NOVI TEDNIK
Številka 13 * leto XU • cena 200 ain
Celie, 2. aprila 1987
HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEtITJUR. SIVIARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Spet spori na
Skafarlevem hribu
Pavličeva iz Žalca bi rada gradila, pa
ne dobita dovoljenja. Stran 12.
Na pragu /. B lige
Košarkarji Libele so po zmagi nad Jeklotehno-Branikom
trdno v vodstvu. Stran 16.
Se res bolj splača rediti kokoši kot
krave?
Priznanja najboljšim mlečnim rejcem na Celjskem. Stran
10.
Danes za jutri
Ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja
»Planet Zemlja ne sme
več dopustiti, da bi v dobi
sodobne tehnologije otroci
še vedno v milijonih umira-
li zaradi bolezni, ki jih je z
dosegljivimi cepivi mogoče
preprečiti«, je v svoji posla-
nici zapisal dr. H. Mahler,
generalni direktor Svetov-
ne zdravstvene organizacije
za Svetovni dan zdravja
1987.
• Letošnji 7. april je posve-
čen cepljenju, saj je potreb-
no na tem področju v svetu
še veliko narediti, da bo do-
sežen izzivalni cilj Svetovne
zdravstvene organizacije, po
katerem mora biti zagotov-
ljeno cepljenje vsem otro-
kom na svetu do leta 1990.
Pri nas so proti tuberkulo-
zi, davici, tetanusu, oslov-
skemu kašlju, otroški parali-
zi, ošpicam, in rdečkam cep-
ljeni skoraj vsi otroci. V Ce-
lju so se zato odločili, da bo-
do vsebino letošnjega Sve-
tovnega dneva zdravja razši-
rili še na zdravo pitno vodo
in AIDS. V času od 1. do 7.
aprila je Zavod za socialno
medicino in higieno Zdrav-
stvenega centra Celje pripra-
vil izobraževanje za vrtce, šo-
le in zdravstvene delavce. Na
njih teče beseda o pogostosti
posameznih obolenj na ob-
močju, o cepljenju predšol-
skih otrok in šolarjev, o zdra-
vi pitni vodi ter o problemu
in preprečevanju bolezni
AIDS.
Komisija za zdravstveno
vzgojo pri delavskem svetu
Zdravstvenega centra Celje
je izdala tudi plakat na temo
»življenje v kapljici vode«.
Pri njegovi pripravi so sode-
lovali otroci številnih otro-
ških vrtcev, zlasti celjskih. Ti
so poleg šolarjev sodelovali
tudi v razpisu na razstavo o
tem, kako otroci razmišljajo
o zdravem načmu življenja
in še posebej o pitni vodi.
Razstavo bodo odprli v po-
nedeljek v Muzeju revolucije
v Celju, pokroviteljstvo pa je
prevzela skupščina občine
Celje. Poleg teh skupnih pri-
reditev pa posamezne obči-
ne na območju ob Svetov-
nem dnevu zdravja priprav-
ljajo svoje programe, ki so
prav tako usmerjeni k skup-
nemu cilju Svetovne zdrav-
stvene organizacije: »Zdrav-
je vsem do leta 2(J00.«
MILENA B. POKLIC
Kamenček
v mozaiku
Zahteva po drugačnem
praznovanju štafete mlado-
sti je med slovenskimi mla-
dinci prisotna že nekaj let,
jiončna odločitev o tem. da
po starem ne gre več. pa je
padala pred meseci. Takrat
nihče ni slutil, kaj vse bo ta
odločitev prinesla. Tako seje
v zadnjih mesecih razprav-
ljalo ie še o dogodkih ob šta-
feti, skoraj nič pa o sami šta-
feti.
: Kljub vsem zapletom pa
lahko rečemo, da je bilo se-
dem festivalskih dni v Slove-
niji uspešnih. Končno ni šlo
več le za prenašanje palice iz
kraja v kraj, za manifestaci-
1 jo, ki je bila le še sama sebi
namen, pač pa smo letos do-
iiveli nekaj novega. Koncept
se je sicer razlikoval od pr-
votnih zamisli slovenskega
mladinskega vodstva, kljub
temu pa.je letošnja štafeta
sodobnejša in bližja mladim
današnjega dne. S tem pa
prizadevanj za drugačnost
seveda še ni konec, zlasti, ko
gre za jugoslovanski kon-
cept in zaključno prireditev
v Beogradu. Kd"j bo tudi
tam prišlo do premikov, pa
je težko napovedovati.
Letos seje v sedmih dneh _
zvrstilo več sto različnih kul-
turnih in zabavnih prireditev
ter posvetov, ki so jih pripra-
vili tam, kjer so problemi
najbolj pereči. Tako so mladi
razpravljali o ekologiji, drob-
nem gospodarstvu in izobra-
ževanju, torej o vprašanjih,
ki so pomembna za nadaljnji
razvoj te družbe. Ponekod
posveti niso povsem uspeli,
večinoma pa so dosegli svoj
namen, to je, odpiranje naj-
aktualnejših problemov in
boj za njihovo razreševanje.
To v slovenski mladinski or-
ganizaciji ni nič novega,
spodbudno pa je dejstvo, da
je tudi praznovanje štafete
postalo kamenček v moza-
iku prizadevanj za pozitivne
spremembe v družbi.
TATJANA CVIRN
Štafeta za današnji čas
štafeta mladosti je v petek še zadnji dan bivala v Sloveniji, ko so jo v Titovem Velenju
pozdravili mladi s Celjskega. Ob tem so se zvrstile številne kulturno-zabavne prireditve,,
posveti in stojnice. Več o tem v Temi tedna na str. 5. Foto- EDI MASNEC
Jutri petnajstič na morie
v organizaciji Novega tednika - Radia Celje bosta
jutri zjutraj ob 7. uri odpeljala z Izletnikove avto-
busne postaje dva avtobusa in v njih 100 srečnih
potnic na 15. izlet 100 kmečkih žensk na morje. Pot je
znana, kajti cilj je v Luciji j)ri Portorožu, ob
povratku v soboto pa še ogled Škocjanskih jam in
Lipice. Glavni pokrovitelji so Savinjska kmetijska
zadruga, Merx in Kovinotehna.
Nove rešitve pri termoenergetilii
v Emovem šentjurskem tozdu Kotli so konec prejšnjega
tedna predstavniki republiškega komiteja za energetiko,
f^akultete za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja, Inže-
nirskega biroja Elektroprojekt Ljubljana in celjske
tovarne Emo podpisali samoupravni sporazum o sodelo-|
Vanju pri razvoju termoenergetike. i
S podpisom samoupravnega sporazuma naj bi še bolj j
utrdili sodelovanje, ki traja že deset let. Skupaj naj bi našli ]
nove rešitve, ki naj bi koristile tako energetiki in okolju kot j
tudi kupcem in tej šentjurski tovarni. Ker je podpis sovpa-j
'^al z slovensko akcijo na temo Ekologija, energija, varčeva-J
'^jo, je ob tej priložnosti o pomenu razvoja termoenergetike
^pregovoril tudi Pavle Kune. predsednik republiškega
'komiteja za energetiko. Med drugim je dejal, da je javna
'"azprava o ekoloških in energetskih problemih pokazala
:^ko ozaveščenost Slovencev.
_ • V. E.
Kakšne plače si bomo lahko razdelili?
Danes - v torek - še ne
vemo, kakšna bo usoda do-
polnitev zveznega intervent-
nega zakona o osebnih do-
hodkih. Slovenski sindikati
zahtevajo selektiven pristop,
upoštevanje sezonskega zna-
čaja dela in razmer, v katerih
so se znašli izvozniki ne po
svoji krivdi. Prav tako niso
za zniževanje osebnih do-
hodkov, ampak za njihovo
mirovanje, za družbene de-
javnosti pa predlagajo, da bi
interventni zakon uveljavili
šele s 1. januarjem 1988.
Četudi bi bili vsi ti predlo-
gi upoštevani, škode, ki jo je
že naredil udarec na slepo
(pa čeprav v samobrambi). ni
več mogoče odpraviti. Goto-
vo je najmanj za mesec dni
usmeril vso pozornost samo
na eno, za izhod iz krize ne
najpomembnejšo stvar. Ča-
sa, še bolj pa volje za ustvar-
jalne napore, ne bi smeli kar
tako izničevati. Kaj si o tem
mislijo delavci, so dovolj jas-
no pokazali.
Kot je na seji Medobčin-
skega sveta zveze sindikatov
za celjsko območje povedal
član Republiškega sveta Sa-
mo Savnik, je bilo v Sloveni-
ji samo marca (do 30.) 19
izrednih zborov delavcev, od
tega 16 izključno zoper inter-
ventni zakon. 21 prekinitev
dela (12 zoper interventni za-
kon), 8 izsiljenih sestankov -
vsi zoper inter\'entni zakon,
45 javnih oblik izražanja ne-
zadovoljstva (33 zoper za-
kon). Če k temu prištejemo
še porast latentnih nemirov,
neuspelih referendumov,
grožnje za ustavitev dela in
prikrite oblike nezadovolj-
stva, vemo o razpoloženju
delavcev dovolj. Pri teh po-
datkih pa večina delavcev še
ni prejela osebnih dohodkov
za mesec marec. To je verjet-
no tudi razlaga za samo 4
prekinitve dela v treh letoš-
njih mesecih na celjskem ob-
močju.
Izraze nezadovoljstva de-
lavcev pričakujejo tudi na
našem območju, zato je med-
občinski sindikalni svet poz-
val občinske svete, da mu do
6. aprila sporočijo, kje pred-
videvajo težave - da se bodo
znali primerno organizirati.
Mar ni resnična škoda, da je
potrebno toliko naporov za
tovrstno organizacijo? Ka-
dar je doslej šlo za boljše go-
spodarjenje, tolikšne zavze-
tosti ni bilo. Na nobeni ravni.
Ob vseh dogajanjih v zad-
njem času - poleg histerije
ob interventnih zakonih se
spomnimo še na Novo revi-
jo, štafeto mladosti in še bi
se kaj našlo se vsiljuje misel,
da je to pesek v oči - da ne bi
videh pomembnejših doga-
janj in da bi se na vTaf in nos
odločali za rešitve, ki so da-
nes boljše, še včeraj pa bi bih
vsi proti njim. Da ni mogoče
v igri tudi nov družbeni do-
govor o osebnih dohodkih?
Se pred mesecem dni so vsi
govorih, da je nejasen, da ne
vemo, kaj bo prinesel, sedaj
pa ga vsi komaj čakajo. Ni
mogoče presoditi, kaj je res
in kaj ni. A že to je dovolj
slabo.
MILENA B. POKLIC
2. STRAN - NOVt TEDNIK


KOMENTIRAmO
izmraii iiisiavci
v luči dogodkov v Lesno
industrijskem kombinatu
Savinja so predlogi za spre-
membe Zakona o združe-
nem delu, ki naj- bi uvedlo
tudi številne nove rešitve v
delovnih razmerjih, za celj-
sko občino in regijo še kako
aktualni. Osnovni namen
predlagateljev teh spre-
memb je namreč v tem, da bi
kolektivom olajšali odstrani-
tev slabih delavcev in da bi
dobili delavski sveti in po-
slovodni organi večje pri-
stojnosti ter odgovornosti.
Seveda v korist razumnih,
hitrih in odgovornih odloči-
tev, ki naj ne bi okrnile bi-
stva samoupravljanja de-
lavcev.
Poslovodni organ naj bi bil
opredelen kot predlagatelj
poslovne politike, pri čemer
je za predloge odgovoren.
Ko je poslovna politika spre-
jeta in praviloma izražena v
letnem načrtu posamezne
delovne organizacije, pa ima
poslovodni organ pravico in
dolžnost, da jo izvaja. Z dru-
gitni besedami, krepi se vlo-
ga poslovodnega organa na
ravni delovne organizacije.
Poostrena je odgovornost
poslovodnega organa, pri-
stojnosti delavskega sveta
pa so bolj usmerjene na ures-
ničevanje skupnega intere-
sa. Gre za spremembe, za ka-
tere se celjski direktorji zav-
zemajo že dalj časa. O njih je
spregovoril v svojem refera-
tu o poslovodenju na 13.
kongresu Zveze komunistov
Jugoslavije tudi Stane Seni-
čar, predsednik kolektivne-
ga poslovodnega organa Zla-
tarne Celje.
Prav tako pomembna je
predlagana sprememba, da v
organizacijah materialne
proizvodnje v razpisni komi-
siji naj ne sodeluje več pred-
stavnik družbenopolitične
skupnosti. Drugače poveda-
no, o tem kdo bo vodil posa-
mezno delovno organizacijo,
naj bi v bodoče odločali tisti,
ki jih zadenejo posledice iz-
bire. Da je to še kako po-
membno, kot rečeno, zelo
nazorno dokazujejo dogodki
v Lesno industrijskem kom-
binatu Savinja. Kolektiv je
namreč zaradi vodstva, ki ga
ni niti izbral niti odstavil
sam, zabredel v stečaj. Celj-
sko občinsko vodstvo pa bo
tudi zaradi tega po vsej ver-
jetnosti klonilo pred nastali-
mi socialnimi posledicami
stečaja, namesto da bi ravna-
lo skladno s tržno poslovno
logiko.
Zato bi morali biti v celjski
občini, kakor tudi v širši celj-
ski regiji, ki bo prav tako no-
sila delež posledic stečaja
Lesno industrijskega kombi-
nata Savinja, med prvimi, ki
bodo podprli predlagane
spremembe delovnih razme-
rij. Če se bodo namreč te
spremembe uveljavile, bodo
imeli delavci veliko manj ra-
zlogov za očitke, da so se
znašli na listi iskalcev zapo-
slitve po krivdi drugih.
VILI EINSPIELER
Javna razprava o
Zakonu o
združenem delu
v javni razpravi o spre-
membah in dopolnitvah
Zakona o združenem de-
lu, ki bi naj bila na občin-
ski ravni zaključena do
25. junija letos, namera
vajo na celjskem območ-
ju posvečati posebno po-
zornost samoupravni or-
ganiziranosti ter reševa-
nju sporov, ki jih ni mo-
goče rešiti po redni poti.
Nosilce javne razprave
bodo s predvidenimi
spremembami in dopol-
nitvami seznanili na regij-
skih posvetih. V Celju bo
9. aprila.
MBP
Cene vračajo tudi v Celju
Odlok o vračanju cen, po
katerem so morali proizva-
jalci izdelkov, katerih cene
se oblikujejo po prostih trž-
nih pogojih vrniti cene na
decembrsko raven z dovo-
ljenim 20,3 odstotnim povi-
šanjem do 26. marca, je pri-
zadel tudi vrsto celjskih
proizvajalcev.
Celjski tržni inšpektorji, ki
v teh dneh ugotavljajo ali
proizvajalci ravnajo skladno
z odlokom o vračanju cen,
imajo pri tem nemalo težav.
Precej problemov pa imajo
tudi v trgovinah zaradi popi-
sa blaga.
Ker tržni inšpektorji niso
dobili natančnih navodil in
popisa izdelkov, katerih ce-
ne morajo proizvajalci zniža-
ti, so pri kontroli odvisni od
obvestil organizacij združe-
nega dela. Na obvestila čaka-
jo tudi trgovci, pri čemer je
nemalo težav, ker je vrsta
proizvajalcev iz drugih občin
'in republik. Da to ni majhen
problem, priča podatek, da
morajo proizvajalci znižati
cene približno 16.000 proiz-
vodom.
Dodatne težave povzroča
tržnim inšpektorjem tudi
ugotavljanje, ali so posamez-
ni proizvajalci zvišali cene
svojih izdelkov za več kot
20,3 odstotka, kot je dovolje-
no. In nenazadnje, proizva-
jalcem, ki lani niso zviša
cen za toliko kot je bilo do-
voljeno z resolucijo, cen ni
treba vračati. Predhodno
morajo seveda dobiti dovo.
Ijenje Zveznega zavoda za
cene. Verjetno pa bo tudi vr.
sta pritožb s strani kupcev,
kajti vsi proizvajalci gotovo
niso znižali cen v predpisa,
nem roku,- kar pomeni, da
imajo kupci pravico do po-
vračila razlike, ki je nastala z
znižanjem cen.
Cene morajo vračati proiz-
vajalci vseh izdelkov, za ka-
tere ne veljajo dosedanji
ukrepi neposredne družbene
kontrole cen. Gre za odloka;
Odlok o obveznem prejš-
njem obveščanju Zveznega
zavoda za cene. po katerem
morajo proizvajalci sporočiti
nove cene 90 dni pred pričet-
kom uporabe in Odlok o da-
janju soglasij k cenam dolo-
čenih proizvodov. Sem sodi-
jo izdelki kot so: steklo, bru-
silni in kovinski proizvodi,
radiatorji, ležaji, kemikalije,
blago za široko porabo kol
so šivalni stroji, traktorji, go-
spodinjski aparati in številni
drugi proizvodi.
Med celjskimi proizvajalci
morajo vrniti cene: Emo (po-
soda). Opekarna Ljubečna
(opečni izdelki in keramične
ploščice). Aurea (pokali),
Zlatarna (stenske ure). Kli-
ma (aksialni in kanalski ven-
tilatorji), Etol (sto vrst različ-
nih proizvodov). Vrvica (raz-
ni trakovi), Aero (pisalni in
samolepilni trakovi ter pri-
bor) Merx (kruh in pecivo) in
Gozdno gospodarstvo (ves
gozdni asortiman). Cen pa ni
treba vračati proizvajalcem
knjig in šolskih potrebščin.
Odlok tudi ne velja za stori-
tve in za strukturo obrtnih
izdelkov, medtem ko velja
pri kmetijskih izdelkih samo
za semensko blago.
V.E.
Likvii<^€ija Savinjinega tozda
Energetika in vzdrževanje
Delegati celjske skupšči-
ne so prejšnji teden podprli
predlog izvršnega sveta o
uvedbi postopka redne lik-
vidacije nad tozdom Ener-
getika in vzdrževanje Lesno
industrijskega kombinata
Savinja. Za uvedbo likvida-
cijskega postopka so se od-
ločili, ker po zakonu o sana-
ciji in prenehanju delovnih
organizacij uvedba stečaj-
nega postopka ni možna.
Energetika in vzdrževanje
je namreč lansko poslovno
leto zaključila brez izgube.
Vendar, ker bodo s stečajem
prenehali obstajati vsi drugi
tozdi tega Slovenijalesovega
celjskega kombinata, tudi ni
več pogojev za obstoj tozda
Energetika in vzdrževanje.
Tozd v glavnera dela za PO:
trebe drugih celjskih Savi-
njinih gozdov, del proizvede-
ne toplotne energije pa do-
bavlja Komunali Celje.
Zaradi tega dejavnosti ni
mogoče kar tako ukiniti, še
zlasti, če bo uspel sedanji
koncept reševanja Savinje z
najemom in kasnejšim od-
kupom osnovnih sredstev
posameznih tozdov s strani
Slovenijalesa in Bora Laško.
Zato naj bi se ta tozd v bodo-
če organiziral kot samostoj-
na delovna organizacija ali
kot nov tozd v sestavi kakš-
ne druge organizacije zdru-
ženega dela.
Kot rečeno, zaenkrat ni po-
gojev za stečaj tozda Energe-
tika in vzdrževanje. Treba pa
je upoštevati, da je s samo-
upravnim sporazumom o
združitvi v delovno oraniza-
cijo določeno, da tozdi ne-
omejeno solidarno odgovar-
jajo za obveznosti. Iz tega
sledi, da bodo lahko upniki
drugih tozdov Lesno indu-
strijskega kombinata Savi-
nja zahtevali plačilo svojih
terjatev tudi od tozda Ener-
getika in vzdrževanje. V tem
primeru pa ta tozd dolgov ne
bo mogel poravnati m bodo
tudi pri njem podani pogoji
za stečaj.
Zato izvršni svet pričaku-
je,* da bo prišlo do stečaja še
preden bo redna likvidacija
končana. Razlika med likvi-
dacijo in stečajem pa je v
tem, da je možno v primeru
likvidacije veliko lažje pre-
prečiti razprodajo osnovnih
sredstev in sicer z najemom
in kasnejšim celovitim od-
kupom. Izvršni svet je prejš- ■
nji teden s predlogom sezna-
nil tudi delavce tozda Ener-
getika in vzdrževanje. Delav-
ci, po zagotovilih izvršnega
sveta, predlogu niso naspro-
tovali.
VILI EINSPIELER
B&do v GrSžah Miro in učinkovito rešiii probiem?
Sklep o rokih za odpravo
razlogov, ki povzročaj mot-
nje v samoupravnih odno-
sih v osnovni šoli Griže so
na zasedanju zborov žalske
občinske skupščine res
sprejeli, malo pa je tistih, ki
verjamejo, da bodo v tem
kolektivu naloge iz tega
sklepa v predpisanem roku
uresničili.
Sedanjemu ravnatelju oči-
tajo nestrokovnost, malo-
marno vodenje tozda, to da
je kriv za slabe medsebojne
odnose v kolektivu in še
marsikaj. Očitki so seveda
eno, dokazi pa drugo. Ker je
ves kolektiv proti sedanje-
mu ravnatelju, bi bilo nema-
ra še najbolj primerno, če bi
na   naslednjem   zasedanju
zborov žalske občinske
skupščine sprejeli sklep o
uvedbi začasnega ukrepa
družbenega varstva, čemur
pa je, vsaj zaenkrat, naspro-
toval tudi Zavod za šolstvo
SRS.
Za odpravo razlogov, ki so
osnova za začasen ukrep
družbenega varstva, bo mo-
rala temeljna organizacija
dokončati posotpek razreši-
tve ravnatelja pred potekom
časa, za katerega je bil ime-
novan, najkasneje pa do 10.
aprila. Takrat bo treba ime-
novati tudi vršilca dolžnosti
individualnega poslovodne-
ga organa, individualnega
poslovodnega organa tozda
pa bodo morali imenovati
najkasneje do 1. septembra.
Nalog je seveda še več, nosil-
ca izvajanja pa sta učiteljski
zbor in vršilec dolžnosti indi-
vidualnega poslovodnega or-
gana.
Če smo že našteli pomanj-
kljivosti ki jih očitajo ravna-
telju potem nikakor ne gre
prezreti dejstva, da tudi uči-
teljski zbor ni dosledno izva-
jal svojih nalog. Predvsem ni
v zadostni meri obravnaval
strokovnih vprašanj v zvezi z
uresničevanjem vzgojnoizo-
braževalnega in drugega de-
la in ni dajal predlogov izvr-
šilnim in-poslovodnemu or-
ganu za izboljšanje vzgojno-
izobraževalnega dela.
JANEZ VEDENIK
Ogrožena podtalnica v Savinjski dolini
Javna triiiuna o eitoiogiii v Žaicu opozoriia na številne proljieme pri varstvu olioija
Da bi strnili razprave v krajevnih
skupnostih in bili čim bolje priprav-
ljeni za republiško problemsko kon-
ferenco o ekologiji, energiji in varče-
vanju aprila v I^ubljani, je pred ted-
nom dni tudi v Žalcu socialistična
zveza pripravila javno tribuno na to
temo.
Povabili so predstavnike številnih de-
lovnih organizacij in krajevnih skup-
nosti v občini, občinskih organov in
inšpekcijskih služb, vendar pa udelež-
ba ni bila ravno množična. V razpravi
so se dotaknili številnih ekoloških pro-
blemov v občini. Škoda pa je, da so se
energije spomnili le tedaj, ko je v dvo-
rani občinske skupščine zmanjkalo
elektrike.
V uvodu so predstavili podatke o
onesnaženosti žalske občine, ki so jih
zbrali v analizi o ekološki bilanci Celja.
Ugotovili so, daje Žalec sicer v tretjem
razredu po onesnaženosti zraka, po
zimskih koncentracijah žveplovega di-
oksida pa položaj ni bistveno boljši
kot v Celju, ki je v četrtem razredu.
Največ emisije strupenih snovi dobijo
v Žalcu iz šoštanjske termoelektrarne.
ki letno spusti v zrak 120 tisoč ton
žveplovega dioksida, s 23.000 tonami
pa ji sledi trboveljska termoelektrarna
in šele nato cinkarna. Lastne emisije
pa imajo v občini letno 2000 ton. K
temu v veliki meri prispevajo kurišča
in promet. Ni pa znano, kolikšne so
količine fluoridov iz libojske Kerarhič-
ne industrije.
Tudi vode v občini so precej onesna-
žene. Tako so v tretjem ali četrtem
razredu Boljska, Merinščica, Žovne-
ško jezero, Trnavca. Libojska Bistrica,
Lava ...
V razpravi so nato opozorili na pro-
blem vse bolj intenzivnega gnojenja
zemljišč, na problem odlagališča joa
Ložnici. čistilne naprave v Kasazah,
prometa in hrupa skozi Šempeter. . .
Opozorili so, da Savinjska dolina še
vedno velja predvsem za kmetijsko
območje in rezervat pitne vode, vedno
bolj pa jo ogroža intenzivno kmetova-
nje z uporabo umetnih gnojil in škro-
piv. Vse večji problem postaja pozida-
va kmetijskih zemljišč, ki jih izgublja-
mo zaradi nespoštovanja predpisov,
nova kmetijska zemljišča pa tudi z me-
lioracijami ne morejo v enaki meri na-
domestiti izgubljenega.
Medtem ko so eni zatrjevali, da so
vodne rezei-ve ogrožene predvsem za-
radi vedno večjih količin gnojiv in
škropiv, pa so drugi menili, da so glav-
ni vir onesnaževanja komunalne od-
plake. Tako je še vedno vrsta hiš. kjer
imajo kanalizacijo speljano kar v vo-
dotoke ali celo nekdanje vodnjake. V
Kasazah so na primer čistilno napravo
zgradili, vendar redno še ne obratuje,
ampak le poskusno, naslednje leto pa
naj bi se pokazala njena dejanska moč.
Vendar pa so opozorili, da tudi ta či-
stilna naprava ne pomeni rešitve vseh
problemov komunalnih odplak.
Opozorili so še, da mora vsaka dejav-
nost upoštevati okolje, kar naj bi velja-
lo tudi za Juteksove načrte o uvedbi
nove gumarske proizvodnje. Hkrati pa
so menili, da bi lahko z varčevanjem
energije v industriji, z napeljavo toplo-
voda iz šoštanjske termoelektrarne in
z drugačnim kurjenjemi v vsakem go-
spodinjstvu tudi precej prispevali k či-
stejšemu okolju in varčevanju z ener-
gijo. T. CVIRN
Zmanjšali so zaostajanje
Celjski izvršni svet, ki je
prešnji teden obravnaval
uresničevanje lanske reso-
lucije, je ugotovil, da je celj-
ska občina zmanjšala za-
ostanek za republiko. Kljub
nekoliko ugodnejšim fi-
nančnim rezultatom poslo-
vanja pa v celjski občini ni-
so v celoti uresničili zastav-
ljenih lanskih resolucijskih
ciljev.
Izredno pereč problem
celjskega gospodarstva so iz-
gube, poseben problem pa
predstavljajo tudi organiza-
cije, ki poslujejo na meji ren-
tabilnosti.
Skupen izvoz se je glede
na predlansko leto zmanjšal
za 7.7 odstotka, konvertibilni
pa kar za 27,3 odstotka. Z re-
solucijo so v celjski občini
načrtovali 2 odstotni porast
industrijske proizvodnje, za-
beležili pa so padec za 1,5
odstotka. Izgube celjskega
gospodarstva so porasle z in-
deksom 667. pri čemer ni
upoštevana izguba Hmeza-
dovih celjskih mlekarn, ki so
ustvarile nekaj "^več kot 221
milijonov dinarjev izgube.
Delovnih organizacij oziro-
ma tozdov, katerih stopnja
akumulativne sposobnosti je
nižja kot odstotek, je v celj-
ski občini 19.
To so: tozaa Livarna valjev
in Tovarna radiatorjev štor-
ske železarne. Libelina tozda
Finomehanika in Tehtnice.
Cinkarnin tozd Kemija, Mer-
xovi tozdi Pražarna, Preskr-
ba, Mlin ter Gostinstvo in tu-
rizem, Gradbena operativa
in Montaža Obnove, Steklar,
tozda za upravljanje in vzdr-
ževanje svetlobnih telesnih
naprav in prog železniškega
gospodarstva. Izletnikova
tozda Potniški promet in Tu-
ristična agencija. Hotel
Evropa sozda Emonb ter toz-
da Ceste-kanalizacije in To-
plotna oskrba celjske Komu-
nale.
Izvršni svet je od teh orga-
nizacij zahteval, da temeljito
analizirajo lastno poslova-
nje, ugotove vzroke za takš-
no stanje ter izdelajo pro-
gram ukrepov za odpravo
slabosti oziroma vzrokov
motenj v poslovanju. Občin-
ski komite za družbenoeko-
nomski razvoj mora pripra-
viti poročilo o vzrokih za sla-
bo poslovanje in ustrezno
metolologijo za sprotno
spremljanje učinkovitosti
poslovanja.
Rok za pripravo metodolo-
gije je mesec dni, izpolnjeva-
nje ukrepov v kritičnih de-
lovnih oganizacijah pa bo iz-
vršni svet spremlja sproti in
po potrebi predlagal ostrejše
ukrepe.
_V. E.;
Celjsko gospodarstvo je
lani povečalo celotni priho-
dek za 93 odstotkov, porab-
ljena sredstva za 86, čisti
dohodek za 127, akumulaci-
jo za 111, ekonomičnost po-
slovanja za 4, stopnjo aku-
mulativne sposobnosti za
5,3 in stopnjo reproduktiv-
ne sposobnosti za 11,9 od-
stotkov.


NOVI TEDNIK - STRAN 3
več dela za sodišče združenega dela
Na loljskem sodišču združe-
nega dela imajo vedno več de-
j3 Medtem ko je bilo pred do-
brim' desetimi leti potrebno
jptno razrešiti 200 zadev, jih
je lani bilo že 700, če bo šlo
tako naprej kot prve letošnje
nifsece, pa jih bo do konca
leta že 800.
Trije sodniki to seveda težko
zmorejo in lahko, kot je dejaJ
jia seji Medobčinskega sveta
Zveze sindikatov za celjsko
območje predsednik sodišča
Edvard Centrih le krpamo za-
deve, čeprav smo med najbolj-
šimi sodišči v republiki". Za-
enkrat jim tokrat uspeva, saj
so vse spore iz leta 1983 razre-
šili, iz leta 1984 jih imajo še 12,
iz leta 1985 pa 65. Najdlje stoji-
jo odškodninske zadeve.
Sicer pa se pri delu sodišča
združenega dela odražajo raz-
mere v združenem delu. Letos
je, na primer, kar 200 zadev
sprožilo iskanje notranjih re-
zerv v organizacijah združene-
ga dela, za katere so uvedli
ukrepe družbenega varstva. V
njih so namreč med drugim za-
čeli tudi izteijevati šolnine in
štipendije. Poleg tega je vztraj-
no veliko sporov iz delovnih
razmerij, še zlasti v povezavi z
izreki disciplinskih ukrepov.
Ravno pri razreševanju teh so-
dišču radi očitajo, da preveč
ščiti delavce.
Precej nesporazumov so v
zadnjem letu (velja za vso Slo-
venijo) prinesle prekinitve de-
la in z njimi povezane obtožbe
za kršitev delovnega razmerja.
Zanimiv je problem v Alposu,
kjer je delo prekinilo veliko
delavcev, le nekaj pa jih je v
postopku. Na sodišču združe-
nega dela ugotavljajo, da so to
delavci, ki so imeli za sabo že
nekaj kršitev in daje bil očitno
to kriterij za izbiranje.
Še ena ugotovitev sodišča
združenega dela je zanimiva:
še vedno ni urejena pravna po-
moč delavcem. Resnično po-
moč si lahko privoščijo samo
tisti, ki imajo denar za odvetni-
ka, vsi drugi pa so prepuščeni
sami sebi in so le stežka kos
pravni službi svoje delovne or-
ganizacije, s katero so v sporu.
O nudenju pravne pomoči so
veliko govorili v sindikatih,
kjer so sprejeli tudi precej do-
ločna stališča. Kako pa jih bo-
do uresničili, na območju za-
enkrat še ne vedo.
MILENA B. POKLIC
Celje, mesto belo
Celje bo na pomlad dobilo malce bolj belo, predvsem pa
čisto podobo. V Komunalinih Javnih napravah so namreč
spet pripravili očiščevalno akcijo za vso celjsko občino,
prvi očiščevalni dan pa je na vrsti že jutri, 3. aprila. Delavci
Javnih naprav bodo v vsako krajevno skupnost postavili
po šest kontejnerjev, računajo pa, da bi morali vse smeti in
nesnago očistiti najkasneje v dveh dneh.
Sicer pa bodo pr\'a dva dneva očiščevalne akcije pripra-
vili v krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini, sledile na
bodo Lava, Medlog, Slavko Šlander in Savinja. I.F.
Neskladje med prijavami In
možnostmi za vpis
Pričakovati je bilo, da prvi prijavni rok za vpis v naslednje ■
šolsko leto ne bo potekal brez težav, saj so namere učencev
marsikdaj drugačne kot so možnosti, ki jih nudi srednješolska j
mreža v Celju. Temu pritrjujejo tudi podatki ob zaključku":
prvega prijavnega roka. Preveč učencev se je prijavilo v;
poslovno finančno in trgovinsko dejavnost ter v ekonomsko j
usmeritev, izredni naval je tudi za program avtomehanik in j
frizer ter tekstilni konfekcionar, izrazit višek prijav je tudi v«
elektrotehniški usmeritvi (elektronik), nekaj več učencev se je'
prijavilo tudi v naravoslovnomatematično, družboslovno jezi-;
kovno in zdravstveno usmeritev. j
Izrazit primanjkljaj pa je v programu gradnja na srednji tehni-1
ški šoli in v metalurški usmeritvi v srednji kovinsko metalurški]
šoli v Štorah. Dovolj vpisnih mest imajo tudi v programih]
kmetijske, gostinske in pedagoške šole ter v tekstilno mehanski'
usmeritvi na srednji šoli Boris Kidrič. Še ta mesec se učencii
lahko preusmerijo v kakšno drugo usmeritev, po 25. aprilu pa sen
bodo lahko vpisali le tja, kjer bo še dovolj vpisnih mest. VVE. j
Grozi ukrep družbenega varstva
}f Laškem ne botlo dolgo čakali na ureditev razmer v tozdu
Savinje
Laški izvršni svet ni zado-
voljen z rezultati ukrepov za
sanacijo poslovanja v tozdu
Savinja gostinskega podjetja
Celje
Po poročilu delovne skupi-
ne, ki spremlja izvajanje ukre-
pov, je stanje celo slabše kot je
bilo pred začetkom sanacije te-
ga tozda. Kljub temu se je iz-
vršni svet odločil, da temu toz-
du in delovni organizaciji da še
eno priložnost, da razm.ere ure-
dijo po samoupravni poti zno-
traj tozda, delovne organizaci-
je in sozda. Če uspehov ne bo,
bodo uvedli ukrep družbenega
varstva.
Glavna ugotovitev iz poroči-
la delovne skupine je, da v toz-
du niso izpolnjevali nalog iz sa-
nacijskega ukrepa, žal pa de-
lavski svet. ki je pred kratkim
obravnaval razmere, m ocenje-
val odgovornosti za neizpol-
njevanje nalog.
Slabo vzdrževanje delovnih
enot, slabo gospodarjenje, ne-
vestnost osebja, slaba ponud-
ba in podobno pa so izraz skr-
hanih m.edsebojnih odnosov in
slabe kadrovske zasedbe. To je
osnovni problem v tem tozdu.
Zato ostaja še naprej ena glav-
nih nalog, čim prej zaposliti
gostinski kader, ki bo dvignil
ponudbo na kakovostnejšo
raven.
Na pobudo delovne skupine
in delavskega sveta je izvršni
svet občine podprl že tretji
aneks k sanacijskemu progra-
mu, vendar je dal jasno vedeti,
da ne bodo čakali predolgo. Že
po enem mesecu naj bi ocenili,
kako se obnesejo še dodatni
ukrepi in če se bo ponovno po-
kazalo, da bistvenega koraka
naprej niso storili, bodo pred-
lagali ukrep družbenega var-
stva.
Še naprej veljajo vsi dosedaj
sprejeti ukrepi. Takoj pa naj v
hotelu Hum ustanovijo stro-
kovni team, ki ga bodo sestav-
ljali preizkušeni gostinski de-
lavci drugih tozdov celjskega
gostinskega podjetja. Delavski
svet tozda pa naj bi imenoval
tričlansko delovno telo, ki bi
prevzelo operativne naloge za
izvajanje sanacijskih ukrepov.
Izvršni svet je podprl tudi
predlog, da združeno delo ob-
čine črta dolgove tega tozda,
vendar, ko bodo imeli trdna za-
gotovila, da bo sanacija uspela
VIOLETA V. EINSPIELER
IZJAVE, MNEMJA ...
Janez Fric, vodja pospeševalne službe KZ
Celje:
»Proizvajalci mineralnih gnojil Ina Kutina in
tovarna v Rušah sta nam v petek obljubila, da nam
bosta v teh dneh poslala zadostne količine gnojil, po
katerih je tudi med našimi kmeti-kooperanti zelo nara-
slo povpraševanje; najbrž tudi zaradi govoric, da gnojil
ne bo oziroma da bo oskrba z njimi motena. Dejstvo je,
da so v Rušah ves februar izdelovali v glavnem gnojila
za jugoslovanske tobačne nasade. To seveda ne
pomeni, da kmetom ne bi svetovali nekaj večjih zalog
že v jeseni.«
Edvard Centrih, predsednik Sodišča
združenega dela Celje o sporih iz delovnih
razmerij:
»Največ sporov iz delovnih razmerij je zaradi disci-
plinskih ukrepov, razporejanja delavcev in nesreč pri
delu. Opažamo, daje v disciplinskih postopkih vedno
več neposrednih proizvajalcev. To je razumljivo, saj
postopek prične poslovodni organ ali od njega po-
oblaščen organ ali pa sindikat. Sodišče združenega
dela prične s postopkom šele na predlog. Tudi druž-
beni pravobranilci samoupravljanja še niso sprožili
sporov zoper direktorje. Tudi za sindikat ne bi mogel
reči. da ravno ščiti delavce. V sporih sicer dokaj resno
obravnavajo problem delavca in dajo svoje mnenje, a
preveč pogosto kar na pamet. Nerazumljiva so poro-
čila sindikata, da je delavec slab, da ni na njem sploh
ničesar dobrega, pri tem pa gre za delavca, ki je že 20
let zaposlen v isti delovni organizaciji. Mar niso tega že
prej ugotoviU? Opažamo tudi, daje v zadnjem času pri
izrekanju disciplinskih ukrepov vedno več ukrepov
prenehanja delovnega razmerja - tudi za prvi pre-
kršek. «
Samo Stupica, član Republiškega sveta
Zveze sindikatov Slovenije o »belih
štrajkih«:
"Nezadovoljstvo delavcev pri nas preveč zožujemo
na prekinitve dela in izsiljene sestanke. Pravzaprav je
te še najlažje razrešiti, saj jasno pokažejo na problem.
Dosti težje je pri javnih oblikah nezadovoljstva. Pri
njih prihaja do tako imenovanega belega ali sivega
štrajka. Delavci ne delajo tako kot bi lahko, prihaja do
kvarjenja sredstev za proizvodnjo, do večjega škarta,
do vračanja proizvodov iz izvoza jn celo do načrtnega
Uničevanja družbenega imetja. Še lani v prvem pol-
letju smo trdili, da pri nas ne prihaja do uničevanja
družbenega imetja, praksa v drugem polletju pa nas je
ovrgla, čeprav je to izredno težko dokazati.
A srečali smo s tudi z grobim uničenjem dotokov k
energetskim virom (prekinjanje kablov) in uničenjem
Posameznih kemičnih mas, kijih potrebujejo v proiz-
vodnji, z vlivanjem znanih ali neznanih kemičnih
snovi. Kot psihološko najbolj nevarno obliko sem
Uvrščamo tudi požare. Tudi s tem smo se že srečali.«
»Problem Topolšica« le razrešen
Usklajen sporazum o strokovnem sodelovanju med zdravstvenima centroma Celje in
Velenje
Skupščina Zdravstvene skupnosti
Slovenije je leta 1983 sprejela sklep o
ukinitvi internega oddelka bolnišni-
ce v Topolšici. To je sprožilo vrsto
sestankov, pogovorov in neuspešnih
dogovarjanj, spremljanih z veliko
vroče krvi. Lani so se razrešitvi pro-
blema precej približali z oblikova-
njem Samoupravnega sporazuma o
medsebojnem strokovnem sodelova-
nju med zdravstvenima centroma Ce-
lje in Velenje, ki pa ga skupščina
Medobčinske zdravstvene skupnosti
Celje ni bila pripravljena sprejeti,
dokler ne bi razrešili vseh še spornih
vprašanj.
To jim je sedaj uspelo, tako da se z
dopolnjenim samoupravnim sporazu-
mom o dolgoročnem strokovnem so-
delovanju poleg obeh zdravstvenih
centrov strinjajo tudi v obeh medob-
činskih zdravstvenih skupnostih in v
Zdravstveni skupnosti Slovenije.
Aprila lahko zato pričakujemo podpis
sporazuma, ki bo dokončno razrešil ta-
ko imenovani problem Topolšica, s
tem pa bo občina Velenje tudi ob gla-
ven argument proti podpisu družbene-
ga dogovora o medernizaciji bolnišni-
ce v Celju.
Dopolnjen samoupravni sporazum o
dolgoročnem sodelovanju med zdrav-
stvenima centroma Celje in Velenje
vsebuje poleg splošnih opredelitev za
sodelovanje v korist uporabnikov
zdravstvenega varstva konkretno deli-
tev dela v bolnišnični dejavnosti ter
balneo rehabilitacijo, ki jo bo opravlja-
lo Zdravilišče Topolšica za uporabni-
ke iz občinskih zdravstvenih skupno-
sti Brežice, Celje, Laško, Sevnica, Slo-
venske Konjice, Šentjur, Šmarje pri
Jelšah in Žalec.
Bolnišnica Topolšica bo po sporazu-
mu opravljala internistično-pulmolo-
ško dejavnost za potrebe širše celjske
in ravenske regije v skladu s sporazu-
mom o delitvi dela na področju zdrav-
stvenega varstva v SR Sloveniji, v bol-
nišnici Celje pa bodo razvijali v okviru
internistične dejavnosti enoto za ur-
gentno pulmologijo. Bolnišnica Topol-
šica bo organizirala tudi intenzivno ne-
go in terapijo puimoloških bolnikov,
za potrebe območja Zdravstvenega
centra Velenje pa tudi specialistično
ambulantno dejavnost. Na delu dose-
danjih internističnih zmogljivosti bo-
do v Topolšici organizirali medicinsko
rehabilitacijo srčnih bolnikov, zlasti ti-
stih, ki so preboleli srčni infarkt, in
sicer za potrebe širšega celjskega ob-
močja, po potrebi pa tudi za druga ob-
močja. Del dosedanjih internističnih
zmogljivosti bodo uporabih za interni-
stično zdravstveno varstvo prebival-
stva velenjske in mozirske zdravstve-
ne skupnosti, ki niso predvidene pri
modernizaciji bolnišnice v Celju.
V sporazumu so podrobno opredelili
tudi bolezni in poškodbe, zaradi kate-
rih bodo bolnike pošiljali v Zdravilišče
Topolšica na balneo rehabibtacijo. To
so predvsem poškodbe, degenerativni
in izvensklepni revmatizem ter pri
otrocih obolenja dihal. Pričakujejo, da
bo mogoče z uvajanjem medicinske
rehabilitacije v Topolšici skrajševati
povprečne ležalne dobe in s tem. pri-
spevati k hitrejšemu zdravljenju in
vračanju bolnikov v aktivno življenje
in delo. Da ne bi bilo nesporazumov,
so kot prilogo k samoupravnemu spo-
razumu predlagali tudi postopek na
področju rehabilitacije.
MILENA B. POKLIC
POGLED V SVET
Jen najvišje po drugi svetovni vojni
Piše Božo Mašanovič
v ostrem merjenju moči med japonsko
centralno banko in špekulanti na tokij-
ski borzi so sredi tedna zmagali slednji,
tako da je bilo za dolar mogoče dobiti le
še 146 jenov, kar je skoraj petdeset od-
stotkov manj kot pred dvema letoma.
Japonska banka je v intervencijski na-
kup ameriške valute vložila 1,7milijar-
de dolarjev, kar je skoraj toliko, kolikor
so za posege na svojih borzah pred ted-
nom plačale poleg japonske še ameri-
ška, zahodnonemška in bržčas tudi bri-
tanska banka, a špekulantski nakupi je-
nov so se v enem samem dnevu dvignili
na 9,7 milijarde dolarjev in vrednost ze-
lenih bankovcev je zdrsnila na doslej
najnižjo raven po drugi svetovni vojni.
Istočasno je padla tudi vrednost delnic
na newyorški borzi, kar je pravtako zna-
menje nezaupanja v ameriško valuto.
Borzni agentje so hud padec vrednosti
dolarja pojasnili s tremi glavnimi vzro-
ki. Med Washingtonom in Tokiom visi
nevarnost trgovinske vojne zaradi ame-
riške obtožbe, da japonski proizvajalci
po dumpinških cenah prodajajo čipe in
Ronald Reagan je celo razglasil uvedbo
carin, če se v Tokiu ne spametujejo in
zvišajo ceno svojih izdelkov, ki jim pri-
naša že monopolističen položaj na sve-
tovnem trgu. Drugič, v zadnjih dneh je
padlo zanimanje borznih sil za britanski ^
funt, predvsem zaradi objave novega}
britanskega proračuna, ki so ga poslov-
ni in borzni krogi slabo ocenili. In tret-
jič, iz ZR Nemčije so prišle novice o
šibkih gospodarskih rezultatih v prvih
mesecih tega leta, kar napoveduje nižjo
stopnjo rasti in občutljivi borzni meha-
nizem, ki budno spremlja tudi najmanj
pomembne signale, je temačne prognoze
hipoma prevedel v nezaupanje vlagate-^
tjev do zahodnonemške valute. Ostal je \
torej le še jen in vanj se je pričel zlivati:
ves špekulantski kapital, ki je kajpak \
izničil prizadevanja japonskih oblasti, \
da ustavijo padanje dolarja, kar jim\
povzroča kopico nevšečnosti. Japonski
izvozniki so se lani dobro upirali ne-
ugodnim borznim tokovom. Kljub 40-od-
stolnemu znižanju vrednosti dolarja do
jena - kar bi po tržni logiki moralo pri-
nesti konkurenčne prednosti ameriške-
mu blagu in zavirati prodor japonskega,
ker je pač postalo dražje - je Japonska
lani imela doslej največji trgovinski
presežek, kar je seveda spodbudilo na-i
ložbe potujočega kapitala v njeno va-
luto.
Najnovejši pretresi na valutnih bor-
zah so pri priči sprožili razmišljanje, ali
so »louvrski dogovori« (peterice tinač-
nih ministrov februarja blizu Pariza) o
zagotavljanju trdnih paritet med najpo-
membnejšimi valutami padli v pozabo,
ko bi jih šele morali uveljavljati.
Toda videti je, da je tako hud padec
dolarja vendarle posledica živčne nape-
tosti zaradi spora o japonskih čipih, če-
tudi je na dlani, da bi vrednost ameriške
valute tudi brez tega drsela navzdol, a
bržčas precej počasneje.
Zaradi tega je vsekakor treba počaka-
ti na razplet spora med Ameriko in Ja-
ponsko, kar napoveduje celo ameriški
trgovinski minister Malcolm Baldridge.
Poleg tega bo že v tem mesecu nekaj
pomembnih mednarodnih finančniških
srečanj, denimo konferenca Mednarod-
nega denarnega sklada (IMF) v Washing-
tonu, na katerih bo problem dolarja v
žarišču razprav. Končna sodba, kam gre
ameriška valuta in ali se bodo sedanje
razlike še nadaljevale, bo možna šele
tedaj.
4. STRAN - NOVI TEDNIK

2. APRIL 198^
Ne bo šlo brez
izgube v Gorenju
Gorenje Elektronika širo-
ka potrošnja, ki je prevzela
vse obveznosti sanacijskih
posojil za sanacijo Gorenje
Korting, je zabeležila lani
nekrito izgubo v višini mili-
jardo 214 milijonov di-
narjev.
Letos marca je, po podat-
kih Službe družbenega knji-
govodstva, znašala ta izguba
že milijardo 880 milijonov di-
narjev. Izgubo so v Gorenju
Elektronika široka potrošnja
že znatno zmanjšali, tudi iz
dohodka, ki gaje ta Gorenje-
va delovna organizacija
ustvarila s tekočim poslova-
njem, vendar brez rdečih šte-
vilk tudi letos ne bo šlo.
Iz dohodka, ustvarjenega s
tekočim poslovnjem, je Go-
renje Elektronika široka po-
trošnja znižala izgubo za 700
milijonov dinarjev. Del izgu-
be so pokrili znotraj velenj-
skega sozda in sicer na osno-
vi samoupravnega sporazu-
ma o medsebojnih razmerjih
pri sanaciji. Iz tega naslova
oziroma iz ustvarjenih rezerv
sozda bi lahko pokrili še več-
ji delež izgube, vendar lahko
po določilih novega zakona
pokrijejo z nepovratnimi viri
le 30 odstotkov izgube.
Do zaključnega računa so
tako v Gorenju Elektronika
široka potrošnja pokrili lan-
sko nekrito izgubo v viširii
milijarde 214 milijonov di-
narjev. Približno 800 milijo-
nov dinarjev so pokrili s po-
močjo reproverige in sicer iz
sredstev rezerv dobaviteljev
in kupcev. Gre za sredstva,
ki bi jih morah dobavitelji in
kupci v nasprotnem primeru
združiti v republiške sklade
rezerv. Po zaključnem raču-
nu pa so v tej Gorenjevi de-
lovni organizaciji pokrili še
približno za 400 milijonov di-
narjev izgube.
Nenehen vir izgube Gore-
nja Elektronika široka po-
trošnja so nedvomno posoji-
la poslovnih bank, pri kate-
rih gre za tako imenovano
spremenljivo obrestno mero.
Izgubo pa povečujejo tudi
tečajne razlike. Gorenje
Elektronika široka potrošnja
namreč še vedno vrača v tu-
jino posojilo za osnovni ka-
pital Gorenja Korting. Zaen-
krat so uspeli odplačati več
kot polovico dolga, kije zna-
šal 7 milijonov zahodnonem-
ških mark.
Čeprav v Gorenju Elektro-
nika široka potrošnja še ne
vedo, krkšen bo vpliv reva-
lorizacije bančnih posojil in
čeprav še ni povsem jasno,
kakšen bo vpliv novega
obračunskega sistema na
njihov letošnji gospodarski
načrt, ocenjujejo da bo letos
položaj te-delovne organiza-
cije ugodnejši kot lani. Kot
rečeno, pa brez rdečih šte-
vilk tudi letos še ne bo šlo in
Gorenje Elektronika široka
potrošnja tudi še ne bo spo-
sobna, da bi preteklo izgubo
v celoti pokrila z dohodkom,
ki ga bo ustvarila s tekočim
poslovanjem.
V.E.
Bodo preprečili razprodajo Savinje?
Delavci Savinje nočejo prijeti za vsako tlelo. Ugotavljanje odgovornosti za več let nazaj
v celjski obični pričaku-
jejo, da licitacija Lesno-in-
dustrijskega kombinata Sa-
vinja ne bo uspela in da bo
prišel ta Slovenijalesov
celjski kombinat v last ob-
čine. V tem primeru bodo
lahko v delovni organizaci-
ji ohranili ekonomsko upra-
vičena delovna mesta, seve-
da pod pogojem, da bo uspel
zamišljen najem in kasnejši
odkup osnovnih sredstev s
strani Slovenijalesa in Bo-
ra Laško. Za takšen koncept
reševanja kombinata se
zavzema, po besedah Mihe
Ravnika, predsednika repu-
bliškega sveta Zveze sindi-
katov, ki je sredi prejšnjega
tedna obiskal Savinjo, tudi
republiški sindikat. Kar za-
deva ugotavljanje odgovor-
nosti, o čemer je bilo govora
prejšnjo sredo na seji celj-
skega občinskega komiteja,
pa ne bo šlo povsem tako,
kot so si predstavljali v
celjski občini.
Pri sedanjem konceptu re-
ševanja kombinata je pro-
blem v tem, da celjski občini
in republiki še ni uspelo
zbrati 5 milijard dinarjev, ko-
likor je potrebno za uspeh
takšnega razreševanja. Zara-
di tega je nadaljnja usoda de-
lavcev, ki naj bi tudi po
uvedbi stečajnega postopke
dobili zaposlitev v kolektivu
še vedno nejasna. Miha Rav-
nik je temu primerno ocenil,
da se problemi tega Sloveni-
jalesovega kombinata rešu-
jejo prepočasi.
Podprl je delavce v njihovi
zahtevi, da je treba zagotovi-
ti vsem zaposlenim dolgo-
ročno socialno varnost. Za
delavce Savinje je priprav-
ljen dati del sredstev tudi re-
pubhški sindikat. S tem, da
je treba predhodno ugotovi-
ti, kdo izmed delavcev je de-
jansko ogrožen. Miha Rav-
nik se je zavzel za izdelavo
tako imenovanih socialnih
kart. Z denarjem je republi-
ški sindikat pripravljen so-
delovati tudi pri prekvalifici-
ranju delavcev. Prezaposlo-
vanje pa mora biti, po bese-
dah Miha Ravnika, izključno
skrb celjske občine m regije.
Miha Ravnik je delavcem tu-
di zagotovil, da nihče izmed
zaposlenih, ki se bo začasno
znašel med iskalci zaposh-
tve, ne bo prejemal najnižje-
ga denarnega nadomestila v
višini 66.000 dinarjev.
Miha Ravnik je ob tem še
dejal, da je ogorčenost in pri-
zadetost delavcev razumlji-
va, vendar morajo biti kljub
temu v svojih zahtevah strp-
ni, ker bodo v nasprotnem
primeru onemogočili tudi
sedanji koncept reševanja
Savinje. Delavci se bodo mo-
rali sprijazniti, da vsi ne bo-
do dobili dela niti v lesni
stroki niti v celjski občini.
Čeprav se delavci tega zave-
dajo, z dosedanjim potekom
prezaposlovanja niso zado-
voljni in ne nameravajo do-
voliti razprodaje delovne or-
ganizacije.
Miha Ravnik je zaključil z
besedami, da Lesno-indu-
strijski kombinat Savinja ni
ne prva ne zadnja delovna
organizacija, ki bo morala v
stečaj. Z izgubo je namreč
zaključilo lansko poslovno
leto več kot 90 delovnih or-
ganizacij, ki zaposlujejo pri-
bližno 20.000 delavcev. Gre
za približno 70 milijad dinar-
jev izgube, ki je v Sloveniji
ne morejo in ne nameravajo
v celoti pokriti, ker bi bilo to
na škodo obetavnih proiz-
vodnih programov in delov-
nih organizacij. Gotovo so pa
v Sloveniji sposobni, da s
prestrukturiranjem proiz-
vodnje in prezaposlovanjem
delavcev zagotovijo vsem
normalne plače in bolj zdra-
vo gospodarstvo.
Zaostrovanje
odgovornosti na vseh
ravneh
Emil Štern, član predsed-
stva Centralnega komiteja
Zveze'komunistov Sloveni-
je, je dejal, da bo Centralni
komite zastavil razčiščeva-
nje odgovornosti širše. Gre
namreč tako za odgovornost
na ravni delovne organizaci;
je kot tudi na ravni sozda
Slovenijales in celjske obči-
ne. Predsedstvo Centralnega
komiteja bo v ta namen usta-
novilo posebno komisijo, ki
naj bi raziskala odgovornost
za več let nazaj, kajti do sko-
raj nerešljivega položaja tega_
Slovenijalesovega celjskega
kombinata ni prišlo v zad-
njih nekaj mesecih. Osnovni
namen takšne analize pa naj
bi bil v tem, da podobnih pri-
merov kot je v tem trenutij
Savinja, ne bi bilo več.
drugimi besedami, na prirtj
ru Savinje naj bi se učilo c
lotno slovensko združej
delo.
Takšno analizo pripravj
jo tudi celjski komunisti, za.
to o odgovornosti v vodstvi^
družbenopolitičnih   orga^g
zacij in skupščine občine ter
izvršnega sveta tokrat m bilo
govora. Celjski komunisti
namreč nameravajo vsako
svoje stališče argumentirati
z dokumenti, tako obsežne-
ga gradiva pa ni mogoče
zbrati in analizirati v krat-
kem času.
Veliko govora je bilo tudi o
novi zaposlitvi Zvonka Perli-
ča, bivšega glavnega direk-
toi-ja Savinje. Celjski komu-
nisti še vedno zastopajo sta-
lišče, da niti z moralnega, ni-
ti s političnega in strokovne-
ga stališča ni sprejemljivo,
da je bil Zvonko Perlič ime-
novan na odgovorno delov-
no dolžnost v Poslovni skup-
nosti Slovenia Bois. Nezado-
voljni so s skopim odgovo-
rom Občinskega komiteja
Zveze komunistov Ljublja-
na-Bežigrad, veliko kritičnih
besed pa je bilo izrečenih tu-
di na račun Janeza Štera.
predsednika poslovodnega
odbora sozda Slovenijales.
ki naj bi botroval novi Perli-
čevi zaposlitvi.
Celjski komite tudi ne so-
glaša s sprejetimi vzgojnopo-
litičnimi ukrepi za Meto
Krelj in Franca Gorjanca-
oba sta bila pomočnika glav-
nega direktorja ter za Franca
Ulago, predsednika konfe-
rence sindikata v Savinji
Zato bo vzgojnopolitične
ukrepe zanje in še za dva od-
govorna delavca predlagala
delovna skupina celjskega
komiteja.
vili einspieleb
Od 6. decembra do 28. fe-
bruarja, ko je izvršni svet
predlagal celjskemu temelj-
nemu sodišču uvedbo ste-
čajnega postopka, se je od
761 delavcev Lesno-indu-
strijskega kombinata Savi-
nja prezaposlilo 110 delav-
cev. Med njimi tudi 20 inva-
lidov I. in II. kategorije. Re-
šeno je bilo tudi vprašanje
106 štipendistov, ki zdaj do-
bivajo štipendijo iz združe-
nih sredstev. Od 28. februar-
ja do uvedbe stečajnega po-
stopka so v celjski občini
prezaposlili še 140 delav-
cev. Za 120 delavcfev pa bo-
do našli delo v občinah, kjer
le-ti prebivajo. Če k njim
prištejemo še 187 delavcev,
ki naj bi tudi po uvedbi ste-
čajnega postopka delali v
Savinji, je trenutno rešen
problem 5i7,4elavcev,
S 1. aprilom, ko je bil uve-
den stečajni postopek, je
prišlo na Skupnosti za zapo-
slovanje 184 delavcev Les-
no-industrijskega kombina-
ta Savinja. Od tega je 58 de-
lavcev takšnih, ki jim bodo
zaradi invalidnosti ali sta-
rosti le težko našli delo. Po
besedah Marjana Jeranka,
sekretarja pri Občinskem
svetu zveze sindikatov, bo-
do tem delavcem v sindika-
tu namenili posebno pozor-
nost. Če jih ne bodo mogli
zaposliti drugje, bodo mo-
rali ostati v Savinji. Sicer
pa naj bi jih do konca maja
prezaposlili še najmanj 120.
Če ne bi bilo problemom
pri prezaposlovanju, bi \
celjski občini, po beseda)
Marjana Jeranka, prezapij
slili najmanj 100 delavcem
več. Delavci so nasprotova
li prezaposlovanju zaradi
izmenskega dela, neureje-
nega varstva otrok, vožnje
v druge občine, prenizkih
plač in zaradi številnih driu
gih vzrokov. Če bodo posp
mezni delavci službo odkla-
njali še naprej, bo celjski
sindikat skrbel za njihovo
zaposlitev v manjši meri
kot doslej. Minili so namreč
časi, pravi Marjan Jeranko,
ko je lahko dobil vsak služ-
bo čez cesto.
Solidarnost pri prezapo-
slovanju delavcev Savinje,
tako s strani regijskega kot
republiškega združenega
dela, je bila večja kot je pri-
čakoval celjski sindikat.
Pomoč so ponudili tudi v
velenjski in mozirski obči-
ni. Velenjski sozd Gorenje
je pripravljen zaposliti za-
časno 100 delavcev in jih po
roku treh mesecev zadržati
60 za stalno. mozirski ob-
čini pa so v Glinu Nazarje
in Elkroju Mozirje priprav-
ljeni zaposliti približno 200
delavcev. Med številnimi
slovenskimi delovnimi or-
ganizacijami je delavcem
Savinje ponudila delo tudi
Pivovarna Union. Za pre-
voz na delo je pripravljena
organizirati tudi poseben
avtobus, ki bi stal mesečno
približno milijon in po! di-
narjev, vendar delavci Sa-
vinje za ponudbo niso zain-
teresirani.
Tkaninlnih 35 let
Nova blagovnica v Rogaški Slatini
Te dni je skoraj 500-član-
ski delovni kolektiv trgov-
ske delovne organizacije
Tkanina Celje, ki je vklju-
čen v sistem Merx, obeležil
svoj 35-letni jubilej.
Minuli teden so na novi-
narski konferenci širše spre-
govorili o razvoju delovne
organizacije, ki seje praktič-
no začela na začetku stoletja
na koreninah znane firme
Stermecki, predvsem pa o
načrtih za letos in v tem
srednjeročnem obdobju.
Če bo šlo vse po sreči, bo-
do že čez poldrug mesec ob-
novili fasado in uredili nad-
strešje na blagovnici Tkani-
na v Celju, položili temeljni
kamen za novo blagovnico v
Rogaški Slatini, lani odprti
novi blagovnici tozda Po-
trošnja v Zagorju pa dodali
še nakup računalnika. Vse te
naložbe naj bi spravili pod
streho še letos oziroma v tem
srednjeročnem obdobju. Je
pač tako, da si kot trgovci
niti ne morejo privoščiti več-
jih naložbenih posegov v
tem času, ko jim pohaja sapa
pri akumulativnosti. Sicer
pa bo celjska Tkanina svoje
letošnje komercialne dneve
tudi obeležila jubilejno, na
njih pa se bodo zbrali vsi nje-
ni poslovni partnerji iz Slo-
venije in Hrvaške.
Tkanina Celje je za splošne
trgovske primerjave na Celj-
skem morda majhna delov-
na organizacija, vendar je v
svoji trgovsko specializirani
usmerjenosti v tekstil in ga-
lanterijo med največjimi v
Jugoslaviji. Po ustvarjenem
dohodku na zaposlenega je
na drugem mestu v Sloveni-
ji, sicer pa na prvem po osta-
lih kazalcih uspešnega go-
spodarjenja. Pretežno ženski
kolektiv, kije oblikovan v tri
temeljne or.ganizacije zdru-
ženega dela, Veleprodaja,
Maloprodaja in Potrošnja
Zagorje ter v delovno skup-
nost skupnih služb, zgledno
skrbi za družbeni standard
in se lahko pohvali z dopust-
niško-rekreativnimi zmoglji-
vostmi, s kakršnimi se ne
more niti kakšen večji ko-
lektiv.
MITJA UMNIK


NOVI TEDNIK - STRAN 5
Štafeta la lianašiiji čas
SeiSent festivalskih ilnl končanih. Mladi so zavzeto iskali novo vsebino štafete mladosti
v Titovem Velenju se je v petek
lioncalo prvo dejanje potovanja le-
tošnje štafete mladosti po Jugoslavi-
ji Sedmi festivalski dan je namreč
pomenil sklepne prireditve pred od-
jjodom štafete iz Slovenije. Stafetno
palico so mladi lahko pozdravili v
popoldanskih urah, že ob 10. uri pa so
^ njo nadaljevali pot proti Sečov-
Ijam. kjer so jo prevzeli hrvaški mla-
dinci.
V Titovem Velenju je bilo ta dan
živahno na različnih delih mesta. V
Rdeči dvorani so mladi v pesmi, plesu
in besedi sporočali svoje poglede o
ekologiji, ljubezni, miru, razorožitvi in <
ustvarjalnosti. Istočasno pa so na šte-
vilnih stojnicah v Rdeči dvorani pred-
stavili drobno gospodarstvo, razisko-
valno delo mladih in njihovo inovativ-
nost, brigadirsko življenje, ekloško in
mirovno gibanje ter zgodovino štafete.
Te prireditve so dopolnili s kulturnim
programom v obliki različnih filmov,
razstav in prireditve Naša beseda. V
prostorih Name so ta dan odprli raz-
stavo likovnih del na temo Mir in razo-
rožitev v svetu, v knjižnici pa razstavo
literarnih del na to temo. Na prvi raz-
stavi so se predstavili otroci iz vrtcev
in nižjih razredov osnovnih šol. Učen-
ci z višje stopnje in srednješolci pa so
sodelovali na drugi razstavi. Zelo ži-
vahno pa je bilo tudi na Naši besedi,
saj so se predstavile kulturne skupine
iz osnovnih in srednjih šol, osnovnih
organizacij mladine in kulturnih dru-
štev v velenjski občini. Svoj delež k
sedmemu festivalskemu dnevu pa so
prispevali tudi člani foto kluba Zrno z
razstavo o ekologiji. Pozabili niso niti
športne prireditve, saj je bil popoldne
tek po ulicah mesta za osnovnošolce in
mestne reprezentance Titovih mest.
Največ mladih pa se je zbralo popold-
ne v Rdeči dvorani na Praznovanju
mladih, kot so poimenovali množično
srečanje z nastopom slovenskih glas-
benih skupin.
V Titovem Velenju se je torej ves
dan dogajalo kaj zanimivega, kar je
pritegnilo številne mlade z našega ob-
močja. Vendar se ti niso le zabavali,
plesali in prepevali, ampak tudi raz-
pravljali o problemih, ki se jim v tem
trenutku zdijo pomembni za naš na-
daljnji razvoj in niso le mladinska, pač
pa splošna družbena vprašanja.
Na treh posvetih o ekologiji, energiji
in varčevanju, položaju delavcev iz
drugih republik ter o ustanavljanju
enot drobnega gospodarstva zato niso
sodelovah le mladi, pač pa so se lahko
razprav udeležili tudi vsi drugi, ki jih
je to zanimalo. To pa je prav gotovo
pomembno, saj si ne gre delati utvar,
da lahko mladi probleme rešujejo le
sami v okviru svoje organizacije.
Spremembe so potrebne!
Nov koncept praznovanja
meseca mladosti, ki ga zago-
varjajo in predlagajo mladin-
ci iz Slovenije, je s sedmimi
festivalskimi dnevi letos le
delno izpeljan. O tem pravi
predsednik republiške kon-
ference Zveze socialistične
mladine Slovenije Tone An-
derlič naslednje: >■ Menim,
da nam je uspelo - vendar
mladi še ne moremo biti v
celoti zadovoljni. Zaradi za-
pletov in neugodnih okoliš-
čin ob vsaki predlagani spre-
membi smo morali v Slove-
niji odstopiti od številnih no-
vih zamisli. Strinjamo se, da
je štafeta mladosti, kakršno
smo poznali pred leti, preži-
vela in da ne dosega več svo-
jega osnovnega namena.
Lahko bi rekli, da postaja
potovanje štafetne palice iz
rok v roke - ki to sploh ni:
več, saj jo že dolgo vcizimo z
avtomobili - nekakšen
športno-tekmovalni mara-
ton, ki nima nikakršnih vse-
binskih sporočil mlade gene-
racije.
Pri pripravi letošnjih
spremljajočih prireditev
smo upoštevah kongresne
usmeritve lanskega kongre-
sa ZSMS v Krškem, mladi
pa so razpravljali predvsem
o ekologiji, izobraževanju in
drobnem gospodarstvu. Tu-
di nekaj več kot 150 kultur-
nih, zabavnih in športnih
prireditev, ki smo jih v Slo-
veniji pripravili v sedmih fe-
stivalskih dneh, je svojstven
dokaz, da takšen koncept
ponuja vključevanje kar naj-
več mladincem. Letos seje v
prazovanje vključilo preko
200 tisoč slovenskih mladin-
cev, kar konec koncev ni ta-
ko majhna številka.
Slovenski mladinci se zav-
zemamo, da bi vsaj delno
spremenili scenarij zaključ-
ne prireditve, ki zdaj vklju-
čuje nekaj nesprejemljivih
stvari. Mislim, da nekaj prav
grotesknih stvari (gasilci, no-
gometna tekma >Rdeči-Pla-
vi«,. ..) prej odbija kot pa
privlači mladino iz vse Jugo- ■
slavije. Če nam bo uspelo to
vsaj delno spremeniti, po-
tem si lahko obetamo v Beo-
gradu mladinsko praznova-
nje, drugače pa bo, vsaj tako
menim, obisk mladincev iz
Slovenije kaj mlačen!«
Učenci Srednje družboslovne šole iz Titovega Vele-
nja so pred sedmim festivalskim dnem pripravili
anketo med učenci in občani o tem, ali so za štafeto
mladosti in kaj jim ta simbol pomeni.
Večina anketirancev se je jasno opredelila za ali
proti, le nekaj pa jih o teh vprašanjih nima svojega
mnenja. Že samo to priča, daje štafeta mladosti dovolj
razburkala slovensko in tudi jugoslovansko javnost, ki
zdaj vsaj razmišlja o (ne)potrebnosti nekaterih prazno-
vanj.
Pobuda kragujevških mladincev, da na svojevrsten
način zaželijo tovarišu Titu vse lepo ob rojstnem
dnevu in kasnejše dobre želje vse jugoslovanske mla-
dine, ki so se jim leta 1948 priključili še bolgarski
mladinci, so - kot kaže anketa - izvodenele s Titovo
smrtjo. Mnenja so različna, skupno pa jim je to, da nam
ni vseeno, kako naprej. Povzeli bi jih lahko z mislijo
mladinca-gorskega vodnika, ki je letos nosil stafetno
pahco s Triglava, in v peklenskem vremenu dejal:
»Štafeta naj nas združuje, ne pa razdružuje!«
Sicer pa povzemimo nekaj ugotovitev iz ?nkete. Med
174 anketiranimi mladinci od 15 do 18 let jih kar 93
meni, da Jugoslavija štafete ne potrebuje več, da z njo
ni več zbliževanja med narodi in narodnostmi Jugosla-
vije. Menijo tudi, da je z letošnjimi zapleti štafeta
močno izgubila svoj pomen in da se zanjo vsako leto
porabi preveč denarja, ki bi ga lahko koristneje pora-
bili. Daje štafeta še potrebna, pa meni 81 mladincev, ki
pa hkrati mislijo, da bi lahko bratstvo in enotnost ter
tradicije NOB ohranjali tudi kako drugače.
Ob načelnemi vprašanju štafeta da ali ne, se je 87
mladincev opredelilo proti štafeti. 79 pa jih je bilo za.
Tudi mnenja o letošnjem konceptu praznovanja so bila
različna Večina podpira spremembe, hkrati pa
poudarja, da morajo biti sprejemljive za najširše mno-
žice in ne smejo zahajati v kakršnekoli skrajnosti.
Različna mnenja o štafeti mladosti pa so izrazili tudi
občani velenjske občine. Večina jih meni, daje štafeta
kot simbol ohranjanja tradicij NOB ter bratstva in
enotnosti potrebna, vendar ugotavljajo, da ni več tako
trden simbol kot je bila včasih. Nekaj pripomb je bilo
tudi na preveč razkošno praznovanje 25. maja v Beo-
gradu, saj občani mislijo, da si tega v času gospodarske
krize ne bi smeli več privoščiti. Zanimivo pa je. da so
učenci Srednje družboslovne šole ugotovili, da vsa
nesoglasja okoli letošnje štafete hkrati pomenijo tudi
most med dvema generacijama. Mladi in starejši so se
o tem veliko pogovarjali in tako nehote ustvarili kultu-
ren dialog, ki ga drugače velikokrat tudi hote ne
znamo vzpostaviti.
Mnenja velenjskih občanov o potrebnosti štafete so
torej različna - simbol bratstva in enotnosti ter povezo-
vanja narodov in narodnosti Jugoslavije je močno živ
med delavci iz drugih republik in pokrajin.
In zaključna ugotovitev anketarjev? Občani so se
glede mnenja o potrebnosti štafete razdelih v tri
tabore. Večina se jih je jasno opredelila za ali proti,
nekaj pa je tudi takšnih, ki ji je vseeno. In glavne
ugotovitve? Občani so menili, da štafeta mladosti
postaja vse večji konflikt in ne povezava med narodi in
narodnostmi in če se v Jugoslaviji ne moremo dogovo-
riti o drugih in bolj pomembnih stvareh, potem tudi
štafeta ne more biti vezivo med republikami in pokra-
jinami. In še zadnje mnenje velenjskih občanov - če v
Jugoslaviji nimamo nobene skupne stvari, potem
ohranimo vsaj štafeto . ..
še
o enem
referendumu
Za posvet o ekologiji,
energiji in varčevanju, ki so
ga pripravili v Prelogah pri
Titovem Velenju, so mnogi
razpravljalci rekli, da je bil
močno čustveno obarvan.
Prizadete in ostre razprave
so spremljali aplavzi prisot-
nih, kar je celotnemu vzduš-
ju dajalo še poseben ton.
Nekdo je k temu pripomnil,
da bi morali bolj uporabljati
razum in manj čustva, nakar
je dobil odgovor, daje razum
svoje že storil, rezultati pa so
vidni daleč naokoli. Sedaj
naj bi čustva naredila to, kar
razumu ni uspelo.
Na tribuni se niso oglašali
le tisti, ki so o stvareh dobro
poučeni in odgovorni, da o
njih odločajo, pač pa tudi ti-
sti, ki ekološke probleme
spremljajo zgolj skozi vsak-
danje življenje, opazovanje
dogajanja okoh sebe v zad-
njih letih in tokrat so lahko
povedali, kar jim leži na
duši.
Podatki namreč govorijo,
da je Šaleška dolina eden
najbolj onesnaženih in ogro-
ženih predelov Slovenije in
to »po zaslugi« šoštanjske'
termoelektrarne  in  velenj-'
skega rudnika. Koncentraci- i
je žveplovega  dioksida  iz^
TEŠ že sedaj presegajo za;
skoraj desetkrat letne kon-
centracije celotnega celjske-
ga območja. K temu lahko
dodamo še davek rudnika v
obliki ugreznin. V nasled-
njih letih bodo morali prese-
liti še 2200 ljudi, porušiti več
kot 200 hiš in prestaviti 46
kmetij. Zato ne presenečajo
zahteve s posveta, da bi rud-
'lik in elektrarno zaprli. Olje
na ogenj pa prilivajo še načr-
ti o gradnji šestega bloka
TEŠ in novi jami Šoštanj.
'^ato je bilo na posvetu več-
krat slišati besedo referen-
dum, ki se je po mnenju ne-
katerih udeležencev v tej
obliki pojavila prvič. Predla-
gali so namreč, da bi se kra-
jani na referendumu odločali
° načrtovani širitvi energet-
skih zmogljivosti. Seveda so
s^na drugi strani takoj poja-
vili glasovi proti, ki so razla-
gali, daje razvoj energetike v
dolin: le del uresničevanja
^'■ednjeročnega in dolgoroč-
!!*^ga načrta republike, ki sta
sprejeta. Vendar pa so
^deleženci posveta menili,
aa ne gre vedno čakati le na
kaj bo rekla Slovenija o
^^ojih energetskih potrebah,
^^.^ pa morajo sami v dolini
^^isiliti Slovenijo k zmanjše-
^nju produkcije primarne
^'^ergije.
Med številnimi stojnicami je hi/a tudi brigadirska, kjer so mladi lahko preko videorekorderja
in materialov spoznavali brigadirsko življenje.
imo po rezultatih vprašali čez deset let?
Male produkcijske enote so
lahko eden prvih korakov k
uravnoteženi gospodarski se-
stavi in dinamičnem gospo-
darstvu. So eden od vzvodov
za preseganje gospodarske
krize, hkrati pa bi v njih lah-
ko zaposlili vse, ki jih bo pri-
zadelo ukinjanje nerentabil-
nih proizvodenj. To so bila
izhodišča za seminar o usta-
navljanju enot drobnega go-
spodarstva.
Ob tem je Željko Cigler de-
jal, da gre za ključna vprašanja
ekonomske demokracije za ka-
tera se zavzema ZSMS ter
hkrati tudi za izrazito blagov-
no-tržni koncept ekonomije, s
katerim bi presegli birokrat-
ske meje. Ena od uvodničark,
dr. Tea Petrin iz ljubljanske
ekonomske fakultete, je v
uvodni predstavitvi jasno po-
kazala sedanje strukturno ne-
lorazmerje v našem gospodar-
stvu. Ob podatku, da v gospo-
darsko razvitih državah zapo-
slujejo do 60 odstotkov delav-
cev v enotah drobnega gospo-
darstva, je naših 8 odstotkov
zaposlenih v takšnih delovnih
organizacijah razlog več za kar
najhitrejše ukrepanje. Če bi se
namreč hoteli v desetih letih
približati gospodarsko razvi-
tim državam in preseči struk-
turna nesorazmerja v gospo-
darstvu, bi morali povečati šte-
vilo zaposlenih v drobnem go-
spodarstvu iz sedanjih 77 tisoč
na 300 tisoč, to pa pomeni na
novo ustanoviti 7 tisoč podjetij
z do 100 delavci ali v vsaki slo-
venski občini 12-letno. Najpo-
membneje in hkrati najtežje pa
je to, da bi morali družbeno
akumulacijo prerazporediti ta-
ko, da bi letno namenili vsaj 20
odstotkov za ustanavljanje
enot drobnega gospodarstva.
Ob neurejeni zakonodaji in
številnih težavah, s katerimi se
morajo zaradi tega srečevati
vsi, ki želijo ustanoviti enoto
drobnega gospodarstva, se kar
same po sebi narekujejo za-
konske spremembe. Prav zara-
di tega so se tudi vsi strinjali s
predlogom delegatke zvezne
skupščine Vike Potočnik, da
skupščini SRS in SFRJ sezna-
nijo z ugotovitvami okrogle
mize in z zahtevami mladih po
normativnih spremembah. Le-
te bi namreč spodbudile večje
zanimanje za ustanavljanje no-
vih enot drobnega gospodar-
stva.
V Sloveniji se pravzaprav s
konkretnimi rezultati še ne
moremo pohvaliti. Doslej se je
s poslovnimi rezultati dokaza-
la le delovna organizacija Mi-
krohit iz Ljubljane, celjski Sin-
tezi pa pri porodnih težavah s
svojim znanjem, izkušnjami in
formalnimi možnostmi stojijo
ob strani delavci Razvojnega
centra.
In koraki, ki bi jih morali
najprej storiti za lažje ustanav-
ljanje enot drobnega gospo-
darstva. Najbrž je najbolj po-
trebno poenostaviti postopek
ustanavljanja, oblikovati ne-
kakšen rizični sklad kapitala,
ki sploh omogoča ustanovitev,
ter predhodno delovnim orga-
nizacijam v ustanavljanju po-
magati pri marketinških razi-
skavah ter finančnih in prav-
nih nasvetih.
S sedmega festivalskega dne
so poročali:
IVANA FIDLER
TATJANA CVIRN
Foto: EDI MASNEC
Z^^i^j M^i^ malo razprav?
Nekoliko presenetljivo je
bilo, kako težko so razprav-
ljalci govorili na posvetu o
položaju delavcev iz drugih
republik, ki so ga pripravili
v Glasbeni šoli. Ta posvet
naj bi namreč bil posebnost
sedmega festivalskega dne
in v Titovem Velenju še ka-
ko aktualen, saj je 30 odstot-
kov zaposlenih v občini iz
drugih republik. Vendar pra-
ve izmenjave izkušenj in raz-
prave ni bilo.
- V uvodnih referatih so
predstavili ugotovitve dose-
danjih raziskav o položaju
teh delavcev v Titovem Vele-
nju. Začetnim priseljeva-
njem, ko je delavcev v Tito-
vem Velenju primanjkovalo,
je sledila eksplozija, ki je s
seboj prinesla celo vrsto pro-
blemov, od stanovanjskih do
težav v šolstvu, zdravstvu in
še kje. Delavci, ki pridejo v
novo okolje, se tu srečajo tu-
di s težavami pri vključeva-
nju v to drugačno okolje. Te-
žave imajo pri navezavi sti-
kov, pri iskanju stanovanja,
pri vključevanju v družabno
življenje . . . Poleg tega imajo
delavci večinoma nizko izo-
brazbo, zato se srečujejo tudi
s finančnimi težavami in z
življenjem v samskih domo-
vih. Značilno je torej, da je
problemov veliko, možnosti
za razreševanje pa premalo,
saj velenjsko gospodarstvo
ne ustvarja dovolj dohodka,
da bi vsem delavcem zagoto-
vili normalno življenje.
V razpravi so nato predsta-
vili še primer Gorenja, kjer
predstavljajo 30 odstotkov
vseh zaposlenih delavcev iz
drugih republik. Zelo malo
pa so v razpravi sodelovali ti
delavci sami. Eden izmed
njih je opozoril, da imajo te-
žave pri nadaljnjem šolanju,
saj večkrat delajo izmenično
in v svoji delovni sredini za
i-o nimajo prave spodbude.
Govorih pa so tudi o kultur-
nem življenju delavcev iz
južnih republik, pri tem pa
se niso mogli zediniti, ali je
prireditev dovolj ali prema-
lo. Kakorkoh že, razprava ni
dala tistega, kar smo priča-
kovali in je probleme le na-
kazala, vprašanje pa je, kakš-
ne aktivnosti bodo sledile in
kdo se jih bo lotil.
6. STRAN - NOVI TEDNIK

2. APRIL 19»,
KOMENTIRAMO
Kdai tajnik deia?
Predlog odbora za krajev-
no samoupravo v Žalcu, po
katerem naj bi v tistih kra-
jevnih skupnostih, kjer živi
več kot 2000 prebivalcev, bili
tajniki zaposleni poln delov-
ni čas, v vseh ostalih pa le po
štiri ure, je seveda naletel na
številne odmeve.
Vzemimo za primer kra-
jevno skupnost Tabor, ki je
po površini tretja v občini,
prebivalcev pa je le 1500. Ta
krajevna skupnost zavzema
dobršen del hribovitega sve-
ta. Jasno je torej, da je že
samo komunalnih proble-
mov izredno veliko. Povrhu
vsega v kraju ni industrije,
kar hkrati pomeni, da pri iz-
vajanju del ni takšne pomoči
združenega dela. Tajnik kra-
jevne skupnosti ima bržčas
kar veliko dela. Vsaj toliko,
kot v kakšni ravninski kra-
jevni skupnosti, kjer je ko-
munalnih problemov verjet-
no manj. Ce upoštevamo še
to, da s krajevno samoupra-
vo ni nič manj dela kot v
kakšni veliki krajevni skup-
nosti, kjer si lahko dela in
naloge porazdeli več kraja-
nov in da je delo družbeno-
političnih organizacij nače-
loma prav takšno kot vse-
povsod drugod, potem je jas-
no, da tajnik v takšni, čeprav
po številu krajanov manjši
krajevni skupnosti, nima
manj dela. Povrhu vsega je
tu še kup administrativnih
in drugih del, ker so se kraja-
ni odločili za uvedbo krajev-
nega samoprispevka.
Res je, da gre v tem prime-
ru le za predlog, res pa je
tudi, da bi odločitve kar na
pamet in počez, utemeljene
le s tem, koliko je v kakšni
krajevni skupnosti krajanov,
lahko bile še kako krivične.
V vsakem primeru pa bi bilo
treba Hnanciranje krajevnih
skupnosti in s tem tudi plač
za tajnike urediti sistemsko,
v republiškem merilu. Do-
kler pa vsepovsod manjka
denarja, bo to bržčas zelo
težko.
JANEZ VEDENIK
Šmarski
zeliščarji pred
novo sezono
Lani ustanovljeno dru-
štvo zeliščarjev v občini
Šmarje pri Jelšah, ki da-
nes šteje 74 članov, se je
prejšnji teden zbralo na
prvem občnem zboru
društva.
Svoje enoletno delo so
ocenili kot dobro, nadalj-
nje delo pa naj bi poteka-
lo podobno kot doslej.
Sestajali se bodo še ved-
no vsako drugo nedeljo v
mesecu ter prirejali pre-
davanja, strokovne ek-
skurzije in delovne izlete
v naravo.
Na sestankih spoznava-
jo zdravilne rastline in go-
be, lani so na izletu na Ro-
gli nabirali arnikOj obi-
skali so bio vrt v Žalcu,
letos pa naj bi obiskali ze-
liščni tozd Krke v Novem
mestu, junija pa naj bi šli
zopet na izlet na Roglo. V
letošnjem načrtu imajo še
vrsto strokovnih preda-
vanj o zeliščih oziroma
njihovem vplivu na
zdravje.
Društvo zeliščarjev
šmarske občine združuje
občane iz Šmarja. Roga-
ške Slatine, Podčetrtka in
Kostrivnice, predsednik
pa je Jože Romih, vnet in
poznan zeliščar iz Šmarja.
M.A.
Likovni svet otrok v Šoštanju
¥abUo na tubilejno, dvaiseto likovno manilestacijo
v osnovni šoli Karel De-
stovnik Kajuh v Šoštanju so v
soboto, 28. marca s prisrčno
slovesnostjo odprli 19. repu-
bliško razstavo likovnih del
učencev osnovnih šol pod na-
slovom Likovni svet otrok.
Učenci iz številnih sloven-
skih šol so letos upodabljali
svoja dela na temo varujmo na-
še okolje. Na razpis je prispelo
več kot 2000 del, strokovna ko-
misija pa je med njimi izbrala
400 del, ki bodo ostala na ogled
do prihodnje, jubilejne raz-
stave.
Po kulturnem programu je v
imenu žirije Helena Berce-Go-
lob, republiška svetovalka za
likovno vzgojo, utemeljila po-
delitev nagrad in priznanj.
Enakovredne nagrade (kri-
stalni pokal in Spacalovo mo-
nografijo) so prejele šole: An-
ton Ukmar iz Kopra, osnovna
šola Lenčke Mrzelove iz Slo-
venjgradca, šola Neznanih tal-
cev iz Dravograda, šola Bratov
Polančičev iz Maribora in po-
družnična šola iz Topolšice.
Posebne pohvale in Spacalovo
monografijo pa so prejele os-
novne šole; I. celjske čete iz
Celja - pedagoginja Neli Kač,
Miha Pintar-Toledo iz Titove-
ga Velenja - pedagog Robi
Klančnik, šola Veljka Vlahovi-
ča iz Titovega Velenja - peda-
gog Majda Lesničar. šola Maks
Durjava iz Maribora - pedagog
Nada Zidarič, šola Leopold
Maček iz Ljubljane - pedagog
Milena Pirkmaier, šola Lackov
odred iz Maribora - pedagog
Šarlota Kovač, šola Milan Su-
štaršič iz Ljubljane - pedagog
Lučka Selan, šola Simon Jen-
ko iz Kranja - pedagog Jolan-
da Pibernik, šola Ledina iz
Ljubljane - pedagog Tonka
Tacol in Vzgojni zavod Fran
Milčinski iz Smlednika - peda-
gog Slavko Zupan.
Za 10-letno sodelovanje na
razstavi Likovni svet otrok pa
so prejeli Kajuhove plakete pe-
dagogi: Slavko Zupan, Marja-
na Rataj, Majda Grajfoner, Mi-
lena Jurgec, Nada Zidarič, An-
ka Krivec, Mada Medved J
Nada Salobir. ^
Ravnatelj osnovne šole Ka-
rel Kordeš je poudaril pomen
te edine republiške likovne
manifestacije otroških likov-
nih del, ki tudi na raznih med-
narodnih razstavah dobivajo
številna priznanja in posegajo
celo po najvišjih odličjih in po-
vabil sodelujoče na srečanje
tudi prihodnje leto, za jubileM
Razstava Likovni svet otrd|
je bila tudi letos pod pokrovi-
teljstvom Pionirskega lista.
VIKTOR KOJC
Foto: TONE TAVČAR
KOMENTIRAMO
Zakaj proti
konkurenci?
Pred meseci so odprli dolgo pričakovano specializi-
rano prodajalno mlečnih izdelkov na celjski tržnici.
Znano je, da so vrsto let mlečne izdelke prodajali kar
na prostem, kar pa ni v skladu z ustreznimi predpisi. V
novi prodajalni so dobili svoj prostor zasebni proda-
jalci in pa celjske mlekarne s svojimi in drugimi
izdelki. Takrat so obljubili, da bodo prodajali mlečne
izdelke ceneje kot v ostalih trgovinah. To seje tud' res
zgodilo, saj so prodajali mleko celo po 20 odstotkov
ceneje, ostale mlečne izdeke (siri, jogurti itd.) pa po
deset. Vsi ljubitelji teh dobrot so to gesto lepo pozdra-
vih, žal pa kmalu bih tudi razočarani, kajti oglasih so se
ostali prodajalci, ker so se preprosto ustrašili konku-
rence. Pri ustreznih organih so zahtevah, da se popusti
na tržnici odpravijo oz. cene izenačijo z njihovimi.
Tako so najprej popustih pri mleku za 10 odstotkov,
kar pa še vedno ni bilo dovolj za nejevoljneže. Tako so
1. marca cene mleku izenačili z ostalimi, to pa pomeni,
da ga ne prodajajo z obljubljenim popustom. Popust
pri ostalih mlečnih izdelkih zaenkrat še je, vendar je
vprašanje, kako dolgo!
Ker je prodajalna na tržnici bolj skrita, je vprašanje,
kako bo poslovala, saj bodo ljubitelji mleka le tega
kupovali kar tam, kot ostale hranilne potrebščine. Do
zdaj se je zaradi 20 odstotkov le splačalo priti tudi do
tržnice! In nazadnje ali res ne prenesemo nobene
zdrave konkurence, ki z nižjimi cenami zlasti koristi
tistim, ki mleko potrebujejo zaradi zdra\ja in otrok pa
imajo ob tem nizke osebne dohodke.
TONE VRABL

V zadnjih dveh letih je bi-
lo več pobud za sprotno us-
klajevanje preživnin s po-
večanimi življenjskimi
stroški. Vendar so ugotovi-
li, da je po sedanjih določ-
bah 132 člena zakona o za-
konski zvezi in družinskih
razmerjih mogoče opraviti
to uskladitev le z vsako-
kratnim izdajanjem novih
odločb.
Mnenja mnogih skupnosti
socialnega skrbstva so takš-
na, da je med letne valoriza-
cije težko opraljati, zato so
predlagale spremembo za-
kona.
Za sprotno usklajevanje
preživnin, začenši z letoš-
njjm letom, so se opredelili
tudi delegati na zadnji
skupščini socialnega skrb-
stva v Celju, podprli pa so
tudi predlog o letošnji valori-
zaciji preživnin za 96 odstot-
kov. Nove odločbe na Cen-
tru za socialno delo že izdaja-
jo, njihova zgodovina pa je
izredno zanimiva.
V času od 1. marca do 10.
marca 1986 je bilo izdanih
1845 odločb o letni uskladi-
tvi preživnin, od tega 1796 za
otroke, 49 pa za odrasle upra-
vičence.
Od skupaj 1796 otrok je
892 otrok iz razvezanih za-
konskih zvez, 904 otroci pa
so rojeni izven zakonske zve-
ze. Od skupnih 49 odraslih
upravičencev sta dva upravi-
čenca moškega spola, 47 pa
je žensk.
Zavezanci, ki plačujejo
preživnino za skupaj 1845
upravičencev, imajo kraj bi-
vanja: 1247 v celjski občini,
472 v drugih občinah, 48 v
Hrvaški, 11 v BiH, 23 v Srbi-
ji, 2 v Makedoniji, eden v Čr-
ni gori in 41 v tujini. «i
Z.S.
Razstava v šoli
v šentjurski enoti srednje
kmetijsko živilske šole Ce-
lje organizirajo razstavo s
katero želijo čim širšemu
krogu ljudi, predvsem pa
mladim, ki se odločajo za
kmetijske poklice, predsta-
viti dejavnost šole in dela
učencev.
Med drugim bodo razstavi-
li ročna dela učencev in kuli-
narične dobrote kmečke ku-
hinje. Kot ponavadi ob takš-
nih priložnostih, bodo svoje
prispevah tudi \T~tnarji iz Ce-
lja, ki bodo uredili prostore z
izvirnimi cvetnimi aranžma-
ji. Razstava bo odprta od so-
bote do ponedeljka.
VVE
Celjski upokojenci bodo letos
praznovali
Dobro delo v preteklem letu in pestra sekcijska dejav-
nost v celjskem društvu upokojencev narekujeta za letoš-
nje praznovanje 40-letnice društva še posebne priprave, so
sklenili na redni letni konferenci celjski upiokojenci.
Hkrati pa so predlagali ustanovitev »vzajemne pomoči
raznih obrtnih storitev«, v kateri bi si upokojenci medse-
bojno pomagali.
Celjski upokojenci bodo 40-letnico svojega društva praz-
novah junija, za to priložnost pa pripravljajo shod na
Gričku. Prav tako je zdaj že čas, da se pričnejo pripravljati
na teden starejših občanov, so menili upokojenci. Upoko-
jenci so tudi ocenili delo svojih sekcij in še posebej izposta-
vili šahovsko, smučarsko, kegljaško, gobarsko in ribiško, saj
so se te lani najbolj izkazale.
V kulturnem programu na konferenci je nastopil tudi
pevski zbor društva upokojencev, vodstvu Pr\'e osnovne
šole pa so podelili priznanje za večletno uspešno sodelo-
vanje.

Jožica Hribar
Pred dnevi je praznovala
svoj sedemdeseti rojstni dan
Jožica Hribar iz Latkove vasi
pri Preboldu. Mlada leta soji
pravzaprav zaznamovala nje-
no nadaljnje življenje, ki ni
bilo lahko. Njena družina je
bila znana po naprednih ide-
jah, fant in kasneje mož Rudi
pa je bil kot predvojni komu-
nist zaprt. Jožico je ritem
življenja potegnil k delu ak-
tivistov Komunistične parti-
je Slovenije, v stalnih stikih
je bila s Slavkom Šlandrom.
Ni naključje torej, da staro-
jugoslovanskem.u sistemu ni
bila všeč in tako po opravlje-
ni meščanski šoli ni dobila
zaposlitve na pošti, kamor je
želela.
Leta 1941 je sodelovala v
vehki napisni akciji, kije po-
zivala v boj proti okupatorju,
kmalu zatem pa sta z možem
Rudijem odšla v Celjsko če-
to. Četo so zaradi izdajstva
razbili in Jožica je odšla v
Dolomite. Ko je bila zajeta,
je za las ušla smrti z ustreli-
tvijo, ker je bila noseča. Ob-
sojena je bila na več let za-
pora.
Kljub temu, da jo tare bo-
lezen, pa je Jožica še danes,
kadar koli jo srečam^ nasme-
jana in dobre volje. Še danes
ne vem ali je po naravi tak-
šen optimist ali pa zna svoje
bolečine tako dobro skrivati.
Vsekakor pa zna človeka
spraviti v dobro voljo in je
tudi zato vsepovsod dobro-
došel gost. Kdo ve, koliko-
krat sem jo slišal, ko se je s
kakšno prijateljico iz mladih
let pogovarjala o težkih
predvojnih časih, ki pa so po
svoje bili vendarle lepi. Spo-
mini hite v leta, ko so se na-
predni delavci zbirali na Mr-
zlici in drugod. Takšno obu-
janje dogodkov je svojevrst-
no zdravilo. Je že tako. da se
človek najraje spominja le-
pih stvari.
Seveda pa je Jožica Hri-
barjeva aktivna še danes. Še
posebej v borčevski in inva-
lidski organizaciji. Prepričan
pa sem, dajo bo dobra volja
in pripravljenost za delo še
dolgo držala pokonci.
JANEZ VEDENIK
Regijsko tekmovanje v računalništvu
Minulo soboto so se v Pionirskem
domu Cvetke Jerinove v Celju pome-
rili osnovnošolci osmih celjskih ob-
čin in štirih koroških občin (Slovenj
Gradca. Raven, Radelj in Dravogra-
da) v računalništvu.
Tekmovanja se je udeležilo dvajset
osnovnih šol od več kot sedemdesetih,
ki so v teh dvanajstih občinah. Raču-
nalnikarji so opravili le pisni del tek-
movanja, znanje na računalnikih pa
bodo pokazali 25. aprila na repubh-
škem tekmovanju. Tekmovanja se je
udeležilo 35 nadobudnih računalničar-
jev v glavnem iz višjih razredov osnov-
ne šole, le eden izmed njih je bil iz
nižje stopnje (do četrtega razreda os-
novne šole).
Rado Ambrož, sekretar Zveze orga-
nizacij za tehnično kulturo Celje:
»Jeseni smo opravili anketo o oprem-
ljenosti celjskih osnovnih šol z raču-
nalniki. Ugotovili smo. da imajo šole
povprečno dva do tri računalnike, kar
je za fakultativni program učenja pre-
malo. Če primerjamo celjsko regijo z
mariborsko ah prekmursko lahko ugo-
tovimo, da so tam veliko bolje oprem-
ljeni. Vzrok za to je, da so se pred leti
takoj odločili za nakup Commodorjev,
tako da jih imajo samo v mariborski
regiji danes od 300 do 400. Mi pa smo
takrat čakah na odločitev Republiške-
ga zavoda za šolstvo, zato smo še da-
nes slabše opremljeni. Šole danes do-
bivajo računalnike od delovnih orga-
nizacij, nekaj pa jih nakupi tudi Raz-
iskovalna skupnost in jih podari neka-
terim šolam kot nagrade. Z usposob-
ljenostjo mentorjev pa je tako: od dva-
najstih celjskih osnovnih šol ima pet
mentorjev že opravljen 150-urni tečaj
iz računalništva, za ostale pa se dogo-
varjamo, da bi ta tečaj opravili letos."
Rezultati 5-6 razred: 1. mesto Jer-
nej Dolenšek (OŠ Fran Roš, Celje)
78,5 točk, 2. mesto Bojan Flander (OS
Primož Trubar, Laško) 7€ točk, 3. me-
sto Boštjan Kuzman (OŠ G. Šibila'
Titovo Velenje) 66 točk.
7-8 razred: 1. mesto Leon Mlakar
(OŠ M. Sirca. Žalec) 75 točk, 2. mesto
Adam Flis (OŠ Slavko Šlander. Pre-
bold) 61 točk, 3. mesto Tomaž Perkov-
šek (OŠ Fran Roš, Celje) 55 točk.

ffii mmm um
NOVI TEONIK - STRAN 7
Konjiška dolga vas
čeprav je krajevna skupnost Konjiška vas pri-
mestna, je v marsičem slabše razvita kot nekatere
druge, hribovske krajevne skupnosti.
Krajani pa želijo stopiti v korak v časom in napred-
kom tudi po asfaltirani cesti, radi bi tudi, da bi pri njih
zvonil telefon. Za akcijo so pripravljeni tudi marsikaj
prispevati.
Skozi naselje bodo na dolžini 700 metrov asfaltirali
cesto, denar bodo zbrali iz samoprispevka, in sicer 10
milijonov dinarjev, 5 pa jih bodo zbrali sami in popri-
jeli tudi za krampe in lopate. Začeli bodo v prihodnjih
lepih dneh, končali pa do konca leta. Kljub tej akciji pa
ostaja v kraju še precej makedamskih cest, za katere
upajo, da jih bodo zrhogli urediti iz sredstev prihod-
njega samoprispevka, o katerem se bodo odločali je-
seni.
V krajevni skupnosti Konjiška vas, za katero je zna-
čilno, da se s svojimi petimi naselji razsteza vse od
Konjic do Draže vasi, kar otežuje skupne akcije, pa si
bodo v prihodnje prizadevali za napeljavo telefonov.
..............._________......_......M.EQDJ£D
Kdaj bo v Šentjurju dom upokojencev?!
Da jo gradnja doma upokojencev v
šentjurski občini zares potrebna so
končno spoznali tudi v republiški
skupnosti socialnega skrbstva, kjer
so načrtovano gradnjo ponovno uvr-
stili v svoje načrte. Gradnja šentjur-
skega doma je namreč po predhodni
potrditvi izpadla iz načrtov tega
srednejročnega obdobja, v Šentjurju
pa so na vse mogoče načine dokazo-
vali upravičenost in potrebnost
gradnje.
V občini bodo dom upokojencev pri-
čeli graditi najkasneje leta 1990, če se
bo v republiški skupnosti socialnega
skrbstva nabralo dovolj denarja, pa že
prej. Glavni razlog, da je načrtovana
gradnja izpadla iz programa republi-
ške skupnosti je v tem, da imamo na
celjskem - glede na ostala območja -
dobrp urejeno domsko varstvo starej-
ših. Čeprav je domska oskrba na na-
šem območju v republiškem merilu
dovolj visoko uvrščena, je domov še
vedno premalo. V Šentjurju je trenut-
no nekaj več kot 2.700 upokojencev,
kar več kot 200 pa jih čaka na sprejem
v domove sirom po Sloveniji. Največ
šentjurskih starejših občanov je sicer
v celjskem in šmarskem domu, vendar
tam vse bolj odklanjajo starejše iz dru-
gih občin. V domovih namreč manjka
prostih mest, pri prejemu pa imajo
prednost starejši iz matične občine.
Sentjur.ski upokojenci so tako razvrš-
čeni v kar 14 domov v Sloveniji.
O gradnji doma upokojencev v šent-
jurski občini so pričeli v občinski
skupnosti socialnega skrbstva razmi-
šljati pred dvema letoma. Doslej so
pridobih vsa potrebna soglasja sosed-
njih občin, zagotovili so zemljišče in v
ljubljanskem Ambientu so jim že izde-
lali idejni projekt gradnje. Dom upo-
kojencev v Šentjurju naj bi s 130 po-
steljami vsaj delno rešil vprašanja
domske oskrbe v občini, čeprav se v
Šentjurju že zdaj zavedajo, da v domu
ne bo dovolj prostora za vse. Ob vesti,
da so izpadli iz programov gradenj in
obnavljanj »Mreže socialnih zavodov«
v Sloveniji so namreč v Šentjurju po
vseh krajevnih skupnostih razposlali
vprašalnike o dolgoročnih potrebah za
domsko varstvo. Doslej so na skupno-
sti za socialno skrbstvo že dobili vpra-
šalnike iz 5 krajevnih skupnosti in v
nekaj letih bi domsko oskrbo potrebo-
valo kar 250 ljudi. Ta številka se bo
seveda še povečala, ko bodo zbrali po-
datke iz vseh krajevnih skupnosti.
________________________IVAJMAFIDLEJR
40 let IGD TN Polzela
v soboto so se na 40. let-
nem občnem zboru sestali,
člani industrijskega gasil-
skega društva Tovarne no-
gavic. Polzela. Iz poročil
predsednika Branka Turn-
ška, poveljnika Franca Tev-
žiča in referenta za žene
Anice RandI je razvidno, da
je bilo delo društva zadovo-
ljivo.
Glavna skrb je bila name-
njena požarni varnosti, uspo-
sabljanju novih članov, in
članic, veliko pozornosti pa
so namenili tudi raznim tek-
movanjem. Tako je moška in
ženska desetina na srečanju
gasilskih društev nogavičar-
jev v Samoboru osvojila od-
lično tretje mesto, tretja pa je
bila tudi ženska desetina na
občinskem tekmovanju v
Preboldu. Po krajši razpravi
so sprejeli program dela v
katerem dajejo največ po-
. udarka rednim vajam, pove-
čanju članstva, skrbi za oro-
dje in opremo, vodna zajetja
in hidrante, pripravam na
tekmovanja ter praznovanju
40 letnice društva, ki bo v
začetku septembra. Priprav-
ljali se bodo tudi na srečanje
desetin MTČ Čakovec, Slo-
bode Samobor, Beti Metlika
in Polzela. V programu ima-
jo še več drugih nalog. Za
novega poveljnika so izvolili
Vojka Jelena. Občnega zbo-
ra so se udeležili tudi pred-
stavniki sosednjih gasilskih
društev.     rj,^^^ TAVČAR
Za dolgoletno delo v ga-
silstvu ter ob 40 letnici dru-
štva so podelili diplome in
značke. Za 10 letno delo so
jih prejeli Angela Čulk, So-
nja Kregar, Lucija Janžov-
nik, Marija Čretnik, Mirko
Ribič, Nevenka Teržan; za
20 letno delo Jože Jošovc,
Kari Kunstek, Edo Kun-
stek, Marjan Novak, Marjan
Žagar, Ivan Pader, Ivan Zu-
pane; za 40 letno delo Alojz
Lukner, Albert Čater, Ivan
Pencelj, Franc Jelen, Anton
Povše, Miha Fonda, Drago
Kolenc, Alojz Ranik, Bruno
Jug in za 50 let dela Matevž
Vouk in Franc Dobrave.
V Celju zaživela
enotna evidenca
Enotno skupno evidenco
prejemnikov socialnovarstve-
nih pomoči, ki je temeljnega
pomena za ugotavljanje, kdo je
upravičen do pomoči, so uved->
li v vseh slovenskih občinah.
Med devetnajstimi ki evidenco
računalniško vodijo, je tudi
celjska občina.
Na Centru za socialno delo v
Celju, kije kabelsko povezan z
Razvojnim centrom, se zbirajo
vsi podatki, prvi izračuni pa
naj bi prišli na dan do prvega
maja. Program je sestavljen ta-
ko, da bodo dobih preglede
nad družinami, ki prejemajo
katerokoli socialno pomoč.
Z.S.
Gradili bodo
gasilski dom
Gasilsko društvo Andraž
je eno najmlajših društev v
žalski občini, vendar pa so
člani zelo aktivni. Za svojo
dejavnost in opremo potre-
bujejo ustrezne prostore in
ker jim tega problema ni
uspelo rešiti z dograditvijo
zadružnega doma, so se od-
ločili za gradnjo svojega ga-
silskega doma. Te zahtevne
naloge so se lotih sami. Lani
so s pomočjo Občinske gasil-
ske zveze Žalec in krajevne
skupnosti pridobih zemljiš-
če in načrt, nabavili pa so že
tudi nekaj gradbenega mate-
riala. Predsednik gradbene-
ga odbora Stanko Zabukov-
nik je povedal: »Takoj, ko bo
ugodno vreme, bomo pričeli
z zemljskimi deli za gradnjo
doma, opravili pa jih bomo
prostovoljno. Letos bi radi
dom spravili pod streho. V
njem bo večja garaža, oro-
djarna, sejna soba in stano-
vanje za hišnika. Upamo, da
nam bodo tudi drugi poma-
gah.«
T. TAVČAR
M tiiltfllišiil iOll^il
Konjiški ribiči si bodo ureaill ribnik
Ribiči iz konjiške občine
bodo kmalu namakali trnke
v zdaj sicer še neurejenem
ribniku v Selškem vrhu pri
Zbelovem,
Zemljišče se razprostira na
4 hektarjih, ki so jih s poslu-
hom in razumevanjem obči-
ne za športni ribolov dobili v
upravljanje konjiški ribiči
po tem, ko so ribniki v Jer-
neju prišli v nadaljne uprav-
ljanje Zveze ribiških družin
Maribor.
Jernejski ribniki so bili
dlje časa precej zanemarjeni,
na kar so člani sekcije ribi-
ške družine Slovenska Bi-
strica že dlje časa opozarjali.
Problem je bil že tako vroč,
da so ga morali pomagati ra-
zreševati delegati na zboru
skupščine občine. Ribnike v
Jerneju, ki so najbolj primer-
ni za vzgojo smuča in ščuke
zdaj urejujejo, okoli sto čla-
nov konjiške sekcije pa spo-
mladi in poleti tudi ne bo
stalo križem rok. Neuporab-
no, zamočvirjeno zemljišče v
Selškem vrhu bodo s prosto-
voljnim udarniškim delom
spremenih v uporabo. Na se-
ji skupščine so sprejeli tudi
sklep, da mora vsak član
sekcije prispevati najmanj
20 udarniških ur. Tako naj bi
že letos opravili zemeljska
dela, naredilo brano, ribnik
razkužili in vanj vložili ribji
zarod. Poslej ribičem iz ko-
njiške občine ne bo potreb-
no ribariti v vodah izven do-
mače občine.
M.PQDJED
Za zdrav ribji zarod
Letna skupščina šempetrskiti ribičev
Ribiška družina Šempe-
ter je imela v ribiškem do-
mu Presarje svojo redno let-
no skupščino.
Društvo ima 789 članov,
med njimi tudi nekaj žensk
in mladincev. Iz številnih po-
ročil je razbrati, da so v pre-
teklem letu namenili precej
skrbi izobraževanju član-
stva, športno-rekreativni de-
javnosti, čuvajski službi,
glavna skrb pa je bila name-
njena gospodarjenju z ribi-
škim okolišem. To delo zaje-
ma vlaganje zaroda v gojitve-
ne potoke, potem izlov in
preselitev v ribolovne vode.
V gojitvene potoke je bilo
vloženih 90 tisoč kosov zaro-
da potočne postrvi in drugih
rib. Izlovih pa so 2585 hpa-
nov in 9060 potočnih postrvi.
Kupili so še tisoč lipanov in
večje količine krapov, mren
in drugih rib. Vložili so jih v
revirje na Savinji, v zgornji
in spodnji ribnik v Presarjih
in v ribnik v Braslovčah,
2510 potočnih postrvi pa so
odstopili Zavodu za ribištvo
v Ljubljani. Ribiči in turisti
so lani ulovili 7873 raznih rib
v skupni teži 5414 kg. Glede
na to, da so stroški vlaganja
rib znatno večji kot doslej, so
morali dvigniti tudi ceno za
letne in dnevne dovolilnice.
Poleg tega so ribiči opravili
1427 udarniških ur, v katerih
so uredili vikend hišico v
Preboldu, na novo prekrili
streho na domu ribičev in
uredili njegovo okolico, skr-
beli so tudi za zdravo in čisto
okolje svojih voda, čeprav
tukaj uspeh ni odvisen od
njih. temveč od mnogih dru-
gih, ki z malomarnostjo in
neodgovornostjo njihovo de-
lo pogosto izničijo, ter jim
napravijo veliko škodo.
Tudi za naprej v programu
dela niso zapisali velikih
sprememb. Vedo kaj je treba
narediti, da bo ribiška žetev
dobra, še bolj glasno in po-
gosto bodo pristojne opozar-
jali na tiste, ki jim ni mar
njihovo delo, še manj pa
zdrava in neoskrunjena na-
rava. Skrbeh bodo tudi za
izobraževanje članstva, pri-
pravljali bodo tekmovanja in
na njih sodelovali.
TONE TAVČAR
V SPOMIN
Anton Lah - Zmago
v pravi ljudski pesmi je
pokojni Zmago vedno na-
šel vsebinsko dopolnitev
za svojo življenjsko pot.
Kozjansko, pokrajina ob
Bistrici ob Sotli. kmečko
okolje, vse to ga je že zgo-
daj oblikovalo v kritično
in odgovorno osebnost.
Zato ni čudno, da ga že
sredi leta 1943 najdemo
med borci NOB. pa če-
prav ga po njegovih last-
nih besedah politika ni
nikdar mikala. Toda
opredelil se je za Komu-
nistično partijo in bil va-
njo 1944. leta tudi sprejet,
prav zato, ker je verjel v
program in cilje partije,
da se kot edina organiza-
cija bori resnično za de-
lovnega človeka.
Osebna in politična
usmeritev sta se pri nje-
mu uskladili, ne glede,
kje je živel in delal, na-
zadnje od 1951. leta v Ce-
lju do zasluženega poko-
ja. Znal je biti predvsem
odgovoren in tudi kriti-
čen, predvsem pa družbe-
no-politično aktiven v
svoji krajevni skupnosti
Dolgo polje v Celju, v
borčevski organizaciji,
pri skupščinskem odbor-
niškem delu.
V krogu znancev in to-
varišev je cenil zlasti is-
krenost, tovarištvo, od-
kritost in poštenost. Za
vsakega je znal najti pri-
jazno besedo m ponuditi
pomoč, če jo je bil kdo
potreben. Prav to njego-
vo lastnost bodo tovariši
in prijatelji najbolj pogre-
šali m seveda njegovo
preudarnost.
Pogrešala pa ga bo nje-
gova ljubljena domača ali
partizanska pesem, po-
grešali njegovi domači,
žena in sin, sodelavci. Be-
seda hvala, dragi Zmago,
je premalo: naš spomin
nate bo živel, kajti dal si
nam toliko bogatega,
uporabnega in koristne-
ga, da ostajaš vedno naš
in z nami.
JAKA MAJCEN
8. STRAN - NOVI TEDNIK
mmm
2. APRIL
Vladimir Ka včič je v imenu Dela vske univerze Žalec kultur-
nim animatorjem čestital in podelil potrdila o opravljenem
seminarju.
Ena velika ljubezen
s seminarjem za anlmaiorje botlo pri
Delavski univerzi v Žalcu nadaljevali
v kulturnem domu v
Šmartnem ob Paki se je v so-
boto zvečer z okroglo mizo o
kulturi končal enotedenski
seminar za kulturne anima-
torje iz združenega dela, ki so
ga skrbno pripravili pri De-
lavski univerzi Žalec.
Kot gostje so se okrogle mize
udeležili tudi Vladimir Kavčič,
predsednik republiškega ko-
miteja za kulturo, dr. Matjaž
Kmecl iz CK ZKS in književ-
nik ter podpredsednik RK
SZDL Ciril Zlobec. Skupaj s
krajani so zvečer zaploskali še
Županovi Micki v izvedbi Gle-
dališča pod kozolcem.
Namen seminarja je bil
osvetliti in poglobiti vezi in
gledanja na kulturo ter kultur-
ne animatorje spodbuditi h
kritičnemu analiziranju kul-
turnih dejavnosti v delovnem
okolju in najti smernice za po-
živitev kulturnega življenja.
Na teh temeljih so pri Delavski
univerzi Žalec zidali tudi kon-
cept seminarja, ko so teorijo
obarvali s prakso. Vsakemu
strokovnemu predavanju o ka-
teri od kulturnih zvrsti je sledil
praktični prikaz, ali pa obrat-
no. Spoznavanje gledališke,
glasbene, likovne in filmske
dejavnosti so bili zastavljeni
cilji, ki jih je organizator ures-
ničil ne glede na dejstvo, da je
od več kot 300 vabljenih iz de-
lovnih organizacij na Celjskem
začutilo potrebo po izobraže-
vanju le 10 kulturnih anima-
torjev. Ti so v popoldanskih
urah zvesto sledili vsem zani-
mivo pripravljenim temam in
programom in tako nehote po-
stali tudi prve lastovke takšne
oblike izobraževanja. Pri De-
lavski univerzi Žalec so na-
mreč po prvi dilemi, s seminar-
jem zaradi majhnega števila
prijav nadaljevati ali ne, skle-
nili, daje, čeprav peščica semi-
narstvo, uhodiia pot, in da je
vredno stopiti še dlje. Morda
bodo to potrebo začutili tudi
vsi tisti kulturni animatorji, ki
se letos iz takšnih ali drugač-
nih nagibov niso mogli odloči-
ti za seminar. Tako približno je
v svojem nagovoru udeležen-
cem omizja dejal tudi Ciril Zlo-
bec in izrazil upanje, da bo pri-
hodnje leto to srečanje mno-
žičnejše.
Na okrogli mizi pa so gostje s
seminaristi govorili o kulturi v
slovenskem prostoru in izven
njega, o kohezivnosti Sloven-
stva skozi stoletja in o nacio-
nalnih problemih in vpraša-
njih od zgodovinskega do da-
našnjega trenutka. Slovenstvo
je eno, je bila sklepna misel, a
ga je treba nenehno potrjevati
z razumevanjem in sodelova-
njem tudi ostalih republik.
MATEJA PODJED
KoiiGert najboljših
Po uspelem republiškem
tekmovanju učencev glasbe-
nih šol in slovenske glasbene
akademije so v torek pripra-
vili v glasbeni šoli Frana Ko-
runa Koželjskega v Titovem
Velenju še koncert prvona-
grajenih slovenskih glasbe-
nikov.
Poseben koncert, ki so ga le-
tos prvič pripravili po zaključ-
nem tekmovanju, je nastopajo-
čim ponudil priložnost, da
sproščeno pokažejo svoje zna-
nje. Sicer pa so se republiške-
ga tekmovanja iz našega ob-
močja udeležili učenci celjske,
radeške, žalske in velenjske
glasbene šole, ki so za svoje
nastope prejeli tudi nekaj na-
grad in pohval. Na torkovem
zaključnem koncertu pa je na-
stopila tudi pianistka Jelka
Veber iz Titovega Velenja, ki
se bo udeležila tudi zveznega
tekmovanja mladih glasbeni-
kov v Dubro\^liku.
I. F.

Izbrano popestren program pred polno
dvorano
Pred polno dvorano se je
v soboto 42-članski moški
pevski zbor Skladateljev
Ipavcev pod vodstvom Edi-
ja Goršiča predstavil po in-
tenzivni jesensko-zimski
vadbeni sezoni pred zahtev-
nim šentjurskim občin-
stvom.
Uvodoma so zapeli štiri
pesmi: eno Josipa in Benja-
nima Ipavca in dve Gustavo-
vi pesmi. Sledila je zanimiva
in lepo zapeta črnska duhov-
na pesem v priredbi A. Sre-
botnjaka. v kateri je z dopad-
Ijivo barvitostjo zapel soli-
stični part F. Šuster. Prvi del
koncerta je zbor zaključil s
Šivičevo Moj očka, so mi re-
kli in Foesterjevim Spakom.
V odmoru je telentirana ab-
solventka šentjurske glasbe-
ne šole Katarina Arlič na kla-
virju zaigrala dve zahtevni
Haydnovi skladbi in Tele-
mannovo in Bortkiewiczovo
skladbo.
V drugem delu koncerta
sta si sledili dve Adamičevi,
tri Simonitijeve in po ena
Vremšakova in Pavčičeva
skladba. Pesmi Kolo in Poj-
dam u Rute sta krasili solo
sopranistke Alenke Goršiče-
ve, kar je doprineslo k pro-
gramski osvežitvi, saj to ni
vsakdanjost pri interpretaci-
ji moških zborov.
Predsednik zbora J. Čoki
se je na koncu zahvalil de-
lovnim organizacijam in
obrtnikom, ki so botrovali
koncertu. K prijetnemu
vzdušju je z izbranimi in igri-
vo podanimi humorističnimi
pesmicami doprinesel tudi
igralec Borut Aiujevič.
S koncertom v Šentjurju
so pevci zbora počastili dva
jubileja: dvajset letno delo in
glasbeno aktivnost Edija
Goršiča v Šentjurju in nje-
gov osebni jubilej.
ERNEST REČNIK
Manr pred polno dvorano
Kulturni utrip so v Šentvidu pri Grobelnei
minulo soboto in nedeljo ponovno oživili člani dran
ske sekcije, ki so v prostorih domače osnovne šol
uprizorili komedijo ameriške pisateljice Jean Ker
Mary-Mary.
V dvorani brez odra in drugih pripomočkov so s
morali igralci in prizadevni mladinci, ki so pripravljal
to delo, še toliko bolj truditi za pripravo scene in se pi
tem tolažili, da bodo kmalu vendarle dobili nove pro
store. Kljub vsemu jim je na oder uspelo postavit
komedijo o aktualni temi, ki ni značilna samo za Ame
riko, od koder prihaja tekst, ampak tudi za domače
razmere. Gre namreč za ločitev in probleme zakonsk^
zveze. Skupina igralcev iz Šentvida, ki jih je režijsk(|
vodila Tanja Mlakar, upa. da bodo s komedijo kmali
lahko stopih še na kakšen drug oder v drugih krajih p^
Kozjanskem.

Ob množičnosti Naše besede bo treba bolj gledati še na obrtno znanje
Naša beseda, ki je v dveh
desetletjih resnično prera-
sla v kulturno gibanje mla-
dih ne samo v Celju, kjer se
je bila zazibala, temveč tudi
v širšem slovenskem pro-
storu, je letos tri dni, 25., 26.
in 27. marca ponovno zaži-
vela na odru Cvetke Jerino-
ve-in v kulturnem domu v
Trnovljah. Organizatorjem
je letos uspelo skupine po-
razdeliti vsebinsko, kar je
pritegnilo tudi več obisko-
valcev. Razveseljivo je, da
je bilo vseh dvajset pred-
stav letošnje Naše besede
dobro obiskanih.
Prvi dan je bil v znamenju
plesne dejavnosti. Plesne
skupine v domu Cvetke Jeri-
nove v Celju si je ogledala
tudi Neja Kos. strokovna so-
delavka za ples pri ZKOS.
Kot nevtralen član komisije
bo izbrala tiste plesne skupi-
ne, ki bodo odšle na medob-
činsko Našo besedo, ki bo od
10. do 12. aprila v žalski ob-
čini.
Naslednji dan so se na Na-
ši besedi vrstile v glavnem
predstave za pionirje. Pred-
stavili pa so se tudi lutkarji,
ne glede na to, da imajo ti
tudi »svojo« revijo. Razvese-
ljivo je, da se je lutkovna
skupina iz srednja pedago-
ške šole z Mačjimi in čuka-
stimi pesmimi uvrstila tudi
na republiško revijo v Mari-
boru.
Tretjega dne je na odru
kulturnega doma v Trnov-
ljah nastopilo deset skupin
in ena posameznica. Te sku-
pine so se v glavnem pred-
stavljale z recitali, z zvrstjo
torej, iz katere se je Naša be-
seda pravzaprav rodila. Ka-
že, da se ta oblika ponovno
vrača na odre mladih. Za re-
citale je bilo še zlasti značil-
no, da jih je bil dobršen del
pesimistično obarvan tako
po izboru poezije kot po po-
stavitvi. In vendar so te tež-
ke mish razgnali tisti, ki so
bili bolj vedro obarvani, kot
na primer mladi iz musicala
Anja in volk s srednje tehni-
ške šole. Tudi recital Ljubim
mladost v izvedbi Z
mladinske gledališke <
ne je na koncu optimi:
izzvenel. Pozornosti \
sta bili predstavi Resr
Amletu, kralju danskt
Beg, srednje družbos
šole. Po svoje zanimivo
lo tudi srečanje z nek
starejšim tekstom. Po
zakonske sreče, v iz'
zdravstvene šole Celje.
Na naši besedi v Ce
bilo videti in slišati vsei
malem, bi lahko rekli, a
dar nič šokantnega. V
merjavi z lani je bila tu
tošnja Naša beseda v
prečju zadnjih nekaj lel
prav letošnji ne gre opo
ti predvsem množičnos
obeh straneh zaves, je
čutiti, da skupinam mai
jo dobri mentorji, ki bi
te skupine voditi m usm
ti. Tako pa so nekatere
pine prišle na Našo bes€
recitali, ki so jih že prej
pravili za različne pros
na šoli. Ob množičnost
veljalo v prihodnje gk
predvsem na obrtnost.
MATEJA POD
Po dolgi suši blagodejni dež
Kulturno društvo v Rogatcu z novim domom
Amaterska kulturna de-
javnost ima v Rogatcu bo-
gato preteklost. Že pred dru-
go vojno je v kraju delovalo
kulturno društvo s tambu-
raši, pevci in amaterskimi
gledališčniki. Kultura je ži-
vela tudi še nekaj časa po
vojni, ko se je društvo zdru-
žilo s kulturnim društvom
Hum na Sutli v sosednji re-
publiki. Po letu 1960 je na-
stopilo mrtvilo, ki je vlada-
lo dobro desetletje. Danes
daje amaterska kultura zo-
pet pomemben pečat kraju,
ki se tudi drugače hitro raz-
vija.
Za kulturno mrtvilo, ki se
je umaknilo pred dobrimi
petimi leti, krivijo predvsem
prostorske probleme, osnov-
ne pogoje za delo. Dvorano
za kulturne prireditve, ki je
doslej v Rogatcu ni bilo, so
pričeh graditi predlani, letos
maja pa naj bi bila uradna
otvoritev novega kulturnega
doma s krajevno knjižnico v
spodnjih in z dvorano in
spremljajočimi prostori v
gornjih prostorih stavbe.
V petnajstčlanski tambu-
raški sekciji so v glavnem
mladi ljudje. V.sako leto se
udeležujejo republiških sre-
čanj tamburašev. Na lan-
skem v Črnomlju so jih stro-
kovnjaki dobro ocenili. Lani
so se domačinom predstvili
na samostojnem koncertu,
kulturni večer na prostem v
trgu pa nameravajo ponoviti
2. julija letos. Večji problem,
s katerim se nameravajo v
kratkem spopasti, je nakup
novih glasbil, ker imajo se-
danje tamburice zastarel
kvartni sistem.
V kratkem času je osem-
najstčlanska folklorna sku-
pina dosegla razmeroma vi-
soko kakovostno raven.
Skupina, ki vadi pod men-
torstvom Marte Pelko iz Ro-
gaške Slatine, se je po slabih
treh mesecih dela uspe
predstavlja na šmarskem
činskem srečanju folkloi
skupin, ki je bilo končen
bruarja v Rogaški Slai
Najprej so se lotih štajen
plesov, sedaj pa se nam
vajo spopasti še z beloki
sko plesno folkloro ter k
delovanju pritegniti še i^
buraše. Poseben pečat Q
jo plesnim nastopom v
redni prikazi narodnih [
čajev. 3
Moški pevski zbor z de^
najstimi člani sodelujCj
občinskih revijah in kr^
nih proslavah, pripravil
so že tudi samostojni
cert v Rogatcu in sosed
krajih. Recitacijska sku
z desetimi člani deluje
lanskega poletja, redno,
deluje na krajevnih pnt
tvah in proslavah, zdaj p
se lotih tudi dramskege
sedila, in vse kaže, da so
v tej skupini zametki i
dramske sekcije, ki naj b'
daljevala z nekdanjo bOj
tradicijo.
MARJELA AG:
Kulturno društvo Ar
Stefanciosa, poimeno'
so ga po pomembnem
danjem prosvetno-ku <
nem delavcu v kraju,
danes štiri sekcije: tani
raško, recitacijsko, folkr
no ter moški pevski zl
Da bi nadaljevali z nefc
bogato dramsko dejavn
jo, nameravajo v kratk
ustanoviti še dramsko )
cijo. 1
Jožica Brezinščak. predsedni-
ca KD Rogatec: »Veseli nas,
da je kultura v Rogatcu spet
oživela, da imamo z novim
domom dobre delovne pogoje.
Veseli smo tudi, da smo k delu
pritegnili mlade ljudi in da je
zanimanje za kulturo v Ro-
gatcu iz leta v leto večje, kar
kaže tudi obisk naših in dru-
gih kulturnih prireditev. Da
bi bil dom čimprej usposob-
ljen, smo se v društvu lotili
zbiranja prostovoljnih pri-
spevkov za nakup opreme za
dvorano. Veseli smo bili. da je
bil odziv krajanov izredno do-
ber. Prav zato čutimo dolž-
nost, da damo čim več od se-
be, da našim ljudem ponudi-
mo čim več kulturne hrane, ki
so jo dolgo časa pogrešali. -
Težek gmotni položaj kulturnili
društev v žalski občini
V soboto, 28. marca so se v
domu krajanov v Vrbju zbrali
delegati 23. kulturnih dru-
štev, kolikor jih trenutno de-
luje vZvezi kulturnih organi-
zacij Žalec, na svoji konferen-
ci. Pregledali so delo v prete-
klem letu, ocenili trenutni po-
ložaj kulturnih društev v^ ob-
čini ter sprejeli programska
izhodišča za delovanje v teko-
čem letu.
V uvodu konference se jt
najprej predstavila domača
gledališka skupina Amater-
skega gledališča ■ Vrba<- z od-
lomkom iz Vilhar - Mahnič -
Verasovega »Večera v čitavni-
ci«, ki jo je s tem ansamblom v
prejšnji sezoni naštudiral Bo-
gomir Veras.
V razpravi na konferenci pa
so delegati ocenili predvsem
težaven gmotni položaj ljubi-
teljskih kulturnih društev v
občini. Daje temu tako. kot so
ocenili na konferenci, je razlog
predvsem v tem. da so bih let-
ni odstotki povečanja finanč-
nih sredstev za to dejavnost
vedno pod stopnjo inflacije in
ne nazadnje tudi dejstvo, daje
prispevna stopnja za kulturo v
občini, s svojimi 0,37% ena naj-
nižjih v Sloveniji. Ob tem pa
pestijo društva tudi izredno
veliki obratovalni stroški. Tudi
zavoljo tega, kot so ocenili, je
dejavnost v »sivem povpreč-
ju«, razen v primeru Amater-
skega gledališča -Vrba- in res-
no se je zamisliti, kako bo te-
daj, ko ne bo možno, v pro-
gramskem smislu zapolniti po-
trebe osrednjih občinskih pa
tudi krajevnih prireditev in
proslav. Tako so na konferenci
sprejeli dva pomembna skle-
pa: zahtevek po zvišani pri-
spevni stopnji v občini za kul-
turno dejavnost in pa da se
proučijo vse možne posledice
novega načina finansiranja te
dejavnosti iz ostanka dohodka,
kot ga predvideva nova zvezna
zakonodaja. Na sobotni konfe-
renci so delegati sprejeli tudi
nujne kadrovske spremembe,
med drugim je, zavoljo pre-
obremenjenosti, predsedniško
mesto Zveze njen dolgoletni
predsednik Milan Lesjak pre-
pustil, do zaključka kadrov-
skega postopka, podpredsed-
niku Jožetu Jančiču. Podelih
pa so tudi letošnja priznanja in
plakete Zveze kulturnih orga-
nizacij Žalec.
Priznanja so prejeli: Tatjana
Debič, Vesna Družinec, Emil
Grm, Lidija Koceli. Vinko Mi-
helak, Blaženka Magajne-Mi-
šinski. Vili Puncer. Jani Turn-
šek. Rado Vodeb ter Durdica
Vužič. Plakete za dolgoletno in
požrtvovalno delo pa so dobih
- bronaste: Instrumentalni an-
sambel iz Velike Pirešice, Ok-
tet Velika Pirešica. Vili Babic,
Tone Čater. Bruno Goropev-
šek. Magda Ježovnik, Brane
Mesec, Bogomir Orter. Her-
man Pogladič in Marjan Puš-
nik. Srebrno plaketo so dobili:
Stane Jager za dolgoletno delo
na vokalno glasbenem področ-
ju, Jože Jančič za dolgoletno
delo v pihalnem orkestru Li-
boje in na drugih področjih ter
Rado Lipovšek za delo na vo-
kalno glasbenem področju in
organizacijskem področju v
Petrovčah. Zlato plaketo pa je
prejel ansambel Amaterskega
gledališča »Vrba« kulturnega
društva Vrbje za dosežene
uspehe in za visoko uvrstitev v
republiškem merilu ter med-
narodno afirmacijo.
Ž. BEŠKOVNIK
APRIL 1987
mmm
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Mladinski kulturni center KLjUB Celje: V četrtek,
aprila ob 19.30. un predavanje Vlaste Jalušič o žen-
kih gibanjih.
V petek, 3. aprila ob 20. uri koncert skupine
»uhovna pasiva iz Karlovca.
4. aprila ob 20. uri koncert skupine Grč iz Reke. V
aleriji pa bodo ob 19.30 un odprli razstavo likovnih
el Toma Lavriča in Karen Soklič.
1 Narodni dom Celje: V petek, 3. aprila ob 19.30. uri
jodo članki gledališke skupine kulturnoumetniškega
truštva Svoboda iz PČrevalj.
i Dom krajanov Zagrad: V soboto. 4. aprila ob 19.30.
^ri bodo člani gledališke skupine kulturnoumetni-
kega društva Svoboda Šešče-Matke uprizorih Moli-
-rovo komedijo GEORGE DANDIN ALI KAZNO-
VANI GOSPOD.
[ Kulturni dom Vojnik: V soboto. 4. aprila ob 20. un
jodo člani dramske skupine kulturnega društva
vominik Hriberšek iz Šmartnega v Rožni dolini upri-
^onh Partljičevo komedijo MOJ ATA SOCIALI-
JTIČNI KULAK.
i Kulturni dom Žalec: V soboto, 4. aprila ob 18. uri bo
loncert akademskega pevskega zbora Boris Kidrič iz
Celja.
■ V ponedeljek, 6. aprila bo gostovalo Mestno gleda-
Uče ljubljansko s Petanovim musicalom U SLOVE-
3JAČKIM GORAMA.
C
Dom krajanov Vrbje: Od petka do nedelje bo občin-
Iko srečanje gledaliških skupin občine Žalec,
i, V petek, 3. aprila ob 19. uri bodo člani dramske
kupine kulturnega društva iz Vehke Pirešice uprizo-
.li igro Mateja Bora RAZTRGANCI.
i.V soboto, 4. aprila ob 19. uri bodo člani dramske
Kupine kulturnega društva Braslovče uprizorili igro
".JUBEZEN NA KREDIT.
V nedeljo, 5. aprila ob 16. uri bodo člani gledališke
kupine delavsko prosvetnega društva Svoboda iz Pol-
ele uprizorili komedijo Iva Brešana SLAVNOSTNA
fEČERJA V POGREBNEM PODJETJU.
* Zdravilišče Rogaška Slatina: V petek. 3. aprila ob
b. un bo v Pivnici otvoritev razstave likovnih del in
astop pianista Bojana Goriška.
I V soboto, 4. aprila ob 20. uri bo v Zdraviliški dvorani
pncert pevskih zborov šmarske občine.
, V torek, 7. aprila ob 20. uri bo v Zdraviliški dvorani
ečer štajerske folklore v izvedbi folklorne skupine
^inko Korže iz Cirkovc.
Zdravilišče Dobrna: V petek, 3. aprila ob 19.30. uri
b v dvorani Zdraviliškega doma večer jUt,osl6v^nske
)lklore v izvedbi članov folklorne skupine železničar-
co prosvetnega društva France Prešeren iz Celja.
V soboto, 4. aprila ob 19. uri bo v dvorani Zdravili-
cega doma koncert okteta Lokvanj iz Vojnika.'
Do 6. aprila si lahko v avh hotela Dobrna še ogledate
zstavo likovnih del Bogdana Kotnika.
Galerija Mozirje: V petek, 3. aprila ob 18. uri bodo
Iprli razstavo likovnih del Gorana Horvata, v pred-
ivitvi pa bo govoril dr. Matjaž Kmecl. Razstava bo
[prta do 3. maja.
Knjižnica Edvarda Kardelja:. Do 22. aprila si še
iko ogledate razstavo tehničnih priročnikov.
H/ladrugada, ko noč prehaja v Jutro
v Celiu danes odpirajo dva nova ioliala - restavracijo in turistično poslovainico
Z današnjo otvoritvijo dveh novih
lokalov v starem mestnem jedru Ce-
lja, restavracije Madrugada in turi-
stične poslovalnice Montenegroturi-
sta iz Budve, v celjski Kovinotehni
zaključujejo prvo fazo zahtevnega
posega prenove starega mestnega je-
dra. Celotno prenovo bodo do konca
junija tega leta zaključili še z otvori-
tvijo prodajalne Železninar.
S prenovo, projekt je izdelal arhitekt
Danilo Sajovic, glavni izvajalec del pa
je bil celjski Remont, so v Kovinoteh-
ni pridobih 500 kvadratnih metrov no-
vih površin, od tega bo v kletnih pro-
storih. 280 m^ namenjeno restavraciji,
za 200 kvadratnih metrov pa se bodo
povečali prodajni prostori prenovlje-
nega Železninarja. Časovno seje obno-
va zavlekla predvsem zaradi zahtevne
statične ureditve stavbe, kjer so morali
obnoviti pretežni del temeljev, pa tudi
zato, ker je bilo treba ohraniti tudi pr-
votno podobo stavbe (notranjih delov,
obokov, portalov itn.), ki sodi v prvo
kategorijo spomeniškega varstva.
Zaradi vseh teh zahtev bo celotna
gradnja in restavriranje precej drago,
ocenjujejo da okoli 300 milijonov di-
narjev, denar za to pa. so združili zno-
traj Kovinotehne, del denarja pa je pri-
speval Montenegroturist iz Budve, ki v
novih prostorih odpira turistično po-
slovalnico. To je tudi prvi konkreten
primer sovlaganja gospodarstva s Ce-
ljem pobratene občine Budve na na-
šem območju, medtem ko so celjske
organizacije (Razvojni center. Kovino-
tehna, Zlatarne in Aero) z inženirin-
gom in sovlaganjem v izgradnjo hote-
lov v tem delu črnogorskega primorja
že prisotne. Če se bodo želje oziroma
obljube, ki jih dajejo v tej črnogorski
turistični agenciji uresničile, potem si
lahko z njihove strani v Celju obetamo
tudi več tujih turistov. Montenegrotu-
rist, ki s tujino dobro sodeluje, bi se
namreč s svojimi tujimi gosti na poti v
Črno goro odslej za dan ali dva ustav-
ljal tudi v Celju.
Novo restavracijo, odprta bo vsak
dan od U. dopoldan do 2. ure zjutraj
(odtod tudi ime - Madrugada je na-
mreč špapski izraz za prehod noči v
jutro), so v Kovinotehni dali v najem
Alojzu Horvatu, zdomcu povratniku,
ki je tudi edini izpolnjeval vse razpisne
pogoje za oddajo lokala (najemnina,
lastna osnovna sredstva z drobnim, in-
ventarjem, kvaliteta usluge, ujemanje
celostne podobe restavracije s celost-
no podobo Kovinotehne) in ki ima tu-
di 17 let bogatih gostinskih izkušenj v
tujini.
Alojz Horvat: »Z gostinsko dejav-
nostjo v domovini sem želel začeti že
na več mestih (nakup hotela Rubin,
op. p.) a sem bil doslej vedno neuspe-
šen pri iskanju lokacije. V ta lokal sem
vložil 50 milijonov dinarjev in upam
da bom skupno s Kovinotehno uspel v
prizadevanjih, ponuditi Celju in širši
okolici gostinsko ponudbo na nekoh-
ko višji ravni. Pri tem mislim predv-
sem na kvaliteto ponudbe, kjer sicer
ne bo ,domačih' specialitet kot so če-
vapčiči in ražnjiči, in kvaliteto strežbe
in tehnologijo priprave jirane. Za razli-.
ko od ostalih gostinskih lokalov bomo
ponujali komplet jedila, v ponudbi pa
bodo prevladovali steaki in hladni bife
s pestro izbiro solat. V Madrugadi bo
tudi bogata izbira slovenskih vin (od
Čurina, Ormoške, Briške. Koprske in
ostalih kleti). Zmotno je tudi prepriča-
nje v javnosti, da bo to lokal zaprtega
tipa, nasprotno, restavracija je odprta
vsem, s tem da so priporočljive rezer-
vacije. Pa tudi cene bodo, predvsem
zaradi kvalitete usluge, višje le za pet
do deset odstotkov kot drugod.«
Kot rečeno, z današnjima otvoritva-
ma v Kovinotehni zaključujejo prvo
fazo prenove starega mestnega jedra.
Po besedah Milana Levpuščeka, di-
rektorja Kovinotchninega tozda Teh-
nična trgovina in predsednika gradbe-
nega odbora za novo investicijo, bodo
do 30. junija odprli tudi prenovljeno
trgovino Železninar, menda edini lo-
kal, ki ga v Celju niso obnavljali vse od
leta 1945 (razen tekočih sprotnih po-
pravil). Posebnost novega Železninar-
ja bo tudi spomeniško zaščitena stara
trgovinska oprema (zaščito opravljajo
v Pohištvu Celje), tako da bo del Želez-
ninarja obdržal prvotno podobo. Tudi
drugi del trgovine bo po sodobni opre-
mi prilagojen temu staremu stilu. Si-
cer pa bodo ponudbo v novem Želez-
ninarju razširili še s prodajo stekla,
porcelana, kristala in gospodinjske
opreme, kupci pa bodo z izjemo težjih
metalurških izdelkov dobili v njem
vse tisto, kar so v njem lahko kupili
doslej.
__, ^ „      ANTELIČ
Planinci želijo razgledni stolp
šentjurski planinci so pred dnevi pregledali svoje delo na
občnem zboru in ugotovili, da so bili v zadnjem obdobju
precej aktivni, število članov pa se je povečalo na več kot 300.
Njihova glavna dejavnost je še vedno ostalo pohodniško pla-
ninstvo, to je prirejanje izletov v bližnje in daljne gore. Tako so
vsak mesec pripravili vsaj en takšen izlet. Za težje vzpone v
visokogorski svet pa so se povezali z alpinističnim odsekom
celjskega planinskega društva. Redno delajo tudi komisije v
okviru šentjurskega društva. Tako markacijska komisija vzdr-
žuje vse planinske poti na šentjurskem področju, gospodarska
komisija pa skrbi za dom na Resevni. Ta je odprt tudi ob
sobotah, nedeljah in praznikih. Uspešni so pri spodbujanju
planinstva med mladimi, saj so na šolah v Šentjurju, Ponikvi in
Slivnici organizirali pionirske planinske odseke.
V naslednjih letih želijo šentjurski planinci ponovo zgraditi
razgledni stolp na Resevni. Sami tega ne bodo zmogli, zato bi
jim pomagala širša akcija, tako kot pred leti pri gradnji doma.
Društvo pa si bo prizadevalo tudi za varovanje narave in v ta
namen naj bi v okviru Sociahstične zveze pripravih problemsko
konferenco na to temo.
E. R.
Jadran k IVIerxu?
Izboljšati kakovost in popestriti ponudbo
Ukrep družbenega varstva
v gostinskem podjetju Rade-
če že daje prve rezultate, ki so
jih ugodno ocenili tudi na seji
skupščine občine Laško. Lan-
sko poslovno leto so zaključi-
li brez izgube, izboljšali so so-
cialno varnost delavcev, za-
časni kolektivni poslovodni
organ pa je pripravil dolgo-
ročni sanacijski program, ki
ima ugodne razvojne možno-
sti, so še ugotovili na seji
skupščine.
Lani so celotni prihodek
podvojili, dohodek potrojili,
čisti dohodek so povečali za
374 odstotkov, osebne dohod-
ke za dva in pol krat. Akumu-
lacije sicer še niso ustvarili,
vendar so že lahko formirali're-
zervni sklad. Kazalci gospo-
darjenja v piAnh treh mesecih
tega leta so v primerjavi z lan-
skim trimesečjem boljši od
dva do trikrat.
Ena glavnih nalog v tem letu
je kadrovska okrepitev. Tre-
nutno zaposlujejo 17 delavcev,
potreboval bi še tri do štiri na-
takarje in kuharje. Zanje imajo
na  razpolago  stanovanja   in
samske sobe. Začeli so tudi s
prenovo hotela Jadran. Ne gre
za velike posege, vendar bodo
z boljšo izkoriščenostjo prosto-
rov lahko popestrili ponudbo.
Tako bodo v obstoječem ob-
jektu uredili tudi pivnico s piz-
zerijo in vrt na prostem. Izbolj-
šali bodo standard ponudbe ta-
ko, da bodo sobe in vse ostale
prostore preuredili v hotel B
kategorije. Temu primerno bo-
do organizirali turistično služ-
bo z recepcijo in turistično
agencijo.
Od začetka sanacije Gostin-
skega podjetja Radeče pa je bi-
lo jasno, da le ta ne bo mogel
obstati kot samostojna delov-
na organizacija, ker to terja
precej administrativnih poslov
in strokovnih posegov na po-
dročju razvojne in investicij-
ske politike. Tako naj bi do za-
četka oktobra izpeljali združi-
tev v sozd Merx. Prvi pogoj za
združitev, ki ga postavlja
Merx, je pozitivno poslovanje.
Merx pa bo Gostinskemu po-
djetju Radeče pomagal tako,
da bo kril polovico stroškov za
investicije, drugo polovico pa
naj bi zagotovilo združeno delo
z območja Radeč.
Omenjene investicije naj bi
zaključili do združitve, dolgo-
ročni razvoj pa je zasnovan ta-
ko da bi Gostinsko podjetje še
razširilo svoje usluge na šir-
šem območju Radeč. V uprav-
ljanje naj bi prevzeli bodoči bi-
fe na železniški postaji, novo-
gradnjo motela ob republiški
cesti Celje-Zagreb ob vpadnici
v Radeče in še manjši lokal v
centru Radeč.
VIOLETA V. EINSPIELER
Turizem, to smo
Laščani
Tako so marljivi turistični
delavci Laškega naslovili in-
formativno tribuno, ki jo pri-
pravljajo za danes popoldan
ob 18. uri v Zdravilišču La-
ško. Turistično in Hortikultur-
no društvo želi krajane sezna-
niti z dosedanjimi napori razvi-
janja turistične dejavnosti v
Laškem in z možnostmi bodo-
čega razvoja. Po razgovoru, na
katerega vabijo, bodo predva-
jali filme o turistični prireditvi
Pivo in cvetje.
VM
Jžarski kulinarični večeri       \
;ljskem hotelu Evropa se lahko pohvalijo, da so lanij
ivili daleč največ kulinaričnih prireditev (narodne jedi, •
irska, prekmurska, vojvodinska, italijanska kuhinja,;
irane jedi,  domače  koline  in  domače sladice..
10 kulinarično ponudbo so imeli dvakrat mesečno, v teh \
Dd 6. do 12. aprila pa ponovno pripravljajo madžarske \
■ične večere. Tokrat so k sodelovanju povabili gostince iz j
<^ormend (kuharje in natakarje, ki bodo stregh v madžar- i
rodnih nošah) ter madžarski ansambel, ki bo goste zaba-1
■oki čardaša.
-iir SI rti ^- ^ - ■ ... :--
ko Turistično dru-
di s skoraj 1200 člani
lajmnožičnejša dru-
Sloveniji, pohvali pa
o tudi s svojo aktiv-
liti velja predvsem
acijo Turističnega
d bo letos v dveh de- i
ajanje glasila Lepo:
podeljevanje Zlate
in Brezove metle za
st oziroma zanemar-
kolja ... K vsemu te-
0 dodali še izid nove-
lika po Celju, ki so ga
inom dni predstavih
larski konferenci.
1 vodnik po Celju je
3 1969 in je bil zato
ter za današnji čas
ren. Zato so v dru-
nekaj let želeli izdati
vendar se je zatikalo
arju. Tokrat jim je
,b pomoči delovnih
cij v občini, ki so že
v prednaročilu kupile več
kot polovico naklade od
skupno 10.000 izvodov. Vod-
nik je nastal v sodelovanju z
izdajateljskim podjetjem iz
Motovuna. glavno delo pa
sta poleg številnih fotogra-
fov Opravila Ludvik Rebev-
šek in Gustav Grobelnik. Po-
lovico naklade je pisana v
slovenščini, ostali izvodi pa
v nemščini in angleščini.
Stroški izdaje vodnika zna-
šajo 18 milijonov dinarjev, v
prodaji pa bodo morali turi-
sti jii potniki skozi mesto
zanj odšteti 2.500 dinarjev.
Ponujali ga bodo v turistič-
nih agencijah v poslovalnici
društva, nekoliko slabši pa
je odziv hotelov.
V društvu ugotavljajo, da
so z vodnikom zapolnili vr-
zel med monografijo Celja in
celjskim prospektom. Nje-
gova oblika je sodobna in
privlačna, poseben pečat pa
mu daje 37 barvnih fotografij
znanih in manj znanih celj-
skih motivov. Tako v sliki in
besedi predstavlja vse po-
membne celjske kulturno-
zgodovinske spomenike in
seže tudi izven mestnega je-
dra. Ponuja možnosti za izle-
te v bližnjo okolico, s tem, da
na kratko predstavi zanimi-
ve izletniške točke skupaj s
fotografijami. Vodnik pa
vsebuje tudi drobno karto
mesta s seznamom spomeni-
kov in posebnosti Celja, tako
da bo obiskovalec mesta z
njegovo pomočjo našel vse,
kar je vredno ogleda.      TC
10. STRAN - NOVI TEDNIK


Se res bolj splača rediti kokoši kol krave?
Priznanja Hmezadave mlekarne v Arji vasi za najboljše mlečne rejce
že po tradiciji v Hmezadovi mle-
karni v Arji vasi vsako leto pova-
bijo najboljše mlečne proizvajalce
na posebno slovesnost in srečanje,
kjer jim razdelijo plakete in priz-
nanja za kakovost in količino od-
danega mleka. Tako se je tudi mi-
nulo sredo v Hmezadovi dvorani v
Žalcu zbralo blizu 300 živinorejcev
iz širšega celjskega in koroškega
območja, ki so z zanimanjem pri-
sluhnili zanje pripravljenemu kul-
turnemu in zabavnemu programu,
še posebej pa nagovorom Vlada
Goriška in Andreja Čulka.
Oba vodilna delavca sozda sta po-
udarila pomen mlečne prireje v teh
kriznih časih za slovensko živinore-
jo. Rešitev je prav gotovo v večji
produktivnosti, pa v bolj pogostih
popravkih odkupne cene mleka. Ta
je sicer za mlečne rejce od 1. marca
večja za 15 odstotkov, vendar je po
menju večine živinorejcev ta popra-
vek v primerjavi z nabuhlimi stro-
ški za prirejo mleka bolj kozmetični
popravek kot pa takšen, ki bi spod-
bujal večjo prirejo mleka.
O tem smo sc pogovarjali z neka-
terimi živinorejci, nekaj njihovih je-
drnatih izjav pa zbrali v naslednjo
anketo.
Matilda Vrisk, Ivenca pri V^ojni-
ku: »Včasih smo imeli hmelj, kar
kakšnih 25 let, nato pa smo se na
naši kmetiji usmerili v mlečno pri-
rejo. Lani smo imeli osem krav
molznic, oddali pa smo 21.307 litrov
mleka. Več ga niti ne moremo, saj
sem ostala zaenkrat sama, sin je di-
plomiral na agronomiji, pa šel v
službo na Hmezadovo farmo, od la-
ni pa sem vdova. Vesela sem, da
nam mlekarna daje priznanje, še \
bolj vesela pa bi bila priznanja - '-
poštenega plačila za mleko.« i
Alojz Turnšek, Šmartno v Rožni j
dolini: »Z mlekom še nekako gre, z]
biki pa ne več. Lani sem oddal
24.105 litrov mleka. Res je z mle-
kom več dela, ampak plačilo, kakrš-
no pač je, je le bolj sprotno. Kmetje
pač potrebujemo denar sproti, za
nafto, stroje. Sedaj imam osem krav
v hlevu, pet bikov in nekaj telet.
Rad bi imel več zemlje, predvsem
zaradi krme, ampak zemlje ni nik-
jer, čeprav bi jo lahko obdeloval s
stroji, ki jih imam.« 4
Alojz Jezovšek, Vrhe pri Teharjah:
»Kmetujem že 17 let in že od malega
sem se odločil za kmetovanje. Sem
živinorejec, čeprav kombiniram tu-
di s poljedelstvom zaradi kolobarja.
Imam osem krav, lani pa sem oddal
20.730 litrov mleka. Imam še nekaj
pitancev in plemenskih telic, z go-
spodarskim računom pa nisem za-
dovoljen. Dohodek pri živinoreji je
bil včasih boljši kot je sedaj, posojil-
ni pogoji so pa sploh nemogoči.«
Alojz Rojnik, Sp. Grušovlje: »La-
ni smo oddali na naši kmetiji 80.849
litrov mleka. Z mlečno prirejo se
bolj intenzivno ukvarjamo zadnja
tri leta, kar smo zgradili nov hlev.
Pa hmeljarji smo tudi še vedno, če-
prav tudi v hmeljarstvu vlada kriza.
Molznic imamo dvajset, s pasmo pa-
še malo kombinirano, čeprav velja,
da vsebuje liter mleka hranil kot
sedem jajc. Če primerjate ceno jajc
s ceno mleka pa vidite, da se račun
ne izide.«
Franc Brišnik, Prekopa pri
Vranskem: »Lani sem oddal 190.617
litrov mleka. Živine v hlevu imam
res 50 glav, čeprav proizvodne le 27.
Takšno število je po moje za sloven-
ske hleve lahko največje, več ne bi
bilo smotrno in gospodarno. Za
kmetovanje je potrebno veliko stro-
kovnosti, pameti, veliko tehnologije
in se da marsikaj doseči tudi v seda-
njih razmerah in časih. Dejstvo je,
da kmetje ne moremo proizvajati
poceni, če drago kupujemo.«
Janko Arlič, Skale pri Titovem
Velenju: »Naša kmetija je lani od-
dala 105.250 litrov mleka. Sam sem
se vključil v izobraževanje ob delu,
ker vidim, da brez znanja ne gre.
Vem pa. da se z le nekaj glavami
živine ne da pametno in tržno go-
spodariti. Cene mleku so prenizke,
saj se cene reprodukcijskemu mate-
rialu iz dneva v dan večajo.«
Letos prvič je Hmezadova mle-
karna iz Arje vasi podelila priznanja
tudi za najbolj vestno vzdrževanje
mlečnih zbiralnic, pa hkrati kako-
vostno mleko, posebni priznanji pa
sta dobila še Janez Turinek iz Jare-
ninskega dola za ovčji in Ciril Ma-
taj iz Murske Sobote za kozji sir.
MITJA UMNIK
Foto: EDI MASNEC
Matilda Vrisk
Alojz Turnšek
Alojz Jezovšek
Alojz Rojnik
Franc Brišnik
Janko Arlič
Odbor        i
sindikata
lesarjev in
gozdarjev    j
v občini Mozirje ti
nutno ni posebno ob\
zujočih stikov med g,
darji in lesarji, prav ta;
pa tudi ne nastopajo sk
paj na trgu in ne ustvar
jo skupnega dohodka.'
je dovolj vzrokov za usi
novitev odbora sindike
gozdarstva in lesne ind
strije, so menili v moz
ski občini.
' Prav gozdarstvo in !<
na industrija sta tu
glavni gospodarski pan
gi v mozirski občini j
ker je celotna panoga
mozirski občini in, ker
celotna panoga v velik
gospodarskih težavah,
odbor sindikata še tolik
bolj potreben. Pobuda 2
ustanovitev je prišla pra
iz osnovnih sredin mtuc
vodstvo so skupaj izbral
V Mozirju menijo, daje t
zagotovilo za skupno n
sevanje težav in izboljš;
nje medsebojnih vez
Pravzaprav je že zdaj vel
ko težav v gozdarstvu i
lesarstvu, predvidevaj
pa, da bodo še naraščali
Gozdove namreč vse pn
več izkoriščamo, saj s
manjša poprečni obse
debel v naših gozdovi!
po drugi strani pa zarac
onesnaženega okolja vs
več drevja umira. Lesri
masa je na trgu vse bo
dragocena - gozdarji pr<
vijo, da je podcenjena, h
sarji pa trdijo, daje prect
njena - na koncu pa ji
zelo težko uskladiti potre
be in dejansko stanje.
prihodnje bo potrebn
skupno in pametno nači
tovanje, da bi obstoječ
lesno maso kar najbolj
izkoristili.
FRANJO BORŠNAl
Priznanja za najboljše
V tole lestvico najboljših mlečnih rejcev smo izbrali po tri
najboljše iz vsake občine; tiste, ki so oddali največ mleka lani
na širšem celjskem območju. Uvrstili pa smo tudi najboljše -
po enega, iz občin izven celjskega območja, pa pri vsakem
navedli lani oddane količine mleka.
Celje: Anton Turnšek. Zg. Hudinja, 43.934 litrov
Jože Dimec, Šmartno v R.d., 33.607
Martin Vozhč, Šmartno v R.d. 33.349
Laško: Andrej Vesenjak, Jagoče, 67.051
Konrad Jurkošek, Žigon, 43.508
Ivan Lapornik, Žigon, 38.229
Konjice: Marija Crešnar, Loče, 34.201
Anton Tehovnik, Zreče, 23.521
Pavla Levart, Draža vas, 23.492
Šentjur: Ivan Žnidar, Dolga gora, 58.744
Ivan Sitar, Ponkvica, 51.893
Jože Kolar, Pletovaije, 44.305
Šmarje: Vih Novak, Nova vas, 67.289
Anton Sajko, Rjavica, 47.109
Franc Kovačič, Gubno, 38.266
Velenje: Ivo Arlič, Skale, 105.250
Alojz Rožič, Topolšica, 101.913
Franc Rotnik, Ravne, 100.860
Žalec: Franc Brišnik, Prekopa, 190.617
Anton Mesič, Polzela, 110.278
Angela Cizej. Podvin, 90.923
Slov. Bistrica:  Anton Pšeničnik. Oplotnica, 22.449
Prevalje: Beno Kotnik, Podkraj. Ravne, 78.169
Trbovlje: Franc Grešak, Knezdol, 14.355
Dravograd:       Jože Kogelnik, Podklanc, 65.758
Sevnica: Fanika Marolt, Boštanj, 57.060
Hrastnik: Franci Majcen, Dol, 30.558
Družbeni sektor pa seje odrezal takole (najboljši trije oganiza-
torji)
Hmezad, Kmetijski kombinat Šmarje 9,577.357
Hmezad, Kmetijska zadruga Sav. dolina 8,482.501
Merx, Kmetijski kombinat Šentjur 5,127.455
Farme, ki so oddale največ mleka (tri najboljše)
Hmezad, Kmetijstvo Žalec 6,055.029
Koroška kmet. zadruga, Prevalje 725.565
Merx, Kmetijski kombinat Šentjur 287.009
2. APRIL 1987
mm mmMi
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Štafeta - ne,
hvala!
štafeta mladosti, ki je nek
simbol nove Jugoslavije, za-
čela se je že med NOB in
traja ge danes, se na žalost v
teh desetletjih ni kdovekaj
spremenila. Ritual, ki se zač-
ne v enem izmed naših mest,
traja več kot mesec dni in se
konča z instantno prireditvi-
jo v Beogradu, zahteva od
nas precej finančnih sred-
stev.
Glede na ta velik izdatek,
se zamislimo, ali je to potreb-
no? Takšne ceremonije si
lahko privošči država, ki ima
dovolj močan standard, ki ne
ve, kam z denarjem, in si lah-
ko zaradi, tega izmisli še pet
štafet!
Sam nisem proti štafeti
mladosti - vendar se proti
njej v takšni obliki, v kakršni
nastopa dandanes!
Zavedamo se, da tega, kar
je bilo med NOB, ne smemo
pozabiti.
Zakaj ne bi bil teden pred
25. majem, teden mladinskih
gibanj? Organizirali bi razne
koncerte, igre, okrogle mi-
ze .. . Mislim, da bi se marsi-
kateri starejši državljan ude-
ležil teh prireditev - tudi ti-
sti, ki se je zgrozil ob tem
naslovu, češ, da je štafeta
simbol njegove mladosti.
Mladinci naj bi-namesto da
stojijo ob cesti in mahajo z
zastavicami v pozdrav štafe-
ti-naprimer risali po cestah
razne m.irovne simbole, kajti
vse več jih navajamo nasilja.
Tudi ob štafeti - oboioženo
spremstvo.
Mar je potreben strošek tu-
di TV prenos? Zakaj? Mar
zato, da lahko nekdo to izko-
risti in krade po trgovinah,
ker je dokaj malo navzočih?
Za denar, ki ga je velenj-
ska občina porabila za štafe-
to, bi lahko vsa celjska regi-
ja, pa še kakšna občina zra-
ven, organizirala zgoraj na-
šteta gibanja!
Verjetno ni vsem znan po-
datek, koliko je stal cvet, ki
se dvigne iz »nič« samo za
enkratno uporabo in so ga
(lani) uvozih iz Nizozemske v
Prištino? Stal je 2 (stari) mih-
jardi dinarjev. Samo za en-
kratno uporabo! Instantni
zaključek v Beogradu bo stal
16 milijard!
Zato - štafeta v tej obliki -
ne, hvala!«
BOŠTJAN REBRNIK.
ŽALEC
Samoprispevek
da ali ne
19. marca je v NT v tej ru-
briki izšlo razmišljanje Fran-
ca Koširja o smotrnosti uva-
janja morebitnega 4. samo-
prispevka. V tem pismu pa
so določene navedbe in ugo-
tovitve o poteku 3. samopri-
spevka, ki zahtevjao po-
pravke.
Za zbiranje sredstev samo-
prispevka in nakazovanje
denarja samoupravnim inte-
resnim skupnostim in kra-
jevnim skupnostim ter za
uresničevanje programa skr-
bi odbor, ki ga sestavljajo
predstavniki SIS m KS v ka-
terih področja sodijo objekti,
ki jih gradimo s sredstvi sa-
moprispevka ter predstav-ni-
ki občinskih družbenopoli-
tičnih organizacij, skupščine
in izvršnega sveta.
Ta odbor se redno sestaja
in učinkovito spremlja izva-
janje program.a in nakazova-
nje denarja posameznim
uporabnikom, ki so našteti v
odloku o uvedbi samopri-
spevka. Tudi izvršni svet
skupščine občine redno
spremlja uresničevanje sa-
moprispevka. Vsako leto
sredstva javnega obveščanja
objavijo kratka poročila o
zbranem denarju, njegovi
porabi in o stanju objektov v
izgradnji. Vsako leto tudi vsi
zbori   občinske   skupščine
razpravljajo o stanju objek-
tov samoprispevka. Tako je
zagotovljena najširša druž-
bena kontrola o zbiranju in
porabi s samoprispevkom
zbranega denarja.
Objavljena poročila kratka
in jedrnata, niso pa po-
manjkljiva, kot piše pisec pi-
sma. Moramo pripomniti, da
poleg sredstev samoprispev-
ka pri realizaciji raznih ob-
jektov navedenih v odloku o
uvedbi samoprispevka fi-
nančno sodelujejo tudi razne
interesne skupnosti (Komu-
nala, ZPI, PTT) zlasti pa kra-
jevne skupnosti z denarjem
in z delom. Nekatere KS so z
delom oplemenitile sredstva
samoprispevka za sto irrveč
odstotkov. Odbor za sedaj
objavlja le podatke o sred-
stvih samoprispevka, ki so
bila namenjena posameznim
objektom. Ob koncu samo-
prispevka pa bo odbor zbral
in objavil celotno vrednost
zgrajerfih objektov, ki bo
vsebovala vse oblike angaži-
ranja delovnih ljudi Celja.
Rezultati bodo mnogo večji
od zbranih sredstev občin
skega samoprispevka.
Kar pa zadeva stroške po-
slovanja sklada moramo od-
govoriti, da jih ni, ker vse
»stroške sklada pokriva
Skupnost za izgradnjo ob-
jektov posebnega družbene-
ga pom.ena Celja. Jasno se
pač moramo zavedati, da
bančni stroški in stroški
SDK, ki nastajajo pri zbira-
nju in nakazovanju sredstev
morajo bremeniti sklad sa-
moprispevka. Poleg tega je
jasno, da mora vsak nov ob-
jekt po zakonu dobiti grad-
beno dovoljenje, da morajo
biti izdelani vsi potrebni pro-
jekti in da so ti sestavni del
stroškov gradnje. Nekatere
takšne stroške plačuje sklad
neposredno, večino pa jih
poravnajo neposredni inve-
stitorji objektov.
Zaradi vsega naštetega se
ne moremo strinjati z mne-
njem tov. Koširja, daje pora-
ba tega denarja površna in
omalovažujoča, pač pa, da je
denar zelo smiotrno uporab-
ljen in da bodo končni rezul-
tati 3. samoprispevka v mno-
gočem izboljšali življenjske
pogoje marsikatere celjske
soseske. Seveda pa je jasno,
da vsi problemi, ki nas tarejo
v marsikaterem predelu Ce
Ija s sredstvi samoprispevka
ne bodo rešeni. O tem priza-
devanju za nadaljnje izbolj-
ševanje splošnih bivalnih
razmer v Celju pa se bomo
Celjani odločali v naslednjih
nekaj mesecih, ko bomo raz-
prav Ij ah o morebitni uvedbi
4. samoprispevka.
DRAGO ČEH,
Odbor za spremljanje in na-
kazovanje sredstev samopri-
spevka, Celje
Bravo Valdes
Ne morem si kaj, da ne bi
pohvalila nastopa Andresa
Valdesa v Celju. Nekoč je v
Ljubljani v neki predstavi
igral služabnika in to le z mi-
miko. Tega nisem pozabila
in na vsak način sem ga ho-
tela videti v sredo 18. febru-
arja v Celju. Predstavil seje z
mimiko lovca, kuharja, oče-
ta, učitelja, itd. Najbolj mi je
bil všeč kot učitelej. »Pisal«
je na »tablo«, pa so mu po-
redni »učenci' nagajali. Sva-
ril jih je in jim žugal. Ves
sladek pa je bil, ko je »spra-
ševal« pridnega »učenca«.
Zahvala gre celjskemu gle-
dališču, da je organiziralo la
nastop. Zelo bi bili hvaležni,
če bi Valdes kdaj nastopil tu-
di v našem domu upokojen-
cev. Navzoča mladina se je
vedla vzorno, čemur sem se
kot upokojena učiteljica zelo
čudila. Zelo si želimo še
takšnih in podobnih pred-
stav.
PAVLINA KLANČNIK,
Celje
Črna pika
cestarjem
Komentar z gornjim naslo-
vom je bil objavljen v NT 26.
marca. Ker smo prepričani,
da je bila z njim javnost po-
manjkljivo obveščena, želi-
mo članek dopolniti. Ob tem
upamo, da bo tako odprav-
ljena tudi edina črna pika, ki
smo jo celjski cestarji dobili
to zimo.
Deseturna zapora ceste
preko Trojan je 20. marca na-
stala zaradi vlačilca, ki se je
na trojanskem klancu posta-
vil čez cesto. Klanec je že do-
bre tri kilometre na oni stra-
ni meje med celjsko in ljub-
ljansko regijo, torej v pristoj-
nosti ljubljanskega Cestnega
podjetja. Zaradi ovire na
Trojanah seje pričela nabira-
ti kolona, ki se je kmalu raz-
tegnila skoraj do Vranskega.
Zimska vozila Cestnega po-
djetja Celje so šla na omenje-
no cesto pravočasno, ob sed-
mi uri zjutraj, ko seje pričelo
močnejše sneženje, vendar
so okoli osme ure obtičala v
koloni pod Trojanami. Splu-
žiti niso mogla niti levega
voznega pasu proti Troja-
nam, saj so miličniki iz ljub-
ljanske smeri občasno spuš-
čali vozila. Navkljub izkuš-
njam iz preteklih zim pač ni-
smo mogli predvideti, da
Ljubljančani ne bodo pravo-
časno očistih svojega dela
ceste, miličniki pa da ne bo-
do izločali težjih vozil brez
zimske opreme.
Ob tem dogodku povejmo
še to, čeprav komentar tega
ni omenjal ali pa prav zato,
da se v Cestnem podjetju Ce-
lje skupaj z vso regijo, pose-
bej pa še z občinama Celje in
Žalec, že več let zavzemamo
za to, da bi republika zagoto-
vila sredstva za posodobitev
ceste pod Trojanami, saj je v
zimskih pogojih praviloma
težje prevozna, pp tudi sicer
se na njej vsako leto pripeti
več težjih prometnih nesreč.
BRANE PIANO
CESTNO PODJETJE
CELJE

v soboto 7. marca smo
mladinci iz Primoža pripra-
vili program ob praznovanju
dneva žena. V gasilskem do-
mu na Selah so se zbrale žen-
ske iz vaških skupnosti Tr-
novcc. Primož in Lokarje.
Zbrane, ki so napolnile dom,
so z veseljem spremljale na-
stope in uživale v družab-
nem večeru, ki se je potegnil
v noč.
V imenu mladinske orga-
nizacije se zahvaljujem KS
Blagovna, ki je prispevala
del sredstev za pogostitev in
GD Lokarje, ki je odstopilo
dvorano. Podobne priredi-
tve bomo še pripravljali.
• IVAN JUG,
Trnovec
Vse ženske, ki smo se ude-
ležile prireditve za dan žena
na Slivnici v bifeju Cvetke
Hrastnik se zahvaljujemo za
pozorno organizacijo prire-
ditve in za govor. Posebna
hvala Jelki Potočnik za
osebne čestitke.
CECILIJA KLADNIK,
Voduce
Prisrčno
srečanje v
Besigheimu
Slovensko kulturno pro-
svetno društvo Mura iz Be-
sigheima v ZRN je na svojo
prireditev ob dnevu žena po-
vabilo ansambel KPD Dob-
je. Muzikantje iz Dobja so bi-
li lepo sprejeti, srečanje pa je
bilo nepozabno.
Za gostovanje so se dogo-
vorili že lanskega decembra.
Naši Slovenci v Besigheimu
se srečujejo vsvojem kultur-
no prosvetnem društvu, ki
ima lepe pogoje za delo. Ku-
pili so hišo in jo udarniško
preuredih za namene' delu
vanj a.
Prireditev za dan žena so
organizirali v veliki fest hali
v 25 km oddaljenem Bonnig-
heimu. Rojaki so se izkazali s
slovenskim programom, ki
ga je dopolnil tamburaški
zbor Svodobe Celje.
Naši fantje so bili lepo
sprejeti, zbrane so nagovorili
in jim čcstitah za praznik s
pozdravi iz naših koncev in
iz cele Slovenije. Rajanje je
trajalo kar do pol petih zju-
traj.
Naj NT, ki ga naši rojaki v
Besighemu radi prebirajo,
sporoči prisrčno zahvalo Do-
bovskega ansambla. Poseb-
na hvah Heleni Baler, Marja-
ni! in Jožici Teržan, Lentrici
in Franciju Gračnar ter Joži-
činernu bratu Janezu.
I. R., Dobje
Na Dobrni ni
stalnega
zdravnika
Odkar nas je zapustil
zdravnik Karel Magajna in
odšel v Zdravilišče Dobrna,
v zdravstvenem domu na
Dobrni nimamo več stalnega
zdravnika. Krajani smo tako
prepuščeni zdravnikom, ki
pač pridejo v Dobrno. To ni
vedno dobro za paciente.
Zdravnica Svetlana, na pri-
mer, se do pacientov obnaša,
kot da nismo ljudje.
Bilo je nek ponedeljek zve-
čer. Ker je dobila hčerka 40°
vročine, sem odhitela v
zdravstveni dom, da še do-
bim zdravnico. Bila je že v
avtomobilu, da se odpelje v
Vojnik. Ustavila sem jo in jo
lepo prosila, če gre pogledat
otroka na dom. Odgovorila
je, daje službo že končala, da
mora peljati avto v Vojnik in
da naj pokličem dežurnega
zdravnika iz Celja. Svetovala
mi je, naj dam hčerko pod
ledeno mrzel tuš in mi rekla,
da sem. zelo panična mati.
Ko sem le vztrajala, naj gre
pogledat hčerko, saj stanuje-
mo le 500 m od zdravstvene-
ga doma, je z jezo le privolila.
Na brzino jo je pogledala, jo
zmasirala z alkoholom, ki
sem ga imela doma in to je
bilo vse. Ker ni imela nič
drugega s seboj, ni mogla nič
drugega pomagati. Ali zdrav-
nica nosi torbo s sabo samo
za lepoto ali pa bi moralo biti
v njej najnujnejše stvari za
hitro pomoč ljudem? Pro-
sim, če bi se v svoje delo ma-
lo poglobila, čeprav je še
mlada. Vem, da je pri diplo-
mi prisegla zdravniško zaob-
ljubo, da bo pomagala lju-
dem v sih.
SONJA KRULEČ,
Dobrna.
Veliko
razočaranje
Vsakemu poštenemu Ju-
goslovanu krvavi srce nad
tako neresnim gospodarje-
njem, kot ga imamo sedaj pri
nas. Pred kratkim je govor-
nik v Cankarjevem domu go-
voril, da je čas, da našim lju-
dem na tujem bolj prisluhne-
mo, saj imajo velike izkuš-
nje. Da naj jim olajšamo in
omogočimo vrnitev z boljši-
mi carinskimi predpisi in da
bo razvoj obrti pomagal go-
spodarstvu. Sam pa menim,
da ti povratniki našega go-
spodarstva ne bodo rešili, saj
so nas zapustili, ko smo bili
še v večji krizi. Star pregovor
pravi, da konj, ki zavozi pod
pot ne potegne voza nazaj.
Zato je nujno, da se odstrani-
jo vsi tisti, ki niso sposobni,
ker jih je čas prehitel. Čas je,
da dajo mlajšim, in sposob-
nejšim njihov prostor. Prav
od teh dobrih ljudi je odvis-
no, kako bomo speljali našo
stabilizacijo. Spomnio se le,
kako smo v težkih časih po
vojni težko živeli, a vendar
dosegali dobre rezultate. Ah
od tiste poštenosti in revolu-
cionarnosti res ni nič več
ostalo? Danes sta nam krep-
ko potrebni energija in za-
vest iz tistih dni. A ne v refe-
ratih. Tudi birokrati bodo
morali bolj med ljudi.
Hudo nas motijo javne ta-
tvine iz družbenih blagajn,
premalo preganjamo pone-
verbe. Prav v socialistični
družbi je treba biti pošten,
sicer si njen sovražnik. Tako
pa gledamo, kako se brez od-
govornosti trosi družbeni de-
nar, kako hodijo na službena
potovanja v tujino, pa so to
izleti. Zvezna konferenca
ZSMJ je imela samo lani re-
zervirano 300 tisoč dolarjev
za poti v inozemstvo. To je le
drobtinica, a kje je še vse
drugo? Nas učijo, naj varču-
jemo in prav gospodarimo.
Naj tudi sami dajo vzgled in
racionalno trosijo naš denar!
Dober gospodar na kmetiji
je lahko za vzgled. Na vodil-
nih mestih pa bi moralo biti
več kritike in samokritike.
Odkar smo izgubili našega
ljubega Tita še nisem slišal,
da bi kakšen višji vodilni kri-
tiziral druge vodilne. Udri-
hajo samo po delavcih, ki pa
v svojih rokah nimamo tako
velikega platna in velikih
škarij ...
PETER PODBEVŠEK,
Laško
Zahvala borcem
Kot predsednik občinske
organizacije borcev prosto-
voljcev za severno mejo v
Celju se iskreno zahvaljujem
vsem članom KO ZZB na
Polzeli, ki so na svoji letni
konferenci velikodušno da-
rovah 17 tisoč din za postavi-
tev spom.enika generalu Mei-
stru v Mariboru.
S tem so pokazah, da Mei-
stru in njegovim borcem
priznavajo zaslugo, da je ves
spodnji Stajer s Prekmuijem
in delom Koroške po mirov-
ni konferenci pripadel Slo-
veniji ozirom.a Jugoslaviji.
Na PolzeU sta dve gospo-
darsko močni organizaciji
združenega dela, ki se doslej
prošnjam akcijskega odbora
v Mariboru še nista odzvali.
Želim, da bi bilo na Celj-
skem darovalcev za spome-
nik zaslužnemu Meistru in
njegovim borcem še več.
Dr. ERVIN MEJAK.
Celje
Zamazan pločnik
v ulici XIV. divizije v Ce-
lju, pri poslopju Železniške-
ga gospodarstva je ves ploč-
nik poleti in zlasti pozimi po-
nesnažen od golobljih od-
padkov, ker stanovalci krmi-
jo pri oknih in na balkonih
golobe in tako ti množično
prihajajo. Kot je znano velja
v Celju odlok, ki takšno krm-
ljenje ptic prepoveduje.
Krmljenje je mogoče opravi-
ti na mestih, kjer to ne nadle-
guje občanov. Občinska stra-
ža naj poskrbi, da se v bodo-
če prepreči takšna brezobzir-
nost napram pešcem.
Dr. ERVIN MEJAK.
Celje
Prisrčen pust
v Domu upokojencev smo
veselo pustovah v razkošno
urejeni jedilnici doma. Zaba-
val nas je ansambel Francija
Zemcta iz Vojnika s poskoč-
nimi vižami. Komur so noge
še dale, se je veselo zavrtel.
Odlično je pela pevka tega
ansambla. Tudi mask je bilo
precej, najbolj pa mi je bil
všeč potapljač. Tudi nagrade
so bile za najboljše maske.
Imenitno zabavo smo pope-
strili tudi obiskovalci, ki
smo dobili pustna pokrivala.
In tudi dobra večerja ni
manjkala. Na koncu nas je
zabaval še čarodej. Ostal
nam bo lep spomin na zaba-
ven pust.
PAVLINA KLANČNIK.
Celje
Mirovno gibanje
Pred kratkim je v okviru
predavanj o novih družbenih
gibanjih v celjskem KLjUBu
Janez Janša predstavil mi-
rovno gibanje v SFRJ.
V obliki gibanja se je to
pojavilo le v Sloveniji. V
ostalih republikah in pokra-
jinah delujejo le posamezni-
ki, ki se zavzemajo za podob-
ne cilje kot jih imajo mirov-
niki. Izluščimo iz Slovenije
Celje pa dobimo eno samo
veliko praznino. Na vpraša-
nja zakaj je odgovor pre-
prost. V mesto, kakršno je
Celje, s svojimi lokalnimi pa-
trioti nazadnjaške miselno-
sti, napredne ideje prodirajo
z vehko zamudo. Navadno
tedaj, ko niso več napredne.
In za kaj gre mirovnikom?
Gibanje tvori več delovnih
skupin, katerih končen cilj
je vzpostavitev trajnega mi-
ru na podlag popolne razoro
žitve in močne mirovne za-
vesti. Ta kratka definicija si-
cer gibanja ne predstavi v ce-
loti. Končni cilj je namreč
preveč utopističen, da bi ga
bilo mogoče doseči v dani
svetovni situaciji. Mirovniki
se tega zavedajo. Zato skuša-
jo probleme reševat počasi, a
času primerno in vztrajno.
V naši armadi obtaja stro-
ga hiearhija, ki se od leta
1946 ni bistveno spremenila.
Spremembe so bile le na pa-
pirju leta 1960, za časa go-
spodarske reforme in krize
centralizirane države.
Mirovniki predlagajo spre-
membe, ki so naletele na ra-
zličen odziv. Zavzemajo se
za »civilno služenje vojaške-
ga roka«, ki pa je izraz, napa-
čen že v samem pomenu.
Gre za to, da se posamezniku
dopušča alternativa ali hoče
prijeti za orožje ali ne. Opo-
rečniki bi delali v bolnišni-
cah, domovih za ostarele in
podobnih ustanovah. More-
bitni strah, da to pomeni raz-
pad armad odpravi podatek
iz držav, ki to alternativo do-
puščajo. ZRN ima največ
oporečnikov, se pravi tistih,
ki se odločijo za civilno služ-
bo - 18%. Italija 12% ... Pri
nas njihovo število ni znano,
znano pa je. da se oporečni-
štvo pojavlja iz verskih razlo-
gov (adventisti, jehovci. . .)
Druga sprememba, za ka-
tero se mirovniki zavzemajo,
je jezik v JLA. Po ustavi so
vsi jeziki enakopravni, med-
tem ko je po zveznem zako-
nu v JLA le en uradni jezik.
Ta naj bi bil za vojaški pouk
in za komande. Uvajanje
vseh jezikov bi zahtevalo na-
cionalno homogene enote,
kar mnogi pojmujejo kot ru-
šenje bratstva in enotnosti
med narodi. Mirovniki oce-
njujejo, da je omenjena zas-
nova mogoča, tako kot je bi-
la mogoča in uspešna med
NOB in se je porušila šele z
letom 1946.
Zavzemiajo se tudi za od-
pravo predmeta SLO in DS,
na višjih in visokih šolah,
kar je predlagala tudi UK
ZSMS v Ljubljani. Učbenik
ne daje pravega vpogleda ni-
ti osnovnih odgovorov na
vprašanja vojne in miru.
Predlagali so, da bi predmet
uvrstih med izbirne tudi za-
to, ker se vojaški obvezniki
učijo SLO in DS že med slu-
ženjem vojaškega roka. Prav
tako mirovniki zahtevajo
ukinitev trgovine z orožjem,
čeprav Jugoslavija ustvari z
njo 177o deviznega priliva.
Takšen posel nikakor ne po-
trjuje naših političnih usme-
ritev.
Janez Janša je poudaril, da
mirovniki k oporečni št vu ne
pozivajo, temveč se zavze-
majo za odpravo tistega
»moraš«, ki je v nasprotju z
načeh demiokratične družbe
kakršna je naša. Zaključiti
velja z ugotovitvijo, da je
poznavanje idej mirovnega
gibanja predpogoj za ustvar-
janje kakršnega koli mnenja
o tem gibanju.
EDO EINSPIELER, Celje
12. STRAN - NOVI TEDNIK

Spet spori na Škafarjevem hrihu
Pavličeva iz Žalca bi rada gradila, vendar ne dobita gradbenega dovoljenja
I^ta 1982 je stekel razlastitveni posto-
pek na Škafarjevem hribu pri Žalcu zaradi
usmerjene individualne gradnje. Intere-
sentov za gradnjo je bilo dovolj in zadruž-
na gradnja je medlem kar dobro napredo-
vala, saj trenutno gradi ali pa zaključuje
svoje gradnje okrog devetdeset družin.
Gre za zadružno gradnjo in Škafarjev hrib
je temeljito spremenil svojo podobo. So-
seska postaja takšna kot je bila predvide-
na z zazidalnim načrtom.
Pred leti pa se je začel še postopek spre-
memb in dopolnitev tega zazidalnega na-
črta, saj se želijo sedanjim graditeljem
pridružiti še štirje novi, poleg tega so na-
meravali zgraditi še nekaj poti in zaklo-
nišče, za kar pa seveda ni denarja. Predvi-
dena je bila tudi gradnja otroškega igriš-
ča, vendar zanjo ni dalo soglasja elektro-
gospodarstvo, saj bi bilo igrišče v nepo-
sredni bližini električnega daljnovoda
oziroma pod njim, česar pa predpisi ne
dovoljujejo. Prva faza, razgrnitev osnut-
ka, se je pričela že več kot pred dvema
letoma. Medtem se je seveda nabralo ne-
kaj pripomb in med njimi tudi pripomba
zakoncev Pavličevih iz Žalca, ki bi rada
gradila na svojem zemljišču, parcelo pa so
jima vrisali kakšnih pet metrov proti ju-
gozahodu. Pavličeva se s tem ne strinjata
in pravita, da gre za zaščito osebnih inte-
resov. Gradbenega dovoljenja še nimat%::
Tudi Marija in Jože Pavlic iz Žalca bi
rada gradila na Škafarjevem hribu pri
Žalcu, kjer večina gradnjo že zaključuje.
Pavličeva še nista dobila gradbenega do-
voljenja. Pravita, da zato, ker nekaterim
posameznikom, ki so v službi v upravnih
organih žalske občinske skupščine ni pov-
šeči, da bi bila soseda, saj bi s tem izgubili
del zemljišča, kjer je sedaj cesta. Prepriča-
na sta, da gre predvsem za zasebne intere-
se, ki jih »na občini« tudi branijo.
Spor le zaradi ceste?
»Leta 1985 sva se z možem odločila za
gradnjo hiše na zemljišču, ki sta nama ga
podarila moja starša. Poravnala sva ves ko-
munalni prispevek v znesku milijon se-
demdeset tisoč dinarjev. Na Zavodu za na-
črtovanje sva točno pokazala, kje je najino
zemljišče in'kje naj bi bila stanovanjska
hiša locirana. Vrisali pa so nama hišo na
tuje zemljišče. Zakaj, bi vedela povedati
tudi tovarišica Jana Strojin, ki je zaposlena
v upravnih organih skupščine občine Ža-
lec,« pripoveduje p^rizadeta Marija Pavlic.
»Če bi midva gradila na lokaciji, ki so jo
določili drugi, ne bi potrebovala cestišča, ki
je bilo obljubljeno Strojinovi. Če pa bi gra-
dila na mestu, kjer je najina parcela, bi to
cestišče potrebovala tudi midva in bi ga
Strojinova izgubila. Poudarjam pa, da je
investitor te ceste stanovanjska zadruga, ki
je lastnik vsega zemljišča, kar hkrati pome-
ni, da smo lastniki vsi zadružniki. Pripom-
be sva posredovala Zavodu za načrtovanje
in sekretariatu za urejanje prostora, varstvo
okolja in gradbeništvo. Skratka, graditi ho-
čeva na zemljišču, ki je najina last, ne pa na
sosednjem, v kar naju hočejo prisiliti. Če bi
gradila na tujem zemljišču, bi morala pozi-
dati dolgo škarpo v hrib in tudi sicer bi bil
otežen dohod do hiše. Kako,bi bilo pozimi,
pa si ne znam predstavljati. Če pa bi gradila
tam kjer ni najino, bi Strojinovi ostal del
zemljišča, kjer je sedaj cesta. Gradbenega
dovoljenja še do danes nisva prejela izk-
ljučno zaradi obrambe zasebnih interesov,
pri tem pa igra najvidnejšo vlogo sekretar
občinskega sekretariata za urejanje prosto-
ra, varstvo okolja m gradbeništvo, Jože
Golič.«
Potrebne bodo geološke
raziskave!
Kaj pravi na to Jože Golič? »Predvsem
naj povem, da ne gre za nikakršno umetno
zavlačevanje izdaje gradbenega dovoljenja
za Pavličeva. Vsi se zavedamo, da je hitra
gradnja poceni. Zazidalni načrt za Škafar-
jev hrib je bil sprejet, v tej fazi pa so v
postopku spremembe tega zazidalnega na-
črta. Predmet spremembe so štiri lokacije
na tem območju, med katerimi je tudi Pa-
vhčeva. Problem se je začel, ko je projek-
tant zazidalnega načrta lokacijo Pavličeve
'hiše vrisal tja, kamor naj bi po urbanistič-
nih merilih tudi sodila. Gre za nadaljevanje
gradenj v gornjem nizu stanovanjskih hiš.
Pavličeva pa sta hotela, da hiša stoji na
zemljišču, ki je njuna last. Problemi so na-
stali po predložitvi strokovnega mnenja ge-
ologa, kije takšno, daje lokacija na predvi-
denem območju neustrezna, in da je treba
Pavličev objekt pomakniti proti zahodu.
Ne glede na to mne-
nje sodim, da je treba dobiti
še strokovno mnenje druge
organizacije in zato smo na-
ročili raziskavo terena, ki jo
bo opravil Geološki zavod iz
Ljubljane. Predstavniki tega
zavoda so po ogledu terena
povedah, da sam ogled ni do-
volj in na osnovi ogleda ni
mogoče dajati prednost no-
beni od spornih parcel. Mi
sedaj ne moremo potrditi ne
prve in ne druge lokacije.
Odločitev je vezana na de-
taljne geološke raziskave.«
Geološka mnenja
Jože Pavlic: »Geološko
mnenje v najinem primeru je
dal inženir Rihteršič, ki me-
ni, da je treba lokacijo pre-
staviti, ker je prejšnja nepri-
merna.   Jože  Golič   sedaj,.
omenja, da je bil ogled pav-
šalen. Tega ne more trditi,
saj pri ogledu ni bil prisoten
in tudi ne ve, kako je pote-
kal. -Medtem ko je Zavod za
načrtovanje svojo napako
sprevidel in upošteval Rih-
teršičevo geološko mnenje,
ga je GoUč jemal kot pri-
stransko. To se pravi, da sod-
no zaprisežen geolog laže.
Golica sprašujeva, zakaj ni
zahteval geoloških raziskav
že leto in pol prej, ko je bil
najin objekt lociran v nepo-
sredni bližini hiše ženinih
staršev?«
Kako je bilo torej z
geološkimi
raziskavami?
Jože Golič: -Po podatkih
za nekaj let nazaj, so bile do-
ločene geološke raziskave
napravljene predvsem zato,
da bi ne bilo nikakršnega
tveganja pri nadaljnji grad-
nji, ki je bila določena pod
nekaterimi pogoji. Ni pa bilo
možno z nekaj sondažami
določiti pogojev za celoten
Škafarjev hrib. Takšne pogo-
je mora pjinesti že sam zazi-
dalni načrt. Med pridobiva-
njem ustrezne dokumentaci-
je za lokacijo investitorjem
ni treba še posebej skrbeti za
geološke raziskave. Takšne
raziskave je treba opraviti že
v fazi sprejemanja spre-
memb in dopolnitev zazidal-
nega načrta. Geološke raz-
iskave v tem primeru, pa tu-
di za ostale tri, ki želijo zidati
na tem območju in so pred-
met spremembe zazidalnega
načrta, bom opravili takoj,
ko bodo za to najbolj ustrez-
ne vremenske razmere. Na
osnovi natančnih geoloških
raziskav bo izvršni svet dolo-
čil besedilo predloga zazidal-
nega načrta, ki ga bo potem
obravnavala in sprejela ob-
činska skupščina.«
Škarpe že pokajo
Geoloških raziskav za ce-
loten kompleks Škafarjeve-
ga hriba torej niso opravili.
Medtem pa nekaterim gradi-
teljem že pokajo škarpe, lo-
mi jim kanalizacijo . . . Mari-
ja Pavlic pravi, da so bile po-
sledice komplicirane zgrad-
be tal vidne že pred dvema
lotoma, ker nekateri gradite-
lji niso upoštevali predhod-
nih geoloških navodil, ne pa
zato, ker teren ne bi bil do-
volj geološko raziskan.
Kljub temu pa je sekretariat
za gradbeništvo v začetku le-
ta 1986 izdal gradbena dovo-
ljenja za nekaj hiš in to ne da
bi kdor koli zahteval dodat-
ne raziskave. Zakaj so torej
potrebne v njunem primeru,
se sprašujeta.
Jože Golič pravi, da so se
že takrat, ko je tekel razlasti-
tveni postopek, pogovarjali z
bivšimi lastniki, ki so opo-
zarjali na problematičnost
tega območja, predvsem za-
radi podzemnih voda in no-
silnosti tal. ki se spreminja
od mesta do mesta. »Na
spornem območju pa je bilo
pred leti precej nasipavanj in
predvsem zato smo se odlo-
čili za raziskavo terena, da bi
lahko določili koti objekta in
temeljenja ter obliko zavaro-
vanja.«
Kdo je odgovoren za to, da
škarpe že pokajo in, se drobi
kanalizacija?
Golič: »O odgovornosti bi
zaenkrat težko govoril, ker
še ne vemo za vzroke po-
škodb. V kolikor se bo to še
pojavljalo, bomo morali sto-
riti vse, da do tega ne bi več
prihajalo.«
Kdo je dal garancijo, da se
na Škafarjevem hribu lahko
zida?
Golič: »Garancije v klasič-
nem smislu ni dal nihče. Ga-
rancijo daje zazidalni načrt.
Investitorjem mora že zazi-
dalni načrt dati garancijo, da
mu v postopku, ko pridobiva
lokacijsko dovoljenje, ni tre-
ba pridobivati še geoloških
soglasij in mnenj.«
Kdo je izdelal zazidalni
načrt?
Golič: »Zavod za načrtova-
nje iz Žalca. Stvar oblastnih
organov pa je, da v primeru,
ke ugotovijo pomanjkljivo-
sti zazidalnega načrta, prido-
bijo ustrezne strokovne ute-
meljitve, ki bodo omogočile
meritorno odločanje in ko-
nec koncev tudi prevzema-
nje odgovornosti.«
Pavličeva nista
zadovoljna
z vsemi dosedanjimi Goli-
čevimi odgovori Pavličeva
.AiiicLl>il^ 2«idQVi>imain tako-.
le pravi Marija Pavlic: »Ko je
prišla stvar tako daleč, da za-
njo niso vedeli le na občini,
temveč tudi drugje, seje Go-
lič naenkrat začel zavzemati
za varnost najinega objekta
in zahteval geološke raziska-
ve. S tern hoče zaščititi le se-
be, da ne bi bilo tako očitno
njegovo prejšnje zavzemanje
za zasebne interese. Z njego-
vim mnenjem se ne strinjajo
niti predstavniki stanovanj-
ske zadruge. Najbolj žalost-
no je to, da lahko vsepovsod
na Škafarjevem hribu inten-
zivno gradijo tisti, ki so sem
prišli šele pred kratkim, jaz
pa tam živim že 28 let in tega
ne smem.«
Zakonca Pavličeva imata
še nekaj vprašanj, na katera
bi rada dobila odgovore in
sedaj sta jih naslovila tudi na
komisijo za pripombe in pri-
tožbe občinske skupščine.
Rada bi izvedela, zakaj iz se-
kretariata v letu in pol nista
dobila nobenega odgovora
na njune pripombe in pritož-
be. Jože Golič pravi, da sta
odgovore dobila v preneka-
terih ustnih in telefonskih
razgovorih, dali pa .so jih ludj
staršem Marije Pavličeve.
Pismene odgovore je prejela
stanovanjska zadruga, ki je
tudi naročnik m investitor
tega zazidalnega načrta. Pre-
gled pripomb in odgovorov
nanje, pravi Golič, bodo ob-
javili tudi v Delegatu, ko bo
zazidalni načrt predložen v
sprejem občinski skupščini.
Še nekaj drugih vprašanj
zakoncev Pavličevih: Zakaj
meni Jože Golič, da je mne-
nje sodno zapriseženega geo-
loga pristransko? Zakaj je
Jože Golič leto in pol vztrajal
pri lokaciji na tujem zeijilji-
šču, brez tega, da bi zahteval
kakršne koli geološke raz-
iskave. Ko pa naj bi se loka-
cija prestavila, kar se je na
Zavodu za načrtovanje že
zgodilo, je zahteval geološke
raziskave? Zakaj jih še do
danes niso opravili, če vmes
zares ne gre za zaščito zaseb-
nih interesov? Zakaj so izda-
li gradbena in lokacijska do-
voljenja za objekt številka 93
(Pavličev bodoči sosed), če
je znano, da so pred leti tik
pod tem objektom nasipava-
li teren?
Jože Golič: »Zapleti okrog
sprejemanja sprememb in
dopolnitev zazidalnega načr-
ta Škafarjev hrib I. faza, nji-
hovi vzroki in predvidene re-
šitve so bili dovolj izčrpno
predstavljeni in obravnavani
v različnih pristojnih orga-
nih občine Žalec. O vseh od-
ločitvah so bile zainteresira-
ne stranke neposredno se-
znanjene. Postopek spreje-
manja zazidalnega načrta ter
njegovo vsebino določa ve-
ljavna prostorska zakonoda-
ja iz leta 1984. Upravni organ
za urejanje prostora je dol-
žan in pooblaščen poskrbeti
za zakonito izdelavo in po-
stopek sprejema zazidalnega'
načrta. Vsi ukrepi in odloči-
tve upravnega organa in iz-
vršnega sveta so bili ne na-
zadnje usmerjeni k zagotovi-
tvi kakovostnih bivalnih po-
gojev sedanjih in bodočih
stanovalcev v tej soseski. Po-
udarjam pa, da na strokovne
odločitve stranke ne morejo
vplivati in da je lastništvo v
tem prirneru postranska
stvar. Pogojevati urbanizaci-
jo z lastništvom ni odvisno
od lastnika zemlje, ampak
od urbanista, saj gre tudi v
tem primeru za usmerjeno
stanovanjsko gradnjo. Našo
odločitev bomo oprli na iz-
sledke geoloških raziskav,
na rezultate sondiranja tere-
na. V naprej pa nikakor ne
moremo trditi, katera lokaci-
ja bo najprimernejša. Lahko
bo ena ali druga, lahko bosta
obe, lahko pa tudi, da no-
bena.«
Zaplete bo treba strpno re-
šiti, dve leti je že minilo, od-
kar sta Pavličeva plačala 107
starih milijonov za komunal-
ni prispevek in na gradbeno
dovoljenje še vedno čakata.
Dokler ga nimata, ne moreta
najeti nobenih posojil in gra-
diti. Stvari nima smisla za-
pletati in bi jih morali rešiti
čim prej. vsekakor pa tako,
da bo zadovoljstvo oboje-
stransko. Kakršno koli za-
vlačevanje pa seveda ni na
mestu.   JANEZ VEDENIK
Marija Pavlic: »Točno vem,
da gre za obrambo osebnih
interesov.«
Jože Pavlic: »Denar nama
propada, graditi pa ne sme-
va«
Jože Golič: »Nikakršnih
osebnih interesov ni, samo
varno gradnjo želimo.«
Sporna soseska Škafarjev hrib. Foto: UUBO KORBER
Mlajša skupim
plesu.
površ
Na rob usi
Laškem
Občinska re\
nih skupin v La
tako kot smo ti
vali, svojevrst
dogodek, ki ,
mnogo gledalce
poznavalce iz
Nobena novost
tej občini razvi,
no folkloro, ki n
no plesanje io
skih plesov in'
menom očarati
gledalca.
Na čelu s folk
no KUD Anton:
jagradca se trud
verodostojno oh
kazati ljudsko ij
bo to prikaz obi
ali pesmi in plei
sledijo tudi mla
ki smo jih gled
danskem sporec
revije.
Vtem delu je r
skupin. Najmlaji
vrtca so prikaza
mivih otroških
iger, ki bi jih '
obuditi tudi v i
gramih. Osnovn
mož Trubar iz L
predstavila kar j
klornimi skupin
va mentorica Ei
išče najprimerne
za posamezno
starostno stopnj
NOVINARJEV
VSAKDAN
Hi
Vse mogoče sem že opravljala v
svoji dvajsetletni novinarski kari-
eri. Bila sem čistilka (pometala
sem Toprove hale), lizala sladoled
do onemoglosti (za nekaj let sem ga
mela dovolj od grla do pet), kradla
sem po celjskih trgovinah, zdravil
meje padar, kije iz človeške neum-
nosti koval blazne denarce, na re-
dakcijske stroške sem teden dni
jedla po celjskih gostilnah, na tere-
nu sem bila socialna delavka,
zdravnica in izterjevalka davkov -
leporivalka avtobusa nisem bila še
nikoli.
X)ni dan, ko je ljubi bogec z zad-
njim blagoslovom pobelil našo
vsesplošno umazanijo, da bi dalj
časa verovali v naš lepši jutri, ko-
munale i niso bili kos tolažil ni ode-
ji. Bogec je bil hitrejši, pa pika.
Da opravim delovno nalogo sem
.sedla v mestni avtobus, ki je sla-
lomsko vozil po cesti, dokler ni ob-
tičal v snegu.
Izsl
ja) in
je obh
bili. i
na ves
pozaU
ne aki
Kajpi
m roi
priseg
misliJ
duho^
nad 11
menjc
nostjO'
nim i'
Pa i
režali
let tfO
mo se
zgrad>
ga in^^
Edei
preseo
1987

NOVI TEDNIK - STRAN 13
i^lon Tanc se je predstavila s točko Kmečka ohcet v pesmi in
Ijzročilo ni
iveselje
ijr/// folklornih skupin v
deklice nižjih razredov pred-
stavile ples vil, ki izhaja iz
Prekmurja. Ker v srednji
skupini ni fantov, deklice v
tej skupini večinoma pojo,
vendar večglasno. V tretji
skupini, kjer je dovolj fantov
a še premalo plesnega zna-
nja, so se odločili za splet pe-
smi, ljudskih rekov in šalji-
vih pravljic, s katerimi so lju-
dje ponazarjali svoje delo in
življenje.
I Bogdana Logarje meritori-
' ca folklorni skupini z osnov-
ne šole iz Rimskih Toplic.
Skupina že sedmo leto vadi
v skoraj enaki zasedbi, kar se
vidi v spretnosti petja in ple-
sa in veliki energiji, ki jo
zmorejo ti sedmošolci. Nji-
hov program je obsegal ven-
ček štajerskih pesmi in
plesov.
Presenetili so
Rečičani
Večerni program je bil v
nabito polni dvorani resta-
vracije v Zdravilišču Laško.
Najprej je nastopila mlajša
skupina kulturno umetni-
škega društva Anton Tanc iz
Marijagradca, ki nas je po-
stavila v ohcetno vzdušje s
točko Kmečka ohcet v pesmi
in plesu. Sledili smo dina-
mičnemu dogajanju od fan-
tovščine, šranganja do venč-
ka plesov, ki so jih ob tej
priložnosti plesali na Koz-
janskem pred manj in bolj
davnimi časi. Koreografijo je
napravila Slavica Šmerc, ki
je tudi vodja skupine.
Starejša skupina KUD An-
ton Tanc pa je profesionalno
in sproščeno, tako kot znajo
samo oni, predstavila splet
šeg, plesov in pesmi ter šalji-
vih zbadljivk, ki so spremlja-
le Kozjance ob različnih
kmečkih delih in opravilih.
Koreografijo za Veselje ob
delu je pripravila Marina Po-
kleka.
Ob spremljavi citer (Franci
Ukmar) pa sta Balado, ki go-
vori o materi detomorilki, za-
peli Brigita Mulej in Betka
Suhel.
Prijetno presenečenje so
pripravili Rečičani. Pod
mentorstvom Erike Krašek
nastaja v Rečici folklorna
skupina, ki išče in brska po
starem izročilu in rokopisih
in počasi ustvarja program,
ki naj bi obsegal čim več av-
tohtonih plesov in pesmi iz
rečiške doline. Ker pa tega
gradiva zaenkrat še niso ime-
li dovolj, so posegli še po
bližnji okolici. Kakorkoli že,
nekaj posebnosti te doline so
vendarle ujeli v svoj pro-
gram že sedaj, to pa je izrazi-
ta nagajivost in šegavost, ki
preveva način njihovega pet-
ja in plesanja nekaterih ple-
sov, ki so znani po vsej Slo-
veniji (šušterska, povšter-
tanc), imajo pa tudi svojo iz-
virno rečiško pesem.
Poleg plesne skupine ima-
jo še sedemčlanski moški
zbor, ki se je predstavil z
dvema pesmima, ki so jih pe-
li nekoč krajani Svetine.
VIOLETA V. EINSPIELER
FOTO: E. MASNEC
čen in utopičen dan
^ (starejše generaci-
Porivali... Pot nas
►ajsef minut smo ra-
^'tobus spravili spet
^^f^i in onemogli smo
'f, ki se solidarnost-
*an./a niso udeležili.
' fnUdi.
-''mi prsti na nogah
^0 tistega trenutka
^' na njihove iskrive
*Kiajo nazadnjaške
'^^a dva prsta v zrak
^'^dovinsko neobre-
njihovo pravič-
^^^o, in brezmadež-
v avtobusu in se
l^aj. ki že petdeset
isto pesem - opri-
*siie. le tako bomo
Sa želimo. - Zdaj
^^ih se je medtem
^'■Jev sedež in če ne
bi bilo nas, sopihajočih starejših,
bi se najbrž kar sami odfurali lepši
prihodnosti nasproti. Stolčke so že
zasedli (o bontonu kajpak nimajo
pojma), zato se starejšim tudi uma-
knili niso.
Kaj pa če so to napravili namer-
no, en sam ta dan, čeprav samo v
avtobusu?
Navdušena nad revolucijo mla-
dih, nad pronicljivostjo in daljno-
sežnostjo njihovih misli ter realni-
mi pogledi v bodočnost, jim nisem
prav nič zamerila, da sem bila med
mnogimi poklicnimi opravili ta
dan tudi - porivalka.
Bravo, naša mladina je zlata:
Doma so me zvečer bolele kosti.
Nisem bila edina, najbrž se je še
veliko starejših nelagodno prese-
dalo na stolčkih.
Bil je izjemen realnoutopičen
dan, vendar si ne želim, da bi tak
dan bil že vsakdan. Zaenkrat še ne.
ZDENKA STOPAH
Po Otroštvu se človek pozna
Štiri srečanja ¥ radeškem Prevzgojnem domu
Po otroštvu se človek poz-
na, tako kot se po jutru dan,
je zapisal književnik John
Milton.
Zal niso vsi naši otroci v
otroštvu srečni. Njihovo ra-
no mladost spremljajo deja-
nja in napake odraslih, tudi
njihova nesreča. Z nesreč-
nim otroštvom takšni otroci
rastejo, odraščajo, vse življe-
nje jih spremlja. Zato je nji-
hova življenjska pot pogosto
drugačna. Tudi takšna, ki tr-
či ob splošno veljavne člove-
ške moralne in etične norme.
Včasih že zelo zgodaj, v letih,
ki jim pravimo, da so naj-
lepša.
Otroci pa so tudi naši ju-
trišnji sodniki. Na koga bodo
s prstom pokazali: Slavko,
Janko, Karmen in Mare?
Prevzgojni dom za
mladoletnilfe Radeče
Velika stara graščina, de-
beli zidovi, temni hodniki,
hlad in pustota. Takšno oko-
lje sm'6 določili za mlade lju-
di, ki so skrenili s prave poti.
Kot da niso sivine in puščo-
be že dovolj okušali, preden
so se znašli v domovih. Ra-
deški ni izjema, prav vsi so si
podobni. Da bo kmalu dru-
gače, so nam povedali v Ra-
dečah. Ta družba je le spoz-
nala, da mora mlademu člo-
veku, četudi ni takšen, kot bi
si ga želela, ponuditi toplejše
in prijaznejše prostore za
mladost, ki se je neprosto-
voljno znašla za zaklenjeni-
mi vrati grajskih vrat.
Prvi vtis morečnosti izgi-
ne, ko začneš spoznavati vse-
bino življenja za temi zidovi.
Spoznaš, da toplina človeka
ogreje še tako trd in debel
kamen. Mladi ljudje tu tople,
prijazne besede res ne pogre-
šajo. In če že mora biti trda,
jo sprejemajo kot dobro željo
za na pot, ki mora biti dru-
gačna, lepša.
Štiri zgodbe
Pogovarjali smo se, kot da
smo že dolgo prijatelji. Samo
prijatelju lahko zaupaš srce.
Pripovedovali so, kot bi ko-
maj čakah, da se lahko komu
izpovedo. Nekomu, ki ni od
tu. Njihova odkritost prese-
neča, ne verjameš, da bi bila
lahko vmes tudi kakšna laž.
Le zakaj bi lagali?
Srečali smo se naključno,
nismo izbirali sogovornikov.
In slišali smo štiri zgodbe,
različne, v bistvu pa tako po-
dobne si med sabo. Prav vse
pa imajo skupni imenovalec:
nesrečno otroštvo.
Ko smo te mlade ljudi
vprašali, koga krivijo za to,
da so se znašli v prevzgoj-
nem domu, so vsi po vrsti
pokazali nase, najprej nase.
In če smo jim verjeli prav
vse. seje pri tej samoobtožbi
zataknilo. Človek, mlad, sam
po sebi ne more biti slab.
»Tam na steni ogledalo malo
čaka,
čaka noč in dan
da se v njega kdo pogleda
kakšen da izgleda.
A naenkrat deček mali,
k ogledalu pridr\'i
in ogledalo razdrobi.
Ogledalo se razjoče,
na drobne kose se razpoče.«
(Miro)
Jankova zgodba
»že od otroštva sem bil v
rejniški družini. Tam mi je
bilo kar dobro, skorajda pre-
več dobro. Večkrat sem pre-
mišljeval, zakaj ne živim pri
svoji mami. Težko mi je bilo
takrat, ko so bili ostali otroci
obdarjeni ob praznikih, me-
ni pa m nihče ničesar dal.
Zelo mi je bilo hudo. Vsega
nisem razumel in tudi niko-
mur nisem povedal, da sem
sam. Ko sem odraščal, sem
vedno manj razmišljal o njej.
Med nama je bilo preveliko
let praznine in vse porušeno,
nikoli je ne bi mogel imeti
rad. Tudi ona je pozabila na-
me, a moja bolečina bo osta-
la do konca življenja. Niko-
mur ne želim, da bi bil brez
matere, saj bi morda mami-
na ljubezen tudi mene obva-
rovala pred mnogimi nepri-
jetnostmi . . .«
Tole je zapisal Janko v
marčevskem glasilu rade-
škega prevzgojnega doma
»Vrnitev«. Pogrešam te, ma-
ma, je zapisal v naslovu.
Jankova mama je odšla iz
porodnišnice sama. Komaj
je shodil, ko so zanj našli rej-
niško družino. »Ko sem bil
majhen, me je spremljal ob-
čutek grenkobe, ker me je
mati zapustila in zaradi tega
sem se počutil manjvredne-
ga. Pozneje, ko sem odraš-
čal, je ta občutek sicer izgi-
njal, vse bolj pa sem začel
razmišljati o njej: zakaj je to
storila? Jaz kaj takega ne bi
mogel storiti. . .«
Janko je, kljub temU, da
mu pri rejnikih ni nič manj-
kalo, skrenil s prave poti.
Znašel seje v družbi s posto-
pači, razgrajači, klateži, ki
jim je bil alkohol vsakdanji
sopotnik. Vlomi, kraje, so bi-
la njihova vsakdanja opravi-
la. »Danes, ko imam dovolj
časa za premišljevanje, mi je
žal in zavedam se, da moram
za vse tisto, kar sem storil,
tukaj   »pokasirati«.  Kmalu
bom doma in začel bom čisto
znova, drugače. Naša social-
na delavka se trudi, da bi do-
bil službo in stanovanje. Za-
čel bom normalno živet, ti-
sto, kar sem počenjal, nika-
mor ne vodi. Brez svobode je
hudo . . .«
Mama, kje si zdaj?
Pogrešam te . . .
Želim si toplino tvoje roke,
želim te imeti ob sebi,
ker te potrebujem.
Tako rada te imam!
Želim biti doma. prj tebi.
hrepenim po domu.
Želim ?
Kaj vse si želim . . .
(Karmen)
Karmen in njena
zgodba
»Imela sem samo del mla-
dosti. Mama me je že kot
majhno zapustila in znašla
sem se v rejniški družini.
Tam mi res ni nič manjkalo,
ampak težko sem se privadi-
la na novo okolje. Doživela
sem tudi ločitev moje druge
mame, težko se je bilo nava-
diti na novega očeta. Ponov-
no sem doživela udarec, ne-
kakšen poraz, ko se je rodila
še ena sestra. Počutila sem
se odrinjeno, vem da čisto
brez razloga, a tako sem se
počutila. Nekaj me je gnalo
ven in znašla sem se v slabi
družbi. Rada bi bila ob mate-
ri, a ne pri takšni. Pred tremi
leti sem jo nazadnje videla,
ničesar ni bilo med nama.
Samo velik prepad, prazni-
na. Mislim, da si mama sploh
ne želi, da bi bila z mano.
Takrat, ko me je obiskala, je
bila to bolj prisila njenega
moža. Sicer pa je tudi jaz ne
želim več videti, nikoli ni-
sem z njo odraščala, nikoli je
nisem začutila.«
Karmen bo šla aprila do-
mov, nazaj k rejniški družini.
Izredno opravlja izpite na
srednji tekstilni šoh v Mari-
boru, še dva izpita in dva let-
nika bosta za njo. Pravi, da
bo šla naprej, aranžerstvo jo
veseli. V staro družbo pa ni-
koh več, je sklenila.
Slavkova zgodba
»Nikogar nisem imel. ki bi
mi stal'ob strani takrat, ko
sem bil v stiskah. Vem, daje
bila vzgoja v mojem otroštvu
zgrešena, doma mi ni bilo le-
po. Oče in mati sta ločena že
sedem let. Začelo se je zlasti
po razvezi. Na očeta, ki je od-
šel, sem bil zelo navezan, z
materjo pa se nisva razume-
la. Oče me ni nikoli tepel. Če
sem kaj potreboval, mi je
mati vedno rekla, naj se obr-
nem na očeta. In če nisem
dobil denarja, sem ga sunil.
Vem, daje bilo prvič dvajset
starih jurjev. Kupil sem si
sladkarije. Mati je opazila ta-
tvino in potem sem jih dobil.
Potem sem si poiskal druž-
bo, bih smo klapa, ki je iska-
la avanture. Ko so me prvič
zalotili pri kaznivem deja-
nju, bi se bil najr.aje v zemlj.o
pogreznil. V osnovni šoli
sem bil odločen, prav dober
in dober, ko pa sem prišel v
internat v Maribor, je šlo vse
hilor navzdol. S sogojencem
sem se stepel, sledila je iz-
ključitev. Vzgojitelji se v in-
ternatu z mapo niso dosti uk-
varjali, verjetno bi mi pogo-
vor takrat koristil. Začel sem
piti, ponočevati. Na začetku
je bilo tu v domu hudo, mi-
slil sem, da ne bom zdržal.
Zdaj sem se navadil, tu se
bom izučil za pleskarja, po-
tem pa začel na novo, ko se
vrnem domov. Najprej služ-
ba. Nikoli več v dom, nikoli
več brez svobode . . .«
»Prišel je čas, ko se moram
posloviti, obenem pa tudi za-
pustiti zavod. Tukaj sem pre-
bila celo leto. Med tem ča-
som sem se izšolala in poma-
gali so mi, da sem prišla do
poklica. Ves čas meje skrbe-
lo, ah bom dobila zaposlitev
in stanovanje zase in za svojo
hčerko Saro. Zdaj teh skrbi
nimam več. Sedaj, ko odha-
jam, si želim, da zaživim čim-
bolj normalno življenje. Za-
vedam se, da imam hčerko,
da bom morala skrbeti zanjo.
Trudila se bom, da jo bom
pravilno vzgajala, ker no-
čem, da bi tudi ona preživlja-
la svojo mladost v zavodih.«
(Majda)
Maretova zgodba
»Zavedam se, da sem sam
kriv, da sem tu. Je pa tudi
res, da mladega človeka
spremeni družba in akolje, v
katerem odrašča. Ko sem bil
star dve leti, se je oče z mojo
mamo ločil in potem ponov-
no oženil. Ko pa mi je bilo
trinajst let, se je oče še en-
krat ločil, pravzaprav se je
ona ločila od njega. Oče je
imel svojo drugo ženo zelo
rad in ko jo je izgubil, je za-,
čel piti. Veliko je pil. Jaz pa
sem ob očetu trpel, čisto me
je zapustil, bil sem prepuš-
čen samemu sebi. nihče me
ni nadzoroval. Potem se-je
začelo: popivanje, kazniva
dejanja. Tu sem zaradi ropar-
skega napada. Preden sem
prišel v Radeče, so me opa-
zovali v prehodnem mladin-
skem domu v Jaršah. Po
mnenju psihologa seje nape-
tost v meni vsa leta nabirala
in potem je vse to izbruhnilo
na dan. Ko je oče izvedel za
kazniva dejanja, ki sem jih
storil, ga ni nič pretreslo.
Več mu pomeni alkohol, kot
jaz. Čez eno leto naj bi bil
odpuščen. Nazaj k očetu no-
čem. Šel bom na svoje, o
vsem sem se že pogovoril s
socialnimi delavkami. Odno-
si med vzgojitelji in gojenci
so tu lepi, odvisno pač od
gojenca samega. Mislim, da
je prav. da sem tu.«
Štiri zgodbe. Bi bilo treba
še kaj dodati? Najbrž ne. Vsa
modrost je v zgodbah samih.
MARJELA AGREŽ
14. STRAN - NOVI TEDNIK

2. APRIL 1987
Pomlad, Narisala KATJA KOZ J AN, 2. r., OŠ STRANICE
Zdravo, prijatelji!
Dnevi so vedno daljši - zdaj ko smo premaknili uro, se pa
to še sploh pozna. To pomeni, da boste zdaj več časa preži-
veli zunaj. Zaenkrat sicer v moji mapi še ni videti, da vaša
vnema za pisanje kaj pojenjuje. Zdajle na pomlad, se mi zdi,
ste še posebej zagnani za pisanje, saj se dogaja toliko lepih in
zanimivih stvari.
Iz vaših prispevkov pa lahko razberem, da vsi skupaj kar
težko pričakujete prvo pomladno sonce. Upam, da bo dotlej,
ko bodo te moje vrstice natisnjene v časopisu že prišlo. Tudi
jaz ga že pogrešam. Vaša Nadja
Zimske tegobe in
radosti
Nekega dne je začelo močno
deževati.
Med dežjem so začele padati
velike bele snežinke. Šel sem iz
šole domov. V škornjih sem imel
vse mokro, ker je bila na cesti
brozga. Po vsem tem so me poš-
kropili avtomobili, ki so vozili
mimo. Bil sem zelo jezen. Domov
sem prišel moker do glave in ves
premražen. Hitro sem se preoble-
kel in se ogrel s toplim čajem.
Popoldne sem odšel k sosedu, da
sva lovila bele snežinke, ki so še
vedno padale na zemljo. Zapadlo
je že toliko snega, da je bilo čisto
vse belo. Razveselila sva se tega,
čeprav je bil moker, sva delala
kepe in jih metala v najbližji be-
tonski steber. Tekmovala sva,
kdo ga bo večkrat zadel. Eno nje-
govo kepo sem dobil tudi za vrat.
Tako sem spoznal zimske tego-
be in radosti.
PETER KUNST. 4. c
CŠ Franjo Vrunč
CELJE-HUDINJA
Kuhanje, to pa to
Da imamo na šoii kulturne in
naravoslovne dneve, ve že vsak
prvošolec. Nekaj čisto novega pa
so gospodinjski dnevi. In kaj se
skriva za njimi?
O tem smo se pogovarjali z
Mileno Kline, vodjo šolske ku-
hinje.
- Kdo je pobudnik gospodinj-
skih dnevov?
»Pobudnik je Zavod za šolstvo.
Poslali so nam učni načrt, ki ob-
sega tudi gospodinjsi<e dneve.
Teorijo, ki si jo pridobite pri uč-
nih urah gospodinjstva naj bi
uporabili v praksi.<•
- Kako ste se odločili, kdaj bo-
do potekali ti dnevi?
»Iskali smo možnosti, kako us-
kladiti gospodinjske dneve, saj
niso v rednem urniku. Lahko bi
jih imeli popoldne, a problem po-
stanejo učenci vozači, ki ne bi
mogli priti. Vodstvo šole je omo-
gočilo, da seje to uredilo. Gospo-
dinjski dnevi so sedaj prvi teden
v mesecu.«
- So morda že prejšnje genera-
cije imele podoben dan?
»Ne. To se je uvedlo šele sedaj
z novim učnim načrtom. Tudi
druge šole v žalski občini so šele
sedaj uvedle gospodinjske
dneve.«
- Ali šolska kuhinja nudi po-
trebna živila?
»Lahko bi rekli, da imate izred-
no srečo. Ste edini šolarji žalske
občine, ki jim ni potrebno plače-
vati živil, ki jih pri pripravi jedi
porabite. Vse druge šole pobirajo
denar za živila. Mi smo lahko za
vsa živila, ki jih potrebujemo
mirni. Naša kuhinja nudi vse s
svojih polic«
- Imate za te dneve točen učni
načrt?
»Ne. Lahko izberem po svoji
volji, katere jedi bomo priprav-
ljali.«
- Kaj pa želje učencev, jih
upoštevate pri izbiri jedi
»Seveda. Zelo zaželjeno je, da
bi učenci povedali, kaj si želijo
kuhati, vendar pa morajo te jedi
biti pripravljene v določenem ča-
su. Na razpolago sta le dve uri.«
- Ali se fantje kaj zmrdujejo,
češ. kuhanje pa mi - dva razhčna
pojma?
»Sploh ne. Nisem še opazila,
da fantje ne bi hoteli pripravljati
jedi, vsaj v moji prisotnosti ni
negodovanja.«
- Verjetno ste opazili, ali so
učencem gospodinjskih dnevi
všeč?
»Mislim, da so jim zelo všeč.
Vsakič pokažejo navdušenje, si-
cer pa je najbolje, da jih kar
vprašaš.«
Pa sem jih res.
Miiojka Školnik, 7. b: »Tile go-
spodinjski dnevi so super. Na-
učimo se pripravljati veliko no-
vih jedi. Doma lahko utrujeno
mamo razveselim z odličnim ko-
silom.«
Nika Hribernik, 7. c: »Gospo-
dinjski dnevi so odlični. Skupin-
sko kuhanje je zelo zabavno. Na-
učiš se pripravljati celotno ko-
silo.«
Romana Rojšek, 7. b: »Gospo-
dinjski dnevi so mi zelo všeč, saj
rada kuham. Tovarišica nam je
povedala, da bomo tudi šivali lut-
ke, kar me še posebno veseli.«
ANDREJA NOVAK, 7. b
OŠ Vera Šlander
POLZELA
Samo malo je treba
za srečo
Tako potuhnjeno in hinavsko
kakor letos, se zima že lep čas ni
oglasila. Letos pa - kot začarano
- noče in noče biti konec miraza
in vseh ostalih vremenskih ne-
všečnosti. Marsikdo že nejevo-
ljen upira pogled v nebo. Tudi
med nami, otroci, je nejevolja če-
dalje večja. Saj se niti igrati ne
moremo pošteno. Ceste so polne
avtomobilov, travniki in logi
blatni, pusti in mrzli.
Hodim po blatni cesti sama in
jezna na pust svet okoli sebe. Ne-
bo je oblačno, okoli voglov se tu
in tam zapodi divji sunek vetra.
Kako neumen dan je danes! Ko
bi bilo vsaj to vreme malo dru-
gačno I Komaj komaj čakam po-
mladi. Prvih mačic, zvončkov in
trobentic, veselega žuborenja po-
toka. Komaj čakam, da izginejo
umazane krpe snega, in da sonce
s svojimi žarki nežno ogreje
zemljo. *
Noga sama zavije na bližnjo
pot med travnike. Iz struge ob
poti me pozdravlja žuborenje po-
toka, ki kakor da bi me pozdrav-
ljal in govoril: »Bo, bo, prišla
bo . . .« In potem čisto nehote po-
gledam ob strugi navzgor. Kaj za-
gledam? Sredi belih krpic snega
se veselo nasmiha moj prvi zvon-
ček v tej pomladi. Kakor začara-
na stopim s poti in se sklonim k
nežnemu cvetu. Zdi se mi, da je
skozi oblake posijalo sonce, daje
žuborenje vode postalo lepše, in
daje vsa nejevolja izginila iz mo-
jega srca. Gledam drobno cvetli-
co in si mislim: »Res, kako malo
je včasih potrebno za srečo.-'
BARBARA BRAJDIČ, 7. b
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
ATEUE, TISKARNA,
TRGOVINA, RAZGLEDNICE
J fotografirajo
še ena pustna fotografija iz Podčetrtka. Posnel jo je Roman
Jesih, kot lahko preberemo iz posnetka, pa gre za poročni
obred. Fotolik, ki je naš pokrovitelj, za objavljeno fotografijo
podarja Romanu vrednostni bon. Za vse ostale pa velja, da nam
čimprej pošljejo svoje izdelke, saj se počasi bližamo vrhuncu
naše akcije. Morda ob tem velja opozorilo mentorjem in učite-
ljem tehničnega pouka, da kakšno uro delovnega časa posvetijo
fotografiji. i
Še slaba dva meseca nas torej ločita do pregledne razstave
Pionirji fotografirajo, ki bo tudi letos v Muzeju revolucije v
Celju. Tudi letos pa se bomo srečali na Vrtiljakovem srečanju in
razdelili lepe nagrade in priznanja. Velja se potruditi.
NAGRAJ; r
ATKiNE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
AHA, HARI NIMA TREME, ker
se je dobro naučil pesmico iz zbirke
znane otroške pesnice.
Iz zgornjih črk sestavi ime in priimek pesnice ter njeno
pesniško zbirko!
Rešitev pošlji na NOVI TEDNIK. Trg V. kongresa 3a,
63000 CELJE do torka, 8. aprila 1987. Za enega od reševal-
cev je nagrado prispeval AERO.
Geslo uganke iz prejšnje številke je ENAKONOČJE. Žreb
je nagrado prisodil: Mikuš Mojci, Preložnikova 12, Vojnik.
2. APRIL1987

NOVI TEDNIK-STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Zdenka F. je v stano-
vanjskem bloku v Vojkovi
ulici brez razloga pretepla
jViarijo L., ki je prišla na
obisk k znanki. To ni bil
prvi Zdenkin napad te vr-
ste. Svoje amazonske po-
padke bo morala argumen-
tirati pri sodniku za pre-
krške.
• V sredo popoldne so
miličniki posredovali v To-
varniški ulici, kjer se je ne-
tovariško vedel Bojan N.
Razbijal je v stanovanju, te-
roriziral družino in grenil
življenje sosedom. Streznil
se je pod nadzorstvom . . .
• Marjan R. iz Goriške
ulice je močnejši od tašče!
Ker je to v soboto dokazo-
val na zelo grob način, so
ga prijavili sodniku za pre-
krške.
• Slavko V. je že dopol-
dne dom.a razgrajal in gro-
zil svojim^ bližnjim z no-
žem. Da se ne bi urežal, so
ga odpeljali v mirno okolje,
napisali pa so tudi predlog.
• Boris K. iz Košnice je v
soboto na Celjski koči nad-
legoval goste in razbijal ste-
klenice. Preden je napravil
večjo škodo, so ga v de-
struktivnem početju za-
ustavili možje postave. V
prostorih ob Ljubljanski pa
so zabeležili še eno no-
čitev ...
Vse več prometnih nesreč
Ugoloviive v šenijurski občini
šentjurska postaja milice
ugotavlja, da se lani ni bi-
stveno povečalo število kr-
šitev javnega reda in miru
ter kriminalnih dejanj, pre-
cej slabši pa je položaj v
prometni varnosti v občini.
Lani so obravnavali 22 pre-
krškov javnega reda in miru
manj kot leto poprej, kar po-
meni, da so sodniku za pre-
krške predali 135 predlogov.
Menijo, daje razlog za boljše
stanje v preventivnem delu,
saj so več pozornosti name-
nili zlasti upoštevanju pred-
pisov o točenju alkoholnih
pijač mladoletnim in vinje-
nim. Še vedno pa je alkohol
pogost pri različnih kršitvah,
saj so lani za 34 odstotkov
kršiteljev ugotovili, da so bili
pod vplivom alkohola.
Struktura kršitev pa je slab-
ša, saj je več hujših, kjer je
botroval alkohol. Problema-
tične postajajo kršitve v dru-
žinskih sporih, kjer mora
večkrat posredovati mihca,
čeprav je to bolj pristojnost
socialnega skrbstva. .
Tudi število kriminalnih
dejanj se lani ni bistveno po-
večalo. Od 300 tovrstnih kaz-
nivih dejanj, hujših ni bilo,
razen vloma v blagajno
Kmetijskega kombinata v
Šentjurju, kjer preiskava še
ni končana. Poseben pro-
blem pa postaja gospodarski
kriminal. Pogost je zlasti
tam. kjer samozaščitne obli-
ke organiziranja delavcev
slabo delujejo.
Precej slabša pa je bila lani
prometna varnost v občini,
saj je bilo 12 prometnih nez-
god več kot leto poprej in v
njih poškodovanih 19 ljudi
več. Poleg slabih vozil in
cest je v večini primerov
povzročitelj človek in njego-
va nepazljivost ter malomar-
nost. Poleg neprimerne hi-
trosti je glavni krivec ponov-
no alkohol. Na postaji milice
v Šentjurju ugotavljajo, da
so sicer opravili vrsto pre-
ventivnih akcij, vendar je
stanje slabše. Zato menijo,
da bo treba več narediti pri
izobraževanju mladih, poleg
tega pa spremeniti kazenske
sankcije, saj so v nekaterih
primerih kazni premajhne.
TC
Ponovljeno sojenje
Celjsko prvostopenjsko sodišče je oprostilo obtožbe
zdravnika Božidarja Pahljino in Silvo Koren, ki sta bila
osumljena izdaje lažnega zdravniškega spričevala in upo-
rabe tega lažnega spričevala.
O tem primeru smo pisali že lani, ko je prvostopenjsko
sodišče oba obsodilo. Vendar pa sta se na sodbo pritožila
Pahljina in njegov zagovornik, celjsko Višje sodišče pa je
odločilo, da sodbo razveljavi in da zadeva gre v ponovno
sojenje. Na ponovnem sojenju, ki je bilo novembra lani, je
prvostopenjsko sodišče Božidarja Pahljino oprostilo
obtožbe, daje Silvi Koren izdal lažno zdravniško spričevalo,
ne da bi jo prej pregledal. Prav tako so oprostili Silvo Koren,
ki je to spričevalo uporabila.
S. Š.
Ha debelo je
goljufala
Celjski javni tožilec je
zahteval preiskavo za 45-
letno Rozo Mastnak iz Šent-
jurja, ki je osumljena več
goljufij. Največ ljudi je ogo-
ljufala na Celjskem, doslej
pa so odkrili, da je na golju-
fiv način prišla do denarja
v najmanj 60 primerih, še
vedno pa se oglašajo žrtve,
ki jih je Roza ogoljufala.
Roza Mastnak se je pred-
stavljala pod različnimi pri-
imki, vedno pa z imenomi
Ana. Imela je kup prepričlji-
vih razlogov, zakaj potrebuje
denar. Včasih je ostala z av-
tom na cesti, ali je morala
nujno v bolnišnico, ali pa si
je izmislila kakšno drugo
zgodbico in potočila še nekaj
solz. Občanom je kot garan-
cijo, da bo vrnila denar, po-
nujala steklenico žganja,
bučnega olja ali kaj podob-
nega. Tako je našla kar pre-
cej ljudi, ki so ji bili priprav-
ljeni pomagati »v stiski«, če
pa ji je kdo le odrekel po-
moč, je postala nasilna.
Denar, ki ga je prigoljufa-
la, je pridno pretapljala v de-
vize, zato je osumljena tudi
nedovoljenega kupčevanja s
tujo valuto.
S. Š.
Bager zdrsnil po
mehki bankini
Na kolovozni poti proti pesko-
lomu v Zrečah se je zgodila nez-
goda, v kateri je umrl voznik ba-
gra JOŽE RAJŠP, 53, iz Šentru-
perta, obrtnik zemeljskih del. Ce-
sta iz Zreč proti peskolomu je
široka 3 m, prav tohko tudi ba-
ger, pod katerim pa se je udrla
mehka bankina in je'zdrsnil po
pobočju ter se prevrnil in pod
seboj pokopal Rajšpa, ki je na
kraju nesreče umrl.
Zapornic ni spustil
čuvaj IVAN RATAJC, 51, iz
Dolge gore pri Šentjurju ni spu-
stil zapornic na železniškem pre-
hodu čez cesto proti Lipi v Sto-
rah, ko je mimo pripeljala loko-
motiva. Cez prehod je zapeljal
voznik osebnega avtomobila
SREČKO ŽGUR, 35, iz Štor, ki
gaje lokomotiva zadela in ga pre-
vrnila na desni bok. Pri nesreči
sta se hudo ranila voznik in so-
potnica MARIJA ŽGUR, škodo
pa so ocenili na več kot milijon
dinarjev.
Kmalu po nesreči Je
umrla
Iz smeri Slovenj Gradca je pri-
peljal -v Titovo V.€lenje -voznik
osebnega avtomobila TIHOMIR
OKILJ, 29, iz Velenja. V bližini
križišča z lokalno cesto proti Ko-
novemu, je izza tovornjaka, ki je
vozil pred Okiljem stopila na ce-
sto 66-letna ELIZABETA
SCHERZ, doma iz Loga pn Ro-
gatcu. Voznik trčenja ni uspel
preprečiti in je pešakinjo zbil po
cesti, kmalu po prevozu v slo-
venjgraško bolnišnico pa je
Scherzeva zaradi hudih poškodb
umrla.
Prometno tekmovanje v Laškem
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Laško je pripravil tekmovanje.
»Kaj veš o prometu« za učence osnovnih šol laške občine. Tako seje 24 mladih pomerilo v
znanju iz prometnih predpisov in spretnostne vožnje s kolesom. Tekmovanje, ki so ga
tokrat organizirali na avtopoligonu Ljubečna je potekalo v dveh težavnostnih stopnjah.
Med mlajšimi so ekipno zmagah učenci iz osnovne šple Primož Trubar Laško pred Rim-
skimi Tophcami in Radečami, med starejšimi pa učenci Osnovne šole Radeče, pred
Rimskimi Toplicami in Laškim. Med posamezniki je bil najboljši Borut Knez, kije dosegel
najmanj kazenskih točk in se bo udeležil republiškega tekmovanja.
16. STRAN - NOVI TEDNIK

2. APRIL 1911
Poraz kegljačev Savinja
v 13. kolu republi.ške lige so člani kegljaškega kluba Savinja j
po seriji zmag doživeli poraz, ko so izgubili s Tekstino vi
Ajdovščini 5158:5135. Najslabša sta bila Rošer 816 in Urh 820,'
najboljša in edina, ki sta podrla več kot 900 kegljev Brglez 910 in j
Čagalj 912. kegljala sta še Gmajnar 822 in Salobir 855. Celjani so
tako pred zadnjim kolom, ko se bodo doma pomerili tydi s i
Tekstino, na tretjem mestu, uvrstitev med štiri najboljše je;
zagotovljena, s tem pa tudi napredovanje v višji rang novousta-
novljenega tekmovanja, to je zvezno ligo.
Tekme v ženski republiški ligi med Tekstino in Savinjo ni!
bilo, srečanje bo kasneje, povratno pa prav tako kot pri moških«
v Celju. Sicer pa kegljavke Savinje vodijo brez poraza in so ne«
glede na zadnja dva rezultata že republiške prvakinje. .1
2. republiška liga moški vzhod: žalski Hmezad je gostoval v
Hrastniku in izgubil 5352:5257, celjski Ingrad pa je doma prema-,;
gal Novo mesto 5142:5051. Vodi Proletarec iz Zagorja, drugi jej
Hmezad in peti Ingrad.
Nezasluženo ob točki
Rokometaši Aera so se iz Ti-
tovega Vrbasa vrnili praznih
rok. Zal neupravičeno, kajti po
Igri bi morali osvojiti dve ali
vsaj eno točko. Vso tekmo so
bili boljši od domačinov, ki so
to ob koncu tudi priznali, na-
pake pa sta priznala tudi sod-
nika. Vendar po toči zvoniti je
prepozno. Konkurenca v tej li-
gi je izredno izenačena in odlo-
čajo malenkosti, kdo bo v ligi
ostal ali iz nje odšel. Po porazu
25:24 v T. Vrbasu so Celjani
znova domala na repu lestvice.
Zdaj bo treba zbrati vso moč in
znanje, kajti po svoje bodo sre-
čanja začeh »orati« tudi sodni-
ki. Prvi primer imamo iz T. Vr-
basa. Pri Celjanih sta bila naj-
uspešnejša Razgor in Marko-
vič, oba pa sta dala po pet
golov.
V II. zvezni ligi podobno kot
Celjani bije težek boj za ob-
stanek tudi ženska ekipa Ve-
lenja. Ekipa je mlada, nabira
izkušnje in želja trenerja Mira
Požuna je samo ena: obstanek
v ligi. V 16. kolu so Velenjčan-
ke gostovale v Splitu in izgubi-
le 23:20. Najučinkovitejša je bi-
la Misaljevičeva, ki je dala 7
golov. Velenjčanke so na repu
lestvice, da pa tam ne bodo
ostale, je potrebna zmaga že v
prihodnjem kolu, ko igrajo do-
ma z ekipo Akademac, ki je s
točko več mesto pred njimi.
V 14. kolu republiške moške
lige je Šoštanj gostoval v Čr-
nomlju in zmagal 15:18. Naj-
učinkovitejši strelec je bil Vre-
čar s petimi goli. Tako rokome-
taši Šoštanja še vedno vodijo,
v prihodnjem kolu pa bodo
igrali doma s Prulami, ki so na
četrtem mestu.
TV
POP KOSI
Littela premagala Jeklotehno-Branik
V soboto zvečer je bilo v te-
lovadnici STŠ Maršala Tita
vroče kot že dolgo ne. Celjski
košarkarji so dosegli najpo-
membnejšo zmago v letošnji
sezoni nad mariborskim Je-
klotehno-Branikom 104:95
(51:46), kar je Libelo praktič-
no že pripeljalo v l.B ligo. Ce-
ljani potrebujejo le še eno
zmago, v soboto s Postojno v
gosteh ali v sredo, 8. 4., na
domačem terenu z ekipo
kranjskega Triglava, da do-
končno osvojijo prvo mesto.
Samo srečanje je bilo zelo
kvalitetno. Visoko vodstvo si
je Libela priigrala v 10. minuti
2. polčasa, ko je z koši Golca,
Pipana, Kahvedžiča in Cenclja
v seriji 14:0 povedla z 84:68.
Gostje pa se niso predah in so
izkoristili nezbranost Libele
ter povedli dve minuti pred
koncem z 91:90. Aleš Pipan je
nato »ukradel« pomembni žo-
gi, v kontranapadu dvakrat za-
del in še metal prosti met
95:91. Celjani so do konca ra-
zliko še povečali, saj so gostje
v časovni stiski poskušali
meti le izza črte. Koše za Lib(
lo so dosegli: Gole 32 (1 X5
Cencelj 14(2),Turk ILUrbd
ja 17, Pipan 18 (2), Medved j
in Kahvedžič 2. Cencelj je J
pomoči soigralcev dobro W
Mirta, Pipan se je izkazal, kol
bilo to najkJolj potrebno. M«
ved je s skoki za odbitimi žca
mi premagal manjšo krizo ^
bele v 1. delu, najboljši igral(
srečanja, kapetan Libele Zl
ran Gole pa je »gospodari
povsod na igrišču. j
Rudi Jerič, trener Libel
»Pred takšno publiko in s taW
no borbenostjo, ki smo jo pi
kazali tokrat, nismo mogli ^
gubiti. Odločila je naša kvalit<
ta, saj imamo sedem izenač
nih igralcev. Poleg prve pete
ke sta se razigrala še Medve
in Turk, in vsi so zaslužni ?
čudovito predstavo. Naši navi
jači nam že dolgo niso v takei
številu in tako bučno pomag;
li. Sojenje je bilo odlično. N
smo še prvaki in tudi to je tn
ba poudariti.«
DEAN ŠUSTEl
Zanimajo se za streistvo
Vlado Keber je tehnični vo-
dja občinske strelske zveze
Slovenske Konjice, kjer je ak-
tivnih pet strelskih družin
Unior Zreče, Slovenske Ko-
njice, Vitanje, Loče in Spita-
lič, žal pa so prenehale z de-
lom ali pa životarijo mnoge
znane strelske družine.
»Enostavno ne najdemo
oblike, da bi vse strelske druži-
ne tako zaživele, kot je potreb-
no za ta pomembni šport,« se
pritožuje velik ljubitelj tega
športa Vlado Keber. Osnovni
vzrok je pomanjkanje denarja
ter ustrezno usposobljenih ka-
drov, kajti drugače je zlasti
med mladimi velik interes za
ukvarjanje s strelskim špor-
tom. K temu je pripomoglo tu-
di to, da imajo vse osnovne šo-
le v konjiški občini opremljena
strelišča za zračno puško in tu-
di dovolj orožja. Žal pa učitelji
telesne vzgoje še vedno name-
njajo premalo pozornosti temu
športu, čeprav so za to določe-
ne posebne ure. »Na občinski
strelski zvezi smo vedno pri-
pravljeni nuditi ustrezno stro-
kovno pomoč, če so jo le pri-
pravljeni sprejeti. Redno orga-
niziramo šolska prvenstva,
kjer najdemo nove mlade, ki se
kasneje razvijajo v odlične
strelce. Izredno dobro sodelu-
jemo s predstavniki teritorial-
ne obrambe, ljudske obrambe
in ostalimi, vsi ti pa nam tudi
pomagajo s finančnimi sred-
stvi, saj je tistih od TKS pre-
malo,« pojasnjuje Vlado
Keber.
V Slovenskih Konjicah ima-
jo eno najlepših strelišč v Slo-
veniji za zračno puško z deseti-
mi avtomatskimi strelnimi me-
sti, zdaj pa že gradijo strelišče
za vojaško puško v Konjiški
vasi. »Urejena je že izredno
razkošna stavba ob strehšču,
žal pa še ni strelnih rovov s
tarčami,« je nezadovoljen Vla-
do Keber in doda, da bi bilo
bolje narediti skromnejšo stav-
bo in prej rove, ki jih strelci
bolj potrebujejo. V gradnji je
tudi strelišče za zračno orožje v
Vitanju, kjer bo šest avtomat-
skih strelnih mest, ki jih je na-
bavila občinska strelska zveza.
Samo strelišče, ki bo končano
še letos, bo velika pridobitev
za kraj.
Vlado Keber ima tudi nekaj
želja: »Vsi, ki delamo na tem
področju, želimo, da bi se na-
ših strelišč bolj posluževah tu-
di predstavniki rezer\'nih voja-
ških starešin, miličniki, lovci
in ostali, ki se ukvarjajo s strel-
stvom. To ima v konjiški obči-
ni dolgoletno tradicijo, saj seje
začelo razvijati takoj po vojni.
Zajedamo se pomena strelstva
za. obrambne namene.
Najdelavnejša je prav gotovo
strelska družina Unior v Zre-
čah, ki ji mnogo pomaga tudi
delovni kolektiv. Obvladajo
vse strelske programe, žal pa
so iz nerazumljivih vzrokov
opustili streljanje na glinaste
golobe, kjer smo bili med naj-
boljšimi v državi pa celo z bal-
kanskega prvenstva smo pri-
nesli medaljo. SD Unior se je
letos uvrstil v 1. slovensko ligo
in s tem nas čakajo velike ob-
veznosti. Smo nosilci strelske-
ga športa na področju Sloven-
skih Konjic, Šentjurja in
Šmarja ter si želimo, da bi v
bodoče postali aktivnejši strel-
ci v šentjurski občini, ker jih
praktično ni. To pa seveda ni
dobro.«.
TONE VRABL
20GA JE OKROGLi
Republiška liga: v 15. kolu so vse tri
ekipe s celjskega območja igrale doma in
tudi vse igrale neodločeno. Elkroj je v Mo-
zirju igral z Domžalami 0:0, Rudar v T. Ve-
lenju z Muro 2:2 (strelca Brdjanovič in a\'to-
gol Kosi) in Ingrad Kladivar s Teol Slova-
nom tudi 2:2 (strelca Eminič in S. Bevc). Na
lestvici je najbolje uvrščen Rudar T. Vele-
nje, ki je na 5. mestu, Ingrad Kladivar je
sedmi in Elkroj deseti.
Vzhodna republiška nogometna liga: bi-
la sta dva derbija med štirimi ekipami celj-
skega območja, ki nastopajo v tej ligi. Dra-
vinja je v Slovenskih Konjicah z golom Pe
niča 1:0 premagala Partizana Žalec, Steklar
pa je proti pričakovanju visoko s 3:0 in goli
Cerovskega, Kidriča in Valeka premagal,
doslej vodeče Šmartno. Po porazu slednje-
ga je vodstvo prevzela Nafta, na 2. mestu je
Steklar. 3. Šmartno, 4.-5. Dravinja in 8.-9.
Partizan Žalec.
Žalec seje tudi spomladanski de! v med-
občinski nogometni zvezi Celje za člane,
kjer so odigrali 12. kolo: Orlica - Odred 4:2,
Vransko - Šmarje 1:2, Opekar - Celulozar
2:1 in Usnjar - Rudar Senovo preloženo. V
13. kolu 4. aprila se bodo srečali: Kovinar-
Opekar, Celulozar - Papirničar, Rudar Se-
novo - Vransko in Odred - Šmarje.
T. VRABL
II. ZKL-ženske: Kors Rogašk
je doma s težavo premagala m
ugodno ekipo Murse iz Osijeka
97:90 (42:44). Gostje so že vodili
10 točkami razlike, vendar so di
mačinke, predvsem pa Virantoii
34, Polutnikova 25 in Ciglarjeva
dobro igro stvari postavile i
svoje mesto, kajti to je bil dvohi
vodeče in zadnjeuvrščene ekid
Slatinčanke kolo pred konca
vodijo in imajo zmago več 1
drugouvrščene ekipe Rijeke.l
kateri morajo v zadnjem kolu]
goste. Korsu prinašajo prvo rai
sto: vsakršna zmaga, poraz j
točko ali tudi za dve, vendar viš
od 61:59, kolikor je bilo v Rogj
ški Slatini (za domačinke.)
SKL-moški: Rogaška je z
med tednom odigrala tekmo
Novolesom v Novem mestu, kje
je izgubila z 87:83. Slatinčani!
po velikem zaostanku uspeli u
načiti rezultat na 83, nato pa ni
bili dovolj zbrani za zmago. S
rajlija je dosegel 33 košev. Kop
čani so si z zmago nad Kraški
zidarjem z 116:85 zagotovili o
stanek v ligi. Tudi tokrat je I
najpreciznejši Smid z 46 koši.
Rogaška (6.) bo v naslednje
kolu igrala doma z ID Ježi(
(10.), Comet (9.) pa bo gostov
pri Triglavu (7.) v Krargu.     j
SKL-ženske: Košarka.nce cd|
ske Metke so prijetno presenet
le. V Mengšu so premagale ekip
Induplatov z 71:67. Domačin«
so celo ciljale na prvo mesto j
ligi, kajti druga ekipa Jezice ni
stopa izven konkurence, vendl
je izredna Juršetova s 44 točkah
(4 X 3) s pomočjo Turnškove 1
in kolegic priborila Metki nenl
dejani točki. Metka je na 8. m<
stu, v soboto pa gosti ekipo JesJ
nic (4.). I
\
2. SKL-moški, vzhod: Kosal
kaiji Kovinarja so si z zmago rt
Polzeli z 98:86 praktično že zage
tovili nastopanje v republiški lif
v prihodnji sezoni. K zmagi s
največ pripomogli Planko ]
(3 X 3), Kramperšek 26 (1), Ula|
32 (1) in Šlatau 15. Pri Polzeli,
bil najpreciznejši sicer nerazp
loženi M. Turnšek 23 (3). naibd
ša pa Škrabe 16 (2) in Cizej 1
Dani Turnšek, trener Polzel
»Na našo smolo smo zaradi p*
membnosti srečanja prikaza
najslabšo igro letos. Izgubili srt
kar 25 žog. Do zaključka končn
ce se bomo še borili, vendar i
zdaj želim Kovinarju uspeh v r
publiški ligi. Tudi prihodnje 1^
bomo merili visoko, vendar b
mo kvalitetne igralce še napr
črpali iz lastnega podmladka.«
Šentjur je doma premagal eJ
po Miklavža z 108:92. V 4. kol
končnice bo v Celju derbi KoV
nar : Zlatorog. Polzela bo gostili
ekipo Miklavža, Šentjur pa ekip'
Pomurja. Vodi Kovinar s 14 toč
kami, po 10 pa jih imata Polzel^
in Zlatorog, ki še imata teoretik
ne možnosti za pr\-o mesto.    i
DEAN ŠUSTM
Bojan Bevc, nogometaš Kladivarja:
»Pohvalil bi soigralce za borbeno in ko-
lektivno igro, s katero smo osvojili točko
proti favorizirani ekipi Slovana, kar nam
je lepa spodbuda za naprej. Tekma je bila
zelo fair, gola pa smo prejeli dokaj poceni.
V Domžale potujemo sicer oslabljeni, brez
kaznovanih Zukiča in Račiča, vendar se
ne bomo vnaprej predali.« ... ^
NA KRATKO
Trije na republiško
prvenstvo
Tri dni so bile v Murski Sobo-
ti kvalifikacije za nastop na
članskem republiškem šahov-
skem prvenstvu za slepe. Med
štiri najboljše so se uvrstili tudi
trije Celjani: brata Ivan in Franc
Mlačnik ter Matej Žnuderl, vsi pa
so si s temi dobrimi uvrstitvami
pridobili priložnost nastopa na
'republiškem prvenstvu, ki bo v
začetku maja.
Tekstiliada v
kegljanju
Tovarna nogavic Polzela je
bila organizator jubilejnega
dvajsetega srečanja delavcev
tekstilcev celjske regije v keg-
ljanju, ki je bilo na deset stez-
nem avtomatskem kegljišču v
ŠRC Golovec. Nastopilo je dva-
najst ekip s preko 200 tekmoval-
ci, ki so tekmovali dva dni. Pri
članih ekipno je zmagala TT Pre-
bold pred Metko in Toprom oba
Celje, pri ženskah Metka Celje
pred Modnim salonom T. Vele-
nje m tovarn nogavic Polzela,
med posamezniki pa so bili naj-
boljši Romih (Vr\-ica Celje). Raz-
potnik in Jakopovič (oba TT Pre-
bold) in Povšak (Modni salon
T. Velenje), Šlogar (Metka) in Vr-
tačnik (Tkanina Celje). V borbe-
nih partijah so med člani in člani-
cami slavili predstavniki tekstil-
ne tovarne Prebold.
TT
strelke v Rečici pri
Laškem
strelska družina Dušan Pože-
ne) v Rečici pri Laškem je pri-
pravila tekmovanje z zračno pu-
ško na katerem je nastopilo se-
dem ženskih ekip. Zmagal^ so
domačinke s 1032 krogi pred SD
Celjska četa Breza 1010, Papirni-
co Radeče I 1001, SD Pivovarna
Laško 933, SD Papirnico Radeče
II 906 krogov itd., med posamez-
nicami pa so bile najboljše Gabi-
rela Jeran (Rečica), Marina Po-
kleka (Pivovarna Laško), Joža
Kožar (Papirnica Radeče), Saša
Fidet (Breze) in Helena Lavrinc
(Rečica). Nastopile so tudi pi-
onirke: Tea Muhovec, Senja Ma-
ček in Vesna Lavrinc.
Šah v T. Velenju
Na občinskem sindikalnem
prvenstvu velenjske občine v
šahu je nastopilo štirinajst
ekip, med njimi tudi ekipa ša-
hovske sekcije Vinska gora.
Zmagala je ekipa Gorenja pred
Šoštanjem in društvom invali-
dov T. Velenje, šahisti Vinske
gore pa so bili šesti.
Najboljši Leskovšek
Na šahovskem hitropoteznem
turnirju društva invalidov Žalec
je med dvanajstimi nastopajoči-
mi zmagal Anton Leskovšek iz
Petrovč.
JOŽE GROBELNIK
Odlični Branko
Cimperman
Karate sekcija pri Partizan
Žalec je izredno uspešno pripra-
vila republiško prvenstvo v ka-
rateju za mladince. Tekmovanje
je bilo v telovadnici osnovne šo-
le, nastopilo pa je 50 tekmoval-
cev. V lahki kategoriji je osvojil
drugo mesto Celjan Tomaž Ken-
da, v polsrednji je bil Alojz Gaj-
šek iz Rogaške Slatnien četrti,
največji uspeh pa je s celjskega
območja dosegel v super lahki
kategoriji Branko Cimperman iz
Žalca, ki je zmagala ter v, final-
nem dvoboju premagal Fadila
Mehmetija iz Ruš, kije bil lani na
državnem prvenstvu tretji in
evropskem celo peti. Zanimivo
tekmovanje sije ogledalo več kot
sto gledalcev, ljubiteljev tega za-
nimivega športa.
Za zlato puščico v
Rušah
sto najboljših slovenskih
strelcev se je udeležilo letošnje-
ga tekmovanja za zlato puščico
z zračno puško, ki je bilo tokrat
v Rušah. Na predhodnih kvalifi-
kacijskih tekmovanjih je nasto-
pilo preko 30 tisf)č strelcev, vsi ki
so izpolnili normo pa so se pome-
rili še na zadnjem tekmovanju,
kjer je s celjskega območja na-
stopilo 12 strelcev celjske, žalske
in konjiške občine, najlepši
uspeh pa je dosegel Branko Ma-
lec. Kovinar Štore, ki je osvojil
četrto mesto. V finalnem delu je
med moškimi fiastopilo tudi
osem strelk, najboljša pa je bila
Celjanka Barbara Jager, ki je v
skupnem seštevku sicer osvojila
25. mesto.
TJ
Mladi košarkarji v
Rogaški Slatini
v Rogaški Slatini dobro skr-
bijo za osvežitev ženske in mo-
ške ekipe, ki nastopata v II.
zvezni in republiški ligi. Pripra-
vili so polflnale za pionirje in pi-
onirke za Šumijev pokal, kjer so
poželi dve zmagi, saj so zmagali
med pionirji in pionirkami. Med
pionirji so bili najboljši pred se-
lekcijo Šaleške in Porriurja, med
pionirkami pa pred Iskra Delta
Jezico (članska ekipa nastopa v I.
zvezni ligi) in Hrastnikom. Obe
ekipi Rogaške bosta tako nasto-
pili med štirimi najboljšimi slo-
venskimi ekipami na republi-
škem prvenst\nj.
ŠtucI pred Bervarjem
Na hitropoteznem mesečnem
turnirju za marec celjskega ša-
hovskega kluba je nastopilo 13
šahistov, zmagal pa je Božo
Štucl pred Janom Bervarjem,
Tinetom Prislanom, Janezom
Pešcem itd. Po treh turnirjih vo-
di Božo Štucl 14 točk, pred Jane-
zom Pešcem 12 (oba Celje) itd.
Aktivni šahisti na
Lavi
šahovska sekcija v krajevni
skupnosti Lava v Celju se je po-
merila s šahisti Uniorja Zreče
in zmagala 9,5:0,5. Oddigrali so
tudi hitropotezno srečanje po še-
veniškem sistemu ali vsak z vsa-
kim, kjer je KS Lava zmagala s
63,5:36,5. Srečali so se tudi z eki-
po Šentjurja, ki pa je Lavo pre-
magal s 34:30 tudi po ševeniškem
hitropoteznem sistemu.
FRANC PEŠEC
Troboj trenerjev
smučanja
Smučarski klub Radeče je na
Magolniku organiziral troboj
področnega zbora vaditeljev, .
učiteljev in trenerjev smučanja,
na katerem je nastopilo 73 tek-
movalcev in tekmovalk iz Smu-
čarskih klubov Laškega, Rim-
skih Toplic in Radeč, žal pa se
tekmovanja niso udeležili tek-
movalci SK Sevnica.
Med dekleti je bila pri ciciban-
kah prva Andreja Ržek iz SK Ra-
deče, pri mlajših pionirkah Nina
Križnik iz SK Zlatorog, med pi-
onirkami Katja Knavs, prav tako
SK Zlatorog, pn starejših pionir-
kah pa je bila prva Špela Kravo-
gel iz SK Radeče.
Med fanti je bil v kategoriji ci-
cibanov prvi Rok Krajnc, SK
Zlatorog, pri mlajših pionirjih
Jernej Gračner. SK Rimske To-
plice, med pionirji Matjaž Sluga.
SK Rimske Toplice, pri starejših
pionirjih pa Blaž Kr^nc, SK Zla-
torog. VLADO MAROT
Spretnostne igre
že nekaj let v laški občini or-
ganizirajo zanimivo družabno
tekmovanje žena ob njihovem
prazniku. Letos ga je organizira-
lo TVD Partizan Laško. Na tek-
movanju v telovadnici OŠ Laško
je sodelovalo 8 ekip iz osnovnih
organizacij sindikata in ekipa iz
telesno-kulturnega društva Ra-
deče. Igre so potekale v vožnji z
rolko, podajanju žoge, veselem
. kegljišču, metanju zračnice, teku
s pobiranjem predmetov itd.
Zmagala je ekipa Ljubljanske
banke Laško, pred Zdravstve-
nim domom Laško in Merx Ra-
deče. Sledijo pa ekipa Pivovarne,
Kore, Zdravilišča Laško, Uprav-
nih organov občine Laško in
Zdravstveni dom Radeče.
Turnir veteranov v
malem nogometu
športno društvo ROD Radeče
je pripravilo turnir veteranov v
malem nogometu v Radečah.
Sodelovale so štiri ekipe, čeprav
so pri Občinski zvezi telesno-kul-
turnih društev Laško mnenja, da
bo tovrstnih ekip v bodoče še
več, kajti nogometaši so po 30.
letu zapostavljeni in so bili doslej
izvzeti iz tekmovanja.
Med sindikati je prvo mesto
osvojil Prevzgojni dom Radeče,
med društvi pa Partizan Radeče.
Teniške lige v
Sloveniji
Za igranje tenisa je iz leta v
leto večje zanimanje, tako da bo
letos v različnih slovenskih li-
gah igralo kar 32 ekip, tri pa še
v zveznih ligah. V prvi, torej
najkvalitetnejši republiški ligi,
bosta med osmimi ekipami na-
stopili tudi dve s celjskega ob-
močja - teniška sekcija pri HDK
Cinkarna Celje in Šaleški TK iz
T. Velenja, v 2. ligi Rogaška in
Slovenske Konjice, ter 3. ligi B
(Vzhod) Žalec. S tekmovanjem
bodo začeli 9. maja.
Slušno prizadeti v
kegljanju
Med moškimi in ženskami je
nastopilo po pet ekip. Med mo-
škimi so Celjani osvojih drugo
mesto, med posamezniki pa so
bili Špan četrti, Kolar sedmi in
Lorenčič osmi. Med ženskami so
slavile Celjanke, ki so zmagale
ekipno pa tudi med posamezni-
cami je bila najboljša Draškovi-
čeva, Bolčina pa tretja.
APRIL 1S87

NOVI TEDNIK-STRAN 17

Miro Kocuvan,
Robi Kidrič
0 dobivamo nove
atletsice zvezde?
viarsikateremu poznavalcu
j,j.ijsh<' atletike je znano, da v
Utletskcm društvu Kladivar ra-
L(e rod mladih perspektivnih
Atletov, ki so se kalili v pionir-
jljjh selekcijah in obetajo boljši
j.jtrj naše atletike.
e bodo le nesporne ugoto-
stale le na papirju, bo mo-
vjJl, .iuštvo spoznati, da so atle-
ti, predvsem mladi, tista primar-
na dejavnost, od katere je navse-
zadnje odvisen sam obstoj kolek-
tiva Da ne bodo imena kot so
perčeva, Kvasova. Kavčičeva,
Straskova. Čalasanova, Winterje-
ya, Radmanovičeva, Kocuvan,
Kidrič, Uplaznik, Svet, Hus, Vo-
jeb ostala večni talenti, bo mora-
lo društvo v prihodnje pravilno
zastaviti delo, da mladi ne bodo
izgubili motivacije.
Nekateri izmed njih, ki so so-
(jelovali na dvoranskih prven-
stvih, so dokazali, da v priprav-
ljalnem' obdobju niso počivali.
Rezultat tega so štirje slovenski
rekordi.
Jerneja Pere, trenutno najhi-
trejša Slovenka, je dijakinja dru-
gega letnika naravoslovno-mate-
matične usmeritve na Srednji
tehniški šoli maršala Tita: »V šoli
nimam problemov, v najnujnej-
ših primerih se poslužim statusa
športnika. Ker imam pouk po-
poldne, treniram ponavadi zve-
iSer.« Jerneja se z atletiko ukvarja
šele dve leti in je v tem času oble-
; Ua dres slovenske reprezentan-
ce, o.-^vojila drugo mesto na dr-
žavnem prvenstvu za mlajše mla-
dinke v teku na 100 metrov s ča-
som 12,33 sekund. Letošnjo sezo-
no je začela z dvema republiški-
ma rekordoma na 60 metrov 7,70
sekund in na 60 metrov z ovirami
v času 8,5 sekund.
»V letošnji sezoni bi rada tekla
100 metrov pod dvanajstimi se-
kundami in debitirala v državni
mladinski reprezentanci,- je na
hitre odkrila svoje želje, ker jo je
trener Božo Radmanovič ne-
usmiljeno priganjal k treningu.
Miro Kocuvan, še ne šestnajst-
letni dijak Srednje pedagoške šo-
le, se že pet let spopada s štoperi-
cami, ki iz leta v leto hitreje ob-
stanejo. Miro je lastnik državne-
ga pionirskega rekorda na 300
metrov z ovirami s časom 39,2
sekund. Glede na to, da ga treni-
ra oče, ki je trener Roka Kopitar-
ja, lahko v Miru pričakujemo no-
vega šampiona v teku na 400 me-
trov z ovirami. Vendar s tem nje-
gove možnosti niso izčrpane.
Pred nekaj tedni je postavil dvo-
ranski republiški rekord v skoku
v daljavo s 693 centimetri in
osvojil drugo mesto na sloven-
skem prvenstvu v troskoku, če-
prav ga še nikoli pr^ ni skakal.
Kje torej uspeti? V kateri disci-
plini? Verjetno 400 metrov z ovi-
rami. Ambicij mu ne manjka v
trditvi: »Cilj je Barcelona 1992!«
Robi Kidrič je nov republiški
rekorder za mlajše mladince v te-
ku na 60 metrov s časom 7,15
sekund. Vedno je veliko obetal
vendar so ga v štiriletni karieri
pogosto pestile poškodbe, tako
da se ni mogel izkazati. Letos je
dijak drugega letnika strojne
smeri na Tehniški šob že na za-
četku »pokazal zobe« vsem, ki so
dvomili v njegove sposobnosti in
s tem napovedal uspešno sezono
na prostem: »Če bom letos zvozil
brez poškodb, bi moral teči pod
enajstimi sekundami elektron-
sko merjfeno. S tem rezultatom je
zagotovljena medalja na mladin-
skem državnem prvenstvu.«
BOJAN KRANJC
Rladivar najboljši v krosu
v Svetozarevu je bilo državno prvenstvo v krosu, kjer je
celjski Kladivar ponovil lanski uspeh in znova posial vse-
ekipni prvak. Da v tem tekmovanju ni prave konkurence ah
kvalitete kaže podatek, da sta se z velikim zaostankom za njim
uvrstila praktično anonimna jugoslovanska atletska kolektiva
Sloboda Tuzla in Dinamo Zagreb, nikjer pa ni »velikanov«
Partizana, Crvene zvezde, Slavonije, Sarajeva itd. Ekipnem.u
uspehu in zlati medalji so dodali še dve in sicer Kvasova srebrno
med ml. mladinkami in Noner bronasto med st. mladinci. Bivši
tlan AD Kladivar Cmok, ki nastopa za atletski klub Velenje pa
je med člani osvojil tretje mesto.
Videosex  «CUUBu
Bila je sreda, 25. marec. V
Celje je prihajala pomlad z
zamudo. In njena prva zna-
nilka je bila ljubljanska
skupina Videosex, ki so jo
mnogoštevilni mladi obi-
skovalci kljub debeli zamu-
di lepo sprejeli.
V času. ko so se člani an-
sambla mučili z opremo,
sem iz njihove sredine utrgal
edini ženski glas A.ajo Rupel
in jo prisilil na kratek po-
govor.
»Dolgo vas ni bilo slišati,
porajala so se mnenja o raz-
padu, a na vsem lepem ,bo-
om' s ploščo, ki se od ostalih
precej razlikuje«
»V tem letu in pol smo
krepko delali in rezultat tega
je mini LP Svet je zopet
mlad, v katerem so priredbe
slovenskih popevk iz šestde-
setih let, postavljene v nov
čas in delujejo precej sveže,«
»Govori se že o nasled-
njem albumu. Boste nadalje-
vali v tem stilu ali sledi po-
vratek na stare tirnice?«
»Mi se nikoh ne vračamo
na stare tirnice, gremo ved-
no naprej s časom in
duhom.«
»In kakšen naj bi bil na-'
slednji album?«
»To boste slišali, ko bo iz-
šel. Dober bo.«
»Kakšen je trenutno tem-
po koncertov?«
»Absolutno hiter. V petek
in nedeljo srno v Zagrebu,
naslednji dan v Beo-
gradu . . .«
»Vozil vas bo vlak v dalja-
ve .. . Kdaj boste končaU z
nastopi in se zopet zaprU v
studio?«
»Maja.«
»Material je že zbran?«
»Že, v grobem..«
»To se pravi da sledi...
super album?«
»Absolutno!«
In Anja mi je ušla v dvora-
no, kjer je sledilo petinštiri-
deset minut zanimivega pop-
jazza. Predstavili so stare
uspešnice in nekaj minut
malega z nove plošče. Anji
osebno sem zameril, da nas
ni z vlakom popeljala v dalja-
ve ampak sem moral na av-
tobus. Koncert mi je še nekaj
časa ostal v ušesih, ker sem
stal pri zvočniku.
Na koncu velja še pohvali-
ti skrbne organizatorje, ki že
v naslednjih dneh pripravlja-
jo nova presenečenja.
BOJAN KRAJNC
Foto: EDI MASNEC
Mladen Zoreč - Hipi
(Ribe hrbtno plavajo) je
uradno sicer že prenehal
prepevati, vseeno pa je na
smučanju v Franciji zapel
gostom v klubu Aquarius
v mestu Val Thorone in
požel navdušen aplavz •
Anka Hriberšek, pevka
pri ansamblu Savinjskih
7, je te dni z ansamblom
Avsenik na 12-dnevni tur-
neji pa Zahodni Nemčiji,
kjer bodo, imeli 12 kon-
certov • Tone Pantner
(eks OK) si je po skoraj
enoletni pavzi zopet zaže-
lel sesti za bobne. Ansam-
bli, ne zamudite priložno-
sti • Laški instrumental-
ni kvintet pripravlja z Du-
šanom Vodlanom zanimi-
ve večere narodnozabav-
ne glasbe, na katerih bo-
do razen omenjenega an-
sambla nastopili še har-
monikar Toni Sotošek, ci-
trar Simon Pečnik in Fol-
klorna skupina DKD
Svoboda Senovo. Prvi
nastop bo prihodnjo so-
boto v Zdolah • Ansam-
bli z našega območja kar
precej igrajo v okoliških
hotelih. Tako bo Nočna
izmiena aprila ter prv^ega
in drugega maja zabavala
goste na Rogli • Ansam-
bel Oliver Twist s pevcem
Milanom Einfaltom - En-
fijem igra ob koncu tedna
v hotelu Rubin v Žalcu •
Ansambel Braneta Klav-
žarja je tako navdušil v
Topolšici, da je podaljšal
pogodbo še za en mesec •
Ansambel Cmok pa še
vedno zabava goste v
Zdravilišču Dobrna •
sta njeni ijuuezni
Tako mlada, bi lahko rekli
za 18-letno Ines Slokar s Pol-
zele, pa že tako odlično poje,
igra na kitaro in klavir, piše
pesmi za skupino Palma, v ka-
teri igra in za svojo dušo. Pa
tenis ima tudi rada, kadar ji
med šolskimi obveznostmi na
naravoslovno-matematični
smeri in glasbo ostane še kaj
časa.
To pšeničnolaso dekle je pri-
jetno presenetilo tudi na celj-
ski Naši besedi z recitalom
lastnih pesmi ob jjpremljavi s
kitaro. Bil je razlog več, da smo
jo povabili tudi na klepet za
našo glasbeno stran in nekaj
prijetnih pesmic smo v našem
studiu ujeh tudi na magneto-
fonski trak.
»Kitaro sem se pa kar sama
naučila igrati, potem ko sem
prej šest let hodila v glasbeno
šolo za klavir,« seje razgovori-
la Ines, ko se je otresla prve
treme. »Pesmi pa pišem kakš-
ni dve leti. V glavnem so z lju-
bezensko vsebino, včasih ube-
rem pa tudi kak drug stil. Po-
tem jih za šestčlanski ansam-
bel Palma tudr uglaSbim in
mladi nas v krajih po Savinjski
kar dobro sprejemajo. Smo še-
le na začetku poti, ampak srno
vztrajni.« Vzornik? »Madona!-
Ambicije? -Uspeti v glafbi!«
Pa ta zaresen pokhc? »Nimam
pojma. Morda glasba.-
Skratka, Ines si žeh v glasbi
in z glasbo uspeti, ne samo za-
radi ambicij, ampak predvsem
zato, ker jo ima rada. Tako ra-
da piše tudi pesmi in prime v
roke kitaro, na kateri je z intar-
zijo narisana palma. »To je bila
pa že prej,« se nasmeje Ines
»preden smo postali Palma«.
In je odšla. V svoj svet.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
SUPER MODEL
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. MOJA PRVA I POSLEDNJA UUBAV - TEREZA (8)
2. OPEN YOUR HEART-MADONNA (5)
3. ČLAN MAFIJE - RIBLJA ČORBA (5)
4. I WANT TO WAKE UP WiTH YOU - BORIS GARDINER (7)
5. ALL AT ONCE - WHITNEY HOUSTON (4)
6. VOZI ME VLAK V DALJAVE - VIDEOSEX (6)
7 NOSTALGIJA CANAGLIA - AL BANO in ROMINA POVVER (2)
8. FINAL COUNTDOVVN - EUROPA (6)
9. JA SAM TI JEDINI DRUG - JASNA ZLOKIČ (3)
10. LAND OF CONFUSION - GENESIS (3)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1. DVIGNIMO ZLATO KUPICO - KLINC (8)
2. LJUBEZEN JE KRIVA ZA VSE - ZAJC (7)
3. NAŠA PESEM NAJ ŽIVI - FANTJE Z VSEH VETROV (5)
4. BAHAČ - ŠTIRJE KOVAČI (4)
5. PRIJETNI VEČERI - ROGAŠKI INSTRUMENT. KVINTET (10)
6. PRIJATEUI - TRIM (4)
7. SPOMIN NA UUBEZEN - STARE (3)
8. MOJ OČA SO Ml REKLI - BURNIK (6)
9. CVETNI MAJ ~ KUMER (3)
10. VSAK NE MORE BITI MUZII^ANT - STOPARJI (4)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnlh'melodii-———
Nagrajenca: Anica Hajnšek. Vrh 24a. Šmarje pri Jelšah
Mar4ja Srabomik. PJečnikova 23. Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje.
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje '
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
nnnnrnnnfii r^furn^ni
2. APRIL 198]
FRAN SALESKI-FINZGAR
Pod svobodnim soncem
13
II. del
Po Osrednji cesti so udarile podkve v granit, pri odrin-
skih vratih je zakhcal Iztok, magister peditum. geslo,
katero so mu izdali bežeči Sloveni palatinci.
Straža je odprla, pozdravila, konjiča je šinila v divjem
diru iz Bizanca v svobodo.
Isti čas seje dvignilo sidro, jadra so se napela, zmaga-
lec Epafrodit je odplul na široko morje.
Peto poglavje
Po Iztokovem in Epafroditovem begu seje že v rano
jutro razburil ves Bizanc. Kakor požar v preriji, v katero
buti orkan, je zaplamtela skrivnostna povest pretekle
noči in se razločila po mestu. Kakor skeleča iskra je
zadela kliente pred vrati čislanih konsiliarijev in pretor-
jev. bogatih senatorjev in zvitih trgovcev. Kakor tuleč
demon je segla do Kampa, na ognjišče drhali po Zlatem
rogu, se razplamtela po forih in preplula veletok ljud-
stva na prostrani Osrednji cesti. »Iztok, Epafrodit,« so
šepetale strahoma usahle ustnice uglednih meščanov,
ko so se komaj prebudili iz spanja. »Iztok. Epafrodit,« je
zakričala množica, zaljubljena v ti imeni. Iztok, najslav-
nejši strelec v cirkusu, lepi centurio; Epafrodit, najda-
režljivejši gostitelj ljudstva pri hipodromskih igrah!
Množico je zgrabila zavest, da je utonila za vselej slast,
ki hi jo pripravil ob prihodnjih igrah Sloven Iztok, da se
ji je zaprlo za vselej darežljivo perišče Epafroditove
roke. Ta ljubezen, porojena iz surove sebičnosti, je poza-
bila na Bizanc, pozabila, da visi nad njo koščena roka
mogočnega despota, ki grozno maščuje vsako nedo.
stojno besedo zoper svoje veličastvo in zoper bleščeči se
nimb svete despojne. Množica je pozabila nase. Raztr-
gane, na pol gole tolpe so vrele skozi umazano ulico s
Suženjskega trga na Konstantinov forum. Carska cesta
je valila kričečo drhal izpod arkad Tetrapilona na
Teodozijevem trgu. Stranka zelenih je raztrosila dobro
plačane hujskače med ljudstvo, da je kričalo na
despojno, pretilo carski palači s pestmi in jo zmerjalo:
Morilka! 1
Gneča je naraščala: kakor povodenj je pokrila mar-\
morni Konstantinov forum in obgrnila velikanska]
poslopja carske palače. Kakor bi se dvigali kričači iz\
zemlje, je naraščalo ljudsko valo\je. Bili so tisoči /nedj
njimi, ki jim ni bilo mar Iztoka in Epafrodita. Ali trenu-\
tek je bil ugoden, da so lahko dali duška notranjemu
čutu in svobodno kričali in zabavljali na despojno in
despota.
Carska palača, komaj zdramljena iz spanja, se je raz-
burila. Azbadje bil obveščen ob prvem jutru, kaj seje
zgodilo ponoči. Sam je prijezdil v palačo, besnel nad
centuriji, bičal vojake in takoj poslal oddelek Herulovin
Germanov, naj povežejo in odženo v ječo vse nočne
straže. Bal se je despojne in despota in hotel ukreniti
vse, da se stvar ne izve. Ko pa je čul odposlance iz
vojašnic, daje čez noč izginilo dvajset najboljših Slova-
nov palatincev, daje ponoči jezdila konjiča skozi odrin-
ska vrata in ukanila straže, je bil zbegan; kričal je pove-
lje za poveljem, da častniki niso vedeli, katero bi prej
izpolnili. In sedaj nenadoma burja na ulici. Dvorjanice
so trepetale v strahu, skopljenci so se plazili kakor
sence, prihuljeni, trepetajoči. Zatiskali so si ušesa in se
skrivali po hodnikih. Zunaj je pljuskalo valovje, kriki so
navduševali tolpo, divji udarci so se oglasih na vrata
carske palače.
Teodora seje prebudila in pozvala Spiridiona. Udarila
je prvič s slonokoščenim kladivcem na ploščo, udarila
drugič, udarila razburjena tretjič, da se je kladivce raz-
počilo. Evnuha ni bilo. Pritekle so trepetajoče sužnje,
padle na kolena in vzdihovale: » Upor! Hrup! Groza na
ulici! Palačo razdero!«
Teodora je pobledela, stisnila ustnice, črni senci svile-
nih obrvi sta se vzbočili.
»Po Azbada!" je kriknila. Sužnje so zbežale iz sobe,
sredi nje je obstala Teodora. Razpuščeni lasje so se v
temnih valovih usipali čez pleča in preko valujočih,
razburjenih prsi. Rahlo se je tresla po vsem životu, iz oči
soji gorele iskre poguma in samozavesti.
Azbad je v hipu klečal pred njo in iskal z ustnicami
belega šolenčka. Despojna pa mu je odmaknila nogo,
pozabila vse dvome ceremonije, topotnila po mehki
preprogi in ukazala:
»Udari! Kaj čakate?«
»Jasna despojna, morje ljudstva - straža prešibka.«
Azbadje slovkoval z drhtečim glasom in si ni upal ozreti
se v despojno, kije stala kakor Amazonka z dvignjeno
pestjo pred njim.
» Udari, sem velela! Kolji in presekaj se skozi drhal ter
išči pomoči na Kampu! Hodi!«
Azbadje takoj ukazal oprostiti zvezane palatince in je
z vso stražo udaril iz palače. Njegovi lepi žrebec se je
vzpel in zaprhal, ko ga je pognal v množico. Krepki
Heruli so nastavili kopja, osti so odprle studence kr\i.
drhal se je preklala, divje tuljenje se je razlegalo po
širokem foru. Azbad je sekal bliskovito z gizdalinskim
mečemi, čigar konica je komaj dosegala glave v gneči.
Ko gaje množica spoznala, gaje obsula s točo kamenja
in opeke, ki so jo grabili iz skladišča, pripravljeno za
cerkev sv. Sofije. Koder je vrtal klin Herulov in Germa-
nov, seje množica umikala. Ker pa so od zadaj pritiskale
neštevilne tolpe, umikajoči se niso mogli bežati, ljudsko
valovje jih je stisnilo na palatince. Pobnesneli ljudje so
grabili kopja vojakom in jih lomili, žrebcu so trgali uzde,
porezali povodce. Azbad je udrihal, da so rdeči curki
brizgali krog njega. Konj seje splašil in podivjal. Predrz-
neži so držali Azbada za stremena, vlekli ga za noge in
kričali: »Na tla s prešuštnikom! Teodorin ljubej jel
Iztoka je pahnil v ječo! Epafrodita je umoril! Smrt mu!*
Azbadu je omahovala roka. levica je iskala grive raz-
brzdanega konja. Bil je izvrsten jezdec, ali omahoval je v
sedlu; kričal je povelja, toda palatinci niso mogli do
njega. Z zobmi jih je grizla gneča, kopja so bila polom-
ljena, zaradi navala pa mnogi še do mečev niso mogli, da
bi jih potegnili iz nožnic. Azbadje vztrepetal ob zavesti,
daje izgubljen. Če ga potegnejo s konja, ga zmendrajo in
uduše. Zabodel je ostroge konju v boke, plemenita žival
je bolestno zarezgetala, se pognala v skok in preko teles
in glav divjala, kaKor bi plula po morju.
Tedaj so se nenadoma oglasile trombe težke konjiče
Drhal je onemela. Po Carski cesti se je zablestelo od
oklepov, množica je kriknila in pljusknila vsaksebi.
»Belizar! Belizar!«
Togota se je izpremenila v plahost, vse postranske
ulice, vsa Solzna dolina. Sužnji trg. vse je goltalo mno-
žice, in Belizar ni ne enkrat udaril z mečem. V nekaj
trenutkih je bil trg prazen, gluh; drhal seje nenadoma
poskrila, kakor je bila nanadoma zrasla iz tal.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
mm

AIDS r- kuga 20. sitoletja
Kaj povzroča AIDS?
Zavedamo se, da se AIDS nezadrž-
no širi in da so v nekaterih deželah že
epidemije te bolezni. Število bolni-
kov še vedno narašča povsod, razlike
so le v tem ali se bolezen šele pojavlja
ali pa je že prešla iz t. im. rizičnih
skupin na širši krog prebivalstva.
Kaj povzroča to bolezen, ki je v mno-
gočem presenetljiva in posebna? Ve-
mo, da so to virusi. Z elektronskim
mikroskopom vidimo drobne okrogle
viruse, ki imajo na površini številne
izrastke. Njihova zgradba je skromna,
saj vsebujejo le nekaj beljakovin, ki so
na površini pomešane z malo maščo-
bami in ogljikovimi hidrati. V sredini
imajo virusi svojo poglavitno sestavi-
no, ki jim pravimo ribonukleinska ki-
slina in je kužni del virusov.
Ti virusi v telesu okužijo prav celice,
ki urejajo telesno odpornost ali imu-
nost. Inficirani človek zboli zaradi ne-
odpornosti za različnimi drugimi na-
lezljivimi boleznimi ali pa tumorji, ki
sčasoma povzročijo njegovo smrt.
Ker so povzročiteli AIDSa virusi, so
tudi možnosti za preprečevanje in
zdravljenje bolezni drugačne kot pri
bakterijskih infekcijah. Viruse težje
uničujemo ali zaviramo njihovo razm-
noževanje v telesu, ker so v celični
notranjosti. Le redka so zdravila, ki
delujejo predvsem na viruse, naših ce-
lic pa ne poškodujejo. Virusi AIDSa,
ali kot jih označujemo s kratico HIV,
to je človeški virusi imunske po-
manjkljivosti, ostanejo namreč pogo-
sto skriti v inficiranih celicah. Te naše
celice se normalno razmnožujejo, viru-
si v njihovi notranjosti pa postanejo
aktivni šele čez določen čas. To pome-
ni, da bomo po okužbi zboleli morda
čez nekaj mesecev ali čez nekaj let ali
pa mogoče sploh ne bomo zboleli.
Virusi AIDSa zunaj telesa niso od-
porni in kmalu propadejo. Uničimo jih
lahko z vročino, alkoholom in skoraj
vsemi razkužili. Nevarni so, kadar so v
krvi ali spermi. Okužimo se torej le pri
najtesnejših stikih med ljudmi, kakrš-
na so spolno občevanje ali pa prenos
inficirane krvi.
prof. dr. BORUT DRINOVEg
RECEPT TEDNA
Gratinirani makaroni
Potrebujemo: 300 g makaronov, sol, 25 g nastrganega p,
mezana. Bela omaka: 50 g moke, pol litra nemastnega mlet
50 g margarine, malo soli, po želji malo nastrganega niuš^
nega oreščka, 50 g nastrganega parmezana; ognjevah
posodo, namazano z margarino.
Bela omaka: v mleko Uamo moko, margarino in sol in, j
želimo, nastrgan muškatni orcšček. Vse skupaj mešamo p,
bližno 20 minut na zmernem ognju. Nato posodo umaknemoj
stran in dodamo še nastrgan parmezan. Makarone kuhamo
treh litrih osoljene vrele vode. Ko so kuhani, prilijcmo zaj
malko hladne vode. da zaustavimo vretje, zatem jih odcedinio.
ognjevarno posodo vlijemo žlico omake, dodamo nekaj makar
nov in jih zopet polijemo z omako in nazadnje potresemo
nastrganim parmezanom. Maso počemo 40 minut v pečii
ogreti na 175° C; Ko je površina rjavkasto-rumeno zapečena,
jed gotova. Serviramo jo takoj v isti posodi, v kateri seje pek)
če je dieta stroga, lahko v beli omaki namesto mleka uporabi^
mesno juho, kiji prej posnamemo vso mast. Jed je primerna
tiste, ki imajo težave z jetri oziroma z žolčem.
B.
24. STRAN - NOVI TEDNIK

2. APRIL igj
Kaj je z mojim Celjem?
Celje ima lokalni radio, lokalni časo-
pis, lokalno črno kroniko, na alterna-
tivni glasbeni sceni je bila Lokalna te-
levizija, še vedno ima lokalno uredni-
štvo RTV in nekaj lokalnih uredništev
drugih novinarskih hiš. Ima tudi nekaj
lokalov, pa malo lokalitet, manj lokal-
ni TDFin bienalni MPFin nekaj lokal-
nih politikov.
Nima pa Celje prav nobenega lokal
patriotizma, medtem ko se je nekaj
redkih lokalpatriotov utopilo v pov-
prečju molčeče večine. Tudi lokalni
boemi so prišli. Edmo, kar je ostalo je
precejšnja množica podlokalnih in lo-
kalnih problemov, afer in aferic v slo-
gu,_ kdo je s kom bil, spal in podobno.
Ce sedaj slišimo ali zapišemo mesto
ob Savinji, se to sliši in vidi kot bolniš-
nic, i /i mesta.
P<i i.iich včasih nekaj lokalpa-
triotizrna m lokalpatriotičnih čustev
(celo lokalne poplave smo imeli!).
Vzbujala nam jih je na primer kraljica
športov - atletika. Celo celjski grofje s
svojimi lobanjami vred, da ne ome-
njam rimske Celeie, pa teharski plemi-
či so tudi pustili kakšno sled v teh
čustvih.
Ko smo celjski gimnazijci v Ljublja-
ni preizkušali brucovski stan, so slo-
vensko metropolo njega dni vznemir-
jale Celjanke - na dnevni in nočni sce-
ni. Oj, Celje, mesto belo, pa so bile
prve besede neke posebej Celju v čast
skomponirane popevke.
Da je bilo Celje tretje mesto v Slove-
niji, smo znali poudarjati na takšen
način, kot da je to več od Ljubljane in
Maribora. Biti Celjan je nekaj pomeni-
lo celo v nekdanji predhodnici sedanje
ZSMS. Bih smo pojem gledališke
avantgarde, še preden se je rodil kak-
šen ljubljanski Glej. Nekoč - mlajši
rodovi strmite - je v Mestnem parku
skakala evropska smetana, danes pa
komaj še kdo ve, kaj pomeni čudno
zaraščena strmina v parku pod Rajter-
bergom.
Včasih je Celje imelo osebnosti in
samo Celje je bilo mesto z osebnostjo.
Včasih so me kolegi ali samo znanci
v Ljubljani trepljali z nasmeškom po
ramenu, češ kaj ste Celjani spet nove-
ga pogruntali. Prejšnji teden sem bil
slučajno v slovenski metropoli spet v
krogu nekdanjih prijateljev in znan-
cev. Nič več me niso trepljali po rame-
nu, češ, Celjan, kaj ste si spet izmislili.
Vprašah so me le za dve stvari: za
zrak, če ga lahko še diham, in za delav-
ce LIK Savinja. MITJA UMNIK
Regrat raste po vinogradih      \
čeprav smo že nekaj dni v pomladi pa je vseeno še vedi
izredno hladno, to pa tudi zavira rast zlasti tako priljublje;
zelenjave kot je regrat. Kljub temu ga je na celjski tržnici vsi
dan več, nabirajo pa ga v glavnem na sončnih straneh mi
vinogradi, je povedala Jožefa Golob iz Strtenice pri Pristavi,
je verjetno tudi ena najstarejših prodajalk na celjski tržnici,;
ta posel opravlja že 35 let. Prodajala je na vseh dosedanj
celjskih tržnicah na Tomšičevem trgu, pri kinu Dom, na Trgu
kongresa, kjer je zdaj sodišče in seveda na današnji tržnici. ;
TV - Foto: EDI MASNf
Sreča vsalcih sedem let
Erika Amon iz Titovega
Velenja pravi, da je pri njih
sreča redka, da pa pride
vsakih sedem let. Ko sta se
vzela z Brankom, se jima je
rodil sinček in čez sedem let
še eden in čez sedem let sta
tudi dobila eno glavnih na-
grad akcije Podarim - do-
bim. Sipov dvoosni kosil-
nik, vreden 5,670.000 din.
V njihovem življenju pa je
tudi nekaj grenkobe, saj jim
zdravje ne služi najbolje.
Predvsem pri otrocih in za-
radi tega je Erika tudi ostala
doma, Branko pa dela v Go-
renje sei^visu. Brez avta so,
brez zemlje in pot do bolnice
je včasih zelo dolga. Predol-
ga. Ko sta sredi noči budila
sosede, da so jih nujno pripe-
ljali do zdravstvenega cen-
tra, ki je od njihovega stano-
vanja oddaljen petnajst mi-
nut vožnje, sta razmišljala o
tem, da morajo letos nekako
priti vsaj do najslabšega av-
tomiobila, pa če si tudi »od
ust odtrgajo«. Erika je tudi
poskusila srečo in kupila sa-
mo eno razglednico Podarim
- dobim in glej, pred štirinaj-
stimi dnevi je prišla sreča. V
prave roke. Zakonca Amon
bosta seveda kosilnik, ki je
prav te dni prišel kot prvi iz
Sipovih trakov in za katere-
ga vlada v svetu in pri nas
veliko zanimanja, prodala,
ter si kupila prepotreben av-
tomobil. V Šempetru so se z
odločitvijo strinjah in so ji-
ma tudi pripravljeni poiskati
kupca, vseeno pa so v pone-
deljek   slavnostno   predali
ključe univerzalnega kosilni-
ka, ki je plod domačega zna-
nja, ki bo omogočil lažje delo
kmetom v hribovitih prede-
lih, saj lahko dela tudi na te-
renih z nagibom do 70%.
Ključe jima je predal vodja
prodaje Cveto Lorger, česti-
tal pa jima je tudi konstruk-
tor Franc Rančigaj. (na sliki).
EDI MASNEC
SIcrb za lavno razsvetljavo
Na trgu V. kongresa sta svoje redno delo pri odpravi napak pri
javni razsvetljavi opravila delavca Elektro Celje, tozd Javna
razsvetljava Štefan Murko (levo), ki je v podjetju že 32 let in Ivan
Centrih. Oba sta povedala, da je največ razbitih svetilk v Mest-
nem parku in na_ Savinjskem nabrežju, včasih pa je tako bilo
tudi na Lipi v Štorah, kjer pa se je v zadnjem času stanje
izboljšalo. Pregorela ali razbita žarnica stane 3500 din, lestenčni
obod okoh 25 tisoč, če pa kdo podre cel nosilni steber, pa je
stroškov takoj za okoh 150 tisoč din. »Dela nam ne zmanjka,«
pove Štefan Murko. TV - Foto: EDI MASNEC
MI GRADIMO PROGO - PROGA GRADI NAS
Dnevnik I. celjske delovne udarne brigade»Bratov Dobrotinškov« 26. marca - 29* maja 1947
Zapisala
DRAGICJ
PIKTEf
9. nadaljevanje
Z avtomobilom smo se pripeljali v Zepče.
Ceste so bile polne mladine, katera nas je
molče pozdravjala. Pred nami pa je vihrala
prehodna sekcijska zastava, katere nosilec
je bila naša 1. celjska brigada preteklih 10
dni. Zadnjikrat smo jo božali s pogledom,
kajti za 1. maj si jo je priborila Vršačka
brigada.
V paradi smo korakali po mestu z zastava-
mi na čelu in s transparenti v rokah. Iz
prepolnih src so se dvigale parole, priklad-
ne temu dnevu, prazniku delavcev in kme-
tov. Sledil je sprevod avtomobilov. Kak lep
prizor. Tam na prvem vozu je okusno na-
pravljen usek, kjer mladinec kopa s kram-
pom, drugi pa z lopato odmetava zemljo.
Peki pečejo kruh, vozi in vidi se ambulanta,
bolniška in operacijska soba. Lepo poje
pevski zbor brigade, inštrumente vozi s se-
boj, privleče te delo rhehanikarjev in šo-
ferjev.
Lepo je bilo, vendar nad vse je vplivala na
nas pesem šolske mladine. Korakali so, v
rokah pa nosili zastavice. Iz njihovih malih
prepolnih src so prihajali vzkliki »Živeo
drug Tito« in druge parole. Vidi se na njih
vzgoja nove Titove mladine. Oči jim žarijo,
ponosni so, da se lahko učijo, dočim njihovi
starši ne znajo ne pisati ne citati.
Pazljivo smo sledih referatom predstavni-
kov oblasti, vendar nas je najbolj zanimala.
predaja sekcijske prehodne zastavice. Na
govorno mesto je stopil tov. komandant
Štaba 5. sekcije. Prečital je odlok, s katerim
se podeljuje prelazna zastavica Vršački bri-
gadi. Na njegovi desni stran je stal tov. ko-
mandant Evgen z zastavo v rokah, katero je
predajal na levi strani stoječemu koman-
dantu vršačke brigade. Resen je bil obraz
komandanta, vendar če si se zazrl v njegove
oči in v oči brigadirjev in brigadirk si čital v
njih sklep »Borili se bomo za zastavo in bo
še naša kot je bila«. S to mislijo in sklepom
smo se poslovili od Žepč.
2. maj. Pevci se še niso vrnili. Šli so že 30.
zvečer v Žepče na proslavo. Nekaj se jih je
vrnilo sinoči, a drugi si niso upali na leteči
voz. Kaj pa zdaj? Brigadna konferenca bi
morala bit, a ni vseh, ni zbrana brigada.
Odločili smo se, da malo počakamo ter je
bila tačas čitalna grupa.
Okrog 8. ure pa je bil zbor za konferenco,
kljub temu da še ni 8. ura. Že smo bih
pripravljeni, ter mislili pričeti -br^z njih, kar
jih zagledam, kako korakajo, preko mosta
za zastavami. Torej smo jih počakali. Pri-
speli so. Trikratni »Ura« jim je bil pozdrav.
Zadali smo si obvezo da v 8 dneh izmeče-
mo in prevozimo ter nabijemb 1440 kubikov
zemlje.
Popoldan smo bili na delu. Poznalo se je,
daje bila održana konferenca, kajti delalo se
je z večjim elanom, z vztrajnostjo. So težko-
če pri delu, kakor je to, da navadno fantje
prej obnemorejo kot dekleta. Ta ima žuljave
roke, onega boh noga, tretji godrnja radi
vratu. Res ni čudno, če ga še poleg vsega
boli vrat, kajti pas okoli vratu, pa čeprav
trdi da mu je lažje, v resnici pa ni tako.
Kljub temu, da je težko se pa vendar mi
zavedamo, da delamo za sebe, za skupnost.
Čim večje napore bomo premagali, čim-
več zaprek premostili, tem lepše življenje
nas čaka. Pa ne samo nas, temveč tudi vse
bodoče pokolenje.
Presegli smo normo. Na pojedinca v bri-
gadi je prišlo 1,40 kubika. Zopet pa je bila
ena četa najboljša, katero je doletela ta čast,
da je bila nosilec prehodne četne zastave.
Ponosen je bil tovariš komandir Stane na
svoje brigadirje in brigadirke, kateri so ko-
rakali pod zastavo, oziroma pod varstvom
male trikotne zastavice. Pri zboru pa je za-
oril trikratni »URA« IV. četi.
Delali smo 7 ur. Nato smo se pa takoj po
povratku iz dela in večerji podali k počitku.
Jutri moramo znova prijeti za delo sveži in
veseli.
3. maj. Gotovo smo se zasmilili naravi,
kajti sonce ne pripeka tako vroče, močno
kot prejšnji dan. Mali oblački se sprehajajo
po plavem nebu in od časa do časa zakrijejo
žgoče sonce. Od reke Bosne pa veje hladen
vetrič, kateri hladi naša potna čela. Čete so
porazdeljene na terenu. Skupno je na delu
159 brigadirjev in brigadirk.
Polovica prve čete je delala na postaji pri
mešanju ometa (cementa). Pesem koles sa-
mokolnice nam je prešla že v mozek, v ko-
sti. Ne vznemirja nas več ta cviljenje in šk
panje nenamazanih koles. Pri početku d<
se čuje prepir med Jožico in Ferijem. O
hočeta voziti, a ni za oba samokolnic. Se^
da je Jožica pametnejša in pridnejša, sprel
di, da je potrebno mešanje cementa.
Kup peska se viša, a z druge strani zop
niža. Z brzino brigadirke mešajo to zm<
kateri se priliva voda. Trikrat se premeč
nato se pa vozi s samokolnicami 50 metro'
kjer betonirajo Švabi. ,
Skraja je šlo delo počasi naprej. Ni bD
dovolj delovne agitacije. Prišla pa je Lenki
najboljša brigadirka čete. Roka se ji gnoj
ne more delati, kljub temu pa je zgled vser
ostalim. Veselega obraza je šla od bngadirj
do brigadirja, vse spodbujajoč k delu. ^
jim mnogo govorila, ni jih kregala. Le sm'
jala se jim je. S pesmijo jim je povedala, d
primejo čvrsteje za lopate, da stopijo s s«
mokolnicami hitreje. Kakšna razlika. Vse s
smeje, s pesmijo se dela, a Lenka stoji vzr^
doščena in ponosna na sv-oj ^ispeh. Upala j^
da je četa presegla normo, pripomogla, ^'
bo proga čim prej stekla.
Poleg Lenke je še vzgled vsem ostali"
Jožica, kulturno prosvetni referent čet'
Povsod dela z elanom, ne ustraši se ne dela'
lopato, ne boji se krampa, ne beži pred
mokolnico.
Kakor ti brigadirji in brigadirke 1. čet'
isto so delale ostale čete. Povsod se dela.
dobro voljo, kar je dokaz, da je vsa briga^'
presegla normo po poedincu za 0,86 kubiK^