Leto XXXIV. Številka 57
Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic — Izdaja Čaaopiano podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik v. d. Jože Ko* nje k
GLASILO   SOCIA
Dober prijem? - Saj ne gre
za ulov; bolj za potešitev »konjička« in za dolgotrajno »namakanje« ... Če pa po naključju kaj »prime«, je užitek toliko večji, in običajno takoj sproži razgovore o neskončnih ribiških merah ... Prijeten vikend in za marsikoga tudi dopust... - A. Ž.
■■Ji      ^.'HUaVBSNl iNOuStanA       v_✓
Kranj, torek, 28.7. 1981 Cena: 7 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
m% Metod Rotar o izvozu
Praznično V Kamniku  Trajna usmeritev
Ob občinskem prazniku so na slavnostni seji občinske skup-Mae proglasili Mrka Marinka in Franca Leskoska-Luko za Častna občana Kamnik« - Na Perovem odkrili prenovljeni smosaeaik prvima padli m s borcema na Slovenskem: Antonu Iflklaveicu in Dominiku Mlakarju - Slabo vreme je zborovanje na Krstni prestavilo v športno dvorano
Kamnik  — Osrednja slovesnost ob 27. juliju, kamniSkem občinskem prazniku, je bila v soboto, 25. julija« ko so se na slavnostni seji najprej zbrali delegati občinske skupščine in Vodstva   družbenopolitičnih organizacij ob prisotnosti gostov iz sosednjih in pobratenih občin. Spregovoril je Slavko Ribaš, predsednik kamniške občinske skupščine, ki je t>odrobno označil pomen 27. julija 1941, ko je na Kamniškem zagorela iskra upora. V nadaljevanju pa orisal razvoj kamniške občine v zadnjih petih letih, ki jih na področju gospodarstva   označuje predvsem znatno večji izvoz od uvoza in vse {Pomembnejši   delež gradbeništva, trgovine in obrti, uspehi na področju Urejanja prostora, komunalne ureditve in stanovanjske gradnje, velik korak pa so naredili na področju družbenih dejavnosti, posebej šolstva in otroškega varstva, s čimer so Nadomestili zaostanek iz preteklih *et, zelo opazen pa je tudi napredek Uri razvoju krajevnih skupnosti. »V sedanjih zaostrenih pogojih gospo-
darjenja bomo morali hiter in dinamičen gospodarski razvoj doseči z večjo produktivnostjo, boljšo organizacijo dela, uvajanjem sodobnejše tehnologije in boljšo izrabo obstoječih zmogljivosti. Se naprej pa mora biti usmeritev v izvoz osnovno gibalo povečanja proizvodnje,« je ob koncu dejal Slavko Ribaš.
Na slovesni seji so proglasili Miha Marinka in Franca Leskoška-Luko za častna občana Kamnika. Njuna revolucionarna pot je bila povezana tudi s Kamnikom. Tako je bila leta 1939 ob prisotnosti Franca Lesko -ška-Luke v Volčjem potoku ustanovljena prva partijska celica na Kamniškem, kmalu zatem v Titanu in   Remčevi   tovarni   na Duplici, naslednje leto pa mestna celica v Kamniku. Kamniške in domžalske celice so se združevale v Okrožnem komiteju KPS za Kamniško, ki je bil ustanovljen koncem leta 1940 v Podgorju pri Kamniku ob prisotnosti Mihe Marinka. Na slavnostni seji so podelili  tudi  vsakoletna občinska priznanja; tokrat šest srebrnih in
občinskem prazniku so Franca Leskoika-Luko (na sliki) in Miha ^farinka proglasili za častna občana Kamnika.
Spodbuda
Konec minulega tedna so v Ljubljani podpisali republiški dogovor Mpeševanju izvoza. S tem so se slovenske občine in republika obve-i, da bodo zbrale 1,63 milijarde dinarjev. Čeprav znesek ni majhen, smo se tako vsi zavestno odločili za ta nujen ukrep, ki naj bi prispeval k izboljšanju naše plačilne bilance.
Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na izredni seji sklenil, da bodo v občini pripravili podoben družbeni dogovor in s sredstvi iz proračuna in interesnih skupnosti zbrali blizu 38 milijonov dinarjev. Tako bodo komite za družbene dejavnosti in komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter sekretariat za finance do sredine avgusta pripravili predlog dogovora, ki naj bi ga potem podpisali do 10. septembra.
Člani izvršnega sveta so na seji soglasno podprli prizadevanja za zbiranje sredstev za pospeševanje izvoza. Poudarili so, da se moramo vsi odločno zavzeti za takšen način saniranja položaja, v katerem je danes naše gospodarstvo. Izrazili pa so tudi prepričanje in upanje, da bodo zbrana sredstva učinkovita spodbuda v sedanji akciji.
A. Ž
dvanajst bronastih plaket ter sedem javnih priznanj.
Sledilo je odkritje prenovljenega spomenika prvima padlima borcema na Slovenskem — Antonu Miklav-čiču in Dominiku Mlakarju. Mlada delavca in skojevca sta zaradi izdaje padla v noči vstaje od 27. na 28. julij, ko sta po akciji hitela na zborno mesto na Kratno. Spomenik je odkril narodni heroj Mirko Jerman, uvodoma pa je spregovoril Srečko Krznar, predsednik Titanovega mladinskega aktiva.
Slabo vreme je žal prestavilo zborovanje na Kratni — kjer je bilo po noči vstaje na Kamniškem predvideno zborno mesto po akcijah, ki so prižgale plamenico upora — v športno dvorano. Slavnostni govornik srečanja je bil Tone Šturm, udeleženec vstaje in prvi sekretar Okrožnega komiteja KPS za Kamniško. Na zborovanju so podelili plakete še živečim udeležencem vstaje: Albinu Vengustu, Sta netu Zirovniku, Romanu Potočniku, Tonetu Šturmu, Avgustu Vidmarju in Vinku Jermanu.
M. Volčjak
Brdo pri Kranju — Z gorenjskim političnim    aktivom, predstavniki izvršnih svetov skupščin gorenjskih občin in predstavniki največjih gorenjskih organizacij združenega dela ter gospodarske zbornice za Gorenjsko se je pretekli teden pogovarjal član ZIS in zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. Glavna tema razgovora je bila posvečena zunanjetrgovinski politiki Jugoslavije ter s tem v zvezi našim ekonomskim odnosom s tujino. Do izraza je prišlo enotno spoznanje, da je za uspešno gospodarjenje OZD nujno stabilno celotno jugoslovansko gospodarstvo. Za to pa je nujna predvsem dolgoročna stabilna gospodarska politika, stabilna zunanje-trgovinska politika ter stimulativen izvozni režim, ki predvsem nagrajuje   velike,  smele   in uspešne izvozne delovne organizacije. Dolgoročno   trden   gospodarski položaj združenega dela je možen samo ob njegovi konstantni dolgoročni usmeritvi v izvoz. Kajti v tem splošnem svetovnem kriznem obdobju, ki se bo  v prihodnosti še stopnjevalo, postavlja pred nas vse že kar eksistenčno vprašanje: ali bomo delali in
M0MĆIL0 M ARI J AN AC
Včeraj je omagalo srce plemenitega tovarila, vojaka, prijatelja, komunista, komandanta in borca za vrednote socialistične samoupravne družbe, polkovnika  Momeila Marijane«!
V človeka tako izjemnega kova ga je kalilo življenje, začeto   28. septembra leta 1*18 v vasici nad Jajcem, kjer se je rodila naša Jugoslavija. Hitro je postajal Momčilo zrel fant, uporen in napreden, neomajen in prepričan, da je pot, na katero stopa, pravilna. Maja leta 1*44 postane partiaan, skoievec in komunist. Ko je večina domovine že dihala svobodno, je Momčilo že vedno bil bitke z ostanki sovražnega in sastarelsga v bosanskih gosdovih. Vedel je, kje mu je mesto in kam ga kliče dolžnost
Leta 1M1 ga srečamo v Kranju. Prijatelj med prijatelje je prišel, tovariš med tovariše. Del nas je postal, del Kranja, G ore niske in Primorske, kjer je delovala njegova enota, ki ji je do konca leta 1*70 načelo val. Takšnega, kakršen je bil, smo ga ljubili in cenili. Bil je ljudski komandant, poveljnik enote, ki je utrjevala svojo borbeno in meral-nopstinčno moč, sooblikovala sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, vsak dan, na vsakem koraku doka so vala, da smo jugoslovanska armada vsi, kot je večkrat dejal predsednik Tito. Tiho ie bilo njegovo življenje, po
dejanjih pa veliko. Enote, ki ji je predano poveljeval, je bila lete med najboljšimi
v Sloveniji in Jugoslaviji. Kako srečen je bil lete 1*78 Momčilo, ko je v Kranju strumno, kot je le on znal, raporti ral svojemu vrhovnemu fcoms oda ntu, maršalu Josipu Broau-Titu. To je bil velik dan m nas vse, m vojake in starešine. Vojak, človek in iskren komunist je bil Momčilo Mariianac. Številna odlikovanja je prejel, bil je dobitnik nagrade občine Kranj, opravljal pa je odgovorne dolžnosti tudi
v Zveri komunistov. Vedel je, da je Zvem komunistov sila, ki sna najti odgovore na vsa vprašanja in da je moralaopolittČno orožje jugoslovanskega vojaka prav tako pomembno kot vojaško.
Mnogo prekmalu nas je rapuetil naš Momčilo. Med nami ostajajo dela in vezi, ki jih je stkal. Trajna je naša hvaležnost njemu, našemu Momčilu Marijancu. Hvala!!
izvažali, ali ne bo ne enega ne drugega. To pa od gorenjskega gospodarstva zahteva vrhunsko organizirano delo, visoko storilnost ter ob optimalni kvaliteti konkurenčne cene svojih proizvodov! Pa tudi precej več poslovne solidarnosti, ki v mnogočem še kako zadeva tudi domače kooperante, dobavitelje surovin in polizdelkov. Preusmeriti moramo strukturo izvoznega blaga od surovin (hlodovine) in polizdelkov (deske, i. p.) k izdelkom, ki vsebujejo več dela in znanja, torej proizvode visoke stopnje obdelave.
Na pripombo mnogih, ki so omenjali nesolidnost mnogih domačih proizvajalcev in dobaviteljev surovin in sestavnih delov — navkljub sklenjenim samoupravnim sporazumom in »dogovorom« o dolgoročnem poslovnem in tehničnem sodelovanju — je Metod Rotar poudaril potrebo po energičnem ukrepanju (tudi do domačih »monopolistov«!), kajti »vsaka toleranca ima tudi svoje meje, preko katere se ne da in tudi ne sme, če nočemo škodovati sebi, svojemu poslovnemu ugledu in dobremu imenu, brez katerega v poslovnem svetu ni mogoč dolgoročni poslovni uspeh. Notranjim odnosom je treba dati nov nivo in od sopodpisnikov sporazumov zahtevati dosledno izpolnjevanje dogovorjenega«, je k tej temi dejal M. Rotar.
»V skrbi za izvoz moramo še posebno skrb posvetiti vzgoji in šolanju sedanjih in bodočih kadrov, da bodo imeli sposobnost in znanje ter ustrezno politično razgledanost, da bodo znali tudi v najbolj težavnem obdobju po zadovoljivi ceni prodajati na tuje trge proizvode, ki jih nudi naše združeno delo. Zato morajo ti kadri poleg ekonomskega in političnega  znanja  obvladati tudi jezike  narodov,  kamor ponujamo naše blago (poleg angleščine, francoščine in ruščine še italijanščino, nemščino, arabščino, kitajski jezik, španščino,...).   V   zadnjem času uspešno   združujemo zunanjetrgovinska predstavništva, zato bi se morala najti tudi združena sredstva za  dodatno  šolanje zunanjetrgovinskih kadrov! Dežele v razvoju so v tem kriznem času edini trg, ki se še vedno nenehno razvija — in temu trgu je treba posvetiti našo izvozno pozornost ter mu prilagoditi naše delo, znanje in sposobnosti To je naša perspektiva in ne bi je kazalo zamuditi.« Metod Rotar je zagotovil, da so vsi ukrepi, ki jih pripravlja zvezni izvršni svet usmerjeni na jačanje izvoznih zmogljivosti našega gospodarstva ter na ustrezno stimuliranje izvoznikov na sploh ter še posebej izvoznikov na konvertibilna tržišča. I.S.
G LAS 2.STRAN
NOTRANJA POLITIKA
TOREK, 28. JULIJA 198?
PO JUGOSLAVIJI
Zvezni izvršni svet za takso
Člani zveznega izvršnega sveta menijo, da kljub temu, da sta proti sprejetju takse za potovanja v tujino Slovenija in Hrvaška, ukrep ni v nasprotju z našimi usmeritvami in naj bi carinska taksa veljala le do rešitve sedanjih neugodnih tokov v plačilno bilančnem položaju države. Z uvedbo takse naj bi preprečili nadaljnji odliv dinarjev in deviz v tujino. Leta 1979 je bilo 21 milijonov 855.000 potovanj naših občanov v tujino, lani pa 16 milijonov 800.000. Pred dvema letoma smo odnesli v tujino 33 milijard dinarjev in dolarjev 1.933.000.000, lani pa več kot 25 milijard dinarjev in   2.511.000.000 dolarjev. Breme stabilizacije naj bi tako padlo na vse, s tem ukrepom pa ne postavljajo vprašljiva   osnovna načela svobode gibanja in pravice do potnega lista. Predlagali pa naj bi še vrsto izjem za osebe, ki bodo oproščene plačevanja takse: občani na začasnem delu v tujini in ožji člani njihovih družin, tisti, ki so v okviru maloobmejnega prometa zaposleni v tujini, dvolastniki, tisti, ki odhajajo na zdravljenje v tujino ter delavci v mednarodnem prometu   in   turistični vodiči. Predvidene so nižje takse za maloobmejni promet in organiziran turistični promet.
Več izvoza na konvertibilno tržišče
Z vrsto ukrepov naj bi v Sloveniji pospešili izvoz na konvertibilno področje. Na osnovi posebnega družbenega dogovora o načinu zagotavljanja    in usmerjanja družbenih sredstev za pospeševanje izvoza naj bi v Sloveniji do konca leta zagotoviti 1,6 milijarde dinarjev. 42 milijonov dinarjev bodo zagotovili   iz republiškega proračuna, samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, zbornica in Služba   družbenega knjigovodstva bodo zagotovili 374 milijonov dinarjev ali 4,3 odstotka, banke 189 milijonov dinarjev, ostalo pa naj bi zagotovile slovenske skupščine. Poleg teh nadomestil izvoznikom naj bi bile tiste organizacije, ki večino svojih prihodkov ustvarjajo z izvozom blaga in storitev oproščene plačila nekaterih dajatev kot prispevka za železniško gospodarstvo in pri združevanju sredstev za izgradnjo energetskih   objektov prav tako pa tudi olajšav pri plačevanju prispevkov za razvoj manj razvitih republik in Kosova.
Novi dinar iz domače zlitine
V Jugoslaviji že velja odlok o osnovnih obeležjih kovancev v vrednosti 25 in 50 par ter 1, 2, 5 in 10 dinarjev. Po na novo sprejetih značilnostih naših kovanih denarnih vrednot bo dinar spremenil težo, velikost in barvo ter sestavo zlitine zato, da bi bili stroški kovanja manjši, denarno poslovanje pa bolj praktično in racionalno. Z domačimi zlitinami bomo prihranili okoli 400 milijonov ton niklja, cinka in kobalta. Kolikor bolj so denarne vrednosti nižje, toliko bolj so kovanci surovinsko dražji. Tako je v minulem letu znašalo /kovanje enega kovanca za 50 par kar 125 pare. Do zdaj smo pri nas kovali letno okoli 200 milijonov kosov kovancev. Stari kovanci bodo v veljavi, po ocenah strokovnjakov, še najmanj pet let, dokler jih ne bodo popolno ma umaknili iz prometa.
KS Kokrica pred praznikom
Delovni
in samoupravni uspehi
■sds v Uit a - Predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva iz gorenjskih občin in delavci časopisnega podjetja Glas iz Kranja so minuli četrtek v Radovljici podpisali samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana te delovne organizacije za obdobje 1961—1965. Dejanje pomeni pomembno osnovo za dolgoročno usklajevanje skupnih interesov v zvezi z izdajanjem in financiranjem časopisa, predvsem pa za uveljavljanje vpliva ustanoviteljic na nadaljnji razvoj obveščanja delovnih ljudi in občanov Gorenjske. (S) — Foto: S. Saje
Blejski zazidalni načrti
V zazidalni nacrt Bleda naj bi vrisali ve* novih hotelskih zmogljivosti in ustrezno infrastrukturo — Športni objekti
■SSd - Turistično poslovna skupnost je posredovala ob zazidalnem načrtu Bleda, ki ga pripravlja Zavod za urbanizem Bled, vrsto pripomb, predvsem ps program za kongresno središče ter športnore-kreativni center skupaj s predlogi za ostale objekte, ki bodo v prihodnjem obdobju stali v blejskem centralnem turističnem prostoru.
Na območju med Blegašem in Mežakljo naj bi ostala sedanja festivalna dvorana, zgradili pa naj bi nov kongresni center z 800 sedeži, adaptirali depandanso Mežakljo in zgradili nov hotel v bližini hotela Jelovica.
Območje pod hotelom Krim naj bi bilo namenjeno športnorekrea-tivni dejavnosti Prizidek hotela Krim naj bi povezali s sedanjo Športno dvorano, v njem pa naj bi bile trgovine, majhni lokali, kegljišče in dvorana za namizni tenis. Nad sedanjo športno dvorano naj bi zgradili pokrito dvorano z bazenom, za Krimom pa še dve odprti tenis igrišči in parkinšča. V zazidalni načrt naj bi vrisali še depandanso hotela Golf, dve tenis igrišči za Jadranom, hotel Svoboda pa naj bi se širil proti vili Gorenjka. Crtali naj bi bazen na prostoru avtobusne postaje, ves prostor avtobusnega postajališča pa naj bi namenili trgovski dejavnosti s pokrito tržnico. Avtobusna postaja naj bi bila za gostimo pri <5*S nTedAo. n*i 01 86 križišče pri Lovcu, ob gradnji novih blejskih parkinšč pa naj bi začrtali tudi najbližje peš poti do centra Bleda.
Na Bledu naj bi v prihodnje gradili trgovske lokale z manjšo površino, tako, da bi nekatere izmed njih izven sezone zaprli.   r\ a v__;_____u- sede i /
Nujen večji izvoz na zahod
Izvršni svet ssTsndrtnc občine Trne je ocenil gospodarska gibanja v prvem polletju - Proizvodni plan in produktivnost dela nakoMko odstopata le v dem kovinske industrije - Združeno dalo bo do konca avgusta raziskalo možnosti za večji izvoz na zahod - Vse oblike porabe v zacrtanih okvirih Trti* - Gospodarskim gibanjem
letos v tržiški občini posvečajo večjo pozornost kot kdsjkoli prej. Sproti zasledujejo vse tokove, jih analizirajo, primerjajo s cilji, zapisanimi v družbenem planu, in z nalogami, ki so jih zsstavili v zvezi z gospodarsko ustalitvijo.
Ugotovitve, ki se nanašajo na prvo polletje, je sredi meseca strnil izvršni svet skupščine občine Tržič. V oceni, ki jo je pripravil za delegate zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora - sestali naj bi se v četrtek, žal pa je bila seja nesklepčna — je poudaril predvsem gibanje produktivnosti in uresničevanje proizvodnega plana, težave na področju zunanjetrgovinske menjave, investicijska vlaganja, skupno in splošno porabo ter politiko
^Industrijska proizvodnja in produktivnost dela v tržiškem združenem delu v prvem polletju nista zaskrbljuj0* 1 Ocenjujejo, da bo letni plan izpolnjen. Odstopanja so značilna 1« za kovinako industrijo, saj imata Kogova Cevarna in Metalkin Triglav precejšnje težave pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali
Dosti bolj zapleteni so odnosi s tujino. Izredno ugodno razmerje v prid izvoza, ki ga je trždko združeno delo dosegalo v minulih letih, se počasi ruši oilsnca je sicer še vedno pozi. tivna, vendar izvoz nekoliko odstopa od Dlansktfi obveznosti, predvsem pa
SJ. prodaja na konvertibilni trg. sto izvršni svet - njegovo priporočilo naj bi sprejeli tudi skupščinski zbori — P°novno 8P°mmJa vse trži. 4Wp delovne organizacije na uresrU-čevanje »klepov, ki sta jih v zvezi z zunanjetrgovinako *bor združenega dela m občinska konfe-"""J zveze komunistov že sprejela Do kones avgusta bodo vsi delov*; kolektivi ocenili možnosti za večji • • in to predvsem na zahod. J IZVInvesticijska vlaganja v trt*^ hi'ni padajo že skorsj dve leti tak0 iV-vilu objektov kot po vrednosti n^Sb   Tudfletoinji plan ne bo
uresničen. Zaradi zaostrene politike kreditiranja so naložbe, ki so usmerjene predvsem v nadomestitev opreme, odvisne v glavnem od lastnih sredstev združenega dela.
Skupna in splošna poraba se gibljeta v okviru resolucijakih določil. Interesne skupnosti v prvem polletju niso ustvarile nikakršnih presežkov. Kljub dodatnim zneskom, ki jih je skupščina občine Tržič namenila za t ako imenovane socialne programe, skupna poraba še vedno zaostaja za rastjo dohodka za 35 odstotkov. Podobno velja tudi za splošno porabo. Nekatere nove naloge bodo zahtevale spremembo občinskega proračuna, znižanje za približno 2,2 milijona dinarjev pa tudi znižanje^ dot arij vsem uporabnikom proračuna.
Cene, ki so v pristojnosti občinske skupnosti, v prvem polletju niso presegle dogovorjenega nivoja. Popravljene so bile različno, odvisno od problematike posameznega področ-
K sferi ca - Krajani Tatmca, Bo bovks, Uovke, Mlake in Kokrice so za praznik izbrali 1. avgust, ko se spominjajo avgustovskih dni pred štiridesetimi leti, ko je njihov krajan Franc Mrak, komunist in organi za tor vstaje v kranjski občini, ustanovil prvi odbor Osvobodilne fronte na Kokrici. Mrak je v partizane odšel 21. junija in je kmalu postal komandant prve kranjske čete. V začetku avgusts je bil ranjen ter ujet in zatem odpeljan na zdravljenje v Ljubljano. Novembra istega lete so ga izročili gestapu, 3. januarja 1942. leta pa so ga v Dragi pri Begunjah ustrelili kot talca.
Od teh dogodkov in junaških dejanj krajana Franca Mraka suneva letos že štirideseto leto; V tem času se je Življenje in delo v krajevni skupnosti temeljito spremenilo. Pomembne delovne in samoupravne uspehe so dosegli krajani tudi v minulem srednjeročnem obdobju. Skupnost je bogatejša zs številne komunalne objekte, za lepo urejene družbene prostore in športno igrišče. Pred kratkim se je krajanom uresničila še ena njihova dolgoletna želja, ki je bila pogojena tudi s
Krecejšnjimi sredstvi. V naselju I laka je zabrnelo 194 telefonov Vrednost naložbe znaša več kot sedem milijonov dinarjev. Krajani so k temu prispevali tri milijone Gospodarske razmere so kljub velikim prizadevanjem »oklestile« del načrtov.   Neuresničene   so ostale
želje krajanov po novem potrošniškem centru, ki naj bi ga na Kokrici postavila delovna organizacija Živila, odprto je ostalo tudi vprašanje izgradnje popolne osnovne šole in otroškega vrtca Na Kokrici vedo, da bo v novem srednjeročnem obdobju še tete. Zato skušajo odpraviti slabosti, ki so doslej spremljale njihovo delo, predvsem ps bodo načrtovali v okviru materialnih možnosti.
Svet krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva pripravljajo ob letošnjem krajevnem prazniku vrsto prireditev. V petek, 31. julija, se bodo člani kolesarske sekcije domačega športnega društva udeležili skupaj z drugimi krajani otvoritve novega mostu čez Savo na Laborah. V nedeljo, 2. avguste, bo ob C uk oveni bajen u v Bobovku proslava z otvoritvijo brunarice, ki so jo zgradili prizadevni člani turističnega društva. V njej bodo lahko ljubitelji rekreacije in narave — poleti kopalci in pozimi drsalci — posegli po toplih in osvežujočih napitkih. Prosišvo bo spremljal se nastop članov dramske sekcije KUD Storžič, šaljiva tekmovanja, troboj v streljanju z zračno puško med ekipami Kokrice, Predoselj in Brito-fa ter ob zaključku taborni ogenj. Praznovanje bo sklenjeno v nedeljo, 9. avguste, ko se bo ob 8. uri pričel tradicionalni nogometni turnir z udeležbo moštev s Kokrice, z Nakla, izBritofainTrboj.
CZ.
Pohodna enota
Skorja Loka — Tradicija mladinske pohodne enote pri OK ZSMS Škofja Loka sega že dobri dve leti nazaj. Takraten začetek je bil zelo obetaven, sai je enoto sestavljalo preko 100 mladincev. Poleg tega so imeli mladi v Gorenjski predilnici svojo enoto, teko da je bilo resnično število pohodnikov še večje. Po začetni zagnanosti pa je dejavnost pohodne enote nekako splahnela in se omejila le na nekatere tradicionalne pohode.
Letos so na občinski konferenci mladin« sklenili, ds v okviru dejavnosti komisije zs splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ponovno oživijo delo enote in obnovijo njeno članstvo. Združili so določena sredstva. Namenili so jih za nakup opreme, predvsem uniform in nahrbtnikov. Prav teko so že kupili prikupne rumene majice in nanje tiskah napis in znak pohodne enote. Pohodnikov, ki se redno udeležujejo pohodov, je 35. To je razmeroma malo če upoštevamo široko zasnovano akcijo za obnovitev članstva po vseh osnovnih organizacijah ZSM v srednjih šolah loške občine, krajevnih skupnostih in organizaci-
Jah združenega dela. Povrh vsega so »ili v pohodno enoto vabljeni tudi vsi brigadirji škofjeloške občine zadnjih dveh let.
ja-
ri. Jelovčan
povedala Mojca Pirman, tajnica OK ZSMS Škofja Loka.
Letos so se mladi pohodniki iz Škofje Loke udeležili že dveh pohodov. Januarja so se pod vodstvom komandante Justina Jožeta skupaj s pripadniki JLA, planinci in občani povzpeli iz Škofje Loke preko Križne gore do Dražgoš v čast škofjeloškega občinskega praznika.
Za prvi maj so prehodili dokaj zahtevno pot iz Škofje Loke prek Osovnika in Govejka na Tošč in nazaj. Skupaj z občinskim štabom teritorialne obrambe v jeseni načrtujejo trodnevno vojaško in idejnopo-
Napoti v zasnežene Draigoie - Foto: Arhiv OK ZSMS Skoffa Loka
litično izobraževanje mladih pohodnikov, ki bo najverjetneje v centru za usposabljanje teritorialne obrambe v Bohinjski Beli.
Vse delo in akcije pohodne enote potekajo preko komisije za SLO in DS pri občinski konferenci mladine. Komisijo vodi predsednik Tušar Leon. Razen dela v zvezi s pohodno enoto omenjena komisija zelo uspeš-no in plodno sodeluje z občinskim Štabom teritorialne obrambe in vojaki garnizije Jože Gregorčič v Škof ji Loki. Tako so na primer 3. julija pripravili prijateljsko srečanje vseh nabornikov letošnje julijske generacije, ki so že nekaj dni zatem oblekli olivno zelene uniforme. Vojaki so svoje bodoče tovariše želeli čim bolje seznaniti z vojaškim življenjem in jim razkazali vojašnico. Zo. Jelovčan
Prireditve za praznik
Kranj - Ob občinskem prazniku — 1. avgustu bodo letos v kranjski občini številne prireditve. Tako se bo v četrtek, 30. julija, na plastični skakalnici na Gorenji Savi začel mednarodni teden v smučarskih skokih, v avli občinske skupščine bodo ob 17. uri odprli rszstevo filstelistov in fotografij, v Cerkljah pa dva stanovanjska bloka. Ob 19. uri pa bo na prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu nastopil folklorni ansambel LADO.
• V petek, 31. julua, ob 11. uri bodo najprej odprli arheološki spomenik (Kostnico) na Titovem trgu, ob 12. uri bo predstavitev Kranjskega zbornika, ob 17. uri pa bodo odprli most čez Savo in spremljajoče objekte. Ob tej priliki bodo izvajalcem podelili tudi priznanja. Na predvečer praznika pa bodo ob 20. uri na okoliških vrhovih zakurili kresove.
s 1. avgusta ob 8. uri bo najprej otvoritev vrtca na Planini, na stadionu Stanka Mlakarja pa se bo začelo mednarodno tekmovanje v tenisu. Ob 10. uri bo potem slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine, na kateri bodo med drugim podelili nagrade občine. Popoldne ob 17. un bo v Šenčurju svečana otvoritev športnega parka, ob 19. uri pa se bo ns prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu začel koncert in ples zs mlade.
o 2. avguste ob 9. uri bo po ulicah Kranja tradicionalna kolesarska dirka, ob 10. uri pa se bo začelo smučarsko tekmovanje rekreativcev ns Ledinah.
o Sklepna prireditev ob občinskem prazniku pa bo 8. avguste, ko m bo ob 18. uri ns stadionu Stanka Mlakarja začel mednarodni atletski miting.
A. Z.
TOBEK. 2t JUIUA 1881
NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO
3.STRAN G LAS
Peki pečejo z izgubo
Cena moke je določena, prodajna cena tudi, proizvodni sli uši i p« izredno naraščajo — Manj povpraševanja po peciva na trtiftfa
precejšnje tešave s surovinami PrsHcm cene zanke pa se najboi j pokate pri ssskkesa pecivu. Gorenjka je issels sa M ton
proizvodnjo kot ssao jo vali v prvih testih mehkega peciva pa je bilo aa HI ton manj kot je bilo v prve mesece ni bilo kasali pa so se te a« oblami manj šega pevpraševanja na U Hitu. Vsi ti podatki kanejo na precejšnji ispad, tako, da se celotni prihodek temeljne organi serije v prvem polletju izkazuje le s M odstotki.
V prihodnjih mesecih bo še tetje, kajti pri sa dene j o nas re-
strikcije aa padrsija uvosa, saj ssao od njega precej odvisni po-v tovarni čokolade, ssj •vin na doni. Dragi je moka, tretja te tava pa je v tem. ker bo naša velika v tovarno čokolade moram ps rak a ti. flmastra smo te in zavedamo se, da bo investicija s fskanjum na drago Isto drašja sa vsaj lt milijonov dinarjev. Vse aalsšhf morsjo počakati, investicijo v tovarno čokolade, sa katero smo si tako prlssdevsH, pa naj bi še pretehtali. Vsekakor je ena najbolj nujnih in potrebnih v radovljiški oblini, saj taka zastarele tehnologije in taka slabih delovnih pogojev m zrikjer več.« D.Sedej
O o te Vidic, direktor temeljne organizacije Triglav — Gorenjka Lesce
Lesce — Podražitve moke in slaba letina pšeničnih vojvodinskih polj bodo nedvomno vplivali tudi na ceno kruha in drugih izdelkov, ki jih 2a jeseniško in radovljiško občino pečejo v Žitu Lesce. V delovni organizaciji so že letos maja predlagali višje cene, ki pa niso bile sprejete, ^ato vsebuje zdaj njihov predlog občutno višje cene osnovnih vrst kruha in peciva. Za osnovne vrste kruha predvidevajo'kar za okoli 60 odstotkov višje cene in za ostale vrste za 30 do 39 odstotkov.
Vse drugače bi bilo, ko bi maja podražili, zdaj zvišuje maloprodajno in seveda proizvodno ceno nova cena moke. V Vojvodini je pridelek Pšenice manjši zato, ker so zasejali Premalo pšenice in razpoložljiva polja namenili sladkorni pesi in sončnicam, pšenico pa bo treba dobiti tudi iz uvoza. V velikih težavah pa so zato peki, saj je cena moke določena, prav tako tudi prodajna cena, proizvodni stroški pa izredno zaraščajo.
»V pekarski industriji s predlaganimi kompeazaeijami nismo zaspali, zato se napoveduje izgu-Ha,« pravi direktor temeljne organizacije Triglav Gorenjka Jote Vidic, »cene m pecivo so v pri stoj-»»osti repsmiftSke skupnosti m oeee, o ceni kruha pa določajo občinske skupnosti zs cene. »rav tako nismo uspeli s predls-sjaeo padi s šli rije m sprli, zato %aso v še težjem položaju. V delovni orajsnisaciji nastajajo veliki prshlmai, predvsem so v upadanju realni osebni dohodki v primerjavi z visokim porastom *i vljeajskih stroškov.
V   tssnsšjsd   organizaciji Gorenjka je proizvodnja čokolade kot lani, saj smo izseli
Prihodnost v novih strojih
Prvo polletje so delavci stoletne Isrpcinlc efcfajiiili z izjemnimi ilovnimi rezultati   —  Kako dolgo bodo še zdržali stari ični stroji? — Od uvoza novih je odvisna prihodnost delovnega kolektiva
Tržič - 130-članski kolektiv trži-ške Lepenke, temeljne organizacije Kartonažne tovarne Ljubljana, ki jo je pred sto leti ustanovil Anglež Charles Moline, bo na avgustovski slavnostni seji občinske skupščine prejel zlato plaketo mesta Tržič. Navada je, da se priznanja podeljujejo ob najrazličnejših jubilejni, včasih tudi ne glede na delovne uspehe. Vendar pa tega ne bi mogli reči za Lepenko.
Medtem ko so se delavci še pred par leti ubadali z velikimi denarnimi težavami, so minulo poslovno leto, zlasti pa prvo letošnje polletje sklenili s takimi rezultati, da bi jim jih lahko zavidala marsikatera delovna organizacija. Celotni prihodek so v primerjavi s šestimi meseci lani povečali kar za 77 odstotkov, dohodek za 87, čisti dohodek za 90, osebni dohodki so jim narasli v okviru dogovorjenih meril za 32 odstotkov — povprečni mesečni osebni dohodek znaša v polletju prek 12.400 dinarjev — dohodek na zaposlenega pa je poskočil za 92 odstotkov.
Plod takih uspehov so predvsem prizadevanja vseh zaposlenih, da s sprotnim vzdrževanjem dokaj zastarelih strojev — za sušenje lepenke uporabljajo sto let star način — odpravijo zastoje v proizvodnji, da zmanjšajo odsotnosti z dela, skratka, da izkoristijo vse mogoče notranje rezerve. Tako so v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečali produktivnost dela za štiri odstotke. Seveda  so  k  ugodnim finančnim
rezultatom nekoliko pripomogle tudi cene, ki so jih popravili decembra, vendar pa trenutno že zaostajajo za cenami drugih jugoslovanskih proizvajalcev.
Dokaj uspešni so bili delavci Lepenke tudi pri uresničevanju proizvodnega plana. Papirja so naredili za štiri odstotke več kot so načrtovali, nekoliko pod planom pa so bili z izdelavo lepenke. Zastarela tehnologija v lepenčevem oddelku namreč kljub naporom ne dovoljuje boljših rezultatov. Zastoji se pojavljajo zlasti v parni sušilnici, ki bi bila potrebna celovite prenove.
Načrti, da bi stare stroje zamenjali s sodobnimi in ustvarili tudi boljše delovne pogoje, se vlečejo že par let. Nekajkrat so bih že tik pred uresničitvijo naložbe, a vsakokrat so jim »zagodle« nove družbene omejitve. Doslej so za investicijska vlaganja porabili približno 20 milijonov dinarjev. Pripravili so vse potrebno za gradnjo trafo postaje, čistilne naprave in lastne hidrocentrale, ki se bo začela avgusta, vendar je to le skromen del sicer zahtevne naložbe.
Zgraditi namreč nameravajo novo lepenčno halo, prostor za pripravo mase, objekt za vzdrževanje in družbeni objekt. Soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja že imajo, upajo pa tudi, da bodo do konca leta vendarle dobili tudi privolitev za uvoz strojne opreme, od katere je odvisna prihodnost delovnega kolektiva.
H. Jelovčan
"S
NAŠ SOGOVORNIK
Stane Zamik
Boljši obeti za kamniški turizem
Turizem je v kamniški občini ubiral zadnja desetletja rakovo pot. Obilo možnosti ima za razvoj, o tem ne dvomi nihče, toda turističnega voza nikakor niso mogli premakniti naprej. Zadnje leto pa so premiki vendarle opazni. Od avgusta lani pri Skupščini občine dela referent za turizem. Delo je prevzel Stane Zamik.
»Delo opravljate res šele leto dni, toda kljub temu, kako se je izkazala takšna ohiika dela?«
»Trenutno kot dobra. V hiši sem, v kateri se stekajo niti dogovarjanja in načrtovanja, tudi na področju turizma. Možnost za vse potrebne stike imam torej. S takšno obliko pa smo rešili tudi vprašanje tajniških poslov samoupravne skupnosti RTC Velika planina.«
»Kako ste zastavili delo?«
»Analiza je pokazala bistveni problem, nezasedenost prenočitvenih zmogljivosti, posebej na Veliki planini. V posebni brošuri, v turističnem informatorju, smo zbrali vso turistično ponudbo. Izšla je maja letos in je prvi vidni rezultat dela. Hkrati smo se seveda lotili tudi razvojnih vprašanj kamniškega turizma. Krajevna skupnost Srednja vas je dala pobudo, naj že nekaj rečemo o termalnem vrelcu Vaseno, saj voda neizkoriščena odteka, krajani pa bi radi vedeli, če je tam moč zidati. Raziskovalna skupnost in izvršni svet sta že sprejela sklep, da gremo v nadaljnje raziskave. Zagotoviti moramo večjo temperaturo in pretok vode, okrog 30 litrov na sekundo. Doslej so vrtali le do 170 metrov globoko, nove vrtine bodo globoke 400 do 500 metrov. Polovico sredstev bo zagotovila republiška raziskovalna skupnost, z raziskavami bomo začeli prihodnje leto in če bodo uspešne nadaljevali še v letu 1983.«
»Velika planina še vedno ni ozdravljena?«
»Ce bi bila Velika planina samo kamniška, bi brez dvoma hitreje našli rešitev. Na planini je veliko počitniških domov in hišic, katerih lastniki so iz drugih občin. Ni dovolj, da ima nekdo kočo na Veliki planini, vedeti bi moral tudi, da je treba v razvoj tega rekreacijsko turističnega centra vlagati, če ne po davčni poti, pa kako drugače. Danes smo veseli, če nam lastnik koče ali počitniškega doma prispeva stari milijon dinarjev za dograditev centra. Ce nam bo uspelo te posamične interese združiti v družbeni interes, bo tudi več denarja za osnovna vlaganja na planini«
»Odpirate prvo turistično kmetijo v občini?«
»Leta 1979 je izvršni svet zadolžil posebno delovno skupino, ki je pregledala posamezne kmetije in zbrala šest interesentov. Ciril Lanišek in Štefka Močnik — prva kmetija je že sprejela gosta, druga bo nared oktobra - sta dobila kredit hranilno kreditne službe Emonine kmetijske kooperacije. Poleg teh dveh se namerava usmeriti v turizem tudi kmetija Zebavec iz Podhruške v Tuhinjski dolini in Silva Hribar iz Rudnika, ki bo obnovila staro kmečko hišo. Kmetije bomo morali povezati s kamniško turistično agencijo, ki bo skrbela za prihod gostov, vsaj za začetek bo to zelo pomembno.«
»V Kamniku imate tudi nekaj tradicionalnih turističnih prireditev?«
»Nedavno smo v okviru ljubljanske ohceti pripravili fantovščino in dekliščino in s to prireditvijo preizkusili, kako je moč povezati turistično gostinski interes, kako je moč speljati dohodkovne odnose. Pripravljamo ustanovitev turistične poslovne skupnosti, v okviru katere se bomo pogovarjali tudi o prireditvah, kot je dan narodnih noš, ki ga na dosedanji način financiranja pač ni več moč pripravljati.«
M. Volčjak
Izkušnje iz kranjske občine
Varstvene družine — enakovredna oblika varstva
dojenčkov
V Sloveniji se že lep čas, predvsem v urbaniziranih središčih, srečujemo s poman j ka *\jem prostorov za organizirano varstvo otrok. Gradnji novih stanovanjskih naselij tako imenovana spremljajoča infrastruktura ne ^ledi; in težave, s katerimi se najprej in največkrat srečajo v novih stanovanjih predvsem rnlade družine, so varstvo otrok. Vzgojno Varstvena organizacija v kranjski občini se že ^ekaj let srečuje s tovrstnimi težavami. Ce
F ANI UNČ. SEJMIŠČ* 1: »Ze štiri leta od • saeeseev do S. leta
«"to iiafisStvije"aŠstdTjZ deloval dea ras ainiMl i daljši kntdrsnšs,
vali sjJSs "Slogih' šnmvsdh pogojev in dmnaTmitji f nstssga varstva.« Na afefti: Peni MMč z malčki (levo) in menim tta v WO Vida Jaki*.
prav v občini že ves čas posvečajo veliko skrb ob urbanizirani stanovanjski gradnji tudi varstvu in vzgoji otrok, še vedno primanjkuje prostorov. Zato so se pred leti v Vzgojno varstveni organizaciji odločili za poskus; zaceli so ustanavljati tako imenovane Varstvene družine za dojenčke od 8 mesecev do 3, let starosti. Izkušnje, ki so si jih pridobili/bi lahko rekli, da so danes za zgled tudi drugim.
Saako kot v jasjHh
Vzgojno varstvena organizacija Kranj ima danes šest varstvenih družin, v katerih je 60 dojenčkov od starosti 8 mesecev do 3 let. In zakaj so se odločili, za to obliko? Ker ni dovolj prostorov za jasli. In kakšna pravzaprav je varstvena družina? Mentorica v WO Vida Jakič pravi:
»varstvena dražima se lahko ustanovi, če so za to IspilnJisJ dslsžeai pogoji. O teh pa odtaca komisija za spremljanje varstva v chrasiana, ki jo sestavljajo diatsr,
Svoje
dati tudi organi v krajevni
v tsrsf sam m mam prostor,
■prejeti v varstvo ▼ WO. To je prostor s
ka, če
drašJaskn varstvo.
prštimo pa pst1 (sMšajno Je
stanovanja) pa mora opraviti v jaslih enomesečno prakso.«
Od tod naprej pa vse teče tako, kot da je varuhinja zaposlena v jaslih oziroma v vrtcu ne pa doma (v svojem stanovanju). Vzgojno varstvena organizacija opremi prostor s posteljicami oziroma ležalniki, previjamo mizo, stolčki, omaricami, jedilnim priborom in posodo, perilom, plenicami, sanitetnim materialom za nego djenčka, delovno obleko za varuhinjo itd. Hrano oziroma vse tri obroke dobivajo dojenčki iz centralne kuhinje Janina. Redni so zdravniški pregledi in obiski. Zgodi se tudi, da varuhinja, ki dela doma, zboli. Tako kot vsakemu zaposlenemu, ji pripada stalež, takrat pa jo nadomesti »leteča varuhinja«. Seveda pa varuhinji pripada redni mesečni osebni dohodek po določilih Vzgojno varstvene organizacije, regres za letni dopust, vključene pa so tudi v delo samoupravnih organov in organizacij v Vzgojno varstveni organizaciji.
Crne
varstvene družine
»Naše izkušnje marsikje v Sloveniji dobro poznajo,« pripoveduje Vida Jakič, »in nas sprašujejo za praktične in organizacijske nasvete, ker pri nas tako rekoč nimamo več težav. Rada bi ob tej priliki pohvalila vseh šest varstvenih družin. To so: Kristina Pod peska r. Bertoncljeva 42 (KS Vodovodni stolp), Cecilija Butalič, Jezerska c. 72 in Milena Bogataj, Jezerska c. 48 c (KS Prim-skovo), Marija Debeljak-Stefe, Gorenjskega odreda 4, Nežka Ilijaž, Gorenjskega odreda 16 in Fani Ribič, Sejmišče 1 (KS Planina). Ta imena sem naštela zato, ker se srečujemo z drugo težavo. Pod imenom Vzgojno varstvene organizacije se namreč pojavljajo tako imenovane »črne varstvene družine«.
Gre preprosto za to, da je še vedno premalo prostora in možnosti za organizirano varstvo in za pripravljenost posameznikov (ne bom rekla, da se okoristijo) da si tako ali drugače povečajo svoj dohodek; skrivajo pa se pod imenom WO. Starši največkrat za to ne vedo. Težave pa nastopijo ob morebitni bolezni ali drugačnih težavah. Takrat se seveda izkaže, da v ceno v varstvo nisc vk'iučer'' vsi stroški in da gre za »postranski zasluže*   S pravne
strani je to vprašanje morda enostavno, nam pa po drugi strani ni vseeno, saj se zavedamo, da ob pomanjkanju prostora problem varstva ni lahko reševati in je zato včasih tudi »črna varstvena družina« rešitev v sili.
Skratka, gre za problem, pred katerim ne moremo gledati skoz prste, še manj pa si zatiskati oči. Zato menim, da nam recimo ob sedanjih težkih stabilizacijskih pogojih - pa tudi nasploh — ne more biti vseeno, kako je z organiziranim varstvom v družinah. Organizirane varstvene družine pri nas so se pokazale kot enakovredna oblika družbenega varstva otrok v jaslih. Celo več, izkušnje kažejo celo nekatere dodatne kvalitete in prednosti. In ker nam nenazadnje v družbi ni vseeno, kakšen bo naš otrok jutri, menim, da velja to obliko razvijati še naprej.«
Besedilo in slike: A. Z.
C. 74:
leti
Tako
CECILIJA BUTALIČ, »Z sasoma sva m pred štJ čils, da m*Snm varstveno sva aredBn igrahains spal
-~^3šs*N«»^ tasass -pandpssnngs tudi ve nsr. Trmam pa je na
šcSaupaU:
ki
varstva do-v » jasam.« Ns strni (od leve prati d): Jenen Igajnar, Sonja Urbane Izb
C*dh> gomile.
O Lr A S 4. STRAN.
KULTURA
TOREK, 2t JULUA INI
Kritika delitvenih razmerij
— Delegati zborov akuuščme kulturne skupnosti Radovljica so na zadnjem zasedanju 14. junja pri razčlenjevanju pogojev zs realizacijo letošnjega občinskega programa ob najnovejših omejitvenih m stabilizacijskih ukrepih opozorili, ds Kulturna skupnost Radovljica ne bo mogla realizirati svojih nalog, ki izhajajo iz določil samoupravnega sporazuma o temeljih piana sedanjega srednjeročnega programa. Ze tako skrčeni programi, ki so jih narekovale omejene finančne motnosti (letos je bilo predvideno prvotno povečanje sredstev le 12,5 odstotkov po prispevni stopnji 0,38, kar je med najnižjimi najbrž tudi v Sloveniji), bodo morali z zadnjimi navodili izvršnega sveta, ki izhajajo iz najnovejših ukrepov zveznega izvršnega sveta, zmanjšati le za okoli 6 odstotkov. Delegati težko razumejo, da ob tem, ko združeno
delo radovljiške občine odvaja za kulturo tudi v. tem kritičnem letu razmeroma veliko moto 22,536.000 dinarjev (skupna stopnja 0,94), samoupravno dogovorjenih in že itak skrčenih občinskih programov, tudi teh ne bo mogla uresničiti.
Ost kritike ni uperjena proti obveznosti do skupnih nalog v Sloveniji, pač pa v povsem nesprejemljiva razmerja deležev kulturne skupnosti Slovenije m vzajemnost v občini, ki daje nad 60 odstotkov sredstev za skupni program, kar znese 13,221.000 dinarjev.
Čeprav je Kulturna skupnost Radovljica vselej pravočasno v določenih rokih posredovala vse zahtevane predloge in podatke Kulturni Slovenije m oblikovanje republiškega programa vzajemnih in skupnih nalog, so ugotovili delegati, ds niso upoštevani v programu Kulturne
Kultura mladih
— Kultura med mladimi po osnovnih organizacijah ZSMS je navadno prepuščena iznajdljivosti redkih posameznikov, ki se zavedajo njene pomembnosti za mlade. Životari ob pomanjkanju denarja; v neustreznih prostorih, vendar pa prizadevanja pogosto obrodijo obetavne rezultate. Tega se zavedajo tudi Blejčani, ki so konec leta 1979 ustanovili skupino za izrazni ples Zvezdice. Njen mentor je Brane Grohar.
»Kake^je psa« sapi a v prišlo do
»Že dalj Časa smo čutih potrebo po taki skupini. Opazovali smo nekatera dekleta, ki so postale članice, da imajo smisel m glasbo in gibe. Same so želele organizirano plesati in tako je nastala naša skupina. Javnosti smo se prvič predstavili lansko leto v Bohinju na MDA, zelo pomembno pa je nase sodelovanje na akciji Naša beseda 81, najprej na ravni občine na Bledu in potem regijsko v Kranju, kjer pa so bili Trihčani iz Mladinskega gledališča boljši. Prvi uspehi so nas opogumili«
»V kakšnih pogojih skupina deinjeT«
»Vadimo v prostorih Mladinskega kluba na Bledu, ki niso najbolj ustremi. Za celotno tehnično opremo skrbi moj brat Bojan, ki skrbi za glasbo in nam je posodil lsstno opremo. Zs koreografijo skrbim sam, čeprav glasba ni moje poklicno področje, psč ps ekonomija. Precej pomagajo sama dekleta, ki se v delo aktivno vključujejo. Finančnih sredstev ni dovolj, saj hodimo na nastope na lastne stroške, oziroma s pomočjo staršev, izjema je le nastop lani v Bohinju. Problem je tudi s samimi plesalkami. Njihova povprečna starost ie okoli 15 let, torej so še oenovnošolke, ki ps jih zgubimo, ko gredo v srednjo šolo. Tudi mentorja ni. Pravzaprav sem mm za vse.«
»Na
Kakšen js omsv sme gismnrir«
»Prvotno je bila to disco glasba, asdaj pa je to rock-jazz. Za en program je potrebno vložiti tudi po štiri mesece dela Ob nastopu se ne vidi, da so se meseci skrčili v petnajst
minut, v katerih moramo vse povedati. Vadimo trikrat tedensko, pred ns&topi ps seveda še več. Kaj več o odzivu med občinstvom ps lahko
Ep ve članica skupine, Barbara Črv, i je članica od nastanka in navadno med nosilnimi plesalkami.«
»Zdi se mi, ds nas poslušalci razumejo in se vživijo v glasbo. Mi se trudimo, ds bi povedali in izrazili tisto, kar nam govori glasba. Sama zelo rada plešem in bom v skupini sodelovala še naprej. Kakor pa je že omenil Brane, nas nekatere članice zapuščajo in od osmih bomo ostale le še tri, mogoče štiri. Član skupine lahko postane vsakdo, ki ima veselje do glasbe, plesa, ki je vztrajen in se je pripravljen učiti. Nimamo nobenih avdicij, škoda pa bi bilo, da bi ostale le tri. Poskusili bomo pridobiti nove člane med osnovnošolka-mi,« je povedala Barbara.
»Na Bleda nosilno prirejate rešere. Psnsg Zvezdic še smamvtsrjs?«
»To sta Andrej Kokot in Zvone Zupčič, ki igrata kitaro. Avtor tekstov je Kokot, skupaj pa nastopata šele nekaj časa. V okviru akcije Naš klub 81, ki jo prirejata Zvem kulturnih organizacij in RK ZSMS, smo 27. junija pripravili satiričen nastop z naslovom Ustni časopis, avtorja pa sta Kokot in Zupčič. Nastop je zelo uspel, pa tudi ljudi je bilo veliko. V zadnjem času se v naši kulturi nekaj premika, v Podnartu in   Bohinjski  Beli   so ustanovili dramska krožka. Mladinska kultura živi, precej vključena v društva v okvira ZKO. Začetki v okvira OO ZSMS Bled pa segajo v leto 76. Začetek je bil sicer klavrn, m j je bilo šest nastopajočih m dva gledalca. To je bilo razočaranje, ki pa ni vzelo volje. Istega leta smo dobili klub in pripravili pravi bum, ko smo pripravili večer z Mileno Zupančič, akademskim slikarjem Ravnikarjem, pa mani športniki so bih. Takrat je prvič nastopil Andrej Sifrer pred večjo množico. Prostora je bilo m 50 ljudi, prišlo ps jih ie 150! Potem je dejavnost spet malo zamrla in se vživela dve leti nazaj Prirejamo tematske večere, razstave, vrhunec pa je Naša beseda. Pa naprej? Da bi vsaj tako ostalo!«
skupnosti Slovenije tudi v letošnjem letu. Tako je tudi z akcijo »Ureditev in posodobitev muzejske zbirke na blejskem gradu«, ki naj bi jo izvajal Narodni muzej iz Ljubljane, m katero so poslali po pravilniku o prijavah vse potrebno gradivo 20. novembra lani. Obrazložitve, zakaj ni ta akcija upoštevana v programu Kulturne skupnosti Slovenije m leto 1961, niso dobili, četudi so svoje pogoje po sprejetih merilih izpolnili. Odgovora m bilo tudi na zadnji seji skupščine Kulturne skupnosti Slovenije, ki je bila 17. julija v Ljubljani.
Delegati skupščine kulturne skupnosti Radovljica so tudi na zadnjem zasedanju, tako kot že vsa leta nazaj, najodločneje zahtevah, da njeni delegati v Kulturni skupnosti Slovenije morajo postaviti vprašanje delitvenih razmerij financiranja skupnih nalog in vzajemnih programov, ki so m radovljiško občino vseskozi skrajno neugodno in po njihovem mnenju nesprejemljiva. To utemeljujejo z dejstvom, da pri tako razvejani in obsežni dejavnosti bodisi knjižnične mreže, muzejev, galerij, spomenikov in množične kulture ter ob vernosti, ki jih ima do zamejskih Slovencev in naših delavcev v tujini Kulturna skupnost Slovenije ne bi smela prezreti širšega družbenopolitičnega in kulturnega pomena, ki ga ima radovljiška občina na tem obmejnem in turističnem območju.
Postavlja se vprašanje, če se enako vrednotijo tovrstna prizadevanja občinskih kulturnih skupnosti ali pa prepušča presoja le ozkim krogom ljudi v raznih odborih in strokovnih službah Kulturne skupnosti Slovenije, v katerih dosežejo cilj le najbolj prodorni.
Kako naj odgovorijo, ko morajo razlagati in zagovarjati programe Kulturne skupnosti Slovenije na zborih delavcev in braniti izhodišča, ki so poleg vsega razumevanja za širše interese v očitnem razkoraku s kulturnimi potrebami združenega dela in občanov lastne občine?
Nič manj kot v večjih kulturnih središčih, se vseskozi postavlja vprašanje položaja kulturnih delavcev tudi v manjšin občinah. Medtem, ko se v skupščini Kulturne skupnosti Slovenije upravičeno borijo za njegovo zboljšanje z vsemi pripadajočimi denarnimi nadomestili, so v občini zaradi manj razpoložljivih sredstev za kulturo tudi limiti za osebne dohodke bistveno nižji. Kulturni delavci v občini enakih kvalifikacij so zaradi tega manj nagrajevani, čeprav opravljajo enaka in podobna dela in naloge kot tisti v večjih središčih, m katero pokriva del nadomestil Kulturna skupnost Slovenije. Posredno torej tudi vse občinske kulturne skupnosti, kar upravičeno vzbuja nezadovoljstvo.
Sklicevanje na republiško dogovarjanje in sporazumevanje v okviru kulturne skupnosti Slovenije, s katerim se običajno želi zagovarjati v posameznih odborih pripravljene sklepe in odločitve, je za delavce v združenem delu vse prej kot prepričljivo. Iz prakse vemo, da njihova mnenja in predlogi, ki jih posredujejo delegati na skupščini Kulturne skupnosti Slovenije skoraj nikoli niso deležna večje pozornosti.
Ta stališča skupščine Kulturne skupnosti Radovljica je posredoval delegat na 26. seji skupščine obeh zborov Kulturne skupnosti Slovenije 17. julija v Ljubijsni, vendar pa so naletela na gluha ušesa.
Pisateljica Berta Golob je v knjigi »Sovražim vas« zbrala prgišče pretresljivih črtic, s katerimi razkriva stisko mladih fantov in deklet, ki jih je življenje pahnilo pod streho vzgajal i šča v Preddvoru.
Ciganka Tatjana
Bila je ponosna na svoj rod, ker je slišala, da so Cigani lepi. Rada je odpirala okna in se ogledovala v šipah. Požvižgavala je popevko o lepi ciganki Mariji in mislila nase. Nekaj časa je nosila $ seboj majhno ogledalo, potem ga je bogve Kje zgubila.
Zvezke je imela zanemarjene in krilce zmerom popackano. Ce so ji v pretepu omagale moči, ji je pomagal Marjan. Tudi on je bil cigan, hodila sta v isti razred. Bil je njen stric. To je bilo nekaj nenavadnega; bilo je dražeče in vznemirljivo. »Tatjana, kje pa imaš strica?« »Tatjanca, stric pa ni znal matematike!« »Tatjanca, stric se pogovarja z Ivico, ali se bo oženil?« Oa bi bila jaz Tatjana in da bi imela pol leta mlajšega strica, bi skopr-nela od zaznamovanosti. črnooka ciganka pa nič! Spreletavala se je okoli sošolcev, ki se jim sploh ni sanjalo, kaj hoče. S slino je vlažila goste obrvi, da so se polesketale in bila je lepa, cigansko lepa! Ko so se druge deklice komaj prebujale, je bila ona že v maju. Šelestenje in šepetanje in prvi nemir je preživela že zdavnaj! Zdaj je v njej igrala stepa, Indija, ognji, zemlja.
Ni se krotila Povsod je iskala svojo podobo, še v mokrem asfaltu. Pre-žala je iz temnih kotov z vedno vlažnimi ustnicami. Poigravala se je z lasmi in vabila.
Njenega klica ni nihče razumel. Nihče ni bil ciganske krvi.
Le Marjan. On pa je bil njen stric Ml vabilo ni veljalo njemu
Oba je poklicala brezmejnost, cesta, ki nima ne začetka ne konca Oba
«?ta ostala zvesta rodovom, šla 3ta. Ze dolgo ju ni več pri nas.
Miro Kačar v Železnikih
Miro Kačar je Ml rojen Ista 194Š v norici. Na t učitssstšsa je v  ttkavnom  kisaku   dobi i al prve
js
8 ■■lilusms je lata lffmj v Tsšmtnn prvič svoja duša, od Ista 1974 ds 19*4 pa je ▼ gorici
VS
s4U leta' lf
je i lili ■val aa raastavi v Iks^eteški knjižnici ns
v. Je član likovne shamisi pri BO v nGfti
NOB
Boriš aa, po poklicu učitelj in po
muda. res (kot in z
s ev« v krajinah s js nebo, ki je svetlo, tako m temna kot tanje ia s svojo silhsisfnn stikarjevo ebšntje ossmljsnosti, ki je pod-
sUke je k
in gnili it od Tessarsmšinu sejssdrekal enkrat
VšJsnT^rjri^fltiO    lil    ^BBGflvt ^&%W
še tekmo bolj, ker laačffnssrl pokrajine ni zapiral v ostre X jih je omehčal z mehko in zabrisano ^
e ihiilavc grajena asvi-
piana slike t in sicer v sliki »oori-izvedbe sspssUil s
ki je
zs Mira Katarja je še to, da je še opaaea ■agrsisk X reeJsssmja p s šahe. Ob aMsfclivnih v naravi ne jemlje vsega kar mu motiv poamdi, aatpak <» po svoji pranji edbtra Is zrnje* pnsmsU ia jih svobosmeje kot preje m s priušarham npirahtjs za srednjo st&e.
Ujetost v tonske predstavo vidnega sveta je zaačilaa izpovedma nota sllharjeve ■ ■■■Ijmi ilTrTe ossm|fsnis* saredi od-■ ■hnjiiiilf rojstne norice, temveč -"■tjiuiil ■smifaiga slikaste, istmlea ls sta sna israaa, kar mu je kot slikarju assaterju še toliko tsšje, ker mora pago»takrat odkrivati stvsri, ki so šols-
nemu slikarju bile takorekoč dane.
Andrej Pavlovec
Kamniški muzej prenovil zbirko NOB
ej Kamnik na Zapričah bo v počastitev 40-letnice vstaje odprl v čeli Ink, M. jnitja prenovljeno in dopolnjeno zbirko o predvojnem gibanju in NOB na Kamniškem
zaradi omejenega prostora ostala nespremenjena.
Največ dopolnitev je muzejska zbirka doživela v četrti sobi, v kateri je prikazano uspešno delovanje Kamniškega bataljona 1942/43, ustanovitev Slandrove brigade in njene akcije jeseni 1943, razmah delovanja organizacij KPS in ZKM ter OF in njenih množičnih organizacij in razvoj ljudske oblasti. Z novim fotografskim in arhivskim gradivom ter skicami je osvetljeno delovanje Kamniškega bataljona in Slandrove brigade ter političnih organizacij narodnoosvobodilnega gibanja, na novo je prikazano delovanje partizanskih tehnik in tiskam ter razvoj partizanske sanitete.
V peti sobi, v kateri je prikazan razvoj NOB na Kamniškem od začetka leta 1944 do osvoboditve je na novo prikazano delovanje Slandrove brigade od februarja 1944 do osvoboditve. Dopolnitev je pripravil odbor Slandrove brigade. Razstavljena so tudi odlikovanja in domicilne listine Kamniškega bataljona, Slandrove brigade in Kamniško-zasavske ga odreda ter odbora aktivistov Orkamniškega okrožja.
Povsem na novo so uredili prostor pred vhodom v zbirko. S fotografijami so predstavljena Titova srečanja s Kamnikom ter posnetki srečanj borcev in mladine ter pomnikov NOB.
— Kamniški muzej je prvo razstavo odprl leta 1964, ko je s fotografskim gradivom, s posnetki dokumentov in z muzealijami pregledno prikazal začetek in razvoj revolucionarnega delavskega gibanja na Kamniškem med obema vojnama, podrobneje pa je osvetlil najpomembnejše dogodke narodnoosvobodilnega boja v kamniškem partijskem okrožju. Pri njeni postavitvi so sodelovali sodelavci Muzeja ljudske revolucije iz Ljubljane in organizacije Zveze združenj borcev NOV. Številni borci in aktivisti so tedaj prispevali fotografije, dokumente in muzejske predmete, poseben odbor pod vodstvom Mirka Podbevška pa je pomagal pri zbiranju dokumentacije in muzealij na terenu. Stalno razstavo so uredili na gradu Zaprite
Medtem se je nabralo veliko novega gradiva, dostopni so postali številni novi dokumenti, posebej v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, arhivu centralnega komiteja ZKS in v Arhivu SR Slovenije. Nekaj novega gradiva je bilo zbranega tudi v pripravah za stalno muzejsko zbirko na Krumperku o delavskem in ljudskofrontnem gibanju v tridesetih letih in o NOB leta 1941 na domžalskem območju, ki jo s sodelovanjem Kulturne skupnosti Domžale pripravlja kamniški muzej. Nekaj gradiva so na novo zbrali tudi borci in aktivisti. Vse to je spodbudilo odbor Slandrove brigade, odbor aktivistov OF kamniškega okrožja in odbor ZZB NOV Kamnik, da so dali pobudo za dopolnitev stalne muzejske zbirke o NOB in revoluciji v ksmniškem muzeju, ki je prav tako načrtoval njeno delno preureditev. Nalogo v sorazmerno kratkem roku izpolnjuje letos, v počastitev 40-letnice vstaje slovenskega naroda.
V prvi sobi, v kateri je prikazan razvoj partijskih, strokovnih-sindi-kalmh in kulturnoprosvetnih delavskih organizacij ter njihove pomembne akcije, je z novimi dokumenti in fotografijami še bolj nazorno ilustrirana uspešnost in oblike delovanja delavskih organizacij, posebej KPJ - KPS.
V drugi sobi so z novimi fotografijami in dokumenti dodatno osvetljene priprave na vstajo v kamniškem partijskem okrožju, potek vstaje v noči od 27. na 28. julij 1941 in delovanje Kamniškega bataljona v letu 1941.
V tretji sobi, v kateri so razstavljene fotografije, dokumenti in muzeslije o okupatorjevem nasilju 1941 in o partizanskih akcijah po-zimi in spomladi 1942, je razstava
mira
in pohištveno
RAPJOVLJK A
Sereerjeva It
rassssuje prosta
rnxH KV MIZABJKV
Pogoji:
- poklicna lesna šols,
- delo se združuje za nedoločen čas
TOREK, 28.JUUJAJ981
ŠPORT IN REKREACIJA
5.STRAN G
Tradicija — smuči in skoki
zmiLJB  - flimli je v drntini    mtrm v Mi iN 1i pri Joooate
m(L ■tebka bJMin ilritoi piteiaaj Ia do-tadi auda voske pol teta dbnjte ipfivo. V i mm da«*, ko hm resno trenirali al jntra do veeera, aaw pekariU trnki dvesto litrov. S to pwBaa—n v Sanerts, ja aMka
ikotetaa penteja. kartiuTMaM^aan
■ lnH pre- sta MU v ishrani
•eke ntki ki m je dve dai kor—
ft> I Ji r ■ihirrf-"- vodah teknaovaaje prve kategorije za lovoriko
l,[ir" JafiIlirija, polog Blato to dva »eta-
yJ t, Mih muh i j prokaUoaik uov iz novca« - idkneeni Mark Pteiko in obe-
rS^rltd. ZEČJOJ?- "^ŽFČt*. pre^ .eeto
mZI,< M-akSaTaatev- aaUJahn, ki ai peeaei.a vstrajao utirajo
»TesanogSSsihniiJatiUtok- po* v iliTiaahlta
, aeeeSkov, aasŠoSatTio oooeM mmrni Blat. »Drago
lja Mat. »Teatan. aro pihastjatiiCtok pot v alov^ki in j^ovaaaki vrb.«
■ iT.taih J i uto-- poaUSatt ia eooetti ezeni Blat. »Drago Uto me toka voja-
_U, t^i aitort saento aa dete ia tre- Miaa, potoai koai troairal ia tebanoval
£r*X^NMii evrepeki in le te v akokik, v etertonai, kjor iaaeai
kore le ta dabra
aa-   settem poprune tadi v otetan Pri tcan risu.
voda t je- C. Zaplotnik
Šah
POTKOVA ŽE PRVAKINJA SB0
Revija smučanja na vodi v Zbiljah
Lovorika Jugoslavije v Francijo
Po devetih keUk . vosi • toeko prednosti. V tak devetih kolik je Petkova oddala le tri
so zadaja tri kola kila v — Petkove, ki Je ta trak partij skrate dve točki ia pol. Pikro ae drsi taefct Koširjeva, ki bo po veej reri atesti sragi, tretje zaeatopaaajMoevejttaOeUeva
teh« - VIIL kalo - Potok : Niki 1«, Gole reauL VnapetJC : Kotlr S:l,
1* Peklaj
Parite ras*, Potek : Lap«:l, ae 0:1; DL kala: Vaapetfe : Mari reaat. Gete : Pen-
1*. ~
Krete 14.
ifcft t:l, raki : Parila rasti, Briav Lap : Peklaj 14; VIL k 14, Mkl : Gate reaei, Katir *ker : Ti mi 11" 0:1, BtasaUe Lap 1*. Peklaj Erjavec reaat; Gate
0:1.
14, 1_.
•le 14, Pengrac : Hribar 0:1, Lap t Mkl 0:1, Potek : ViepiHF 0:1, Brjarac : 'r»-^ reami. Parite : Peklaj 0:1.
Vrtaai red: Potok 74,1. Ketir 04. Gole 0, Kralo »4, Mast S, Hribar, Penerae, MU, Mamtit, Lap po 4A VissillE, laeteitc 4, Potek, Parita, Erjavec s/Peklaj 1.
Državno prvenstvo v plavanju za mladince
Od Triglavanov največ Špeli Rebolj
LJU»LJAJLA - Letao hjalitoj kotemi-
aJhital ijags il rr is ik i pteratec ia plavalke, kioaeatridai borgisalotesajoaa-
raJk ta dvajaetik jageelovanskik plavalnih
_ te krepku gete po elaaokik lovorikah. To dok todi u hite ■ bera aovih državnih rekordov ia adajsi pteairje ter aeladtnce. je bila bera tadi aloveaekih ia tadi sa kategorije piishrjn ia aatadteeev. Pri reek tek rekerdaik in likih ao prednjačili Kraaj-eaai, ki ao k« v tek aorik drtavnih in
o tik
I 040,17, 9. Mliliit «40,70, J. -j 44047; 1000 - kravi: 1. Bnear ffinIMill) 174040. *• Hodoi* 174040, I. Gteoaeaaii (oko Triatev) 174040; 100 si
je halo to
gterj 041,77; 900 m d (POuK) 1:1747, S. D 9:17,10, 9. 8b*ft (Jedraa)
stre, ki ko koaoc tedaa r OfBls, sna m do-aeaki ailadih labko le kako ■adovetjni Najbeijaa plavalka troaaevaeaa crlaveeea prraaatra je kite araajcaaka Spela lihilj, ki je oavepaa dva ■■olova ia Mte enkrat drnga. Pri tete je Bekedtera voUko I lipi« igli k iiifilBisii ■■otipa Triate-vevik Majat, Pri fantik je dobro bero odU-,*ij doeegal tadi Itostjaafaa Andrej Draac. . Pri Tristevaaih labko pokvabaao rae ttete, ki ao aa tem StVOSatra tadi aaatepili ia take i lailati, ki aa
Draae (Ljabtjaaa) j 940,10; 4X100 at .  1. Triatev 44040, * Jadran
44940, IPOBK 444,70; _
toaake - 400 SJ kravi: 1. Rebolj (Triglav) 44949,1. gibati (Bell rae) 44040, 3. Prepretaik (Triatev) 4:41,10; 100 m pranori. OsretM (POBK) 1:10,00, «• Hoair-aik (Triatev) 1:1044, 0. Sovtec Mtear) 40:1001
Mlada plavalka kranjskega Trigla va Špela Rebolj je na letošnjem državnem prvenstvu v plavanju za mladince in mladinke dosegla dve zmagi. Med dekleti je bila najboljša udeleženka prvenstva:
m kravi: 1 4:1040, t. Covie (Mla-_t) 44041.'    kadete (Triatev) 4414«; 100 m hrbtno: 1. ftapeeako 1:19,19, S. Sta-ataakovie teka Crven« zveada) 1:1940. S Soviae (Patiaar) 1:14,40; 100 m hrbtno: 1 Peeator 14444, 9. Aaabroi (oba Patiaar, 14444, 0. Draae (Ljabtjaaa) 14040; 400 m Mtaao: 1. Draac (UobijaBa) 440,40, Z ■adate 4:87,73,  S. Seiar (oba Triglav 4:17,70 (rekord 8PBJ sa al ptaeJrje) 4 X 000 m kravi: 1. Ljabtjaaa 0:0741. t Mladiat 0:4047, 0. Triglav I 0:41,70; 000 m kravi: 1. Covie (Mladiat) a.-SS,»4 (rekord 8PBJ aa et pteairje), S. ftha* (Jadran) 94040. 0. Bacar (Ltebljaaa) S4449; 900 m brbtao: 1. Pariter 1:18,1», i. AatJarot (oba Pattaar) 1:1049.  3.  Draae (Ljabtjaaa) 1:1141; 100 ■ deifa: 1. Barič 1:01,71, 2. Kaacaai (oba POBK) 1:01,4», 3. Mrkoci (Mladbet) 14040; M« si adno: 1. Draae (Ljabiteaa) 1:00,70, 1. Kadnie 2:91,19, 1. Šolar (aba Triglav) 1:19,07 (rekord 8PBJ aa at pteairje); 4 x 100 ai kravi: 1. Triglav
1:104»; 100 ■ brbtao: 1. Ceaaik (Patiaar) 14044,1. Alaaf (Badar) 1:1940, 0- Zavret-aik (Braaik) 1:1040; 400 at lafao: 1. Pra-
m kravi: 1. O. Avbeij (LpabUaaa) 1:1440, 2-Beboij (Triglav) 1:1*40 frekerd 8*8 mm mL pteatrke). TiUata (BeBrae) 9:10,40; 900 mhrhtao: 1. Alaaf (Badar) 940,79, 9. Ceaaik (Patiaar) 9:90,17, I. Barja Ofaeter) 1:0047; 100 at dabta: 1. Zavratalk (Braaik) 14940,1. Paraste (Ilirija) 149,40, 0. Pea-ti* (Jadran) 140,70; 990 ■■■toao^Ko-airaik (Triglav) 94940, 9. Oaretie (PO*K) 149,71, 9. PraaretoJk (Triatev) 94949; 4 x 100 at kravi: 1. Triatev 44049. (rekord snu sa ml. iladteki, ■■■utetet rekord SBfl ia rekord BBS sa ad. adadteke), 2. Maadiaaa 440,70, S. Patiaar 44740; 900 at kravi: 1. Rebolj (Triglav) 040,10,1. Keaata (Bailvae) t:J7.fO, S. Jelen (Cehalaaar) 04040; 100 ■ kra^l: 1- PoatU (Jadran) 14144, 1. O. Avbeij (LjnNjaaa) 149,79, 3. Ceaaik (Patiaar) 14441; 900 na praao: 1. Poreata (Ilirija) 1:4040, 1. Kosiraik (Triatev) 1:0940, 2- Oaretie (POiK) 14144; 900 at aaiAa: 1. Koa (Patiaar) 147,10, 1. Prepretaik (Triglav) 14741, 3- Leaarett (Ljabtjaaa) 1:9944; 4x100 m meiano: 1. Patiaar 4:00,75, 2. Jadran 4:04,14, 3. Triglav 4:60,00. D. Humer
sa
Mnogo prezgodaj nas je nenadoma zapustil
MOMČILO M ARI J AN AC
politici
it gmrmkMomm Kranj, znani dniJsbeno-politični delavec in dobitnik nagrade občine Kranj
Od priljubljenega tovariša se bomo poslovili v sredo, 29. julija med 9. in 12. uro v domu Jugoslovanske ljudske armade v Kranju, pogrebne svečanosti pa bodo istega dne ob 17. uri na kranjskem pokopališču
Njegov lik nam bo ostal v trajnem spominu!
Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Kranj
V Kranju. 27. julija 1981
aa lovorike Jagailivije ttevBoMahlliUi ia hI t Si i voda ■a
Tt
oda pa ata jo lian sage— ki tako atao aMgH pokaaati
ia
aaaiaaive barke vat kot tri-.
ta petih iniaeklh drtav - ta Avstrija, ItaUja, Pr—Ml. Čoke ia Jaaaaterije. Mad varani liiiniajn ki ao ae pitigevali •  lovoriko,  je  hflo kBak carjev ia Aaeiotev to vodao tejaa iuTBpahtfi^^
T1 lii ŽiTJo.
aat^ie-^.aaaB,-
sM laapeeotaad- gaateaa ta tadbaa, je bil aai aajkeejti Matjat Matic, etea ItehMan-•ka CMlTglJ . hi je h«, tadi artaadltalj iMIjihisr tekJBovaaja MaSke je prvi dan niaiTMli v  ililinii naaeao aaateal aa
1. Gaatter (Praaatja) 4040. 0.
09940.
(dag.) 100044.
C. Zaplotnik
ia niarriwa ta Certeaoai ia sa ; bsdl sa Avstrijcem Otaaibaraar-jem SoMsao ao ae v te j dtanlpitai odreaali SeetaH aati: BssM je bil peti ia Plosko
'viiiTlj- ae je tekjaovaaje nadaljevalo ■ preakadate v ttkik. Nati ao tokrat pričeli ateste. MaSie je v thiiigltal v katerije
LaMeko Itesrake*Jaetavil aov drtavai rekord s 0900 11II in 11, taaal eoaate te je ao
ssB^Btss, IJ.f .l.^TgS
Dlt PttGNAL baunabje
SKOPJA LOKA -ka 1040« je bat v j
4. sv<
^jtMBM^eTaaeJ sate v akekik, »ai jez 43 a»atri ia pel za tri azetre ia pol praakeCil IfHJnr- Zon ca. Ce tek-M bil
vaaaaaga prvaaa, aanpe Bavite ta ; ■■■■J ne, aaj aa jba ai aapatejrvretiti^ined prvih
s Po-
drtavai rekord (40 •etrov). Dobro ao ae v •kokik drtaB tadi eotaU aati, zaj je bil netko oodad ia Piatgar aaajetL Soaptob ao aati ■!■■■«, ds ao skoki vaekakor njihova parada
Tnitalta las ter aMtki
"atie je bfl dragi, toda aa dteai ie, da ai je smago aapravU • alabtei naeto-poaavlikik.
devet. V ■tove
Iteta
kisi jez
A
davni delov
" vf?^      hi.be takaaavaaje zaradi daSevje preeta-
pitea. Keaabtenrijo ^ v l^ee, kjer enajo pekrko taaa lovoriko Jago- Vratei red: 1. Pate, 1. PeMo (LjiilMiaa), kareari eaddl Praa- 3, PPK Posla, 4. Uljanik, l-Staka (Ltaddte-Sraai, toda aa dlani ^ t. Laatv. fltrst), 7. Svebeate (Ltoblte nmy. 8. Laka Sijeka, 0. Goatol (Nove Go-riea). „ _
Deseti pokal jKranja v smučarskih skokih
Nov rekord skakalnice
KKANJ - Te Asi je ns ■kakal-iei, ki je pokrita g plasti, ko, kija* aspsantsaakeat časa salo živakao. Claai klak«, tekarovalci ia starši skakalcev hitijo ie z zaaajiati deli aa prenovljeni skakalnici. Rekonstmkcija je kila aaaaree taka, tla bo aopu-ieala skoke ao M ssetrov. To bo hkrati sedlaj aajveeia skakalnica v Jaaaalaviji, ki bo ek>paaeala skoke ao M ssetrov.
Ko so leta lf71 aa Gorenji Savi sasaterski delavci 8K Triglav prieeU z g*rndnjo, je bila to ogromna investicija. Za razvoj antnea rakih skokov je bila ta odločitev o plastični skakalnici v Kranja pravilna. V klaba je dovolj aadarjenlh skakalcev. Že na otvoritvi leta 1*73 ao gitdelri uživali v lepih ia dolgih skokih. Toda r a svoj snasrfaiailb skokov je i«i naprej in pri Triglava ao raamiaijali o povečanj« skakalnice. PreeMaai so se odločili, da jo povečajo. Ia takrat je padel tadi nov rekord. Italijan Maseiao Kigoni je pristal pri ti ssetrlk. Ker je skakalnica inseU leseno zaletiice je sob časa načel tadi to. V letesnjess leta je bilo treba rasasinliti o povečaaja skakalni ce in o novem saletiača. Sedaj je skakalnies pri pm vijena, da bo sprejela aajbstjie skakalce iz Ju-aoaaavije, ItaUje, Avstrije, zbn in Mndsnrske, ki se bodo 1. avga-sta pesnerili na desetem pokalu Kranja.
g pomočjo klahekih delavcev
novili aaletiiee. Dosedanjo leseno koaaU akcijo ao železno. V nalet 5.ti* kg telesa, II trov lesa in It i i Zbirnih betona. Vrsdnsst vsssm vi sne ne ga aaaberiala je M saMjeaov ata-rik tnnarjev. Vsa dela so bila opra vijena hrtznsacno. flksmau je bile opravijenik S.MB prssto voljnih ar in tako so pri ktaaVu prihranili fg miMJsaov starik dinarjev. To je atdvsmon izreden prispevek Alanov Unba, ki so v zadnjih trek meeeeik žrtvovali skoraj ves prosti eas za to obnovo. Pri tem je treba pnhvnMti
Trigssva, skakalcev in smrsev •hakaleev ter ob pomoči ing. Janeza Goriška je skehelnics v tek
p^JMg
del so ob-
dnek debila sahtevaio PI0. Poteg vseh
ne>klicnega trenerja rmnsnja čbnmmrja, ki je bil gonilne sila pri tej rekonstrukciji. Ciaatar je
opravil tadi največ nih ar. Pri tem aa pri mhvalai trn« dolsvaim organizacijam Alpos, Seatiar pri Celja, Diaoea is Celja ia Surovini iz Kranja, ki se pravočasno dale na raspudago ves material.
M ekeasti' akcija ekehelnice aa Gorenji Savi ai samo vstika pridobitev sa kraajeki Triajktv, temveč bo objekt ktkko odMčao služil tudn na vadbo drtavaih in re-pnkHikih selekcij. T*, bodo labko sedaj trenirale desna. Pri tem •do vse selekcije pri hranile-prsmno deviz, saj ne ho patreb-9 na drage iien^sMJii v tati no. Sesti ■iJaiPiinl tedea skokov je pred nami. Svečane otvoritev prenetljene skokornire na Gorenji Sari bo 1. nigaata ob II. ari. Ta tradbrieaalaa deseta prireditev za pokal Kranja je v počastitev kranjskega občinskega praznika.
D. Humer
ao
Smučarski delavci kranjskega Triglava so v tek mesecih rekonstruirali skakalnico na Gorenji Savi, kije pokrita s plastiko. Leseno zaletiice so nadomestili z železnim. Prenovljena skakalnica bo dopuščala skoke do 56-metrov. — Foto: D. Humer
G LAS 6.STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
TOREK, 28. JULUA 1S81
IZIGRANA SMRT
IN SUŽNOST ^
Martin Prešeren
Tomo Križnar
52
Z MOPEDOM
PO JUŽNI AMERIKI
Ne vem, zakaj me je vedno vleklo na tihomorske otoke. Sanjal sem o udobnih peščinah pod kokosovimi
Klimami tik lagun turkizno modrih koralnih zalivov, aljni otoki so pomenili skriven azil, kamor sem se v domišljiji zatekal po tolažbo, ko sem našeškan klečal v kotu, se gulil matematiko ali si drgnil potne dlani pred vrati zobozdravnika.
Res mi ni čisto jasno; kako je mogoče, da sem se zadnje poletje na svoj 25. rojstni dan znašel na robu kraterja, godrnjajočega, z divjim tropskim zelenjem, v trenutku, ko je rdeče sonce zahajalo v tople valove Karibskega morja.
V žrelu je nekaj brbotalo in sikalo, smrdeče sape so prinašale vonj po žveplu in posmojenih kocinah. Kadar je leden veter odpihnil megle, se je pokazalo surovo, skrivnostno žrelo, nekaj sto metrov široko. To, kar se ie videlo, v svoji grozljivosti niti slučajno ni bilo podobno ničemer, kar sem videl doslej. In tisti pogled po pobočju vulkanskega peska na morje — ja za božjo voljo, kakšne kreacije si izmisli narava! Ni treba biti rojen ravno v »Devici«, da se ti tresejo noge od strahu — in navdušenja.
V zapuščeno vasico iz bambusa sem se vrnil kasno, obuškan in popraskan. Okopal sem se, poležal na peščini, potem sem sklatil kokosov oreh in poiskal kavlja za visečo mrežo v najčistejši koči... V grmu banan so se ljubili črički, otečene papaje so se zibale v mesečini pred oknom brez šip; bilo je vse tiho. Ljudje, mešanci med črnci, ki so na otoku najštevilnejši, in karibskimi Indijanci, kolikor jih je na otoku ostalo po španskem genocidu, so se po nenadnem izbruhu vulkana aprila lani umaknili v taborišča, ki jih je postavila kolonialna uprava v zalivu malo pred Georgetow-nom, glavnim mestom otoka. Zadnjič je vulkan izbruhnil leta 1902, ko je pomoril več kot 16.000 otoča-nov. Od tedaj Angleži, ki imajo otok še vedno pod svojo krono, ne tiščijo več svojih plantaž banan in kokosovih orehov na to stran otoka.
Malo pred jutrom me zbudi kikirikanje. Tukaj, 10 km od prve vasi? Nemogoče!
Nag skočim iz mreže, zgrabim fračo, darilo Indijanca iz amazonskega porečja, in tiho stopim na zapuščeno njivo manioke. Tam, od koder sluti prvo nežno svetlobo jutra, stoji na razbiti buči široko razkoračen zajeten ptič ali kaj, odpira kljun in se napenja. Petelin ... Verjetno so ga ljudje v paniki med padajočimi skalami ob erupciji pozabili vzeti s seboj. Poberem kamen, nategnem debeli kit surovega kavčuka in sprožim. Žival vrže v zrak, perje puhne po listju, nato med zadiranjem strmoglavi na tla, še nekajkrat zabrca. Še preden pridem z nožem, je mrtev.
Sele ko se je dvignilo sonce, ki me je našlo ob ognju, kjer sem vrtel med dve rogovih naslonjeno palico z nataknjenim belim mesom, ko sem zagledal svoje krvave roke, se mi je oglasila vest. Jaz, mesar... jaz, ki sem nekoč tri dni taboril s kuro, pa je nisem mogel ubiti, jaz, ki mi je bilo žal brenclja, jaz pobijam prijazne živali kot pragozdni divjak.
Bilo je nekaj robinzonskega v tistem požrešnem žvečenju trdih pečenih mišic. Lačen sem bil. Zadnji teden sem se hranil največ z narabutanim sadjem. Na skromni barkači za prevoz kolonialnega blaga sem se bil pripeljal iz Južne Amerike, kjer se mi tudi ni najbolje godilo. Bil sem sam, in mislim, da je bil to najlepši rojstni dan mojega četrt stoletja.
Otok Sant Vincent, otoček v verigi zavetrnih otokov urico in pol leta od Martiniqua in dve uri od Tri-nidada, je majhen, da ga peš obhodiš v dveh dneh. V primorju dva metra široka, ponekod z razbitim asfaltom pokrita jamasta pot pelje skozi idilične plantaže
Mir
domačini
banan, ob katerih stoje revne koče nekdanjih črnih sužnjev, ki po odpravi suženjstva, sploh pa zdaj, ko je deželica končno dobila neodvisnost oktobra in takoj kot 153. država kandidirala za sprejem v članstvo OZN, gospodarsko nikakor ne morejo zlesti na zeleno vejo. Vse več ljudi se seli proti mestu, kjer ob nekaj razkošnih trgovinah z dragimi izdelki evropske visoke mode slutijo sladko in zabavno življenje brezdelja, ki ga obljublja glasba iz povsod nastavljenih hreščečih zvočnikov skodranih fantov iz Jamajke. Okrog Georgetowna se naglo širijo barakarska naselja, kjer se toči poceni 45 % rum in kjer ob vsaki uri najdeš prsato dekle. Ne vem natanko, koliko prebivalstva na otoku je afriškega izvora. Meni se zdi, da so v absolutni večini.
Po črnih ljudeh iz Brazilije so mi karibski črnci zelo všeč. Potem ko sem pet mesecev prebil v Afriki, sem se naučil ceniti Afričane in njihovo kulturo, ki je v marsičem drugačna od naše. V njej ni toliko bleska in leska, kiča in hinavščine in laži ih zahrbtnih strasti. Je neizumetničena naravna kultura, ki se je meni odkrila predvsem v obliki pravega odnosa do sebe, do soljudi in do stvarnosti nasploh. Brazilski črnci, pa tudi mešanci, imajo v sebi nekaj podobnega kot Afričani v velikih evropeiziranih delih mest, kot so Lagos, Duala ... Črni ljudje na karibskih otokih, ki sem jih videl, pa precej tistega z afriškega podeželja.
Ko se bos sprehajam skoz* vasice na Sant Vincen-tu, črne stare mame čepijo na stopnicah lesenih hiš na kolih in pestujejo čokoladne otroke z v čopke spletenimi lasmi. Mlada notri ropota z železno posodo. Mozak se praska s prstom po nosu in gleda, kdaj bo iz hiše nasproti stopil debelušni sosed v širokih hlačah z naramnicami, da se bo pokril s starim polcilindrom in bosta šla dol k baru, ki je naslonjen na hrib pod palmami v vsaki vasi, na vsakih nekaj korakov, kot najpomembnejše zbirališče in modrovališče mož, ki se spoštujejo med seboj. Psov je presenetljivo veliko. Vsi so brez izjeme mršavi, garjavi in krevljasti. Tavajo pod kavbojskimi verandami in ližejo po vzhodnjaško začinjene postane omake z raztresenih špagetov ali grizejo ob zadnjem nalivu opoldne utopljene kake tri decimetre dolge podgane. *
Otroci so prisrčni kot povsod po svetu. Otok je ves v strmih gričih, raz togo teni vulkan ga je oblikoval po svojem okusu, nobena cesta ni ravna, vse gre gor ali dol, zato so otroci iznašli lesene tricikle, nekakšne avtomobile brez zavor in krmila. Jadmo se z veselim kričanjem prevažajo po ovinkastih cestah, da jim smrkelj visi daleč pod brado. H rasta vi so in obu-škani. Večina palm v vasi pod hribom granitnih skal je obdrgnjenih.
»Saj mogoče že veste,« je pričel gospod, »gre namreč za to, da vas obvestim o sledečem: naša tovarna, če bo šlo tako naprej, bo prisiljena odpustiti nekaj delavk. NaroČila pojenj u je jo. Vse se draži. Kaj bo, sam ne vem. če ima katera izmed vas dobljeno delo drugod, lahko zapusti tovarno. Pride naj v pisarno, da dobi svojo delavsko knjižico. Je pa še druga stvar. Grozi nam tudi vojna. Zdi se, da se bo Hitler lotil tudi Jugoslavije, če ne takoj, pa v bližnji bodočnosti, ušli pa skoraj gotovo ne bomo temu zlu. Janina in Pavla, vaju dve bom pa premestil na drugo delo in sicer v staro šolo pri cerkvi, kjer se bo delalo na statvah moško blago. V delo vaju bo uvedel naš novi tehnik Hubert. Ostalim delavkam pa dovolim štirinajstdnevni brezplačni dopust, če katera želi, lahko pa delate naprej, dokler bodo surovine. Mogoče se bo po tem času le kako odprlo, da bomo normalno delali naprej!«
»A, to je povedal?« se je začudil Marko »Kdaj pa greš ti na novo delovno mesto?« je vprašal.
»Ze jutri zjutraj se moram javiti pri Hubertu,« je odgovorila Janina. Hubert je bil Markov prijatelj. Se danes ga moram najti, je Marko sklenil sam pri sebi, da se vseeno pomenim glede Janinega dela in plače. Ja, verjetno so Janino dali na drugo delovno mesto na priporočilo »gospe«, saj je bila Janina ena najbolj pridnih delavk v tovarni, tako je Marko pretnleval sam pri sebi
»Vojna,« je bruhnilo iz Marka tako naglas, da se je ob tem spokojnem večeru ustrašil samega sebe. Se bolj je stisnil Janino k sebi in jo pobožal po valovitih laseh. Mesec je stal že visoko na nebu, prav tam nad cerkvenim zvonikom, kot bi bil nasajen na sam cerkveni križ.
»Nič naj te ne skrbi, Janina. Če bo prišlo do vojne, nam bodo pomagali Rusi in bodo tistega kaplarja in .malarja' zakopali globoko pod nišo z njegovo vojsko skupaj. Hitler še ne ve, kaj so Rusi. Naj se nas kar loti, če si upa, bo že dobil svoje. Pa da ne boš mislila, da je naša vojska slaba. Poglej Srbe med prvo svetovno vojno ali pa Bosance. Kar dobro so mlatili veliko nepremagljivo Avstrijo. Vse je hudič vzel.« Marko je še naprej govoril Janini bodrilne besede o hrabrih ljudeh, o naši oborožitvi, pa še vse mogoče si je izmislil, le da bi pomiril Janino.
Janina je postajala mirnejša in se predajala tihi majski noči in Markovi ljubezni. Ura je že prešla deseto, ko se je Marko pričel poslavljati. Se preden pa je odšel od Janine, jo je povabil, da bi šla drugi dan na Begunjščico.
»Saj ne morem,« je odgovorila, »saj veš, da moram biti jutri na novem delovnem mestu. Pojdi sam, pa čuvaj se, da se ti kaj hudega ne pripeti.«
Pred slovesom je Marko Janini objasnil, da namerava do Roblekovega doma in v nedeljo zjutraj preko Begunjščice k zeleniški koči, od tam pa skozi Tržič in Podgoro domov. V nedeljo se pa zopet vidita. »Lahko noč, Janina in pridna bodi.« Za slovo jo je stisnil k sebi in jo močno poljubil, kot bi se za vedno poslavljal od nje.
Janina je potihoma odšla v svojo sobo, da ne bi prebudila matere in se utrujena vrgla na posteljo ter mahoma zaspala.
Marko je z velikimi in hitrimi koraki meril pot da bi še pred »policijsko« dosegel gostilno, v kateri so se še nahajali njegovi prijatelji. Na mo-stičku pod Hiršmanovim klancem se je Marko daleč ognil skladovnice metrskih polen in poškilil proti njim, če ni za njimi kaj nepoklicanega. Še hitreje in z nestrpnostjo je hitel mimo Zgajnarja po Žanovem klancu, mimo Janšetove »šuštarije« in Editjeve delavnice. Tod je Marku^Že udarila na uho glasna pesem in harmonika iz gostilne. Se so notri. Se nekaj korakov in že je stopil pri zadnjih vratih v vežo, nato pa v gostilniški prostor. Zatohli zrak, pomešan s cigaretnim dimom, je udaril Marku v razgreti obraz. Natakarica Nežka je stala sredi gostilniške sobe in se smejala s svojim zvenečim glasom. Zobe je imela bele kakor sneg za katere je skrbel njen fant Jože, ki je bil dentist v mestu, poleg tega pa dober prijatelj in tovariš.
»Zdravo fantje in dober večer!« je pozdravil Marko razigrano družbo, katero je iskal. Razpoloženi Markovi prijatelji so sedeli pri »bohinjski« mizi Marko je prisedel, Nežka pa je s hitro kretnjo postavila še kozarec pred Marka.
»O, koliko vas je,« se je utrgala Marku beseda iz ust. Za mizo so sedeli vsi Markovi prijatelji, Joža, Martin, Ivan, Tone, Hubert, Lojze, Slavko, Stane, Srečko, Rafael, Tonček, Savo, Miha in Pavel. Markov brat Beno pa je vlekel meh svoje male harmonike. Marko je dvignil svoj kozarec na zdravje vseh, pri tem pa mu je obstal pogled na pri sosednji mizi sedečem človeku. Poznal ga je od nekod, vedel pa ni od kod. Zabuhli izpit obraz in rdeče oči, lovski klobuk s širokim zelenim trakom, pravi tip utoričnega pijanca je potrjeval človeka, kateri je »vandral« po svetu in se sedaj vrnil bog ve od kod. Naenkrat šine Marku v glavo. Saj to je Honzov z Bleda. Kot je Marko vedel je bil Honza več let v Avstriji, pravzaprav na Koroškem. Kaj le on dela tu ob tako pozni uri.
Marko se je nagnil do Slavka in ga radovedno vprašal, kako je bile s podoknico pri Anici. Slavko se je pobahal, da je Anica dala za deset litrov vina, no pa saj gre že h kraju, le »Štefan« vina je še stal nedotaknjen na
BRANKO BABIC
22
NA KOZARI
Bilo je skoraj neverjetno, in vendar so na sovražnika grozljivo vplivale in je ta panično zapuščal svoje položaje Sovražnik seveda ni vedel, da so bili ti glasni jurišniki v glavnem neoboroženi. Seveda so pomožne čete lahko tako delovale samo ob rednih vojaških enotah, ki so z močjo svojega orožja udarjale po sovražniku. Vendar je, kot že rečeno, v mnogih primerih ravno pomoč teh čet omogočila ponovno zavzetje podnevi izgubljenih položajev. Ko smo zaplenili novo orožje, so se ti jurišniki oboroževali in vključevali v redne enote. Hkrati pa so nadomeščali padle in ranjene tovariše.
Neposredno udeleževanje ljud-* stva iz Podkozarja v bojih proti okupatorju in domačim sodelavcem pričuje o povezanosti ljudstva s svojo vojsko, ki se je prav na Kozari izkazala tako vsestransko in celovito. V tej nerazdružnosti ljudstva in vojske je koreninila moč, da se niti za trenutek ni pomišljalo o kapitulaciji ali predaji. Vse to je odražalo izredno zavest ljudstva, da bojuje pravičen boj in da si je samo v takem boju mogoče priboriti svobodo, neodvisnost in
lepši jutrišnji dan. Prav v tem je bila veličina Kozare, pomen velike kozarske bitke in heroizem kozarskih partizanov.
Medtem ko so na položajih potekali krvavi boji, se je nočno življenje v «velikem mestu* nadaljevalo v vedno bolj živahnem ritmu. Kljub temu da je bila na nekaterih mestih fronta oddaljena komaj štiri do pet kilometrov in da so celo noč odmevale salve topov in rezljanje strojnic, ni bilo panike. Neka notranja skrb je razumljivo tlela v ljudeh, zaskrbljenost zlasti za svojce, za sinove, brate, očete, pa tudi sestre in hčere, za vse, ki so se nahajali v prvi bojni črti. Ali bo moj najdražji to noč preživel? To je bilo vprašanje slehernega in tih notranji trepet nad usodo dragih je lebdel nad tem «velikim mestom*. Kdo jih ne bi razumel in z njimi delil tega čustvovanja? Vendar so ljudje dostojanstveno in junaško prenašati udarce in obvladovali svoja čustva, zavedajoč se, da so v tako velikem in težkem boju žrtve neizbežne.
Sestankom z razgovon in dogovori je sledil kulturnozsbsvni del «nočnega» življenja. Vrstile so se
kulturne prireditve, nastopalo je «gledališče» s kratkimi dramskimi sestavki, zabavnimi skeči, z recitacijami in pesmimi. Mnogo tega sta sproti pisala Skender Kulen o vid in Vinko VVinterhalter. člana Agitpropa pri štabu odreda. Sledilo je obvezno kozarsko kolo in splošno rajanje pozno v noč, vse do belega dne, kot bi ljudje hoteli nadoknaditi zaradi vsiljenega mirovanja podnevi.
Nekega dne sem moral po opravkih v taborišče Ponoči je obilno deževalo in zemlja je bila namočena in vlažna. Takrat je bilo v taborišču hudo. Ljudje so si sicer v naglici še kar dobro in znosno uredili bivanje. Vsak je zasedel svoj košček prostora, si pod drevesom ali v grmovju uredil ležišče in pokril z vejami spalni prostor. Pred tem prostorom je rszmestil svoje stvari, kolikor jih je namreč imel s seboj. Tako je vsaka družina imela svoj življenjski prostor, če ni bilo dežjs, se je še kar dalo shajati Ko pa ie deževalo, se je stanje v hipu poslabšalo. Dokler je padlo samo nekaj kapljic, so kosata drevesa nudila kar dobro zaščito. Toda če se je usula ploha ah je začel padati dolgotrajnejši dež, tedaj je postalo obupno. Košata drevesa, ki so v začetku nudila zaščito, so še dolgo potem namakala do kože premočene ljudi Edina sreča je bila, da je bilo poletje in da so bili dnevi razmeroma topli.
Ko sem se po taki deževni noči torej napotil v taborišče, me je
obdajal strah, ns kakšno razpoloženje bom tam naletel. Po poti sem razmišljal, kaj bom ljudem dejal, da bi ublažil pričakovano neraspoloženje. Toda moj strah je bil odveč. Ko sem prišel v eno od četrtnih «središč», je bilo na osrednjem prostoru, kjer so se ponavadi zbirali, mnogo ljudi, ki so si nazdravljali in prepevali. Brž so me zavlekli v sredino in z njimi sem moral piti na zdravje in srečo družine, ki je slavila svoj družinski praznik — slavo. Bil sem presenečen in skoraj verjeti nisem mogel, da se tudi v takih okoliščinah niso odrekli svojim običajem.
lflbJaa Pavtšft ko
odreda
r afit-
PREBOJ IZ OBROČA
Minil je junij in za nami je bilo že petindvajset dni težkih bojev. Borci so bili vedno bolj utrujeni od neprestanih spopadov. Imeli smo že blizu 600 ranjencev, zlasti od topovskih    granat   in letalskih bomb. Sovražnik ie vse močneje pritiskal in zmeraj boli je postajalo jasno, ds ne bo odnehal ter ds je odločen prodreti v Kozaro. Postalo nam je jasno, ds sovražnika neJn°-remo razbiti in gs odvrniti od te namere V tem položsju je začela prevladovati misel na preboj iz obroča. V štabu odreda smo se sesuli in pretresli položaj. Soglašali smo, da moramo v preboj. Tods kje in kako, o tem smo dolgo razpravljali. Končno je bil sprejet sklep, da se prebijemo v noči na 4. julij čez cesto Prijedor- Bonansks Dubica v smeri Karana, dela Kozare, ki je bil že dlje časa zunaj obroča in kjer so se nahajale naše enote, ki so od vsega  začetka bile odrezane od glavnine odredovih sil. R*^"*!? smo tudi, ds bi po potrebi od tod nadaljevali preboj proti Pcda^me-ču. Na osnovi tega skleps je bil izdelan podroben načrt in vsem enotam je bilo isdano povelje o premiku v smeri prebojs.
Enote so se dokaj počasi premikale proti mestu prebojs, 3. in 4. bataljon sta morala premagati precejšnjo razdaljo, zlasti 3. bataljon S moral prehoditi 30 kilome trov po težkem hribovitem terenu za kar je rabil 7 do 8 ur brez počitka.
TOREK. 28 JULIJA 1981
JESENICE IN KRANJ PRAZNUJETA GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
11.STRAN GLAS
Črtomir Zoreč
POGOVORI O TRŽIČU,
NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH
Dom na Mežakli v obnovi
let se aikee ni znaenil za počitniški dom na Mežakli, pa ga obnavlja jeeenMka Železarna za tvoje delavce -29. avgusta ob domu že srečanje borcev slovenskih železarn
Jesenice — Ze več kot deset let je dom na Mežakli žalostno in nadvse očitno propadal. Ko ga je zapustil zadnji lastnik, ki ga je imel v najemu, se ie začelo: razbite so bile šipe, streha je puščala, v notranjosti so se naselile miši in podgane. Vendar ni bilo nobene volje in nobenega prizadevanja, da bi ga ljubljanska Uni-
verza, katere last je bil, vsaj delno vzdrževala in poskrbela, da bi ga vsaj za silo zaščitila.
Jeseničani in okoličani, še posebej pa nekdanji delavci jeseniške Železarne, so stalno opozarjali na to, da je velika škoda, ker tako lep in velik dom na Mežakli doživlja tako žalostno usodo. In nazadnje so se v
TEHNIČNI BIRO JESENICE
Projektiranje in konstruiranje strojno metalurških naprav
Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča in poslovnim prijateljem za občinske praznike
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
čestitamo za praznike
občin Jesenice, Kranj, Radovljica in Tržič
KUN8TKLJ
PUBGAR
BOGOMILA
frizerski salon, Kranj,
Prešernova 4
Cenjenim strankam in ostalim občanom čestitamo za občinski praznik — 1. avgust.
Kavčič Marija
Modni salon
Kranj, Tomšičeva 15
Izdelujemo vsa ženska oblačila po meri hitro in solidno.
Poleg tega izdelujemo in prodajamo otroške žametne kavbojke.
Odprto od 9. do 14.30, v petek od 14. do 18. ure v soboto zaprto. Od 1. 8. do 31. 8. zaradi ^dopusta zaprto__
KRILA IZDELAMO V ENEM
TEDNU.
Čestitamo cenjenim strankam in občanom za praznik - 1. avgust
jeseniški Železarni domenili, da za dom primerno poskrbijo.
Čakalo jih je prvo presenečenje: čeprav so jeseniški železarji prispevali ob gradnji doma na Mežakli veliko prostovoljnih delovnih ur in materiala, vendar v resnici Železarna nikdar ni bila lastnik tega doma. Dom je bil last ljubljanske Univerze, Železarna pa je bila le član konzorcija. Prav zato so morali pri sindikalnih organizacijah Železarne, kjer so se najbolj zavzeli za obnovo doma, najprej urediti lastništvo, kar je trajalo dve leti. Po dveh letih so končno podpisali pogodbo in dom odkupili. Pred mesecem dni so ga torej jeseniški železarji dobili v lastništvo.
Danes so na Mežakli poleg doma delovni stroji in že urejajo okolico. Poleg doma nameravajo urediti več športnih igrišč za rekreacijo in dom najprej primerno zaščititi, nato pa po fazah obnoviti. Pokrili so ga z novo streho in vsa dosedanja dela opravili večinoma udarniško. Na Mežakli so ob prostih sobotah in nedeljah mladinske delovne brigade mladih železarjev, ki delajo po svojih najboljših močeh in rezultati njihovega prizadevanja se že kažejo. Očistili so okolico, kmalu bodo delavci lahko položili električni kabel. Tako bo ob domu na Mežakli že lahko letošnje tradicionalno srečanje borcev slovenskih železarn, 29. avgusta, srečanje, ki ga letos pripravlja jeseniška železarna.
V samem domu nameravajo urediti najprej novo kuhinjo ter primerno usposobiti spodnje prostore. Ugotovili so že, da ni domala ničesar več, kar bi bilo lahko uporabno, kajti dom je predolgo časa sameval in preveč ga je razjedal zob časa. Zdaj ga bodo obnovili prav zato, ker je tudi v jeseniški železarni vedno več povpraševanja po letovanju v počitniških domovih in zato, kar smo že povedali: starejšim Jeseničanom nikoli ni bilo vseeno, da je dom v tako slabem stanju.
Železarna dom obnavlja s prav majhnimi denarnimi sredstvi in računajo na veliko in precejšnjo pomoč mladih in njihovih prostovoljnih prispevkov. Poleg kuhinje, spodnjih prostorov, sanitarij, strehe jih čaka še obnova vodnjaka in vodovoda, kanalizacije in greznice, napeljava centralne kurjave ter dokončna ureditev okolice. Prvi del ureditve bo torej končan že do konca avgusta, medtem ko bodo dokončno uredili dom na Mežakli prihodnje leto.
Vsekakor je vse pohvale vredno, da je jeseniška Železarna odločila, da obnovi počitniški dom na Mežakli. Uredila pa ga bo v zadovoljstvo svojih delavcev in vseh Jeseničanov, ki še vedno in morda vedno bolj radi preživljajo svoj prosti čas v lepem okolju gozdov bližnje Mežakle.
D. Sedej
BANKA BREZ NAPISA
Kranj - Zgradili smo banko v Kranju, Ljubljansko banko visokega pročelja, ki ponosno stoji ob vhodu v mesto. Prav nič sicer ne gre vkup z dokaj borno cestno vpadnico, ki komaj komaj še zadržuje na sebi tisto plast asfalta in kije preozka za srečanje dveh težkih kamionov, a banko vendarle imamo.
Ze res, da v Kranj turisti ne prihajajo trumoma in jih vzame obvoznica mimo Kranja, a morda se pa le kdajpakdaj zgodi, da v mesto zaide kakšen turist, ki si zaželi bančnih storitev. Mirne duše ure in ure lahko tava in tava po mestnem središču, preden bo odkril, kje lahko zamenja denar. K novi stavbi Ljubljanske banke bo pokukal morda le iz zvedavosti, kakšen neki impozantni hotel ima Kranj, še na konec pameti pa mu ne bo prišlo, da je stavba bančna. Mora pa biti že izredno brihtne in odprte glave, da pogrunta, da je LB naša Ljubljanska banka, kjer lahko zamenja tudi svoje dolarje, marke ali šilinge.
Banka torej nujno potrebuje napis, vreden svoje impozantno-sti. Zdaj ni, da bi varčevali in nalepili na velike šipe le skromen listič. »Bank of Kranj* naj se sveti tudi ponoči, če je le mogoče, čeprav je ponoči vedno zaprta. Ce ie vse prenesemo, bomo prenesli tudi to, da bi s helikopterjem vozili črlte na vrhnje nadstropje, samo da damo objektu namensko ime.
Zato pogumno na delo, naj napis, kje in kakšno banko imamo, čimprej razveseli var če val ska in druga srca ...
(t. »■*•)
Pesnik Feliks Dev (s samostanskim imenom pater Johannes Damascenus a nomine Ma-riae), bolj znan kot Damascen Dev, je bil rojen 15. januarja 1732 v Tržiču (umrl je 7. novembra 1788 v Ljubljani). Kljub temu, da je bil duhovnik-redovnik »bosonogi avguštinec«, ie imel Dev nenavadno zgodaj prebujen smisel za posvetno literaturo, celo za ljubezensko pesništvo. Družil se je s Pohlinom, Zoisom in Vodnikom. V letih 1779-1981 je njegov pesniški almanah Pisanice (»Skup-spravlanje Kranjske h Pisanec Od Le peh Umetnosti«) kar trikrat izšel. Številne pesmi v tem almanahu je Dev sam »zložil«, vendar pa je k sodelovanju vztrajno vabil »kranjske spevorečnike, katiri kake zvezane govorjenja imajo, de be njeh med ludi dali«.
Dev ni bil velik, niti kak pravi pesnik. Bil je bolj preporoditeljski duhovni organizator, vsekakor pa velik rodoljub, borec za enotnost slovenskega pravopisa, za čistost jezika, da se Nemcem dokaže, da je »kranjski« jezik dovolj bogat in da ga po krivici »tatu imenujejo«.
V svojih Pisanicah je Dev prvič objavil Valentina Vodnika »Pesem od zadovoljnega Kranjca«. Dev je tudi avtor besedila (libreta) za prvo slovensko opero, ki jo je uglasbil Jakob Zupan.
PETER HITZINGER
Zi godovinar in pisatelj Peter Hitzinger ni bil naše gore list, rojen sicer (29. junija 1812) v Tržiču, a je bil nemškega rodu. Pisal je v obeh jezikih, v slovenščini in nemščini. Razen čisto zgodovinarskih, je pisal tudi arheološke, zemljepisne, krajepisne, etimološke in cerkvenozgodovinske članke in razprave. Razen tega pa je bil vsestranski Peter Hitzinger avtor številnih molitvenikov, šolskih in gospodarskih spisov. Celo pesmi je »skladal« in jih objavljal v Novicah. V tisku je izšla tudi njegova poljudna povest »Močni baron Ravbar«. Vse kaže, da se je Peter Hitzinger tudi duhovno povsem poslovenil, saj je bil eden od zagovornikov slovenske avtohtonosti (prenaseljenosti) na sedanjem ozemlju. Da se torej nismo v teh krajih naselili, pač pa živeli že od davnine, torej celo v prazgodovi-
TOMA2 PIRC
Zdravnik Tomaž Pire je bil sicer rojen (29. oktobra 1813) v Kranju, a je kar celih trideset let, vse do smrti (18. junija 1880), živel v Tržiču. Imel tu svojo družino, svojo hišo — torej ga smemo šteti med stare tržiške velmože!
Bil pa je Tomaž Pire zares možak, moder, šegav, kot zdravnik pa izreden strokovnjak in pravi človekoljub. Zaradi svoje spretnosti in originalnosti je slovel daleč prek meja Gorenjske. Celo bolniki iz drugih dežel so iskali pri njem pomoči.
Trpkozanimiva je bila njegova življenjska pot: oče, kranjski barvar sukna, je namenil sina za čevljarski stan. Fantička pa dreta ni prav veselila in je staršem ušel v Ljubljano. Tam se je udinjal pri zdravniku Fincu, sprva kot hlapčič, pozneje pa kot »zdravilski« vajenec. Zdravnik, ki je fantu nudil pravzaprav le nekako zavetje, mu je pozneje omogočil celo nekoliko gimnazijske izobrazbe in
Tržiški zdravnik kirurg Tomaž Pire (1813-1880
triletno obiskovanje kirurško-medicinske šole ns ljubljanskem liceju. Po opravljenih izpitih je bil spomladi 1836 proglašen za ranocelnika (kirurga) in porodničarja.
Od 1836. leta pa do leta 1850 je izvrševal privatno prakso v Kranju, po letu 1850 je deloval v Tržiču kot okrajni zdravnik.
PRRSRRNG V ZDRAVNIK IN PRIJATELJ
Tako res lahko rečemo za Tomaže Pirca. Prijateljeval je z našim pesnikom v njegovih kranjskih letih in mu lajšal bolečine v njegovi smrtni bolezni.
Prihajal je k bolnemu Prešertiu, ne da bi ga ta posebej klical. Tako, iz prijateljstva, da je prihajal. Seveda je izkušeni možak takoj videl, da gre za hudo vodenico: »Ti si moraš izpustiti vodo« je pesniku naročal; »če ne, ti bo še glava postala kot en škaf.« No, in potem so bolniku menda izpustili vodo, tako »za dva škafa jo je bilo«, a ni nič pomagalo. Vodenica, ki je pestila ves Ribičev rod, kot nekaka dedna, družinska bolezen, je bila neustavljiva. V teh dneh pred smrtjo je poslednji literarni so-govorec p. Benvenut Crobath pisal verze: .
Voda Franca že zaliva, pesmi z njo topi sladke ... »Novice« so 10. januarja 1849 že pisale: »Z zdravjem našiga slavni ga pesnika Dr. Prešerna slabo stoji; pred nekimi dnevi so mu vodo iz trebuha izpustih, ker je vodenica čez-dalje huje pritiskala. Bog daj! de bi mu zdaj odleglo in de bi spet ozdravil!«
Prešeren ni hotel biti nikoli bolan. Tudi prav pazil ni nikoli na svoje zdravje. Zanašal se je na svojo trdno gorenjsko kmečko naturo — pri tem pa popolnoma pozabil na nesrečno družinsko nagnjenost do vodenično-sti. (Mlajši brat Jsnez je umrl za to boleznijo še kot gimnazijec, v 16. letu svoje mladosti ...)
Od začetka novembra 1848 pesnik ni več zapustil sobe. Postajal je utrujen, roke in noge so mu začele otekati, dihal je zmerom teže. Tudi pisati ni mogel več. Celo podpisovanje po pisarjih izdelanih pravnih spisov mu je povzročalo take težave, da si je moral z levo roko podpirati desnico, in še je zmogel le drhteč podpis...
TURISTIČNO DRUŠTVO JEZERSKO
Prireja in vas vabi na tradicionalni ovčarski bal, ki bo 2. avgusta lf81 ob plansar-skem jezeru na Jezerskem s pričet kom ob
11. uri.
Zabaval vas bo ansambel »VESELI PLANŠARJI«
f Modno
J* Č6VUARSTVO k«in
Kranj
častita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za občinske praznike in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne molke in ženske obutve ter obutev za kolesarje.
V nali trgovini v Kranju, nudimo lansko in
osi 8. do 12. in od 14. do 19. ura, tak od 8. do 13. ura.
O LAS 12.STRAN
JESENICE IN KRANJ PRAZNUJETA
TONEK,
ZtJUtUA HS^
r
Biro za urbanizem
in stanovanjsko poslovanje
Jesenice, n.soLo.
in Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Jesenice
čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik občine Jesenice
CD
Gozdno gospodarstvo Kranj
s TO gozdarstvo Skorja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Skofja Loka, Tržič in Preddvor, TO gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj
in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj
Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik — 1. avgust
Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo
za praznik občine Jesenice
TOZD Kontinentalna Špedicija KOPER
FILIALA
i
KRANJ
FILIALA JESENICE
čestitajo vsem občanom za praznik Kranja in Jesenic
Priporoča se za svoje storitve
TOREK. 2g JULUA 1311
JESENICE IN KRANJ PRAZNUJETA
13.STRAN O LAS
_
Ktkn Trgovska in proizvodna DO n. sol. o.
Čestitamo za občinski
praznik prebivalcem občin Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica
KRANJ
OBČANOM KRANJA, JESENIC, RADOVLJICE IN TRŽIČA ISKRENE ČESTITKE ZA NJIHOVA PRAZNOVANJA
w VELETRGOVINA
ŽIVILA
Kranj n.sol.o.
TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Gostinstvo TOZD Trgovina BLED
Delovna skupnost skupnih služb
Priporočamo ae za obisk in nakup v naših številnih prodajalnah in gostinskih lokalih ter v centralnem skladišču v Naklem.
zavarovalna skupnost tri<
Gorenjska območna skupnost Kranj
VSEM OBČANOM, ZAVAROVALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIKE OBClN KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA IN TR2IC
Dinamičen gospodarski razvoj prinaša s seboj nove NE VARNOSTI. Svetujemo vam, da ponovno ugotovite, proti katerim nevarnostim za vas aH vaše imetje niste zavarovani, oziroma niste zavarovani v zadostni višini. Preko 106 zavarovalnih terenskih delavcev dela na področju posredovanja in sklepanja imovinskih in osebnih zavarovanj v družbenem in zasebnem sektorju na Gorenjskem. Pri njih in delavcih, ki delajo na poslovnih izpostavah, boste dobili vse potrebne informacije, da se boste lažje odločili za najustreznejše zavarovanje.
Zahvaljujemo sa za zaupanja in sa priporočamo.
TEKSTILINDUS s svojimi KRANJ temeljnimi
organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb čestita
ob občinskem prazniku
TEKSTILINDUS vsem občanom KRANJ Kranja.
Kinopodjetje Kranj
z enotami:
Kino in Snack bar Center s Kino Storžič in Bife Storžič, Kranj s Kino in Snack bar Tržič • Kino Dom Kamnik • Kino Češnjica in Kino Komenda
a
čestita občanom in kino obiskovalcem Gorenjske za občinske praznike.
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ
Ul. Mirka Vadnova 5 PRIMSKOVO - kom. cona
IZVAJAMO: vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijake zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj
Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike.
Elektro Gorenjska
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n. sub. o.
KRANJ Cesta JLA 6
s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela:
ELEKTRO Kranj ELEKTRO Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj
in DS Skupnih služb
čestitajo občanom in poslovnim prijateljem občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike.
Servisno podjetje Kranj
Tavčarjeva 45, telefon 21-282
de naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instala-terska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska.
VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV
čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik
CL ASM. STRAN
JESENICE IN KRANJ PRAZNUJETA
TOREK, 28 JULUA 198
U
Gorenjska oblačila Kranj
TOZD KftoMteija Kranj in TOZD Konfekcija Jesenice
Deio vna skiMoit skupnih služb Kranj
Vsem občanom Kranja, Jesenic čestitamo za občinski praznik in jim želimo mnogo delovnih uspehov
m.
tri glav
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praz nik Kranja
Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE
čestita slušateljem, sodelavcem in prebivalcem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
Živilski kombinat
TOZD
Pekarna Kranj
čestita svojim potrošnikom in občanom za občinski praznik Kranja in jim želi prijetno praznovanje.
Elektrotehniško podjetje
Kranj, Koroška cesta 53 c
Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega Čestita m Šibkega toka
VSem občanom Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja
in poslovnim prijateljem    obdelovalne in druge naprave
Izvaja obratovno vzdrževanje
Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno
Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, RIZ, Elind, Čajavec, Grundig, Fein, Ransburg in Sever Su-botica.
Sprejem in izdaja aparatov vsak dan od 5.30 — 15. ure, v četrtkih do 16. ure. Sobota zaprto.
za občinski praznik
projektira proizvaja instalira prodaja
servisira
ALPETOUR
Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour Skorja Loka
čestita vsem občanom občin Kranj, Jesenic, Radovljice in Tržiča k njihovemu prazniku in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov
Kemična tovarna Kranj
exoterm
kranj
Jugoslavija
vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Kranja in jim želimo še mnogo delovnih uspehov
Kolektiv splošnega
gradbenega
podjetja
SGP GRADBINEC
čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME !N STROJEV
KRANJ JUGOSLAVIJA
stroj« sa čevljarsko in tekstilno industrijo brusilne stroje zs kovinsko industrijo
vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Kranja
■
TOREK, 28. JULUA 1981
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
15.STRAN C LAS
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nade drage mame, stare mame
MARIJE REHBERGER
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na
zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Alenki Pegam za zdravljenje na domu. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, zvonarjem in pevcem
Vsi njeni
Zgornja Bela, 17. julija 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase zlate mame, stare mame in prababice
NEŽKE ŠVAB
roj. Eeako
se iskreno zahvaljujemo sovasčanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrazili so-žaiie, pokojnici darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi krajevni organizaciji ZB in drugim družbenopolitičnim organizacijam, govorniku in gospodu župniku za pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni!
Hudi graben, 22. julija 1981
ZAHVALA Ob smrti nase drage mame in stare mame
JULKE KOVAČIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, jo spremili na zadnji poti in sočustvovali z nami.
Sin Franci z družino
Kranj, 24. julija 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in starega očeta
FRANCA GABRA
Trnje it. 8
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Jurč-kovim, Sinkovim, družini Milosavljevič, prijateljem in znancem ter sodelavcem. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja in za spremstvo na njegovi zadnji poti
Posebna zahvala duhovščini za pogrebni obred, zvonarjem in pevcem.
Zalaja*! vsi njegovi Skorja Laka, dne M. julija 1881
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase drage mame
ANGELE RIHTARŠIČ
p. d. Eosove iz Laj*
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ji darovali cvetje, se v tako velikem številu prilh poslovit od nje in jo pospremili na
zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi pevcem, govorniku in g. župniku za opravljen pogrebni obred
Vsiajeai
Lajaš, lf.janjal881
MALI	telefon 23-341
OGLASI	
PRODAM
Prodam KONJA zs kmečka dela in kombiniran ŠTEDILNIK. Kontno 39, Bled 6864
Prodam breje KRAVE po izbiri. La-hovče 65 6872
Prodam večjo količino GAJ BI C za jabolka in krompir. Poaavec 12, Podnart
6926
Prodam smrekove in borove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 6979
Prodam prašiče težke od 80 do 120 kg. Zalog 8, Cerklje 6980
Prodam več PUJSKOV od 36 do 50 kg težkih. Pavlin, Sentuiika gora 23, Cerklje
6981
Zamenjam KRAVO visoko brejo za jalovo. Vopovlje 13, Cerklje 6962
Prodam več klafterBUKOVIH DRV. Dostavim tudi na dom. Ambrož 1, Cerklje
6983
Prodam lepe PRAŠIČKE Cerkljanska dobrava 1, Cerklje 6984
Prodam suhe smrekove PLOHE in PRIZMO. Senturska gora 4, Cerklje
Prodam več TELET simentalcev za rejo. Fende, Pokopališka 4, Kokrica 7005
Ugodno prodam (50% ceneje) otroško STAJICO in športni VOZIČEK. Informacije dobite na telefon 74-927 7029
Zaradi selitve prodam KUPERS-BUSCH, motorno ZAGO huskvarno 65, ŠIVALNI STROJ in črnobeli TELEVIZOR. Sterle Jože, St. Rozmana 11, Kranj
7030
Ugodno prodam dobro ohranjeno otroško DIRKALNO KOLO znamke zenit speciai na 10 prestav. Miklavc, Dorfarje 18, telefon 44-631 7031
Prodam ZIDANO GARA20 na Planini pri novi trgovini. Oddati ponudbe pod. Gotovina—garaža 7032
Zaradi bolezni nujno prodam KRAVO po prvem teletu. Telefon 47-211 7033
Prodam ŠPORTNO KOLO sprint na 10 prestav. Potočnik France, tel. 75-140, interno 310 od 8. do 12. ure 7034
KUPIM
Prodam do 200 litrov lastnega bizelj-skega VINA ali zamenjam za smrekove PLOHE. Zg. Brnik 4, Cerklje 6986
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO dobro mlekarico in 7 tednov stare PUJSKE, hitro rastoče, mesnate pasme. Janša Ivanka, Zasip pri Bledu 6987
Ugodno prodam popolnoma suh LADIJSKI POD, debelina deske 2 cm, širina 9 cm. Telefon 74-005 6988
Prodam CEMENT. Podreča 14 6989
Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in prešito odejo. Novak, Tavčarjeva 1, Jesenice 6990
Prodam planinsko KRAVO frizijko, ki bo sredi avgusta drugič teletila. Jan, Brezje 17 b 6991
Preskrbim in pripeljem PREMOG in PESEK. Telefon 27-201, Milan 6992
Poceni nrodam 2 leti star ŠOTOR, velikosti 6 x4 m za 6 oseb (3 spalnike). Telefon 064/75-504 6993 064/75-504 6993
Ugodno prodam GLISER G-370 z motorjem tomos 18. Podviz, Zbilje 9 a, Medvode 6994
Prodam 350 ZIDAKOV 20 x 40 cm in MREŽE za ploščo. Miže, Golica 1, Selca nad Šk. Loko 6995
Prodam novo 380 litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO, še v garanciji. Naslov v oglasnem oddelku 6996
Poceni prodam 2 leti star ŠOTOR, velikosti 6x4 m za 6 oseb, 3 spalnice. Telefon 064/75-504 6997 064/75-504 6997
Ugodno prodam 2000 kosov rabljene cementne STRESNE OPEKE špičak širine 34 cm. Doslovce 16 6996
Ugodno prodam italijanska športna OTROŠKA VOZIČKA. Ogled po 15. uri. Križnar, Zg. Bitnje 12 6999
Prodam dva nova fiksna ELEMENTA 170 x 220 in BALKONSKA VRATA z termopan zasteklitvijo. Informacije na telefon št. 47-148 7001
Prodam TEHTNICO 150 kg s KUR-NEKOM in otroško ROGOVO KOLO. Snedk, Orehovlje 1 a, Kranj 7002
Prodam 2 PSIČKI, pasme d obe rman, odličnih staršev, stari 12 tednov. Jože Po-gačar, Zgornja Bistrica 50, Tržič 7003
Prodam OBRAČALNIK maraton in 2 meseca stare PSE, nemške OVČARJE. Bobovek 6 7004
Kupim SAMOHODNI OBRAČALNIK reform potinger s 4 taktnim motorjem. Polovico lahko plačam z devizami. Ponudbe na telefon 064/22-336 6962
Kupim VIOLINO, dobro ali potrebno popravila. Oddati ponudbe pod »Violina«
7019
Kupim 10 kub. m smrekovih HLODOV. Kličite na telefon 25-971 interno 0002 dopoldan. 7020
Kupim rabljen slaščičarski mešalec. TeL 22-638
VOZILA
Prodam originalni iUhianski FIAT 125. Informacije vsak dan dopoldan telefon 50-150, interna 215 ali popoldan telefon 50-034. Kališnik. Bistrica 110, Tržič.
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Kroprvnik, Zg. Brnik 97 7035
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Mandelj Kazimir, Bazoviška 15, Radovljica 7036
Prodam FORD ESCORT, letnik 1971, zelo dobro ohranjen. Frelih, Tominčeva 29, Kranj 6712
Prodam KOMBI zastavo 1300 T, letnik 1976, registrirano do 1. 1.1962 ali menjam za gradbeni material. Gaberc Stane, Gra-hovše 4, Tržič 6870
Nujno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974/75. Telefon 28-311 6900
Prodam motor TOMOS CROSS 50 junior. Avguštin Boštjan, Godešič 118, Škofja Loka 7006
Prodam VW KOMBIBUS, letnik 1969. Rovtar Janez, Kalile 7, Železniki 7007
Prodam ZASTAVO 750 L. Grkman, Poženik 41 7008
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Poženik 39, Cerklje 7009
Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, primemo tudi za na morje. Pergar Zdenko, Mlakarjeva 38, Šenčur
7010
Prodam JAWO 350, demo preurejeno. Eržen, Lancovo 20, Radovljica 7011
Prodam skoraj nov rogov PONY EKSPRES (2 avtomatskiprestavi). Breč-ko Jerneja, Sebenje 67, Bled, tel. 77-756
7012
Prodam ZASTAVO 750 de lux, letnik 1973, registrirana do 20. julija 1982. Župančičeva 25, Huje, Kranj 7013
Prodam dobro ohranjen NSU 1200 C. Bidovec, Jurčičeva 1, Kranj 7014
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Gorenc Bojan, Oldhamska 1, Kranj 7015
Prodam VW 1200, letnik 1964. Ziganja vas 42 a, Tržič 7016
Prodam MOTOR in MENJALNIK za zastavo 750. Podbrezje 34 7017
Sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dobri, skrbni in ljubljeni mož, ati, brat, zet, stric in svak
MARIJAN POGAČNIK
Pogreb bo v torek, 28. julija, ob 16. uri iz mrliške vežice na pokopališče v Radovljici.
Zahmjoči: žena Mihca, otroka Klemen in Lea, sestra Minka, brata Janko in Lojze z družinami ter ostalo sorodstvo.
Radovljica, 27. julija 1881
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage
ANTONIJE GARTNER
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala organizaciji Zveze borcev in SZDL, govorniku za poslovilne besede, zastavonošem za izkazano poslednjo čast ter mešanemu pevskemu zboru Iskra Železniki. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Železniki in vsem, ki ste jo poznali, jo imeli radi m tolažili v času njene bolezni. Prisrčna hvala!
V8I NJENI
Podlonk, dae 14.7.1881
V počastitev občinskega praznika mesta Kranja v soboto, dne 1. avgusta, s pričetkom ob 19. uri prirejamo na prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu družabni večer s plesom.
Za prijetno počutje bo poskrbel ansambel SPOMIN iz Portoroža, CENTRAL Kranj, pa se kdo.
VaOtfeai vsi Krsuejčani in ostali!
OKZttfg
in
DBUiTVO MODRINA
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979 -december. Cirče 29, Kranj 6873
STANOVANJA
Vzamem 2 moška na STANOVANJE v Gorenji vasi nad Sk. Loko. Naslov v Tu rističnem društvu Šk. Loka 702'
1POSESTI
Kupim PARCELO v okolici Kranj; primemo za avtokleparsko obrt. Odda. ponudbe pod Obrt 702 '
Zamenjam HIŠO s PARCELO 1100 kv m v Racah (62327) za zazidljivo parcelo < okolici Kranja, primemo za avtokleparsko obrt, lahko tudi s staro zgradbo. Od dati ponudbe pod Obrt 702
ZAPOSLITVE I
Iščem žensko za VARSTVO treh otro Stanovanje in hrana. Zglasite se: Pa j * Ela, Koroška 25, Kranj 70? I
Vzamem kakršnokoli DELO NA DOK . Naslov v oglasnem oddelku 70* l
OBVESTILA
»Bagat« tečaj šivanja in krojenja Kranju obvešča vse študentke, katere bi času počitnic želele obiskovati tečaj, m se prijavijo 30. 7.81 ob 7.30, ali 31. 7.8), ob 15. uri ali po tel. 47-256. Tečaj se b<> začel 3. ali 10. avgusta po posebno pripravljenem programu.
Sprejmem vse vrste ZIDARSKIH DEL. Izvajam poceni in kvalitetno. St. Žagarja 20, Kranj 7028
PRIREDITVE
OO ZSMS Dvorje-Grad prireja v soboto 1. avgusta 1981 ob 20. uri KRESNO NOČ, v nedeljo 2. avgusta ob 16. uri pa VRTNO VESELICO. Kegljanje za kolo ter srečolov. Igral bo ansambel Trgovci. Vabljeni 7024
MARIJA PRIMC
Cesta na Klaaec 3, Kranj
SMlini gostilne lažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Cenjenim strankam in občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Trtic čestitam za občinski praznik.
IZGUBLJENO
Od Skaručne do Lahovč sem izgubil POLOVICO KARDANA od kosilnice Prosim, proti nagradi vrniti: Sp. Brnik 60
7038
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978 -november. Sturm, Zg. Bitnje 257      7013
NAJDENO
Našel sem OČALA. Štirn, Tavčarjeva 15, Kranj 7037
Našla sem žensko JOPICO v Valjavče-vi ul. 9. Informacije na telefon 24-319
OSTALO
Dve znani ŽENSKI iz Partizanske ceste v Šk, Loki aaj vrneta rože katere sta odnesli v Stari Loki 7027
Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudsku pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 51500-403-319M - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835. redakcija 21-8S0, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341.
Individualna polletna naročnina 250,— din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno a poštnino.
Oproščeno prometnega davka po pri utojnem mnenju 421-1/72.
Krajše vrste
ob kranjskogorskih žičnicah
Smučarski turizem v Kranjski gori, ki ima svoje korenine ie v predvojnem obdobju, se je razmahnil z izgradnjo žičniških naprav - Temeljna organizacija jeseniške Gorenjke Žičnice v Krf*Mki fpri aresničnfe prvi del nalofbe v postavitev sistema žičnic Podkoren - Planica - Njen direktor Vid Cerne govori o sedanjih delih in načrtih za bodoče
Kranjska gora - Po zasneženih kranjskogorskih strminah so se navdušeno spuščali prvi smučarji dobro desetletje pred drugo svetovno vojno. Že takrat so v tem kraju organizirali prve smučarske tečaje za oficirje, delovati pa je začela tudi smučarska šola za druge obiskovalce, zeljne smučanja. Ker je bila šola za tiste čase dokaj napredna, uveljavljala je arlberško smučarsko tehniko, je bilo gostov v Kranjski gori vse več in kraj je postal znan po svoji zimski športno turistični dejavnosti.
Pred vojno so imeli v Kranjski gori .50-metrsko smučarsko skakalnico, kjer so prirejali številna tekmovanja, med njimi tudi več državnih prvenstev. Naravno drsališče je na led privabljalo mnoge kegljače. Za razmah smučanja pa je takratno kranjskogorsko turistično društvo želelo postaviti žičnico. Takšne naprave so si ogledali v Italiji in Avstriji. Ogreti za novost, so izsekali gozd na Preseki. Nadaljnjo akcijo je prekinila vojna, vendar to dejanje pomeni zasnovo poznejših smučarskih terenov.
Leto 1948, ko je stekla prva kranjskogorska vlečnica Preseka, je bilo prelomno za razvoj tamkajšnjega smučanja. Postavitev prve žičniške naprave, ki je lahko prepeljala okrog 150 smučarjev na uro, so organizirali delavci v smučarskem športu. Njihovem zgledu je sledilo turistično društvo, ki je s svojim gradbenim odborom in sodelavci 1954. leta začelo izgradnjo dveh sedežnic na Vitranc. Po mnogih zapletih okrog financiranja je k uresničitvi naložbe priskočila na pomoč širša družbena skupnost. Za praznik republike 1958. leta so sedežnico predali svojemu namenu, istočasno pa so ustanovili zavod Žičnice Vitranc v Kranjski gori.
Čeprav so zmogljivost sedežnice 250 prevozov na uro takrat imeli za veliko, se je kmalu izkazalo, da razvoj smučarstva prehiteva izgradnjo žičnic. To ie narekovalo načrtovanje in izgradnjo novih naprav za prevoz smučarjev. Leta 1963 sta stekli vlečnici Preseka 1 in Bukov nik, prenovili pa so vlečnico Bran ina. Pozneje so postavili v Kranjski gori še več drugih žičniških naprav.
Gradbena dela na novih smučiščih so se razmahnila
Najlepša je bila Vesna
Na Bledu so izvolili letošnjo lepotico Bleda — Prijeten, zabaven večer v dvorani Kazine
Bled — Nadvse prijeten turistični večer so minulo soboto v Kazini pripravili hotel Park, Turistično društvo Bled in Gorenjska, turistična revija Gorenjske turistične zveze. Kazinska dvorana je bila polna poletno razpoložene, a nadvse dostojne tuje in domače publike, ki ji je najprej ogrel dlani prvak zagrebške opere Kruno Cigoj. Nedvomno bi bil le večer z njim enkratno in popolno kulturno doživetje, a prepolna dvorana je čakala na dogodek večera — na izbor Miss Bled.
Lepotice iz hotelov, Nizozemke, Nemke, Danke in druge so se letos kar potuhnile in nikakor niso hotele po nevihtnem Bledu do Kazine; če pa so že prestopile prag, so se sramežljivo stiskale nekje v ozadju ali v okrilju družbe za mizo. Organizatorji skoraj da niso obupali, kajti kandidatk je bilo le skromna peščica, namenili pa so se celo, da bodo izbor omejili na 25. Zato so, če so le opazili pri mizi količkaj lepega
Najlepša na Bledu je bila Vesna Ju kiča iz Zagreba ... - Foto: H Je lovčan
za oko, kandidatke spravili na oder tudi na milo prošnjo. In marsikatera se je pač odzvala ...
Ko je bilo na odru osem brhkih punc, je žirija modro sklonila glave; nisem od stroke, a naj mi bo vseeno dovoljeno, da rečem, da vsaj polovico ženskega občinstva doli v dvorani ni grabila nobena zelena zavist nad prikazano lepoto. Bile so srčka-ne, ni kaj, kar fejst punce vse po vrsti, krepkih stegen, ozkih bokov ih žarečih oči. A ni bilo opaziti, da bi moškemu občestvu kaj prida stopale oči iz jamic ali da bi imelo resne težave z visokim pritiskom — če pa je že lovilo sapo, je to mojstrsko prikrilo. Punce, nevajene pre-cenjočih in kritičnih pogledov žirije, so se nerodno prestopale in zdrvele z odra brž ko je bilo mogoče. Naša ljubka televizijska napovedovalka Miša in Rado Casl sta jih komaj zadrževala.
Blejsko lepotico je bilo treba izbrati in naslov si je priborila 20-letna Vesna Jukica iz Zagreba, postavna rjavolaska, ki je vse skupaj vzela le za smeh in zabavo.
In za zabavo je vse skupaj vzela vsa dvorana, zavedajoč se, da je blejsko lepotno tekmovanje pač le ena izmed številnih blejskih prireditev, ki jih organizatorji pripravljajo zato, ker si tuji gostje pač želijo tudi tovrstne zabave. Kakorkoli drugače bi pogledali na stvar in na vso to miasisko zadevo, imamo lahko komentarjev in debat na kupe. Lahko se le hahljamo, lahko globo-koumno gruntamo in se razvnemamo, kako silno ponižujoča in nevrednotna so lepotna tekmovanja, lahko smo cinični in »zafrkantski«, lahko bi jih do konca »raztrgali«, a vse skupaj je le samo življenje, delček zabave, ki jo tuji svet, ki prihaja k nam, jemlje in sprejema vse drugače.
Ne kličem zdaj »hura« za miss Bled, lahko le rečem, da so organizatorji v blejski Kazini vsej dvorani z imenitnim ansamblom in še bolj imenitnim Cigojem ter tudi z lepotico Bleda pripravili vsem gostom izredno prijeten, lep turistični večer... D. Sedej
Vid Cerne — nujna razširitev žičnic
RAZŠIRITEV DANAŠNJIH ŽIČNIC
Sedaj imajo v Kranjski gori 3 sedežnice in 9 vlečnic; temeljna organizacija jeseniške Gorenjke Žičnice že nekaj časa upravlja tudi vlečnici v Gozd Martuljku in Mojstrani ter sedežnico na Španov vrh. Vse naprave lahko prepeljejo okrog 9600 smučarjev na uro, kranjskogorske pa približno 8300. Ob ugodni zimi, kakršna je bila minulo sezono, opravijo okrog 3,5 milijonona prevozov.
Dolge vrste ob žičnicah že dolgo dokazujejo, da takšne zmogljivosti naprav ne zadoščajo potrebam smučarjev. Prav tako dolgo v temeljni organizaciji načrtujejo povečanje žičniških zmogljivosti. S projekti, ki so že nekaj časa pripravljeni, so predvideli razširitev z žičnicami opremljenih smučišč v treh smereh; na višje predele Vršiča, na kranjskogorski Trebež in od Podkorena proti Planici.
»Zaradi zapletov, predvsem glede varstva okolja,« pojasnjuje direktor temeljne organizacije Žičnice v Kranjski gori Vid Cerne, »bomo začeli najprej širiti žičnice v slednji smeri. Med prvim delom izgradnje sistema žičnic od Podkorena do Planice bomo tod postavili tri vlečnice in eno dvosedežnico, v poznejših etapah pa še dve dvosedežnici in pet vlečnic.
Uresničitev prvega dela naložbe v razširitev žičnic na podkorenskem področju nas bo stala predvidoma 68 milijonov dinarjev. Načrtujemo postavitev 400 metrov dolge vlečnice Kolovrat, 600-metrske vlečnice Peh-ta in 750-metrske vlečnice Bedanc ter 1300-metrske dvosedežnice Velika dolina. Vse naprave bodo zmogle 3760 prevozov na uro, smučišča pa bodo zaradi ne prevelike strmine namenjena predvsem manj veščim smučarjem.
Pripravljalna dela so se začela aprila letos. Doslej je opravljenih okrog 40 odstotkov gradbenih del, ne računajoč postavitev postaj žičnic. Vsa dela morajo biti končana do letošnje zimske sezone. Pri gradbenih delih mora pravočasnost zagotoviti jeseniški Kovinar, naši delavci pa si bodo za isto prizadevali pri montaži opreme, ki jo je izdelal Unior iz Zreč.
Za uspešen začetek upravljanja novih smučišč bo veliko pomenila tudi rešitev dveh problemov; zagotoviti moramo redno avtobusno linijo med Kranjsko goro in Podkorenom ter kupiti teptalni stroj za nova smučišča. Uresničitev te naložbe bo za nas dvojna pridobitev. Vrste ob žičnicah se bodo zmanjšale, zato bo odpadlo mučno upravljanje preobremenjenih naprav. Povečal se bo tudi promet in nam omogočil porast dohodka zlasti večji devizni priliv.«
NACRTI ZA JUTRI
Med pogovorom o načrtih za nadaljnjo razširitev žičnic je Vid Cerne že omenil drugi del izgradnje sistema žičnic Podkoren —Planica. Novih pet vlečnic in dve dvosedežnici s skupno zmogljivostjo okrog 6000 prevozov na uro bi naj v tem sistemu, povezanim s kranjskogorskim, zgradili v naslednjih letih sedanjega srednjeročnega obdobja. Za ta čas načrtujejo tudi izgradnjo dvosedežnice in več vlečnic na Trebežu ter delno povečanje zmogljivosti sedanjih naprav izven Kranjske gore.
Razširitev žičnic v najzanimivejši smeri za turistično ponudbo, to je na višje predele Vršiča, bo počakala na poznejše dni. Ze sedaj je namreč popolnoma jasno, da kolektiv jeseniške Gorenjke ne bo zmogel sam uresničiti vseh zahtevnih načrtov za nadaljnji razvoj zimske turistično športne dejavnosti.
Zaradi njihove pomembnosti bi prav gotovo kazalo odločneje nadaljevati akcijo za pridobivanje sovlagateljev v načrtovane naložbe. Cilje delavcev Žičnic bi ne nazadnje morali sprejeti za svoje tudi v drugih sorodnih gospodarskih dejavnostih. Besedilo in slike: Stojan Saje
MRTVA ALPINISTA
VRATA - Jaaez Batista (ltfš) ia Mitja Kaaellopas (ltfš) is Liahtjsae, sta se v četrtek, IS. Janja, zgadaj zjatraj odpravila iz Aljaževega dasaa v Vratih v severno triglavsko s temo. Preplezati sta jo nameravala po tako iaseaovaai LjahHaashl smeri, ki je eaa testih. Ko sta areeaeaals okrog •se metrov od vsaešja stane, se je na jari prveaia iapaUl kila ia je omahnil ter potegnil m seboj še soplesalca. Padla sta aa smešni plas pod steno, kjer sta ohlsials mrtva. Dobila sta kade adaree po glavi, čeprav sta imela zaščitne čelade. V reševalni akciji je sodelovalo deset reševalcev in helikopter.
PRAVOČASNO POMOČ
VRŠIČ - V četrtek, 23. julija, ob 21.2* so v Postarane« doma aa Vršiču saaHšali s Pri-eaaka klice na pomoč v nemškem jeaiku. Takoj so organizirali reševanje ia v steni Pri-saaka našli Wslfjsnga Bocama (ISU) ia Martina Kie-ferta (lttf) oba iz Zvezne republike Nemštie. Prepieaati sta hotela Prisank, vendar nista posnela terena in v temi zato nista apela naprej. Oba so rešili nepoškodovana.
A. Ž.
NESREČE
ZAPELJAL NA NASPROTNI PAS
Gozd Martidjek - Štiri osebe so
bile hudo ranjene, tri pa lažje, ker je turški državljan z osebnim vozilom zapeljal na nasprotni pas. Nesreča se je zgodila v petek, 24. julij«, ob 19.30 na magistralni cesti med Beko in Gozd Martuljkom. Turški državljan je peljal proti Jesenicam. V desnem nepreglednem ovinku med Belco in Gozd Martuljkom pa jen-peljal na levi pas in trčil v vozilo Štefana Piska (1959) iz Ljubljane, ki je pripeljal pravilno po svoji desni. V silovitem trčenju so bili hudo poškodovani voznik Pišek in sopotnici v njegovem avtomobilu, v vozilu turškega državljana pa sopotnik. Lažje ranjeni pa so bili voznik v avtomobilu turške registracije in dva sopotnika. Materialna škoda znaša okrog 250 tisoč dinarjev.
ZAPELJAL S CESTE
Radovljica - V nedeljo, 26.julija, ob 16.55 je peljal po magistralni cesti iz Radovljice proti Jeseničani voznik osebnega avtomobil« i/ Bagdada. Iz neznanega vzroka f nenadoma zapeljal levo s ceste. V nesreči je bil hudo ranjen sopotnik
Rrav tako iz Bagdada in so ga p repe ali v jeseniško bolnišnico.
A. Z.
GLASOVA ANKETA
Kamničani o Kamniku
Kamničani te dni praznujejo, v spomin na 27. julij, ko je na Kamniškem zagorela plamenica upora. Praznik je vselej priložnost za pogled na prehojeno pot, na bodoče delo in načrte. Povprašali smo nekaj Kamničanov, kaj mislijo o razvoju občine, kaj bo treba še storiti.
nega šolstva so omiljene. Kar p« zadeva druge stvari, nas Kamni-čane posebno žuli to, da so še cela mestna področja brez telefona. Veliko pričakujemo od reorganizacije krajevne skupnosti, aaj upamo, da bodo manjše krajevne skupnosti ljudi bolj povezale, jm bolj vključile v družbeno delo.«
JOŽE KALAN iz Mekinj
»V zadnjih petnajstih letih smo v Kamniku veliko zgradili. Svila-nit, Alprem, Svit imajo nove tovarne, Stol se je povečal več kot za polovico. V spodnjem delu mesta so zrasla povsem nova naselja, tudi v našem koncu, v Mekinjah je veliko novega. Se marsikaj bi seveda radi imeli, blagovnico, saj imamo v Kamniku le manjše trgovine, dvorano oziroma kulturni dom, v katerem bi našla streho številna društva in seveda mladi. Naše Mekinje bi radi vendarle komunalno opremili, saj smo takorekoč edino večje naselje, v samem mestu pravzaprav, ki ni komunalno urejeno kot bi bilo treba. Naša prizadevanja segajo že v leto 1963, ko smo sami zgradili vodovod, potegnili elektriko, uredili cesto, pa v leto 1978, ko se je sto hiš odločilo, da bo prispevalo po milijon in pol starih dinarjev. Toda naši načrti se ustavljajo pred problemom: doslej smo vsi »jedli« naše, zdaj bi radi vsak svoje.«
MARIJA ROT iz Kamnika
»Na področju šolstva in otroškega varstva je bilo v zadnjih letin veliko storjenega. Z izgrad njo otroških vrtcev na Bakovni-ku, v Komendi in na Duplici, kjer ga pravkar dokončujejo, je še enkrat toliko otrok vključenih v varstvo, čeprav je to še vedno le 25 odstotkov vseh. V tem pogledu je povsem nerazvito področje Stranj in Tuhinjske doline, kjer bodo tudi šole in vrtci prispevali, da bodo ljudje ostajali doma. Nove prostore je v zadnjih letih dobilo usmerjeno izobraževanje, nove učilnice je dobila Duplica in najhujše prostorske stiske osnov-
MARKO UTRIN la Kamalka
»V Kamniku živim šele leto dni in posebej všeč mi je, da ohranja starinsko podobo. Morda se včasih to vendarle ponekod preveč potencira, morali bi se natančno dogovoriti, kai ohraniti in kaj lahko prepusti prostor novemu. Kamnik se industrijsko dobro razvija, prav se mi zdi, da ima vse večji poudarek kmetijstvo, pozabiti ne bi smeli tudi na predelavo pridelkov, na proizvodnjo hrane torej. V turističnem pogledu ima Kamnik veliko možnosti, ne le Velika planina in Kamniška Bistrica, tudi sam Kamnik, Tuhinjska dolina je zelo lepa, P* **°* menda s svojim konjeniškim Sportom. Vendar je k«mn™ občina na področju turizma še vedno nerazvita. V Kamniku pogrešam kulturne prireditve, ki jih skorajda ni, pa igrišča v okolic, mesta. Novo športno i""™™ imamo, sto metrov od nje oi> sol skem centru raste še ena. Venaai že za vzdrževanje sedanje ni denarja, v dvorani se to pozn* «     , .
M. Volčjak