>nSMnn plafcma t - tc^d lh V LJubljani, T forek 4. Julija 193*5. SteT. 148 a Cena 1 Din Kmočnina mesečno IJin. r.a inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je ▼ Kopitarjevi til. 6/III SLOVENEC Telefoni iredalltvBi dnevna al niha 2091 — 299*, 2994 in 20St Uh]i tmA Ara rjntraj, ponedeljka hi dneva po praznika Ček rnčun: Litih-Ijano št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv.7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'' U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2093 Demokracija se brani Nobenega državnika niso tako prisrčno pozdravili na svetovni gospodarski konferenci v Londonu, ki je vendar največji mednarodni zbor v zgodovini, kakor prav malega Dollfussa, kanclerja majhne avstrijske republike. Kulturni zapad je ugledal v Dollfussu zaščitnika civilizacije in vseh njenih pridobitev, demokracije, združene s svobodo vesti, be-sedfe in zborovanja, pred Hitlerjevimi napadalnimi oddelki, ki drvijo čez pomandrana polja človeške svobode in sploh vsakterega svobodnega udejstvo-vanja proti Dunaju in nižje proti jugu. V velikih demokratskih državah nisi našel lista, ki bi ne bil s priznanjem spremljal borbe kanclerja Dollfussa in njegovih ministrov proti spretno organizirani tolpi, ki je z bombami in revolverji nekaj dni terorizirala sosednjo Avstrijo samo zaradi tega, ker ji je bila svoboda in resnično kulturno in gospodarsko delo za narod, in to na temelju krščanskih načel, več kakor širokoustno fra-zarenje Hitlerjevih pristašev o zveličavnosti ultra-nacionalističnih naukov ter se ni hotela tej drliali ukloniti. Odločni nastop kanclerja Dollfussa je ves evropski demokratski tisk pozdravil ne glede na politično različno usmerjenost posameznih listov. Čudno, pri nas, ki smo vendar neposredno in-teresirani, da se hitlerjevci ne pokažejo na Karavankah, pa se takoj pojavijo ljudje, ki kličejo prav v imenu svobode, ki jo fašizem doma ne priznava, na pomoč proti Dollfussovemu režimu; nemara ne prenesejo pogleda na kanclerja, ko kleči pri sveti maši na prostem. V petek je Dollfussova vlada sprejela nekaj sklepov, ki drzno posegajo tudi v zasebno udejstvovanje avstrijskih državljanov in ki bi utegnili zadeti njihove življenjske interese, samo zaradi tega, ker so politični nasprotniki Dollfusso-vega režima. Gre za možnost preklica obrtnih dovoljenj obrtnikov, ki so osumljeni, da podpirajo Dollfussove nasprotnike, in za obveznost vseh listov, torej tudi takšnih, ki se ne strinjajo s sedanjo vladavino, da priobčijo vladne objave. Besedila omenjenih ukrepov še nimamo pri rokah, zaradi tega ne moremo na podlagi kratke telefonske vesti končnoveljavno soditi posebno glede odredbe, da vlada lahko prekliče obrtno dovoljenje svojim nasprotnikom; važne so podrobne določbe, kako naj se ugotovi krivda obrtnika in kdaj sploh nastopi. Načelo, ki ga postavlja avstrijska zasilna naredba, da se namreč političnim nasprotnikom lahko vzame obrtno dovoljenje zaradi političnih prestopkov, ki bi končno po ustavi niti ne bili kazniivi, gotovo ni zdravo in ga tudi mi odklanjamo. Tudi omejevanje tiskovne svobode bi utegnilo Dollfussovi vladi le škodovati, ker obstoji nevarnost, da izostane kontrola javnega mnenja nad poslovanjem javnih ustanov. Skušnja je pokazala, da kancler Dollfuss ni izrabljal dosedanje odredbe, da lahko vlada odredi predhodno cenzuro kakega lista; dejstvo je tudi, da je avstrijski tisk še vedno najsvobodnejši v srednji Evropi, čeprav preživlja Avstrija res kritične čase — saj gre za njen obstoj — in bi te izjemne razmere bile za marsikoga na Dollfussovem mestu v veliko skušnjavo, da z njimi opraviči še strožje ukrepe proti avstrijskemu tisku. V ostalem: »Demokracija se mora braniti,« so vpili vsi veliki evropski demokratski listi vseh barv, od krščanskih do židovskih, framasonskih in lažisvobodomiselnih, ko je Hitler udaril po demokratih, Židih, socialistih in komunistih. Zdaj, ko jo je. začel kancler Dollfuss odločno braniti, pa proglašajo isti listi »malo diktaturo v Avstriji za brez-obzirnejšo in brutalnejšo, kakor je hitlerjevski režim v Nemčiji!« Dejstvo je, da so dr. Briining in drugi kanclerji demokratske Nemčije storili usoden greh nad demokracijo, ker so dovolili političnim gibanjem, ki so si postavila za smoter prav strmo-glavljenje demokracije — in takšno gibanje je bilo Hitlerjevo — da so lahko izrabila vse svoboščine demokracije, da so ji polagoma pripravila smrt. To je bil samoumor nemške demokracije, kolikor je sploh zares živela, prav takšen, kakor ga je izvršila italijanska I Češkoslovaška je z vso silo napela vajeti in se odpovedala marsikateri demokratski svoboščini (tisk — parlamenti), da se obrani Hitlerjevega navala. Kdo bo od tistih, ki so dobre volje, zameril dr. Dollfussu, ker se. je vendar nekaj naučil od učiteljice narodov zgodovine, medtem ko je bil zgled postanka in utrditve fašistične diktature v Italiji njegovim somišljenikom v Nemčiji zaman? Mar ne vidi kancler Dollfuss, kakšni usodi je zapisan cen-trum z vsemi svojimi katoliškimi organizacijami? Mar je čudno, ako se avstrijska krščanska socialna stranka brani, ako noče prostovoljno umreti? In če i svojim obstojem brani tudi obstoj lastne države, hrani tudi resnične vrednote nemške kulture, kolikor se na Dunaju jasneje odražajo v nasprotju s pruskim »hochstaplerstvom«, in končno civilizaciji »ploh, toliko boljše! Ponovimo še enkrat misel, izraženo v začetku: Jugoslaviji je vendar ljubša meja s svobodno avstrij-strijsko republiko, kakor bi ji bila meja s tretjim cesarstvom. Meja s svobodno malo Avstrijo mora biti toliko ljubša nam Slovencem, ki smo na poti pangermanističneniu pritisku proti Trstu in ki imamo še v Avstriji narodno manjšino; kancler Dollfuss ji ne izkazuje posebnih uslug, tudi krščanska socialna stranka ni izpolnila danih obljub, vendar je tej manjšini bolje, kakor bi ji bilo pod Hitlerjem. Zaenkrat ni prav nobenega povoda, da bi se zaradi »male diktature« plašili in se spotikali nad njenimi formalno nedemokratičnimi ukrepi, ki so namenjeni obrambi dejanske demokracije proti njenim smrtnim sovražnikom. Upamo, da so ti ukrepi prehodnega značaja in da ostanejo v veljavi samo, dokler se država ne pomiri, in da se iz teh prehodnih razmer izlušči zopet demokracija, četudi v drugi obliki. Medtem ko se zapad zvija v političnem kaosu Vzhodne države Evrope otvar-jajo ero miru in sodelovanja Litvinnv. ki se mu je posrečilo skleniti pakt z vsemi vzhodnimi državami Evrope Pariz, 3. jul. AA. Havas poroča: Listi z zadoščenjem beležijo vest, da so Rusija, Poljska, Romunija, baltske države in Turčija podpisale sporazum o definiciji napadalca. Če nam je že londonska gospodarska konferenca prinesla mnogo razočaranj, piše »Petit Journal«, je pa vsaj dala priložnost, da so se tako rekoč v njenem okrilju dokončali razgovori med delegati vzhodnih evropskih držav za zavarovanje miru. Po ureditvi angleško-sovjetskega spora se mora videti v včeraj podpisani pogodbi, ki bo omogočila zboljšanje odnošajev med Poljsko in Zadnji dnevi centroma Litvo, odnehanje napetosti v Vzhodni Evropi. Zato je ta dogovor posebno srečno znamenje. Na podoben način podčrtajo »Journal« važnost lega dogovora, ki l,o mnogo pripomogel k okrepitvi miru. Med Anglijo in Rusijo nobenega spora več London. 3. jul. A A. Inženjera Thornton in Mac-Donald, ki so ju bila sovjetska oblastva obsodila na večletno ječo, sta bila snoči oproščena in sta takoj odpotovala v Anglijo. Oba potujeta čez Varšavo in Berlin. Angleška prepoved ruskega uvoza in ruska prepoved angleškega uvoza sta bili ukinjeni. Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Rusijo in Anglijo se bodo nadaljevala lam, kjer so bila prekinjena zaradi aretacije Metrovickersovih nameščencev v Moskvi. Tudi Amerika stopi v redne odnošaje z Rusijo Newyork, 3. jul. tg. Roosevelt je v nedeljo podpisal ameriško-rusko kupčijo z bombažem, ki je bila sklenjena v Londonu. Ta korak je prvi znak bodoče vpostavitve rednih trgovinskih odnošajev med Ameriko in Rusijo. Še meseca julija bodo poslali v Rusijo čez 70.000 zabojev bombaža. Za to kupčijo je dobila Rafinance Corporation Armstronga in Tradinga 4,000.000 dolarjev posojila. V tukajšnjih merodajnih krogih izjavljajo, da bo tej kupčiji sledil od strani Rusije nakup velike količine ameriških strojev, lokomotiv in le-tal. Kljub temu, da uradno zagotavljajo, da ta kupčija ne pomeni priznanja Sovjetske Rusije, prevladuje mnenje, da pomeni začetek rednih diplomatskih odnošajev, ki se bodo končno uredili še pred zborova. njem kongresa v začetku leta 1934. S čim pa se peča g• Paul-Boncour... Pariz, 3. jul. AA. Pertinax piše v današnjem »Echo de Pariš« ponovno o paktu štirih in pravi med drugim: Prvo napako sta napravila francoski rimski poslanik de Jouvenel in Paul-Boncour, ki je bil toliko neobziren, da je pristal na Jouvenelovo stališče. Ta dva človeka nista znala in nista hotela skleniti sporazuma dveh in se pogajati neposredno za sklenitev francosko-italijanskega dogovora. Gg. de Jouvenel in Paul-Boncour sta pristala kot na izhodišče na Mussolinijevo idejo o organizaciji evropskega di-rektorija. Čeprav je Francija s svojim proti načrtom omejila samo načelo in moč tega organizma in čeprav so zavarovane pravice ostalih držav po določilih pakta, direktorij med štirimi evropskimi velesilami vendarle obstoji. Bati se je, da bomo mi Francozi zaradi te napake okrepili tiste težnje italijanske politike, proti katerim bi se morali boriti v svoiem lastnem interesu in v interesu splošnega miru. Te težnje italijanske politike so se takoj pokazale v načrtu o avstro-madjarski unijd in o restavraciji Habsburgovcev, prav tako so se pa tudi pokazale v predlogu o razorožitvi v dveh etapah, ki ga je poslal poslanik de Jouvenel»zunanjemu ministrstvu. Toda zdaj je prišel čas, da se razkrinkajo načrti rimske vlade in temeljito prouče, potem šele bomo tudi mi povedali svojo sodbo. Če ugotovimo, da je italijanski politiki namen zmanjšanje naše moči in ustvarjanje kaosa v Evropi, potem seveda ne bomo mogli paktirati s to politiko. Če bi pa italijanska vlada ne merila na to, da zmanjša našo moč in pričakuje od nas podpore samo za to, da poveča svoj vpliv v srednji Evropi, vpliv, ki naj bi prav tako kakor naš vpliv pripomogel k ohranitvi miru in zagotovitvi obstoječih mirovnih pogodb, potem bi francoska vlada mogla pristati na takšno sodelovanje z Italijo na široki bazi. Toda pred vsem hočemo vedeti, pri čem smo. Sultan poslal svileno vrv Berlin, 2. julija. Centrum, ki se je zbral na posvetovanje, katero naj odloči o njegovi usodi, še ni storil končnega sklepa. Kakor izvemo, se nadaljujejo pogajanja med vodstvom stranke in merodajnimi činitelji državne vlade. Briining, ki sedaj vodi centrum, bi se rad sestal s Hitlerjem in dosegel, da bi se večina cen-trumovih poslancev v državnem zboru in deželnih zborih sprejela v narodnosocialistične klube kot »gostje«; vendar sodijo, da to ne bo šlo lahko. Sklepa ni pričakovati pred ponedeljkom ali torkom, do-čim se zdi za gotovo, da bo sorodna bavarska ljudska stranka sklenila sama svoj razpust že v ponedeljek. Česa se pogajanja med vlado in centrumom in concreto še tičejo, ni znano. Najbrž gre tudi za to, da bi se samorazpust stranke izvršil na dostojen način in brez vsakih incidentov. Centrum je bil ustanovljen leta 1852, ko se je v pruski poslanski zbornici zbralo 63 katoliških poslancev pod vodstvom Malinckrodta, Stolberga in obeh Reichensbergerjev v katoliško frakcijo zoper kulturnobojne predloge tedanje vlade. V državni zbor novega vsenemškega rajha pa je vstopil centrum 21.*hiarca 1871 s 67 poslanci. Njihov program je pod geslom: Justitia fundamentum regnorum vseboval federativno uredbo rajha, državljansko in versko svobodo vseh in socialno pravičnost vsem ljudskim slojem. Centrum, ki je prestal hudo borbo zoper Bismarcka v boju za svobodo vesti in pravice katoliške vere in cerkve, je po vojni zbral nemški narod, ki ga je rešil popolnega zloma, in dal državi kanclerje, ki so stabilizirali marko, dosegli konec v-ojnih reparacij in kljubovali vsem viharjem boljše-viške revolucije ter priborili Nemčiji zopet ugled in dostojno mesto v mednarodnem svetu. Naval hitlerizma centruma ni oslabil kakor druge stranke in centrum je ohranil svojo pozicijo, tako da Hitler brez njega in drugih manjših strank ni imel dvetretjinske večine, potrebne za diktatorska polnomočja. Ko je centrum Hitlerju ta polno-močja dal, da se mu ne bi moglo očitati, da preprečuje tako zvano nacionalno obnovo, se je mislilo, da se bo Hitler s tem zadovoljil, toda v zadnjem času so prevladali v njegovi stranki skrajni elementi, ki hočejo uničiti vse druge stranke in državo popolnoma podrediti edinovladju fašizma. Centrumu je torej po razpustitvi Hugenbergove nacionalne stranke pretil nasilni razpust, ki se gotovo ne bi bil izvršil brez reakcije prizadetega katoliškega ljudstva in terorističnih protiaktov režima. Zato je centrum sklenil, da se razide sam, bi pa seveda rad preje zavaroval pred hitlerjevskim terorjem izključno verske katoliške kulturne organizacije. Na vprašanje, zakaj se centrum Hitlerju ne upira bolj, odgovor ni težak: prvič razpolaga Hitler z vsemi sredstvi državne sile, drugič centrum noče, da bi se iz odpora proti hitlerizmu rodila druga revolucija, ki bi v slučaju uspeha skoraj gotovo prinesla sadove samo boljševizmu. Končno pa hoče centrum vzeti Hitlerju vsak povod, da se ne bi do kraja maščeval nad katoliškim elementom. Je pa konec te mogočne stranke, ki se ji ima moderna Nemčija zahvaliti za demokracijo ra moderne so cialno postavodajo in za svojo dostoino mednarodno pozicijo po viharju svetovne vojne in revolucije, x«lo tragičen v svoji krivičnosti: kakor tvaiiam sul- tani, je Hitler poslal centrumu svileno vrv, da se sam zadavi.. . Politična organizacija centruma je prenehala. Niso pa prenehale ideje krščanskega nravstva, pravične demokracije in državljanskih svoboščin, ki so centrum oblikovale. Ko bo nemški narod preživel furijo hitlerjevskega besnila in se bo rjavo morje izdivjalo, se bodo zopet možje, ki ljubijo svobodo in pravico, zbrali okoli zastave, ki bo imela napisana tista gesla, ki si jih je bil zapisal na svojo zastavo pred 81 leti centrum. Dosedai razpuščena hal. društva Katoliška društva, ki jih je policija na Pruskem razpustila in se polastila njihovega premoženja, so: Jugendbund deutscher Katholiken, Windthorstbund, Kreuzschar, Sturmschar, Volksverein fiir das katho-lische Deutschland, Volksvereinsverlag in Katholi-scher Jungmannerverband. Mnenje „Tempsa" o stališču Vatikana Organ francoskega zun. ministrstva »Temps« prinaša iz Rima dopis o Vatikanu in hitlerizmu. I Namen P&pena, ki biva v Rimu, je, da pripravi sv. stolico do tega, da sklene z Nemčijo konkordat, veljaven za vso državo. Katoliška duhovščina in i katoliške kulturne organizacije naj bi se popolnoma vzdržale vsake politike; katoliške mladinske organizacije naj bi se popolnoma stopile v hitlerjevskih; škofje naj bi se obvezali s prisego, da ne bodo ničesar ukrepali proti režimu — vlada pa bi zagotovila, da bo katoliška cerkev popolnoma svobodna v svojem duhovnem območju. »Temps« meni, da se Vatikan nahaja z ozirom na to vprašanje v zelo težkem položaju. Sv. stolica gotovo želi, da se sporazume z nemško vlado, zato da bi prihranila nemškim katoličanom preganjanje, ako ni nujno potrebno in neizogibno. Hitler se sicer sklicuje na to, da je papež sklenil konkordat z Mus-solinijem, oziroma z italijansko državo na podobni podlagi, toda v Vatikanu pravijo, da Nemčija ne more cerkvi dati takega položaja, kakor ga ji je priznal italijanski režim. V Italiji je katoliška vera državna vera, dočim so v Nemčiji katoliki v manjšini in zato ne bi mogli uživati iste pozicije kakor v Italiji, Vlada Mussolinija je vzela v zaščito sim- t bole katoliške vere, je katoliške praznike spremenila v narodne, pripušča verski pouk v šolah in Ena brutalna gesta \e uničila največjo politično stavbo enega stoletja priznava Rimu njega sveti značaj. Zato, kakor pravi »Temps«, »pogajanja med Nemčijo in Vatikanom predstavljajo eno najtežjih vprašanj, ki so se kdaj stavljala na vrhovno vodstvo katoliške cerkve. Vsa nemška katoliška organizacija je na kocki. Hitleri-zem zahteva od Vatikana, da naj napram njemu zavzame isto stališče, katero je zavzel napram fašizmu. Toda on cerkvi ne more nuditi nobene resnične protikompenzacije in zato si je težko misliti, na kakšen način naj bi se to vprašanje rešilo. Pogajanja se vršijo popolnoma tajno, tako da se niti najmanj ne more slutiti, kakšen bo rezultat. Vse je odvisno od nemških škofov in nemške duhovščine, ali se bo pokazala dovolj močno ali ne. Ako so nemški škofje pripravljeni na boj do konca, na mu-čeniške žrtve, potem bo tudi sv. stolica lahko nastopila napram Hitlerju z vso energijo.« Gobbels priganja k razhodu Vratislava, 3. jul. tg. Pred šlezijsko Hitlerjevo mladino je izjavil propagandni minister dr. Gobbels: »Sedaj pride na vrsto centrum. Prav za prav nismo vedeli, zakaj se nam hoče centrum približati. Morebiti je mislil, da bo na ta način dobil posebno odvezo. Kdor smatra narodne socialiste za pre-potrpežljivce, temu lahko samo rečemo: Pojdite s poti, kajti sicer vas pomedemo nni. Doslej smo zmagali radi tega, ker nismo sklepali kompromisov. Oblast pripada onemu, ki jo zasluži. In kdor jo zasluži, ta naj jo ima vso.« Cesa se boji Hitler? Berlin, 3. jul. AA. Nacionalno socialistično gla. silo »Der Angriff« priobčuje Gobbelsov članek pod naslovom: »Druge revolucije ne bol« Pisec navaja Hitlerjevo izjavo, v kateri pravi vodja nacionalnega socializma glede na najnovejše dogodke v Nemčiji, tole: »Pripravljen sem brutalno potlačiti vsak poizkus nereda. Z naporom poslednje energije sc bom uprl vsakemu novemu revolucionarnemu poizkusu, ker bi pomenil kaos.« Sodijo, da je ta Hitlerjeva izjava v zvezi z razgovorom, ki ga je imel s Hindenburgom v Neudek-ku. Zanimivo je tudi, da je dal Hitler na novo aretirati brate Lahusen. ki so leta 1931 s polomom svojih podjetij »Nordvvolle« povzročili izbruh tedanje bančne krize v Nemčiji. Najsrečnejši finančni minister PrOUcijO iotO de««U Evrope je g. Bonnet Pariz, 3. julija. AA. Včeraj je imel finančni minister Bonnet sestanek z guvernerjem francoske Narodne banke, Moretem. >Matin« pravi, da sta govorila o finančnem položaju dežele in o drugi tranšti posojila, ki ga je parlament odobril. Emisija prve transe posojila deset milijard frankov je vrgla dobrih pet milijard frankov. Ker je stanje zakladnice izredno dobro, Bonnet ne bo izrabil pravice, da se zateče k razpis-,: druge transa temveč bo zahteval v teku Hlepeč* julija samo polovico te vsote, to je 2f><)0 milijonov. To (>osojilo no bo iniereeuralo javnosti, ker mu je namen samo pretvoriti zapadle zakladne bone v dolgoročne titre. Zaradi ugodnega položaja državne zakladnice bo Bonnet že zdaj povrnil Angliji polovico kratkoročnega posojila, ki ga je Francija dobila v januarju t. 1. Drugo polovico, to je 1250 milijonov, bo vrinila meseca oktobra t. 1. Tako se bo skupno s 500 milijoni zaklad ni h bonov, ki jih je Francija zadnjič vrnil« Hoiuliu^ki, s lan j t- francoskih zunanjih dolgov znatno popravilo, državna zakladnica je pa vrhu tega dokazala svojo kapaciteto tudi s posojilom 400 milijonov, ki ga je dobila Belgija Glavna slvar je - dolar! S stabilizacijo valut ne bo nič London, 3. julija, tg. Xa svetovni gospodarstvi konferenci jc nnierikanski državni »o-krfctar IIull dal napovedano izjavo o anieri-kunski valutni politiki. Preeital je izjavo predsednika Združenih držav, v katerih nastopu Ropsevelt ostro proti vsaki umetni stabilizaciji. Smatral bi naravnost kot katastrofo, ki bi liila podobna svetovni tragediji, če bi vdlika konferenca narodov resno poskusila na umetni način doseči stabilizacijo valut, ker bi bila to le začasna rešitev današnjih težkoč, ki bi služila tudi samo nekaterim maloštevilnim državam, Ta akcija pomeni oddaljevanje od glavne poti in glavnega cilja, zaradi katerega je bila svetovna gospodarska konferenca prvotno ddjcjuia ter dokazuje svojevrstno pomanjkanje razsodnosti. Zdravi domači gospodarski sistem je za dobrobit vsakega naroda večji faktor. kakor cena njegove valute, kakor se izraža nasproti valutam drugih držav. Dajte si dopovedati, da Združene države iščejo ono vrednost dolarja, Ivi bo pomenila isto kupno moč,t kakor, ga je imel nekdaj.« Tudi Anglija mora shrbeli naiprej zase London. 3. julija. A A. llullova izjava je učinkovala \ krogih svetovne gospodarske konference kol viharna senzacija. Delegati držav, ki so zainteresirane na zlatem standardu .so imeli danes dopoldne sestanek, na katerem so razpravljali o novem položaju. Kaže, da se bodo Francija, Italija, Švica. Belgija, Nizozemska ifi Poljska sporazumele v tem, da ohranijo sedanjo pariteto svojih valut « sodelovanjem sinjih narodnih bank. Vendar pa niti Francija niti ostale države ne nameravajo trenutno zapustiti konkurence. Glede angleškega stališča se čuje, da ne bo sklenila mednarodnega i.i finančnega sporazuma ;;lede sni ;!izacijc, Kakor s • je do-zdaj mislijo, ampak da -se bo zadovoljila samo s šteling-blokom, ki se bo razširil n« domini jone, Egipt, na gotove azijske j'okrnjine, nu Južno Ameriko in na skandinavske države. Predlog za odgoditev konference je MaeDo-nald odločno zavrnil. Anglija pač ne more iii proti Ameriki, ker bi ne mogla konkurirati s padanjem dolarja, ako .se priključi stališču Francije in ostalih držav, ki so za zlati standard. Nov znaten padec dolaria London, v julija. AA. Dolar jc danes dosegel nov najnižji standard, odkar je Velika Britanija zapustila 1931 zlati slandurd. Padec je posledica Rooseveltovega odklonilnega stališča nasproti predlogu » stabilizaciji valut. Ob otvoritvi borze je noliral 4.35 in pol, medtem ko je v soboto zaključil 4.33 in pol. — Zlate valute na današnji borzi ni jo dosti ni-Jiale. le kanadski dolar jc oslabel nasproti funtu s 4. 71 na 4.89. Jugoslovanski delegat za reformo carinskih formalnosti London, 3. jul. AA. Jugoslovanski delegat g. Mohorič je imel v pododboru svetovne gospodarske konference za posredni protekcijonizem govor, v katerem je opozoril na potrebo izpremenitve in izpopolnitve liste raznih primerov indirektnega protekcijonizma, ki jo je izdelalo tajništvo, zlasti glede carinskih formalnosti. Ciril-Metodijsha ideja Pred praznikom svetih slovanskih blagovestnikov Na koncu 19. in v začetku 2». stoletja se je na slavnostih in kongresih na Velehradu mnogo razpravljalo o vodilnih idejah življenja in delovanja sv. Cirila in Metoda, o ideji ciril-metodijski. V teh razgovorih in po znanstvenem preiskovanju življenja in dela sv. .slovanskih apostolov je dozorelo sledeče pojmovanje •iril-metodijske ideje. Iz življenja in delovanja sv. slovanskih lpostolov moremo /. vso gotovostjo izvajati, da s(a sv. Ciril in Metod slovansko bogoslužje ^ in ustanovitev slovanske književnosti podredila višjim verskim namenom. Slovani naj bi ne. bilj plen bizantinskega in zapadnega imperializma, marveč kot enakopravni člani vcsoljnc-krščanske družine organsko učlanjeni vesoljni Kristusovi Cerkvi in krščanski prosveti! Slovani nuj bi kot most med Vzhodom in Zapadom organsko pomnoževali krščansko vesoljnost in pospeševali vesoljno edinost. Dejstvo, da so se katoliški Slovani zaradi mnogih zgodovinskih zaprek v katoliški Cerkvi premalo uveljavili in premalo vršili svoje poslanstvo za pospeševanje mednarodne ve-soljnosti in krščanske edinosti, to dejstvo je katoliški Cerkvi in vesoljnemu krščanstvu mnogo škodilo. Zato naj se sedanji katoliški Slovani bolj živo .zavedajo svojega poslanstva v organizmu svete Cerkve in v družini krščanskih narodov. Zato naj se sedanji katoliški Slovani tesneje med seboj združijo, da se bodo mogli bolj uveljaviti v cerkvenem organizmu in bolj živo in uspešno posredovali med Vzhodom in Zapadom, da bo mogla Kristusova Cerkev nu vzhodnih mejah še bolj izžarevati duhu krščnnskc vesoljnosti in edinosti. Z delovanjem v duhu ideje ciril-metodijske se bodo katoliški Slovani kot živi člani učlanili cerkvencmu or- ganizmu in družini krščanskih narodov, obenem pn napredovali v verskem življenju in krščanski prosveti. Tako pojmovano eiril-metodijsko idejo s<> zbudila veliko gibanje, i/, katerega so nastali mednarodni kongresi na Velehradu in mnoga druga važna podjetja. To eiril-metodijsko idejo je v zadnjih letih katoliška slovanska inteligenca in akademska mladina sprejela kot vodilno idejo svoje vseslovanske in mednarodne organizacije. Tako pojmovanje eiril-metodijsko idejo so odobrili mnogi odlični predstavitelji katoliške Cerkve, ki v duhu te ideje sodelujejo pri kongresih na Velehradu in pri drugih podjetjih. Ta ciril-metodijska ideja je potrjena po znn-s veni h raziskavah o sv. Cirilu in Metodu. Za delovanje katoliških Slovanov v tem duhu se zanimajo odlični češkoslovaški državniki, češkoslovaška republika je ponosna, da ima fo gibanje svoje ognjišče nn češkoslovaških tleli in to delovanje rada podoira. Tudi mnogi odlični Srbi se živo zanimajo za to idejo. Slovenci smejo biti nonosni. da je (n ideja prvotno vznikniln nu slovenskih tleli v ustanovi svetniškega škofa Slomška, ki ie zamislil in ustanovil Bratovščino sv. Cirila in Metoda. Iz te bratovščine se je na Velehradu razvilo Apostolstvo sv. Cirilu in Metoda, ki je neposredno sodelovalo pri sedanjem oblikovanju in razcvetu ciril-metodijske ideje. V sedanji dobi katoliške akciie so katoliški j u gos lov. škofje in drugi odlični možic že večkrat opozorili na tesno zvezo med našo katoliško akcijo in eiril-metodijsko idejo: naša katoliška akcija naj ima ciril-metodijski pečat. Aretacije na Dunaju Baden. 3. julija, ž. V zvezi z bombnimi atentati v okolici Badna je policija aretirala štiri gimnazijske dijake in enega profesorja na državnem zavodu vDreikirchnu. Vsi so bili izročeni sodišču. Profesorjevo ime nočejo objaviti, ker bi ne bilo v interesu preiskave. Notranji minister je razpustil mladinsko organizacijo nemških nacionalcev .Tung-ilcutscher Ordcn. Balbo preložil odhod London, it. jul. AA. Zaradi današnjega slabega vremena je general Balbo odložil odhod italijanskih letalcev i/. Londonderryja. Italijanski letalci z Balbom na čelu bodo leteli na prihodnji etapi iz Londonderryja v Reykjavik na Islandu. Povelje za idlet bo izdano, čim bodo vremenske razmere ugodne. Venizefosova zvezda se zopet dviga Atene. 3. julija, tg. Včeraj so bile v Solunu /n okolici ponovne volitve, ker so bile volitve z dne 5. marca v tem okrožju anulirane radi raznih goljufij in ker so bile na židovski praznik. Volilni boj jo bil izredno oster in je bila radi tega vojska :,n mornarica v strogi pripravljenosti. Vojska je bila tudi v Atenah pripravljena za vsak slučaj. Vendar pa ni prišlo nikjer do poskusa kaljenja miru. Volilnega boja so se osebno udeležili Cal-taris in Venizelos. Prvi rezultati so bili za Cal-darisa ugodni. Poznejo so se poslabšali in so se [»večali glasovi venizelistov. Po prvih rezultatih e imel Venizelos 3—4000 glasov večine. Očividno ,e atentat na Venizelosa izboljšal razpoloženje ljudi do Venizelosa. Polet v stratosfero Pariz, 3. julija, ž. Maks Coesins, spremljevalec profesorja Piccarda se je včeraj po 20-urnem letu zrakoplovom spustil pri St. Vitte južno mi Pa--iza. Izjavil je, da je bil polet izredno težak, da pa je lcljub temu zadovoljen z rezultati, ker je nreizkusil razne instrumente in mu je tudi uspelo 7 gotovi viišni obdržati se zn nekaj časa na istem mestu. Hudo neurje na Madjarskem Budimpeita, 3. jul. AA. Nevihte in neurja so uničila včeraj v pokrajini okoli Pccsi na jugu Mnd-arske 15.000 ha žetve. Dve osebi sta bili ubiti. Nekatera zrna toče, ki jc padala med nevihto, so tehtala 560 g. Dunajska vremenska nnoovcd: Spremenljivo, deloma deževno. Kačaki še vedno strašijo Belgrad, 3. julija. Z. Kakor smo že poročali, je pred par dnevi opazila naša obmejna straža pri karaulj Kravam, da so štirje folovaji prekoračili albansko mejo. Dva od njih so kmalu ujeli. Predvčerajšnjim pa so pri karauli iOsojnica« opazili zopet enega lcačaka, ko je plezal na hrib. Od albanske meje je bil oddaljen komaj 10 m. Pozvali so ga, da se ustavi. Ker se za poziv ni zmenil, so pričeli nanj streljati in ga ranili. Ko so prišli k njemu, je ponovno skušal pobegniti in je bil pri tem ubit. Zadnji član te tolpe se je skrival v medreških gozdovih in so tudi na njega naleteli orožniki, na katere je hotel streljati z revolverjem. Ožorniki pa so ga prehiteli in ga ubili. Kačaki so imenujejo Ibrajrim Holjevac, Ibrahim Ko-banac, Azet Banaševič in Redžep Kosovac, Zadnji je doma iz Hercegovine, pa tudi Banaševič je rb-dom iz Jugoslavije. Profesorji se kregajo Belgrad, 3. jul. i. Danes je bil tukaj izredni občni zbor belgrajske sekcije Jugoslovanskega profesorskega društva, ki jc potekel v medsebojnem prerekanju med posameznimi člani. Opozicija je napadala odbor radi nedelavnosti in premajhne podpore, ki jo je nudil svojim članom, posebnom onim, ki so jih doletele redukcije. Odbor jc po mnenju opozicije poklanjal tudi premalo pozornosti vsem onim neštevilnim absolventom filozofskih fakultet, ki že mesece in mesece čakajo na zaposlitev, medtem ko gimnazije in njim slične šole nimajo dovolj učnih moči. Precej opazk je padlo tudi na račun predsednika glavne uprave Jugoslovanskega profesorskega društva. Občni zbor sc jc popoldne nadaljeval. Ponesrečen poizhus kandidature Knjažcvae, 3. jul. 1. Tukajšnji predstavniki Jugoslovanske narodne stranke so danes kot prvi predložili sodišču kandidatno listo za občinske volitve, ki bodo v moravski banovini, kakor znano, dne (i. avgusta 1933. Sodišče kandidatne liste še ni potrdilo. Čuje se pa, da jo bo zavrnilo zaradi tega, ker so nekateri podpisniki te liste pri podpisovanju označili najprej ime in šele nato priimek, morali bi pa najpreje navesti priimek in šele potem ime. Zastrupljenje z gobami Budimpeita, 3. jul. AA, Madjarski korbiro poroča: V Tapolcsi blizu Balatonskega jezera so zboleli vsi člani oven družin (16 oseb), ker so jedli strupene gobe. Dn zdaj jc v bolnišnici umrlo že šest oseb, stanje ostalih pa jc zelo nevarno. Naš petdesetletnih Naš dragi tovariš Viktor Ceniti, Iii je začel svojo novinarsko karijero I. 1909. pri »Zarji*, glasilu Slovenske krščansko socialne zveze za Trst in okolico, jo nadaljeval pri mariborski »Slraii« in jo od začetka svetovne vojne nadaljuje pri Slovencuc, je dne ,'i. t. m. obhajal ">0 letnico svojega življenja. Ne maramo pisati našemu jubilantu nobe- Vprašanje naše meščanske šole nega slavospeva, ker vemo, da bi ga nam hudo zameril (te vrstice smo spravili v list, skrbno prikrivajoč jih- pred njegovim vse videčim očesom), dolžnost pa nam kategorično veleva, de našim bravcem povemo to novico, ki bo razveselila vse mnogoštevilne prijatelje in spošto-valce našega Viktorja, ki je po pravici dobil ime, da je železni steber našega uredništva. Nič se mu ne poznajo leta, čil in železno vztrajen vrši svoj težki posel za uredniško mizo in kljub vsej zaposlenosti z dnevnimi novicami, z urejanjem in uvrščanjem materijala v list in tehničnimi težavami, potrebnimi, da dobijo strani lepo, prikupljivo lice, pa časih zelo živahnimi debatami z reporterji in sotrudniki svojega resora, najde vedno še časa za dobro xulo, da se v veselju razvedri nervozno napetu atmosfera uredništva dnevnika. Ljubljenemu kolegu, ki ni samo izboren časnikar, ampak tudi krasen človek, ki ga visoko cenijo vsi njegovi prijatelji iz vseh mnogoštevilnih taborov našega slovenskega javnega življenja, želimo, da bi v naši sredi bival še mnogo, mnogo let tako vesel in dober, kakršen je! Humanistične vede: 110.000 dijakov Strokovne šole samo: 8000 dijakov! Belgrad. 3. jul. t. V dvorani Privrednik« so danes otvorili kongres Društva meščanskošolskih učiteljev iz vse države. Kongres je otvoril predsednik društvu Ivan Rukavina, ki je imel tudi daljši govor, v katerem se jo bavil z vprašanjem meščanskih šol. Govornik je naglašal, da se z novim zakonom o meščanskih šolah ni mogel rešili uradniški položaj meščanskošolskega učiteljstva v sorazmerju s položajem učiteljev na drugih šolali v skladu z ostalim uradništvom prosvetnega ministrstva z ozi-rom na priznanje njihove strokovne izobrazbe. S tem zakonom tudi ni določen odnos meščanskih šol do drugih šol. Posebno ni urejen odnos meščanskih šol napram drugim nižjim srednjim šolani. Nadalje še ni izdan učni načrt in program, ki ga določa novi zakon, po katerem bi se moralo točno naznačiti značaj meščanskih šol. Govornik se v nadaljnjem svojem izvajanju bavi z materijalnim položajem meščanskošolskega učiteljstva, ki z novim zakonom ni zadovoljivo rešen, in prosi merodajne kroge, da ne delajo nepremostljivih jezov med meščanskimi in drugimi srednjimi šolami ter da ne delajo težave absolventom, ki so z dobrim uspehom dovršili te šole, za prestop na učiteljišče. Takoj nato je dobil besedo pomočnik prosvetnega ministra dr. Dvornikovič, ki je v krajšem govoru naglašal, da so baš meščanske šole poklicane za širjenje prosvete med narodom. Žal se v nekaterih delili naše državo meščanske šole nikakor ne morejo uveljaviti in prikupiti, pa tudi dotok na te šole je pričel padati. Vzrok temu je iskati predvsem v tem, da se te šole napačno smalrajo za neke vrste nadaljevanje ljudskih šol, ne pa kot priprava za praktično, dobro in razumsko življenje. Morda jo temu vzrok tudi to, da za te šole ni bilo dovolj kvalificiranih učnih moči. Če pa se bodo te šole diferencirale po potrebah posameznih pokrajin v Osebne nesli Belgrad, 3. jul. 1. Iz 4. skupine II. stopnje v 4/1 jc napredoval Dragotin Trstenjak, okrajni načelnik v Črnomlju. Iz 6. v 5. pol. skupino je napredoval za politično-upravnega tajnika na banski upravi v Ljubljani Gjurin Jurica. Za višjega pristava notranjega ministrstva je napredoval iz 7. v 6. pol. skup. I Alojzij Lenarčič. Drobne vesti Belgrad. 3. jul. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo o tem, ali velja oprostitev taks po čl. 5, točki 2 taksnega zakona tudi za zemljiške zajednice. Ker zemljiške zajednice . niso pod upravo države, temveč samo pod njenim i nadzorstvom, zato po pojasnilu davčnega oddelka finančnega ministrstva ne morejo biti deležne taksne oprostitve po čl. 5, t. 2 taksnega zakona. Pariz, 3. jul. AA. Iz Biarritza poročajo, da je znani pisatelj Andrč L'Amande, avtor del »La vie gaillarde et sage de Montaigne« in »La vie de Hcn-ri IV«, v nedeljo nenadoma umrl zaradi zamašitve žil drugi dan po operaciji slepiča. Pokojnikovo truplo prepeljejo v Blaye v Girondi, njegov rojstni kraj, kjer ga bodo pokopali. Pariz, 3. jul, AA. Poslanska zbornica je brez debate sprejela načrt o trgovinskem aranžmanu med Francijo in Jugoslavijo z dne 7. novembra 1931 o preferenčnem tretiranju jugoslovanske koruze. Sofija, 3. jul. AA. Oblasti so odkrile v južni Bolgariji široko razpredeno komunistično organizacijo. 70 oseb jc aretiranih. Miami, 3. jul. AA. Na južnih obalah Floride so našli več sto mrtvih kitov. Mislijo, da je pod morsko gladino moral divjati skrivnosten vihar, ki jc stal kile življenje. Pariz, 3. julija, ž. Italijanskega podkonzula v obmejnem mestu Mentono je napadla včeraj popoldne na ulici skupina .nitifašistov in ga pretepih. Več orožnikov je interveniralo, na pomoč pa so prišli tudi mimoidoči. Tri osebo so bile aretirane. Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, ne bo poslovala dne 5. I. m. po določilih 8 3-, t. 2 zakona o praznikih. Dijaškim staršem! Šola »Hajdukov! fr opozarja starše, katerih otroci so za kakšno leto izostali nli da ponavljajo razred ali da so izgubili pravico do nadaljnega rednega šolanja, da jih takoj vpišejo v to šolo, da nadomeste izgubljena leta. Obstoja poseben tečaj za dijake, ki niso polagali alt so padli pri sprejemnem Izpitu. V sami šoli jo pensionat pod zelo strogim in | skrbnim nadzorstvom profesorjev. Podrobna pojasnila in vpisovanje ves dan v i šoli Kajmakčalanska 58, Beograd VII. Tel. 20-732 ' (pri Borovem parku!. državi, bodo tako postale nekake strokovne šole, v katerih bodo učenci dobili strokovno znanje kmetijskega, obrtniškega, trgovskega in industrijskega značaja, deklice pa solidno podlago za višje gospodinjske, obrtne in tem slične šole. Te šole bodo najbolj koristile narodu, pa tudi državi bodo meščanske šole storile veliko uslugo: 1. od gimnazij se bo odvrnil velik dotok učencev, ki nimajo naj-elenieiilarnejšik pojmov za težko in naporno duševno delo, še manj pa za študije na univerzah, sposobni pa bi bili na drugih poljih, 2. gimnazije bi se osvobodile velikega balasta otrok, ki so prisiljeni, da se bavijo s posli, za katere niso rojeni. V teh šolah naj bi se v bodoče pripravljal sposoben in strokovni kader mladih ljudi za dobre gospodarje, obrtnike, trgovce, industrijce itd. ter naj bi se preprečilo, da bi absolventi teh šol reflektirali samo na državno službo. Kot primer, kako preobremenjene so gimnazije, je podal pomočnik prosvetnega ministra točne podatke. Tako je bilo lani na realnih in klasičnih gimnazijah ter na realkah, učiteljiščih in bogoslovjih v vsej državi okoli 110.00U dijakov, dočim jih je bilo na čisto strokovnih šolali, to so srednje tehnične, kmetijske in trgovske šole vsega samo S000. V zadnjem času se jo število na gimnazijah in njim sličnili šolali še povečalo za okoli 30.000. Zato prosvetni minister pričakuje, jo nadaljeval g. Dvornikovič, od učiteljstva meščanskih šol, da bo storilo vse, da se nivo teh šol dvigne, da bodo v resnici postalo prave ljudske strokovno šole. Prosvetni minister jih bo pri tem delu vedno podpiral. Nato so bila prečitana poročila o delovanju v pretekli poslovni dobi. Izvoljene so bile tudi sekcije, ki bodo prestresale vsa važnejša vprašanja meščanskošolskega učiteljstva. Kongresu je prisostvoval tudi kraljev zastopnik. Pozdravni brzojavki sta bili poslani kralju in prosvetnemu ministru. Občinske volitve v vrbaski banovini Banjaluka, 3, jul. 1. Na podlagi občinskega zakona in pooblastila notranjega ministrstva je ban vrbaske banovine Svetislav Milosavljevič razpisal občinske volitve za to banovino za 6. avgust. Iz šmarsttega kota Potujoča kmetijska razstava se je v petek dne 30. junija ustavila na postaji Rogaška Slatina, kjer je bila odprta do 12, nakar je o d vozil a v Šmarje. Škoda, da se razstavni vlak ni ustavil v nedeljo, ki bi bila za to primernejša. — Dne 1. julija nas je počastil s svojim prihodom ban dr. Marušič. V vrsti raznih zastopnikov so pričakovali g. bana . cd drugim ' v vv ^ 1 » -« '<■'.. — Leta-, ot/tuo \meli v čmorskem okraju Iri nove maše. Dne 16. julija bo pel novo mašo g. Janez Čoki iz Zibike, in sicer pri zibiški podružnici, sloviti romanski cerkvi Matere božje na Tinskem. Druga nova maša bo dne 23. julija v Šmarju pri Jelšah; pel jo bo novomašnik Štefan Čakš, tretja nova maša pa bo v Podčetrtku pri podružnični cerkvi Device Marije na Pesku. Služil jo bo la. zarist Mlakar. Slovenjgradec Naša društva. Dovoljena so zopet naslednja prosvetna društva, katerih delovanje je bilo med drugimi tudi ustavljeno: Kat. slov. prosvetno društvo Št. Ilj pri Velenju in Sv. Peter na Kr. gori, Bralno in izobraževalno društvo v Selah, Slov. krščansko izobraževalno društvo v Razboru, Slov. kat. prosv. društvo v škalah in Izobraževalno društvo v Belih vodah. Pred kratkim sta bili dovoljeni t udi Kat. prosv. društvo v Št. Andražu pri V.cl. in Prosv. društvo Šmartno pri Velenju, tako da jo skupaj osem prosvetnih društev upostavljenih k ponovnemu delovanju. Prvo sveto obhajilo je na dan sv. Alojzija prejelo 97 prvoobhajancev. Po končanem obhajilu so sc V šoli razdelile prvoobhajancem spominske podobe. Ugodna zveza z avtobusom na Slovenjgradec, Mislinje in šoštnnj je i/, Dravograda od brzovlaka, ki odhaja iz Maribora ob 15.15 in prihaja v Dravograd ob 16.30. V Slovenjgradcu jo avtobus ob 17, v Mislinju ob 17?, jn v šoatanju ob 18IL Ta »veza jc predvsem prav ugodna za posestnike iz Maribora, posebno za turiste za nu Uršljo goro in druge okoliške planine. Zagrebška vremenska napoved: Precej stalno z naraščajočo oblačnostjo podnevi, noči jasnejše, zmerno toplo. Evharistični kongres v Domžalah Domžale, % julija. Kamniški okraj stoji letos pod vtisom evha-rističnih kongresov. Za čudovito lepo uspelim kam. niškim (25- junija), se je danes vršil v Domžalah v vsem sijaju kristalno lepega vremena, ogromne udeležbo in nadvse prazničnega razpoloženja nad vse uspeli evharistični kongres, Iz, sedmih okoliških far a se je zbralo na starodavni Goričici ob vznožju lepega svetišča Matere božje, na kraju, ki je znan po vsakoletnih naših uspelih shodih, do 80(10 vernikov. Za kongres ni bilo nobene posebne agitacije (celotni propagandni stroški znašajo 07 Din za tiskane sporede), nobenega siljenja, nobenih groženj! Zadostovalo je, da je vabilo na kongres prinesel .Naš list« (glasilo KA za kamniški okraj), da se je oznanilo in povabilo s prižnic — in cel okraj se je v dnevih pred nedeljo l neko posebno gorkoto pripravljal za sijajno udeležbo, da z no- ko. Z vseh hiš so visele zastave, hiše ob cesti, kjer se je premikal sprevod, so bile v vseh oknih okrašene s cvetjem, venci in svečami. Pred nekaterimi znanimi hiišami smo opazili naravnost iznajdljivo okrasje. Ob devetih so vse številne množice zasedle hrib in travnike okoli hriba pod cerkvijo. Pogled na te pestre množice našega naroda je bil očarujoč. Ko so prinesli Najsvetejše v kapelico M. 15. na pobočju hribčka, je imel superior misijonišča p. Al. Pohar slavnostni govor o Presveti Evharistiji. Govornik je (kakor tudi vsi ostali govorniki) mogočno obvladal s svojim glasom veš obširen prostor, da ga je lahko razumel tudi najbolj oddaljeni udeleženec. Sv. mašo je daroval kamniški dekan g. M. Rihar. Med sv. mašo se je pelo z veličastnim ljud. skim petjem. Po sv. maši je pozdravil udeleženfe in olvoril kongres kamniški g. dekan, za njim je govoril provincial g. p. dr. Gvido Rant. Njegova izvajanja so vdarjala kakor mogočno kladivo: Na- Lepa manifestacija bojevnikov Nad 6000 slovenskih bojevnikov pri crngrobshi Materi božji tranjo pobožnostjo in z blestečo zunanjostjo da čast našemu evharističnemu Kralju. Na predvečer se je v cerkvah ves popoldan in pozno v noč »povedovalo. Spoved so opravili posebno možje in fantje, ker je bila drugi dan ta-kozvana moška in fantovska nedelja. Po Ave Mariji se je v vseh cerkvah z zvonenjem oznanil veliki praznik. Drugo jutro jo bilo sveže, nebo jasno ko ribje oko. V vseh naših prijaznih domovih je završalo od priprav za odhod v Domžale. Kako hudo je bilo, ko pri nekaterih hišah niso mogli dobiti čuvajev za dom. Ponekod je en čuvaj pazil na dve hiši. Okoli 8 so oživela vsa pota in ceste, ki peljejo v Domžale. Skozi dozorevajoča žitna )>olja in zelene travnike so se valile množice vse v smeri proti kraju kongresa. Posebno pozornost je vzbudila vodiška župnija. Samo kolesarjev je bilo nad 200. okrašenih voz nad 30! Vsi so prišli skupno v eni sami brezkončni koloni. Vsako kolo okrašeno, na vozovih narodne noše, ubrano petje . . . Največ udeležbe je bilo brez dvoma iz mogočne mengeške župnije, ki je dala s svojimi množicami in paradno godbo kongresu poseben pečat. Od vzhoda in juga »ta kakor mogočna vojska dospeli župniji Dob in Ihan. Bistrica je strmela, ko je gledala, da je ta dan pasiralo oba mostova toliko ljudstva! Od severa so prihajale množice iz župnij Rova in Homec. Domžale so se odele v svojsko praznično oble- z,aj k pokorsini 10 božjih zakonov, božjih post.iv, ki so edini sposobni prinesti red in soglasje v naše zasebno in javno življenje. Nazaj k življenju po veri! Odklanjamo katoličane, ki pravijo, da niso proti veri, toda |ki veri ne živijo. Rabimo katoličane, ki so v svojem srcu in v vsem svojem delo. vanju katoličani! Ti katoličani zajemajo moč iz vere, iz virov presvete Evharistije. Sprevod z Najsvetejšim po domžalskih ulica a je bil čisto gotovo tak, kakor ga v Domžalah še ni bilo in kakor ga nihče niti zdaleka ni pričakoval. Za domžalsko godbo (pred katero so nosili veliko domžalsko bandero) so korakali gasilci vseh fara (do 300), nato posamezine župnije s svojimi ban-deri in zastavami (skupno 24) in pevskimi zbori. V sprevodu je bilo 200 narodnih noš (skupaj), dolga vrsta deklic v belih oblekah, srčkana skupina domžalskega otroškega vrtca, redovnice iz Domžal, Mengša in Male Loke, številna duhovščina z Najsvetejšim, dolga, dolga vrsta vernikov. Sprevod se je štel, zato točno vemo, da je bilo v njem nekaj nad 4000 udeležencev in približno toliko je bilo ljudstva v špalirju. Domžale so popoldne tega dne pozdravile tudi novega mašnika, ki se je ob treh pripeljal iz Ljubljane ter v polni cerkvi dal vernikom svoj prvi blagoslov nato pa s petimi litanijami zaključil domžalske slovesnosti tega dne. 1200 mož in fantov na marifanskem tabora v Ljutomeru Ljutomer. 2. julija. Lep praznik slovenskih mož in fantov. Na današnji marijanski tabor so prišli možje in fantje iz Gornje Radgone, Sv. Miklavža, Velike Nedelje, Male nedelje, Štrigove, Razkrižja, Črenšovcev, Sv. Bolfenka, Sv. Jurija, Veržeja, Ljutomera, Svetinj in Sv. Tomaža. Najprej je bila v župni cerkvi sveta maša, ki jo je imel bogoslovni profesor dr. Josip Hohnjec iz Maribora. Med sveto mašo je pristopilo k mizi Gospodovi 500 mož in fantov. Cerkev je bila natlačeno polna samih mož in fantov, ki so morali stati na trgu pred cerkvijo. Pridigo je imel tajnik K. A. Franc Kolenc. Po sveti maši je bilo v prostrani nabito polni dvorani krasnega Katoliške-gn doma versko zborovanje, ki ga je v imenu pripravljalnega odbora otvoril ljutomerski prvi kaplan Matija Munda, ki je vodil vse predpriprave. Po njegovih pozdravnih besedah je bila najprej dekla-macija Lojzeta Pušenjaka »Mlada pesem«, nakar eo govorili bog. prof. in bivšri predsednik Prosv. zvezie dr. Josip Hohnjec o verski vzgoji mladine, Mirko Geratič iz Maribora o sodelovanju fantov v Katoliški akciji, akademik Ciril Žebot iz Maribora o socialnih smernicah znamenite papeževe okrožnice »Quadragesimo anno«, tajnik škofijske Katoliške akcije Franc Kolenc o češčenju Matere Božje. Pozdravne govore so imeli Meško od Sv. Tomaža. Poštovan iz Gornje Radgone, Jakob Babic iz Cve-na, Domanjko od Sv. Jurija, Vajda iz Velike Nedelje, Kovač iz Črenšovcev. Zaključne besede je toplo spregovoril še kaplan Matija Munda, nakar i je moški zbor pod vodstvom organista Potočnika zapel pesem »Morska zvezda«. Fantje in možje so pokazali veliko požrtvovalnost: saj so na nrilo-dane vseh okoliških gričih goreli na predvečer kresovi, na današnji tabor pa so prihiteli iz naj-i oddaljenejših krajev. — Bog živi takšne može in 1 fante! Novo kopališče v Radovljici Novo kopališče bo otvorjeno na Obli gorici v prijaznem gorenjskem mestu Radovljici. Pri tem kopališču, ki je last radovljiške Mestne hranilnice, se je arh. gospod prof. Vurnik, domačin, s svojim načrtom pokazal res mojstra. Na slikoviti solnčni gorici, z gozdičem porasli, je vložil z umetniško izdelanimi objekti — pa tako v ta raj primernimi — nov biser v naš Gorenjski kot. Pa tudi obsežno ie to kopališče. Pod bakreno streho, ki jo nosijo vitki stebri, je poleg restavracije, družinskih in skupnih slačilnic še nad sto moderno opremljenih kabin za poedince. Lep pogled je na skakalni stolp, ki se tako mogočno dviga nad dolgim in širokim bazenom. Otroci bodo imeli svoj bazen. Da sc bodo malčki privadili plavanju, bo na razpolago pri-enani plavalni mojster. Na obsežni bakreni strehi sc vod« kaj hitro segreva, tako da je v bazenu vselej topla. Na gričku za kopališčem je nasuta glena, kopalcem za solnčenje tako ljuba. Pod kopališčem je obsežen prostor za tenis, pozimi pa bo lam Jrsališče. Senčen smrekov park obkroža vse kopališče. O, na Obli gorici je res lepo in kopališče sc v vsem lahko kosa s prvimi v državi. Tujcem-gostom je posvečeno v prvi vrsti. Pa tudi domačini bodo našli v njem vse užitke, ki jih nudijo velika kopališča. Pa ne samo Obla gorica, prav vsa okolica od Karavank pa do očaka Triglava je lepa. Pešce vodijo lepe stezice, avtomobile pa široke ceste na vsem poznane Brezje, v tihi Tržič tam pod gorami, k Sveti Ani in na Ljubelj. Na drugo stran pa y slikovito Drago, k mrzli Završnici gori za Za-vrhom, pa v šumni Vintgar. Lep je sprehod ob Savi Bohinjki čez Ribno na Bled pa na Mrzli Studenec, orav pod Triglavom. Senčna je potv Kamno gorico in Kropo med naše zebijarje. zdravje te doma tudi na .Iclovici, visoki, z dišečimi smrekami porasli planoti. Pa kaj bi naštevali, vsa ie lepa Slovensko ljudstvo se zo od nekdaj rado zbira na taborih. Zbiralo se je v času narodnega prebujenja, zbiralo se je v Krekovem času, zbiralo posebno v deklaracijski dobi proti koncu svetovne vojne. V sedanjih težkih časih se zbirajo na taborih slovenski bojevniki, ki oznanjajo in kličejo svetu: Mir. svobodo, ljubezen, bratstvo! Kakor val gre ta glas bojevnikov po slovenski zemlji. Mogočen je bil tudi nedeljski tabor bojevnikov v Crngrobu pri ftkofji Loki. Na tisoče gorenjskih bojevnikov se je zbralo pri starodavni Marijini božjepotni cerkvi. Slovenski bojevniki so se vedno radi zbirali pri Marijnih svetiščih. Po prihodu jutranjega vlaka, ki je pripeljal ljubljanske udeležence na škofjeloški kolodvor, smo odkorakali na čelu tržiške in škofjeloške godbe na zbirališče na spodnjem trgu pred gostoljubno gostilno tovariša Zicherla v Skofji Loki, kjer je že čakala več sto bojevnikov, ki so se uvrstili v če-tverostope in z godbama na čelu odkorakali v pol ure oddaljeni Crngrob, kjer so bili zbrani že tisoči udeležencev. Mogočni miaji ob cesti in na taborišču, ubrano potrkavanje s starodavnega slolpa, krasno jutro je povečevalo vso slovesnost. Zelo prostorna cerkev je bila veliko premajhna, da bi mogla sprejeti vse udeležence. Za bojevnike se je darovala prva sv. maša ob 9, druga pa ob 10. To je daroval g. kanonik in starološki dekan Mrak, ki je imel tudi pridigo. Med sv. mašo je združeni škofjeloški moški pevski zbor lepo prepeval Marijine pesmi, vmes pa sta igrali združeni godbi. Veličasten je bil pogled na H000 glavo množico, ki se je zgrnila na travnik okrog cerkve. Zborovanje je otvoril predsednik škofjeloške skupine tov. Rupar, ki je pozdravil navzoče. Prebral je pismeni pozdrav obolelega predsednika zveze generala M;ijstra in predlagal za predsednika zborovanja podpredsednika zveze tov. Marinka, kar je bilo z burnim odobravanjem sprejeto. Vsi Slovenci shupai s Srbi, Hrvati in Bolgari v eni mogočni Jugoslaviji Predsednik tov. Marinko je imel lep, kratek govor, ki so ga navzočni bojevniki neprestano prekinjali z navdušenim pritrjevanjem. Dejal je med drugim: »Da nas boste tudi v narodnem vprašanju pravilno razumeli, izjavljam, da nikdar ne pozabljamo, da smo sinovi slovenske matere in slovenskega očeta. Izšli smo iz slovenskega naroda, zato nočemo ničesar drugega kakor to, kar hoče ves naš slovenski narod. Ze v davnih dneh narodnega pre- bujenja so bile sanje naših prvih narodnih borcev, združitev vseh Slovencev od Gosposvetskega polja do jadranske obale. To doseči, je naravna in božja pravica slovenskega ljudstva. Zato tudi zahtevamo /družite« vseh Slovencev v združeni Sloveniji v večni skupnosti z našimi južnimi brati Hrvati, Srhi in llol-.% t, major Oskar Kirhbaum; v čin kap. I. razr. kapetan II. razr. Maksini Sajenko, konjeniški kap. II. razr. Anton Krpan, inž. kapetana II razr. Oskar Ibriks in Svetozar Ribar; zrakoplovni kap. II. razr. Stojali Saks, topniški kap. II. razr. Milan Vodenik, intendantski kapetani II. razr. Rudolf Vajinan, Jožef Nagoda, Karel Petrič, Gilbert Domač, Ivan Dorčič, Valter Ranišak, Bogomil Šadek, Karel Pro-haska, Franjo Nemet, Sil vi j Čevenj, Alfred Kšiva-nek, Dušan Penčič, Viljem Šibic, Franjo Megla in Milan Kondrič: orožniška kapetana II. razr. Josip Tršar in Milan šegan; za voj. pisarja III. razreda pisar IV. razr. Martin Dajčinan: za vel. pomočnika lil. razr. pomočniki IV. razr. Ivan Drinovec, Mirko Jagodic. Vilim Pozderc, Todor Sakulski, Drago Ogorevc in Miroslav Šimenc; v čin poročnika kor-vele gojenci pomorske vojne akademije-naredniki Vekoslav Plantan, Milan Luger, Danilo Gangl. Rudolf Ribar, Radoslav Saje, ilinko Luleroti, Zvoni-mir Oštrič, Viktor Kobol in Vinko Grošelj; za uradnika VI. pol. skupine uradnika VII. skupine Olga Gregorič, inženjer kemije pri voj. tehničnem za vodu in Mirko Škekič, vršilec dolžnosti nadzornika pri voj. lehn. zavodu Mengeš, 3. julija. Danes ponoči okrog ene je izbruhnil v Pristavi pod Spodnjim Mengšem nevaren požar, ki bi kmalu postal usoden za več gospodarjev tega dela Mengša. Goreti je pričelo v gospodarskem poslopju posestnika Straha, pri hiši pa se pravi po domače pri Viscu. Ogenj je z veliko naglico objel leseno, s slamo krito gospodarsko poslopje, da je bilo naenkrat vse v plamenih. Ko je mogočna svetloba in glasno prasketanje ognja prebudilo domače in sosede, je bilo že vse v plamenih. Pod, šupa in hlev, vse je gorelo kot velika bakla, kateri se ni mogel nihče približati. S težavo so rešili iz hleva živino, nekomu po se je posrečilo, da je prišel na pod, vendar pa je v naglici mogel zagrabiti samo konjski komat in ga oteti ognju, ostalih sedem komatov in vsa oprema, poljsko in gospodarsko orodje, vozovi, seno itd. pa je postalo žrtev plamenov. Na licu mesta Iz Vranskega kota Dne 2. julija. Potres. Dne 2. julija zjutraj ob 5.35 se je čutil na Vranskem lahek potresni sunek, ki je trajal kako sekundo. Hiše so se nalahno stresle, lažji viseči predmeti pa zamajali. Ljudje so že večkrat prerokovali, da bo temu vlažnemu vremenu sledil potres. Hvala Bogu. da m bilo nič hudega! Tatovi kokoši se v našem kraju pogostokrat oglašajo. Zdaj na enem koncu, zdaj na drugem. Nekemu posestniku so pokradli v eni noči kar deset kur. Tudi gosi in race niso varne pred temi zli-kovci. Smrt revne matere. Dne 1. julija je na Vranskem umrla Mašilo Elizabeta, mala posestni«! in soproga čevljarja. Komaj 28 letna mati zapušča tri nedorasle otroke, stare od 4 do 8 let. Umrla je v svojem življenju spoznala vso grenkobo življenja. Bolehala je nad eno leto in bila la čas vedno prikovana na posteljo. V hiši je pa vladala ves ta čas najhujša beda in pomanjkanje. Med boleznijo je tako shujšala, da je videti, kakor da bi na parah ležala kaka t t letna deklica. Kljub duševnim in telesnim bolečinam je bila vdana v božjo voljo in je večkrat prejela sveto po|>otnico. Bog jo jc sicer rešil, a celo Vransko pomiluje njene sirote. Pogreb je bil v ponedeljek. Naj v miru počiva! Črešnje so pri nas Se precej dobro obrodile. Vsak dan je videti |>olno v«»z in tudi tovorne avle, ki prevRŽnjo to sadje proti Ljubljani. Le žal, da je ccua nizka so bili kmalu gasilci iz Mengša, takoj za njimi pa na avtomobilu gasilci iz Duplice, ki so sc pripeljali naravnost z veselice. Gasilci niso imeli kaj rešiti, ker je ogenj neusmiljeno gospodaril in uničeval leseno zgradbo. Omejili so se le na lokaliziranje požara, saj je bila velika nevarnost, da se ogenj razširi še na stanovanjsko hišo, ki je bila le tri metre daleč, in na gospodarsko poslopje najbližjega soseda, ki je tudi bilo v neposredni bližini in krito s slamo. K sreči ni bilo vetra, da bi raznašal ogorke v večjo daljavo. Škoda je zelo velika, ker je posestniku Strahu pogorelo prav vse gospodarsko orodje in krma, poleg tega pa je bil zavarovan le za malenkostno vsoto. Kako je ogenj nastal, še niso mogli ugotoviti, kakor pri večini pogostih požarih v kamniškem okraju, mislijo pa tudi tu, da je bil podtaknjen. Posestnik Strah in tudi nekateri sosedje trdijo, da se jim zdi, da so malo pred požarom čuli dva strela. Cerknica Lepo slovesnost smo imeli v nedeljo 25. junija. Olroci Marijinega vrtca so naredili veselje sebi, Bogu in svojim staršem. Zjutraj je vsa šolska mladina pristopila k sv. obhajilu. Pri sveti maši so peli otroci, kar je ljudem zelo ugajalo. Popoldne se je število Marijinih otrok povečalo za 36, ko jih je gosjKKl dekan JuvaneC sprejel v Marijin vrtec. Po končanih litanijah, pri katerih jc v polni meri prišlo v poštev ljudsko petje, so otroci in njih starši do zadnjega kotička napolnili cerkveno dvorano. Sledila je I očka za točko, vse lepo, gladko naučeno, tako da res ne vemo, kaj bi bilo za grajati. 40 malih igralcev in igralk je nastopilo, vsi so bili na lo ponosni. Nastopili so tudi trije dijaki z vijolinskimi točkami tako precizno, da so bili za to deležni priznanja z dolgotrajnim ploskanjem. Meseca avgusta pa bo izlet Marijinih vrtcev iz Cerknice, Rakeka, Unca in Begunj k sv. Roku. Popoldne bo slovesen shod v cerkvi in pete litanije Matere božje. Otroci se že pridno vadijo v petju. Vlomilska ciganska tolpa se je prikradla nekje z Dolenjskega ter vlaniljala in kradla po Begunjah. Selščku, Topolu in Bezuljaku. kar ji je prišlo jHvl roko. Bile so to ciganske družine Braj-dičev in Mudorovičev. Svojčas, ko se je gradila cesta k Sv. Vidu, so delali v teh krajih, pa so jim bile razmere deloma znane. Vedeli so. da ni blizu orožnikov, oziroma, da jim bodo mogli še pravočasno uiti. Pa so se zmotili. Večinoma «o že pod ključem. Nekaj jih je bilo prijetih pri Blokah, ne kaj [wi že celo pri Cabru. Ljubljanske vesli s „Studenci" v Ljubljanici Ljubljana, 3. julija. Med Številnimi gledalci, ki opazujejo pridne delavce, kako betonirajo dno Ljubljanice — nekateri #o se napravili kar komod,:, pa ne delavci, temveč gledalci in opazujejo delavce kar sede — jo povzročila te dni, zlasti pa danes kar majhno senzacijo vest, da so pri cdkopavanju dna naleteli naenkrat 1111 zelo močne studence podtalne vode. Nekateri so bili celo mnenja, da bodo ti studenci močno ovirali betonska dela. Stvar pa ni bila tako huda. Res so delavci naleteli na dva, tri vire vode, toda ti niso nobeni pravi studenci. Voda namreč, ki --e jc nabirala v zadnjih deževnih dnevih na zelenem delu obrežja Ljubljanice, je počasi prodirala za obrežnim zidovjeni navzdol ter je sredi dna strugo prišla na dan. Na ta način no nastali ti »studenci., ki pa niso prav nič močni. Pravijo, da je voda v teh virih prav dobra in da jo delavci celo pijo, kar je verjetno. Razen enega, ki so iga začasno že pustili, so vse te studence že zabetonirali. Ko bo vsa struga zabe.tonirana, so seveda ne bo moglo pripetiti več, da bi kar naenkrat prišla sredj Ljubljanice voda na dan. Drugače regulacijska dela nemoteno in naglo napredujejo. Dosedaj so delavci dovršili že približno 150 metrov dna. Ce ne bo dežja, bo najbrž že koncem tedna tlakovano vse dno med fran-čiakanskiin trimostjem in /.majskim mostom. VABIMO VSE 9. JULIJA Otroci odhajajo na počitnice Ljubljana, 3. julija. Danes ob treh je bilo pred Mestnim domom zelo živahno: mestni uslužbenci, oziroma njihove žene, so pripeljale tja svojo dečke, ki so bili namenjeni na počitnice v Karano gorieo, kamor jih jo i|ioslala Bolniška blagajna mestnih uslužben-covi. Dečkov je bilo 37, stari pa so bili (i do 14 let. V Kamni gorici ostanejo 24 dni ter bodo pod nadzorstvom g. Karla Oblaka, člana načelstva mestne bolniške blagajne ter g. Joška Havlička, absol-viranepa učiteljiščnika. Dečko je poslala bolniška blagajna na lastne stroške. Otroci so bili seveda zelo dobro razpoloženi, ko so odhajali z dvema avtobusoma 1111 Gorenj.-ko iskat zdravja, veselja in zabave. Slovo dečkov od staršev je bilo kar prisrčno. Zvečer ob 0.20 pa se je z glavnega kolodvora odpeljalo 43 dečkov in deklic, ki jih je mestna občina poslala na svoje stroške v Kraljevico, kjer ostanejo do konca meseca. Ti otroci so po večini revnega stanu in so potrebni počitnic že zaradi zdravstvenega stanja, da si na morju malo opomorejo. Otroke je odbral izmed številnih prosilcev mestni socialni urad. Prihodnje dni odpotuje na račuu mestno občine na počitnice v Hreznico 40 revnih otrok, v Medno pa tudi 40. Meseca avgusta sledijo še druge kolonije otrok na počitnice. Tako pošlje bolniška blagajna mestnih uslužbencev v Kamno gorico okoli 40 deklic. Mestna občina pa pošlje v Kraljevico, v Hreznico in v Medno enako močne skupine revnih otrok, kakor sedaj, meseca julija. Zobozdravnika dr. Lojz Kraigher in dr. Jože Muster ordinirata »d 8-12 in 3-f> na Krekovem trgu 10 © Počitniška kolonija Salezijanskega mladinskega doma ma gradu Otočcu je zaradi Se nestalnega vremena prestavljena za 14 dni. Odhod na kolonijo jo določen na torek Krkc« po Dolenjski je preložen na 16. t. m. S tem bo ustreženo posebno onim, ki se radi nestalnega vremena vkljub ugodnostim, ki jim jih nudi ta izlet, doslej niso mogli odločiti za prijavo. Kakor ie ponovno opisano nudi ta izlet redko priliko pri adobni vožnji in v prijetni družbi spoznati velik in mogoče najlepši predel Dolenjske in njenih znamenitosti. Ogledamo si vrsto gradov: Turjak, ribniški, kočevski, žužemberslci in višnjegorski grad, skozi trge in mesta nas popelje pot. Vrli jamarji nas popeljejo v svojo podzemno kraljestvo, v valovih Krke so ohladimo po vožnji preko vroče Suhe Krajine. Na Muljavi sj ogledamo po svojih Mariborske vestis Tezno dobi zel. postajališče NA FOTOIZLET _V BOHINJ treskali in najbogatejših baročnih oltarjih znamenito cerkev ter se vpišemo v knjigo v rojstni hiši Jurčiča. Da pa tudi staroslavna Višnja gora ne bo zaostajala za drugimi, za to nam jamči novi agilui krajevni odbor Krke . — Posebno opozarjamo na ta izlet vse fotoaniaterje. Cena za vožnjo in pre. hrano samo 75 Din. Prijave sprejemajo Unionska trafika. Zvezna knjigarna, trgovina Samec na Mesl nem trgu iti Pulnik . © Združenje mesarjev v Ljubljani obvešča občinstvo. Kraljestvo božje« toplo priporočamo, Upraništvo jc v Ljubljani, Napoleonov trg L Naročnina 12 Din. ' X. Tudi Avstrija obsodila nemške penklubovce. le dni so se morali na Dunaju zagovarjati na generalnem sestanku avstrijskega ccntra oni njegovi zastopniki na dubrovniškem kongresu, ki so se priključili ponašanju nemških članov.'Po dolgih prerekanjih in zagovorili (ki niso bili zagovori) jc končno absolutna večina sestavila in podpisala resolucijo, ki pravi med drugim: Med tem, ko pozdravlja avstrijski Pen klub vse one nemške može m žene brez razlike strank in rasne pripadnosti, katerim jc bilo ugrabljeno duhovno življenje in katerim je bil poplačan nastop za svobodo duha z ječami in izgoni, zastopa tudi mnenje, da je individualna svoboda odločni predpogoj za sleherno umetnostno ustvarjanje... Avstrijski Pen klub dviga odločno v imenu nemške svobode in mednarodnih kardinalnih točk Pen kluba protest proti duhovnemu pritisku posameznikov. S tem dejanjem izpolnjuje avstrijski Pen posebnostno nalogo, ki jo ima v bomočju skupne nemške kulture ... Radi le resolucije jc izstopilo iz kluba 6 članov, med katerimi je tudi toliko proslavljeni Mirko Jclušič. Mislimo, da hodo c tem enkrat za vselej izpove-dani njegovi narodnostni kakor tudi občcčlovečan-ski nazori... Strašna Kranju v« Kranj, 3. julija. Zadražnik Franc, čevljar in godec, ki stanuje na Skali, s svojo drugo ženo Nežko, staro okrog 29 let, že nekaj časa ne živi skupaj. Žena sc je večinoma zadnje čase mudila na svojem domu v Gozdu nad Golnikom. Vendar pa skupnost njunega življenja ni bila popolnoma pretrgana, ker je takole »a par dni, zlasti okrog nedelje, žena še vedno prihajala k svojemu možu v Kranj. Otrok Zadraž-nikova nista imela. Tudi v soboto in včeraj, v nedeljo, sta bila zakonca še skupaj. Popoldne sta šla na izprehod in >o ju ljudje šc lik pred večerom okrog 7 videli, da sta bila oba dobre volje. S sprehoda sta prišla domov in je žena ostala nato doma, mož pa je zopet odšel ven. Okrog 9 zvečer, menda je bilo že nekaj čez, sc je Franc Zadražnik vrnil domov. Njegova žena Nežka pa se je tedaj nahajala v bližini domače hiše. Ne ve se dobro, ali sta se Zadražnik n žena kaj prepirala pred usodnim dejanjem, dej-itvo jc, da jc Zadražnik potegnil revolver in ustrelil svojo ženo iz daljave kakih 2 korakov v levo stran trebuha v bližini ledvic. Projekti! jc šel tragedija v Mož streljal na svojo ženo skozi telo. Zadražnik je oddal samo en strel, ki je seveda alarmiral vso okolico. Po tem svojem nesrečnem dejanju je Franc Zadražnik pobegnil v svojo hišo in se skril pod streho. Vendar pa so ga stražniki in orožniki hitro izsledili ter aretirali. Žena Nežka je napravila šc par korakov, nato pa se jc zgrudila na tla. Prva je ranjenko opazila ga. Pirčeva, vdova po okr. glavarju. Priskočila ji je na pomoč, jo dvignila in je Zadražnikova žena imela še toliko moči, da jc v spremstvu gospe prišla v Pirčevo hišo, kjer so jo potožili na divan. Slučajno je prišel mimo v Kranju se nahajajoči g. kanonik dr. Kimovec iz Ljubljane, ki jc zvedel za dogodek in jc nesrečno ženo spovedal. Takoj so poklicali zdravnika g. dr. Bcziča, ki je ranjenki nudil prvo pomoč. Sprva, ko so Zadražnikovo pripeljali v Pirčevo hišo, jc bilo njeno stanje zelo obupno in ji je mrzel mrtvaški pot oblival lice. Vsi so mislili, da bo vsak čas izdihnila. Potem pa ji je odleglo. Kaplan g. Košir je nesrečno ženo šc obhajal in ji podelil zakrament sv. poslednjega olja. Ker jc obstojalo upanje, da Zadražnikova ne bo umrla, so poklicali kranjski rešilni avtomobil in jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Smrtna nesreča Novo mesto, 3. julija. Huda nesreča se je zgodila na Ponikvah pri Trebnjem. 25 letni'Alojzij Pust, hlapec pri posestniku Cehu, je peljal s travnika voz sena. Ko je hotel med potjo zavreli voz, je tako nesrečno padel uodenj, dn mu jc šlo kolo čez glavo. Počila mu jo lobanja. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v luindiji, kjer pa je v soboto zvečer umrl. Večna luč naj mu sveti! Avto povozil dva otroka Ljubljana, 3, julija. V ljubljansko bolnišnico so danes popoldne pripeljali dve smrtno nevarno ranjeni deklici, ki ju jc povozil neki avto blizu Vrhnike. Deklici sta sestri osemletna Ivanka in desetletna Mici Smuk, doma iz Bevk. Obe imata strašne poškodbe po vsem telesu in sta obe nezavestni. Stanje obeh jc kočljivo, zlasti za starejšo Mici zdravniki nimajo dosti ■jpanja, da bi jo rešili. O nesreči sami šc manjkajo odrobnosti, kako sc jc pripetila in kdo jo jc za-rivil. 1 značaja. Letna članarina je 12 Din. — Dobrodelno društvo »Varstvo«: Ljubljana, Tvršova (Dunajska) cesla 17. — Savski most \ Kranju postaja po/.orišče stalnih nesreč. V razdobju enega tednu se jenu savskem mostu v K run ju v nedeljo dopoldne dogodila že tretja nesieču. — Osemletna Eda Tominc, hči delavcu, jc ob četrt mi 12 vračala \ spremstvu svoje tete Jožice (irile domov. Sredi mostu je deklica kar naenkrat zletela čez most z ene strani na drugo. V tem pn je privozil po mostu precej hitro neki mo-tociklist ter podrl deklico, ki mu je skočila pred kolo, na tla. Dotični motociklist pa se zu svojo žrtev ni zmenil, ampak jo je divje pobral naprej. Deklica sc; je pri pudcu zlomila nogo in sc več ali manj poškodovala. Neki drugi mimo vozeči motociklist je deklico naložil na motor in jo odpeljal na okrožni urad, kjer pa ni bilo nobenega zdravniku in so jo nato odvedli k zdravniku struni, vezano 72 Din. — Maccono-Schlegel: Die vollkomme-nc Reue. Kin llinimelsscliliissel. 48 struni, nevezano Diu 10. — Pfliegler M.: lleilige Bildung. Geduukcn iiber \Yesen und Wcg christlicher Vollenduug. 17') struni 58 Din. — Stonncr A. Dr.: Brlefe un Pricster. Viitersliuimrn /um Pricsterideal. 108 strani, vezano 50.— Din. — Schilling O.: Moderne Wirtscliaflsfragen im Liclite der kutholisclten Weltunscliaung. 107 strani, neve/ano 50 Din. — Schilling O.: Kallio-lischc VVirfschnltscthik. Nach deu Richtlinicn der Kuzykliku Quudrugesinio A nivo «le.s Pap-stes 1'iiifc XI. 33S struni, vezano 133 Din. — Zakaj ste danes tako slabe volje? Sigurno Vas zopet muči migrena ali glavobol! prenaporno delo, pogoste spremembe vremena, skrbi, velika vročina itd. vse to deluje na živce, ki stalno popuščajo. Pogoste so tudi neuralgične bolečine, ki dostikrat trajajo več ur ali pa tudi dni. Jesno je. da pod takimi pogoji človek ne more bili dobre volje. Človek jo pust napram sebi in svoji okolici. Nič ga ne veseli in tudi delati ne more. V takih slučujih najbolje pomagajo poznano Pyramidon tablete, ki hitro ublaže in odstranijo glavobol, ne. urulgijo in migreno. Pyramidon tablete so izvrstne tudi pri težkočah menstruacijo in drugih bolečinah. Zahtevajte samo originalne »Bayer-jeve Py-ramidon tablete! — Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove< grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda Izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Gibanje prebivalstva v Ptuju v drugem četrtletju; v področju mestne župnije jc umrlo 30 oseb, rodilo se je 18 otrok, poročilo pa osem parov. — V področju župnije sv. Petra in Pavla jc umrlo 26 oseb, rodilo se jc 43 otrok, poročilo sc jc prav tako osem parov. Odprta noč in dan so groba vrata... Po dolgi, mučni bolezni je v starosti 74 let umrla na Hajdini obče spoštovana poscstnica Marija Cvikl, mati uglednega ptujskega trgovca Ivana Cvikla. Bila jc skrbna mati, vneta dobrotnica rcvežev in vseh, ki so sc zatekli k njenemu usmiljenemu srcu. Pokopali so jo ob veliki udeležbi ljudstva na bajdinskcin pokopališču. Blagi in plemeniti rajnki svetila večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje! — V Zgornji Pristavi je v 72. letu starosti umrla prevžitkarica Apolonija Murko, v ptujski bolnišnici pa Marija Ve-dlin, slaščičarjeva žena iz Ptujske gore. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje! Nezavesten je obležal s težkimi poškodbami sredi ceste posestnik Anton Slana iz Dragoviča pri padcu s senčnega voza. Prepeljali so ga v ptujske bolnišnico. Novo meslo Nova, srebrna in biserna sv. maša. Preteklo nedeljo je v prostijski cerkvi daroval novo sveto mašo g. Ciril Bujuk. V lepo okrašeni cerkvi se je zbrala velika množica ljudi. Pridigoval je g. prost Čerin. — 25 letnico mašnišlvu bo obhajal ta mesec g. p. Clprljan Napast, gvardijnn frančiškanskega samostana in katehet. Dne 27. julija bo pa v kapiteljski cerkvi darova! biserno sv. insšo g. Josip | Kome, župnik v pokoju. Šport Cel je S3 Pevski koncert zbora »Sestnajslke' iz 01o: muca (ČSR) bo v Celju v četrtek 6. julija ob pol 9 zvečer v dvorani Celjskega doma. Dirigent zbora je gosp. Jaroslav Tapal, član zbora inoravskih učiteljev. Kdor bi bil slučajno zadržan, naj izroči vstopnico drugemu, — Jugoslovanska čežko-slova-ška liga v Celju. & Za predstavo »Sen kresne noči« je izda! celjaki ^Studio« poseben spored v obliki gledališkega lista, kot ga izdaja Narodno gledališče v Ljubljani, V sporedu izidejo članki o celjskem Studio«, o vsebini komedije ter seznam igralcev. V glavnih vlogah nastopajo Renata Milheršičeva, Vlasta Sernečeva, Lia Trinkova, Apnar, Debeljak, Florjančič, Koren, Košič, Ratnšak, Srnovršnik, lija uredništvu >Sadjarja in vrtnarja v Ljubljani. ! Skabernc, Grmek. Predstave se vršijo nepreklicno Groharjeva c. 20. Dan izleta in druge podrobnosti se bodo javile priglašencem pismeno. — Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Jose!« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Gospodarski in slrokovni napredek privatnih narai^ščcncev. V spoznanju, da sama organizacija privatnih nameščencev na družtve- | no-strokovni podlagi, /a današnje te/kc čase j ne zadostuje, so nuiueščcnci posegli po gospo-■ durski organizaciji in ustauovili svojo kreditno in nnbuvljnlno organizacijo na zadružni i podlagi. Včeraj, v ponedeljek, dno 5. julija, jc bila pri ljubljanskem okrožnem kot trgovskem sodišču izvedena registracija Gospodar-: ska zadruga privatnih nameščencev rog. -/adr. I z o. z.«, ki i mu svoj sodež v Ljubljani in kojc I namen je sledeči: I. sprejemu in obrestu je lira-' j nilne vloge in pa vloge v tekočem računu; 2. si - pridobiva nadaljna sredstvu v kolikor so /a : dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim j zadružnim kreditom: 3. daje članom posojila: ; 4. nabavlja svojim članom v •se vrste gospodarskih potrebščin ali posreduje njih dobavo: posreduje svojim članom namestitve; 6. se po-slu/uje splošno vseh zakonitih sredstev zn zboljšanje položaja svojih članov; 7. ustanavlja poslovalnico zu lažje doseganje smotrov Nova zadruga sc včlani v »Zadružni t. Vsa podrobna pojasnila sc dobe pri načelniku Gospodarske zadruge priv. nameščencev«, gosp. Drag. Potočniku, uredniku Slovencu« v Ljubljani ali pa pri tajniku zadruge g. janežu Trilerju, zavarovalnem tehniku •Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, Miklošičeva eeslu. — Znamko za odgovor priložite, če pišete dobrodelnemu društvu Varstvo: v katerikoli zadevi, ker društvo nima nikakih sredstev, da bi krilo poštnino za toliko pisem kakor jih dan za dnem prejema. Danes imamo odgovoriti na 35 pisem, blagajna pa jo — popolnoma prazna, zato ne moremo. Vse gg. duhovnike, učitelje in druge inteligente na deželi prosimo, da seznanjajo ljudstvo z nameni našega društva, ki so: Skrbstvo za ubožne otroke, oddaja sirul v oskrbo in za svoje, nameščanje vajencev in posredovanje v vseh zadevah socijalnega ___________ _ ........... _ _ v »&a. je delitev v nove in stare terjatve. Proti zavodom, ki so pod čl. 5., so stare terjatve ne morejo iztožiti, dočim so zavodi po čl. 6., če ne izplačujejo po lestvici, lahko toženi. Glede nadzorstva je določeno, da mora biti pred dovolitvijo zaščite vsak zavod pregledan, kasneje pa se nahaja pod stalnim nadzorstvom samo zavod po čl. 5. Možnost je sicer za imenovanje komisarju, kar se doslej še ni zgodilo, nadzorstvo trgovinskega ministrstva pa je itak dolcčeno v uredbi o izplačilu vlog. Od uveljavljenja zakona, t. j. od 23. aprila pa do 23. junija, torej v 14. mcsecih jc bila dovoljena zaščita po čl. 5. 57 denarnim zavodom, od teh 49 v letu 1932 in 18 letos. Največ zavodov je šlo pod ta člen novembra: 15 in decembra: 8. Po sedežih se Ii zavodi razdele: Belgrad 4, Zagreb 3, Ljubljana 2, vardarsku banovina 5, vrbaska 2, drinska 10, donavska 17, moravska 2, zetska 3, primorska (i in savska 3 zavodi. V Ljubljani sta dobila zaščito po čl. 5. Ljubljanska kreditna banka ter Konzumno društvo za Slovenijo. Slednje je sicer predvsem konzumna zadruga, sprejemalo pa je tudi hranilne vloge. Zal, da g. prof. itosen-berg ne nuvuja nobenih podatkov o višini tujih »redslev v času, ko je zavod dobil uredbo, kar bi bilo zelo umestno in kar bi dalo na razpolago javnosti edino le lahko trgovinsko ministrstvo. Kajti če pogledamo samo število denarnih zavodov ped zaščito paragrafa 5., potem bi dobili napačno sliko o obsegu bančne krize v naši državi, gotovo je namreč, da je treba važnost teli denarnih zavodov presojati po višini zaupanih jim glavnic ild. I'o naših računih so imeli zavodi pod čl. 5. in os. 34-35, 7% Bler. pos. 32—33.50. 7% pos. Drž. hip. banke 13 den. — Delnice: šečerana Osjek 110 do 155, Iinpeks 50 den., Isis 25 bi.. Trboveljska 150—175 bi. Belgrad. Narodna banka 3838 bi., Priv. agrar. banka 206—208 (212, 208), 7% inv. pes. 45 den., agrarji 25 den., vojna škoda 192.50—194 (191), 7. 191-192 (192). 6% begi. obv. 33-33.40 (33), 8% Bler. |>cs. 31—34 (33, 34, 35), 7% Bler. pos. 32.50 dem., 7% pos. DIIB 50.50 bi. Dunaj. Don. sav. jadr. 51.45, Aussiger Clie-misehe 172, Alpinc 12.51, Trboveljska 14.30, Rima Murany 25.50. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborskv in Co.. Dunaj.) Prignanih je bilo 1797 glav, od tega 94 volov iz Jugoslavije, 9 bikov in 7 krav. Cene: voli najboljši 1.27—1.38, L 1.02 do 1.22, 11. 0.95—1.0, 111. 0.82—0.90, biki najboljši 1.10-1.20, I. 1.02-1.08, II. 0.95-1.0, krave najboljše 1—1.10, I. 0-92-0.98, II. 0.85—0.90, 111. 0.78—0.85, klavna živina 0.70—0.90. Tendenca: voli in biki za 2—3 groše dražji, za klavno živino tendenca slaba. Prevečkrat sem se pudrala in ,,* izgubila sem tako zaročenca Moja koža se jc svetlikala in blestela, bila je raskava in pegava. Neki strokovnjak mi je dejal, da so to posledice prepogostega pu-dranja. Doznala sem tudi, da obstoja tajnost očuvanja sveže in prekrasne polti v enkratnem pudranju na dan. Ali, moj zaročenec me je medtem že zapustil. Ugotovila sem, da se puder Tokalon obdrži na licu pri vsakem vremenu štririkrat tako dolgo, kakor navadni pudri. Ta puder zožuje tudi razširjene znojnice in odpravlja vse sledove sijaji in bleska na licu. Moja koža je mastna, ugotovila pa sem, da puder Tokalon iz smetahove pene tudi taki koži daje svežo in prekrasno polt brez bleska. Uspehi uporabe so ravno taki, kakor pri onih ženah, ki imajo suho in normalno kožo. Divni so občutki v zavesti trajno lepe polti podnevi in ponoči brez vednega pu-dranja, V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je nadvse ljubljeni soprog, brat, stric i 11 svak, gospod Alojzij Goričar tovarnar in posestnik dne 3. julija t. I., po daljšem bolehanju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v sredo, dne 5. julija 1933 ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Štefanu. Rajnika priporočamo v blag spomin. Mozirje, dne 3. julija 1933. Žalujoča vdova v imenu preostalih Savinjska tovarna barv v Mozirju naznanja prežalostno vest, da je njen šef, gospod Alojzij Goričar tovarnar in posestnik danes zjutraj ob 7 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši dne 5. julija ob 10 dopoldne na pokopališče pri Sv, Štefanu. Dragega rajnika priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin. Mozirje, dne 3. julija 1933. VODSTVO TOVARNE ii >u a x> o> Q c a 3 > S«> >-* a /j O S a m -ot o .» i S '|Jo c —• « o. . .s a* -1 CO u oi S g 13"-i - :si o. . » 2: b - S Za ' 5 o C a a « 4) « O.D3 D. «=11 f S.So-S 5„aQlQ ■s "sSŠS o . .. . tlo N « N = ~ S O" » 1Q " >g > . —; JS.C" « a E = p = 8-" « . 'g I ~ - 2 ° n 5 ~ o -O v ! s sss 55 n ~ o o — 3 X. flj Q a N c o. 'N jn .j &> f=l £ c ~ C ° ■so 9 iC a m <3 m -J 3 ... '61 TJ *. a » -r t- • a « r\ -J => -o i i". « CL S ■/* .K Samuel Lover: RORY 0'M0RE 6 Irski ljudski roman. Rorija je skrb in žalost zaradi Kathleene lako objela, da mu je dan potekel, ue da bi se tega zavedel. Conolly in Marv sta pa bila tako zaverovana v različne predstave, katere sta hotela kar vse po vrsti videti, da se prav nič nista brigala za to, cfa čas beži. Iskali so dolge vrste ognjev v okopih, nad katerimi so prej bili velikanski lonci, polni govedine iti zelja. Ogenj so še našli in tudi lonci so ležali po tleh, mesa in zelja pa ni bilo nikjer več. Namesto loncev so bili pristavljeni kotli, v katerih ,je neprestano vrela voda za punc. Večerje nikjer več niso mogli dobiti in prav to jim je lakoto §e povečalo, celo Roriju kljub njegovi srčni stiski. Kaj storiti? Tedaj je Rory na koncu enega od šotorov zagledal dve raci, ki sta viseli na vrvi in se pekli ob ognju, in pa dekle, ki je imelo roke polne dela. Ko je to videl, se je izprožila njegova iznajdljivost kakor ponavadi, kadar je biln sila velika. Njegova ljubezen do šale in potreba po večerji sta mu pomagali, da je prišel do rac. Ko so posedli v bližini (istega ognja, kjer sla se pekli raci, je vprašal gospodinjo šotora, ali bi mogli dobili kaj za večerjo. Odgovorila mu je, da nima drugega kakor mrzlo kuhano govedino. Dobra bo,,: je odvrnil Rory. Pred Roryja in njegovo družbo so postavili krožnike, vilice, nože in skledo napol toplih, od predolge kuhe že vseli razkosanih ostankov zelo slabe, govedine. Za enkrat bo dobro to,<: je pripomnil Rory, ki je samo gledal, kako bi prišel do krožnikov, potem pn do ... me. Da bi bolj gladko teklo, je glasno rekel: Ne začnite, dokler ne pride Jack; saj mora biti kmalu tu,< kakor da čakajo še nekoga. Nato se je pa obrnil k dekletu, ki je pazilo na raci, da bi se lepo spekli, se pogovarjal z njo in šalil tako dolgo, da se ji je prikupil. Neprestano se je smejala njegovim domislekom in mu nazadnje priznala, da je fant, kakršnega ni daleč naokrog. Naposled, ko je mislil, da bi morale biti race že pečene, ji je pa rekel, ko je videl, da se vsa poti od vročine: Mislim, da sc z racami vred tudi vi pečete. Vi mislite, da se bom spekla tudi jaz,< mu je vrnila šalo, Tako delo žeja človeka. Res je, kar pravite, a vendar ni nikogar, ki bi mi dal kaj piti. Kaj pENERGIN< se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica '/, litra Din 35'—. Po pošti pošlje LABORATORIJ »ALGA< - SUŠAK 3 velike steklenice Din 110—, 6 velikih steklenic Din 220— in 1 gratis. 12 velikih ste klenic Din 440 — in 2 gratis. Odobreno po Min. soc. politike i narod, zdravtj« S. Br. 8787 od '13. marca 1932 V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nepozabna, dobra mati, ozir. stara mati, sestra in teta, gospa Uršula Niholič roj. Huda j danes dne 3. julija ob 12, previdena s svetimi zakramenti, v 77. letu starosti mirno in vdano v Bogu zaspala. Pogreb bo v sredo 5. julija ob 4 popoldne iz hiše žalosti Florijanov trg 8 na novomeško pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Nepozabno pokojno priporočamo v molitev in blag spomin! Novo mesto, dne 3. julija 1933. Žalujoče rodbine: NIKOLIČ, HUDAJ, ČARE, BORŠTNIK, TLESKOVIČ in ostali sorodniki. Zahvala Ob težki izgubi, ki nas je zadela s prezgodnjo smrtjo naše dobre, nepozabne mamice, stare mamice in tašče, gospe Marije Cvihl posestnice na Hajdini se za mnoge iskrene izraze sočutja najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno smo dolžni zahvalo za spremstvo častiti duhovščini, domači godbi in pevskemu zboru, ki je zapel doma in na grobu v slovo, nadalje vstm dobrim prijateljem in znancem, ki so spremili blagopokojnico na njeni poslednji poti. Hajdina-Ptuj, dne 2. julija 1933. ŽALUJOČI OSTALI. Hiša podobna vili, z vinogradom, v dobrem stanju, naprodaj za 80.000 Din, v Poljčanah. - Poizve se pri g. Sup, Poljčane 60. p Vilo eno- ali dvostanovanjsko, z vrtom, vzamem v najem v Ljubljani. Ponudbe — .^Invenra« im — *w ---- pod »Vila ali hiša« 7511. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše srčno ljubljene soproge, zlate mamice, stare mamice, sestre, svakinje, tete in tašče, gospe Marije Jeraj se najtopleje zahvaljujemo vsem za izraze sočuvstvovanja in sožalja. Posebno zahvalo pa izrekamo prečastiti duhovščini iz Rečice in Maribora, združenim pevcem iz Rečice in Nazarjev za v srce segajoče žalostinke, darovalcem vencev in cvetja in nosilcem istega ter vsem, ki so našo nepozabno pokojnico spremljali na njeni poslednji poli. Sp. Rečica, Bohinj, Milvvaukee, Mozirje, Paračin, Ljubljana, dne 3. julija 1933. Žalujoče rodbine: JERAJEVE, TOMINŠEK, DELEJA, KARNIČNIK. I Halo! Pozor! Vsled zelo ugodnega nakupa nekaj sto parov damsklh finih čevljev sem v stanju, nuditi Vam po znatno znižanih cenah: 1. Črni ali rujavi na špango ali brez, visoka ali nizka peta.......preje Din 125 — sedaj Din 85*— 2. Isti kombinirani......... » >, 135 — „ „ 95*— 3. Izrezani čevlji beli, rujavi in sivi . . „ „ 125 — „ „ 83* — 4. Lak salon ali z vežico kombinirani . » » 1&5'— „ „ 125-— 5. Semiš raz. komb. salon ali na špango „ „ 185 — „ „ 125'— Razen tega razpe sandalete od Din •5'— dalje. 74 Oglejte si takoj zalogo, dokler ista traja in ne zamudite ugodne prilike. Sedaj si lahko nabavite dobre čevlje za mal danar. Alf HS. 0BLAT LJubljana, Sv. Petra c. 18 ZAHVALA. Ob pretresljivi izgubi nadvse ljubljenega soproga Blaža Zupane se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so me v neizmerni žalosti na katerikoli način tolažili in sočuvstvovali z menoj. Predvsem se zahvaljujemo preč. duhovščini za spremstvo na zadnji poti, č. g. dekanu monsig. dr. Kruljcu ter g. Zabkarju iz Celja za iskrene poslovilne besede pri slovesu od dragega pokojnika, g. županu dr. Rošu in ostalim občinskim odbornikom, zastopnikom Sokola, Gasilskemu društvu, združenju brivcev in ostalih obrtnih organizacij iz Celja, Maribora in Ljubljane, pevskemu društvu »Hum« pod vodstvom pevovodje g. Drolca za ganljivo petje ter vsem ostalim, ki so v tako obilnem številu spremili pokojnika k večnemu počitku. Hvala vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, ki ga je pokojnik tako ljubil, ter vsem, ki so pokojnika na katerikoli način počastili. Laško, 1. julija 1933. Žalujoča soproga ANTONIJA Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, atka, brata, strica in svaka, gospoda Viktorja Kalana se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo še vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem številnim prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 4. julija 1933. Žalujoča rodbina KALANOVA. Za mene velja FLIT Nočem ostudnega mrčesa v svoji hisil Čemu trpeti mrčesno nadlogo, ko se silni uničevalec mrčesa — Flit uporablja tako enostavno in ekonomično? Muhe, komarji in ves ostali ostudni mrčes pogine takoj v razpršenom Flitu. Za ljudi je Flit neškodljiv in tudi ne pušča madežev. Prodaja se samo v plombirani, rumeni, črno opasani konvi z vojakom — odprt se Flit nigdar ne prodaja. ti.nimtanthiw.il- ihmi',1 i,iiihi'ii| Za »Jucoslovaaako tiskarno« v Liubliuiu; Karel teč. i/Aiaialdi: Ivan lUkovec, Ikedmk; Frane Kremžar.