Torek: Tednikov kopalni dan Podravje
_ __r	- _ ..
Sv. Trojica
r50 na vsto^
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku
Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se nes " '
Kdo
^SlEFj se bo odpovedal ¡K sejninam i!	O Stran 6
Podjetništvo Podravje • Nujna sprememba neka-dilskega zakona
O Stran 9
Ptuj, petek, 28. novembra 2014 letnik LXVII • št. 92 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC -
3
Si.mobil Ptuj
Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer
Danes priloga
Štajerski
Destrnik • Tiha in skrivnostna prodaja Emer-inga ter Term Gaja
Ruske toplice sredi Slovenskih gori
Kronika Žerovinci •
Silovito trčenje zahtevalo dve življenji
O Stran 32
Miran Čeh, direktor Term Gaja: »Jasno je, da so lastniki kupili podjetje, da bi investirali v Terme Gaja. Za to so projekti že narejeni, na strani lastnikov pa je, da sprejmejo končno odločitev. Kako se bodo odločili in v kakšnem obsegu bodo objekt zgradili, je vprašanje za njih. Kot veste, je v Sloveniji izjemno težka situacija glede iskanja investitorjev.« Po podpisanem sporazumu med ruskimi kupci, Termam Gaja in podjetjem Emer-ing je Rusom že priznan vložek v višini pol milijona evrov. Za ta1 denar naj bi Rusi že izdelali študijo izvedljivosti projekta, -urbanistično zasnovo, strategijo trženja in investicijski program.
O Strani 2 in
Minister za zdravje opozarja: »Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!«
Foto: Črtomir Goznik
Podravje: ^ Je ukinjanje malih
sejnine
^zavodov res
•v
^ preteklost?
O Stran 8
Podravje: Bo v letu 2015 za petino cenejši odvoz odpadkov?
O Stran 32
2 Štajerski
Aktualno
petek • 28. novembra 2014
Hajdina, Destrnik • Tiha in skrivnostna prodaja Emer-inga ter Term Gaja
Ruske toplice sredi Slovenskih
V občini Destrnik na papirju od leta 2006 delujejo Terme Gaja. Večinski, 68-odstotni lastnik podjetja je Občina Destrnik, 32-odstotni delež ima v lasti družba Emer-ing s Spodnje Hajdine. Emer-ing deluje na naslovu, kjer ima sedež vrsta podjetij, ki jih lastniško ali poslovodsko obvladuje Peter Emeršič. Letošnjo jesen je lastništvo podjetja Emer-ing po tihem prešlo v roke novim ruskim lastnikom.
jo naslov bivališča prijavljen v Rusiji in v Sloveniji (v Ljubljani na Dunajski cesti).
Vindiš: »Nekdo mi govori o fiktivnih pogodbah.«
S prodajo oziroma nakupom podjetja Emer-ing so se torej posredno spremenili tudi lastniki Emer-ingovega poslovnega deleža v Termah Gaja. Občina Destrnik, ki v Termah Gaja obvladuje večinski 68-odstotni poslovni delež, o spremembi lastništva v Emer-ingu ni bila obveščena. Župan Vladimir Vindiš je prepričan, da bi jih vsaj kot poslovnega partnerja in solastnika v podjetju Terme Gaja o prodaji lahko obvestili. »Kljub temu da je to podjetje (Emer-ing) sicer res samostojni gospodarski subjekt, menim, da bi nas o prodaji lahko
Terme Gaja, družba za turizem, rekreacijo in zdraviliško dejavnost, so bile kot družba z omejeno odgovornostjo ustanovljene v času župano-vanja Franca Pukšiča. Nobena izmed dejavnosti, za katero je bilo podjetje ustanovljeno, se ne izvaja. Direktor Term Gaja je nekdanji direktor uprave občine Destrnik in Pukšičev tesni sodelavec Miran Čeh. V letih od ustanovitve do danes so Terme Gaja pridelale za dobrih 96.000 evrov izgube. Zanimiv je tudi podatek o vrednosti osnovnega kapitala družbe, ki znaša nekaj manj kot pet milijonov evrov. In to kljub temu da podjetje dejansko živi samo na papirju. Letos jeseni so preko nakupa podjetja Emer-ing v lastniško strukturo destrniških term stopili novi lastniki. To so Alexander Klimov, Georgy Varlamov in Yulia Melnikova. Vsi trije ima-
Uvodnik
Ko se vlada ukvarja sama s seboj
Smo tik pred vstopom v veseli december. V mesec, poln upanja, v katerem ni prostora za vsakdanje skrbi in težave, pa če nas še tako tepejo. Temne kotičke praznih podjetij, vse bolj natrpane socialne ustanove in nekorektne poteze politikov in drugih veljakov bodo, vsaj na videz, zakrile bleščeče novoletne lučke in praznični blišč. Odsevi decembrske razsvetljave in okrašenih smrekic v naših očeh pa ne bodo uspeli pregnati nesmiselnih del vladajočih, ki so v začetku obljubljali še in še.
Podpora volivcev namreč vladi Mira Cerarja strmo pada. Nič čudnega. Če pa veleumni politiki že od samega začetka razpravljajo in debatirajo o mandatu pravnomočno obsojenega poslanca Janeza Janše. O nečem, kar je tako ali tako zakonsko črno na belem zapisano. Deveti člen Zakona o poslancih namreč med drugim pravi, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen, daljšo od šest mesecev. A tukaj je varovalka, ki nikakor ne sovpada z logiko pravne države. Tretji odstavek omenjenega člena še vsebuje izjemo, da poslancu ne preneha mandat, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo.
Če bi spoštovani poslanci in poslanke toliko energije in časa vložili v razprave o pomembnejših zadevah in težavah, ki pestijo preostalih dva milijona prebivalcev, lahko z gotovostjo trdim, da pri nas ne bi vladala tako kaotična situacija.
Zakaj ure in ure ne razpravljajo o 120.000 brezposelnih in ustvarjanju novih delovnih mest. Pa o revščini, ki se po tihoma vsiljuje med vse večji krog državljanov. In o dolžniški krizi, iz katere se nikakor ne moremo izvleči. Pa še o tem in onem. To so prava vprašanja, ki sodijo v parlament. In zaradi teh smo jih tudi volili. Ne pa, da se ukvarjajo sami s seboj.
In bojim se, da tudi novoletne lučke ter ves praznični blišč, ki ga premoremo, ne bo niti za en sam dan pregnal skrbi in težke socialne stiske. Vsakodnevne lekcije so namreč prehude.
Monika Levanič
seznanili. Sporno je tudi, ker imajo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah družbeniki prednost pri nakupu. Ne vem nič točno. Nekdo mi govori o fiktivnih pogodbah. Ne vem ...,« je za naš časopis povedal Vindiš.
Emeršič: »Če so se odločili za nakup, imajo najbrž interes za vlaganja.«
Za pojasnila in odgovore na vprašanja, zakaj je prišlo do prodaje podjetja Emer-ing in ali novi lastniki na območju občine Destrnik načrtujejo gradnjo termalnega turističnega kompleksa, smo povprašali direktorja podjetja Petra Emeršiča. »Novi lastniki verjetno imajo interes za Ter-
Namesto Arabcev tokrat Rusi ...
Poraja se vprašanje, zakaj so skrivnostni Rusi kupili »Emeršičevi podjetji«, ki živita samo na papirju in sploh ne ustvarjata prihodkov. Hajdinski Emer-ing v letih 2011, 2012 in 2013 ni imel prihodkov. Leta 2010 so prihodki podjetja znašali dobrih 70.000 evrov. Destrniško podjetje Terme Gaja vse od ustanovitve ni ustvarilo niti evra prihodkov. »Podjetje bi zaživelo v pravem pomenu, če bi našli investitorja za izgradnjo term v Janežovcih,« je na Ajpesu na kratko zapisano v obrazložitvi poslovnega poročila družbe Terme Gaja. So novi ruski lastniki Emer-inga res potencialni vlagatelji? Bodo zagotovili denar za gradnjo? Miran Čeh, direktor Term Gaja: »Jasno je, da so lastniki kupili podjetje, da bi investirali v Terme Gaja. Za to so projekti že narejeni, na strani lastnikov pa je, da sprejmejo končno odločitev. Kako se bodo odločili in v kakšnem obsegu bodo objekt zgradili, je vprašanje za njih. Sicer pa me moti, da kot direktor že ves čas poskušam pridobiti investitorja za projekt. Enkrat me občina pri tem podpira, drugič ne. Pisno so mi sicer nazadnje odgovorili, da naša prizadevanja podpirajo. Ampak tukaj moraš biti zelo odločen. Kot veste, je v Sloveniji izjemno težka situacija glede iskanja investitorjev.«
Dodajmo, da je leta nazaj sicer nekdanji destrniški župan Franc Pukšič investitorje za Terme Gaja iskal med arabskimi šejki. Takrat je naša novinarka zapisala, da bodo Terme Gaja zaživele takrat, ko se bodo po destrniških gričih sprehajale kamele. Kamel najbrž ne bo, pa tudi gradnja term je še vedno zelo vprašljiva. Ali pa smo na prelomnem trenutku in Rusi z vlaganjem mislijo resno. Bomo po vinorodnih slovenje-goriških krajih v prihodnje namesto vina točili rusko vodko?
Markovci • (Ne)uravnoteženo kadrovanje za odbore in komisije
Če ne skozi glavna, pa skozi
Markovski svetniki so se v ponedeljek, 24. novembra, sestali na izredni seji, saj je bilo treba, potem ko so se prejšnjič konstituirali, imenovati člane odborov in delovnih teles.
Kadrovanje je bilo zahtevno, saj so morali »napolniti« 11 stalnih in »občasnih« odborov in komisij s skupaj 50 člani. Pa bi se celo matematično izšlo kar natančno (v občinskem svetu je 5 različnih »političnih« skupin: stranke SDS, SLS, N.Si in LDS s po dvema članoma in trije neodvisni), če ne bi na začetku seje župan Milan Ga-brovec prebral pisma svetnika Danijela Kekca, ki je sporočil občinskemu svetu in vsem Markovčanom (sejo namreč iz občinske dvorane neposredno prenašajo po lokalni televiziji, tako da so lahko vsi na tekočem, kaj se med svetniki govori), da je že po prvi, konstitutivni seji ugotovil, da se ne bo šel političnih kupčkanj, zato je izstopil iz politične skupine LDS, na katere listi je kandidiral (čeprav ni bil član te stranke), in bo prešel med neodvisne. S tem pa je nekoliko porušil kadrovsko »uravnoteženost« v odborih in komisijah.
Zmanjkalo je predsedniških mest m
Med stalnimi delovnimi telesi markovskega občinskega sveta so: Nadzorni odbor (5 članov), Odbor za javne finance (5), Odbor za gospodarske dejavnosti (5), Odbor za negospodarske dejavnosti (5), Odbor za okolje in prostor (5), Odbor za gospodarsko infrastrukturo (5) in Statutarno-pravna komisija (3), med drugimi pa Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (7), Komisija za odlikovanja in priznanja (3), Komisija za zaščito in reševanje (3) in uredniški odbor glasila List iz Markovcev (zaenkrat so v njem le 4 člani, saj je odbor še nepopoln). Pa s predlaganimi člani stalnih in občasnih delovnih teles ne bi bilo veliko težav (predlagala jih je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova-
nja, ki jo vodi Franc Rožanc), težava je bila pri predsednikih teh odborov in komisij, kajti ni vsak predsedniški položaj enako »ugleden« (poleg tega pa ni enako plačan, saj se nekateri odbori oz. komisije sestanejo le dvakrat letno, drugi pa pred vsako občinsko sejo!). Zmanjkalo je predsedniških mest, so ugotovili.
Razprave svetnikov so bile podobne šahovski igri: tega dajmo v to komisijo, onega v tisto, pri teh dveh naredimo rošado, namesto te članice naj bo ona ... Svetnik David Gabro-vec pa je namignil še na eno zanimivo dejstvo. In kaj je opazil? To, da so se v občinskih delovnih telesih pojavila imena nekaterih lokalnih politikov, ki so na letošnjih volitvah za občinski svet krepko pogoreli in torej niso dobili podpore volivcev v svojem okolju, pa so sedaj na predlog svojih strankarskih kolegov prišli na občino skozi stranska vrata.
Je Liponik »sporni« nadzornik?
Dvom je bil tudi okrog tega, ali je lahko član NO (celo za predsednika so ga v mandatni komisiji postavili, pa potem na seji ugotovili, da si predsednika izberejo novoimenovani člani sami) Janez Ivan Liponik, zaposlen na Gasilski zvezi Ptuj, ker je namreč zveza v precejšnji meri finančno podprta tudi od občine Markovci in najbrž ne bi bilo higienično, če bi občinsko delo nadziral nekdo, ki je od te iste občine finančno odvisen. Ali je Lipo-nik zato v konfliktu interesov? (Supervizor nam pokaže, da je Liponikov delodajalec, Gasilska zveza Ptuj, od Občine Markovci v letu 2013 prejela 148.027 evrov.)
Ampak kakršnikoli že so bili pomisleki, so na koncu (po krajši usklajevalni prekinitvi) sprejeli le rahlo spremenjen
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 28. novembra 2014
Aktualno
Štajerski	3
goric
me Gaja, če so se odločili za nakup. Koliko denarja bo potrebno za investicijo in kdaj jo bodo začeli, pa boste morali povprašati njih. Težko dajem izjave glede tega. Mi sodelovanja z občino Destrnik ne vidimo. Verjetno veste, da smo zaradi nakupa poslovne stavbe v sporu,« je odgovoril Emeršič
ter očitke glede fiktivne pogodbe ostro zavrnil in označil kot smešne. »Ne vem, na kak način bi lahko bila pogodba fiktivna. Pogodba je pogodba in je veljavna in ni fiktivna. Fiktivne pogodbe obstajajo samo za ene - pozna jih župan Vindiš, za njega je vse fiktivno, kar ni njemu po volji.«
Ljubljanski Rusi
na Destrniku in Hajdini
Ruski kupci Emer-inga imajo v Ljubljani, na Dunajski cesti 56 in 199, registrirani še
156047
1.584.000,00 EUR
32%
zap.št. družbenika 630607, EMER - ING, svetovanje in gradbeni inženiring, d. o. o.
- Vpiše se prepoved vsakršnega razpolaganja, predvsem pa prepoved odtujitve in obremenitve na podlagi sklepa o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. I Pg 217/2011, z dne 25.2.2011.
Na poslovnem deležu, ki ga ima Emer-ing v Termah Gaja, je vpisan zaznamek o prepovedi razpolaganja s premoženjem. Sklep o tem je leta 2011 izdalo Okrožno sodišče v Celju.
dve podjetji: Šola profesorja Varlamova in Oanda. Imenovani podjetji sta lani decembra s Termami Gaja in Emer-ingom sklenili sporazum o ureditvi medsebojnega razmerja pri gradnji in upravljanju Term Gaja. V imenu Term Gaja je sporazum podpisal direktor Miran Čeh, v imenu Emer-inga pa direktor Peter Emeršič. Sporazum, ki smo ga prejeli na vpogled, ne izkazuje niti finančne konstrukcije za potek morebitne investicije niti zaveze za zagotovitev kapitala. Gre za dokument, iz katerega izhaja namera za morebitna vlaganja. So pa podpisani pod sporazum ruskima
podjetjema Oanda in Šola profesorja Varlamova priznali vložek, ki naj bi ga že namenili za projekt Terme Gaja. Gre za znesek v višini 520.000 evrov (brez DDV). Za ta denar naj bi Rusi že izdelali študijo izvedljivosti projekta, urbanistično zasnovo, strategijo trženja in investicijski program. V sporazumu so stranke med drugim še navedle, da bodo sklenile gradbeno pogodbo, s katero bodo natančneje opredelile obseg gradbenih in obrtniških del. Gre tokrat res zares?
Monika Levanič,
Mojca Zemljarič
stranska vrata
prvotni predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja; rezultat glasovanja: vsi za.
m	• V- a
Za povišanje sejnin kriv Štajerski tednik?
Potem ko so drugo točko dnevnega reda (sprememba odloka o občinskem glasilu, pri katerem so nameravali spremeniti zahtevo glede izobrazbe urednika) umaknili z dnevnega reda in jo prestavili na naslednjo, saj k spremembam ni dala mnenja statutar-no-pravna komisija (niti ga ni mogla dati, ker je bila imenovana pred dvema minutama, v
160,00
prvi točki dnevnega reda), bi se moralo enako zgoditi tudi s tretjo točko - spremembami pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles OS ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov - na kratko o povišanju sejnin za člane občinskega sveta, odborov in komisij ter vaških odborov. Ampak očitno prestavitev višjih prihodkov ni bila najboljša rešitev (kajti v kriznih časih vsak evro šteje!), zato so sejo za nekaj minut prekinili, da se je lahko sestala novoizvoljena sta-tutarno-pravna komisija in podala svoje mnenje k spremembi, potem pa so lahko sklepali o spremembah - tako tistih pri drugi točki dnevnega reda (za
urednika bo lahko imenovan nekdo z univerzitetno izobrazbo) kot o povišanju sejnin.
S povišanjem se, kot smo slišali v razpravi, niso vsi strinjali, saj se jim je zdelo neprimerno, da že isti trenutek, kot so bili izvoljeni, poskrbijo za več denarja v svojem žepu. Pa so očitno bili prepričljivejši tisti razpravljavci, ki so zatrjevali, da so markovske sejnine (kot so prebrali v Štajerskem tedniku) v spodnji polovici med spo-dnjepodravskimi občinami, če pa jih povečajo, kot je bilo predlagano, pa bodo v zgornji polovici. In še to smo slišali: vlada pripravlja za prihodnje leto še nekatere varčevalne ukrepe, in ker bodo med njimi najbrž tudi kakšni okleščeni občin-
ski stroški, bodo lažje znižali tokrat nekoliko povišano sejnino, kot pa če bi še zniževali doslej veljavno!
Besede so eno, dejstvo, ki ga je pokazalo glasovanje, pa drugo. In glasovanje je pokazalo: za povišanje sejnin je bilo sedem svetnikov, proti sta bila dva (Maja Zemljarič in David Gabrovec), vzdržana prav tako dva.
Z Gorišnico za zdaj brez Čeferina
Izredno sejo so razširili še z dodatno točko dnevnega reda, namreč uskladitvijo občinske meje z občino Gorišnica. To so opravili brez nekih zapletov in razprav, potem ko je župan pojasnil, da so spremembe meja nastale ob nedavnih komasacijah, da so usklajene z Gorišni-co in da je predlog pripravila stroka, Geodetska uprava RS. Meje so se spremenile na območju naselij Stojnci, Muretin-ci in Zagojiči.
In malce manj resen pomislek ... Če se spomnimo, kakšne zaplete je pred nekaj leti imela markovska občina zaradi meje z videmskimi sosedi, ko so v razreševanju spora sodelovali najuglednejši slovenski pravniki iz odvetniške pisarne Čeferin, imajo Gorišničani še srečo. Čeprav ... nekaj zapletov se z gorišniško občino baje lahko zgodi ob razreševanju obmejnih težav pri stojnskem nogometnem igrišču. Ampak gotovo brez Čeferina ...
jš
lilaJj
Cyrj	Izredna seja	Odbor - član	Odbor - zun. član	Vaški odbor - član
Redna seja	Odbor - predsednik	Odbor - zunanji preds.	Vaški odbor - preds.
Za koliko so se povečale markovske sejnine (modro - prej, rdeče - sedaj)
Česa na seji nismo slišali
Čeprav se je na markovski seji skoraj zgodilo, da bi izvedeli, koliko bodo znašale »popravljene« sejnine, saj je direktorica občinske uprave že zajela sapo, da bi odgovorila na vprašanje enega od svetnikov (ki pa si je med tem časom premislil in je bil zadovoljen z odstotki, te pa je itak dobil z gradivom), smo poskušali sejnine izračunati sami. Kajti sprejeti sklep, ki pravi (če navedemo samo en člen iz sprejetega predloga): »V Pravilniku /.../ se v tretjem odstavku 6. člena besedilo: »45%« nadomesti z novim besedilom: »70%«, besedilo: »30%« se nadomesti z novim besedilom: »50%«, besedilo: »25%« se nadomesti z novim besedilom: »30%« in besedilo: »20%« nadomesti z novim besedilom: »25%«,« nepoučenim najbrž res ničesar ne pove o zneskih (dvomim celo, da so svetniki vedeli, koliko bodo poslej prejeli).
Takole kaže naš izračun (če je napačen, nas bodo najbrž popravili iz markovske občine). Osnova je županova plača (ki bi jo markovski župan prejel, če bi funkcijo opravljal poklicno, a ker je ne, tega denarja seveda ne vidi): 2.821 evrov (vsi zneski so v bruto vrednostih). Svetniška osnova sme biti 7,5 % te vrednosti, kar znese 211 evrov. No, tisti popravki odstotkov (ko se 45 % nadomesti s 70 %) se nanašajo na odstotke od teh 211 evrov. Po novem so zneski:
-	udeležba na redni seji občinskega sveta: 147 €
-	udeležba na izredni seji občinskega sveta: 105,50 €
-	predsedovanje seji delovnega telesa občinskega sveta: 63 €
-	udeležba na seji delovnega telesa, katerega član je: 53 €
V ponedeljek (ko je bila izredna seja) so torej svetniki zaslužili 105,50 €; bi pa bilo zanimivo videti, ali bodo kaj prejeli tudi člani statutarno-pravne komisije, ki so se sestali v odmoru. Pravno gledano, saj so imeli sejo delovnega telesa, bi morali prejeti 53 € (njihov predsednik pa 63 €). Kako pa bo v resnici, se bomo še pozanimali.
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 28. novembra 2014
Podravje • Kako in koliko - če sploh - občine pomagajo svojim dijakom in študentom
Le osem občin mladim namenja
Da izobraževanje mladih od prvih osnovnošolskih dni naprej še zdaleč ni poceni in še manj zastonj, zelo dobro vedo vsi starši. tako staršem kot šolajočim, ki jim je hkrati tudi vzpodbuda za doseganje novih uspehov. Štipendije (poleg podjetij in državnih
Vendar je le malo občin na območju UE Ptuj, Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica, ki so se za to možnost odločile; med 26 lokalnimi skupnostmi jih tako štipendije podeljuje le osem. Deset občin nagrajuje najboljše učence, dijake in študente enkrat letno z različno visokimi finančnimi (in drugimi) nagradami, preostale občine pa, po zbranih podatkih, finančne pomoči mlademu rodu, ki ga tako radi imenujejo tudi prihodnost občin, ne daje.
In kako so nagrajeni mladi v posameznih bčinah?
Podlehnik
Pobudnik za štipendijski sklad v občini Podlehnik je bil Sebastijan Toplak, prejšnji podžupan, ki se je v ta namen odrekel polovici svoje nagrade (okrog 300 mesečno). Tudi sedanja podžupanja Jožefa Svenšek je naredila enako. Štipendirajo dijake in študente. V letu 2014 so imeli za ta namen 9.000 evrov, za leto 2015 pa so jih nameravali povečati na 12.000 evrov, a je bilo zanimanje samo za 9.200 evrov. Štipendijski sklad je skupen za dijake in študente. Da nekdo dobi štipendijo, je prevladujoč kriterij socialno stanje družine prosilca. Dijaki prejemajo 100 evrov mesečno, študenti pa 150. Do sedaj so vsako leto štipendirali po tri dijake in študente, s šolskim letom 2014/15 pa so nameravali po štiri. Prejemnike so na podlagi razpisa že izbrali: prijavila sta se le dva dijaka, študentje pa štirje. Študentom in dijakom pomagajo tudi s tem, da jim omogočajo opravljati prakso v času šolanja, spodbujajo pa jih tudi tako, da se ukvarjajo s temami iz lokalne problematike.
Markovci
V	občini Markovci ne štipendirajo dijakov oziroma študentov.
Videm
V	občini Videm štipendirajo tako dijake kot študente. Za leto 2014 je za štipendije predvidenih 8.000 evrov. Osnovni kriterij, na osnovi katerega podeljujejo štipendije, je uspeh, če pa ni dovolj sredstev za vse, ki izpolnjujejo kriterij uspeha, se upoštevajo še dohodki na družinskega člana - prednost imajo tisti z nižjimi prihodki. Vsi dijaki prejmejo 40 evrov mesečno, študenti pa 55. V šolskem letu 2014/15 je občinskih štipendistov 16. Kakšne druge oblike pomoči pa dijaki in študenti ne dobijo.
Žetale
V	občini Žetale dijakov in študentov ne štipendirajo, edino ob opravljeni diplomi jim podelijo nagrado v vrednosti 100 evrov in knjigo Že-talski zbornik.
Hajdina
V	občini Hajdina ne štipendirajo dijakov in študentov. Sofinancirajo le mesečne vozovnice za avtobus in vlak v višini 10 evrov mesečno na dijaka oz. študenta.
Destrnik
V	občini Destrnik štipendij za dijake in študente ne razpisujejo, v občinskem proračunu pa tudi ne zagotavljajo sredstev za te namene. Študentom, ki so končali dodi-plomski študij in zlatim maturantom pa izplačujejo denarne nagrade za dodiplomski študij in specializacijo v višini
100 evrov, za znanstveni magisterij 200 evrov, v okviru 3. bolonjske stopnje za doktorat znanosti 400 evrov ter za naziv zlati maturant 200 evrov.
Ormož
Letos bo občina Ormož iz svojega proračuna za občinske štipendije namenila 36.424 evrov, ki jih razdelijo med 26 dijakov in študentov. In kaj, poleg tega da morajo biti slovenski državljani s stalnim prebivališčem v občini Ormož, morajo izpolnjevati za dodelitev občinske štipendije? »Poleg tega pa se upošteva še učni uspeh, socialni dejavnik, smer študija, da prosilci niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestil za brezposelne, ne opravljajo dejavnosti, nimajo statusa samostojnega podjetnika, nimajo druge štipendije v Republiki Sloveniji ali drugih virov dohodka,« so odgovorili v ormoški občinski upravi. Višina dodeljenih štipendij, odvisno od doseženega uspeha, kraja bivanja in stroškov izobraževanja, za dijake se giblje od 66,73 do 90,99 evra, višina dodeljenih štipendij za študente pa se giblje od 133,45 do 225,96 evra. Ormoška občina dodeljuje tudi študijske pomoči za povračila šolnin, sofinancira priprave magistrske in doktorske dizertacije ter specialistične študije v tujini, dijakom, ki so vsa leta dosegli odličen uspeh, pa je župan Alojz Sok letos podaril enomesečno vstopnico za obisk ormoškega kopališča.
Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi letošnji fond za občinske štipendije znaša 9.100 evrov, od tega bodo 5.200 evrov izplačali študentom, ostalo pa dijakom. Odločitev o tem, kateri
programi se bodo štipendirali, sprejme občinski svet. Pripravijo razpis, upošteva pa se učnih uspeh in višina dohodka na posameznega člana v družini. Višina štipendije, ki jo prav tako določi občinski svet, za dijaka znaša 130 evrov mesečno, za študenta pa 200 evrov mesečno. V šolskem letu 2013/2014 so štipendirali tri dijake in dva študenta, v šolskem letu 2014/2015 pa enega dijaka in dva študenta. Občina Središče ob Dravi letno nameni tudi 500 evrov Ustanovi dr. Antona Trstenjaka ter s tem omogoči študentom iz njihove občine, da se preko te ustanove potegujejo za štipendije.
Sveti Tomaž
V občini Sveti Tomaž iz občinskega proračuna dijakom in študentom ne izplačujejo štipendij oz. drugih nagrad.
Benedikt
Občina Benedikt ne štipendira dijakov, niti študentov. Podeljuje pa enkratne denarne nagrade domačim dijakom in študentom. Okvirna višina sredstev za letošnje leto je določena v proračunu Občine Benedikt in znaša 1.000 evrov. Denarne nagrade pa se gibljejo od 150 evrov (poklicna matura) do 450 evrov (doktorska disertacija).
Lenart
Občina Lenart ne štipendira dijakov in študentov. Najboljše dijake in študente pa nagradijo z enkratno denarno nagrado in s priznanjem, ki ga prejmejo na slovesnosti ob občinskem prazniku. Zlati maturanti so upravičeni do denarne nagrade v višini 200 evrov. Študenti dodiplomskega študija, ki vključno z diplomskim delom
dosežejo povprečje vseh ocen 9,1 ali več, prejmejo nagrado v višini 200 evrov. Študenti podiplomskega študija, ki prav tako vključno z zaključnim delom dosežejo povprečje vseh ocen 9,1 ali več, prejmejo nagrado v višini 200 evrov (2. bolonjska stopnja) in 300 evrov (znanstveni magisterij), s 400 evri denarne nagrade pa so nagrajeni študenti doktorskega študija.
Cerkvenjak
Občina Cerkvenjak ne štipendira dijakov in študentov, nagrajuje pa najboljše. Občina namreč dodeli enkratno denarno nagrado zlatim maturantom, dijakom in študentom. Denarna nagrada v višini
150 evrov se podeli zlatim maturantom. Do denarne nagrade v višini 200 evrov so upravičeni študenti na dodi-plomskem študiju ob opravljeni diplomski nalogi z oceno devet ali deset. Posebna denarna nagrada v višini 300 evrov pa pripada študentu, ki je opravil diplomsko nalogo z oceno devet ali deset in je naloga neposredno vezana na območje občine Cerkvenjak. Do denarne nagrade v višini 400 oz. 500 evrov pa so upravičeni študenti, ki so zaključili podiplomski študij.
Sveti Andraž v Slov. goricah
Po besedah županje Darje Vudler občina iz občinskega
Občine, ki štipendirajo dijake in študente
Občine	Skupni fond za štipendije v € (leto 2014)	Najnižja izplačana štipendija v €	Najvišja izplačana štipendija v €
Podlehnik	9.000	100	150
Ormož	36.424	66,7	225,9
Središče ob Dravi	9.100	130	200
Poljčane	30.125	95	142,6
Slovenska Bistrica	103.400	225	362,50
Makole	11.040	130	160
MO Ptuj *	34.262	202	237,7
Videm	8.000	40	55
Majšperk **	5.000	130	130
Vir: Občine Podravja
* MO Ptuj štipendira le študente, dijakov ne.
** Občina Majšperk sicer ne podeljuje štipendij, vendar namenja mesečno denarno pomoč za študente.
Foto: Črtomir Goznik
petek • 28. novembra 2014
Tednikov objektiv
Štajerski	5
štipendije od 55 do 237 evrov
Zato je vsakršna finančna pomoč, še zlasti za tiste pridne in ambiciozne učence, dijake in študente, še kako dobrodošla, ustanov) lahko svojim mladim občanom podeljujejo tudi občine.
Foto: Črtomir Goznik
proračuna sicer zaenkrat ne štipendira, niti ne nagrajuje dijakov in študentov, a da bodo še v letošnjem letu sprejeli pravilnik o nagrajevanju dijakov in študentov.
Sveta Trojica v Slov. goricah
Po besedah višje svetovalke za splošne in pravne zadeve Tanje Koban zaradi zmanjševanja odhodkov iz občinskega proračuna občina ne štipendira dijakov in študentov od leta 2012 dalje. »Se pa letno še vedno podeljujejo nagrade dijakom, rednim ter nezaposlenim izrednim študentom.
Juršinci
Občina Juršinci ne štipendira dijakov in študentov, niti jih ne nagrajuje za dobre šolske uspehe ali druge dosežke.
Sveta Ana v Slov. goricah
Občina Sveta Ana dijakov in študentov ne štipendira, pač pa najboljše nagrajuje z enkratno finančno nagrado. »Dijakom in študentom, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, se podeli denarna nagrada, ki je odvisna od števila doseženih točk na javnem razpisu,« je pojasnila občinska svetovalka za družbene dejavnosti, kulturo in turizem Petra Golob.
Trnovska vas
Občina Trnovska vas dijakov in študentov ne štipendira, pač pa podeljuje enkratno denarno nagrado zlatim maturantom v višini 200 evrov bruto. Dijakom in študentom pa na sedežu občine ob ustrezni izobrazbi omogočijo tudi opravljanje obvezne prakse.
Kidričevo
V občini Kidričevo štipendij ali nagrad dijakom in študentom ne izplačujejo.
Poljčane
Občina Poljčane je v novem šolskem letu podelila štipendije 21 študentom, dijakov ne štipendirajo. To pomeni, da je za štipendije v šolskem letu 2014/2015 namenila 30.125,15 evra. Pri dodelitvi štipendij se upoštevata učni uspeh in deficitarnost poklica. Štipendija je sestavljena iz osnovnega dela, ki znaša 40 % zajamčene plače v RS in znaša 95,09 evra, ter dodatka za učni uspeh, s katerim lahko pridobijo štipendijo v višini do 142,64 evra. Drugih nagrad poljčan-ska občina ne podeljuje.
Slovenska Bistrica
Slovenjebistriška občina bo v šolskem letu 2014/2015 štipendirala 39 študentov. Višina štipendije je od 225 do 362,50 evra. V skladu s tem pravilnikom lahko pridobijo štipendije študenti od vključno drugega letnika univerzitetne prve bolonjske stopnje ali drugih enovitih univerzitetnih programov študija in absolventi, ki imajo povprečno oceno opravljenih obveznosti v vseh letnikih študija vsaj 8,50. Če je število vlog nad planiranim in v občinskem proračunu zagotovljenim obsegom finančnih sredstev, se poskuša manjkajoča sredstva zagotoviti, če to ni mogoče, komisija s sklepom ustrezno zviša najnižjo zahtevano povprečno oceno opravljenih obveznosti. Končna višina štipendije pa je odvisna od učnega uspeha, dodatnega izobraževanja s področja študija, sodelovanja na javnih natečajih s področja študija,ipd.
Za štipendije je bilo v proračunu 2014 načrtovanih
103.400 evrov, sicer pa so v šolskem letu 2014/2015 za štipendije predvideli 121.500 evrov. Drugih nagrad oz. finančnih pomoči za študente ali dijake občina ne podeljuje.
Makole
V proračunu za leto 2014 so na postavki štipendije rezervirana sredstva v višini 11.040 evrov ter v letu 2015 12.760 evrov. Za šolsko leto 2014/2015 naj bi tako občina namenila 12.720 evrov. Navedena sredstva so namenjena dijakom, študentom in športnikom. Realizacija je odvisna od prijav na razpis, tako v tem šolskem letu financirajo dve dijaški štipendiji, štiri študentske in eno športno štipendijo. Višina štipendije je določena s sklepom župana in je znašala v minulem šolskem letu 130 evrov za dijaka in 160 evrov za študenta ali športnika.
Majšperk
»Občina Majšperk razpisuje pomoči za bivanje študentov v tujini, ki so izjemno nadarjeni in za tovrstne študije ni ustreznih programov v RS, ter denarne pomoči za študente, dijake in učence, ki imajo status športnika ali kulturnika. Letni proračun za te pomoči znaša 5.000 evrov in ni vnaprejšnje razdelitve, saj je le-ta odvisna od potreb in dodelitve na podlagi razpisa,« je pojasnil direktor občinske uprave Gorazd Ladinek. Pomoč, ki znaša 130 evrov na mesec, trenutno prejemajo študentka v tujini, vrhunska plesalka in športnica.
Zavrč
Občina Zavrč sredstev za štipendije ne namenja. Kot so sporočili iz občinske uprave, dijakom ali študentom pomagajo na način, da vsem tistim iz njihove občine, ki jih za to zaprosijo, omogočijo izvajanje obvezne študijske prakse.
Občine, ki nagradijo najboljše učence, dijake in študente Cirkulane
Občina	Enkratna finančna nagrada v €
Žetale	100
Destrnik	100 do 400
Benedikt	150 do 450
Lenart	200 do 400
Cerkvenjak	150 do 500
Sveta Ana v Slovenskih goricah	243 do 390
Sveta Trojica v Slovenskih goricah	100 do 500
Trnovska vas	200
Gorišnica	150 do 250
Dornava	100 do 1.000
dodelitev teh sredstev vsako leto objavijo javni razpis. »Za leto 2014 je bilo v proračunu občine Gorišnica za študijske pomoči namenjenih 2.375 evrov. Izplačane so bile v juliju v skupni višini 2.050 evrov. Enkratne pomoči so deležni samo študentje iz naše občine, in to na podlagi uspeha. Letos je vlogo oddalo 14 prosilcev, dvanajstim je bila vloga odobrena. Zneski izplačil so znašali od 150 do 250 evrov,« so povedali na Občini Gorišnica.
Dornava
Občina Dornava dijakov in študentov ne štipendira. Dijakom in študentom iz njihove občine, ki dosežejo lep učni uspeh, namenja posebne finančne nagrade. »Za ta namen v proračunu letno zagotovimo med 6.000 in 8.000 evrov,« je povedal župan Raj-ko Janžekovič. Dijakom, ki dosežejo odlični učni uspeh, namenijo nagrado v višini 100 evrov. Zlate maturante nagradijo s 500 evri. Študente, ki so redno vpisani in letnik končajo s povprečno oceno najmanj osem, nagradijo s 150 evri. Redne in izredne študente nagradijo tudi ob zaključku študija oz. izdaji diplomskega dela. Za višješolski program znaša nagrada ob diplomi 200, za prvo bolonjsko stopnjo 250 in drugo bolonjsko stopnjo 300 evrov. Podiplomskim študentom, ki dosežejo akademski naziv, dodelijo nagrado v višini 1000 evrov.
Ptuj
V MO Ptuj dijakov ne štipendirajo, za občinske štipendije študentom pa je v letošnjem proračunu namenjenih 34.262 evrov, za druge oblike denarnih pomoči, sofinanciranje diplomskih (magistrskih in doktorskih) del pa 1.800 evrov. Za pridobitev občinske študentske štipendije morajo prijavitelji izpolnjevati več pogojev (med drugimi starost študentov, da niso zaposleni,
da imajo stalno prebivališče na Ptuju in so državljani RS, da ne prejemajo druge štipendije, da imajo povprečno oceno študijskega uspeha najmanj 7,70 in da niso vpisani v absolventski staž). Za druge oblike denarnih pomoči pa se na razpis lahko prijavijo prijavitelji, ki izpolnjujejo pogoje, kot so: da bodo v študijskem letu 2014/2015 zagovarjali diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo ali da opravljajo, diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo, povezano s pospeševanjem razvoja MO Ptuj.
Na podlagi razpisa se med prejemnike štipendij uvrsti osem kandidatov z najvišjo povprečno oceno s področja naravoslovja in tehnike ter štirje kandidati z najvišjo povprečno oceno iz družboslovja in humanistike. Če imata zadnja dva kandidata posameznega področja na seznamu prejemnikov štipendij enako povprečno oceno, ima prednost kandidat z nižjim dohodkom na družinskega člana. Letno MO Ptuj podeli 12 štipendij. Višina štipendije se razlikuje zaradi točkovanja, ki se nanaša na študijski uspeh v razponu od 80 do 100 odstotkov vrednosti zajamčene plače. V študijskem letu 2013/2014 znaša najnižja štipendija 202,07 evra, najvišja pa 237,73 evra mesečno.
MO Ptuj vsako leto organizira tudi Dan ustvarjalnosti, na katerem podelijo denarno nagrado v višini 300 evrov najboljšemu osnovnošolcu in najboljšemu učencu glasbenih šol v MO Ptuj, 400 evrov nagrade vsako leto prejme najboljši dijak srednješolskega in najboljši dijak srednjega poklicnega izobraževanja. Najboljši študent dodiplomskega in najboljši študent podiplomskega študija pa prejmeta vsak po 600 evrov nagrade na podlagi razpisa.
Monika Levanič, Mojca Vtič, Mojca Zemljarič, Majda
Goznik, Jože Šmigoc in Miha Šoštarič
Vir: Občine Podravja
Enak sistem kot v Zavrču ima tudi njihova sosednja ha-loška občina Cirkulane. Dijakov in študentov ne štipendirajo. Dijakom in študentom iz njihove občine v občinski upravi omogočijo opravljanje obvezne študijske prakse.
Gorišnica
Občina Gorišnica dijakov ali študentov ne štipendira, zagotavlja pa sredstva za enkratne študijske finančne pomoči. Za
Foto: Črtomir Goznik
6 Štajerski
Podravje
petek • 28. novembra 2014
Sveta Trojica v Slovenskih goricah • Z druge redne seje
Kdo se bo odpovedal sejninam?
Drugo sejo trojiškega občinskega sveta, ki je trajala debelih pet ur, je med drugim zaznamovala pobuda svetnice Eve Horvat o odpovedi sejninam za dobrodelne namene. Sicer pa so svetniki in svetnice gladko potrdili tudi prvo obravnavo odloka o proračunu Občine Sveta Trojica za leto 2015 in 2016.
Člani občinskega sveta so se seznanili s predlogom proračuna za prihodnje leto in leto 2016. Predvidevanja so, da se bo prihodnje leto v proračun zlilo 2.602.968 evrov, odhodki pa naj bi znašali 2.479.918 evrov - od tega so investicijski odhodki planirani v višini 1.184.288 evrov. Večino investicijskih sredstev bodo namenili za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. V računu financiranja ni načrtovanega zadolževanja, je pa za odplačevanje kreditov planiranih dobrih 123.000 evrov, prav toliko tudi za leto 2016. Medtem ko je predlog proračuna za prihodnje leto po oceni Frasa dober, pa je zgodba glede predloga proračuna za leto 2016 drugačna, saj so investicijski odhodki planirani le v višini 719.413 evrov oz. za skoraj pol milijona evrov manj. Predvideno je še, da se bo v proračun zlilo 2.110.340 evrov, odhodki pa naj bi znašali 1.987.290 evrov.
Prva nesoglasja pri imenovanju članov NO
Po besedah predsednice komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jasmine Trojner Kraner je pristojna
komisija za člane nadzornega odbora poleg Lilijane Kše-la in Anite Robič predlagala tudi Milico Škof, sicer članico Društva upokojencev in vodjo projekta Starejši za starejše, kar pa je zmotilo svetnika Smi-ljana Fekonja: »V naši poslanski skupini smo mnenja, da tega nadzornega odbora ne bomo potrdili, ker menimo, da gospa Milica ne izpolnjuje pogojev za to funkcijo. Je v več društvih, ki so prejemniki raznih dotacij
z občine in mislim, da to ne bi bilo korektno. Ko gre za tako pomembno funkcijo, je prav, da preden dvignemo roke, premislimo in odmislimo strankarsko pripadnost.« Na očitke Fekonja se je odzvala Trojnerje-va, ki je prepričana, da vsi trije kandidati izpolnjujejo zahtevane pogoje. Mnenju predsednice mandatne komisije se je pridružil tudi župan Fras in poudaril, da v tem primeru ni govora o nezdružljivosti. S
tem se je sicer deloma strinjala tudi svetnica Eva Horvat: »Da ni to nezdružljivo, drži, ampak zakon naprej napotuje, da se mora v postopku, kadar pride do konfliktov v interesu, in to se lahko pojavi, izključiti.« Župan Fras pa je v bran dejal: »Če gremo tako daleč, nihče skoraj nikjer ne more biti. To, da je vsem v interesu, da bo NO korekten in objektiven, pa mislim, da je debata odveč. Tukaj ne vidim nobene sporne
zadeve.« Svetnik Fekonja pa ni popustil: »Še enkrat poudarjam. Ne naši in ne vaši, dajmo kakovosten kader.« Kljub temu je večina svetnikov predlagane člane NO potrdila.
Horvat: »V celoti se odpovedujem sejninam.«
Pod zadnjo točko Pobude in vprašanja občinskih svetnikov
je svetnica Horvatova podala pobudo o odpovedi sejninam za dobrodelne namene: »V imenu svetniške skupine SDS dajem pobudo in hkrati prosim občinsko upravo, da pripravi pravno podlago za ustanovitev štipendijskega sklada za štipendiranje mladine iz socialno ogroženih družin in za nadarjene. Da pokažem malo dobre volje in da sem pripravljena na sodelovanje, čeprav ne izgleda tako, se v celoti odpovedujem sejninam. S tem dajem pozitiven signal občanom, vas pa naprošam, da še kateri od vas to naredi. V začetku bo samo moja sejnina, verjamem pa, da se bo še kdo našel, pa bomo najprej razveselili eno družino, potem pa še mogoče kakšno.« Fras pa je odgovoril: »Možnosti za darovanje je veliko. Da ne boste mislili, da gre za velike zneske glede sejnin, vam povem, da je v povprečju v prejšnjem mandatu član občinskega sveta in nadzornega odbora mesečno prejel za redno sejo 25 evrov neto, za izredno pa 21 evrov oz. v celem letu povprečno od 500 do 600 evrov. Ne bi rad posiljeval z enim predlogom vseh. Nadomestilo vam pripada, kaj boste z njim naredili, pa je na vas. Odločite se,« je še dodal Fras.
Monika Levanič
Makole • Šesti občinski praznik
Dan makolskega župana ima 28 ur
»Želim slediti idejam in prisluhniti pomislekom. Rad bi se izognil ustanavljanju civilnih iniciativ, saj se da marsikaj rešiti, samo želja in pripravljenost sta potrebni,« je povedal makolski župan Franc Majcen, ki je po osmih letih na županskem stolčku zamenjal Alojza Gorčenka. In ravno dialog oziroma približanje delovanja občine občanom in občankam je bila tudi ena izmed točk volilnega programa Franca Majcna.
Letošnje leto je bilo v občini Makole investicijsko naravnano. Z dokončanjem obnove stavbe nekdanje krajevne skupnosti in trga v skupni vrednosti približno 620.000 evrov je središče Makol dobilo novo podobo. Z obnovljenimi prostori je občina pridobila primerne prostore za delovanje občinske uprave, župana in občinskega sveta, v pritličju zgradbe bo Lekarna Slovenska Bistrica predvidoma še letos odprla podružnico, kar bo končni rezultat večletnih prizadevanj občine, da se v Makolah ponovno vzpostavi lekarniško dejavnost. Občina je skupaj z lekarno v obnovo vložila približno pol milijona evrov z DDV. Za oba projekta je občini uspelo pridobiti vsaj polovično sofinanciranje. Letos se je začela še izvedba
največjega projekta v občini Makole - izgradnja vodovoda. Za občino Makole je vrednost projekta, ki bo zaključen konec naslednjega leta, nekaj več kot 2.800.000 evrov brez DDV. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer kohe-zijska ter državna sredstva za območje občine Makole znašajo okoli 2.200.000 evrov, občina pa mora zagotoviti preostanek.
Kateri projekti naj bi se izvajali naslednje leto, župan še ni želel napovedati. »Proračuna namreč še ne pripravljamo, ker ne vemo, kako strogi bodo ukrepi vlade. Če bi se napovedi o varčevanju uresničile, bi naša občina izgubila približno 120.000 evrov, kar pomeni, da ne moremo načrtovanih investicijskih ali razvojih programov,« je po-
Foto: Mojca Vtič
Župan občine Makole Franc Majcen: »Želim slediti idejam in prisluhniti pomislekom. Rad bi se izognil ustanavljanju civilnih iniciativ, saj se da marsikaj rešiti, samo želja in pripravljenost sta potrebni.«
vedal župan. Zagotovo pa se bo v letu 2014 začela izgradnja kanalizacije in čistilne naprave za 500 populacijskih enot v Makolah. »Pogodbe so podpisane in delati začnemo februarja, julija pa naj bi čistilna naprava že delovala,« je še povedal o projektu, vrednem približno 490.000 evrov.
Na listi projektov župana je tudi ureditev parkirišč v središču kraja Makole: »Primanjkljaj parkirišč se je pokazal z ureditvijo trga na mestu, kjer je bilo prej makadamsko parkirišče. Tudi obnova mrliške vežice je v načrtih in bi bila potrebna. Naloga, ki nas še čaka, je tudi ureditev kuhinje in jedilnice v osnovni šoli.«
Makolski župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno, saj je hkrati še direktor Prevzgojnega doma Radeče.
Na vprašanje, kako usklajuje obe funkciji, je odgovoril: »Dan ni več dolg samo 24 ur, ampak ima 28 ur. Zame je ogromno stvari novih in zato zanje potrebujem več časa, ves prosti čas gre za to, tudi dopust. Tega se zavedam in nimam kaj tarnati.« Ob tem pa je Majcen tudi član rock skupine Atlantida, in kot je dejal bobnar skupine, si za glasbo še vedno vzame čas. »V decembru imamo dva nastopa in preko tega se razbremenim. Morda nastopimo še na silvestrovanju v Makolah,« je povedal Majcen.
Osrednja svečanost ob 6. občinskem prazniku občine Makole z nagovorom župana in podelitvijo priznanj bo jutri, 29. novembra, ob 18. uri v domu krajanov Makole.
Mojca Vtič
petek • 28. novembra 2014
Podravje
Štajerski	7
Središče ob Dravi, Sveti Tomaž • Predstavitev proračunov za leto 2015
Eni za kanalizacijo, drugi za ceste
Po opravljenih konstitutivnih sejah so se tokrat novoizvoljeni člani občinskih svetov v Središču ob Dravi in Svetem Tomažu seznanili s predlogoma občinskih proračunov za prihodnje leto. Kljub temu da smernic - višina glava rine - od države ni, v obeh občinah napovedujejo sprejem tega pomembnega dokumenta še pred koncem letošnjega leta.
V predlogu proračuna občine Središče ob Dravi za prihodnje leto se prihodki ocenjujejo v višini 5.495.372,24 evra, kar je dobrih 12 odstotkov več, kot znaša ocena prihodkov letošnjega leta. V ospredju so transferni prihodki (3.397.999,30 evra), med temi pa predvidevajo kar 2.783.307,41 evra priliva iz državnega in evropskega proračuna. Posledično se povečujejo tudi odhodki. Ocena odhodkov za letošnje leto je 4.975.372,68 evra, prihodnje leto pa nameravajo potrošiti 5.375.782,44 evra. Nekaj več kot štiri milijone evrov naj bi v letu 2015 namenili za investicije. V občini Središče ob Dravi bodo nadaljevali pred leti začrtano pot infrastrukturnega opremljanja občine. V ospredju je gradnja kanalizacije in čistilne naprave. Letos so za to investicijo, ki jo v veliki meri sofinancira Evropska unija, porabili 3.168.297,10 evra, prihodnje leto pa se za ta in-frastrukturni poseg predvideva še dobrih 20 odstotkov več sredstev. S koncem omenjene investicije v jeseni prihodnjega leta bo občina dobila blizu
Središče ob Dravi s podžupanom, Sveti Tomaž brez
Župana Središča ob Dravi Jurij Borko in Svetega Tomaža Mirko Cvetko bosta tudi v tem mandatu svoji funkciji opravljala poklicno. Tako bo Borko občinski proračun stal v prihodnjem letu 45.662,40 evra, Cvetko pa 45.575 evrov. Zneska sta identična zneskoma iz letošnjega leta. Bo pa Sveti Tomaž za razliko od Središča ob Dravi privarčeval sredstva, ki so namenjena za delo podžupanov. Cvetko se je namreč odločil, da za zdaj podžupana ne bo imel, s čimer bo privarčeval 6.800 evrov, kolikor je bil znesek za podžupana v tem letu. Borko je to nepoklicno funkcijo zaupal Romanu Mediku. Ta bo v letu 2015 za pogodbeno delo prejel 4.775 evrov.
Podžupan občine Središče ob Dravi Roman Medik bo za svoje delo v letu 2015 prejel 4.775 evrov.
30 kilometrov kanalizacijskega sistema v vaseh Obrež, Grabe in Središče ob Dravi ter čistilno napravo. Na kanalizacijo se bo tako lahko priključilo nekaj več kot 550 gospodinjstev. V prihodnjih letih bodo iskali
še sredstva in rešitve za vasi Ša-lovci in Godeninci, od koder pa odplak, zaradi reliefa, ne bo mogoče speljati na čistilno napravo v Središču ob Dravi, ampak bodo morali zgraditi manjše čistilne naprave.
Brez državne in evropske pomoči
Medtem ko v občini Središče ob Dravi predvidevajo za investicije v prihodnjem letu
blizu štiri milijone evrov, pa bodo pri Svetem Tomažu v letu 2015 investicijsko osiromašeni. Natanko 405.106,78 evra imajo predvideno za investicije v prihodnjem letu, ko za svoje projekte ne priča-
kujejo pomoči Evropske unije in iz državnega proračuna. Letos so, tudi na račun izgradnje vrtca, v investicije vložili več kot dva milijona evrov, v naslednjem letu pa bodo imeli investicijska sredstva le še za tekoče vzdrževanje in zimsko službo lokalnih cest in javnih poti ter za modernizacijo nekaterih cestnih odsekov. Tako predvidevajo v prihodnjem letu modernizirati dele javnih poti v Pršetincih, Sejancih, Svetem Tomažu in Rucmanskem Vrhu. Izmed teh modernizacij bo največji zalogaj - 122.800 evrov - predstavljala cesta na relaciji Sveti Tomaž-Goli breg v dolžini 1.500 metrov. Sicer pa so se v občini Sveti Tomaž odločili v naslednjih štirih letih postopoma urediti številne cestne odseke, ki so sedaj v slabem stanju in ponekod ob slabem vremenu tudi delno neprevozni. V predlogu proračuna, ki so ga svetniki soglasno potrdili, so prihodki za leto 2015 ovrednoteni na 1.869.880,39 evra (letos 3.084.789,86 evra), odhodki pa v višini 1.941.635,44 evra (letos 3.508.413,42 evra).
Miha Šoštarič
Foto: MS
Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Praznično ob 16. občinskem prazniku
Veliki načrti za v prihodnje
Sredi meseca so s paleto kulturnih, športnih in družabnih dogodkov pri Svetem Andražu v Slov. goricah začeli obeleževati 16. občinski praznik. Vrhunec praznovanja pa bo v soboto, ko bo v telovadnici POŠ Vitomarci osrednja proslava. Županja občine Sveti Andraž Darja Vudler, ki je nedavno nastopila s prvim mandatom, je ob tej priložnosti ocenila delovanje v minulem letu in pogledala v prihodnost.
Po besedah Vudlerjeve je bila letos še v mandatu nekdanjega župana Francija Krepša izvedena večja investicija modernizacije cest v vrednosti dobrih 540.000 evrov. Projekt je sofinanciran z evropskimi sredstvi v višini slabih 267.000 evrov in državnimi sredstvi v znesku slabili 30.000 evrov. Preostanek pa bo krila
občina iz občinskega proračuna. »Menim, da nismo bili uspešni glede razmerja pri črpanju, saj bi lahko bili uspešnejši pri razmerju evropskih sredstev v primerjavi z lastnim deležem. Vsi razpisi so črpali pod 50 %, ta delež bi lahko bil mnogo višji,« je pri tem še pristavila županja.
Številne nujne investicije
Kljub temu da po besedah županje drugih predvidenih investicij za letos ni, jih v prihodnje čaka še veliko dela. »Nujne zadeve, ki jih želijo izvesti v bližnji
Županja Darja Vudler
prihodnosti, kar se tiče investicij, so sanacija stanovanjskega bloka, obnova oz. posodobitev mrliške vežice in pokopališča, dokončanje prostorov nad večnamensko dvorano, ureditev zbirnega centra za odpadke, ureditev kletnih in podstrešnih prostorov v občini ter rešitev problema z internetnim dostopom. V tem mandatu pa še infrastruktur-no ureditev vasi Drbetinci (cesta in kanalizacijsko omrežje), preplastitev ceste v Spodnjih Vitomarcih ter novogradnja dveh makadamskih poti, ki jih bomo poskušali urediti v rekreacijske poti s postavitvijo rekreacijskega centra na prostem. Upam, da nam bodo razpisi naklonjeni in bomo uspeli čim več denarja počrpati iz kohezije. V občino bomo poskušali pritegnili tudi čim več zunanjih investitorjev, npr. za izgradnjo trgovine, stanovanjskega bloka itd.«
Županja cilja na razvoj turizma
Sicer pa prva županja Slovenskih goric cilja tudi na razvoj turizma: »V bližnji prihodnosti moramo narediti korak naprej v razvoju turizma, saj imamo veliko turističnih in kulturnih znamenitosti, tudi turistov je precej, pa vendar vse skupaj nima smiselne povezave. Turist, ki pride v našo občino, mora
dobiti informacije in videti vse turistične, kulturne in druge znamenitosti, pri naših ponudnikih dobro jesti, prenočiti, ob odhodu odnesti s sabo lokalne dobrote in spominke in na koncu reči na snidenje z željo, da se bo vrnil. Seveda je zato potreben krogotok vseh - tako občine, občanov, podjetnikov in ponudnikov nočitev - in to želimo vzpostaviti. V tem sklopu tako želimo z javno-zasebnim partnerstvom povečati noči-
Spoštovane občanke in občani!
Ob 16. občinskem prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vam iskreno čestitam in Vas vabim na osrednjo slovesnost, ki bo v soboto, 29. 11. 2014, ob 18. uri v telovadnici POŠ Vitomarci.
Vljudno vabljeni.
Županja Daija Vudler
tvene kapacitete tako, da bi v naši občini lahko prenočil vsaj en avtobus turistov, prav tako želimo pridobiti turistično pisarno z manjšo trgovino lokalnih pridelkov, spominkov in podobno.«
Proti razklanosti občanov z ustanovitvijo vaških odborov
Vudlerjeva se dobro zaveda tudi razklanosti občanov in občank, zato ob tej priložnosti še sporoča: »Vsi moramo preseči takšno ali drugačno pripadnost, naj si bo politična, osebna ali kakršnakoli že, in poskrbeti za naše skupno dobro, za dobro vse generacije in tudi za rodove, ki še prihajajo za nami. Za razvoj in korak naprej pa smo posredno odgovorni vsi s svojimi dejanji in obnašanji, vsak od nas lahko pripomore k boljšemu jutri, zato vabim občane, da aktivno sodelujejo s predlogi in mnenji. Ker smo ena redkih občin, ki nimamo vaških odborov, bomo po spremembi statuta občine in sprejetju odloka ustanovili vaške odbore, kjer bodo vsi občani dobili konkretno neposredno možnost soustvarjanja prihodnosti naše občine.«
Monika Levanič
8 Štajerski
Podjetništvo
petek • 28. novembra 2014
Slovenija, Ptuj • Po sledeh propadlega interventnega zakona
Je ukinjanje malih zavodov že v resnici preteklost?
Za izboljšanje stanja in duha na splošno potrebuje Slovenija resno in odgovorno politiko ter ukrepe, ki bodo vzdržali in jih ne bo odpihnil že najmanjši revolt stroke in prizadetih ljudi. Tako se je zgodilo tudi s predlogom interventnega zakona, ki bi ukinjal zavode z manj kot 15 zaposlenimi. Povzdignjenega glasu poslancev z našega okolja v tem primeru ni bilo slišati, četudi bi bila najbolj na udaru periferija, ki že tako dolga leta neuspešno bije bitko na področju enakomernejšega in skladnejšega razvoja.
Trenutno umirjanje žogice pa še ne pomeni, da se je zgodba končala, zato je tudi na poslancih našega okolja, da so vedno in povsod budni, da v svojih poslanskih pisarnah razpravljajo in vodijo dialoge o dejanskih problemih in potrebah okolja, katerega predstavniki so. V času, ko je še grozil interventni zakon, smo zbrali nekaj mnenj.
Zavodov ni mogoče kar tako ukinjati
Mag. Darja Harb je na naše vprašanje o ukinjanju zavodov z manj kot 15 zaposlenimi, in kaj bi to pomenilo za Visoko šolo na Ptuju, takoj odgovorila, da ne verjame v realizacijo tega predloga zakona. Zavodi namreč opravljajo različne dejavnosti, ki jih ni moč kar tako ukiniti. Če pa bi v resnici prišlo do tega, pa bo verjetno potrebna tudi kakšna druga sprememba zakonodaje, je povedala.
Visoko šolo na Ptuju je ustanovil Revivis, dejansko
pa je zaživela z akreditiranim programom avgusta 2014. Po slovenski zakonodaji Visoka šola na Ptuju ni javni zavod, ampak je zasebni zavod - »javni zavod zasebnega prava«. Če se ukine REVIVIS, se ukine ustanoviteljstvo in VŠP postane samostojen zasebni zavod. Se pa s tem lahko prekine tudi možnost sofinanciranja visoke šole s strani MO Ptuj, ki v času, ko še nima koncesije, ne more delovati samo na osnovi plačevanja šolnin. VŠP pa lahko pridobi koncesijo le na podlagi objavljenega razpisa od pristojnega ministrstva. Zadnji razpis za podelitev koncesij je bil objavljen v začetku leta 2013 Takrat VŠP še ni imela akreditiranega programa, torej ni bilo niti pogojev, da bi se nanj prijavili. „Dokler ne bo možnosti za pridobitev koncesije, tudi ni možno pričakovati kakršnihkoli sredstev za sofinanciranje programa od države! In če se ukine Revivis, bo treba iskati druge možnosti sofinanciranja visokošolskega izobraževanja s strani občine,« pojasnjuje Darja Harb morebitne posledice ukinjanja zavo-
dov. Revivis ima v tem trenutku samo enega zaposlenega strokovnega sodelavca. Na Visoki šoli je zaposlenih 1,5 sodelavca. Pri ukinitvi zavoda bi bila ogrožena tudi zaposlitev le-teh.
ca Volk. Ta bi, če bi bil zakon sprejet, posledično vplival na to, da LU Ptuj ne bi bila več pravna oseba, saj ima manj kot 15 zaposlenih. Ustanovila jo je MO Ptuj. Dejavnost ima svoje specifike in je podrejena
Pomanjkljivi interventni ukrepi
„Menim, da se predlagatelji interventnih ukrepov v tem primeru niso preveč dobro informirali niti o značilnostih zavodov, niti o finančnem poslovanju le-teh, niti ne verjamem, da obstajajo kakšni preračuni o morebitnih prihrankih, saj si ne predstavljam, kakšni naj bi ti bili. Vsak zavod bi še vedno potreboval vsaj vodjo enote ali koordinatorja, vsi naši zaposleni so že sedaj polno zasedeni, megalomanski superzavod, ki bi morda nastal, pa bi prav gotovo potreboval še dodatnega vodjo, direktorja," je bila kritična Mojca Volk, direktorica LU Ptuj.
Interventni zakon bi pomenil konec ljudskih univerz
„Na ljudskih univerzah smo bili seznanjeni s predlogom interventnega zakona, ki se je v nekaterih členih nanašal tudi na naše poslovanje," pove direktorica LU Ptuj Moj-
obsežni zakonodaji s področja izobraževanja in zavodov, tako da je že na tem segmentu vprašanje, ali je dejavnost mogoče združiti z drugimi v enoten zavod. Izvaja številne dejavnosti, sredstva za plače v celoti pridobivajo na trgu. Uspešna je tudi v mednarodnih projektih, sicer pa izvaja tudi nekatere brezplačne dejavnosti. „Ker
se preživljamo z dejavnostjo, ki jo opravljamo na podlagi uspešnih prijav na razpise, si ne moremo predstavljati izgube statusa pravne osebe. Brez statusa ne moremo kandidirati na nacionalnih in mednarodnih razpisih. Drugi del prihodkov pa si prislužimo na trgu, za kar je prav tako potreben status. S tega vidika bi sprejem predloga že omenjenega interventnega ukrepa pomenil tudi konec ljudskih univerz. Takšni predlogi postavljajo v neenak položaj prebivalce manjših krajev, ki jim s tem izobraževanje postaja manj dostopno. Na daljši rok se s tem povečuje centralizacija moči, dohodkov, znanja v večjih centrih in povzroča razvojno zaostajanje manjših krajev,« še dodaja Mojca Volk.
Z združevanjem zavodov na področju izobraževanja odraslih se po njihovem mnenju ne bi nič prihranilo. Prav nasprotno. Onemogočila bi se tržna dejavnost in dejavnost na področju razpisov, ki sta v največji meri že doslej financirali delovanje zavodov. Doseglo bi se le-to, da bi ljudske
univerze, ki se sedaj financirajo pretežno same s svojo dejavnostjo, postale v celoti finančno odvisne od financ svojih ustanoviteljev.
Dijaški dom in ZA Ptuj ne bi bila prizadeta
Ptujski dijaški dom z omenjenim zakonom ne bi bil prizadet, kljub številu zaposlenih, ki je trenutno še samo 15, je povedala ravnateljica Danica Starkl. Gradnja nove šole in razvijanje novih programov dela so »varovalo«.
Tudi Zgodovinskega arhiva sprejetje omenjenega zakona ne bi prizadelo.V preteklosti pa so že bili predlogi o združevanju arhivov pod vodstvom Arhiva RS. Arhiva kot inštituci-je sicer ne morejo kar ukiniti, saj hranimo arhivsko gradivo, ki ima trajen pomen za pravno varnost oseb, pa je povedala direktorica ZA Ptuj Katja Zu-panič, ki je bila tudi med tistimi, ki so bili proti sprejemu tega interventnega zakona.
MG
Kidričevo • Ob Talumovem tovarniškem prazniku
Ob 60-letnem jubileju podelili štiri zlate metulje
Na petkovi slovesnosti so na jubilejnem tovarniškem prazniku Taluma za izjemne delovne dosežke letos podelili štiri najvišja delovna priznanja; zlate metulje so prejeli Anton Verdenik, Branko Kajzer, Davorin Lubej in Anton Pilinger.
Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je sodelavkam in sodelavcem, ki so se na sam prazničen dan, v petek, 21. novembra, ko je minilo natanko 60 let od začetka proizvodnje v nekdanji tovarni glinice in aluminija, zbrali v veliki dvorani restavracije Pan, poudaril, da imajo v Talumu jasno zastavljene in konsolidirane tudi svoje cilje do leta 2020. Pri tem je zelo pomembno, da so si zagotovili električno energijo do leta 2018, svojo prihodnost pa bodo tudi v prihodnje gradili na proizvodnji elektroliznega aluminija, ki ga v kombinaciji s sekundarnim in odpadnim aluminijem predelujejo v nove livarske zlitine. Talu-movi cilji so usmerjeni tudi
Foto: M. Ozmec
Marjanu Pilingerju, Davorinu Lubeju, Branku Kajzerju in Antonu Verdeniku (v sredini) so zlate metulje izročili predsednik in člana uprave Taluma Marko Drobnič ter Zlatko Čuš in Daniel Lačen.
v rast in razvoj livarstva, kjer zaznavajo potenciale v segmentu nizkotlačnega in gravitacijskega litja, v bodoče pa tudi visokotlačnega litja aluminija. Pomembno področje razvoja pomeni tudi snovanje novih izdelkov, povezanih s proizvodnjo rondelic, ozkega aluminijskega traku in iz-parilnikov. Eden od temeljev strateških usmeritev Taluma pa je tudi lasten razvoj proizvodnje in trženja tehnološke opreme. V sodelovanju z nekaterimi zunanjimi partnerji odpirajo vrata tudi novim dejavnostim, ki temeljijo na tehnoloških aplikacijah iz aluminija in na industrijskem oblikovanju. Pogled v prihodnost je tako za Talum zelo ambiciozen, saj so prepriča-
ni, da bodo do leta 2018 dosegli vsaj 50.000 evrov dodatne vrednosti na zaposlenega in okoli 350 milijonov evrov skupnih prihodkov iz prodaje.
Tudi ob letošnjem tovarniškem prazniku so najbolj zaslužnim in izstopajočim posameznikom izročili najvišja delovna priznanja - zlate metulje. Med 12 predlogi iz različnih delovnih sredin so zlate metulje prejeli: Marjan Pilinger iz odvisne družbe Talum inštitut, Davorin Lubej iz družbe Talum Aluminij in Branko Kajzer iz družbe Ta-lum Ulitki. Za življenjsko delo pa je zlatega metulja prejel Anton Verdenik iz družbe Ta-lum servisi in inženiring.
-OM
petek • 28. novembra 2014
Podjetništvo
Štajerski	9
Slovenska Bistrica • S smehom do novih knjig
Knjižnica je dnevni prostor lokalne skupnosti
Slovenske splošne knjižnice, ki omogočajo svojim uporabnikom dostop do vseh vrst znanja in informacij, so svoj dan praznovale 20. novembra. Med 58 osrednjimi knjižnicami na Slovenskem je tudi slovenjebistriška Knjižnica Josipa Vošnjaka, ki je praznični teden med drugim obeležila s projektom S smehom do novih knjig.
»Knjige so eden glavnih načinov razširjanja znanja in idej. Zato se trudimo, da bi bilo knjig v naši knjižnici vedno dovolj. Ker pa denarja za nove knjige vedno primanjkuje, se nam je porodila ideja za zbiranje sredstev s pomočjo uporabnikov. Akcijo smo poimenovali S smehom do novih knjig,« je povedala Mojca Plaznik, knjižničarka Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Vabilu knjižnice se je odzvala dramska skupina KUD Gaj Zgornja Polskava s predstavo Nežka se moži. Izkupiček od prodanih vstopnic, približno 1.000 evrov, je skupina v celoti namenila za nakup knjižničnega gradiva za slovenjebistriško knjižnico.
Slovenjebistriška knjižnica pa ni zgolj prostor s polnimi knjižnimi policami. Stavba z največjimi zelenimi vrati v mestu in njene krajevne podružnice namreč prirejajo najrazličnejše oblike dejavnosti in prireditev, namenjenih otrokom, mladini in odraslim.
»Cilj knjižnice je omogočanje dostopa do vseh vrst zapisanega znanja in informacij ter kulturnega sporočila vseh oblik poustvarjalne umetnosti širšemu krogu uporabnikov. Ne želimo, da je knjižnica zgolj izposojevalnica, temveč da se
S komedijo Nežka se moži do novih knjig v vrednosti 1.000 evrov.
Sredstva za nakup gradiva - 2013 v evrih	
Financer	Realizirano
Občina Slovenska Bistrica	45.000
Občina Oplotnica	4.999,92
Občina Poljčane	3.009
Občina Makole	7.308
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport	42.154
Skupaj	102.471
V knjižnico, ki je lani premogla knjižno zbirko s 157.000 enot gradiva, je bilo ob koncu lanskega leta včlanjenih približno 7.500 bralcev in bralk, letos se ta številka približujejo 10.000 uporabnikom. »To pomeni, da je skoraj vsak četrti prebivalec na območju, kjer delujemo, včlanjen v knjižnico,« je povedala Breznikar-jeva. Trenutno javni zavod poleg osrednje knjižnice v mestu oblikujejo še krajevne knjižnice Makole, Kebelj, Oplotnica, Poljčane, Pragersko, Tinje, zbira pa se že gradivo za novo krajevno knjižnico na Zgornji Polska-vi. Sicer pa v Sloveniji deluje 58 osrednjih knjižnic, 263 izposojevalnic, 13 bibliobusov in 77 premičnih zbirk.
Foto: Mojca Vtic
obiskovalci tukaj dobro počutijo, da je knjižnica dnevni prostor lokalne skupnosti. Zavedati se moramo, da so knjižnice prostor druženja, kjer se razvija naša bralna kultura, in kar je najpomembnejše - smo dostopni vsakomur, ne glede na raso, prepričanje, ekonomski in socialni status, vero ...; skratka vsem brez razlik, skoraj 12 ur na dan,« je povedala direktorica knjižnice Patricija Breznikar.
Tako v knjižnici delujeta še čitalnica, kjer lahko obiskovalci prelistajo dnevnike, tednike, mesečnike in druge periodične publikacije, ter Stepišniko-va bukvarnica. Slednja res do-muje zgolj na dveh knjižnih re-galih, vendar je v lanskem letu v treh mesecih od prodanega gradiva knjižnica prejela nekaj več kot 360 evrov, kar je nato
namenila za nakup novega gradiva. In kako napolnijo police bukvarnice? »Gradivo, ki ga pridobimo z darovi uporabnikov, pregledamo, aktualno gradivo uvrstimo v knjižnično zbirko, ostalo gradivo pa ovrednotimo (od 10 centov naprej) in ga postavimo na police Ste-pišnikove bukvarnice. Potrjuje se nam, da vsaka knjiga najde svojega bralca,« je pojasnila Breznikarjeva.
V okviru knjižnice se izvajajo še pravljične ure za odrasle, nacionalni projekt Rastem s knjigo, katerega namen je spodbujanje motivacije za branje pri šolarjih in njihovega obiskovanja splošnih knjižnic, ter bibliopedagoške ure, s katerimi želijo knjižničarke spodbuditi zanimanje za obisk knjižnice.
Mojca Vtič
Portorož • Strokovno srečanje gostincev
Jubilejna priznanja za ptujske gostince in turistične delavce
V Portorožu je 17. in 18. novembra potekalo strokovno srečanje gostincev v organizaciji sekcije za gostinstvo in turizem pri OZ Slovenije.
Ob strokovnih temah, ki so jih obravnavali, kot so plačevanje prispevkov kolektivnim organizacijam (Sazas, Zamp, Ipf), označevanje alergenov v gostinskih obratih in zahteve za spremembo tobačnega zakona, ipd. so podelili še priznanja za kakovost gostinske ponudbe in jubileje. Jubilejna priznanja so prejeli tudi trije gostinci OOZ Ptuj, Jožef Mahorič (Ribarnica Delfin) za 20 let obrti, Jakob Svenšek (gostilna Pri kostanju) za 30 let obrti in okrepčevalnica Majda Vi-dovič za 40 let obrti.
Letos, ko OZ Slovenija praznuje 45-letnico delovanja, so že dvanajstič podelili prestižno priznanje obrtnik let. Za svojo delovno predanost in poslovno odličnost ga je prejel Janez Kodila iz Marki-
šavcev, za najstarejšega obrtnika pa so razglasili 83-le-tnega čevljarja Aleksandra
Vukovica iz Kopra. Podelili pa so tudi 68 mojstrskih diplom že 14. generaciji moj-
' ogle.com/maps
Okrepčevalnica Majde Vidovič v Spuhlji je odprta že štirideset let.
strov in mojstric. V Sloveniji je že več kot 2600 mojstric in mojstrov, mojstrske diplome OZS podeljuje za 52 različnih mojstrskih nazivov. Z njim posamezniki dobijo boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, za podjetje pa to pomeni konkurenčno prednost v dejavnosti. Z uporabo znamke Mojster se poudari mojstrstvo in kakovost izdelkov ter storitev. S Ptujskega so mojstrsko diplomo letos pridobili Marijan Bratušek, mojster avtome-hanik, Albin Krušič, mojster avtomehanik, Janko Žnider, mojster avtoelektrikar, in Marko Turk, mojster strojnih instalacij. Na Ptujskem ima mojstrsko diplomo že 153 obrtnikov in obrtnic. Po številu sodi med najuspešnejše na tem področju.
MG
Foto: arhiv
Nujne spremembe nekadilskega zakona
V sedmih letih veljavnosti zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov se je izkazalo, da v njem predpisana določila o definiciji zaprtega javnega delovnega prostora v praksi ni mogoče izvajati. Kajenje je namreč dovoljeno le, kadar so vrt, terasa ali balkon urejeni tako, da štejejo za zaprt prostor. Po zakonu ima zaprt prostor streho in popolnoma zaprto več kot polovico pripadajočih sten. Problem pa nastane na terasah in vrtovih, ki imajo dve steni in ograjo ali celo steber in tako ne ustrezajo tej definiciji. Dodatni problem so balkoni z ograjo ter poševne strehe na vrtovih in terasah z dvema stenama. Zaradi vseh teh težav v praksi je nujno spremeniti definicijo zaprtega javnega in delovnega prostora. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZ Slovenije zato predlaga, da se spremeni preostra zakonska dikcija, ki za zaprt javni in delovni prostor šteje prostor, ki ima streho in popolnoma zaprto „več kot polovico površine pripadajočih sten". V sekciji tudi predlagajo, da se gostom dovoli, da si v kadilnico odnesejo pijačo. To sicer trenutno počnejo mimo zakona, kljub opozorilom gostincev, da tega ne smejo početi. Gostinci pa zaradi njihovega ravnanja plačujejo globe.
10 Štajerski
Kultura
petek • 28. novembra 2014
Ptuj • Četrta premiera v Mestnem gledališču
Zakaj imamo otroke
V ptujskem mestnem gledališču smo si v petek, 21. novembra, lahko ogledali četrto letošnjo premiero - ženski dialog na temo, zakaj imamo otroke oziroma zakaj jih nimamo.
Predstava Zakaj (n)imam otrok(e) je nastala v koproduk-ciji Mestnega gledališča Ptuj, KUD Moment in Cankarjevega
doma. Njena režiserka je Nika Bezeljak, dramaturginja Nina Šorak, igrata pa Alida Bevk in Minca Lorenci.
Kaj ženska pridobi in kaj izgubi, če postane mati? Zaradi katerih razlogov ne postane mati? Zakaj se bojimo imeti otroke? Zakaj je imeti otroke samoumevno - ali pa tudi ne? Na vsa ta vprašanja poskuša odgovoriti predstava, v kateri nastopata glasova dveh žensk, pa tudi glasovi, ki so se vanju
prikradli zaradi družbenega pritiska, vzgoje, psihične stiske ... Vsak glas s svojim stališčem, izjavo, predsodki, pogledi, dvomi in občutki.
»Predstava je moj avtorski projekt, želim pa, da bi jo povezali s kakšnim dogodkom, pri katerem bi predstava samo vzpodbudila pogovor o materinstvu, o ženski, ki je razpeta med materinstvo, gospodinjska opravila in poklicne cilje,« je povedala režiserka in avtorica Nika Bezeljak.
V decembru bo predstava gostovala v Mariboru na prvi gimnaziji.
jš
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference pred predstavo Zakaj (n)imam otrok(e): (od leve) direktor MGP Peter Srpčič, režiserka Nika Bezeljak ter ko-stumografinja in scenografinja Tijana Todorovic
Bolj za šalo ... Če ste v tistih letih, da se sprašujete, kaj vam je bilo treba dece (ko se spopadate z njihovo upornostjo, puberteto, šolskimi težavami, nemogočimi zahtevami ...), en zelo praktičen odgovor iz prve roke: zato jih je dobro imeti, ker vam pozneje enkrat »proizvedejo« vnuke. Ker to pa je tisto pravo! Preverjeno. Pač ob otrocih potrpiš, da potem z vnuki uživaš! (Ker ko vam vnuki postanejo tečni, jih »vrnete« staršem. Na otroke pa ste obsojeni vsaj do takrat, ko odidejo od hiše. Pa še potem ni miru!)
Majšperk • MePZ sv. Miklavž KUD Majšperk
Pevski zbor, ki poje na koru in odru
Mešani pevski zbor sv. Miklavža je v soboto, 22. novembra, pripravil koncert cerkvenih in posvetnih pesmi ter tako pokazal enoletni trud pevcev in zborovodkinje Lucije Cep. »Takšen koncert od pevcev zahteva veliko koncentracije in zelo sem zadovoljna. Veliko pa mi tudi pomeni, da sem na obrazih videla zadovoljstvo,« je povedala zborovodkinja.
Zbor sestavljajo pevci, stari od 80 do osem let, in tako raznolika, kot je njihova starost, je tudi glasbeni repertoar. Tako so se na dan, ko goduje zavetnica pevcev sv. Cecilija, predstavili s slovenskimi narodnimi pesmimi, zborovskimi in z rusko pesmijo Otche nash. »Skladba je bila napisana letos. Na akademiji, kjer študiram dirigiranje, se srečujem z mladimi skladatelji in menim, da je pravilno, da našim pevcem približam tudi modernejše pesmi,« je pojasnila. Ob tem pa se Lucija Cep trudi nadaljevati delo dolgoletnega zborovodje Jožeta Jagra »Želim nadaljevati tudi vokalno-tehnično vzgojo pevcev. Petje je lahko zato tudi naporno, vendar pa je užitek toliko večji,« je povedala.
Ob tej priložnosti so bile pevkam in pevcem podarjene tudi Gallusove značke. Srebrno jubilejno značko javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki jo prejmejo posamezniki za več kot 10 let aktivnega udej-stvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti, so prejeli Branka Vedlin, Lucija Cep, Andreja Doberšek, Andrej Doberšek, Sabrina Cep, Dušan Leskovar, Marko Bezjak, Marjan Avguštin. Zlato značko za več kot 20 let udejstvovanja so prejeli Anica Verdenik, Brigita Godec Bezjak, Franja Sagadin, Janko Vedlin, Mirko Vedlin, Peter Hajšek, Niko Sagadin. Častno Gallusovo značko za 30 let udejstvovanja in več na področju glasbe pa so prejeli Julijana Vinkler, Elizabeta Sagadin, Štefanija Cep, Jožefa Godec, Jožefa Medved, Alojzija Mesarič, Marija Križanec, Viktorija Cep, Franc Cep in Dominik Vedlin.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Majšperški zbor je pod vodstvom Lucije Cep zapel od ruskih do slovenskih narodnih pesmi.
Pragersko • 22 let zbora
Kdor poje rad, je v srcu bogat
Mešani pevski zbor Delavsko prosvetnega društva Svoboda Pragersko je v soboto, 22. novembra, s koncertom obeležil 22-letnico delovanja.
Tednikova knjigarnica
Ta veseli dan kulture -privoščite si pravljice in knjige
Zadnji teden novembra in prvi v decembru sodita zagotovo med najbolj kulturne tedne v deželi. Do nedelje, 30. 11. 2014,
ko zvečer zapre vrata največja slovenska knjigarna, kakor radi poimenujejo največji slovenski knjižni sejem, si lahko privoščite dobro mero brezplačnih literarnih dogodkov in doživetij v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tokrat ima svoje posebno mesto tudi vaša najbližja splošna knjižnica - Knjižnica Ivana Potrča Ptuj - s predstavitvijo faksimila Gratae posteritati. Se posebej priporočamo ogled knjižnega
sejma družinam, saj je lepo poskrbljeno za otroke (Kekčev kviz, S pravljico okoli sveta, srečanja z avtorji ...)!
V sredo, 3. 12., na dan rojstva Franceta Prešerna, je od leta 2000 tradicionalni TA VESELI DAN KULTURE, ko javne in druge ustanove s področja kulture brezplačno na stežaj odpro vrata. Na ta dan si je mogoče brezplačno ogledati gledališke predstave za male in velike, obiskati galerije in muzeje brez vstopnine, kakor tudi pokukati v zakulisje kulturnih ustanov.
Temu splošnemu kulturnemu veselju se pridružuje tudi vaša bližnja knjižnica, kamor vas vabimo v četrtek, 4. 12. 2014, ob 19. uri, ko bomo svečano zaključili bralno značko za odrasle 2014 in zgodil se bo pravljični večer za odrasle. Pridite! Lepo bo!
Bližajoča se prva adventna nedelja napoveduje hitro iztekanje starega leta. Zatorej vas še posebej vabimo v knjižnico, kjer je na voljo veliko knjig, ki lahko naredijo prijeten in miren december, brez nakupovalne gneče in brez globoke praznine v denarnicah. Na knjižnih policah je najti veliko knjig, ki jim z eno besedo rečemo priročniki za ustvarjanje, pa naj gre za knjige receptov, notranje opreme, knjige ročnih spretnosti, knjige o izdelovanju igrač, daril, voščilnic .
Še je čas, da si omislite in pripravite izvirna osebna darilca in domače okraske, unikatne darilne pakete in presenetite bližnje. Z nekaj truda in potrpežljivosti lahko naredite kvačkane ptičke in sadje, modne dodatke iz volne, volnene novoletne okraske, adven-tni venček iz ostankov volne in blaga . Svojim bližnjim lahko spletete naušnike in druga topla zimska pokrivala, če ste spretni s pletilkami in kvačko, lahko ustvarite okrasni pas, brezrokavnik, šal, rokavice, nogavice in vse sorte toplih oblačilnih dodatkov (Otroci pletemo! ... starši pomagamo: preproste in zanimive zamisli za mlade ustvarjalce, Naravne kvačkarije ...). Ce ste vešči angleškega jezika, vas bo navdušila knjiga Wool toys & friends, kjer boste našli navodila za lične polstene izdelke. Morda je čas, da obudite pozabljene šiviljske spretnosti. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala priročnik Šivam si s podnaslovom Od gumba do oblačila, ki je izvirni slovenski priročnik (Suzana Duhovnik. Marija Mimi Udovič. Fotografije Borut Slabe) in ima priloženo krojno polo ter zelo natančna, nazorna navodila. Morda boste raje posegli po »hibridnih priročnikih«, kot poimenujem tiste, ki zajemo priložnostne kuharske recepte, navodila za okrasitev doma in izdelovanje daril. Taka je na primer knjiga Prelep božični čas ali Božič, kot ga imamo radi (Piškoti in drobno pecivo, Adventni koledar, Podariti in užiti, V pričakovanju Miklavža, Kuhano vino, grog in druščina, Božična pošta, Adventni venec in druščina, Adventni obed, zavijanje daril, medenjaki, Božično drevo, Božični jedilniki, Namizno okrasje, Odštevanje do božiča).
Seveda so ti kratki dnevi s temi dolgimi večeri najboljši čas za pravljice in pripovedovanje. Nežnih, z najfinejšo pripovedovalsko besedo stkanih decembrskih pravljic in zgodb je veliko. Mnoge pripovedujejo o skromnosti in dobroti ter o željah. Mnoge opozarjajo na srčnost in dobroto, na mir in razumevanje, na spoštovanje in pričakovanje, a nobena ne govori o tem, da je nujno tekati iz trgovine v trgovino in dragoceni čas zapravljati med pogosto preveč bleščavo in preveč hrupno decembrsko trgovsko ponudbo.
Miren december in veliko ustvarjalnega navdiha želi Liljana Kle-menčič
Pevski zbor DPD Svoboda Pragersko na odrih po Sloveniji opravi do 14 nastopov letno.
Foto: Mojca Vtič
»Vsako leto v jeseni priredimo koncert, ki je presek našega dela. Skozi vse leto od-pojemo tudi po 14 koncertov, večina v drugih slovenskih krajih. V jeseni pa torej svoje delo pokažemo tudi domačinom,« je razlog za koncert navedla predsednica pevskega zbora Rozika Bauman.
Kot je povedala predsednica, pragerski zbor sestavljajo starejši pevci, ki so v večini že
upokojeni in jih druži ljubezen do petja. »Kdor poje rad, je v srcu bogat in tega bogastva mu nihče ne more vzeti,« je še povedala Baumanova, ki v zboru poje vse od ustanovitve. Zboru DPD Svoboda Pragersko in razstavi del likovne sekcije društva so se v tamkajšnjem kulturnem domu pridružili še pevci iz Podružnične osnovne šole Prager-sko, iz Makol in Tinja.
Mojca Vtič
Nogomet
Vseh ciljev niso izpolnili, najtanjši v zvezni vrsti
Stran 12
Rokomet
Najtežje je, ko nekaj moraš
Stran 12
Judo
Po dve medalji za Ptujčane in Gorišničane Stran 19
Bovling
Ptujčani v 1. ligi lovijo sredino
Stran 19
Mali nogomet
Letos večji poudarek mlajšim selekcijam
Stran 20
Strelstvo
Ptujčani slavili dvojno zmago med mladinci
Stran 21
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu!
RADIOPTUJ
tut áfeietcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Proti Celjanom že brez Dugolina, Brdarja in Benica
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Dugolin (desno) je v Novi Gorici že odigral zadnjo tekmo v dresu Zavrča.
V predzadnjem jesenskem srečanju bodo nogometaši Zavrča gostovali v Celju pri ekipi, s katero se odlično poznajo. Kako tudi ne, ko pa so z njimi letos jeseni odigrali že štiri tekme. V uvodnem prvenstvenem krogu so slavili beli, nato je bilo na Ptuju v 10. krogu neodločeno, v dveh tekmah pokala pa so bili z dvema zmagama boljši Celjani.
Vsekakor Zavrčane čaka izjemno zahtevna naloga, saj rumeno-modri letos predvsem po zaslugi mladega stratega Simona Rožmana igrajo kot prerojeni. Glede na to, da so se lani borili za izpad, so daleč največje presenečenje lige. Trenutno so na odličnem 4. mestu, pet točk pred Zavrčem, med drugim so ugnali tako Maribor kot Olimpijo. Poleg tega Celjani igrajo izjemno agresivno in učinkovito, njihov nogomet je prava paša za oči. Vse to govori o zahtevnosti gostovanja, toda Haložani v Celje ne potujejo z belo zastavo, nasprotno, želijo zmagati ter tako ostati v stiku s tekmeci iz zgornjega dela, ki so jim ob zadnjih dveh porazih nekoliko ušli. Obenem pa se pozimi v klubu obeta kar nekaj kadrovskih sprememb in za nekatere je to zadnja priložnost, da dokažejo, da so vredni belega dresa. Do uspeha bo
Dugolin, Brdar in Benic bivši Zavrčani
Pred nogometaši Zavrča sta še dva jesenska kroga, očitno pa je, da bele čaka sila pester in zanimiv zimski prestopni rok, ki bo uradno trajal od 1. 1. do 31. 1. V klubu so v torek poskrbeli za uverturo v to dogajanje, saj so se pred tekmama s Celjem in Rudarjem za sodelovanje zahvalili trem nogometašem. Andrej Dugolin je bil član belih dve leti, na zadnjem srečanju proti Gorici je bil izključen in je prejel kar štiri tekme prepovedi ter tako ali tako zaključil jesenski del sezone. Druga dva - Robert Brdar in Lovro Benic - sta igrala precej manj, zato se zdi odločitev o koncu sodelovanja logična. To je le uvod v zelo živahne zimske mesece, ki nas čakajo, saj bo sprememb v ekipi Zavrča bržkone še kar nekaj.
moč priti le s strpno in agresivno igro na meji prekrška, v napadu pa bo treba realizirati priložnosti, ki se bodo nedvomno ponudile. Prav v napadu se skriva največ težav moštva Željka Orehovca, saj Zavr-čani v zadnjem času ne zadevajo niti iz najobetavnejših situacij, neučinkovitost postaj kronična bolezen. Medtem ko je bila lani na prepihu predvsem obramba, je letos zgodba povsem drugačna. V moštvu Zavrča v Celju ne bo Andreja Dugolina, ki je bil v Novi Gorici izključen in je prejel kar štiri tekme prepovedi igranja, odsoten bo tudi poškodovani Karlo Težak. Pod vprašajem sta tudi kape-tan Nikola Šafaric, ki se je poškodoval v Novi Gorici, in Matija Kristic.
V knežje mesto se odpravlja kar nekaj privržencev Zavrča, tako da beli ne bodo sami. Tudi zaradi njih se bo haloško moštvo še bolj potrudilo, kar je potrdil tudi eden od stebrov obrambe Boris Sambolec: »Seveda nas veseli, da nas naši navijači podpirajo povsod, kjer igramo. Mi bomo zagotovo naredili vse, da se jim v Celju zahvalimo s čim boljšo igro in zmago. Čaka nas zahtevno gostovanje s tekmecem, ki ga zelo dobro poznamo, saj smo se z njim letos jeseni pomerili že štirikrat. Ekipa Celja je mlada, poletna in 'živa', skrivnosti med nami praktično ni. Naredili bomo vse za slavje, kar bi pomenilo, da bi obdržali stik z najboljšimi.«
tp
Tenis • Teniška zveze Slovenije
TTener leta je Zoran Krajnc
' I

Foto: Črtomir Goznik
Zoran Krajnc (TK Terme Ptuj) je bil izbran za najboljšega trenerja leta 2014 v Sloveniji.
Konec predpreteklega tedna je v Teniškem centru Otočec potekala trenerska konferenca Teniške zveze Slovenije, ki je tudi osnova za pridobitev trenerske licence za leto 2015. Udeležba na letošnji konferenci je bila rekordna, saj se je je udeležilo 153 slovenskih trenerjev in trenerk. Pestra predavanja domačih strokovnjakov sta popestrila španski strokovnjak Alvaro Margets, direktor teniške akademije iz Barcelone, ki dela z nadarjenimi mladimi španskimi igralci, in hrvaška strokovnjaka dr. Luka Milanovic in Miljen-ko Vidovic.
Ob strokovnem delu konference so trenerji z glasovanjem izbrali naj slovenskega trenerja leta 2014. Ta naslov je letos pripadel Zoranu Kranjcu iz TK Ptuj. Priznanje ima zaradi tega, ker so mu ga podelili stanovski kolegi, toliko večjo težo. Zagotovo pa je prišlo v prave roke, saj so uspehi članov ptujskega kluba - kljub skromnim pogojem dela - letos izstopali na vseh ravneh. Kar trije so na koncu sezone končali na prvih mestih v svojih kategorijah (Blaž Rola - v ptujskem klubu je treniral do 19. leta starosti, Tamara Zidanšek in Nika Strašek), Tamara Zidanšek je najboljša Slovenka na mladinski ITF-lestvici, Sven Lah je najboljši Slovenec na lestvicah Tennis Europe ... Nikakor ne smemo pozabiti na številne druge člane ptujskega kluba,
ki so dosegali zavidanja vredne rezultate na domačih in tujih turnirjih (Maruša Plank, Ana Oparenovič, brata Goručan, Blaž Vidovič ...). Ne nazadnje se je tudi članska ekipa TK Terme Ptuj uvrstila v višji nivo tekmovanja, v 1. ligo, zelo uspešni pa so bili tudi člani mešane ekipe
U-16, ki je osvojila 3. mesto v državi.
Za vsemi naštetimi rezultati v veliki meri stoji prav Zoran Krajnc, s čimer je letos še posebej močno izstopil iz povprečja. Povsem jasno pa je tudi, da je njegov domet še veliko, veliko višji .
JM
»Letošnji uspehi so presentili tudi mene«
Kaj vam pomeni naziv trener leta?
Z. Krajnc: »Naziv trener leta zame pomeni priznanje za kontinuirano delo, s katerim si v TK Terme Ptuj skozi leta prizadevamo za dvig standarda podajanja znanja in trenažnega procesa na splošno.«
Uspehi vaših varovancev so bili letos izjemni, vsi so storili velik korak naprej.
Z. Krajnc: »Če sem povsem iskren, potem lahko rečem, da so letošnji rezultati tudi mene nekoliko presenetili. Gre za to, da smo četrti klub v državi, tudi pred vsemi ljubljanskimi klubi, ki veljajo v Sloveniji za najmočnejše v posameznih kategorijah. Uspehi so plod sistematičnega in trmastega dela, naši igralci so vedno visoko motivirani, znotraj kluba velja tudi na treningih zdrava konkurenca in borbenost za vsako žogo .«
Konec tedna ste se kot v. d. predsednika strokovnega sveta pri TZS udeležili finala Davisovega pokala v Franciji (Francija - Švica 1:3, op. a.). S kakšnimi vtisi ste se vrnili?
Z. Krajnc: »To je bila zame nekakšna krona letošnje sezone in nagrada za celoletno delo. Finala smo se udeležili trije slovenski trenerji, vtisi pa so enkratni. Dnevno si je srečanja ogledalo več kot 27 tisoč ljudi, kar je nov svetovni rekord za ogled posameznega teniškega srečanja. Kakovost igre je bila neverjetna, organizacija je bila na izjemno visokem nivoju, s kakovostjo igrišča so bili tudi igralci zelo zadovoljni, celo bolj kot na slovitem Roland Garrosu, vzdušje na tribunah je bilo primerno finalu, odziv v medijih je bil izjemen, celotna Francija je spremljala priprave in sam dogodek ... Na koncu sta bila 2. in 4. igralec sveta, Federer in Wawrinka, pač premočna za domačine.«
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 28. novembra 2014
Nogomet • NK Aluminij
Vseh ciljev niso izpolnili,
II	IVI	■	II
najtanjši v zvezni vrsti
Damijan Romih, trener Aluminija: »Edino, kar resnično štejem za spodrsljaj sebe in celotne ekipe, sta dva poraza proti Šenčurju, vse drugo je v mejah pričakovanj in realnih predvidevanj.«
Drugoligaši so v jesenskem delu prvenstva odigrali 15 krogov, po katerih je na vrhu ekipa Krškega. Kidričani so ta del končali na 5. mestu, kar je nekoliko manj od pričakovanj pred začetkom, kljub temu pa v taboru Aluminija iz tega ne delajo tragedije. Prvo oceno je podal strateg Aluminija Damijan Romih, ki je barko Aluminija prevzel pred to sezono, prej je vodil ekipo Doba.
Kakšna bi bila krajša analiza jesenskega dela?
D. Romih: »Osnovna groba analiza je sestavljena iz več delov, prvi je rezultatski. Ta ni zadovoljil, saj smo si pred začetkom sezone postavili cilj uvrstitev do 3. mesta s čim manjšim zaostankom za vodilnim. Teoretično je zaostanek za vodilnim Krškim dokaj velik, znaša 9 točk, kar je bilo dovolj za 5. mesto. Praktično za načrtovanim 3. mestom zaostajamo zgolj točko, za 2. mestom pa 4 točke. Ob tem imamo najboljšo obrambo v ligi, kar je dobra osnova za nadaljnji razvoj.
Oscilacije v igri pripisujem temu, da so se nekateri igralci pridružili ekipi zelo pozno, na sredini ali celo ob koncu priprav. Od novincev je bil
Murko in Lonzarič odigrala vse tekme, najučinkovitejši Nunic
V jesenskem delu prvenstva sta vse tekme od začetka do konca odigrala Tomaž Murko in David Lonzarič. Le malenkost je za njima zaostal Marko Nunic, ki je s 7 zadetki tudi najboljši strelec ekipe.
Odigrane minute in št. tekem:
Tomaž Murko	1350 15
David Lonzarič	1350 15
Marko Nunic	1278 15
Leon Leuštek	1264 14
Dejan Krljanovic	1233 14
Aljaž Medved	1199 15
Denis Topolovec	1075 12
Matic Vrbanec	933 12
Nejc Pečovnik	858 12
samo Marko Nunic z nami od začetka priprav, vsi ostali so se nam pridružili kasneje. Igralski kader je dokaj mlad, saj je lani odšlo kar 16 igralcev, prišlo je 7 novih - vsi ti so igrali v klubih, ki so se borili za obstanek. Ob tem niso bili nosilci igre v teh klubih, v njih pa smo kljub mladosti prepoznali določen potencial. Jasno pa je, da za razvoj potrebujejo določen čas.
Pred prvenstvom smo želeli postati ekipa, ki doma težko izgublja točke. To nam ni uspelo in se je ponovila zgodba iz lanske sezone. Smo pa bili nekoliko uspešnejši na gostovanjih.«
Zanimivo je, da ste v prvih krogih začeli dokaj dobro in v šestih krogih zabeležili kar pet zmag?
D. Romih: »Tukaj smo zelo dobro izkoristili nekoliko ugodnejši razpored. Če bi jesenski del razdelil na etape, bi lahko opisal tri: v prvi smo bili zelo uspešni, spodrsljaj je bil le na tekmi s Šenčurjem, v drugi smo igrali solidno in v tretji zvečine slabo. Na zadnji tekmi v Krškem nismo igrali slabo, ampak smo vseeno izgubili zaradi lastnih napak. Edino, kar resnično štejem za spodrsljaj sebe in celotne
Eros Grezda	792 11
Žiga Škoflek	766 12
Lovro Bizjak	742 14
Blaž Cesar	736 11
Žan Horvat	633 12
Luka Vindiš	355 8
Timotej Petek	132 3
Elvino Podbrežnik	116 7
Sašo Gerečnik	14 2
Martin Cvetič	-
David Kajtna	-
Mario Klobučar	-
Kristian Lipovac	-
Aljaž Sagadin	-
Gregor Cafuta	-
Strelci za Aluminij v jesenskem delu prvenstva (20 zadetkov):
7 zadetkov: Marko Nunic; 2 zadetka: Blaž Cesar, Lovro Bizjak, Leon Leuštek, Denis Topolovec; 1 zadetek: Eros Grezda, Dejan Krljanovič, Žiga Škoflek, Luka Vindiš, Matic Vrbanec.
Katere tekme jesenskega dela bi veljalo izpostaviti kot najbolj pozitivne?
D. Romih: »Dobro smo odigrali obe srečanji z Veržejem, izjemen je bil tudi prvi polčas domače tekme z Ankaranom (3:0, op. a.). Posebej pa bi izpostavil tekmo predzadnjega kroga proti Ankaranu v gosteh, kjer so fantje v izredno težkih pogojih odigrali odlično in izjemno borbeno. Čeprav zaradi posebnih okoliščin te tekme na koncu nismo zmagali (2:2, op. a.), je bila to res dobra predstava. Želel sem si, da bi takšno igro ponovili na zadnji tekmi v Krškem, a se nam ni izšlo po načrtih.«
Foto: Črtomir Goznik
ekipe, sta dva poraza proti Šenčurju, vse drugo je v mejah pričakovanj in realnih predvidevanj. Če bi dobili obe tekmi s Šenčurjem - kar bi glede na kakovost morali - potem bi izpolnili vse zastavljene cilje.«
Dejansko je liga zelo izenačena, nekoliko izstopa le Krško.
D. Romih: »Krško je glede na lansko sezono naredil velik korak naprej. Ta ekipa igra skupaj že 10 let, v tem času so priključili le nekaj posameznikov in jesenski naslov je posledica tega. Sledi šest ekip od 2. do 7. mesta, ki nas ločuje le 8 točk. Iz tega vidika bo spomladanski del izjemno razburljiv in nepredvidljiv.«
Aluminij prejel najmanj zadetkov
Obramba je bila boljši del ekipe.
D. Romih: »Trenerji vedno gledamo na učinek celotne ekipe, kajti vsi skupaj igrajo obrambo in vsi skupaj napadajo. Ko smo delali nekoliko podrobnejšo analizo smo opazili, da je obramba dejansko delovala boljše kot v lanski sezoni, posledično smo prejeli najmanj zadetkov (10 na 15 tekmah, od tega 4 na zadnjih dveh tekmah, op. a.), izmed vseh moštev 2. lige. Zvezna vrsta je najtanjša, tukaj imamo največji deficit. Posledično napadalci niso dosegli toliko zadetkov, kot bi pričakovali glede na njihov potencial.«
Kako bi ocenili igralce, ki so v Kidričevo prišli pred to sezono?
D. Romih: »Kar se tiče socialnega statusa in nasploh vzdušja v ekipi lahko rečem, da ni bilo nobenih težav -fantje so se takoj ujeli in se med sabo dobro razumejo. Potencial je velik, vendar se morajo razvijati še naprej. Prišli so v zelo urejeno in organizirano sredino, imajo tudi najboljše pogoje za treniranje v državi. Ob tem pa vsak mlad, neizkušen igralec
za razvoj potrebuje ob sebi kakšnega izkušenega igralca, ki mu zna na igrišču povedati ali pokazati to, kar je pač potrebno storiti. V naši ekipi imamo v vratarju Murku in kapetanu Topolovcu dva odlična igralca za te naloge, za hitrejši razvoj mladih pa bi potrebovali še kakšnega.«
Od mladih sta nase najbolj opozorila Vrbanec in Cesar.
D. Romih: »Cesar je odigral zelo dobro na uvodu prvenstva, Vrbanec prav tako, zaradi reprezentančne akcije pa je bil slednji na žalost odsoten zadnje tri tekme. V tem kontekstu bi lahko omenili še kakšnega igralca. Po drugi strani pa je jasno, da pri teh prihaja tudi do največjih oscilacij v igri, kar je povsem normalen pojav. V spomladanskem delu pričakujem korak naprej teh in še ostalih mladih, predvsem zaradi tega, ker bomo skupaj od začetka priprav.«
»Potrebovali bi igralca z izkušnjami«
Imate kakšno posebno željo za okrepitve za posamezen igralni položaj?
D. Romih: »Že prej sem omenil, kje smo 'najtanjši' - na sredini. Tukaj si želim nekoga, ki bi našo igro še trdneje povezal v celoto in jo naredil kompaktnejšo. Potrebovali bi igralca z izkušnjami, s čimer bi lažje igrali 'na rezultat'. Potrebujemo še enega napadalca, saj je Marko Nunic sedaj precej osamljen. Gre za kvalitetnega igralca, vendar bi za trenutke krize potrebovali nekoga, ki bi ga razbremenil.«
Kako poteka komunikacija z vodjem nogometne šole Mladenom Dabano-vičem?
D. Romih: »Vsi v klubu odlično sodelujemo, tako je tudi z Mladenom in vsemi trenerji v mlajših selekcijah. Imamo tedensko izmenjavo informacij, usklajujemo se pri določenih igralcih, pri kakšnem treningu. Stalna komunikacija poteka tudi z vodstvom kluba, tukaj ni nobenih težav. Res pa je, da moramo vse skupaj dvigniti še na višji nivo ter postaviti nove smernice in usklajene načrte dela vseh selekcij, da bomo dobili čim bolj kvalitetne igralce, ki se bodo hitro spojili s člansko vrsto.«
Jože Mohorič
Rokomet • 1. A SRL (m)
Najtežje, ko nekaj moraš
Pred Ormožani je ena najtežjih tekem doslej v sezoni 2014/15. Pa ne toliko zaradi kakovosti zasedbe Sviša, ampak zaradi težav s poškodbami, ki so napadle četo trenerja Saše Prapotnika. Ob poškodovanih (Mesaric, Topolovec, Grizolt) ormoški strateg ne bo mogel računati na odsotnega vratarja Zlatana Bratanoviča, ki bo ekipi pomagal le do novega leta, nato pa se bo podal na delo na Švedsko. Tako bo v golu dobil priložnost dvojec iz Varaždi-na Tomislav Balent in Marin Šutalo, ki bo na drugi strani imel konkurenco v Gašperju Slapničarju, ki je v zelo dobri formi.
Danijel Mesaric želi igrati
Nekaj omenjenih poškodovanih igralcev je ta teden že treniralo, vendar poškodbe niso dokončno sanirane. Obstaja pa želja nekaterih roko-metašev, ki bi želeli pomagati svoji ekipi na tekmi proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi. Pametno odločitev glede minutaže poškodovanih igralcev bosta morala sprejeti glavni trener in fizio-terapevt Izidor Cukovic.
Gostje se po slabem začetku sezone pobirajo
Sobotni tekmec Jeruzalema je sezono začel porazno -s petimi zaporednimi porazi. Sviš je na zadnjih treh tekmah osvojil štiri točke in potrdil dvig forme, čeprav je ekipa
v zadnjem krogu doživela domači poraz proti Slovenj Gradcu. Prvo ime Dolenjcev je Simon Stopar, ki je na zadnjih treh tekmah dosegel kar 30 zadetkov. Je pa fant zapravil zadnjo sedemmetrov-ko proti Slovenj Gradcu, ki bi Svišu prinesla točko. Zanimivo bo videti, kako je zgrešeni penal vplival na starejšega od bratov Stopar in njegovo ekipo. Pomembno vlogo v ekipi Sviša ima tudi najtežji igralec lige Elvir Kalabič (okrog 130 kg). Ižanec sicer opravlja svojo nalogo predvsem v napadu, v obrambi pa zaradi svoje teže vedno manj. Gre za krožnega napadalca: ko sprejme žogo na črti, je domala neustavljiv ...
Še štiri točke do novega leta
To so želje ekipe Jeruzalema na preostalih štirih tekmah: Sviš (doma), Ribnica, Krško (oba v gosteh), Slovenj Gradec (doma). Želje, ki bi bile povsem realne, če bi bila ekipa v popolni zasedbi. Žal pa ni tako in zato bo vsaka točka do konca leta 2014 štela dvojno: »V Ormožu smo zmeraj vajeni trdo garati za vsako točko in tudi v tej sezoni temu ne bomo mogli uiti. Trdo delo na treningih, dobra priprava na tekmo, srčna igra na tekmi in podpora naših zvestih navijačev Ormoža-nov bodo tudi vnaprej glavni adut ormoškega rokometa,« je pred tekmo s Svišem, ki bo na sporedu v soboto, 29. novembra, ob 19.00 povedal trener Prapotnik.
Uroš Krstič
Namizni tenis • OT
Dve medalji za Ptujcanke, ena za Cirkovcanke
V Cirkovcah sta v nedeljo potekala odprta turnirja v konkurenci U-21 in med mlajšimi kadeti. V starejši kategoriji je tekmovalo 26 fantov in 17 deklet, v mlajši pa 45 fantov in 31 deklet.
Med mlajšimi člani sta barve domačega kluba NTK Cirkov-ce zastopala Darko Hergan in Žan Napast. Slednji je obstal v skupini (zmaga in dva poraza), prvi pa se je prebil v glavni del turnirja. Tam ga je na prvi stopnički ustavil Luka Norčič (Kema), ki je slavil z rezultatom 1:4. Hergan je tako osvojil 9. do 14. mesto, naslova se je veselil Darko Jorgič (Krka).
Pri dekletih je odličen turnir odigrala Anja Bezjak (Ptuj). Najprej je v skupini nanizala tri zaporedne zmage in se uvrstila med najboljšo osmerico. V četrtfinalu je nadaljevala v zmagovalnem slogu in z rezultatom 4:1 izločila Rebeko Lukič (Vesna). Šele v polfinalu je morala priznati premoč 2. nosilki Tamari Pavčnik (Hrastnik), kljub temu pa je osvojila 3. do 4. mesto. Zmagala je Zala Veronik (Interdiskont).
Številčnejšo zastopstvo so imeli domačini v mlajši kate-
goriji, kjer so tekmovale Ina Unger, Nika Belaj, Lara Belaj,
NTK Ptuj sta zastopali Daniela Tomanič Butkovska in Klara Šegula. V finalni del so se uvrstile Nika, Ina in Daniela. Nika je obstala v 1. krogu (9.-14.), uspešnejši pa sta bili Daniela in Ina, ki sta se z dvema zmagama prebili vse do polfinala, med najboljšo četverico. Zmagala je Lea Paulin (Arrigoni).
Med dečki sta igrala Gašper Križanec (Cirkovce) in Nino Šegula (Ptuj). Oba sta se iz skupine uvrstila v glavni del žreba. Slednji je na koncu osvojil 9.-16., prvi pa 17.-22. mesto.
Končne uvrstitve članov NTK Ptuj in Cirkovce:
mlajši člani: 9.-14. Darko Hergan (Cirkovce);
mlajše članice: 3.-4. Anja Bezjak (Ptuj);
mlajši kadeti: 9.-16. Nino Šegula (Ptuj), 17. - 22. Gašper Križanec;
mlajše kadetinje: 3.-4. Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj) in Ina Unger (Cirkovce).
JM


-
Štajerski TEDNIK

Praznične topline ni mogoče zaviti v darilo
Postavljene novoletne smreke v mestnih jedrih, delavci, ki se trudijo napeljati kilometre svetlečih verig, in čedalje manj dni na letnem koledarju napovedujejo konec sivih in turobnih poznojesenskih dni in brez besed namigujejo, da je pred našimi nogami zadnji mesec leta. Mesec, ko lučke s svojo sramežljivo čarobno svetlobo v mestih ali na oknih stavb razsvetljujejo temo mimoidočim očem. Mesec, ko zadiši po sveže pečenem pecivu ali zaveje vonj po kuhanem vinu, ko se na svojo pot podajo decembrski dobri možje, december je tudi čas, ko se ozremo preko rame na prehojeno pot v iztekajočem se letu. Toda, kar je najpomembneje, pred nami je mesec, ko si vzamemo čas zase in za najbližje, ki so bit našega obstoja. V zadnjem mesecu leta pa so tudi nasmehi
bolj iskreni, stiski rok močnejši, izrečene besede toplejše. In te decembrske praznične
topline ne zmore v darilni papir zaviti noben decembrski dobri mož in je ne more vze-
ti nobena gospodarska ali politična napoved. Zato je december prazničen mesec in
želim, da ta praznični ogenj-ček prasketa v vsakem srcu, vse leto.
OKNA - VRATA - SENČILA
IVA na RS
D. O. O.
p
OPUST*
°/c
Prodajni artikli:
*	okna (PVC, ALU ,LES),
*	vhodna vrata (PVC, ALU, LES),
*	senčila (rolete, žaluzije...),
*	garažna in industrijska vrata,
*	okenske police,
*	steklene fasade,
*	zimski vrtovi
V podjetju Naitors d.o.o., so zaposleni strokovnjaki, od katerih večina v tej branži zelo uspešno dela že 10let in več. Ta podatek daje kompetenco, da bo stranka dobila točno tisto kar potrebuje. Strokovnjaki podjetja pa bodo znali svetovati, kakšna izvedba je najboljša in najprimernejša ter na koncu tudi kakovostno izvedena.
PVC * ALU * LES
Okna
Pri makupu oken se odločamo med naslednjimi karakteristikami oken,ki so prilagojene funkcionalnosti in načinu vgradnje v prostor:
Balkonska vrata
*	levo ali desno odpiranje oken
*	enokrilno ali dvokrilno okno
*	okno s stebrom ali brez
*	simetrična ali nesimetrična okna
*	standardne ali nestandardne oblike
*	različne barve

Za vrata veljajo enake karakteristike kot za okna, le da so drugačnih dimenzij. Pri stiku vrat s tlemi lahko izbirate med nizkim aluminijastim pragom ali standardnim pragom
Od svetovanja izkušenih strokovnjakov do kakovostne izvedbe!
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO!
V podjetju Naitors, d. o. o., z odločitvijo za uporabo njihovih storitev strankam poleg proizvodov vrhunske kakovosti zagotavljajo tudi celoten servis. Ta zajema strokovn nasvet in pomoč pri tehnični uresničitvi želja strank, izdelavo podrobnih načrtov in analiz možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz in seveda vgradnjo. Možnost pridobivanja eko subvencij.
UJEMITE VELIKE JESENSKE POPUSTE %
Kolo/on
Priloga Veseli december,
28. november 2014:
Urednica priloge:
Simona Meznarič.
Sestavki in fotografije: Jože Šmigoc, Majda Goznik, Monika Levanič, Mojca Vtič in Črtomir Goznik.
Lektoriranje: Lea
Skok Vaupotič.
Tehnično urejanje:
Daniel Rižner.
14
——MBEflupgi
tajerske:
ro eu no
N £ O
lil
Na Pošti Slovenije smo pripravljeni na čas, ko je v zraku čutiti veselo pričakovanje prazničnega decembra. Izberite domiselno darilo in z iskrenim voščilom polepšajte praznike vašim najbližjim. Obiščite nas tudi na božično-novoletnih stojnicah v večjih trgovskih centrih.
Info: Prodajni katalog ali www.posta.si
Zanesljivo vsepovsod
KJ POŠTA SLOVENIJE
POŠTA IN FINANCE
15
DECEMBER^gl|sna priloga ¿tajerskega tednika
Praznično z oblačili iz omare in dodatki
m
Še malo in december bo tu, z njim pa prihaja cela vrsta opravil, ki jih moramo opraviti, da bo naš skok v novo leto čim bolj nepozaben in doživet. Najbolje je, da si že danes pripravimo rokovnik in se ga skušamo čim bolj držati, da nam zadnje ure pred najbolj noro nočjo v letu ne bo zmanjkalo časa zase, za svojo podobo in dobro počutje. Naj bodo prvi decembrski dnevi namenjeni za hišna opravila, za praznično dekoracijo in tudi že prvo peko peciva. V teh dneh pa se lahko lotimo tudi že priprav na svojo praznično preobrazbo. Čas je za pedikuro, manikuro, ureditev obrvi, barvanje in striženje las, kakšno masažo ter kakšno drugo razvajanje, da ne bomo izgoreli. Tudi sprehodi v naravo, ne glede na vreme, bodo imeli pozitivne učinke. Zdaj je tudi pravi čas, da pogledamo v svojo omaro. Že iz prejšnjih let verjetno v njej visijo mala črna ali dolga obleka, črne hlače, črno krilo, tunika, kombinezon, malo boljši suknjič, puli z bleščicami, bela ali črna bluza, tudi rožasta, ali pa kakšno drugo bolj svečano oblačilo, ki ni nujno črne barve, letos moda časti sivo in bordo, ki ga lahko z majhnimi dodatki v obliki šalov, rut, verižic, brošk, u m etn eg a krzna, naši tkov,
- - .t—Mi'» Sil/JV 'h
V
bleščic, pelerine, pasov, tudi brezrokavnika v zlatem lesku v trenutku spremenimo v praznično oblačilo, v katerem bomo blestele. V svojem izboru bomo tudi najbolj izvirne in izstopajoče, ker nam našega trenutka ne bo nihče skazil, kot bi se lahko zgodilo, če bi večerno oblačilo v zadnjem trenutku izbrale v trgovini in bi se na zabavi srečale z gospo, ki ima podoben okus. Izvirnost in iznajdljivost naj nas tudi sicer vodita skozi življenje, ne samo zadnji
dan v letu. K izbranim oblačilom sodijo tudi primerni čevlji, ob salonarjih so naša izbira lahko tudi gležnarji in škornji s pridihom elegance. Piko na i v naši praznični podobi pa bosta dala svečana pričeska, ki je prav tako lahko mala umetnija, in ličenje. Najbolje bo, da jo oblikujete že sedaj, skupaj s frizerko. Moda tudi na tem področju ponuja veliko, od zavozlanih kit, elegantnega čopa, popolnega vala, do spetih las v stilu šestdesetih. Že od nekdaj
pa so bile praznične zadimlje-no poudarjene oči v različnih barvnih kombinacijah, odvisnih tudi od barve oblačil. In tudi letos ne bo nič drugače. Romantične se bodo poigrale z rožnatimi odtenki, bež odtenki poudarjajo prefinjenost, dramatično-glamurozen pogled črno-sivi, seksi in igriv
videz pa modni škrlatno vijolični odtenki, svetujejo umetniki ličenja.
Naj bodo praznični trenutki z najbližjimi in prijatelji takšni, kot si najbolj želimo, in tudi letos poskušajmo biti sočutni in odprtih src do vseh tistih, ki nas potrebujejo.
R

■nmum IN/in
Za najbolj tople praznične objeme (
DOBRODELNI ŽAKEU ŽELJA ,,
'it (^©fOHFifth?,^
4 pn
14.000 EUR POVRNJENIH RAČUNOV
yw vnr ~ ^r
iJfc « ©
Obdarujemo in izpolnjujemo želje!
Decembra se vam splača zaviti v centre Qlandia, saj bomo povrnili jf za 14.000 EUR računov. Nato si v pestri ponudbi izberite še darilo v vrednosti do 40 EUR ter izpolnite kupon. Kupon oddajte v novoletni žakelj želja in morda boste med petimi srečneži, ki jim bomo željo uresničili. Če pa bomo nabrali 1000 kuponov, bo Qlandia darovala 300 EUR za šolsko malico otrok, ki si je sami ne morejo privoščiti.
www.qlandia.si

odeja & vzglavnik Warm Hug
Razkošno mehak komplet, ki vas bo razvajal s prijetno toplino.

-5Q°/i
Ponudba na voljo v:
Salon pohištva Kuki dom Ormoška cesta 30 2250 Ptuj
Nova Gorica • Kranj • Kamnik • Maribor • Ptuj • Novo mesto • Krško
16
VESELI DECEMBERfglfUa pjjJoifcštajerske:
B
Naj pečejo tudi otroci
Se tudi vaši otroci rad potikajo po kuhinji in bi radi pomagali? Omogočite jim slaščičarsko zadovoljstvo ob letošnjih praznikih. Na ta način bodo zanje prazniki še prijetnejše doživetje, kot če bi samo čakali, kaj jim bodo prinesli dobri možje. Zbrali smo nekaj receptov za sladice, kjer lahko otroci izživijo svojo ustvarjalnost.
Biskvitni smehci
Specite biskvitno testo, kakršnega uporabljate za rulado (naše je bilo iz 4 jajc, 9 dag sladkorja, 7 dag moke in pol pecilnega), samo da ga ne zvijte, ampak pustite kot ploščo in jo ohladite. Od tod naprej prepustite delo otrokom.
Z manjšim modelčkom za krofe izrežemo krogce in jih pobarvamo z raztaljeno belo čokolado. Za oči uporabimo čokoladne bombončke, za nos manjši bombonček, za usta pa bombonček prerežemo na pol. Laski pa so iz pisanih mrvic.
Marmeladni sendviči
Biskvitne krogce, ki ste jih izrezali že za prejšnji recept, premažite z marmelado in zlepite po dva in dva. Po vrhu sendvič poresite s sladkorjem v prahu. Lahko naredite še nadstropni sendvič z različnimi namazi.
Pravi kuhar mora tu pa tam tudi kaj pokusiti; ta čokolada je še čisto v redu.
Letos smo se lotili izdelave biskvitnih smehcev.
Čokoladne kroglice
Ob rezanju biskvita na krogce so vam ostali ob-rezki. Posušite jih v pečici, nato pa delo prepustite otrokom.
Posušen biskvit zmeljite v drobtine. V skledo dajte maslo, zmehčano na sobno temperaturo, biskvitne drobtine (če jih je premalo, zmeljite še kakšne albert kekse ali kolutiče), nekaj sladkorja (če vam je všeč, da kroglica hrusta, uporabite nezmlet sladkor, sicer pa sladkor v prahu), čokolado v prahu in nekaj žlic sadnega sirupa (oranžni ali malinov sirup). Dobro premešajte in pustite nekaj časa počivati, da se sestavine prepojijo. Z žličko zajemajte približno enako veliko količino mase in oblikujte kroglice. Povaljajte jih v kokosovi moki ali zmletih orehih, pa tudi kakšne pisane mrvice bodo otrokom všeč.
Izrezani keksi
Če se boste lotili keksov, ki jih iz razvaljanega testa izrezujete z modelčki, bo najprimernejše krhko testo. Pripravite ga vnaprej in ga shranite v hladilnik,
ŠlajerskiTEVHlK
pcnoviuinnGEncun	J
„ RADIOPTUJ
89,8*98,2-104,3
www.radio-tednik.si
Mestece Steyr si v božičnem času nadene snežno belo, romantično tančico, ki ¡o je vredno odgrniti ter pokukati v zakulisje praznično okrašenih ulic in bogato založenih stojnic. V božičkovi vasici Christkindl bomo na papir prenesli svoja božična voščila.
V zgodnjih jutranjih urah 20. decembra (predvidoma ob 5.30 uri iz avtobusne postaje Ptuj), se bomo z vstopnih postaj odpravili na pot mimo Gradca do božičkove vasice Christkindl, ki v predbožičnem času zaživi v polnem sijaju. Tam si bomo ogledali slovito romarsko cerkev. Z »božične pošte«, ki deluje že od leta 1950, pa boste lahko poslali najlepše želje svojim najdražjim. Ogled bomo nadaljevali pri mehanskih in Pottmesserjevih jaslicah, največjih jaslicah na svetu, ki se razprostirajo na površini 58 m2. Občudovali bomo lahko kar 778 lesenih figur, ki so velike do 30 cm. Po skupnem ogledu bo na voljo še nekaj prostega časa. Po prostem času bo sledila vožnja do Steyera, mesta ob sotočju rek Steyr in Enns. V božičnem času mesto v celoti zaživi v pravljičnem božičnem vzdušju, na vsakem koraku je začutiti toplo in prijetno vzdušje ter vonj po božičnih specialitetah. Za začetek si bomo ogledali glavne znamenitosti, kot so Mihaelova cerkev, mestni trg, taborski stolp in grad Lamberg. Nato bo čas
za obisk božičnega sejma, ki je ob mestni promenadi, kjer je postavljenih preko 50 božičnih stojnic, ki se šibijo po raznimi dobrotami in izdelki lokalnih mojstrov. Božičnemu vzdušju se bomo lahko predali tudi pred Mestno hišo, kjer bomo lahko prisluhnili božičnemu petju ali kateremu od adventnih koncertov. Sledil bo povratek proti domu, kamor bomo prispeli v večernih urah.
Cena: 3&EUR 32 EUR (akcijska cena
po osebi za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika)
Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk mehanskih in Pottmesserjevih jaslic, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, DDV in organizacijo potovanja.
Opomba: Potrebni dokumenti: osebna izkaznica ali potni list.
Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si
da se ne bo pri nadaljnjem obdelovanju preveč pac-kalo in lepilo.
Krhko testo zamesite iz 300 g moke, enega jajca, 150 g sladkorja in 200 g masla v koščkih. Okus mu izboljšate s cimetom, klinčki, pomarančno ali limonino lupinico, vaniljinim sladkorjem in podobno; del moke lahko zamenjate z mletimi lešniki, man-dlji, orehi ali kokosovo moko. Testo nato oblikujte v kroglo, zavijte v prozorno folijo za živila in postavite vsaj za 1 uro v hladilnik.
Ker se med valjanjem in oblikovanjem testo segreje in zato lepi, ga je najboljše dati malim slaščičarjem v manjših odmerkih in med dve plasti prozorne folije za živila. Ostanek testa shranite v hladilniku. Otrok naj testo razvalja ali pa splošči kar z rokami. Iz razvaljanega testa naj izrezuje piškote z modelčki ali pa jih oblikuje z rokami. Piškote polagajte na pekač, obložen s papirjem za peko, in jih pecite v pečici pri 180 stopinjah Celzija, da le rahlo porjavijo (od 5 do 10 minut). Pazite, ker se hitro zažgejo. Za okrasitev so najprimernejši sladkorni oblivi različnih barv. Sladkor v prahu obarvajte z različnimi aromami, sadnimi sokovi ali jedilnimi barvami, tako da dobite gost obliv. Otroci lahko piškote krasijo kar s čistimi čopiči za slikanje, ki jih pomakajo v sladkorni preliv in z njim rišejo po piškotih. Krašenja se lahko lotijo tudi s prsti ali s posebnimi sladkornimi pisali. Z oblivom premazane piškote lahko še posu-jejo s pisanimi sladkornimi mrvicami, sladkornimi biseri in drugimi okraski.
Ne pozabite pa, da je namen skupne peke piškotov sproščeno druženje in ustvarjanje. Ne posegajte v otrokovo delo, ne popravljajte njegovih stvaritev, ne stojte za njegovim hrbtom s krpo in ne letajte po kuhinji s sesalcem ali metlo. Uživajte! (V pomoč pri ustvarjanju sestavka nam je bila spletna stran http://www.kuharija.si.)
17
DECEMBER^ogJasnapriloga .Štajerskega tednika
Anketa o obdarovanju najdražjih
Koliko namenimo za obdarovanje in s čim se najraje obdarujemo?
Laura Kovačec
m
€
December je čas, ko se na veliko govori in piše o obdarovanju, pričakovanjih in darilih. V našem prostoru je namreč globoko zasidrana zgodba o treh dobrih decembrskih možeh - Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu. Zato smo mimoidoče povprašali po mnenju glede obdarovanja, koliko denarja namenijo za darila in s čim najraje obdarujejo.
Anton Kosi
Pri nas se obdarujemo za božič. Gre za skromnejša darila. Štiri leta nazaj smo se namreč dogovorili, da kupujemo darila v vrednosti okrog 15 evrov na osebo. Prepričan sem, da ni smiselno pretiravati, pomembno je, da gre za neko pozornost, ki je dana od srca.
UZANCA
1 ORMOŠKA CESTA 81 b, PTUJ Tel.: 02/749 20 30(33)
PRAZNIČNA PRILOGA -,
KRONIKA IETA 20
Oglaševalci, ne prezrite naše oglasne	kj, bo izšla v nakladi
12.000 izvodov 23. decembra 2014 v revialni om&i, v njej lahko objavite svoja praznična voščila!	*A\
Prilogo bo lahko prebralo več kot 38.000* bralcev časopisa Štajerski tednik, saj bodo prilogo prejeli brezplačno ob^aleuVu časopisa. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je petek, 5.nacember 2014.
Štajerski TEDNIK

RADIOPTUJ
S«^ 89,8"98,£«I04;3
Za več informacij se obrnite na marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si	*
Vsako leto pod smrekico nastavimo darila. Ne gre toliko za materialno vrednost samih daril, pač pa bolj za čar obdarovanja in pričakovanja ter ustvarjanje družinskega vzdušja. Darila so skromna in praktične
narave, kot so na primer karte za toplice, kakšna oblačila. Za darila pa namenimo tam nekje v vrednosti od 10 do 15 evrov po osebi.
Angela Ivanuša
Seveda, darila morajo biti, predvsem zaradi vnukov. Obdarujemo se ob miklavževem in za božič. Gre pa za male pozornosti, toliko, da ohranimo ta čar obdarovanja. Vnuki vsakič nestrpno čakajo, kaj bo pod smreko. Največkrat podarim kaj praktičnega in sladkega.
m
H
M
m

Marjan Petek
Tudi pri nas imamo obdarovanje. Ob miklavževem ne več toliko, bolj za božička. Obdarujem ožje družinske člane in nečake, največkrat pa podarim kakšne praktične stvari. Včasih se tudi prej zmenimo, kaj kdo potrebuje. Gre za poseben
čar nekega pričakovanja in presenečenja, ko odpiramo darila. Nisem pa pristaš pretiravanja pri sami vrednosti daril, kot nekateri, ki za obdarovanje najemajo celo kredite.
	
	
	ifEV -
	m
	» M
1	i J/
	U
	
• v •
praznični
MAKSI paket
že od 25,99 € na mesec
Za BoZicka si iefim..
m	m	□ o
a	•	tzJ iti
■	m	« □
O	®	«i n
novi naročniki se potegujejo za ¡Pad Air
TELEfJgS
(C 080 35 38J
V:r
www.teleing.si
18
VESELI DECEMnlippilllllllllllBajerske:
Adventni venec kot neskončnost in simbol upanja
Pojutrišnjem je prva adven-tna nedelja, s katero vstopamo v praznični decembrski čas. Na adventnem venčku bomo prižgali prvo svečo. Krog venčka simbolizira več-
nost in neskončnost. Zelene vejice, ki jim zima in mraz ne moreta do živega, so simbol upanja. Sveče na vencu simbolizirajo svetlobo - luč Boga, ki prihaja na svet pre-
KAMINI
BREZ DIMNIKA
Toplota in odprt ogenj kjerkoli želite. Brez dimnika, brez zapletene postavitve in gradbenih del. Več kot 50 modelov iz kamna, kovine ali lesa, od klasičnih do modernih, že od 200 € naprej. Povsem brez dima, plinov, vonjav in pepela.
(M^ti d)©^ www/t
trgovina na veliko in malo
st
\ k
AKUSTIKA BELA TEHNIKA ELEKTRO MATERIAL KLIMATSKE NAPRAVE
Nova vas pri Ptuju 53, Ptuj Telefon 74 56 281, 78 00 201
ko rojstva svojega sina. Barve sveč na adventnem vencu so v različnih tradicijah različne, vendar pomen adventa predstavljajo vijolične sveče. To je barva spokornosti in posta, pa
tudi barva pričakovanja. Vsaka izmed štirih sveč na ad-ventnem vencu ima simbolni pomen. Prva sveča simbolizira pričakovanje ali upanje, druga mir, tretja veselje in če-
tsH
•	Naročila ali brezplačen nasvet
WiWißlT 041461266.
Slimmer center vabi, da naredite nekaj zase.
Odslej na novi lokaciji: rdeči blok na Ptuju.
•	svetlobna protibolečinska terapija
•	preoblikovanje telesa z limfno drenažo
•	NOVO KAVITACIJA - uspešna in priznana metoda za odstranjevanje trdovratnega celulita in maščobnih oblog
Svetovanje za zdrav način življenja Darinka Pesek s.p., UI.5. prekomorske 12, Ptuj
Prodaja novih in rabljenih vozil, tehnični pregledi, mehanična in karoserijska delavnica, pralni center. Obiščite nas na Ormoški cesti 23 na Ptuju.
Avtohiša Petovia avto d.o.o., Ormoška cesta 23,2250 Ptuj tel.: 02/749-35-40 ter 02/749-35-49
trta ljubezen. Ponekod v sredino venca postavijo še peto svečo, ki je bele barve, imenujejo jo Kristusova sveča. Adventne in božične venč-ke lahko kupimo v cvetličarnah, na tržnicah, sejmih, pa tudi v nakupovalnih središčih. Cene aranžmajev in venčk-ov so različne. Odvisne so od tega, kako bogato so okrašeni. Tisti z ustvarjalno žilico si venčke izdelajo sami. Dolgi in temni zimski večeri ter pričakovanje prazničnih dni v nas kar vzbudijo ustvarjalno žilico. Priljubljena dekoracija v prazničnem decembrskem času je tudi božična zvezda. Da bo cvetlica na mestu, kamor jo bomo postavili, zares zasijala, je treba izbrati lep, prazniku primeren okrasni lonček. V času praznikov si lahko dom okrasimo še z božičnim žitom, belo omelo, različnimi glinenimi figuricami, svečniki ali okraski iz papirja in lepenke, ki jih izdelamo skupaj z otroki. Poseben čar in praznično vzdušje ustvari božično drevesce, ki je lahko naravno ali umetno, okrasimo ga z okraski različnih barv. Izbiramo lahko med raznovrstnimi kombinacijami, odvisno, kakšne in koliko okraskov imamo na razpolago. Za kristjane je v času praznikov najpomembnejša postavitev jaslic, ki v hiši predstavljajo neke vrste majhen oltar. Zato so postavljene na skrbno izbranem mestu.
petek m 28. novembra 2Q14
Šport, rekreacija
Štajrnhi	1S
Bovling • Državne lige
PtujCani lovijo sredino
1. liga
Člani najboljše ptujske ekipe Ptuj 1 so v soboto v Novi Gorici odigrali srečanje 5. kroga v 1. slovenski ligi. Na Primorskem so dosegli drugo zmago v sezoni (doslej so ugnali Strike 1, izgubili pa z Extreme 1, Galaxija in Epic 2), s katero so se priključili ekipam na sredini lestvice. Ptujčani so tokrat odigrali zelo dobro srečanje, trije so presegli mejo 1100 podrtih kegljev. Najboljši je bil Sašo Vidovič, ki v zadnjih tednih kaže dobro formo, le malo sta zaostala Gregor Miložič in Črtomir Goznik, nekoliko več Bojan Klarič.
Naslednji srečanji bodo Ptujčani odigrali na domačih stezah Bowling centra Ptuj, in sicer 6. in 13. decembra proti ekipama Epic 3 in Epic 1.
PARI 5. KROGA: Magmax 1 - Ptuj 1 0:2, Epic 2 - Galaxija 2:0, Strike 1 - Epic 1, Xtreme 1 - Epic 3.
1.	EPIC 1 4 4 0 0 194.73 8
2.	EPIC 2 5 3 0 2 184.34 6
3.	STRIKE 1 4 2 1 1 191.90 5
4.	GALAXIJA 5 2 1 2 178.96 5
5.	PTUJ 1 5 2 0 3 178.79 4
6.	EPIC 3 4 1 0 3 174.25 2
7.	MAGMAX 1 4 0 2 2 183.65 2
8.	XTREME 1 3 1 0 2 165.96 2
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku (zbrane točke, povprečje na igro):
1.	Joško Hlede EPIC 2	42	200.83
2.	Anže Grabrijan EPIC 1	39	218.50
3.	Bojan Kovač GALAXIJA	37	191.07
7.	Sašo Vidovič PTUJ 1	30 182.90
8.	Črtomir Goznik PTUJ 1	26 182.57 13. Gregor MiložičPTUJ 1	23	171.70 22. Bojan Klarič PTUJ 1	19	178.00
MAGMAX 1 - PTUJ 1 0:2
(6:8)
Črtomir Goznik	1123	7 MVP točk
Bojan Klarič	1050	3
Gregor Miložič	1124	7
Sašo Vidovič	1143	9
EKIPNO	4440	8
3. liga center
1.	MULDA 1	5	4	0	1 173.95	8
2.	ARENA NG2	5	4	0	1 182.43	8
3.	ZAGORJE 2	5	3	1	1 171.83	7
4.	PTUJ 2	5	2	0	3	168.63	4
5.	ZAGORJE 3	5	1	0	4	166.73	2
6.	BK300 2	5	0	1	4	161.88 1
Za ekipo Ptuj 2 nastopajo:
Milan Berghaus, Timotej Kramar, Jani Kramar, Darko Bezen-šek, Tadej Starčič in Timi Gaber.
3. liga vzhod
1.	LENDAVA 2
2.	BAJTA 1
3.	PTUJ 3
4.	LENDAVA 1
5.	BAJTA 2
6.	STRIKE 3 Za ekipo Ptuj
Benjamin Čuček, Damjan Kaučevič Jernej Ciglar.
5 5 0 5 3 0
4	2 O
5	2 0
4	1 0
5	1 0
0 172.04 10 2 158.09 6
2	160.97
3	162.14
3	159.53
4	157.53 3 nastopajo: Rene Vidovič, Matic Dokl in
JM
Bovling m Podjetniška liga
Prva zmaga novincev, Restavracije PAN
V 11. krogu je »najboljši posel« opravila ekipa Saška bar, ki je potrdila dobro formo in ekipo Taluma ugnala z maksimalnih izkupičkom. S tem se je prebila v vodstvo, ki ga je praktično od začetka držala ekipa Slovenske gorice. V derbiju kroga sta se merila VGP Drava in Gostišče Iršič, krajšo pa so potegnili slednji. Prve zmage so se veselili novinci, člani ekipe Restavracija PAN, ki so vzeli mero SKEI Ptuj. Visoki zmagi sta dosegli še ekipi Tamesa in Elektra Maribor, najbolj izenačeno pa je bilo na dvoboju med MO Ptuj in BC Ptuj. Čeprav so imeli prvi odličen ekipni dosežek (2840), so slednji (2655) uspeli remizirati.
Najboljši ekipni rezultat je znova dosegla ekipa Saška bar (2961), med posamezniki pa je izstopala trojica igralcev z dosežkom nad 800 podrtih kegljev.
REZULTATI 11. KROGA: Tames - Radio-Tednik Ptuj 7:1, Saška bar - Talum 8:0, Elektro Maribor - Boxmark Team 8:0, Mestna občina Ptuj - Bowling center Ptuj 4:4, VGP Drava - Gostišče Iršič 5:3, SKEI Ptuj - Restavracija PAN 3:5. Prosta je bila ekipa Slovenske gorice.
1.	SAŠKA BAR	10 2961 59
2.	GOSTIŠČE IRŠIČ 10 2759 54
3.	SLOVENSKE GORICE 10 - 53
4.	MESTNA OBČINA PTUJ 10 2840 48
5.	VGP DRAVA	10 2756 48
6.	TAMES	10 2701 47
7.	TALUM	10 2594 44
8.	BOWLING CENTER PTUJ 10 2655 42
9.	ELEKTRO MARIBOR 10 2473 40
Najboljši posamezniki 11. kroga: 1. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 819, 2. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 812, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 810, 4. Robert Šegula (Tames) 781, 5. Sašo Vidovič (Saška bar) 774, 6. Tadej Starčič (Saška bar) 765, 7. Gregor Miložič (Saška bar) 763, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 737, 9. Berghaus Milan (BC Ptuj) 726, 10. Damijan Plajnšek (Mestna občina Ptuj) 724.
10.	SKEI PTUJ	11	2601	34
11.	RADIO-TEDNIK PTUJ	11	2457	25
12.	BOXMARK TEAM	10	2258	19
13.	RESTAVRACIJA PAN	10	2604	15
Najboljši posamezniki glede na delež osvojenih iger (MVP): 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 84,09 %, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 83,33 %, 3. Robert Šegula (Tames) 81,25 %, 4. Janko Frešer (Gostišče Ir-šič) 77,50 %, 5. Karli Kuzma (Slovenske gorice) 73,75 %, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 71,25 %, 7. Milan Mertnik (Slovenske gorice) 70,83 %, 8. Andrej Purgaj (Gostišče Iršič) 67,86 %, 9. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 67,50 %, 10. Tadej Starčič (Saška bar) 67,19 %.
PARI 12. KROGA (ponedeljek, 1. 12.): ob 17.30: Slovenske gorice - Bowling center Ptuj, Tames - SKEI Ptuj; ob 20.00: Talum - Boxmark Team, Elektro Maribor - Mestna občina Ptuj, Saška bar - Gostišče Iršič, Restavracija PAN - VGP Drava. Prosta je ekipa Radio-Tednik Ptuj.
JM
Judo m Turnir Nagaoka 2014
Po dve medalji za PtujCane in GorišniCane
V	Hali Tivoli v Ljubljani je v soboto in nedeljo potekalo mednarodno tekmovanje v judu - Nagaoka. Gre za tradicionalni turnir, na katerem je letos skupno nastopilo 477 tekmovalcev in tekmovalk iz 60 klubov. Na 51. izdaji tekmovanja so se borili predstavniki iz devetih držav, medtem ko je bil po starostnih kategorijah turnir v nedeljo razdeljen na člane / članice, mlajše člane / mlajše članice in kadete / kadetinje. Dan prej je JK Olimpija izvedel tudi Mini Nagaoko, na katerem so se borili mlajši kadeti / mlajše kadetinje, starejši dečki / starejše deklice, mlajši dečki / mlajše deklice in cicibani / cicibanke.
V	skoraj vseh teh starostnih kategorijah je imel svoje tekmovalce JK Drava, ki jih je na tekmovanju vodil trener Vlado Čuš. Na močnem mednarodnem turnirju so se »dravaši« izkazali z borbenostjo in znanjem. Zelo pozitivno je tokrat v članski kategoriji do 73 kg presenetil Jaka Kodela, saj je bil
Jaka Kodela (JK Drava Ptuj, drugi z desne) je osvojil 3. mesto v kategoriji članov do 73 kg.
tretji. V glavnem delu žreba je najprej izgubil z Janezom Vidmarjem, v repasažu pa je prišel do stopničk po zmagi nad Italijanom Alessijem Marinom. Pohvale si zasluži tudi Mihaela Vogrin, ki je bila z dvema zmagama peta. Soliden nastop so zabeležili še Tadej Butolen in Benjamin Debernardi pri članih ter Nika Šlamberger (v svoji kategoriji je osvojila 2. mesto, oba dvoboja proti
Bosanki Sandri Sivric je izgubila, op. a.) in Tomi Milošič pri mlajših kadetih. V članski konkurenci je v kategoriji do 81 kg nastopil Tilen Vido-vič, ki se je dobro boril z Madžarom Petrom Kordelyjem, a izgubil uvodni dvoboj.
Zelo uspešna sta bila tudi predstavnika JK Gorišnica Tanja Kociper in Damjan Fras, saj sta oba v svojih kategorijah osvojila drugi mesti. V kategoriji mlajših članic do
Odlični dosežki Ljutomerčanov
Na tekmovanju za 51. Pokal Nagaoke so bili odlični tudi Ljutomerčani, ki so dosegli eno zmago, štiri druga in tri tretja mesta. Pri članicah (do 63 kg) je 1. mesto osvojila Hana Prelog, drugi sta bili Kaja Čeh (do 57 kg) in Barbara Halas (do 63 kg), tretja pa Betina Ivajnšič (do 78 kg). Narsej Lackovič je osvojil 2. mesti v konkurenci mlajših članov (U/23) in članov (do 90 kg), pri mlajših članicah pa sta bili Kaja Čeh (do 57 kg) in Barbara Halas (do 63 kg) tretji.
NŠ
63 kg je Kociprova z odličnimi predstavami zabeležila kar tri zmage, izgubila pa je s kasnejšo zmagovalko Nino Zaplatar. Enako velja tudi za Damjana Frasa, ki je tekmoval med člani v kategoriji nad 100 kilogramov. Odličen gorišniški judoist je na poti do 2. mesta premagal Eneja Mariniča in Ervina Fazlica, v finalu pa je izgubil z Vitom Dragičem.
David Breznik
Kegljanje m KK Drava Ptuj (ž, m)
OdliCen rezultat Fridlove premalo za kakšno toCko
2. SKL vzhod (ž)
SLOV. GRADEC - DRAVA PTUJ 8:0 (3309:3073)
DRAVA PTUJ: Fridl 582, Plajnšek 519, Kozoderc 494, Štam-pfer Golob 461, Bombek 479, Kramberger 538.
Derbi kroga med Slovenj Gradcem in Dravo so zanesljivo - z najvišjim možnim rezultatom - dobile Koroši-ce. Na kegljišču, kjer so rezultati nerealni, saj keglji padajo »prelahko«, so domačinke nanizale izredne posamezne rezultate. Najboljšega je dosegla Marija Drevenšek, ki je podrla 597 kegljev. V paru je proti njej je iz ptujske ekipe tekmovala Nada Fridl, ki ji je šlo tokrat zares odlično, a tudi njen nadpovprečen rezultat 582 podrtih kegljev je bil premalo za posamezno točko. Tej sta se na manj kot dvajset podrtih kegljev manj od tekmic iz vrst gostij približali še Ivanka Plajnšek in Marina Kramberger. Standardno dobra Selena Bombek že dalj časa nastopa poškodovana, medtem ko Marija Kozoderc ni v pravi
formi, novinka Irena Štam-pfer Golob pa se šele uvaja na ligaški tekmovalni del.
Prvi del prvenstva se je s tekmami devetega kroga končal, po polovici tekmovanja pa Ptujčanke zasedajo 4. mesto, kar je zagotovo več, kot so v klubu pričakovali. Tudi točkovni zbir 12 točk je več od pričakovanj za ženski Ke-gljaški klub Drava, ki se je v tem delu zares izkazal. Samo želimo si lahko, da bodo tako dobro igrale tudi v nadaljevanju prvenstva, ki se bo začelo 10. januarja prihodnje leto.
1. OTS (m):
Prva ptujska ekipa polovično uspešna
DRAVA PTUJ 1. - LOKOMOTIVA 1 2:6 (3017:3044)
DRAVA PTUJ 1: Janez Podgoršek 490, Robi Golob 484, Daniel Kozoderc 531, Dušan Murko 557, Boris Premzl 483, Janez Čuš 231, Zdravo Šušanj 241
MIKLAVŽ 2 - DRAVA PTUJ 1. 1:7 (2958:3110)
DRAVA PTUJ 1.: Janez Čuš 230, Robi Golob 505, Dušan
Murko 520, Boris Premzl 540, Daniel Kozoderc 544, Milan Čeh 530, Zdravko Šušanj 241.
KK Drava je v zadnjih dveh letošnjih krogih 1. lige Območne tekmovalne skupnosti (OTS) Maribor zabeležil polovičen uspeh, saj je na domačem kegljišču Deta centra 2:6 izgubil s prvo ekipo Lokomotive, medtem ko je v gosteh s 7:1 premagal drugo ekipo Miklavža.
V	osmem krogu tekmovanja je na Ptuju gostovala ekipa Lokomotive, ki je dobila zelo zanimivo tekmo polno preobratov. Po prvih dveh parih je Drava zaostajala že za 110 kegljev, a sledil je popoln preobrat, saj sta svojo nalogo na kegljišču izvrstno opravila Daniel Kozoderc (531) in Dušan Murko (557). Njuna nastopa sta Ptujčanom prinesla prednost šestih kegljev, a slabši zadnji nastopi so jim ponovno prinesli zaostanek za 27 kegljev in poraz.
V	9. krogu so se Ptujčani v gosteh pomerili z drugo ekipo Miklavža, ki pa jim ni bila dorasel tekmec. Posamezne točke so osvojili Robi Golob, Dušan Murko, Boris Premzl, Daniel Kozoderc in Milan
Čeh. Dve so dobili še za večje število podrtih kegljev (3110:2958). Tako so Ptujčani v osmih krogih zabeležili pet zmag in tri poraze ter so z osvojenimi 10 točkami trenutno na 3. mestu.
2. OTS (m): Za konec prvega dela poraz
DE VESTA 2. - DRAVA PTUJ 2. 5:1 (1984:1840)
DRAVA PTUJ 2.: Franc Žnida-rič 487, Mitja Kramberger 428, Dušan Vorih 462, Bojan Krušič 463.
Druga ekipa KK Drava v tej tekmovalni sezoni tekmuje v 2. ligi OTS Maribor. V zadnjem krogu prvega dela so Ptujčani igrali v gosteh z drugo ekipo De Vesta in izgubili 1:5. Edino posamezno točko je tokrat osvojil Dušan Vorih (462), medtem ko je bil najboljši ptujski posameznik Franc Žnidarič, ki je podrl 487 kegljev. Po šestih odigranih krogih je ekipa Drave z osvojenimi 6 točkami trenutno med sedmimi ekipami uvrščena na 5. mesto.
David Breznik
Košarka m PARKL
Kidricani presenetili ekipo MCAPRO - Rams
REZULTATI 2. KROGA: 1. LIGA: Kidričevo - MCAPRO
Rams 73:56, Rams 74:87.
1. liga
1.	MCAPRO - RAMS
2.	KK ČIRO STARŠE
3.	KK PTUJ
4.	VESELI OBLAČKI
Ptuj - MCAPRO
5.	ŠD KIDRIČEVO
6.	KK ADECCO MB
7.	KK RAČE
8.	KK AJDAS LENART
2 113 1. TE ŠD CIRKOVCE
2 2 0 4
2. LIGI: TE ŠD Cirkovce - KK Črešnjevec 69:50, ŠD Ptujska Gora - KK Rogaška rekreativci 59:77. Starše - Paloma.
2. liga jug
2.	KK PRAGERSKO	110	2
3.	KK ROGAŠKA REK.	110	2
4.	KK ČREŠNJEVEC	2 0 2	2
5.	ŠD PTUJSKA GORA	2 0 2	2
PARI NASLEDNJEGA KROGA:
KK Starše Čiro - KK Adec-co MB (28. 11., ob 20.20), ŠD Kidričevo - Veseli oblački (28. 11., ob 20.45), KK Lenart - KK
Rače (29. 11., ob 18.00), KK Paloma - Adecco Oldstars (29. 11., ob 18.00), KK Ptuj - KK Adecco MB (1. 12., ob 19.45), KK Črešnjevec - KK Ptujska Gora (1. 12., ob 20.20), KK Rače - KK Starše Čiro (3. 12., ob 20.15), Veseli oblački - MCA PRO Rams (3. 12., ob 20.40).
JM
20 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 28. novembra 2Q14
Mali nogomet m Zimska liga MNZ Ptuj
Športni napovednik
Letos večji poudarek tudi mlajšim selekcijam
S tekmami 1. in 2. kroga se bo ta konec začela Zimska liga malega nogometa pod okriljem MNZ Ptuj. Gre za tradicionalno »sprostitev« v času med jesenskim in spomladanskim delom nogometnih lig. Liga vsako leto privablja zanimive in kakovostne ekipe, letos ne bo nič drugače in ljubitelji malega nogometa že z nestrpnostjo pričakujejo začetek tekmovanja. Janko Turk, sekretar MNZ Ptuj, sicer pa vodja tekmovanja Zimske lige, je tudi letos pred začetkom podal nekaj smernic in zanimivosti o sami ligi.
Koliko ekip bo nastopilo letos in kakšen je sistem tekmovanja? Je tu kaj novosti?
J. Turk: »Po zahtevnem jesenskem delu tekmovanja v ligah MNZ Ptuj, predvsem zaradi številnih vremenskih nevšečnosti, smo tekmovanje uspešno pripeljali do konca in sedaj se nogometno dogajanje seli v dvorane. Medobčinska nogometna zveza Ptuj organizira zimsko ligo malega nogometa za člane in mlajše selekcije. Tekmovanje v članski konkurenci bo potekalo v športni dvorani Center. V letošnjem tekmovanju bo sodelovalo deset ekip, ki se bodo pomerile po enokrožnem li-gaškem sistemu. Najboljše tri ekipe čaka ob zaključku - ko-

Foto: Črtomir Goznik
Janko Turk, Stanko Glažar, Boris Grabar in Fredi Kmetec
nec januarja 2015 - še končnica tekmovanja.
Ob tem vsako leto večji poudarek dajemo zimskemu tekmovanju tudi v mlajših selekcijah. Tradicionalno tekmovanje Rad igram nogomet za selekcije U-9 in U-11 poteka v treh fazah, od tega v dveh fazah sodelujejo vse prijavljene ekipe, v letošnji sezoni pričakujemo 32 sodelujočih ekip iz MNZ Ptuj. Ob tem bomo organizirali še zimsko tekmovanje za selekcije mlajši dečki U-13 in starejši dečki U-15. Tekme mlajših kategorij bodo na sporedu po športnih dvoranah na
Futsal m 1. SFL
REZULTATI 7. KROGA: KMN
Benedikt - KMN Oplast Kobarid 1:5 (0:2), KMN Bronx Škofije - RE/MAX Maribor 3:7 (0:3), ŠD Extrem - KMN Sevnica 5:1 (1:0), Puntar - FC Litija 3:2 (1:1), Dobovec Pivovarna Kozel - Velike Lašče 6:3 (2:0).
1.	DOBOVEC KOZEL 7 6 0 1 34:15 18
2.	OPLAST KOBARID 7 4 2 1 25:12 14
3.	KMN PUNTAR 7 4 2 1 26:20 14
4.	ŠD EXTREM 7 4 1 2 25:12 13
5.	FC LITIJA 7 4 1 2 27:19 13
6.	RE/MAX MARIBOR 7 3 1 3 26:29 10
7.	KMN SEVNICA 7 3 0 4 28:25 9
8.	BRONX ŠKOFIJE 7 1 1 5 18:40 4
9.	KMN BENEDIKT 7 1 0 6 11:36 3
10.	VELIKE LAŠČE 7 0 2 5 24:36 2
KMN BENEDIKT - KMN OPLAST KOBARID 1:5 (0:2)
STRELCI: 0:1 Lenarčič (8,), 0:2 Širok (13.), 1:2 Senekovič (24.), 1:3 Vulikic (28.), 1:4 Sovdat (30.), 1:5 Klemenčič (38., ag.)
BENEDIKT: Tjaž Lovrenčič, Mitja Drašak, Danilo Kurnik, Marko Senekovič, Simon Ša-beder, Bojan Klemenčič, Urban Senekovič, Alen Kopun, Blaž Živko, Branko Pavič.
Nogometaši Benedikta letos nastopajo v 1. slovenski futsal ligi, doslej so odigrali že sedem krogov. Doslej so zabeležili eno zmago (v 3. krogu v gosteh pri ekipi Bronx Škofije) in šest porazov. Nazadnje so v petek v svoji dvorani klonili proti eni najboljših slovenskih ekip, Oplastu iz Kobarida.
Do konca 1. dela prvenstva bodo prvoligaši odigrali še tri kroge: igralci Bendikta bodo gostovali v Velikih Laščah (5. 12.), v domači dvorani pa bodo gostili ekipi Sevnice (12. 12.) in RE/MAX Maribor (19. 12.).
JM
Futsal m ZLMN Ormož
ČLANI
REZULTATI 1. KROGA: Inox Ograje Majcen - Akord 4:4, Strjanci - NK Ormož 1:5, Bar Gaja Ivanjkovci - FSM Hidos 5:1, ŠRD Pristan Frankovci -Trust 1:1, Bar Ribnik Ormož-Mladost Miklavž 1:2, Avto-prevozništvo Jerebič - KMN Tomaž 2:1.
VETERANI
REZULTATI 1. KROG: Bresni-ca - Dizelaši 2:4, Tara KMN Tomaž - Vičanci 2:0, Mladost Miklavž - Purga 2:2, Pušenci -Bar Ajda Mihovci 1:2.
Razpored tekem 2. kroga, sobota, 29. 11.: ob 14.50: KMN Tomaž - Strjanci; ob 15.30: Vičanci - Bresnica (veterani); ob 16.10: Smoki Plin dom -Tara KMN Tomaž (veterani); ob 16.50: Purga - Pušenci (veterani). Nedelja 30. 11. 2014: ob 9.00: NK Ormož - ŠRD Pristan Frankovci; ob 9.40: Trust - Bar Ribnik Ormož; ob 10.20: FSM Hidos - Akord; ob 11.00: Mladost Miklavž - Bar Gaja Ivanjkovci; ob 11.40: Inox ograje Majcen - Avtoprevozništvo Jerebič; ob 12.20: Dizelaši - Mladost Miklavž (veterani).
UK
območju MNZ Ptuj.«
Kaj osebno pričakujete od lige, kakšen »futsal« se bo po vašem igral letos?
J. Turk: »Glede na sestavo članske lige, kjer večina ekip že tradicionalno nastopa v ligi, pričakujemo čez celotno tekmovanje veliko zanimivih tekem. Za najboljša tri mesta in dobro izhodišče v končnici tekmovanja pričakujemo napet boj vse do zadnjega kroga.«
Imate kakšno sporočilo za gledalce?
J. Turk: »Ob številnih ligah malega nogometa v zimskem
času, ki se na našem območju organizirajo na lokalnem nivoju, je zimska liga MNZ Ptuj po sestavi ekip in igralcev daleč najkakovostnejša. Posledično si vsi obiskovalci tekem v naslednjih dveh mesecih lahko upravičeno obetamo obilo dobrega malega nogometa. Vse ljubitelje malega nogometa vabim ob vikendih v športno dvorano Center, kjer bodo lahko uživali v kakovostnem malem nogometu in na delu videli številne znane nogometaše iz velikega in malega nogometa.«
tp
Futsal m Mlajše selekcije
U-21 vzhod
REZULTATI 4. KROGA:
KMN Slovenske Gorice - RE/ MAX Maribor 6:1 (4:0), KMN Sevnica - Dobovec Plindom 0807300 4:0 (1:0), Tomaž Pi-cerija Ozmec - KMN Benedikt 4:1 (1:1). Prosta je bila ekipa FC Ptuj.
1.	TOMAŽ P. OZMEC	4	4 0	0 2
2.	KEBELJ MIBUS	5	4 0	1 39
3.	KMN BENEDIKT	4	2 0	2 21
4.	DOBOVEC PLIN.	4	2 0	2 14
5.	FC PTUJ	4	10	3
6.	RE/MAX MB	4	10	3
7.	K. SVETA TROJICA.	5	1 0	4
:9 12 1T 12 14 6
18:2 11:Si
15:3i
1T	6
3	3
O	S
O	S
S O 2 O 2 O 2 O 1 1 1 O O 1
14
1.	KMN SEVNICA	3
2.	TOMAŽ P. OZMEC	3
3.	DOBOVEC PLIN.	4
4.	KMN BENEDIKT	4
5.	FC PTUJ	3
6.	SLOVEN. GORICE	4
7.	RE/MAX MB	3
U-19 vzhod
REZULTATI 5. KROGA: Kebelj Mibus prevozi - RE/MAX Maribor 17:4 (5:1), Tomaž Picerija Ozmec - KOMUNALA Sveta Trojica 5:2 (2:2), FC Ptuj - Dobovec Plindom 0807300 2:6 (2:3). Prosta je bila ekipa KMN Benedikt.
Mitja Gašparič (KMN Picerija Ozmec, U-19) - strelec treh zadetkov na tekmi s Sveto Trojico.
TOMAŽ PICERIJA OZMEC -SVETA TROJICA 5:2 (2:2)
STRELCI: 1:0 Gašparič (2), 1:1 Heric (14), 2:1 Školiber (17), 2:2 K ran vogel (18), 3:2 Gašparič (25), 4:2 Gašparič (26), 5:2 Jaušovec (34).
TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Ketiš; Gašparič, Školiber, Ka-menšek, Plavec, Zlatnik, Jaušovec, Rakuša, Munda, Rajh, Vrbnjak. Trenerja: Marjan Mag-dič in Matej Gajser.
SVETA TROJICA: Anžel, Kranvogel, Kirbiš, Heric, Hrastnik, Vračko, Merčnik, Šuta.
Po Benediktu, Keblju in Ptuju je pred mladimi Tomaževčani pokleknila še zasedba Svete Trojice, ki se je domačim enakovredno upirala le v 1. polčasu. Prvo ime tekme je bil Mitja Gašparič s tremi doseženimi zadetki. V naslednjem krogu vodilni Tomaž (maksimalno število doseženih točk) gostuje pri Dobovcu.
FC PTUJ - DOBOVEC PLINDOM 0807300 2:6 (2:3)
STRELCI: 0:1 Cesarec (3.), 0:2 Cesarec (4.), 0:3 Kuraj (6.), 1:3 Ilešič (15.), 2:3 M. Dobnik (17.), 2:4 Krivec (23.), 2:5 M. Dobnik (26., ag), 2:6 Beg (35.).
FC PTUJ: A. Dobnik, Mesarič, M. Dobnik, Zimet, Kac, T. Dob-nik, Školnik, Zorman, Ilešič, Brunčič, Lozinšek.
UK, JM
Nogomet • 1. SNL
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Gorica - Domžale, Maribor - Rudar; SOBOTA ob 16.00: Celje - Zavrč, SOBOTA ob 18.00: Olimpija - Krka; NEDELJA ob 16.00: Kalcer Radomlje - Luka Koper.
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
PARI 1. KROGA (SOBOTA, 29. 11.): ob 14.00: ŠD Draženci - KMN Draženci; ob 14.40: ŠD Destrnik Kickers - ŠD Rim; ob 15.20: FC Ptuj - Hajdina Bar Kavalo; ob 16.00: Poetovio Plindom 080 73 00 - ŠD Ptujska Gora; ob 16.40: ŠD Skor-ba - Bagerkom Pragersko (tekme se igrajo v športni dvorani Center na Ptuju).
PARI 2. KROGA (NEDELJA, 30. 11.): ob 12.30: Hajdina Bar Kavalo - ŠD Draženci; ob 13.10: ŠD Rim - Bagerkom Pragersko; ob 13.50: ŠD Ptujska Gora - ŠD Skorba; ob 14.30: KNMN Draženci - Poetovio Plindom 080 73 00; ob 15.10: ŠD Destrnik Kickers - FC Ptuj.
Futsal m Pokal Slovenije
Nogometaši FC Ptuj selekcije U-21 so se z zmago v Pokalu MNZ Ptuj uvrstili v tekmovanje za Pokal Slovenije. Tam so najprej ugnali ekipo Keblja, nato pa še Voličino. V četrtfinalu so v prvi tekmi v Tržiču izgubili proti domačinom z rezultatom 1:3, v petek pa bodo poskušali pred svojimi navijači izničiti ta zaostanek in napredovati v polfinale. Vse navijače vabijo, da jim z navijanjem pomagajo do tega cilja.
Četrtfinale Pokala Slovenije: FC Ptuj - Tržič (PETEK, 28. 11., ob 19.00 v ŠD Center).
Rokomet m 1. A SRL (m)
PARI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož - Sviš Ivančna Gorica (SOBOTA ob 19.00), Krka - Maribor Branik, Slovenj Gradec 2011 - Riko Ribnica, Istrabenz Plini Izola - Slovan, Trimo Trebnje - Urbanscape Loka. Že odigrano: Celje Pivovarna Laško - Sevnica 37:23 (21:12), Gorenje Velenje - Krško 50:25 (27:11).
1. B DRL (m)
10. KROG: Dobova - Drava Ptuj, Škofljica Pekarna Pečjak -Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00); Mokerc Ig - Velika Nedelja Carrera Optyl (SOBOTA ob 19.30).
1. B DRL (ž)
9. KROG: Nazarje - Tenzor DP Logik Ptuj (SOBOTA ob 17.00)
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
6.	KROG: ŽOK GM mobil Ptuj - Benedikt (SOBOTA ob 19.00 v dvorani Gimnazije Ptuj)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
9. KROG: Cirkovce Šternmatik - Ilirija (SOBOTA ob 17.00)
1.	SNTL (ž)
7.	KROG: Muta - Ptuj
2.	SNTL (m)
5. KROG: Melamin - Ptuj; Krka II - Ptuj
Boks
Boksarska zveza Slovenije pripravlja 2. krog tekmovanja v 1. slovenski ligi, ki bo v soboto med 10. in 16. uro potekal v telovadnici OŠ Janka Glazerja v Rušah.
David Breznik
Smučanje • Smučarski klub Ptuj Najprej sejem, nato snežne aktivnosti
Smučarski klub Ptuj bo letošnjo sezono odprl s sejmom rabljene smučarske opreme, ki bo v soboto, 6. decembra, potekal v nakupovalnem središču Qlandia (v 1. nadstropju v bivši prodajalni Oviese zraven Hervisa).
Organizatorji bodo med 9. in 21. uro obiskovalcem predstavili svoje programe aktivnosti za sezono 2014/15, ob tem bodo strokovno svetovali pri prodaji ali nakupu smučarske opreme. Obisk sejma je brezplačen, na njem je prav tako možna prodaja rabljene smučarske opreme v lastni režiji. Sejemska celota bo zaokrožena z določenimi popusti ob nakupu smučarske opreme v prodajalni Hervis. Smučarski klub Ptuj že v decembru organizira različne smučarske tečaje in smučarske programe za svoje člane. Posebej zanimivo novost pa pripravljajo v času, ko bo tudi na Ptuju zapadlo dovolj snega, saj bodo takrat na Panorami pripravili predstavitev smučanja.
David Breznik
petek • 28. novembra 2014
Šport mladih
Štajerski	21
Rokomet • Mlajše selekcije
Kadeti Jeruzalema so ugnali vrstnike iz Celja.
MLAJŠI DEČKI A
RAČE - JERUZALEM ORMOŽ & V. NEDELJA CARRERA OPTYL 20:18 (11:8)
JERUZALEM ORMOŽ & V. NEDELJA CARRERA OPTYL: Mesarec, Zemljič; Rubin, Her-ga 2, Kovačec 4, Lukman 5, Fergola, Cvetko 7 (3), Škrinjar, Voršič. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec.
Derbi je lahko navdušil prisotne gledalce, saj sta obe ekipi prikazali srčno igro. Na koncu so imeli domačini več športne sreče. Združeni so po dolgem času prikazali pravi obraz in bi si po prikazanem zaslužili vsaj točko. Z dobro igro v obrambi so domačine skozi celotno tekmo spravljali v zaključke napadov »na uro«. Vendar je Gašper Pungartnik zmeraj našel kakšno rešitev, da je svojo ekipo popeljal do zadetka. V 1. polčasu so domačini spretno izkoriščali izključitve gostov in ob polčasu vodili 11:8. V 2. polčasu so bili boljši igralci Jeruzalema, ki so po zaslugi dobre igre v obrambi ujeli gostitelje pri izidu 14:14. Zadnjič je izid bil izenačen na 16:16, gostje pa so zaradi tehničnih napak, prehitrih zaključkov napadov in ob dveh zadetih vratnicah zamudili priložnost za vodstvo. Ob tem so iz dveh težkih situacij prejeli še dva zadetka, čeprav so imeli igralca več. Rače so povedle 18:16 in 19:17. Pri izidu 19:18 so Združeni v 38. minuti z zadetkom Gašperja Cvetka iz se-demmetrovke izid izenačili na 19:19, a ga je sodnik Igor Ivan-čič zaradi prestopa (?) razveljavil. Zmagoviti zadetek za Rače (20:18) je dosegel prvi strelec tekme Gašper Pungartnik, ki je srečanje končal pri sedmih doseženih golih.
Kljub porazu si Združeni (končno) zaslužijo čestitke za predstavo in le upati je, da to ni bila muha enodnevnica. V nedeljo, 30. 11., ob 13.30 M DA na Hardeku gostijo zasedbo Moškanjcev-Gorišnice.
KADETI
JERUZALEM - CELJE PIVOVARNA LAŠKO 30:28 (17:15)
JERUZALEM: Šutalo (14 obramb), Caf (3 obrambe); D. Ozmec 6, Kavčič 6, T. Kosi 2 (1), Zidarič, G. Horvat 3, Ko-derman 3, Ciglar, Grabovac 2, T. Hebar 6 (2), Žižek Cvetko 2. Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Gostje so na tekmi vodili le dvakrat (0:1, 9:10), ves preostali čas so vodili domačini, največ za štiri zadetke (21:17). V 1. polčasu, ko Jeruzalemu ni in ni steklo, sta domačo ekipo reševala vratarja Marin Šutalo in Kevin Caf. V 2. polčasu pa so domačini do 50. minute zaigrali nekoliko bolje v obrambi (23:21) in v dvajsetih minutah nadaljevanja prejeli le šest zadetkov. Kljub temu da so Ormožani v zadnjih dvanajstih minutah ostali brez poškodovanih Tilna Kosija in Dominika Ozmeca, so uspeli obdržati prednost v svojih rokah. Tekmo si je ogledalo blizu 300 gledalcev, ki so bili enotnega mnenja, da je bila tekma pregroba, čeprav je bila v Celju še vsaj za nivo ali dva bolj groba. Ekipa Jeruzalema vodi v pred-tekmovalni skupini Vzhod 1 z maksimalnim izkupičkom točk.
STAREJŠE DEKLICE A
ZELENE DOLINE ŽALEC -ŽRK ORMOŽ 31:22 (16:13)
Ormožanke so se celo tekmo zelo borile, vendar so domačinke ob koncu vendarle slavile z visokim rezultatom.
MLAJŠE DEKLICE B
ZELENE DOLINE ŽALEC -ŽRK ORMOŽ 33:22 (14:11)
Tokrat so mlade Ormožanke doživele prvi poraz v tej sezoni. Premočnim Žalčankam so sledile skozi celotno tekmo, vendar so storile preveč napak.
ku
Karate • 11. SP za klube
Za Hajdincane komplet medalj
21. in 22. novembra je v Trstu potekalo 11. svetovno prvenstvo v karateju za klube. Udeležilo se ga je več kot 700 tekmovalcev iz 23 držav. Slovenski klubi so se domov vrnili s tremi zlatimi, eno srebrno in eno bronasto medaljo, med temi so bili zelo uspešni tudi člani WKSA Hajdina.
Mitja Koderman je med kadeti v kategoriji do 52 kg osvojil naslov svetovnega klubskega prvaka in tako sezono kon-
Strelstvo • 2. turnir državnih mladinskih lig - Ljutomer
Ptujčani slavili dvojno zmago med mladinci
Minulo nedeljo je SD Mesto Ljutomer v športni dvorani Šic organiziral odlično obiskan drugi turnir državnih mladinskih lig, kjer je več kot 260 strelskih naraščajnikov tekmovalo na elektronske tarče. Zelo uspešni so bili znova ptujski strelci, ki so v kadetski in mladinski konkurenci osvojili komplet posamičnih ter dve ekipni odličji, čast domačinov iz Ljutomera pa so rešile najmlajše strelke s serijsko puško, ki so osvojile ekipno srebro.
Stojak in Širec slavila dvojno zmago
V	kategoriji mladincev s pištolo je najboljši slovenski strelec, Ptujčan Sašo Stojak, po sobotnem odličju v članski 1. A DL dosegel novo zmago in podaljšal niz nepremagljivosti. S 376 krogi je za štiri kroge premagal svojega prav tako uspešnega klubskega kolega Tadeja Sirca. Zelo dobro streljanje je pokazal tudi tretji ptujski mladinec Valentin Luževič in se s 353 krogi uvrstil na 6. mesto, 13. Vid Sušek 321. Juršinski mladinci Rok Repič, Tomaž Žnidarič in Nejc Strnad so s 346, 341 in 287 krogi osvojili 9., 11. in 15. mesto. Ptujčani pa so se odlično odrezali tudi v ekipni razvrstitvi in z visokimi 1101 krogom še drugič zapored slavili prepričljivo zmago. Strelke iz Rečice so na drugem mestu zaostale za 31 krogov, Juršinčani so osvojili 4. mesto z 974 krogi.
Zorec do prvega posamičnega odličja
V	kadetski kategoriji s pištolo je znova slavil Škofjelo-čan Luka Ušeničnik s 359 krogi. Z dobrim streljanjem je nov osebni rekord dosegel Ptujčan Ino Zorec, ki se je s 354 krogi (92, 93, 86, 83) veselil bronastega odličja, svojega prvega v državni mladinski ligi. Dobro streljanje so pokazali tudi preostali ptujski strelci, 12. Rok Bezjak 335, 15. Oskar Tasovac Ivezic 333 ter 21. Nik Volgemut 296 krogov. Miklavški strelec Žan Bogša je s 336 krogi osvojil 10. mesto, juršinska mladinca Aljaž Brest in Mitja Vučina pa sta z 284 in 248 krogi pristala na 23. in 25. mestu. V dekliški konkurenci je Sandra Kumer dosegla 284 krogov in osvojila 7.
Foto: Simeon Gönc
Ptujski strelci so v Ljutomeru osvojili kar tri posamična in dve ekipni odličji. Z leve strani stojijo Oskar Tasovac Ivezic, Sašo Stojak, Rok Bezjak, Vid Sušek, Valentin Luževič, Nik Volgemut, Tadej Širec in Ino Zorec. Nad prikazanim je bil zelo zadovoljen glavni ptujski trener Zlatko Kostanjevec.
mesto, slavila je Anja Prezelj s 360 krogi. V ekipni razvrstitvi so bili rezultati zelo izenačeni, zmago pa so na koncu s prednostjo enega kroga pred Škofjeločani slavili Brežičani s 1026 krogi. Ptujčani so se s 1022 krogi in 3. mestom veselili prvega ekipnega odličja v sezoni. 7. Juršinci 816 krogov.
Uspešni tudi ormoški mladinci
Med mladinci s puško so se dobro odrezali ormoški strelci, najboljši med njimi pa je bil Žan Tomažič, ki je s 398,9 kroga osvojil 8. mesto, preostala strelca Kovinarja Rok Tomažič in Matjaž Pleh sta s 389,4 in 375,5 kroga osvojila 16. in 25. mesto. Med strelci Tovarne sladkorja Ormož se je najvišje, na 19. mesto, uvrstil Aljaž Čučko s 383,1 kroga, Igor Ranfl in Matija Ambrož pa sta s 374,6 in 365,3 kroga osvojila 26. in 30. mesto. Najboljši strelci na vrhu so precej izboljšali svoje rezultate iz uvodnega turnirja, zmago pa je slavil Ka-mničan Maksimiljan Šorn s 409,2 kroga, Ormožanu Žanu Tomažiču je do odličja zmanjkalo dobrih pet krogov. V ekipni razvrstitvi je zmago z veliko prednostjo slavila ekipa iz Črenšovcev (1210,6), Kovinarjeva ekipa je s 1163,8 kroga osvojila 8. mesto, ekipa Tovarne sladkorja Ormož pa si je priborila 11. mesto s 1123 krogi. V ženski konkurenci je rezultat dneva dosegla grosu-
peljska strelka Klavdija Je-rovšek s 411,9 kroga.
Domačinke ostale brez odličja
V	kadetski konkurenci s puško je v dekliški konkurenci zmagala Cerkničanka Teja Plavčak s 405,1 kroga, domači ljutomerski strelki Sandra Kaučič in Nuša Špindler pa sta na 4. in 5. mestu s 393,9 in 393,5 kroga za las ostali brez posamičnega odličja, tretja ljutomerska strelka Tina Ozmec je s 370,7 kroga osvojila 12. mesto. Med fanti je zmagal grosupeljski strelec Maj Kadunc s 398,8 kroga, od kidričevskih strelcev pa si je najvišjo uvrstitev priboril Domen Širovnik, ki je s 378,6 kroga osvojil 15. mesto, ligaške točke je za 18. mesto osvojil tudi Žan Goj-košek s 371,1 kroga, 37. Jan Fridl 338,9 kroga. V ekipni konkurenci so domače strelke Mesta Ljutomer s 1158,1 kroga - po uvodni zmagi v Ljubljani - ostale brez odličja tudi v ekipni razvrstitvi, saj so pristale na nehvaležnem 4. mestu. Zmagali so Cerkni-čani s 1169,3 Kidričani pa so s 1088,6 kroga osvojili 10. mesto.
Kidričevski pionirji tokrat tretji, Ljuto-merčanke do srebra
V	najmlajši pionirski konkurenci s serijsko zračno
puško je zmagal Kamničan Žiga Mikeli s 181 krogi. Med Kidričani se je najvišje uvrstil Mihael Mikolič Sobotič s 167 krogi na 16. mestu, slabšo uvrstitev pa je tokrat dosegel najtrofejnejši mladi kidriče-vski strelec Ivo Cicmanovič Zimet, ki se je s 163 krogi uvrstil na 24. mesto, tretji Ki-dričan Tilen Vuk je z enakim rezultatom osvojil 26. mesto. Ormoški strelci Kovinarja Gal Rob, Matic Slavinec in Andrej Majhen so s 161, 159 in 151 krogi osvojili 28., 33. in 43. mesto, Miha Komper-šak, SD TSO, je s 133 krogi osvojil 56. mesto. Od domačih ljutomerskih strelcev pa se je najvišje uvrstil Florjan Žižek s 162 krogi na 27. mesto, 31. Adam Vrbnjak 160 ter 48. Matic Budja 145 krogov. V ekipni razvrstitvi je slavila ekipa Dušana Poženela s 514 krogi, Kidričani pa so si po zmagi na uvodnem turnirju tokrat s 493 krogi priborili bronasto odličje, 8. Kovinar Ormož 471, 10. Mesto Ljutomer 467 krogov. Uspešnejše od svojih fantovskih kolegov pa so bile ljutomerske strelke, saj je bila najboljša Brina Stajnko s 172 krogi na 8. mestu, 11. Kristina Žižek 172 ter 19. Antonija Kosi. V ekipni razvrstitvi je med dekleti slavila ekipa iz Železnikov s 505 krogi, domačinke iz Ljutomera pa so dosegle 498 krogov in osvojile srebrno odličje.
Naslednji turnir ligaškega tekmovanja bo potekal v Ljubljani 20. in 21. decembra.
Simeon Gonc
čal na najlepši možni način. Aljoša Plajnšek je v kategoriji borb do 55 kg dodal srebrno medaljo.
Ekipa Hajdine v postavi Mitja Koderman, Aljoša Plajnšek, Žiga Javoršek in Jaka Ja-voršek je nastopila v kategoriji kadetov A + B (14-17 let). V prvem kolu so bili Hajdinčani prosti, v drugem pa so pripravili svojevrstno presenečenje in ugnali ekipo Milana z rezultatom 2:0. Mitja je iztržil neod-
Mitja Koderman je v Trstu stopil na najvišjo stopničko v kategoriji kadetov do 52 kg.
ločen izid 3:3, Aljoša je zmagal 6:3, Žiga pa je dodal piko na i z zmago 6:1. V polfinalu je ekipa Hajdine na zahtevo trenerja Ljuba Javorška predala dvoboj ekipi Odesse.
Ljubo Javoršek, trener WKSA Hajdina: »Vem, da je bila moja odločitev - da nastopimo v starejši starostni skupini - predrzna, saj je v ekipi le en kadet, ki je star 14 let, to je Mitja. Fantje so se borili preko svojih zmožnosti proti štiri leta starejšim, višjim in močnejšim tekmecem. Dokazali so, da je zmagal karate, zato sem na njih toliko
bolj ponosen. Spoštovanje so nam izrazili tudi člani italijanske ekipe na čelu z njihovim trenerjem, kar je bila zares prava športna poteza. Boj za vstop v finale sem predal, ker realno ni bilo mogoče tekmovati proti ekipi Odesse, ki je bila v bistvu reprezentanca Ukrajine.«
V sami organizaciji je sicer šepalo veliko stvari, svoje so s svojimi odločitvami dodali še sodniki, ki niso bili na nivoju tekmovanja. Največ uspeha na tekmovanju so sicer imeli Italijani, Ukrajinci in Srbi.
Ur
22 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 28. novembra 2Q14
Podravje • Uspešna akcija zbiranja odpadne električne in elektronske opreme
Učenci - veliki junaki zbiranja nevarnih odpadkov
V nagradni akciji Ni debate - v Gorenje Surovino dajte stare aparate, ki jo je oktobra letos organiziralo podjetje Gorenje Surovina, d. o. o., Maribor v sodelovanju s podjetjem Zeos, eden od medijskih partnerjev je bila tudi družba Radio-Tednik Ptuj, je bilo zbrane okrog 240 ton odpadne električne in elektronske opreme ali skupaj okrog 240 ton (1.218 velikih gospodinjskih aparatov, 3.183 televizorjev in monitorjev, 11.705 malih gospodinjskih aparatov, 16.032 drobnih aparatov, 32.872 sijalk in 286.211 odpadnih baterij.
Akcija je v osnovnih šolah Podravja naletela na izjemen odziv, učenci so skupaj s koordinatorji uspeli mobilizirati najširše okolje, ki jim je z oddajo odsluženih električnih in elektronskih aparatov pomagalo do točk in nagrad (koncerti), ki jim bodo olepšale decembrske praznične dni. Po količini zbranega materiala so se najbolje odrezali v OŠ Starše pod vodstvom odličnega koordinatorja Ži-vana Klajderiča, druga po številu točk je bila OŠ Du-plek s koordinatorico Mar-jetko Bezjak. OŠ Stanka Vraza Ormož, koordinatorica je bila Andreja Resman, pa je bila zmagovalna šola z največ zbranega materiala po učencu. Kljub temu da ima šola le 25 učencev, so se izjemno izkazali ter še enkrat dokazali, da je ključ uspeha lahko le v sodelovanju vseh in vsakega. V akciji letošnje nagradne akcije Gorenja Surovine je skupaj sodelovalo 50 osnovnih šol, ki so tudi v tej akciji pokazali veliko zavedanje in odgovornosti do zdravega okolja.
Z nagrajenimi šolami smo se srečali tudi v uredništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, kjer jih je pozdravil direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Pohvalil je njihova prizadevanja na področju zbiranja in ločevanja odpadkov ter izpostavil pomen za razvoj in prihodnost družbe kot celote.
O svojih aktivnostih na področju zbiranja in ločevanja odpadkov so učenci povedali marsikaj zanimivega. Predvsem pa so prepričali s svojim odgovornim ravnanjem do okolja, s tem pa tudi prenašanja zgledov na druge. V OŠ Duplek so letos drugič sodelovali v nagradni zbiralni akciji Gorenja Surovine, je povedala Marjetka Bezjak. Prvič so v njej sodelovali pred tremi leti, ko je bila tudi prvič organizirana. Takrat so zmagali, to jim je bila še dodatna motivacija za sodelovanje v letošnji akciji. Za sodelovanje so zaprosili starše učencev, podjetja in tudi vse druge v občini Du-plek. Borili so se do konca, do zadnjega dne, tako tudi Blaž Bohorč, Pina Kramber-ger in Alen Mehič iz 7. a OŠ Duplek, ki so nas obiskali in povedali, da jim je vsakodnevno ločevanje odpadkov že prešlo v navado. Uspelo jim je, četudi niso zmagali, tudi drugo mesto je zelo lep dosežek.
Foto: Črtomir Goznik
Petra Zunkovič, Gorenje Surovina, d. o. o.
Petra Žunkovič, koordinatorica akcije v podjetju Gorenje Surovina, d. o. o., Maribor: „Naše podjetje se že več kot 60 let ukvarja z zbiranjem in predelavo odpadkov. Del naše politike je tudi osveščanje in izobraževanje. V zadnjih letih smo se predvsem osredotočili na področje nevarnih odpadkov, kamor spada tudi električna in elektronska oprema. Z akcijo „Ni debate - v Gorenje Surovino dajte stare aparate" smo se skušali približati čisto vsem, mladim in starejšim, da bi bilo teh odpadkov čim manj, za nas so ti odpadki tudi surovina. Tudi na področju zbiranja nevarnih odpadkov dosegamo iz leta v leto boljše rezultate. Tekmovalnost in otroška igrivost v teh akcijah so ključ do uspeha. V eni taki akciji zberemo več kot v šestih mesecih na območju celotne Slovenije. Resnično sem vesela, da se šole z okoljem tako pozitivno odzivajo. Zbrano opremo že uspešno razgrajujemo."
Ločevanja odpadkov je vsakodnevna skrb in odgovornost
Kot pove Marjetka Bezjak, skušajo skrb za okolje, pomen odgovornega ravnanja za prihodnost, povezati z drugimi šolskimi vsebinami. Sestavni del pouka gospodinjstva, ki ga sama poučuje, so tudi teme, namenjene ločevanju odpadkov. Sicer pa se tudi šola po najboljših močeh trudi pri ločevanju vseh vrst odpadkov. V prejšnjih letih so organizirano zbirali tudi odpadni papir, zbrani denar pa uporabili za izvedbo strokovnih ekskurzij, za šolo v naravi. Za odgovorno ravnanje do okolja skušajo motivirati tudi vse v kraju, da bi bilo neodgovornega odlaganja v naravi čim manj, saj kot pravi Bezjako-va, je ozaveščanja o pomenu čistega okolja še vedno premalo.
Čeprav so se učenci in učitelji OŠ Stanka Vraza, ki je šola s prilagojenim programom, dokaj pozno vključili v akcijo, so bili izjemno uspešni. Učenci so pridno prina-
Foto: Črtomir Goznik
Ravnatelj OŠ Starše Franc Kekec z učencema Zanom Jevšovarjem in Aljažem Geršakom
šali baterije, svetilke, radije, odslužene mobitele, ki jih je v skoraj vsaki družini veliko. Ob tem pa so opozorili tudi na številna črna odlagališča v bližnjih gozdovih, kamor so ljudje odložili stare gospodinjske aparate, in da nimajo prevoza, da bi jih odpeljali. S pomočjo ene od učiteljic in njenega moža so uspeli naložiti tudi te. Kmalu so ugotovili, da so pri tem zbiranju vedno uspešnejši in da lahko tudi zmagajo, ker imajo malo učencev in že veliko zbranega odpadnega materiala, je povedala Andreja Resman. Odpadne električne aparate in elektroniko so vozili tudi starši, učitelji in prijatelji. Mikala pa jih je tudi nagrada, koncert znanega slovenskega pevca. »To bi lahko privoščili našim učencem, glede na to, da imajo malo možnosti in priložnosti, da bi lahko kam šli,« pravi Resmanova. O tem, kako ločujejo odpadke, pa so več povedali tudi učenci Alen Špendija, Tadej Stepi-šnik, Tamara Korotaj in Uroš Prejac.
V OŠ Starše, zmagovalki letošnje nagradne akcije, pri zbiranju odpadnih električnih aparatov in elektronike sodelujejo že od začetka.
Foto: Črtomir Goznik
Koordinatorica akcije v OŠ Duplek Marjetka Bezjak z učenci, Alenom Mehičem, Pino Kramberger in Blažem Bohorčem
Foto: Črtomir Goznik
Koordinatorica akcije v OŠ Stanka Vraza Ormož Andreja Resman z učenci Alenom Špendijo, Tamaro Korotaj, Tadejem Stepišnikom in Urošem Prejacem
V prvi so bili peti ali šesti, pove ravnatelj OŠ Starše Franc Kekec. Že takrat so si obljubili, da bodo v vnovični akciji startali na prvo mesto. Uspelo jim je, v akcijo pa se je vključila celotna občina, ne samo šola z učitelji, star-
ši, učenci in njihovimi sorodniki, tudi občina na čelu z županom. Drug drugega so na vsakem koraku spodbujali, da bi zbrali čim več teh nevarnih odpadkov. Sodelavce so zbirali od Ptuja do Ruš, tako da so na koncu že
imeli probleme s prevozi. Aljaž Geršak in Žan Jevšo-var, učenca 9. razreda, sta povedala, da se jih je akcija zelo dotaknila, spodbujali so mlajše in okolico, da so jim čim bolj pomagali.
MG
petek • 28. novembra 2014
Ljudje in dogodki, Tednikove akcije
Štajerski	23
Ptuj • Obiskali smo Rotaract klub Ptuj
Za boljše in prijetnejše bivanje vseh
Rotaract klub Ptuj je bil uradno ustanovljen 13. junija letos. Gre za humanitarno društvo, ki trenutno šteje 15 članov v starosti od 18 do 30 let, ki ima vsak vsaj eno zadolžitev oz. funkcijo. V celem svetu deluje 6500 klubov, organizirani so v 180 državah, skupaj imajo 180.000 članov. V Sloveniji deluje 13 Rotaract klubov.
»Za naš klub velja, tako kot za celotno rotarijsko gibanje, da deluje na načelih pristnega prijateljstva, ne glede na premoženje, narodnost, veroizpoved ali kakršnokoli drugo prepričanje. Osnovni cilj našega delovanja je, da člani po svojih zmožnostih in ob podpori sponzorjev ter dona-torjev dodamo kamenček v mozaik boljšega in prijetnejšega bivanja vsem, ki so pomoči potrebni, posamezniki in družine na Ptuju in v okolici Ptuja. Ne gre samo za pomoč v denarju, temveč tudi v zbiranju daril v prazničnem decembru, pomoč pri čiščenju snega, če
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Glušič, predsednica Rotaract kluba Ptuj: „Naš klub je odprt za vse, ki želijo dobrodelno delovati." Posnetek je z dobrodelne prodaje vin.
bo potrebno, skratka majhne pomoči, ki pa nekomu, ki ne zmore, pomenijo veliko,« pove predsednica Rotaract kluba Ptuj Nastja Glušič, ki je v bistvu podmladek Rotary kluba Ptuj.
Prvi večji projekt so člani Rotaract kluba Ptuj izvedli maja letos. Vsak ima svoj talent, v okviru katerega so zbirali sredstva za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, četudi še takrat niso bili uradno sprejeti v rotarijsko družino, kar se je zgodilo 13. junija letos. Skupaj pa so začeli delovati že v novembru 2013. Za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka so zbrali 1.025 evrov. Drugi letošnji ve-
čji projekt pa je bila dobrodelna licitacija vrednostnih vin, ki so jo izvedli v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov. Zbrali so 1.227 evrov, k temu znesku pa je Rotarcat klub prispeval še 229, kar je skupaj zneslo 1.456 evrov. Ta denar so namenili za pokrivanje stroškov bivanja dijakinje ŠC Ptuj v Dijaškem domu Ptuj od decembra do konca šolskega leta. Pogodbo o tem so že podpisali.
V prazničnem decembru se bodo člani Rotaract klub Ptuj priključili Anini zvezdici pri zbiranju paketov, nekaj prazničnih paketov pa bodo pri-
pravili tudi v lastni režiji. Nastja Glušič in Blaž Vidovič, mladi nadarjeni pevec, ki je prav tako aktiven član, sta v imenu vseh, ki delujejo v klubu, povedala, da jima humanitarno delo pomeni veliko, da si nekoga, ki potrebuje pomoč, osrečil, to je izjemen občutek. Rotarijstvo ni samo pomoč drugim, je tudi prijateljstvo med nami, ki nas povezuje, poudarjata. Rotaract klub je odprt za vse tiste, ki želijo pomagati drugim. Ponosni pa so tudi na svoj prispevek pri izdaji avtorskega jazz albuma Life is good mednarodno uveljavljenega ptujskega glasbenika Tadeja Kampla, ki ga bo izdal Zavod za kulturno dejavnost, izobraževanje in umetniško izražanje Artomatik. Snemanje je potekalo v New Yor-ku, album pa bo izšel januarja 2015. Naslednji večji projekt Rotaract kluba Ptuj pa je fa-šenk v februarju 2015, projekt, za katerega v tem trenutku pravijo, da je še „pod masko".
MG
Kidričevo • Medgeneracijsko druženje
Posoda nekoč
Nečke, krničke, burkle, stara lončena posoda in drugi od mladih generacij pozabljeni predmeti so združeni v razstavi Posoda nekoč, razstavljeni v Domu starejših Kidričevo. »Ob šesti obletnici doma smo se odločili praznik obeležiti nekoliko drugače,« je povedala delovna terapevtka Darja Lepenik.
Ob posodi in predmetih, ki so jih zbrale zaposlene v domu starejših, so spomine obujali stanovalci, ki so svoje izkušnje in znanje nato delili s tamkajšnjimi osnovnošolci, ki so si razstavo ogledali. Tako je stanovalec doma Stanko Jurgec
oživil spomin, kako so nekdaj pripravili krušno peč: »Šibje od brajd smo spravili in ga hranili za kurjenje v krušni peči, ki jo je vedno zakurila mami-ka. Temperaturo pa je preverila tako, da je not porinila roko. Nato pa smo otroci čakali na
poseben majhen kolaček za nas.« In kaj je prvošolce, ki so stanovalce obiskali 24. novembra, najbolj pritegnilo? Likal-nik. Saj se prvošolčki niso mogli načuditi, da so nekdaj likali brez elektrike.
Mojca Vtič
Prvošolčki OS Kidričevo na ogledu razstave Posoda nekoč
Foto: Mojca Vtič
Nagradno turistično vprašanje
December bo prazničen
Bliža se veseli december in z njim številne praznične prireditve. V mestu in okolici bodo zasvetile številne praznične luči. Slavnostni prižig mestnih lučk bo 1. decembra pred Mestno hišo, če bo dež, bo prireditev na tržnici.
Od decembrskih prazničnih mož bo najprej z darili prišel Miklavž, zatem Božiček, na koncu pa še dedek Mraz. Tudi letos bodo na ptujski tržnici postavili montažno drsališče. Odprtje drsalne sezone bodo povezali s prihodom Miklavža. Prireditev bo 5. decembra. Vrtec Ptuj, ki že po tradiciji pripravlja praznične prireditve za najmlajše po četrtnih skupnostih MO Ptuj, bo decembrski utrip obogatil s kar 22 lutkovnimi predstavami, ki jih bo obiskal tudi dedek Mraz, ki bo med najmlajše MO Ptuj letos razdelil 1110 daril. Vrteške lutkarice bodo z igricami obiskale tudi nekatere šole, podjetja in ustanove. Zimska pravljica pa se bo tudi letos dogajala na mestni tržnici. Prireditve bodo potekale od 17. do 30. decembra. Za kulturno-zabavni program bodo poskrbeli v osnovnih šolah, ptujskih in okoliških
skupinah, poskrbljeno bo za animacijo otrok, vsak večer pa bo otroke obiskal tudi dedek Mraz s teto Zimo in drugim
spremstvom. Na ptujski tržnici bo v decembrskih dneh tudi božično-novoletni sejem. Če bo poskrbljeno še tudi za
ostalo ponudbo, bo Ptuj tudi v prazničnem času lahko polno živel, tako kot ob nekaterih prireditvah in sejemskih
dneh. Tudi Katarina je letos postregla z zelo lepim obiskom. Na lep obisk računajo tudi organizatorji javnega silvestrovanja, ki je že tradicija mesta ob Dravi in naj bi tudi letos potekalo brez prazničnega ognjemeta. Ptujčani so se mu odrekli že pred leti, denar, ki bi ga sicer porabili, pa namenjajo za humanitarne namene.
V tem času pa so zelo dejavne tudi humanitarne organizacije, ki že tradicionalno poskrbijo za to, da iskrice veselja zasvetijo tudi v socialno ogroženih družinah. K darovanju pa bodo vabile tudi na stojnicah. Upati je, da se ne bodo več selile v trgovske centre, kot je to bilo v zadnjih letih. Edina, ki ni zapustila mestnega jedra, je bila stojnica Lions kluba Ptuj, ki tudi pripravlja
največjo dobrodelno prireditev v času kurentovanja.
Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Ivanka Strmšek, Zgornje Jablane 28, Cirkovce, ki je pravilno odgovorila, da je bilo ptujsko igrišče za golf odprto leta 1999. Danes sprašujemo, koliko je visoka Hincejeva sekvoja, ena od največjih naravnih hortikulturnih znamenitosti Ptuja, ki je še vedno premalo prepoznavna. Okolje pa se tudi ne more pohvaliti s skrbjo zanjo. V uredništvu Štajerskega tednika Ptuj, Osoj-nikova 3, pričakujemo odgovore do 6. decembra. Nagrada za pravilen odgovor je monografija Obrt na Ptujskem, ki jo je OOZ Ptuj izdala ob svoji 40-letnici.
Jžh' Nagradno turistično vprašanje
Koliko je visoka Hincejeva sekvoja?

Ime in priimek: . Naslov:
Foto: Črtomir Goznik
Praznični čas že trka na vrata ...

Davčna številka,
-----------|~Ei
24 Štajerski
Nasveti
petek • 28. novembra 2014
Zdravstveni nasveti
Alternativna medicina
Princip petih elementov
Po pojmovanju tradicionalne kitajske medicine je človek sestavni del narave in je njegovo življenje odvisno od naravnih pogojev. Eden izmed osrednjih naukov, ki temelji na prastarih spoznanjih mnogih generacij, je nauk o petih elementih. Z njim skušajo razložiti vzajemne vplive med človekom in njegovim okoljem.
Nauk o petih elementih temelji na predpostavki, da je ves pojavni svet zgrajen na podlagi gibanja in spreminjanja petih osnovnih elementov: lesa, ognja, zemlje, kovine in vode. Po tem nauku so v naravi vsi ti elementi med seboj povezani in nobeden izmed posameznih elementov nikoli ne manjka.
Vsak izmed petih elementov ima določene lastnosti, ki ga razlikujejo od ostalih štirih. Prav te razlike predstavljajo temelj, na osnovi katerega so stari Kitajci naravne in druge pojave ustrezno pripisali enemu izmed petih elementov. Pomagali so si zgolj z opazovanjem in ugotavljanjem podobnosti. Tako so, na primer, vroča poletja povezali z elementom ognja, zimo, ko pokrajino prekrivata sneg in led, pa z elementom vode.
Sistem petih elementov, imenovan tudi pentaizem, ni omejen zgolj na naravne pojave, ampak označuje in opisuje
tudi letne čase, barve, okuse, čustva, notranje organe ... Element lesa povezujejo s pomladjo, z zeleno barvo, s kislim okusom, z jezo in jetri. Ogenj družijo s poletjem, z rdečo barvo, z veseljem in srcem.
Nauk o petih elementih uči, da se elementi med seboj povezujejo in da so odnosi med njimi v ravnotežnem stanju urejeni v krožnem zaporedju. Literaturni viri običajno navajajo dva ciklusa ali sosledji. To sta sosledje ustvarjanja in
slabljenja. Za sosledje ustvarjanja velja, da opiše medsebojno proizvajanje in spodbujanje elementov. V tem dinamičnem ravnotežnem krožnem sistemu to pomeni, da voda hrani in ustvarja les, le-ta vzdržuje ogenj, ki nato postane pepel oziroma zemlja, v kateri se kopičijo minerali, ki obogatijo vodo. V nasprotni smeri poteka sosledje slabljenja, kjer se elementi medsebojno nadzirajo in zavirajo. Pri tem sosledju voda povzroča rjavenje in raz-
padanje kovine, kovina oslabi zemljo, zemlja oslabi ogenj, ogenj pokuri les in les popije vodo. Pomembno je poudariti, da oba ciklusa vedno obstajata hkrati in s tem zagotavljata določeno stabilnost sistema.
Sistem petih elementov lahko razumemo kot sistem petih kategorij, ki po filozofiji stare kitajske medicine igra pomembno vlogo tudi v človeškem telesu. Po tej filozofiji je vsak izmed petih elementov povezan z določenim notranjim organom, s čutilnim organom, tkivom in čustvi. Poznavanje gibanja petih elementov v povezavi z notranjimi organi jim tako pomaga razumeti in poiskati vzroke za nastanek določene bolezni. Velja prepričanje, da je človek zdrav, ko so vsi elementi uglašeni in uravnovešeni, če pa eden izmed njih prevlada nad drugimi, lahko človek zboli.
Relacije med petimi elementi so lahko tistemu, ki se prvič srečuje z njimi, težko razumljive, na Kitajskem pa ta način razumevanja sveta srečujemo na vseh nivojih vsakdanjega življenja. Tako ga lahko srečamo že v njihovem načinu prehranjevanja in pri izbiri vrste telesne aktivnosti ter ne nazadnje tudi pri skrbi za svoje zdravje.
Piše: Lea Žnidarič,
mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOPLEK
Tačke in repki
Trebušna kila pri pasjem mladiču
Pogosto dobivam vprašanja ljudi, ki si želijo kupiti psa, to so prihodnji lastniki psov, ki pri ogledu legla mladičev pri svojem potencialnem novem psu najdejo določene »pomanjkljivosti« in so zaradi tega zaskrbljeni. Kužek mladiček jim je všeč in bi radi preverili, ali je vse v redu z njim. Tako sem dobil tudi vprašanje in fotografijo prihodnjega lastnika psa, ki ga zanima mnenje glede dveh bulic na trebuhu pri mladem nemškem ovčarju. Zanima ga predvsem, ali gre za trebušno kilo ali celo za dve trebušni kili in kaj to pomeni za psa.
Glede na poslano fotografijo gre pri bulici pred penisom najverjetneje res za popkov-no kilo (hernia umbilicalis), oziroma pruh, ki je relativno pogost pri nemških ovčarjih in tudi drugih pasmah. Trebušna stena je prekinjena in v podkožje prodira maščoba iz trebuha. Taka popkovna kila ne izgine sama po sebi, kakor mogoče trdijo nekateri, kvečjemu se z leti veča. Za rešitev problema je vsekakor potreben manjši operativni poseg, ki se izvede že pri mladem psu, najbolje v starosti med 4 in 6 mesecev. Operacija je v tej starosti relativno nezahtevna tako za operaterja kot tudi za žival. Treba je zagotoviti nekaj dni mirovanja po operaciji in problem je rešen. Seveda lahko kužka operiramo tudi kasneje, vendar je zaradi bolj razvite trebušne mišičnine poseg bolj boleč oz. obremenjujoč za kužka, rekovalescenca je daljša in možnost zapletov večja.
Kar se pa tiče bulice zadaj pri penisu, ne da bi psa videl in pretipal, ne morem zanesljivo trditi, ali gre za kilo ali samo za lokaliziran vnetni proces kot posledico manjše poškodbe ali za kaj tretjega. Mesto, kjer je bulica, ni tipično za nastanek
trebušne kile. Vsekakor bi morali za postavitev natančnejše diagnoze kužka pripeljati v ambulanto. V obeh primerih ne gre za hudo anomalijo in je povsem rešljiva, če ne drugače, pa z operativnim posegom. Popkovna kila v tem življenjskem obdobju ni problematična za psa. Ne smemo je ignorirati, treba pa jo je sanirati, saj se lahko kasneje v življenju močno zakomplicira, ko se pri psu nabere več trebušne
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke.
maščobe. Takrat lahko pride zaradi pritiska do pokanja črevesne stene in izpada črevesja v podkožje, kar pa je že resen in nevaren problem, ki zahteva
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
takojšno kirurško intervencijo. Pri samičkah pa je stvar bolj problematična, predvsem če bo samička breja, saj je takrat trebušček močno napet zaradi mladičkov v njem in lahko trebušna stena zaradi trebušne kile popusti in se raztrga.
Če vam je kužek všeč, zaradi omenjenega ni zadržkov, da ga ne bi kupili, le glede vrednosti psa se je treba pogovoriti, saj bodo s sanacijo omenjene problematike nastali določeni stroški.
Ne glede na vse zgoraj napisano pa bi moral kužka videti in pregledati, predvsem zaradi bulice, ki je zadaj za penisom. Le tako bi lahko z zanesljivostjo potrdil vse zgoraj omenjeno. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: Osebni arhiv
Hipoglikemija - zaplet pri zdravljenju sladkorne bolezni
Hipoglikemija je zaplet sladkorne bolezni, o katerem govorimo, kadar krvni sladkor zdrsne pod mejo 3,5mmol/liter. Normalne vrednosti sladkorja so od 4,0 do 5,6 mmol/liter na tešče in do 7,8 mmol/liter po obroku. Hipoglikemija je stalna spremljevalka sladkornih bolnikov. Pogosteje se z njo srečajo tisti, ki se zdravijo z inzulinom. Sladkorno bolezen tipa 1 zdravimo z inzulinom, sladkorno bolezen tipa 2 zdravimo z različnimi zdravili v obliki tablet, lahko pa tudi z inzulinom ali s kombinacijo.
Različne okoliščine prispevajo k temu, da postane učinek zdravila prevelik glede na trenutne potrebe organizma. Nastopi hipoglike-mija. Prag zaznavanja hipoglikemije je pri različnih ljudeh zelo različen. Klinični znaki hipoglikemije se lahko pojavijo šele pri bistveno nižjih vrednostih glukoze, lahko pa se pojavijo tudi pri višjih vrednostih, predvsem takrat, ko je padec ravni sladkorja hiter. Pri hipoglikemiji gre za nesorazmerje med dejavniki, ki nivo sladkorja v krvi zvišajo, in dejavniki, ki nivo sladkorja v krvi znižajo. Slednji prevladajo. Vzroki so lahko različni. Bolnik zaužije prevelik odmerek zdravila ali premajhen obrok hrane. Vzrok je lahko večja telesna aktivnost, ki raven glukoze v krvi ob običajnem odmerku zdravila preveč zniža. Vzrok so lahko tudi različne bolezni. Padec ravni glukoze v krvi aktivira hormone, kot so adrenalin, glukagon, rastni hormon in kortizol, ki raven glukoze znova povišajo na običajno raven.
Vsak sladkorni bolnik, ki se zdravi s peroralnimi zdravili (tablete ali kapsule, ki jih zaužijemo) ali z inzulinom, bi moral prepoznati znake hipoglikemije. Prvi znaki so neugodje in nemir. Bolnik se znoji in začne se tresti, postane bled, srčni utrip je pospešen, poviša se krvni tlak. Pojavi se lakota. Možgani za svoje delovanje potrebujejo glukozo. Če raven v krvi ostane nizka, se pokaže znaki okrnjenega delovanja možganov, kot je upadanje koncentracije, neodzivnost na dražljaje iz okolice, zatika se govor, poslabša se vid in mišična moč. Lahko se pojavi občutek mravljinčenja okrog ust. V nadaljevanju pride do motenj zavesti in krčev, kar se lahko stopnjuje do nezavesti. Vsa opisana stanja so reverzibilna in se po normalizaciji nivoja glukoze v krvi popravijo. Huda in dolgotrajna hipoglikemija pa lahko povzroči trajne okvare možganov.
Številni bolniki, ki imajo sladkorno bolezen že dalj časa, znakov hi-poglikemije ne zaznajo več, tudi pri izredno nizkih vrednostih glukoze ne (nezavedna hipoglikemija). Spet drugi ob prvih simptomih zaužijejo dodatni obrok hrane in menijo, da so hipoglikemijo s tem preprečili. Dejansko pa gre za začetno hipoglikemijo. Z dodatnimi obroki pa dosežejo le neželeno pridobivanje telesne teže, kar vodi v nadaljnje zaplete zdravljenja sladkorne bolezni.
Pri blagi hipoglikemiji si človek lahko pomaga sam. Prva pomoč so enostavni ogljikovi hidrati, ki se hitro absorbirajo, kot npr. kocka sladkorja, glukozne tablete, kozarec sladke pijače in podobno. Najpozneje eno uro po takšnem stanju mora bolnik zaužiti redni ali izredni obrok hrane.
Pri težji obliki hipoglikemije bolnik ne more zaužiti hrane in pijače (nevarnost aspiracije zaradi motene zavesti). V tem primeru bolnik potrebuje infuzijo glukoze. Usposobljeni svojci ali drugi prisotni pa lahko bolniku pomagajo z injekcijo glukagona. Po glukagonu pride bolnik k zavesti, lahko normalno požira, zato lahko in mora zaužiti hrano.
Pri starejših osebah je prag zaznavanja hipoglikemije nižji, zato pogosto ostaja spregledana. Nekateri bolniki se težav zaradi nizkega sladkorja niti ne zavedajo ali pa to pripisujejo starosti in drugim boleznim.
Preprečevanje hipoglikemije za izredno pomembno. Bolnik mora ob ustrezno izbranem zdravilu in njegovi redni uporabi tudi redno izvajati samokontrolo ravni glukoze v krvi. Obroki hrane naj bodo pravilno sestavljeni in enakomerno razporejeni čez cel dan. Bolniki, ki se zdravijo z inzulinom, so dobro poučeni, kako naj prilagajajo odmerke inzulina glede na vnos hrane in telesno aktivnost. Kadarkoli se hipo-glikemija pojavi, je treba poiskati vzrok zanjo in ukrepati.
Dobro je, da znake hipoglikemije prepozna tudi bolnikova okolica (sorodniki, sodelavci, vzgojitelji in učitelji v šoli). Ker se pojavi nenadoma, je prav, da ima bolnik pri sebi vedno hrano ali pijačo, s katero bo rešil hipoglikemijo. Zelo praktične so glukozne tabletke, ki se naglo topijo in jih je lahko odmeriti glede na višino krvnega sladkorja in težo posameznika.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm.,spec., Lekarne Ptuj
Popravek: V petkovi številki Štajerskega tednika, ki je izšla 21. novembra, je bila avtorica sestavka o sladkorni bolezni Alenka Žirovnik, mag. farm, Lekarna Kidričevo in ne Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm. Za nehoteno napako se opravičujemo.
Uredništvo
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
petek • 28. novembra 2Q14
Naše prireditve
Štajerski	25
Podlehnik • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - drugi polfinale
Izbranih še osem finalistov
V večnamenski dvorani v Podlehniku je 26. novembra pod generalnim pokroviteljstvom Perutnine Ptuj potekala druga polfinalna prireditev v sklopu projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga je družba Radio-Tednik Ptuj izvedla v sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami Spodnjega Podravja.
Na njej so izbrali skupaj osem finalistov. Njihove nastope, mladi pevci so imeli močno podporo tudi v občinstvu, nekaj sto jih je bilo, je ocenjevala komisija v sestavi: Uroš Sagadin (glasbeni pedagog), prof. Fredi Simonič (dirigent Pihalnega orkestra Ptuj) in Petra Kurnik (napovedovalka Radia Ptuj). Na šolah občin Spodnjega Podravja so nastopili najboljši pevci, med njimi je nastal izbor, oblika jagodnega izbora s predstavniki enajstih osnovnih šol tega območja, je povedal ravnatelj OŠ Podlehnik Dejan Kopold. Poudaril je pomen glasbe za vsakdanje življenje ljudi, redki so dnevi brez glasbe. Spremlja nas v radostnih in žalostnih trenutkih našega življenja. Tudi 26. november je bil eden od radostnih trenutkov, v katerem so uživali vsi, ki so spremljali mlade pevci pri še enem preizkusu njihove pevske nadarjenosti. Tudi za direktorja družbe Radio-Te-dnik Ptuj Draga Slamerška so bili vsi polfinalisti vnovični zmagovalci, kljub omejenemu številu finalnih mest. Znajo peti slovenske pesmi, zato jih je v vsakem trenutku užitek poslušati.
V imenu gostiteljice drugega polfinalnega izbora, občine Podlehnik, je govoril župan Marko Maučič. Zahvalil se
Finalisti: Nuša Bezjak, Emma Sartor, Nejc Kralj, Minea Gabrovec, Lana Var-žič, Kaja Rutar in Ela Herga ter na posebno povabilo direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj Luka in Špela Anžel.
Tako napredujte tudi v življenju," je mladim pevcem pola-skal podlehniški župan.
Voditelj Dalibor Bedenik je tudi v Podlehniku vse, ki so si ogledali polfinalno prireditev,
povabil, da si ogledajo tudi zaključno prireditev projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo 23. decembra v Športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Nanjo bodo vozili brezplačni avtobusi navijačev iz šol, ki sodelujejo v projektu. Na njej bodo izbrali tri superfinaliste, ki si bodo oder Orfejčkove parade 26. decembra delili z najboljšimi slovenskimi pevci in pevkami ter ansambli.
Družba Radio-Tednik Ptuj bo poskrbela tudi za popolni stajling nastopajočih na finalni prireditvi. Za to se bodo potrudili Sanja Veličkovic, Frizerski salon Stanka Jožice Pepelnik, s. p., Minka Feguš in Majda Goznik v sodelovanju z Modiano iz ptujskega Merca-torja.
MG
Peli so: Nuša Bezjak (OS Dornava), Luka in Spela Anžel (OS De-strnik), Emma Sartor (OŠ Olge Meglič), Jana Jelovica (OŠ Središče ob Dravi), Nejc Kralj (OŠ Cirkulane), Eneja Zupanič (OŠ Breg). Minea Gabrovec (OŠ Zavrč), Lana Varžič (OŠ Hajdina), Zala Cunk in Špela Prejac (OŠ Ormož), Kaja Rutar (OŠ Olge Meglič), Ana Prešeren, Lara Sakelšek in Neža Feguš (OŠ Podlehnik) ter Ela Herga (OŠ Dornava).
Foto: Črtomir Goznik
Podlehniški finalisti
Posnetek prvega polfinalnega nastopa, ki je bil v Juršincih, si bo mogoče ogledati na SIP TV 4. decembra ob 18. uri, ponovitev bo 7. decembra ob 21. uri. SIP TV je posnel tudi drugi polfinale v Podlehniku, datum predvajanja bodo pravočasno sporočili.
je družbi Radio-Tednik Ptuj za zamisel te prireditve, vsem pedagogom, ki so mlade pevke in pevce pripravljali za nastope, tehnični ekipi družbe Ra-dio-Tednik Ptuj za vso potrebno podporo pri izvedbi prireditve ter vsem nastopajočim, brez katerih prireditve ne bi bilo. Mladi pevci so pripravili prelep večer, vsi so zmagali,
četudi si niso bili izbrani za finalno prireditev. „Vsi, ki ste stopili na ta oder, ste dokazali, da zaupate vase, da zaupate v tisto, kar znate, in tisto, kar znate, ste nocoj tudi pokazali. Zato še enkrat hvala. Star pregovor pravi, da če nisi vedno boljši, tudi dober več nisi. Iz prireditve v prireditev ste bili boljši, zato še enkrat hvala.
Mlade pevke in pevce so spodbujali številni. Prišli so iz Cirkulan, Dornave, kovcev, Središča ob Dravi, Ormoža, Podlehnika, Ptuja in Zavrča.
Foto: Črtomir Goznik
Destrnika, Hajdine, Mar-
Plesna preobrazba
Na vrsti je dunajski valček
Za nami je četrta vaja Plesne preobrazbe. Tudi tokrat predstavljamo dva para: Natašo in Domina Bošnjaka iz Ptuja ter Vesno Žnidarič iz Zamušanov in Davida Jeriča iz Dragonje vasi.
Nataša se je na Ptuj priselila iz Prekmurja in dela kot snažilka, Domin pa iz Bosne in Hercegovine in se ukvarja z mizarstvom. Vesna je finančna svetovalka, David pa informatik. Naslednjič se pridružijo Irena Trop, Sergej Hvalec, Nataša Flos in Marko Zelenko.
Naši plesalci so se ta teden učili plesnih korakov dunajskega valčka. Ljudski ples, poznan kot landler v južni Nemčiji in na Bavarskem že v 17. stoletja. Na Bavarskem in Tirolskem še zasledimo ostanke prvotnih oblik valčka - schuplatter iz 14. stoletja, v Franciji pa je še prej znan volto, ples v tričetrtinskem taktu v ritmu valčka. Valček se na plesnih prireditvah pojavi konec 18. stoletja kot hitri ples, pri katerem plesalec partnerico čvrsto drži za pas. Temeljil je na dveh korakih in poskoku ali zasuku, zato se ga je prijelo ime »ples dveh korakov«. Sprva ni bilo primerne
Med Plesno preobrazbo lahko glasujete za pare v času radijske oddaje vsak torek med 16. in 17. uro ali z glasovnico iz Štajerskega tednika in si prislužite nagrado. Lahko se tudi pridružite kot opazovalec ob torkih med 17.30 in 19.30 v Primusovem klubu Gemina XIII.
glasbe, ker ni bilo lahko plesati v tričetrtinskem taktu. Šele ko je Weber napisal Povabilo na ples, so našli pravi ritem, k priljubljenosti pa sta pripomogla Josef Lanner in Johann Strauss ml., ki se ga je prijelo ime »kralj valčkov«. Ples ni bil novost samo muzikalno in koreografsko, marveč predvsem erotično. Plesalec je čvrsto objemal partneričin pas, njena dlan pa mu je počivala na ramenu; kar je bil prej oprijem iz nuje, je zdaj postal objem. Pri valčku sta bila dva
zares eno. Ples je naletel na ostre kritike. Alfred de Musset, francoski kulturnik, je deklice svaril pred zabavami,
ko jih lahko moški v javnosti otipavajo. Valček se je kljub vsem nasprotovanjem ohranil v modi celih sto let.
Jernej Brenhotc s
poučevanje plesi
Grand Hotel Primus
Terme Ptuj
Foto: Črtomir Goznik

NAJ PLESNI PAR PLESNE PREOBRAZBE
Glasujem za plesni par:
me in priimek plesalca:_
me in priimek plesalke:_
me in priimek glasovalca: _
Naslov:_
Tel. številka:_
Izrezani kupon (ne fotokopiran) prilepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj

26 Štajerski
Na sceni
petek • 28. novembra 2014
Domača rasi
Aljaž Selinšek
Besede o avtorju
Aljaž Selinšek je profesor zgodovine in filozofije. Rodil se je 6. 1. 1983 na Ptuju, kjer tudi živi. Po končani gimnaziji se je leta 2002 vpisal na
, i SSl	Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru (sedaj filozofska fakulteta) na
L	^^ , _ dvopredmetni študij zgodovine in filozofije.
Leta 2009 je diplomiral z odliko pod mentorstvom dr. Matjaža Kle-menčiča in dr. Nenada Miščeviča z diplomsko nalogo z naslovom Konsti-tucionalizem in rojstvo ameriške republike.
Trenutno se ukvarja z doktorsko disertacijo, saj se je leta 2009 vpisal na doktorski študijski program na Filozofski fakulteti v Mariboru, kjer proučuje sodobno zgodovino, natančneje SLS v obdobju prve Jugoslavije. Zaposlen je na Osnovni šoli Ljudski vrt, kjer opravlja delo učitelja zgodovine in domovinske ter državljanske kulture in etike.
Med študijem je redno objavljal članke v študentskem in akademskem časopisu Katedra ter prirejal filmske retrospektive. S poezijo se ukvarja od gimnazijskih let, saj je prepričan, da se zraven filozofije tudi poetično izražanje lahko tesno približa resnici. Cesar Vallejo in Octavio Paz predstavljata dve figuri, ki zmeraj znova oblikujeta njegov navdih in ustvarjalno žilico.
O objavljeni liriki
Pesniški glasovi Aljaža Selinška se uresničujejo v medprostorjih; glas lirskega subjekta ni nikoli samo njegov in tudi ne ostane samo pri in ob njem. Pa vendar docela ne doseže ušesa drugega. Tako ostajajo ideje prisesane v nekakšne »idejne (med)jarke«, ustvarjene med verzi, pesmimi, ljudmi in njihovimi odnosi. Ti so mučni, ker so zlagani, zamaskirani in neiskreni.
Osrednje težišče subjekta je tako v razmerju med biti in ne biti, med vseobsegajočo in vsezaje-majočo filozofijo ter presunljivim spoznanjem, da je vsak vsakemu v resnici tujec, da je bit utvara, bivanje zabloda.
Toda napačno bi bilo brati te pesmi zgolj kot enosmerno filozofsko izrekanje oz. izpovedovanje, še manj gre zgolj za golo izpoved eksistencialne nemoči enega med mnogimi - prava vrednost objavljenih pesmi tiči v večsmernosti, mešanju raznoterih filozofskih postopkov in pogledov, gibanju od niča k vsemu. Slednje ustvarja svojevrstno nihanje na vseh ravneh pesniških besedil, botruje pa tudi nezanesljivosti subjekta samega, ki je, kot bi nenehno menjaval svojo kožo, spreminjal podobo, stališča in vidike sebe ter ljudi naokrog.
Pesmi, ki s konceptom nezanesljivega lirskega subjekta in rahločutno fluidnostjo najrazličnejših miselnih praks prinašajo svojevrstno filozofsko in pesniško branje obenem.
David Bedrač
KORAK
Je.
On, ki je. Tisti, kateri je. Zakaj. On je. Plešoči korak. Modrina. Gostota. Rjavi parket. Nemoralna tema. Je.
Je plešoči korak,
globoko v modrino
rezoče gostote, nemoralne teme,
Je.
ODA NJEJ
Tisti, ki ve, je brezpogojno vdan resnici. Tisti, ki ve, je nujno v neskladju.
November je mesec misli. Zanimivo, lahko bi bil januar. Pa ne zaradi dneva mrtvih, ampak zaradi barve. Sive barve. Pravijo, da če bi iskanje resnice bilo obarvano, bi bilo s sivo barvo.
Tudi sova je sive barve. S svojimi velikimi očmi resnično
spominja na
filozofijo.
Deluje kot nekdo, ki vidi v bistvo. Ali bit?
Hegel je dejal, da je filozofija poosebljena sova. Ali je bilo
obratno?
Zagotovo primerjava temelji na nočni moči.
Takrat, ko obe kraljici. Prva znanosti in druga skoraj živali,
sta in bivata.
V vsej svoji popolnosti.
ODTUJITEV MOŽAKARJA PREKO CESTE
Ni lepo, ko veš, da je tujec. Tujec, kot del družbe. Zelo je bil prizadet, vsaj na začetku. Nato se je sprijaznil.
Sprejel je neizbežno in morda je bilo lažje, ker je vedel,
da je to atribut tistega, kar je bil. Kljub temu se je spraševal,
ali se njegova prikazen ne more razjasniti pred prijatelji.
Najtežji ljudje na svetu.
Ali brez tujcev tudi on ne biva?
Ali tako biva le v tujčevih očeh?
9
Ne veš, da je, ko se srečam s teboj, kot da bi srečal vlak. Kot da bi začutil njegovo jekleno sapo in ošiljena kolesa.
Pogovarjati se s teboj, je huje, kot jesti kovinast sneg. Zanimivo je, da šalica v tvojih roka ne poči od mraza, ki ga tako ponosno proizvajaš.
Ko srečaš sebi podoben vlak, naravnost brni od mraza.
Ledenik. Zakaj jeklo ne poči?
Kdaj boš dopustila, da ti sonce stali viteški oklep?
Ti misliš, da je viteški.
S tebi podobnimi vlaki ste napolnili svet
in pustili nam le malo prostora. Brez skrbi.
Nam ne bo hudega.
Parmenid ve zakaj. Da vemo, kdo smo.
Ti in tvoji vagoni mislijo, da želimo izstopati, da želimo
biti posebni.
Sploh veš, za kaj gre?
Te ne zanima nič drugega kot izgubljanje besed? Ne umivaj si rok, ker bo voda zamrznila in skozi vodovodno cev
prišla do nas in nas ugonobila. Ne zdaj.
Filmski kotiček
Medzvezdje
Vsebina: V bližnji prihodnosti planet Zemlja umira, zato družba regresira na osnovno obliko skupnosti. Večina ljudi so kmetovalci, ki plansko proizvajajo hrano, medtem pa se peščica s skromnimi sredstvi iz mogočne preteklosti ubada, kako poiskati drug planet, kamor bi se človeštvo zateklo. Skupina astronavtov se odpravi v črno luknjo blizu Saturna, da bi izvedela, kaj se je zgodilo s trojico, ki je obiskala tri najprimernejše planete ...
Medzvezdje je najprej najnovejši Nolanov film, šele potem kakršen koli drugačen film, kajti po ogledu gledalec zapusti kinod-vorano s tako mešanimi občutki, da se razmišljanje o filmu neizogibno spremeni v razmišljanje
o njegovem avtorju in konča v širokem miselnem spektru njegovega dozdajšnjega filmskega opusa. Film kot takšen pade v drugi plan. Zakaj? Film Medzvezdje je namreč poskus ponovne umestitve znanstvenofantastičnega filma na salonsko raven, torej na raven širše družbene pomembnosti, saj se skuša dotakniti temeljnih vprašanj obstoja o človeku in človeški družbi v neskončnosti vesolja, nanje pa skuša odgovarjati zgolj skozi prizmo znanosti in empiričnega izkustva, nekako tako, kot v zlatem obdobju znanstvene fantastike in znanosti, torej tam od začetka 50-ih let pa nekje do konca 70-ih, ko je znanost človeštvo navdajala z upanjem v svetlo prihodnost, ob-
čutek nepremagljivosti človeštva, ki se takrat ni počutilo zgarano, ampak nasprotno, zdelo se je, da je v srčiki mladosti, ki obeta neslutene možnosti v skorajšnji prihodnosti.
Ja, takrat svojega planeta nismo dojemali kot utrujeno skalo, ki je tik pred tem, da umre zaradi bremen, ki mu jih v svoji slepi požrešnosti nalagamo ves čas.
Toda film Medzvezdje namesto tega pokaže le, da je do sedaj mogočni cesar in filmar gol in ne tako intelektualno superioren, kot se zdi. Film je namreč film o Nolanu in njegovih pripovednih metodah, ki se v luči tako pomembnih vprašanj izkažejo za nezadostne. Vsi Nolanovi filmi, in tako tudi Medzvezdje, so ob prvem pogledu mojstrovine, a ko
jih pogledamo v drugo, se njegovi sestavni deli neusmiljeno razgalijo v hišo iz kart, ki se komajda držijo skupaj.
Tako so problem Medzvezdja pripovedne težave, zaradi katerih vidimo bolj scenarij in njegove točke poteka, kot pa sam film. Tudi igralske stvaritve so dvomljive kakovosti, sam film pa sicer skuša loviti nepremagljivo Kubrickov Odisejo v vesolju (1969) in se ob tem obregniti ob vsak klasični film iz tega žanra (od Iztrebljevalca, pa vse do Štoparskega vodnika po galaksiji), zato deluje bolj kot povzetek biserov žanra, ne pa tudi kot biser žanra, saj njihova vprašanja zgolj predstavi (da ne rečemo reciklira), tudi s pomočjo podobnih prizorov, vse odgovore pa strne v enega samega: ljubezen. No, in morda še znanost.
Medzvezdje je zato ambiciozen film, toda avtorjev opus kaže, da se vse prerad ukvarja z idejami, primernimi za črtice ali kvečjemu morda novele, ki jih sicer
izjemno spretno razširi v dolgo-metražni film, toda ob filmu, ki želi biti osem stvari hkrati, se pokaže, da je avtorjev domet enostavno prekratek. Škoda, toliko bolj, ker je film kljub vsemu eden najboljših v svojem žanru, kar dosti pove o žalostnem stanju žanra.
Matej Frece
Interstellar
Igrajo: Matthew McConaughey, John Lithgow, Anne Hathaway, Jessica Chastain, Michael Caine, Ellen Burstyn
Režija: Christopher Nolan Scenarij: Christopher in Jonathan Nolan Žanr: znanstvenofantastični Dolžina: 168 minut Leto: 2014 Država: ZDA

J
OVEN (21.3. - 20.4.)
Sijali boste od pozitivne energije, dobre volje in priložnosti. Pomembno bo, da se boste postavili zase in za tiste reči, ki so vam blizu. Na poslovni poti se vam bo odprla ugodna priložnost. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni. Sprostile vas bodo vse radosti v naravi.
BIK i.
(21.4. - 20.5.) *
Označevala vas bo posebna čustvena skladnost. Vaše misli bodo zelo neutrudne in usmerjene v določene ugodne priložnosti. Korak za korakom boste sledili svojim sanjam. Odzovite se ljubezenski preobrazbi! Pomembno bo, da se tudi sprostite ob dobri hrani, pijači in telovadbi.
h
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Kovali boste načrte prihodnosti. Toda zadeve se bodo kmalu spremenile. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu službe. Po drugi strani je res, da se sreča skriva na strani pogumnih. Teden pomembnih premikov na bolje. Čas bo sam po sebi namenjen za obdarovanje.
k
Decembrski dnevi bodo prinesli paleto ugodnih presenečenj. Na delovnem mestu bo zelo prijetno. Fizično energijo boste morali bolj usmeriti in tako pridobiti nove obveznosti. S svojim znanjem radi pomagate drugim ljudem. Prisluhniti boste morali glasu svojega srca. Srečen dan: sreda.
^sh RAK
'¿j W (21.6. - 22.7.)
Pred vami bo družaben

o pogovorov in izmenjave mnenj. Na delovnem mestu si boste morali vzeti čas zase in delo razporediti po svojih zmožnostih. Pogovori bodo odprli vsa zaprta vrata. Poglobiti se boste morali v tista dela in opravila, s katerimi ste odlašali.
LEV
(23.7. - 22.8.)
Umetnost vam bo pomagala na razpotjih življenja. Jasno bo, da vas bo sprostila glasba. Polni boste tudi navdiha in kreativnosti. Ljubezen bo prinesla mir in razreševanje starih zadev. Največ se lahko naučite od svojih otrok. Na delovnem mestu bo štela premi-šljenost in diplomacija.
, DEVICA
' (23.8. - 22.9.)
Vaši koraki bodo majhni, a odločni. Zgodilo se bo, da se boste znali na pravilen način sprostiti. Tako bo življenje postalo prava zimska pravljica. Obremenjevali vas bodo odnosi na delovnem mestu, ampak v tem primeru pomaga pogovor. Vzemite si čas za prijatelje in se veselite življenja.
(24.10. - 22.11.)
V osnovi vas bodo privlačile lepe in skladne stvari. Odločno boste stopili v ospredje. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Priložnosti bodo tudi v svetu poslovnosti. Seveda boste finančno prej kot ne obremenjeni, kajti denar tako prihaja kot odhaja.
STRELEC T)\ (23.11. - 21.12.)
Označevala vas bo drzna energija. Preizkusili se boste tudi v dejavnostih, ki jih ne poznate dobro. Mnogi predstavniki bodo blesteli pri zimskih radostih. Pomembno bo narediti prerez in ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni bodo zadeve potekale po drugi poti, ki ni pričakovana.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Zrno modrosti tega tedna bo pogovor. Notranji nemir vam bo pomagal, da boste lahko naredili zaključke in se sprostili. V ljubezni bo romantično in intenzivno. Zanimivo je, da boste potrebovali tudi družbo in prijatelje. Odpirajo se vam nove možnosti za uspeh.

VODNAR (21.1. -18.2.)
Mavrica upanja vas bo objela na področju prijateljstva. Planetne energije vam bodo naklonjene na delovnem mestu. Dobro se boste ujeli v nove obveznosti. Izobraževanje bo vaša strast tudi v prostem času. Sprostili vas bodo magični trenutki v dvoje.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Sprejeti boste morali diplomatsko rešitev. Jasno bo, da bo vaše življenje prineslo paleto ugodnosti in novih obveznosti. Prebiranje pravljic vam bo vlilo zaupanja. V prvih dneh tedna boste iskali na delovnem mestu lažjo pot. Vendarle se samo počasi daleč pride. Sledite glasu svojega srca!
petek • 28. novembra 2Q14
Za kratek čas
Štajerski	27
SESTAVIL
EDI KLASINC
I r
M
3102
BISTVO, JEDRO
*

VRČ
M
PREVRATNIK, PREKUCUH
ft I 12
W i m%
ODSOTNOST S KRAJA ZLOČINA
POSLANKA (ALENKA)
ŽENSKI OS. ZAIMEK
NASA SKAKALKA V VIŠINO (BRITTA)
ELEKTRIČNA MORSKA RIBA
LASNI NADOMESTEK
NAS BIVŠI NOGOMETAŠ (MLADEN)
PALIČNA NAVOJNICA, ROLO
ZAPREKA, NAPOTA, BARIERA
LOVILEC ŽAB
PRIPADNIK VEČVREDNE RASE
NORVEŠKA PEVKA IN IGRALKA (INGER)
PETRA RAMPRE
ČARANJE
GESTE, KRETNJE
OKVIR IZ
STEBROV
JAVNI GOVORNIK, PRIDIGAR
PAVLE GREGORC
POSTAVLJAČ ŠRANGE
BOMBAŽNA TKANINA
ZUBELJ
NENADNA SRČNA SLABOST
OKREPITEV
BAKER
60 MINUT
DEL LETALA
NAŠ PREVAJALEC ŠKERLJ
KOKOŠ
POLOPICA Z VELIKIMI OČMI
IZLOČEK V USTIH
ŠIFRIRAN ZAPIS
ZIMSKA PADAVINA
NAŠA NARODNA HEROINA (TONČKA)
POSLANEC POTRČ
STEBLO ŽIT
ŽIVALSKA NOGA
PREBIVALEC SRBIJE
KRAVICA
NARAVNI KAVČUK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRIPADNIK IMAGINIZMA
TAVČAR
DRAGO CUKJATI
COK VIDA
IZCEDEK IZ TRTE
KOPIČAST OBLAK, OVČICE
ODPADEK PRI ČELJENJU HLODOV
NASELJE
PRI VOJNIKU
RAVNINA
AFRIŠKA BOLEZEN ŽIVALI
UGANKARSKI SLOVARČEK: BALATA = naravni kavčuk, EDIKULA = okvir iz stebrov, GONTAREV = slovenska flavtistka (Polona), JACOBSEN = norveška pevka in igralka (Inger), KANAVA = bombažna tkanina, KROŽA = vrč, NAGANA = afriška bolezen živaN, RAVA = Jadranski otok, TUP = lasni nadomestek.	,VNV9VN ,NVAVy ,N|13av ,^3n330 ,v^|a33 1S|N
-iDViAii 'viviva 'n 'iaas Vovi 'NvaiiAi '333 'aovi 'vnus Vanvi 'iviaiv 'no 'VAV3d3ayio 'sdvio» 'avDNvas 'Dd Vinviiaa 'amvados VoNVisans 'abuvinod 'rvaar 'ianv 'avAoa 'vzoavi :ouabjopoa imnvziidi 3i asiissh
ŽENSKA
PRI SEKANJU
DEŽEMER
Ptuj • Dan Rudolfa Maistra Ptuj
Maistrov duh vse bolj živ
V Narodnem domu na Ptuju, kjer so in še domujejo slovenska društva, je 21. novembra potekal koncert v počastitev državnega praznika dneva Rudolfa Maistra, na katerega sta vabila Društvo generala Maistra Ptuj in MO Ptuj.
To je bil že drugi koncert ptujskega društva v počastitev Rudolfa Maistra, človeka dejanj v ključnih zgodovinskih trenutkih, enega tistih velikih slovenskih zgodovinskih mož, ki ga Slovenci še vedno premalo poznamo. Sicer pa dan Rudolfa Maistra v samostojni Sloveniji letos praznujemo kot državni praznik že desetič.
Pred II. svetovno vojno se je vsako leto 23. novembra mariborski 45. peš polk v mestni vojašnici v Mariboru s svečanostjo spomnil na ta dan leta 1918, ko so Maistrovi borci v mestu ob Dravi razorožili mariborsko nemško belo-zeleno gardo in tako prevzeli popolno oblast nad mestom. Za širjenje vedenja o Rudolfu Maistru so danes predvsem zaslužna društva generala Maistra in Zveza društev generala Maistra Slovenije. Na Ptuju so ga leta 2008 ustanovili potomci Maistrovih borcev in domoljubi. V tem času je razvilo društveni prapor, postavilo spominsko ploščo na hiši družine Maister na Ptuju, v Slomškovi ulici 14,
kjer je bil rojen Maistrov oče, pripravilo razstavo o generalu Maistru in njegovih borcih za severno mejo. Vrhunec v delovanju društva pa je bila postavitev spomenika generalu Rudolfu Maistru leta 2012 na Novem trgu na Ptuju. Lani je društvo organiziralo prvi koncert, ki je uspel. Takrat so se tudi odločili, da bodo poslej vsako leto državni praznik Dan Rudolfa Maistra počastili s koncertom. Pomembna naloga ptujskega društva generala Rudolfa Ma-
istra in vseh drugih društev je domovinska vzgoja s poudarkom na mladih, vzbujanje domoljubja pri novih generacijah. Dijaki Gimnazije Ptuj so bili lani najboljši v kvizu o generalu Maistru v Sloveniji. Prvo mesto so si delili z mladimi iz Kamnika. Letos so ptujski gimnazijci osvojili drugo mesto v državi. V letu 2015 pa bo kviz potekal na Ptuju. „V Društvu generala Maistra Ptuj se trudimo ponovno obuditi čustvo, ki je v današnjem življenju po-
zabljeno - domoljubje. Ljubiti domovino so besede, a tudi čustva. A jih še prepoznamo? Vprašujem se, koliko domoljubja imajo danes politiki, koliko ga je v strankarskih politikah in koliko v njihovih dejanjih.
In še to, praznik je v nedeljo, ni še prepozno, da izobesite zastave," je izpostavil predsednik Društva generala Maistra Ptuj Davorin Jukic. Manj kot 50 domoljubov pa je v petek prisluhnilo tudi besedam ptujskega župana Mirana Senčarja, ki je drugi ptujski župan s priimkom Senčar. Leta 1924 je bil za ptujskega župana izvoljen dr. Matej Senčar, ki je bil tudi velik domoljub. „Narodni dom je hiša, ki bi, če bi govorila, lahko povedala veliko zanimivih zgodb. Ta hiša ima za nas poseben pomen. V tej stavbi se je vedno govorilo le slovensko, ne glede na to, v kateri državi smo
živeli in kateri jezik je bil uradni jezik. Hiša stoji, a veliko pomembneje je, da lahko rečem, da hiša živi z istim namenom tudi danes. V njej poteka tisto, kar je v vsaki družbi tako zelo pomembno, družbeno, družabno in društveno življenje. Tako je bolj ali manj vseh 151 let. Zelo sem vesel, da danes državni praznik dan generala Rudolfa Maistra praznujemo prav v tej stavbi, ker si ta tudi zasluži," je povedal Senčar, ki je tako kot drugi Ptujčani ponosen na to, da živi mestu, ki je tesno povezano z družino generala Rudolfa Maistra.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Davorin Jukic, predsednik Društva generala Maistra Ptuj, s ptujskim županom Miranom Senčarjem
Na drugem koncertu v počastitev državnega paznika dneva Rudolfa Maistra je zapel Komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom Nine Lorber. V kulturnem programu so sodelovali tudi dijaki Gimnazije Ptuj.
28 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 28. novembra 2014
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (42.)
Od tod in tam
Ob vulkanu
Ekvador je ena najbolj raznolikih dežel na svetu, saj obsega skoraj toliko vrst živali kot na primer neprimerljivo večja Brazilija; leži ob morju, premore džunglo, kanjone, vulkane, nepredstavljive višinske razlike in še bi lahko naštevali. Po raznolikosti naj bi se enakovredno kosala še Kenija v Afriki, potem pa bi morda kje od zadaj prišla na vrsto tudi Slovenija. Med vso to ponudbo narave sem si predvsem hotel ogledati vulkanski krater.
V Ekvadorju si kakšen vulkan preprosto moraš pogledati - to je tako, kot če bi bil na Štajerskem in ne bi obiskal kakšne vinske kleti. V bližini Quita, kar pomeni sicer nekaj ur vožnje, je vulkanski krater Quilotoa, ki je že nekaj stoletij napolnjen z vodo in ni več aktiven. V okolici je tudi nekaj vulkanov, ki so še kako delujoči. Tako mi je kolegica Johanna pokazala tudi amaterski posnetek izbruha vulkana Pichincha, ki je izgledalo kot sodni dan. Grmenje, kupi pepela nekaj kilometrov v zrak, poleg tega pa iskrenje in bliskanje, da bi lahko samo na brzino še kakšnega zmolil, nato pa bi te vzelo. Tega si nekako res nisem želel doživeti.
Z Johanno sva trčila skupaj že na enem prejšnjih potovanj, in ker je trenutno iskala službo, je imela čas dirjati z mano naokrog. Že zgodaj zjutraj sva ujela avtobus do Latacunge, tam pa sva si morala najti prevoz še do vasice Zumbahua, nato pa še nekako do vrha. V Ekvadorju je zelo enostavno najti pravi prevoz, saj avtobusne družbe najamejo ljudi, ki kričijo imena destinacij, da ti gre že na živce. In ko potem kdo kje sestopi, je na avtobusu sprevodnik, ki te še dodatno podžiga 'hitro, hitro', da se čim prej spakiraš z vozila. In to povsod, da je že kar smešno ... Kot da bi se jim grozno mudilo. Pri zadnji vasici so na potnike čakali kar kombiji ali avtomobili, ki so nas zelo ugodno prepeljali do vasice Quilotoa na vrh kraterja. Uff, pritisk v ušesih
Foto: Dani Zorko
Quilotoa, vulkan v 'penziji'
je že naraščal. Krater premore slabe štiri kilometre nadmorske višine, nanj pa je mogoče priti tudi peš, a z druge strani. Vasica je bila zelo spokojna, ljudje so sedeli zunaj in srkali čaj, všeč pa mi je bilo to, da je vse izgledalo zelo starinsko, tako kot pri nas recimo v šestdesetih letih. Le avtomobili so bili bolj moderne sorte.
Z vrha se izjemno lepo vidi celotno jezero, ki v premeru meri kakšne tri kilometre. Škoda, da je bilo vreme malce oblačno, drugače ima jezero smaragdno zeleno-modro barvo. Spustila sva se v krater, kar je trajalo kakšnih štirideset minut. Doma-
Foto: Dani Zorko
Med potjo sva imela tudi prostovoljnega vodnika.
Pot nazaj iz kraterja
čini so se lepo znašli, saj sva na poti srečala kar nekaj turistov, kakopak Nemcev, ki so za pot nazaj na vrh v kraterju najeli kar konje. Ko tako že nekaj časa hodiva v samoti, se začne v bližnjem grmu nekaj premikati. Johanna kar otrpne, jaz pa res nisem hotel srečati kakšne kače velikanke ali česa podobnega. Čez čas iz grma lepo udobno priracata dva guanaca. Guanaco je vrsta lame, ki živi pretežno v visokogorju Južne Amerike in ima seveda to grdo navado, da te ob občutku nevarnosti gladko malo veselo popljuva. Malce sva si oddahnila in prispela do vode. Kar malce utesnjeno sem se počutil, ko sem bil obkrožen z viso-
Foto: Dani Zorko

Foto: Dani Zorko
Simpatično podeželsko bivališče v Ekvadorju
ko planoto iz lave in skalovja. Sicer sem nekoč že obiskal vulkan Etna na Siciliji, a ker je bilo to na maturantskem izletu, nekako kaj dosti od tega obiska nisem odnesel. Na vzhodni strani jezera so pod vodo tudi termalni grelci in prav tam sem opazil nekaj rac, ki so si hodile gret svoje pernate riti. Celotna zadeva je videti res fenomenalna. Izgledalo je nekako tako kot v enem izmed starejših filmov Jamesa Bonda, ko so pod umetnim vulkanom skrivali raketno izstrelišče.
Nazaj grede sva po najinem prepričanju imela še kakšno uro časa za prevoz in sva iskala kakšen prostor za kavo ali kaj podobnega. Iz neznanega razloga je bila edina restavracija zaprta, in ko sva nekega lokalnega tiča povprašala, kje bi lahko dobila kak čaj, se je ponudil kar sam, da ga skuha. Lepo. Povabil naju je lepo domov, sedla sva v preprosto izbo s starimi lesenimi omarami in stoli, možak pa je lepo pristavil lonec na 'gašperčka' in odhitel nekam iskat sladkorja. Užival sem kot že dolgo ne. Kmalu se je vrnil in lepo po domače skuhal kavo in čaj ter prisedel. Kdo ve, kako dolgo bi čvekali, če ga ne bi mimogrede povprašala o prevozu nazaj v dolino. Malce se popraska in poreče, da sva vse prevoze za danes že zamudila, da pa gre nek sosed dol po ženkico z avtom. Za pogostitev ni hotel nič, pa tudi njegov sovaščan naju je zastonj prepeljal do glavne ceste, kjer sva že kmalu sedela v kombiju. Seveda do naslednje postaje.
Slovensko-grški večer ob harfah
Foto: zasebni arhiv
Ptuj * V nedeljo, 30. novembra, si polepšajte večer z obiskom koncerta, ki bo ob 18. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju, prisluhnili pa boste lahko enemu najnežnejših instrumentov - harfi. Tina Žerdin, mednarodno dejavna koncertna har-fistka, tokrat vabi na poseben večer v družbi svojih odraslih učenk harfe iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Program bo zanimiv preplet ljudskih in umetnih glasbenih izročil dveh dežel, ki sta tej sicer na Dunaju živeči umetnici še posebej blizu: domači Sloveniji in domovini njenega soproga, Grčiji. Na koncertu bodo poleg ptujskih harfistk (Jana Vidrih, Natalija Štrucl, Renata Čuš, Jerneja Bombek, Petra Žiher) sodelovali tudi vokalno-instrumentalni solisti Jannis Vagenas (violina in vokal), Zdenka Go-renc (mezzosopran) in Zvezdana Novakovič (vokal, harfa). Prijazno vabljeni! (Vstop prost.)
jš
Zajtrk iz domačih jedi
Juršinci * Dan slovenske hrane so s tradicionalnim zajtrkom obeležili tudi v Osnovni šoli in vrtcu v Juršincih. Otroci so jedli samo domačo, lokalno pridelano, slovensko hrano. Zajtrkovali so slasten med, maslo in mleko. Program so pripravili čebelarji iz Jur-šincev. Franc Križan in Vinc Horvat sta otrokom predstavila pomen čebel in opravila v čebelnjaku. Tradicionalnega zajtrka se je zraven otrok, vzgojiteljic, ravnateljice Jelke Svenšek udeležil tudi župan Alojz Kaučič. Učenci čebelarskega krožka so se nam predstavili z dvema plesnima točkama, s katerima so prijetno razvedrili predšolske otroke. Na harmoniko pa nam je poskočno zaigral Domen Ma-tjašič. Za konec pa so nam odlično teknili medenjaki, ki so jih prinesli naši čebelarji.
Damjan Šimenko
Ljutomer * Svetovalne delavke osnovnih šol z območja UE Ljutomer so tudi letos pripravile tržnico srednjih šol, ki je namenjena učencem zaključnih razredov osnovnih šol po prleških občinah. Na tržnici v prostorih športne dvorane ŠIC Ljutomer so se ob številnih srednjih šolah predstavili še Pomurska gospodarska zbornica, Zavod za zaposlovanje, Javni sklad RS za razvoj kadrov, Regionalna razvojna agencija Mura, CSD Ljutomer ter dijaški domovi iz Pomurja in Podravja. Okoli 150 devetošolcev se je na zanimivi prireditvi seznanilo z učnim programom na sedmih pomurskih, enajstih podravskih ter prvič tudi s srednjo Elektro in pomorsko šolo Piran. Namestitvene zmogljivosti za bodoče dijake je predstavilo sedem ustanov.
NŠ
Foto: NS
petek • 28. novembra 2014
Naši bralci pišejo
Štajerski	29
Ptuj • OŠ Mladika na Martinovi tržnici
Jesen v znamenju barv in martinovanja
Učenci OŠ Mladika smo na Martinovi tržnici 2014 pripravili kulinarično in eksperimentalno stojnico.
Barvno listje v parku, prvi kostanji in vonj po moštu so najpogostejše asociacije, ki jih dobimo, ko pomislimo na ta čudoviti čas v letu. Koledarsko opredeljeno obdobje med 23. septembrom in 21. decembrom imenujemo jesen. Tega obdobja pa se ne veselimo samo zaradi tega, ker smo takrat priča čudovitim naravnim čudesom, temveč tudi zato, ker v tem obdobju praznujemo martinovo, ki mošt spremeni v vino, in to pričakovanje je med lepšimi prazniki v našem okolju. Ob sv. Martinu ne sme manjkati rdečega zelja, goske in mlincev.
Martinovanje poteka na Ptuju vsako leto, letos pa smo se ga udeležili tudi učenci naše šole. Pripravili smo dve stojnici, eno kulinarično in eno eksperimentalno. Pod mentorstvom prof. Davorina Horvata smo pripravili štiri eksperimente. Vemo, da martinov jedilnik dopolnjuje rdeče zelje, ki pa ni samo užitna zelenjava, temveč tudi naravni indikator kislosti oz. bazičnosti. Učen-
ci smo s pomočjo ekstrakta iz rdečega zelja izdelali svojo barvno pH-lestvico in jo postavili na ogled. Uporabili smo bazo (pralni prašek) in kislino (vinski kis). Pri ostalih treh eksperimentih smo se poigravali z barvami. Naša ciljna publika so bili predvsem otroci, ki so radovedno opazovali spreminjajoče se barve. V okviru kemijske eksperimentalne delavnice smo sodelovali Ajda Jakomini, Kaja Čelan, Miha Ši-rovnik in Krištof Križanec.
V četrtek, 6. novembra, je na OŠ Mladika potekala vzporedno s kemijsko delavnico tudi kulinarična delavnica, ki jo je vodila učiteljica biologije in gospodinjstva ga. Irena Veg. Sodelovale smo učenke 9. razreda: Laura Aracki Katarina Breg in Ana Kukovec. Naš moto kulinarične delavnice je bil, da je kruh lahko tudi sladica. Delavnica je bila namenjena temu, da se seznanimo z jedrni, ki so še nedolgo nazaj dopolnjevale in popestrile jedilnik na Ptuju in v njegovih okoliških krajih. Spekli smo
sadni kruh, ki je bil prisoten ob nekaterih praznikih, in haloške brenovleke, za katere smo me učenke prvič slišale. Po odzivu prisotnih ob naši stojnici je bila jed brenovleki nepoznana tudi njim. Učiteljica nam je povedala, da se je ta jed na območju Haloz največkrat pripravila ob peki kruha za poslastico. Do danes je na žalost ta recept precej pozabljen, saj v večini haloških hiš ne poznajo več brenovlekov. Sadni kruh nas na srečo še pogosto spremlja. Ob pripravi jedi smo se zabavale, se naučile veliko novega in koristnega.
Foto: Krištof Križanec
Da je vse potekalo v prijetnem vzdušju in brez zapletov, je zaslužna naša učiteljica, ki nam je vseskozi budno stala ob strani in ob težavah priskočila na pomoč.
Vse dogajanje je na naši predstavitvi popestrila učenka četrtega razreda Maja Kri-stovič. Na diatonično harmoniko je zaigrala znane domače viže.
Veseli smo, da smo nekateri učenci lahko sodelovali v projektu, saj se nam je zdel zabaven in poučen.
Kaja Čelan, 9. a, in Laura Aracki, 9. b OS Mladika
Ptuj • Mednarodna izmenjava učencev
Učenci OŠ Ljudski vrt v Pančevem
V okviru mednarodnega sodelovanja z OŠ Djura Jakšiča iz Pančeva, ki v letošnjem šolskem letu poteka že drugič, smo učenci OS Ljudski vrt in nekaj učencev OŠ Mladika v času od petka, 14. novembra, do nedelje, 16. novembra, vrnili obisk prijateljem, ki smo jih sami gostili na Ptuju v marcu 2014.
r^wi—¡rani;
zdLLŽUt 4
Foto: arhiv šole
Na pot se nas je odpravilo 33 učencev, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, ravnatelj OŠ Mladika ter pet učiteljev, vsi pa smo bili gostje družin iz Pančeva, pri katerih smo ob njihovem izrednem gostoljubju preživeli nepozabne dni.
Ob prihodu v Pančevo so nas naši gostitelji pričakali s svojimi tradicionalnimi dobrotami ter plesalci, ki so plesali
ob pihalni godbi. Sprejeli so nas z odprtimi rokami in željo, da bi od tam odšli polni pozitivnih vtisov. Del sprejema, hkrati pa priložnost za navezovanje stikov in spoznavanje kultur, je predstavljal tudi ples, ki so ga že na večer prihoda organizirali v svoji šoli. Naslednji dan smo se skupaj z družinami, ki so nas gostile, odločili, kako ga bomo preživeli. Veči-
na se nas je udeležila dopoldanske rokometne tekme, na kateri so rokometaši Pančeva zmagali, nadaljevali pa smo z ogledom srbskega glavnega mesta Beograda. To je bila priložnost, da smo zaznali družbene razlike in primerjali naše in njihovo življenje. V nedeljo smo se vsi udeležili vodenega ogleda mesta Pančeva, pojedli skupno kosilo in že je bilo
naše druženje pri koncu.
Trije dnevi, ki so nam vsem minili v hipu, so s seboj prinesli veliko lepih trenutkov in novih prijateljstev. Zavedajoč, da se ne bomo kmalu videli, smo se poslovili s solznimi očmi, sedli na avtobus in se, veseli, da smo lahko bili del te izkušnje, odpeljali proti domu.
Zala Sešerko, OS Ljudski vrt Ptuj
www.tednik.si
tednik@tednik.si
Videm • Prvošolci med pohodniki
Ko planinec v Haloze gre ...
V soboto, 22. novembra 2014, smo planinci zavoda OŠ Videm v sodelovanju s planinskim društvom Naveza s krožnim pohodom po Halozah odprli sezono planinskih izletov v tem šolskem letu.
Pot, ki je bila obsijana s soncem, je skupaj prekorakalo več kot 50 parov nog. Pohoda se je udeležilo največ najmlajših ljubiteljev pohodništva - prvošolcev, ob njihovih nožicah pa so pot premagovali tudi starši, stari starši, učitelji, vzgojiteljice ter drugi ljubitelji pohodništva. Pisani paleti zbranih se je pridružil tudi kuža Happy in tako poskrbel za dodatno veselje otrok.
Ob 9. uri smo z opravljenim prvim korakom izpred OŠ Videm pričeli krajšati zastavljeno pot. Kmalu po prvem vzponu na Dravinjski Vrh, in ko je pot zavila v levo proti Vareji, je že sledil postanek na dvorišču ene izmed hiš. Presenečenje planinskega društva Naveza je bilo zelo sladko. Pričakali so nas čaj, kava ter še topli slaniki in slastni žepki.
Polni energije smo sledili markacijam, ki so nas po asfaltirani cesti vodile skozi Ljubstavo nazaj do Dravinjskega Vrha, do kontrolne točke haloške planinske poti številka 5, kjer so otroci v svoje dnevnike mladih planincev ponosno odtisnili žig. Pred spustom nazaj v Videm smo pomalicali še iz nahrbtnika ter se po gozdni poti vrnili na izhodišče. Bila je odlična priložnost, da smo še bolje spoznali naše prelepe Haloze in izmenjali nekaj besed ter tako okrepili sodelovanje med šolo, starši in lokalno skupnostjo.
Naš pohod in s tem druženje se je po dobrih treh urah končalo in z veseljem že pričakujemo nove žige v dnevnikih. V želji po premagovanju novih planinskih poti bomo šli 6. decembra spet skupaj na pot.
Planinci OŠ Videm
Razvojna ambulanta na Ptuju
Začetek delovanja Razvojne ambulante (RA) na Ptuju sega v leto 1980, ko je dr. Tončka Potočnik kot neonatologinja uvedla kontrolne preglede otrok po pred-, ob- in poporodni ogroženosti v tako imenovani Rizični ambulanti v okviru Otroškega oddelka.
Ob obisku RA otroka pregleda razvojna pediatrinja. Če so ugotovljene blažje motnje, dobijo starši priporočila za pravilno rokovanje z otrokom in vzpodbujanje v domačem okolju.
Če ugotavljamo, da otrok potrebuje več strokovne pomoči, ga vključimo v obravnavo pri nevrofizioterapevtki. Za otrokov razvoj je zelo pomembno, da starši v vsakodnevnih aktivnostih otroka pravilno usmerjajo, saj je sicer učinek nevrofi-zioterapije veliko slabši in se otrok vajam in novim prijemom upira. Ob zgodnji obravnavi ugotavljamo pomembno zmanjšanje števila otrok s hudimi gibalnimi okvarami (cerebralna paraliza).
Ob spremljanju razvoja grobe motorike v RA spremljamo tudi duševni razvoj otrok, razvoj govora in fine motorike. Otroci, ki imajo težave predvsem pri razvoju fine motorike in motenj pozornosti, so vključeni v obravnavo pri specialni pedagoginji ali pri delovni terapevtki, otroci s težavami v razvoju govora pa so napoteni k logopedinji.
Od leta 1995 sodelujemo z logopedinjo in specialno pedagoginjo iz Dispanzerja za mentalno zdravje v Zdravstvenem domu na Ptuju. Od zunanjih sodelavcev dobro sodelujemo tudi s pedopsihiatrom, žal pa imamo veliko težav s potrebnimi obravnavami pri psihologu, saj je na našem področju psihološka obravnava izrazito deficitarna.
Zelo smo veseli, da smo z začetkom letošnjega leta obravnavo v naši ambulanti v sodelovanju z ZUDV Dornava obogatili še z delovno terapevtko in logopedinjo.
V želji za čim boljšo obravnavo otrok, vodenih v naši RA, se ob potrebi za dodatno diagnostiko in terapijo povezujemo s strokovnjaki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu SOČA, Ortopedski kliniki, v Centru za sluh in govor v Mariboru in na Pediatrični kliniki v Ljubljani ter Kliniki za pediatrijo UKC Maribor.
Diagnostično terapevtski tim RA je povezan tudi z vrtci in šolami, posebno z vrtci in šolami s prilagojenim programom in s tistimi, ki imajo integrirane otroke s posebnimi potrebami, predvsem za svetovanje in v skrbi za rehabilitacijske programe.
Trenutno se v RA trudimo okrepiti naš strokovni tim. V želji po čim boljši obravnavi naših otrok bomo skušali sodelovanje nadgraditi ter pridobiti manjkajoče strokovnjake. Menimo, da je za kakovost življenja otrok in njihovih družin ter uspešnost terapije pomembno, da imajo otroci možnost kakovostne oskrbe v domačem okolju.
Vesna Kunčnik, dr. med.
Vera Gušič Ljepovič, dr. med.
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 28. novembra 2014
»Ko ostalipozabijo na Te, a ti ne pozabi nikoli na nje!«
Danes praznuje svoj častitljivi jubilej, 75 let, naš prijatelj Ivan Rotvejn na Švedskem. Želiva ti predvsem zdravja, ki ga najbolj potrebuješ, sreče in vsega lepega v življenju.
Peter in Anita.
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 09:00 Benedikt-Zlati časi, kam hitite 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majofka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Vieteo strani
18:00 Proslava Generalu Maistru na Za vrhu 20:00 Gorišnica _ 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV
06:00 Predavanje Budistov v Markovcih 10:00 Proslava Generalu Maistru na Zavrtiu 12:00 Seja sveta Markovci-ponovitev 13:00 Seja sveta Domava-ponovitev 18:00 Srečanje ljudskih pevcev v Mafšperku 19:4S Ptujska Kronika 20:00 Zamolčane zdravilne moči zelišč 21:10 Ujemi sanje, Polka in Maiolka
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
08:00 Otroški program 09:00 Kronika iz občine H ajdi na 11 00 Marti nova nje v Pobrežju 13 00 Doma va-D ari Rudolfa Maistra 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Kronika iz občine Destmik
18:30 Proslava Generalu Maistru na ZavrKu Oddaje ¡Z Občili 20:00 SiarSe Revija PZ Colnariteve plakete S podn ieaa Pod ra Vja 21:00 Glasbena oddaja	J y	*
123:00 Video strani	g 03:00 Kroniha iz obeine Vid6rr
+ H 09:20 ŠKL ureanistvo: www.sipw.si ra 09:50 Po|ka
in majolka
02 754 00 30; ||| 10;50 Ptujska kronika i nfO @S i p t V. S i Pl 18:00 M a rlinova nje v Pobrežju Marketing: 02 749 34 27; EJ 20:00 Zamolčane zdravilne moči zelišč 031 627 340 Ejl 21:30 Predavanje Budistov v Markovcih H 23:00 Video strani
tednik@tednik.si
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 3410
PREDSTAVITEV
N DEGUSTACIJA MLADIH VIN
11.12.2014
od 17.00 do 20.00
v Ocentru na Ptuju
i no
mado


Vabljeni! Welcome!
Villkommen!
d
nrontor
m
S $
r?
VSTOPNINA!
Pi
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
iPoduïajtz naí na íuáouYiLíri îhbku
RADIOPTUJ
eut áfiietu www.radio-ptui.si
ZNAMKA
AUDI A31.6TDI NAVIGACIJA AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT AUDI A4 AVANT 1.9 TD1101 KM AUDI A4 AVANT 2.0 TDI AMBITION XENON AUDI A4 AVANT 2.0 TDI XENON MMI BMW 320 D TOURING LUXE USNJE BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI F0RDCMAX1.6TDCI DIESEL HYUNDAI ¡201.4 MALO KM SLO MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON MERCEDES ML 270 DCI4X4 KOT NOV PEUGEOT 508 2.0 HDI SW VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT NÄVI VW TRANSPORTER 1.9 TDI 8+1
LETNIK CENA. OPR.
2012	13.990
2010	12.490 2002	4.990
2011	15.990
2008	12.990
2010	13.990
2011	15.990 2011	9.990 2011	9.990
2010	8.490
2009	5.490 2005	7.890 2001	6.990
2011	12.490 2005	4.790 2004	7.490
1.LAST..VSA OPREMA 1 .LAST., VLKLJUKA ODLIČEN 1.LAST., ODLIČEN 1.LAST., ODLIČEN VSA OPREMA, ODLIČEN 1. LAST., ODLIČEN 1.LAST,VSA OPREMA 1.LASTJ0P OPREMA
1.LAST,	KLIMA
1 .LAST., MALO KM
2.LAST.,	AVTOM. 2.LAST., USNJE 1.LAST., ODLIČEN ODLIČEN,AVT.KLIMA
BISERNO ČRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA VEČ BARV BISERNO ČRNA BISERNO ČRNA BELA VEČ BARV VEČ BARV KOV. SREBRNA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA VEČ BARV KOV.ČRNA
1.LAST., ODLIČEN BELA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
NOVOI NOVOI
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Letnik Cen^ Oprema Barva
Znamka
VOLKSWAGEN BORA 1.416V C0MF0R. RENAULT SCENIC 1.5 DCI SKY VOLKSWAGEN POL01.0 COMFORTUNE CHEVROLET LACETTI 1.416V STAR+ TOYOTA YARIS1.0 VVT-i TERRA AUDI A4 2.5 TDI AVANT SKODA 0CTAVIA 1.416V AMBIENTE RENAULT MEGANE 1.616V DYNAMIQUE CC OPEL ASTRA 1.616V ENYOJ RENAULT MEGANE 1.616V SPORTWAY MERCEDES-BENZ AHO AVANTGARDE RENAULT CLIO 1.216VAVT. VOLVO XC 90 2.4 D4WDSUMMUM	—.
MERCEDES- BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE 2003 FORD FIESTA 1.38V AMBIENTE	2004
VOLVO C70 2.4 D5 AVT SUMMUM	2007
PEUGEOT 3071.6 16V BREAK	2002
FORD F0CUS C-MAX1.8 TDCI TREND	2005
CITROEN BERUNG01.6 HDI FURGON	2008
RENAULT K0LE0S 2.0 DCI 4X2 DYNAMIQUE 2009
2000 2007 1999
2005 2009 2011 2009 2002 2000 2009 2004
2.390,00 € 5.690,00 € 770,00 € 3.600,00 € 5.750,00 € 5.990,00 € 7.850,00 € 9.990,00 € 6.550,00 € 1.640,00 € 2.250,00 € 5.390,00 € 8.500,00 € 8.800,00 € 2.390,00 € 13.500,00 € 2.590,00 € 4.850,00 € 3.990,00 € 9.990,00 €
KLIMA
SERV. KNJIGA REDNO SERV. SERV. KNJIGA 76.000 PREV. AVT.KLIMA PRVI LAST. AVT. DELJ. KLIMA PRVI LAST. KLIMA KLIMA
58.000 PREV. SERV. KNJIGA USNJE
SERV0 VOLAN SERV. KNJIGA KLIMA
SERV. KNJIGA KLIMA prvi i äst
KOV. MODRA KOV. SREBRNA MODRA KOV.ČRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA BELA
KOV. BELA KOV.ČRNA KOV. SREBRNA KOV.ČRNA KOV. B0RD0 KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. OLIVNA KOV. SV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. TEMNO MODRA BELA
KOV. SV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED
ahi?
AVTO HIŠA PETOVIA AVTO
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat(3)ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA).
ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
LETNIK CENA BARVA OPREMA
AUDI A4 AVANT 2,0 TDI CITROEN C31,4i 16V EXCLUSIVE CITROEN C5 TOURER 1.5 HDI FORD M 1,6 TDCI TITANIUM CITROEN C4 2,0 VTR FORD RANGER 2,5 TDCI DC 4*4 PEUGE0T3008 ACCES 1,6 HDI PEUGEOT 5008 PREMIUM 2,0 HDI PEUGEOT 5008 1,6 HDI PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI VWTIGUAN 2,0 TDI USNJE VW PASSAT VARIANT 1,6 TDI RENAULTCLI01,2 EXPRESSION RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1.5 DCI VWTOURAN 1.6TTDI
....... 12.499
03/2009 4.799 05/2010 8.999
05/20 02/20(
07/2008 10.999
01/20 04/20 09/20 09/20 09/20( 10/20 06/1
9.999 4.999
9.999 10.999 9.999 10.499
1AQQQ
SVETLO MODRA ČRNA T. MODRA RDEČA
SVETLO MODRA TEMNO MODRA
ČRNA ČRNA ČRNA T SIVA
.im sv n
08/2010 6.999 M
SV. SIVA ČRNA
1.LAST., NAR. SERV 1.LAST., NAR. SERI 1.LAST., NAR. SERV 1.LAST., NÄVI, NAR 1.LAST., NAR. SERV I.LAST., NAR. SERV I.LAST., NAR. SERV I.LAST., NAR. SERV I.LAST., NAR. SERV 1.LASI,NAR. SERV 1.LASI,NAR. SERV 1.LASI,NAR. SERV I.LAST., NAR. SERV I.LAST., NAR. SERV HAST NAR SFRl
IIS,SERV. KNJIGA ilS, SERV. KNJIGA, KUP. V SLO IIS, SERV. KNJIGA .SERVIS,SERV.UA IIS,SERV. KNJIGA IIS,SERV. KNJIGA, KUP.VSLO IIS,SERV. KNJIGA IIS,SERV. KNJIGA IIS,SERV. KNJIGA IIS,SERV. KNJIGA IIS,SERV. KNJIGA IIS,SERV. KNJIGA IIS,SERV. KNJIGA IIS,SERV. KNJIGA IIS. SERV. KNJIGA
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED. ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE)
Obiščite naš spletni portal
www.tednik.si
petek • 28. novembra 2014
Oglasi in objave
Štajerski	31
Mali oglasi
KMETIJSTVO
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
VUZEM,,,
Prerad 48, 22S7 Po len Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
IZOLACIJA vlažnih zidov s strojnim prerezom zidov, ravnih streh, teras, balkonov, kletnih prostorov, ki jih zaliva voda. Izdelamo drenaže okoli hiše in vsa druga gradbena dela z 10-letno garancijo. HAK PLUS, d. o. o., Dobrovnik 13. Tel. 02 579 91 66, 041 675 039. Email: hakplus.grad.izolacije@ gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.
115U
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel: 040 179 780.
KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960.
PRODAM prašiče v teži približno 100 kg, mesnati tip, cena 1,80 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj.
PRODAM deske, debeline 25 mm, cena 120 EUR 1 m3. Na zalogi imamo ladijski pod, bruna. Možna dostava na dom. Informacije na telefon 040 351 580.
PRODAJAMO jabolka za ozimico, sorte: jonagold, zlati delišes in idared, možna dostava, Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91.
PRODAM prašiče, 200-kg, domače reje. Tel. 031 724 649.
PRODAJAMO zajce domače reje. Tel. 031 347 708.
PRODAM telico v devetem mesecu brejosti. Tel. 769 13 91 ali 051 231 529.
PRODAM telico simentalko, brejo v 9. mesecu. Tel. 753 51 01.
PRODAM plug Regent, 2-brazdni, obračalni, 14-colski in 170-kg prašiča domače reje. Tel. 041 964 200.
KUPIM pitane krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Tel. 040 673 009.
PRODAM prašiča domače reje, težkega približno 200 kilogramov. Telefon 757 03 41.
PRODAM prašiča domače reje, težkega približno 200 kilogramov. Telefon 031 568 484.
KUPIM traktor Zetor, Deutz, Imt ali Ur-sus. Telefon 041 680 684.
STANOVANJE
V NAJEM oddam obnovljeno hišo v okolici Vidma pri Ptuju. Tel. 031 723 089.
NEPREMIČNINE
V	NAJEM dajem urejen prostor za mirno dejavnost. Tel. 02 766 02 71
PRODAM 40 ar mešanega gozda na Polenšaku. Tel. 041 451 586.
V	NAJEM oddam garažo-nadstrešek pri Rimski peči. Tel. 041 716 118.
BELA TEHNIKA
PRODAM zamrzovalno skrinjo in pralni stroj. Tel. 031 575 627.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ŽELEZNIŠKE pragove (švelerje - rabljene) prodam. Tel. 041 893 305.
ZARADI selitve ugodno prodam regal za dnevno sobo in nekaj drobnega pohištva. Tel. 041 915 368.
UGODNO prodam zelo lepo, resta-vrirano spalnico iz leta 1928. Tel. 070 270 130.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Martino-vanje na Ptuju 2014, Tradicionalno srečanje FECC Slovenija, Inavguracija petnajstega princa ptujskega karnevala, Sveta maša z blagoslovom mošta, Zdravljica župana mestne občine Ptuj, Koncert v počastitev generalu Rudolfu Maistru, V spomin žrtvam prometnih nesreč, 20 let Lokalne akcijske skupine, Tradicionalni slovenski zajtrk v Vrtcu Ptuj, Tretji petovion-ski mitrej v novi podobi, Retrospektivna razstava slikarja Andreja Božiča, Mavrične barve slikarke Zlatice Becci, Razstava V objemu rimskega imperija, V svet elektronike z revijo Monitor, Z glasbo v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, svaka in strica
Franca Kolariča
IZ DEŽNEGA PRI PODLEHNIKU 38
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se podjetjema Perutnina Ptuj -Adecco, Boxmark Kidričevo. Hvala govornici gospe Zdenki Golub za poslovilne besede, pevcem iz Ormoža za odpete žalostinke, godbeniku za poslovilno melodijo, podjetju Mir za opravljene storitve ter gospodu župniku za opravljen obred in darovano sveto mašo.
Žalujoči: žena Marija, sinovi in hčerke z družinami
ter ostali sorodniki
O OMeklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	BARVA	
ALFA ROME0159 SPORTWAGON 2,0 JTDM	2011	10.750,00	KOV.	SREBRNA
AUDI A4 AVANT 2,0 TDIe S-LINE	2011	17.880,00	KOV.	SIVA
BMW SERUA 3:316d TOURING	2011	12.980,00	KOV.	T. SIVA
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 e-HDI BUSINESS	2012	11.580,00	KOV.	SIVA
FORD CMAX 1,6 TDCI TITANIUM	2011	10.980,00	BELA	
FORD FOCUS KARAVAN 1,6 TDCI TREND	2011	9.480.00	BELA	
HYUNDAI COUPE 1,6 COMFORT	2009	6.950,00	KOV.	ČRNA
JEEP CHEROKEE 2,5 CRD SPORT	2003	5.650,00	KOV.	MODRA
OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2,0 CDTI	2012	15.280,00	KOV.	T. SIVA
PEUGEOT 5008 BUSINESS 1,6 HDI	2011	10.870,00	KOV.	SV. MODRA
PEUGEOT 508 SW 2,0 HDI	2012	12.980,00	KOV.	ČRNA
RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 2,0 DCI	2011	10.470,00	KOV.	SIVA
SUBARU LEGACY STATION WAGON 4WD 2,0D	2010	13.780,00	KOV.	ČRNA
VW GOLF COMFOR. 1,6 TDI	2010	10.980,00	KOV.	SREBRNA
VW PASSAT VARIANT 1.6 TDI	2012	13.280,00	KOV.	ČRNA
VW SHARAN 2,0 TDI BLUEM0T10N	2010	16.980.00	KOV.	SIVA
VWTOURAN 2,0 TDI COMFORT.	2011	14.480,00	KOV.	ČRNA
ODKUP VOZIL V ENI URI
XX
£tčye/c&fcti buduka
89..8 98,2 104,3Mh
jfoiluiafte nad tudi na ipietu: www. radio-jotu^.ii
RADIOPTUJ
89,8"98,2ul04i3
Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je. Bolečine težke si prestal in zdaj boš v grobu mirno spal, a spomin na tebe vedno bo ostal.
SPOMIN
26. novembra je minilo eno leto, odkar me je zapustil dragi mož
Štefan Wohlgemut
IZ KICARJA 44
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ali prižgete svečke.
Žalujoči: žena Trezika, brat Franc in sestra Angela
z družinama
Prireditvenik
Petek, 28. november
14:30 Ptuj, razstavišče Doma Franca Krambergerja, Čučkova 1: odprtje
razstave likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj 18:00 Slovenska Bistrica, telovadnica SŠ: dobrodelni koncert Lions kluba Slovenska Bistrica
19:00 Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, Mehika, potopisno predavanje Vilija Podgorška
Sobota, 29. november
10:00 Cirkovce, oder dvorane: Festival idej, kreativna delavnica, božično okrasje
15:00 Gerečja vas, gasilski dom: 12. tekmovanje žensk v kartanju Paver šnopsu, Društvo žena in deklet Gerečja vas
17:00 Ivanjkovci, OŠ: seminar za mentorje otroških folklornih skupin in
učitelje razrednega pouka, vzhodnoštajerski plesi za otroške folklorne skupine, JSKD
17:00 Ptuj, Hotel Mitra: predstavitev zbornika Leo kluba Ptuj ob 10-letnici delovanja
18:00 Vitomarci, telovadnica POŠ: osrednja slavnostna prireditev ob 16. prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah
19:00 Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, odprtje razstave likovnih del
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Roka Vilčnika, Mali priročnik
biznisa, od pizdeka do tajkuna, igra Nešo Tokalič, za Leo klub Ptuj
21:00 Ptuj, Mestni kino: kino koncert Skarabej
Nedelja, 30. november
7:00 Makole, trg: Andrejev sejem
10:00 Cirkovce, oder dvorane: Festival idej, kreativna delavnica, božično okrasje
16:00 Markovci, stara telovadnica OŠ: 1. koncert ženske skupine Florina - Rože ljubezni, gostje Tamburaši PD Ruda Sever Gorišnica
18:00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: slovensko-grški večer ob harfah, ptujske harfistke, Zasebna GŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju
Ponedeljek, 1. december
18:00 Lenart, Knjižnica: pogovor z Janezom Ferlincem o zgodovinskem bogastvu Slovenskih goric- neznane znamenitosti Lenarta, JSKD
Torek, 2. december
18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: potopisno predavanje Špele Težak,
Vina evropskega Divjega vzhoda, Potuj 18:00 Središče ob Dravi, športna dvorana: slavnostni koncert Orkestra
slovenske vojske, ob dnevu teritorialne obrambe in dnevu generala Maistra
Mestni kino Ptuj
Petek, 28., in nedelja, 30. november: 16:00 Škatlarji; 18:00 Dolga pot
navzdol; 20:00 Igre lakote: Upor, 1. del. Sobota, 29. november: 16:00 Škatlarji; 18:00 Dolga pot navzdol; 20:00 Kino koncert, Skarabej, Boris Magdalenc - hang in Matija Krečič -violina, afriški in arabski ritmi, meditativni trans, klasika.
www.tednik.si
Žerovinci • Dve osebi izgubili življenje, štiri pa so se poškodovale
Silovito trčenje zahtevalo dve življenji
Minuli torek okrog 16. ure se je na regionalni cesti Ljutomer-Ormož, izven naselja Žerovinci, zgodila huda prometna nesreča. V silovitem trku dveh vozil sta dve osebi izgubili življenje, štiri pa so bile z različnimi poškodbami prepeljane v murskosoboško in mariborsko bolnišnico. Za življenje ženske, ki je po ocenah policistov povzročila prometno nesrečo, se borijo v Mariboru.
Policisti so dan po nesreči sporočili, da se je 19-letna ženska z osebnim avtomobilom Renault Clio peljala po regionalni cesti z ormoške strani proti Ljutomeru. Izven naselja Žerovinci je na ravnem delu ceste z vozilom nenadoma zapeljala na drugo stran ceste. Nasproti je iz Ljutomera pravilno pripeljal 54-letni voznik osebnega avtomobila Kia pride. Vozili sta silovito čelno trčili. »Vozilo povzročiteljice je po trčenju obrnilo in zaneslo nazaj na desno stran, kjer je obstalo obrnjeno v smeri, od koder je voznica pripeljala, drugo vozilo pa je odbilo nazaj, kjer je obstalo na travnati nabrežini obcestnega jarka, obrnjeno v smeri vožnje,« so sporočili iz PU Maribor.
V prometni nesreči sta se 54-letni voznik osebnega avtomobila in 33-letna sopotnica
V čelnem trčenju izven Zerovincev v ormoški občini sta dve osebi izgubili življenje, štiri pa so se poškodovale.
na zadnjem sedežu tako hudo poškodovala, da sta umrla na kraju nesreče. V tem vozilu so se poškodovale še tri osebe. 10-letni otrok je utrpel hude, 6-letni otrok in 32-letni moški pa lažje poškodbe. Prepeljani so bili na zdravljenje v mur-skosoboško bolnišnico. Vsi v tem vozilu so bili makedonski državljani s prebivališčem v Ljutomeru.
Poškodovana povzročiteljica je bila z reševalnim vozilom prepeljana najprej v ptujsko bolnišnico, od tam pa v Univerzitetni klinični center Maribor, saj je v nesreči utrpela hude poškodbe in je še vedno v smrtni nevarnosti. Policisti še vedno opravljajo določene preiskovalne ukrepe, po zaključku pa bodo 19-letnico kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu.
Mojca Zemljarič
Sp. Podravje • V letu 2015 za petino cenejši odvoz embalaže?
Vrečke za smeti napovedujejo prihodnost
V tem obdobju leta nam naši smetarji ob pobiranju embalažnih odpadkov podarijo zavitek vrečk za uporabo v letu 2015:24 vrečk, za vsak mesec po dve.
Ker še ni konec leta in ker imate najbrž še kako vrečko iz letošnjega leta (vsaj morali bi jih imeti, če se dovolj ozaveščeno obnašate), novega zavitka verjetno še niste odprli. Nekateri pa so ga. In presenečeni so ugotovili, da so vrečke za leto 2015 manjše od letošnjih.
Pa smo šli pomerit še mi. In res - razlika je kar očitna: letošnja vrečka je dolga 109 cm in široka 81 cm, letnik 2015 pa krajša za 6 cm in ožja za 13 cm. Ker smo nekoč obvladali geometrijske like, smo ugotovili, da je ploščina modela 2014 8829 cm2, modela 2015
pa 7004 cm2; razlika je torej 1825 cm2, kar pomeni nekaj več kot 20 odstotkov. Seveda smo sedaj prepričani, da se bo za toliko v letu 2015 zmanjšala cena za odvoz embalaže, ki jo odlagamo v vreče.
Pravijo, da je eden od načinov hujšanja tudi ta, da začnemo uporabljati manjše krožnike. Tako sami sebe prepričamo, da smo pojedli cel krožnik juhe, v resnici pa smo samo tričetrt od količine, ki bi jo sicer spravili na velik krožnik. Sebe smo sicer uspeli naplahtati, kaj o tem meni naš želodec, pa je že druga zgodba.
Najbrž je podobno s sme-tiščnimi vrečkami: ko bosta dve vsak mesec polni, bomo sami sebe prepričali, da bo treba manj trošiti. Zelo ekološki ukrep torej. Ali pa so smetarji ugotovili, za koliko bo država oklestila naše prihodke, in za toliko zmanjšali vrečke.
Kakorkoli že - slaba popotnica za leto 2015!
Jože Šmigoc
' "Ai
www.ArhiGRAD.si
Arhiorad KremP'jeva ul- ptuJ ftrnxgraci 031/231 223
v projektna dokumentacija v gradbena dovoljenja ^tipski načrti hiš v legalizacije črnogradenj v gradbeni nadzor
íPoiluiajtz nai na iue.toun.Lm íjiiztui
RADIOPTUJ
K«, ifiUtct
www.radio-ptuj.si
Foto:jš
Smetiščne vrečke napovedujejo našo usodo v letu 2015: potrošiti bomo smeli 20 % manj kot letos!
Pomaranča Ptuj
Ob Dravi 3a, tel.: 02 788 00 28
(posodobljen in povečan kavarniški prostor
iprijeten ambient s pogledom na ptujski grad
ipestrejša ponudba sladic in sladoleda iz lastne slaščičarne
(torte po naročilu in sladice tudi za domov
Vabljeni.
Napoved vremena za Slovenijo
Na Andreja (30.) sneg, z žitom
Danes bo bo oblačno, padavine se bodo predvsem v zahodnih in jugozahodnih krajih začele pojavljati nekoliko pogosteje. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 5, ob morju in na Goriškem okoli 9, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem do okoli 15 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo oblačno. Predvsem v južni in zahodni ter deloma v osrednji Sloveniji bo občasno deževalo. Ob morju bo lahko tudi zagr-melo.
Danes do večera bo predvsem na Notranjskem, Kočevskem in Dolenjskem v krajih na nadmorski višini nad okoli 500 m nad morjem možna poledica.
Foto: MS