colonijevo obljubi in tolmačenje, da nam misli ital. Kršč. demokracija priznavati samo pravico do kulturne ohranitve in razvoja, toda ne v javnih odnosih, ampak samo v okviru in v notranjosti naše etniške skupnosti. Tako obračajo gospodje okoli KD v to smer tudi okrožnico »Pacem in terris« papeža Janeza XXIII., medtem ko tudi ta okrožnica kakor že republikanska ustava ukazuje vsestransko spoštovanje vseh pravic etniških manjšin na podlagi enakopravnosti. Da tako mislijo gospodje okoli tržaške KD, nam priča tudi dejstvo, da ne priznavajo dvojezičnih krajevnih napisov in lcažipotev, češ da »za kraškega kmeta ne predstavlja noben dejanski interes, če se znajde pred napisno tablico „Basovizza”, namesto „Bazovica'\« Naša pravica v tem pogledu sloni, gospod Coioni in gospod Belci, na naravnem zakonu in tudi vsaj na citiranem tretjem členu ustave, ki proglaša enako socialno dostojanstvenost in enakopravnost vseh državljanov. Predsednik deželnega sveta dr. De Ri-naldini, ki je nastopil proti rabi slovenskega jezika na seji, je tako kršil ustavo in tretji člen deželnega statuta, našega svetovavca pa ponižal na neenako socialno dostojanstvenost. Ta njegov nastop kakor tudi vsi temu podobni primeri pred- stavnikov oblasti hudo žalijo nas Slovence. Gospodnje okoli KD pa naj si zapomnijo, da ko tako ravnajo, praktično izvajajo do nas polfašistično miselnost. Pri zaprtih vratih in oknih smo Slovenci pod fašizmom lahko rabili svoj jezik, v javnosti pa ne. Zdaj nam tržaška KD priznava pravico do kulturne ohranitve in razvoja, toda samo v okviru naše skupnosti in v odnosih med nami Slovenci. Iz zaprte hiše nam dovoljujejo na prosto, toda ne v javne urade! Ali ni to fašizem?!... Pa pravijo, da so krščanski demokrati!... Upajmo, da se na Goriškem , kjer so z nami lansko leto sklenili točen dogovor, ne bodo ravnali po diskriminacijskem merilu svojih tržaških prijateljev. Ponavljam prošnjo nekega slovenskega prelata: »O Bog, reši nas tega sramotnega raznarodovanja!« In dodajam: »... ki ga uganjajo tisti, ki trdijo, da nastopajo v imenu krščanske demokracije!« * * * V svojem članku »Una strada democra-tica per la minoranza slovena«, ki ga je priobčil »II popolo del Friuli - Venezia Giu-lia« z dne 21. julija, nam g. Guido Botteri svetuje, naj sledimo nasvetu papeža Janeza XXIII. in naj se obogatimo s postopnim in trajnim prevzemanjem vrednot, ki so tradicija in omika različna od naše. Narodnostne dobrine se — po našem krščanskem socialnem nauku, pravi Botteri — lahko odtujijo, toda to naj se zgodi kot prostovoljna in avtonomna odločitev posameznikov in ne kot nasilni ukaz, ker bi ta pomenil kršitev glavnih pravic človeške osebnosti. Zaradi tega, pravi g. Botteri, Krščanska demokracija poziva Slovence, naj se opogumijo in se odločijo za pravo pot demokracije ter se rešijo komunistične hipoteke.« Dragi g. Botteri, Slovenci imamo svojo omiko, na katero smo ponosni, ker je poštena, človečanska in tako visoka, da res ne vemo, kaj bi prevzeli od tiste, ki nam jo ponujate. V tem pogledu bi lahko naštel stotine kričečih primerov, ki pozitiv- no razlikujejo našo civilizacijo od druge, ki je v teh primerih absolutno negativna in za nas nesprejemljiva. če pa se imamo Slovenci česa naučiti od Italijanov, se imajo Italijani od nas tudi, in koliko!... Ali ni sramotno, da ne smemo dati slovenskega imena svojim otrokom in rabiti slovensko abecedo? To pravico smo pod Avstrijo že imeli. Zakaj so nam jo Italijani vzeli, potem ko so nam leta 1918 obljubili, da nam bodo dali še večje pravice kot smo jih uživali pod Avstrijo? Ali ni sramotno, da trideset tisoč Slovencev v videmski provinci nima pouka slovenščine v vrtcih in v osnovnih šolah? Ali je to omika, civilizacija?... Sleherni Slovenec mora odgovoriti g. Botteriju in KD, v imenu katere on govori, da odločno zavračamo njegov nasvet, naj prevzamemo tujo civilizacijo, ker je to le drug način raznarodovanja z istim ciljem kot so ga zasledovali fašisti: uničiti nas kot Slovence! Slovenski demokrati pa smo že davno ubrali pot demokracije in se uspešno postavili v bran pred slovenskimi komunisti. To je vsem dobro znano, saj nimamo Slovenci nobene druge samostojne politične organizacije, kot samo demokratične. Kar je bilo levičarjev, so odšli v italijanske partije! Gospod Botteri in vsi okoli KD pa naj učijo raje svoje italijanske komuniste, ki jih je vedno več in na milijone, kako ubrati pot demokracije. Nas demokratične Slovence ne boste slepili z nevarnostjo komunizma in nam zaradi tega kratili naše pravice! Dr. AVGUST SFILIGOJ Popravi! V zadnji številki »Kat. glasa« z dne 30. julija, št. 31 je na drugi strani lista v članku »Polfašistična miselnost g. Coioni j a glede slovenske manjšine« v 8. odstavku, točka a) prišlo do neljube pomote. Namesto »Krščanska demokracija pozitivno ocenjuje odločitev slovenskih komunistov«, je treba brati: demokratov. Spored od 9. do 15. avgusta Nedelja, 9. avgusta: 9.30 Slovenski zbori. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Dogodivščine opice Burke«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.00 Zlata risanka: Rita Pavone. — 16.00 Mojstri groze: Emest Theodor Hoffmann: »Mož s peskom«, pripravil Franc Jeza. — 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel. — 21.00 Folklora z vsega sveta. Ponedeljek, 10. avg.: 12.15 Iz slovenske folklore - Nino Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Lepa Vida in njene posestri-ne«. — 18.30 Sodobna italijanska glasba. — 18.55 Tržaški in goriški pianisti: Damijana Bratuš: Aaron Copland: Sonata za klavir. — 19.15 Iz lovčevih zapiskov -Ivan Rudolf: (11) »Ježev rod«. — 21.00 Vincenzo Bellini: »Mesečnica«, opera v treh dejanjih. Torek, 11. avg.: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci. — 12.15 Zenski liki. — 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa. — 18.50 Gostovanje solistov v Trstu. — 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: (6) »Kralj Matjaž«, napisal Marij Maver. — 21.00 Radijska novela - Janez Jalen: »Zlati cveti«. — Sreda, 12. avg.: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Pogled na svet. — 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju. — 18.55 Slovenski romantični samospevi -Oskar Dev: Kangljica, Sneguljčica; Hugo-lin Sattner: Zaostali ptič. — 19.15 Tržaška gledališča: (6) »Gledališče Fenice«. — 21.00 Simfonični koncert orkestra Italijanske radiotelevizije dz Rima. Četrtek, 13. avg.: 12.15 Potovanje po I-taliji. — 18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Antonio Illeirs-berg« iz Trsta, ki ga vodi Lucio Gagliardi. — 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju. — 19.15 Prazgodovina naše dežele: (7) »Grobišča in gomile«. — 21.00 »Evstahijeva cev«, enodejanka. — 22.30 Slovenski in jugoslovanski solisti. Petek, 14. avg.: 12.15 Žena in dom. — 18.30 Najlepše romantične simfonije. — 19.15 Jadransko morje - Gojmir Budal: (6) »Podnebje in podnebna območja«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. Sobota, 15. avg.: 9.45 Marijine pesmi. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 »Marijina podoba na Repen-tabru«, radijska zgodba, ki jo je napisal Jože Peterlin. — 12.15 Zavojevavci gora * Dušan Pertot: (6) »Gorovja Južne Amerike«. — 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste. — 15.30 »Skopuh«, komedija v petih dejanjih. — 17.05 Bodoči solisti. — 18.30 Slovenski in jugoslovanski skladatelji. — 18.55 Predelava folklorne glasbe. — 19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelannc. — 20.45 Zbor »Vinko Vodopivec«. — 22.00 Bedrich Smetana: »Vyše-hrad«, »Šarka« in »Iz čeških logov in gajev« iz cikla »Moja domovina«. Skedenj V ponedeljek 10. t. m. bomo praznovali god našega farnega patrona sv. Lovrenca. Na ta dan bo v cerkvi celodnevno češčenje, sv. maše pa vsako uro, zvečer pa ob 19. uri. Od 5. do 6. ure bo ura češčenja za slovenske vernike. Ob 20. uri slovesne večernice in ofer, nato procesija z Najsvetejšim, ki bo šla po običajni poti. Verniki naj se udeleže procesije v velikem številu. 42. Presunjena sva polušala sobratovo vzhičeno besedo. Dekan Novak si je .ginjen Utrnil solze, ki so mu silile v oči. »Primorci smo doživeli te dni nekaj svojskega, izvirnega, samo našega. Dolgih 25 let nas Je ločila državna meja od Slovenije. Ločeni od krvnih bratov smo nosili svoj križ ‘n ubirali svojo pot. Mi nismo poznali kranjskih političnih, socialnih in ideoloških stališč, ne Kranjoi naših. Pri nas ni bilo vaških straž, ni bilo četnikov, razen v ljudski domišljiji. Občudovali smo Mi-hajlovičeve četnike in se zanje navdušeni. Zato so se prvi partizani, ki so se vtihotapili na Primorsko, izdajali za četnike. Na vse kriplje so zanikali, da bi bili komunisti. Pa kako ne! Naziv "komunist” Je Pri nas vzbujal grozo: politični procesi v Rusiji, kjer so se obtoženci proglašali ?a propalice in si zahtevali smirtne obsodbe. rdeči pokolji v Španiji, papeževa obsodba komunizma, borbeni ateizem so v ljudstvu vzbudili tak odpor proti komunizmu, da je že samo ime "komunist” zvenelo kot "izobčenec, prodan.ee". Prav-tako ne vemo na Primorskem, kaj je "bela garda” in kaj "reakcija": mi poznamo edinole poturice, narodne odpadnike in izdajalce.« »Zato bo moral zgodovinar,« sem pripomnil, »ocenjevati osvobodilni boj na Primorskem, in še zlasti septembersko vstajo, docela samostojno, kot pojav zase. Da stoji za osvobodilno fronto komunizem, so nam prvič jasno povedali na priklju-čitveni proslavi v Ajdovščini. Razkritje je učinkovalo naravnost porazno: ljudje so kameneli, duše otrpnile, pest v oko in nož v srce bi ne ranila občutneje!« »Isto smo občutili v Črničah, ko so nam iz Ajdovščine prišli razglašat priključitev k Jugoslaviji,« se je strinjal dekan Novak. »Tedaj me je prijelo,« je nadaljeval, »začutil sem se odgovornega za mnogo več kakor za svojo osebno usodo, za krščanstvo med Slovenci, zato som brž zahteval besedo, da povem, kaj ljudstvo misli in hoče, pa mi je niso dali!« »Gospoda! naju je prekinil msgr. Brei- tenberger, »vrnimo se k članku! Dopisnik pravi, da so imeli naši kakih 1.000 mrtvih. To je odločno premalo!« »Govori pač samo o goriškem bojišču in o žrtvah, ki so padle prve tri dni,« je pojasnil .msgr. Novak. »Po poročilih, ki dohajajo z vseh strani Primorske, gredo mrtvi v tisoče. Le kaj se je dogajalo v Istri! Naši griči so prepojeni s krvjo, naše doline so posejane z gomilami brez križev. Nepretrgoma mi odmeva v duši pesem žalostinka, ki jo je v joku pel David ob smrti Savla in Jonatana: "Gore Gelboe! Naj ne pade na vas ne rosa ne dež, naj ne bo na vas polja prvin! Kako sta padla junaka sredi bojnega vrvenja!” (2 Kralj 1, 21.) »Pa kaka ironija z interniranci!« mi je ušlo. »Pravi, da so zajeli kakih 1.500 civilistov, ki niso mogli dokazati, da so iz teh krajev. Ce pa so nas pobirali po cerkvah in po domovih! Ce pa je en sam transport iz Gorice odpeljal 1.666 mož v Koenigs-berg! In kje so drugi transporti iz Gorice; iz Trsta, iz Reke! Vsaj trikrat toliko so jih zajeli!« »Nemški prodor na Primorsko nas je veljal izgubo kakih 8.000 mož, če upoštevamo mrtve in deportirance,« je računal dekan Breitenberger. »Pa kaj nas vse še čaka! V Gorici mi je nemški poročnik takole grozil: "Trenutno se umaknemo iz Vipavske. Potem se spet pojavijo partizana Ali pomnite, ako se jim pridružite, prihrumimo še z večjimi silami in docela pokončamo vaše ljudstvo!” Tako je grozil. A poznam svoje ljudstvo: plazu, ki je zagrmel, ne bo nihče več ustavil; požar, ki se je razvnel, se bo nevzdržno razširil!« ČEŠKA MODROST »Poslušaj, Nace!« ga je črniški krotil. »Med nemškimi vojaki, ki so prišli na Brje, je bil Čeh, moder mož, ki se je takole izrazil: "Slovenci ste sijajni ljudje, samo grozovito neumni. Na kako bedast način silite v smrt! Mi Čehi smo vse bolj zreli, vse bolj modri. Izginili bi s svoje zemlje, da se nismo uklonili nemški peti: danes smo mi Nemcu sužnji, jutri bo un nam! Poraz je zapisan Nemcem. Le kako boste Slovenci uživali svobodo, če vas sploh ne bo!" Tako sodijo zreli narodi, številnejši in močnejši od nas, ki nas je komaj za dobro pest!« Pa vipavski je vzitrajal: »Do dna nam je izpiti kupo trpljenja! Pri vsej svoji majhnosti moramo biti iv0lilki. Nič nam ne bo v vojni prihranjenega, nič po vojni darovanega: sami si •moramo utreti pot v svobodo, sami si postaviti svoje bodoče državne meje!« SLOVENSKA NAIVNOST Vsa Vipavska je občudovala dekana Braitenfoargerja kot sijajnega govornika, mojstra besede, kladivarja. V tem hipu pa je njegova močna osebnost vztrepetala v preroškem nastnojenju, kot v zamaknjenju je nadaljeval: »V duhu gledam, kako stoji že danes sredi Primorske zelena miza bodoče mirovne konference: pogrnjena je z rdečim suknom in okrajšana z mrtvaškimi glavami. Pod njo in okoli nje trohnijo kosti slovenskih junakov. Ta miza bo dobila ob uri obračuna svojo pdlno veljavo: tam, kjer se bo pod nebo dvigalo poslednje slovensko gomilo, tam, kjar bo v grobu trohnelo zadnje truplo našega borca, tam bodo naše maje, ki jih nobena sila ne bo mogla več premakniti:« (se narlc'! •'') Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Doberdobska mladina, ki je pozdravila lanskega tržaškega novomašnika Fr. Vončina ob priliki praznovanja Marije Snežnice (ter sv. Cirila in Metoda) V nedeljo 9. avgusta bo v Doberdobu tradicionalno praznovanje Marije Snežnice. Ob 10. uri slovesna maša in blagoslov motornih vozil. Zvečer ob 20,30 Marijina procesija s svečami, petjem, govorom in živim prizorom »Svetogorska Kraljica«. — Korjera odpelje iz Gorice ob 7. uri zvečer in se ustavi na Pevmskem mostu, Podgori, Štandrežu, Sovodnjah in Gaberjah. Po končani slovesnosti povratek. Vpisovanje pri Kleindienstu. Pred štirimi teti je izšel pni Mohorjevi UOR Trinajsta obletnica smrti nadškofa Margottija Ob trinajsti obletnici smrti nadškofa Karla Margottija je goriški nadškof Pan-grazio daroval v cerkvi Srca Jezusovega sv. mašo zadušnico, Po sv. maši in blagoslovu groba pokojnega nadškofa je msgr. Pangrazio orisal duhovne vrline bivšega goriškega nadškofa, ki je vodil našo škofijo v najtežjih vojnih letih in tudi sam veliko pretrpel. Ves dan so se pred grobom msgr. Margottija vrstile množice vernikov v molitvi. Štandrež Po mestnih stenah so javljali lepaki, da bomo pri nas plesali. In res smo predzadnjo nedeljo plesali tri dni, kajti sedaj ne plešemo več en dan ali dva, temveč kar po tri zaporedoma. Zakaj pa štraj kamo, če nimamo plesati in se zabavati? Take reci prinesejo denarja, navdušijo mladino in pospešujejo »fratelaneo«. Torej se zelo splačajo. Zato pa se za take tridnevne plese ne navdušujemo samo pri nas v štam-drežu, temveč po vseh slovenskih vaiseh na Goriškem. Za nami so prišli na vrsto Sovodenjci, še prej števerjanci in Gabrci. Torej v znamenju »napredka« povsod zelo pridno plešemo in tako gradimo »slovensko« kulturo. ' Pa imamo še druge novice. Tako smo v nedeljo, 26. julija priredili romanje na Sv. Višarje, ki se ga je udeležilo 90 vaščanov. Imeli smo lepo vreme in sploh je bilo na vsej poti izredno lepo. Petja nič koliko. Obiskali smo tudi Rajbeljsko jezero in Belo peč. Nekaj nedelj prej smo pripravili izlet v Kamijo in Dolomite. Obiskali smo Cortino in na povratku tudi Longa-rone. Tudi skupnega romanja slovenske mladine na Staro goro v maju se je udeležilo lepo število naših deklet in fantov, morda največ iz vseh naših vasi. Prav tako imamo lepe načrte za naprej. O tem pa drugič kaj več. Vse to smo pa povedali, da ne bo kdo mislil, da v Štandrežu samo plešejo. Nekateri plešejo in o njih vemo, kaj so, drugi pa imamo smisel tudi za kaj lepšega in višjega. Novi zvonovi V Vrtojbi Goričani so se te dni radovedni vpraševali, kaj imajo v Vrtojbi, da tako slovesno pritrkujejo. Vrtojba je namreč hitro onkraj meje in se zvonenje sliši prav dobro tudi v staro Gorico. Veselje Vrtojbeneev je odtod, ker so dobili nove zvonove. Med vojno so namreč tudi v Vrtojbi pobrali dva manjša zvonova in pustili le večjega. Ta je dovolj dobro opravljal svojo službo do pred nekaj leti, ko je počil, tako da ni bil za nobeno rabo več. Več lot so tako ostali Vrtojbenci brez vsakega zvenenja. Letos pa se je domači župnik Bernardin Godnič odločil, da problem zvonenja te-Vnoljito reši. Prišel je na misel, da bi iz enega dobili tri zvonove. Čudno, kajne? A se mu je posrečilo. Z neko tvrdko na Reki se je domenil, da mu stari zvon prelijejo in naredijo iz njega še dva nova, manjša, če bo pa materiala zmanjkalo, bodo dodali. Toda kje dobiti denar? Ker je vedel, da župljani ljubijo zvonenje in da so tudi radodarni, je naprosil v cerkvi, naj vsaka družina prispeva določen znesek ali vsaj daruje kaj po svojih močeh. Ideja je užgala in v nekaj mesecih je bila zbrana potrebna vsota, da se prelije stari zvon in ulijeta še dva nova. Tvrdka iz Reke je dostavila vse tri zvonove in v nedeljo, 20, julija zvečer ob 6. uri je bilo slovesno posvečenje novih zvonov. Pred lepo okrašeno cerkvijo so čakali novi zvonovi. Natrlo se je ljudstva od blizu in daleč, da je morala cestna milica urejati promet. Ob šestih je prišel presv. administrator msgr. Jenko v spremstvu desetih duhovnikov, da posveti nove zvonove. Administratorja je najprej pozdravil eden od botrov novih zvonov kot zastopnik župnije. Nato so otroci obsuli msgr. Jenka s cvetjem, strežniki so pa deklamirali pesem o zvonovih. Nato jo je urezal moški zbor in prav tako zapel primerno pesem. Sledilo je posvečenje novih zvonov, ki so posvečeni največji Srcu Jezusovemu, srednji sv. Jožefu in sv. Janezu Krstniku, najmanjši pa Srcu Marijinemu. Srednji ima za patrona sv. Janeza Kr. in sv. Jožefa, kor sta bili pred prvo svetovno vojno v Vrtojbi dve cerkvi, ena posvečena sv. Jožefu, druga sv. Janezu Krstniku. Sedanja pa je posvečena Srcu Jezusovemu. Vsi trije zvonovi skupaj tehtajo 2.1 kvintalov. Po končanih obredih pred cerkvijo je sledil blagoslov v cerkvi in pa govor presvet- IŠKE NOVICE lega administratorja. Vse se je končalo z ofrom za nove zvonove. Ves obred je bil tako ganljiv, da je neka oseba rekla drugi, ki pri svečanosti ni bila navzoča. »Do smrti ti je lahko žal, ker te ni bilo.« Bratski objem skavtov okrog velikega ognja Pod zvezdnatim nebom velikega Montaža in Viša so se pretekli teden zbrali skavti treh narodnosti: Slovenci, Nemci in Italijani. Okrog velikega ognja so si v bratskem objemu zapeli svoje pesmi in si v medsebojnem navdušenju povedali vtise počitniških dni. Povabilu skavtov »Gorizia«, ki so razpeli svoje šotore v Zajzeri, so se odzvali slovenski skavti iz Trsta, koroški skavti in skavti »Pordenone«. To lepo medsebojno srečanje je zaključila molitev za vse padle skavte in za resnično bratstvo med narodi. Skavte v Zajzeri je v prejšnjih dneh obiskal tudi goriški nadškof Pangrazio. Uslužbenci ATA v protestnem mimohodu Ze mesec dni je naše mesto brez rednih avtobusnih zvez. Uslužbenci propadle »A-TA« so pretekli petek uprizorili po mestu protestni mimohod. Mnogi so nosili lepake z napisi »Smo že dva meseca brez plač«, »Hočemo delati«, »Občina naj poskrbi za redno službo«, in podobno. Udeleženci so se najprej ustavili pred prefekturo in delegacija je odšla k prefektu, ki je zagotovil svojo pomoč v kritičnem položaju. Nato so se manifestanti podali pred goriško županstvo in tudi pri županu zahtevali svoje pravice. Tudi tu so jih potolažili z zagotovilom posredovanja in obljubami. Upajmo, da ne bo samo pri tem ostalo. Postavili bodo spomenik vojaku Italije Državno udruženje vojaka je sklenilo, da bo postavilo spomenik vojaku Italije tudi v našem mestu in sicer za ljudskim vrtom v ulici Cadoma. Spomenik, ki bo imel za ozadje hribe, pozorišče velikih bitk prve svetovne vojne, bodo slovesno odkrili dne 4. novembra letos. Velike vojaške vaje v furlanski nižini Pretekli teden so se zaključile velike vojaške vaje, ki so imele za pozorišče veliko površino naše dežele od Trbiža do morja. Pri vojaških vajah so sodelovali vsi vojaški oddelki, katere so podpirale letalske enote. Dne 30. avgusta je z letalom prispel v Aviano predsednik republike Se-gni z obrambnim ministrom Andreottijem, ki je z drugimi visokimi vojaškimi osebnostmi prisostvoval razstrelitvi dveh »a-tomskih bomb«. Predsednik si je ogledal še ostalo «bojno polje« in izrazil svoje zadovoljstvo nad vojaštvom italijanske republike, »ki je vredno zaupanja, ki mu ga nudi italijansko ljudstvo«. Pri teh velikih vojaških manevrih je sodelovalo 40.500 mož. Mussolini je smatral, da je masonerija nezdružljiva s fašizmom. Zato je 18. 5. 1925 rimski parlament enoglasno sklenil, da se morajo razpustiti vse tajne družba, torej tudi masonske lože. Po podcu fašizma so se masoni zopet organizirali. člen 13. italijanske ustave, ki ga je odobrila ustavodajna skupščina 11. aprila 1947, določa: »Prepovedana so tajna društva« (Sono proibite le Associazioni segrete). Toda mora iziti še poseben zakon, ki bo podrobno uredil pravni položaj tajnih društev. Medtem pa masonske lože mirno delujejo. Danes so glavne masonske organizacije v Italiji naslednje: 1.) Škotska simbolična masonerija. Zopet je bila vzpostavljena 12.11.1945. Vodita jo »Sovrano Gran Commondatore« in »Gran Maestro«. Ima svoj sedež v majhnem stanovanju palače Giustiniani v Rimu. Ta palača je bila prej last te masonerije, sedaj pa je last države. Ta organizacija strogo izvaja načelo laicizacije, to je načelo, da je treba katoliško Cerkev izriniti iz zasebnega in javnega življenja. Zato naravno nasprotuje krščanski demokraciji. Izjavlja, da je glede politike nad strankami. Zavrača vsako dogmo. Zagovarja svobodo misli in vesti. Vodi jo samo razum družbi v Celovcu molitvenik, ki nosi naslov »Zdrava Marija, milosti polna«. Po zunanjosti zelo slioi dr. Turnškovemu Rimskemu misalu. Ista ohlika, 1270 strani, fin papir, lepa prezentacija, skrbna vezava. Po štirih letih je ta skrbno sestavljena in nad vse uporabna knjiga med zamejskimi Slovenci skoro nepoznana. Pravimo, da smo Marijin narod, imamo cvetoče Marijine družbe, Marijinih častivcev ne manjka, Marijini molitvenik pa leži v skladišču Mohorjeve družbe. Tega ne zaslužita ne Mati božja ne marljivi avtor tega molitvenika, semendški spiritual v Argentini dr. Filip Žakelj, ki je položil v knjigo toliko truda, da bo ta molitvenik za vse čase govoril o njegovem idealizmu in ljubezni do nebeške Kraljice. V opravičilo nas vseh naj pa povemo, da dejansko večina naših ljudi do sedaj za ta molitvenik ni vedela. Tega smo krivi delno tudi tisti, ki bi morali knjigo že davno priporočiti in naznaniti v našem katoliškem tisku. Naj s temi vrsticami popravimo zamujeno, od naših ljudi, zlasti pa od Marijinih častivcev pa pričakujemo, da si bodo molitvenik oskrbeli, ga širili (kako želijo te vrste knjig rojaki onstran meje!)in tudi poklanjali ob priliki godov, porok, rojstnih dni in drugih družinskih jubilejev. »Noben slovenski molitvenik ni doslej obsegal toliko svetih maš, molitev, drugih pobožnosti in pesmi v čast Materi božji«, je zapisal dr. Filip Žakelj v uvodu. In to upravičeno! Človek strmi nad čudovitim duhovnim bogastvom, ki je zbrano v tej edinstveni knjigi. Kdo med nami je n. pr. do sedaj poznal prelepe molitve sv. Alfonza Ligvorija, za vsak dan tedna različne, v čast Materi božji? Kdo izmed nas se je do sedaj seznanil s slovenskim besedilom Marijinih dnevnic, ki jih toliko ženskih redovnih in filozofija na podlagi modernih prirodnih znanosti. Časti Velikega Arhitekta Vesoljstva. Obnovila je stari obred biblije na oltarju. Lateranske pogodbe, s katerimi je Sv. Stolica uredila svoj odnošaj z italijansko državo, so veriga, ki jo je treba raztrgati. 2.) Masonerija starega in sprejetega škotskega obreda (rito scozzese antico ed ac-cettato). Sedež ima v Rimu. Ne razlikuje se po načelih od masonerije palače Giustiniani. Zahteva laicizacijo. Zato je potrebno zrušiti klerikalno oblast v italijanski državi. Država se mora popolnoma ločiti od Cerkve. 3.) Masonerija avtonomnega škotskega obreda. Ta masonska skupina ima zopet svoj stari sedež v Rimu, Piazza del Gesu. Trdi, da je katoliška masonerija, ker da ji je podlaga katoliška etika, katoliška nravnost. Hoče na ta način privabiti katoličane. Toda Sv. ofteij je 20. 4. 1949 izjavil, da Cerkev obsoja vsako obliko masonerije, brez razlike. 4.) Škotska skupina Bari. Nastala je v mestu Bari za južno Italijo in otoke. Sedež njene Velike Lože (Gran Loggia) je v Rimu. V Italiji je sedaj okoli 1000 lož s približno 50.000 člani. Samo Škotska simbo- jene v čast Mariji? Komu izmed nas je bilo do sedaj znano, s kakšnimi molitvami krščanski Vzhod časti Mater božjo? Dr. Žakelj je objavil ves vzhodni slavospev deviški Bogorodici, ki ga te malokdo od nas pozna, pa je tako lep. Posebno poglavje v tem Marijinem molitveniku tvorijo razna mašna besedila za prav vse Marijine praznike. In pri vsakem prazniku je podana tudi zgodovina praznika. Nekaj izrednega je poglavje o slovenskih Marijinih božjih poteh. Na 270 straneh opiše dr. Žakelj 77 najbolj znanih Marijinih božjepotnih svetišč in zraven vedno doda tudi molitev k Materi božji iz svetišča, o katerem govori. Od naših svetišč na Primorskem omenja Barbano, sv. Višarje, Sveto goro, Log pri Vipavi, Mengore na Tolminskem, Staro goro pri Čedadu. Pretresljiv je »Križev pot z Marijo«, ki ga je avtor sestavni iz misli dveh velikih slovenskih škafov: Friderika Barage v njegovi »Duhovni paši« ter iz tistega križevega pota, ki ga je v letih begunstva molil škof-trpin dr. Gregorij Rožman. Na vreden prejem sv. spovedi in sv. obhajila pripravita bravca dve poglavji: »Z Marijino pomočjo pri spovedi« in »Z Marijo pri sv. obhajilu«. Tu so natisnjene molitve, ki jih je sestavil škof Baraga v »Dušni paši« in nekateri drugi goreči Marijini častivci. V molitveniku SO tudi zbrane razne z odpustki obdarovane pobožnosti in molitve k Devici Mariji. Le nekatere naj omenimo: molitev sv. Alojzija Gonzage; sv. Pija X.; papeža Pija XII; venec dvanajsterih zvezd; posebna pobožnost za mesec avgust, razni vzkliki in vzdihi Mariji v čast. Za zaključek je pa še dodana pesmarica najbolj znanih Marijinih pesmi z notami (103 po številu) ter odpevi pri litanijah Matere božje. ITALIJI lična masonerija v palači Giustiniani v Rimu ima nad 400 lož z okoli 25.000 pripadniki. STALIŠČE KATOLIŠKE CERKVE Da je masonerija sovražnica katoliške Cerkve, ne more biti nobenega dvoma, kakor je razvidno iz tega, kar smo zgoraj navedli. Italijanska masonska revija »Aota Italica Muratoria« v novembrski številki 1962 jasno piše, da hoče dati svojim članom »una fede sicura senza dogmi e sen-za misteri« (sigurno vero brez dogem in brez skrivnosti). Pri italijanskih političnih volitvah leta 1963 je masonerija palače Giustiniani izdala proglas, s katerim je pozvala volilce, naj glasujejo za kandidate, ki bodo zagovarjali v parlamentu razporo-ko, državno laično šolo, reformo ustave, začenjši z odpravo člena 7, ki priznava veljavnost lateranskih pogodb. Jasno je, da je morala Cerkev obsoditi masonerijo in izdati zadevne predpise. Kanon (člen) 684 Cerkvenega zakonika (Co-dex juriš canonici) prepoveduje katoličanom, da se vpišejo v tajne družbe, to je v masomske lože. Kanon (člen) 2335 istega zakonika določa, da je takoj, »ipso faeto«, izobčen iz Cerkve tisti, ki sc vpiše v kako masonsko ložo. Odveza od tega izobčenja je pridržana Sveti Stolici. R. častivec skozi vse leto črpal vzpodbud, gorečnost in ljubezen do Matere božje. Priporočamo ga duhovnikom, redovnim družinam, Marijinim družbam, članom apostolskih organizacij in vsem, ki ljubijo Devico Marijo. Pa si sploh smemo misliti kristjana, ki Matere božje nima rad? Zato pa, ali ni upravičeno naše pričakovanje, da bo ta molitvenik našel pot v vsako slovensko družino in postal duhovni spremljevalec vsakega našega vernega človeka? Res je, cena je nekoliko višja kot smo navajeni: v rdeči obrezi 3000 lir. Toda tako obširna knjiga in tako lepo opremljena bolj poceni sploh biti ne more. Sicer pa, ali bomo štedili prav tedaj, ko gre za Marijo in njej posvečeno knjigo? V Lurdu so naši romarji kupili mnogo stvari, ki so bile bolj ali manj potrebne in so šle v visoke tisočake. Ali ne bi bilo primerno, če bi si bili nabavili ali da si sedaj nabavijo v spomin na nepozabne dneve v Lurdu in Montserratu prav to Marijino knjigo? Spominki se bodo porazgubili, ta knjiga jih bo pa spremljala skozi vse življenje. Marijini molitvenik »Zdrava, Marija, milosti polna« je v rdeči obrezi dobiti v Trstu v knjigarni Fortunat, v Gorici pa na upravi našega lista. Dobijo se pa izvodi tudi v zlati obrezi in v usnje vezani. Te zadnje je treba iz Celovca posebej naročiti. Sedaj pa, dragi Marijini častivci, na vas je, da knjiga ne ostane v skladišču, temveč obogati naše duše in osreči naše ljudi 1 Jože Jurak OBVESTILA VSE NAŠE DUHOVNIKE opozarj amo na dušnopastirski tečaj, ki bo v Tricesimo pri Vidmu od 18. do 20. avgusta po programu, ki je bil svoječasno objavljen. Kdor se ni še javil, naj se javi na naslov: Duhovska zveza, Via Don Bosco 11, Gorica. DUHOVNE VAJE V GORICI: Od 1. do 5. septembra bodo duhovne vaje za dekleta in sicer v zavodu sv. Družine. Vodil jih bo p. Ivan žužek. FANTJE bodo imeli duhovno obnovo v nedeijo 6. septembra v malem semenišču v Gorici. Začetek ob 8,30 zjutraj, zaključek zvečer. Vodil jo bo p. I. žužek. Udeleženci naj se priglasijo: Corte S. Ilario 7, Gorica. (Pred stolnico). ROMANJE NA BARBANO bo tudi letos dne 15. septembra (torek, praznik žalostne M.B.). V Gorici vpisuje fotograf g. Klein-dienst na Travniku. ROMANJE NA SV. VIŠARJE. Vodstvo III. reda v Gorici priredi dvodnevno romanje na Sv. Višarje v dneh 23. in 24. avgusta. Odhod izpred kapucinske cerkve v nedeljo 23. avgusta ob 13h. Vpisovanje sprejema voditelj III. reda pater Fidelis. Prijavite se čimprej. APOSTOLSTVO MOLITVE priredi v nedeljo 30. avgusta romanje v AUighe. Na povratku si ogledamo Longairone. Vpisovanje pri Kleindienstu. TABORJENJE. Tistim, ki se bodo udeležili taborjenja skupaj s tržaškimi slovenskimi skavti, sporočamo: 1. Tabor se nahaja en kilometer od Ovčje vasi (Valbruna) ob cesti, ki pelje v Zaj-zero. 2. S seboj naj prinesejo vse, kar jim je bilo že naročeno na sestanku. 3. Taborjenje bo trajalo od 9. do 18. avgusta. 4. Ker je nedelja (maša), je najprimernejši vlak za odhod ob 13. uri iz Gorice, ki se ustavi v Žabnicah. V Vidmu (Udine) je treba prestopiti na osebni vlak, ki odpelje ob 13,46. V Žabnicah se vzame avtobus za Ovčjo vas (Valbruno). NA DRŽAVNEM znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10 do 12 ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto vecchio 9/II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. DAROVI Za Katoliški dom: N. N. 2.000; N. S-1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.500; S-N. 3.500; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N" Štandrež 2.000; N. N. družbenica 20.000, U. Z. 3.000; K. H. 10.000; N. N., Pod gora 1.000 lir. — Vsem darovavcem Bog povrn1- MANUFAKTURNA TRGOVINA PERTOT-Trst, ul. Ginnastica 22, sprejme 15-let*10 dekle. Tel. 95998. OGLASI Za vsak ram višine v širini enega stolp03’ trgovski L 30, osmrtnice L 50, več davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močid^ Tiska tiskarna Budin v Gorici družin (tudi slovenske šolske sestre) mo- Že iz povedanega sledi, da je ta molitve-lijo čez dan? Kdo izmed nas je do sedaj nik več kot molitvenik. Je resnična Mari- molil pesniško navdihnjene psalme, prire- jina knjiga, iz katere bo vsak Marijin iiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM MASONERIJA V