203. številka. Ljubljana, v sredo 7. septembra 1898. XXXI. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan ivrfer, isimfii nedelje in praznike, ter velja po po81 i preje man cm »vstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden naesjo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. SO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zn asa. — Na narod be, brez istodobne vposiljntve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od itiristopne petit-vrste po b" kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se d vuk rat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnistvu naj as blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon ćt. 3<i.
Zaradi jutrišnjega praznika izide prihod Dji list t petak, dne 9. septembra 1898.
Afera Gregorič Koblar.
u.
Hinavstvo označuje od nekdaj vse delovanje in nebanje klerikalne stranke. Pokazalo se je to ie mnogokrat, a se malokdaj tako očitno in jasno, kakor sedaj, ko za kurata Koblarja vihte svoje cepce tisti, ki so moža še pred kratkim tako sovražili, da ga kar videti niso mogli.
Kdo pa je ta Koblar? Malokdo ga pozna tako dobro kakor mi in iz polnega prepričanja lahko rečemo, da mož ni vreden, da bi se slovenska javnost i njim le jeden trenotek bavila. Ljudje se po pravici čudijo, da je ta mož sploh kdaj mogel priti v javnost in igrati v javnem življenju kako ulogo.
St.-li morda odlikuje po posebnih zmožnostih? Kaj del Razlikuje se od navadnega hribovskega kaplana samo po tisti strupenosti in gadji hudobnosti, katero je razodeval v vsaki stevlki „Slovenskoga Lista', sicer pa je dnševna ničla, domišljavo revše, katero nedostajanje omike nadomešča s svetoblin-•tvom, z arogantnostjo in predrznostjo.
Seli odlikuje po posebni značajnosti? O, to pa! Morda se ga prime še priimek .značajni Koblar." Ko so ga spodili iz knezoš konjske palače na kmete, je svojo značajnost pokazal s tem, da je zapustil klerikalno stranko in se vtihotapil v na-rodno stranko. Ta se je dala preslepiti in ga je prijazno sprejela. Preskrbela mu je prijetno službo in ga povzdignila na stališče, katerega bi Koblar iz svoje moči ne bil nikdar dosegel. In tu je zopet pokazal svojo značajnost. Za hrbtom narodne stranke se je združil s „Slovenskim Listom" proti lastni stranki in klečeplazil je pred prejšnjim škofom Missio, do čim ga je skrivaj grizel, koder je mogel. Ko se je naposled posrečilo razkrinkati to značajno počenjanje značajnega Koblarja, je mož brez erama uskoči! iz tabora narodne stranke in iz same jeze in osveto-željnosti, ker stranke ni mogel ujeti, da bi mu bila p: skrbela državnozborski mandat in zaželeni kano-nikat, začel proti njej tako besen in tako brejmejno podel boj, da kaj tacega de ni bilo na Slovenskem.
Povscd drugod bi se takemu človeku smejali, povsod so Koblarji ali smešni ali pa jih zaduši zaničevanje njihovih rojakov, samo pri nas Slovencih najdejo taki ljudje še zagovornike ! Prav to, da se klerikalna glasila poganjajo za človeka, kakor je Koblar, za človeka, katerega sovražijo in zaničujejo, prav to kaže vse klerikalno hinavstvo.
Dobro vemo, zakaj so se klerikalni listi s tako strastjo zavzeli za Koblarja in proti deželaemu odboru. Vsi, od prvega do zadnjeg*, prezirajo Koblarja, vsi ho prepričani, da se mu ni zgodila ni najmanjša krivica, kriče* in robne pa, ne ker jim je za pravico, ne ker jim je za osebno svobodo, ampak da osleparijo ljudstvo in nabujskajo javno mnenje proti narodni stranki in v prvi vrsti proti dež. odborniku dr. Tavčarje. Ta je klerikalcem na potu, ta brani, da klerikalna drevesa ne vzrasejo do neba, in da na Kranjskem še niso s kutami zakrita vsa okna, skozi katera sije oživljajoča luč svobodne misli, a da bi n]ega politično pokopali, zato so klerikalci s hinavsko ljubeznijo pritisnili na svoja srca celo Koblarja.
Le vpijte in ščuvajte, mi se Vas ne bojimo in dr. Tavčar se Vas najmanj boji 1 Ubranil se je že drugih mož, drugačnih talentov, kakor so ti tuleči derviši pri klerikalnih listih in njih obskurni varovanec Koblar. Klerikalno kričanje lahko užene ka-cega pritlikavca v kozji rog, naroine stranke in dr. Tavčarja pa ne. To klerikalnim kričačem in njih zaveznikom lahko povemo, da dr. Tavčar ostane kakršen je bil, da ostane svobodomiseln, in da se komandi prelature in kaplanokracije ne ukloni, dokler bo le s mazincem gibal.
Že včeraj smo rekli, da reagiramo na „Sio-venčevo" pisarjenje o Gregorič Koblarjevi aferi jedino le zategadelj, ker je „Slovenec" oficijalno glasilo jedne tistih strank, ki sta sklenili spravo, in ker velja za glasilo novega knezoškofa. Že dlje časa vidimo, da se „Slovenec", in da se klerikalna stranka sploh čisto nič ne menita za spravno pogodbo, kakor da se ni nikdar sklenila. Prej je drvarska dela opravljal za „Slovenca" novemu knezoškofu prilizujoči se Koblar v »Slovenskem Listu". Ta „Slovenski List" je že več časa .amo Blijalka „Slovenca". V novejšem času pa je začel „Slovenec" sam in sicer z vso brezobzirnostjo boj proti naro ini stranki. Po
LISTEK.
Dijaški almanah.
Spisal D. J.
Po vsem kraljestva večno-mlade poezije pojavila se je v zadnjih letih in se še pojavlja smer, ki preti, da uniči vse, kar so v njem vat varil i raz-plamenjeni, za idejale razvneti možje, kjer se blesto stvori njihovega duha v zlatem in neugasnem sijaji. Čujejo se glasi, ki grozo zatreti vsa blaga in nežna srčna Čuvstva, vse lepe misli, ki jih mogo poroditi le plemenita srca, na niih mestu pa naj se raz-Šopiri neka dušna blaznost in blaziranost in nekaka arena propalost, ki naj bi nas dvigala iz vsakdanjega blata! Zatreti nam hočejo svetle idejale, ki dostikrat bodre in osrečujejo kot jasne zvezde na življenskem viharnem obnebji človeka, ki je zabredel s pravega pota in hiti v svojo pogubo. In vanjo hočejo tirati ti novodobni lažiproroki posameznika, rodove, narode, človeštvo. Trdno so prepričani, da je vse, kar je dosedaj dvigalo dude velikim možem, blasfemija, in da so oni našli ono zlato pot, ki nas dovede do sreče in blaginje. No, za časa še so vstali pri vseh narodih razboriti možje, ki »o se
krepko ustavili temu pogubnemu novotarjenju, temu praznoglavnema besedičenju, v katerem ni izraze■ nega nobenega čuvstvovanja, nobene ideje, le nekaj mističnega ... In kaj je privelo te može do tega, da so krenili na ta pot ? Jedino le hrepenenje po interesantni izvirnosti iu izvirni interesantnosti.
Priznavati se seveda mora, da je v njih vrstah tudi ženijalnih mož, ki vedo popolnoma ceniti pravo umetnost, ki gotovo krenejo prej ali slej na drug pot, in odločno oporekamo v tem oziru Fr. S. Kuhaču, ki v svoji „anarkiji u hrvatskoj književnosti i umjetnosti" piše: „takva čeljad nije vam nikada napisala valjan roman, spjevalo valjanu pjesmu". V svoji preveliki gorečnosti je ta pisatelj vsekakor predaleč segel, dasi drugim spet pre-resnično očita, da „niti ne pojme zadatak liepe literature".
Če velja to o vsebini dekadentskih pesnij, ni čudo, da je zavladala v njih metriki popolna anarhija in da je neki nemški poet — kakor pripovedujejo „Zvonove" platnice — izdal „pesmi", ki nimajo ni rim ni ritma . . .
Proti dekadenci so kakor drugod tudi pri nas vsi znainenitejši pisatelji; na čelu jim pa koraka
stranki udriha tudi zdaj ko gre za dež. odbor. Ne bomo vpraševali, ali nima .Slovenec" nobenega gospodarja, postopa li po naročilo klerikalne stranke in knezoškofa ali na svojo roko, vprašamo samo: Ali je spravna pogodba še v veljavi ali pa je že postala popisan papir brez vrednosti in veljave?
Na to vprašanje prosimo točnega in določnega odgovora Nismo sklenili spravne pagoJbe zato, da bi nam vezala roke, dečitn bi jo smela klerikalna stranka prezirati, kakor bi se ji zljubilo. Vsaka pogodba veže oba kompaciscenta, a ker postopa klerikalna stranka tako, kakor da ni nikdar spravne pogodbe podpisala, zato zahtevamo sedaj odločnega odgovora.
Narodna stranka Ibhko reče, da se je vestno in točno držala sprave, a naveličala se je gledati, kako klerikalna stranka spravne dogovore tepta. Odkar je bila sklenjena sprava, so se razmere v deželi premenile sam > v toliko, da je narodna stranka obesila puško na klin, sicer pa je ostalo vse pri starem in klerikalna stranka agituje in ščuje slej kakor prej proti narodni stranki koJtr more. Gonja na liberalce ni prenehala, in sploh postopajo klerikalci tako, kakor v najhujših časib. Mi si boja ne želimo, a strah ga nas ni. če hoče klerikalna stranka boj, naj to moško in odkrito pove, na vsak način naj se razmerje mej klerikalne in mej narodno stranko pojasni, da bomo vedeli pri čem da smo.
V IJlihl)talll, 7. septembra.
Biti ali ne biti — to bo vpraša 1 Poslanec dr. Bareuther, po milosti viteza Jurija Schone-rerja titularni komandant nemških nacijonalcev starega kova, je zopet zdrav in zato je imel te dni v Hebu volilno skupščino, na kateri je natanko pojasnil namene in bodečo taktiko svojih tovarišev obatrukcijonistov v državnem zboru. Dejal je: nVprašanje je, ali se jezikovne naredbe prek! i Jejo ali ne? V prvem slučaju je potrebna pazljivost, v drugem slučaju pa se mora obBtrukcija vsekakor nadaljevati. Ako se naredbe odpravijo, morajo Nemci skrbeti, da ne dobe Čehi nikake (!) odškodnine. Vladi se mora sploh odvzeti pravica, da izdaja naredbe v jezikovnem vprašanju.   Upravnim organom moramo
naš plodoviti in duhoviti Aškerc. Za njim gredo naši novostrujarji, kate* itn je, kakor njih „očetua, literarno dogma: realiztm . . .
Nekako take misli — saj vseh fann ne moremo navajati — rojile so nam po glavi, ko smo do konca prelistali almanah „Na razstanku", ki so ga spisali slovenski osmošolci in ki nam živo priča, da vzori, katera v veliki večini goji naš narod, še žarko plamene v njihovih srcih, dasi 83 se nekateri njihovi duševni prvenci rodili v časih, ko preti neka duševna megla zmračiti te žareče srčne luči . . .
Pesniki v almanahu — in le o teh bodi ta govor — bo : I. M. Aleksandrov, Feodor Sokol in Jakob Voljč, ki niso več neznanci v naši literaturi, dasi se je zadnjeimenovanec pojavil šele v poslednjem času.
Urednik .Slovanske knjižnice" je mlade pesnike prav dobro razvrstil po njih pesniški vrednosti.
Prvo mesto mej njimi ima seveda naš znanec, rahlo, iino čuteči Aleksandrov, ki se odlikuje z nežnim čuvstvovanjem, iz katerega je vidno, da je vk'jub svoji mladosti že premišljal življenje in vrvenja srca, se zaglabljal v njega tajnosti in skušal analizovati globočino duše. S tem si je odprl nov svet, ki mu daje neizčrpnih, vedno novih mislij in
gledati na prste, da ne bodo s tajnimi odredbami, imenovanji i. dr. zopet atihotapljali jezikovnih določeb. Žkcda, katero so že doslej naredbe provzročile, se mora vsekakor popraviti- Ako se uh'vari kak jezikoven zakon, potem Nemci ne smejo prej odnehati, da postane nemščina državni in ar-madni jezik. Odpraviti ali vsaj jako oslabiti se mora § 14., in končno (!!) se morajo Nemci lotiti socijalnih reform. ka*ere zihtevajo vsi stanovi. — Ako pa se naredbe ne odpravijo, potem ne dovolijo Nemci nobenega bndgeta, nikakih rekrutov, nobenega nagodbenega provizorija, skratka ničesar, kar zahteva vlada ; v deželne zbore ne pride noben Nemec in državni zbor ne sme poslovati. Ce se pa vzlic temu sklene nag' dba z Ogersko, potem so Nemci posebno oborože in potem — je rekel Hi-reuther — potem bo nas odpor »e povsem drugačen. Jezikovne naredbe so le čU-n v brezkončni ver gi nepr-sfanih napadov na avftrnsko Nemštvo, zato se gre ser'aj za biti ali ne biti naše države. — Tako dr. Ba'eutliT. Očividno je da gro;i ta mali general klaverne nacijonalne armad ce z revolucijo in s punti. Na, Avstrija j^ lahko mirna, kajti takih petelinov se Še davno ne b-ji
Pamflet proti Nikoli, knezu črnogorskemu V Oieka j B iiTsel pamflet z naslovom , Album^', i 1 i—t i z življenja kneza Nikole*, v katerem se [i- . \- jo ryz'ie šk ,:>dalne intimnosti iz privatnega ili družinskega življenja. Tapamfl't je zelo razširjen, ker no ga pCSlalJ brezplačno na S'b*ko. Razni tisti ngibljejo, kdo bi bil ta pamflet spisal. Radikalni „Odjek" piše, da ve za avtorja, ter da je nam^n pamrhta ta, da bi se skalilo razmerje mej črnogoro in Srbijo ter Rusijo. Nedvomno je pamrktist iz krogov prijateljev razkralja Milana, katerega grize ne.očlj voit, da se je povzpel knez Nikola črnogorski mjj vsemi balkanskimi kn->zi do najvišjega tige ta ter da propala uglede Srbije od dne do dne, No, taki pamfleti ne morejo Batemneti velikih zaslug kn=»za Nikole na Balkana.
Srbija se približuje Rusiji? „Nar. Linty* poročajo v do iau iz Belega grada, da bode sedanji srbski poslanik v Čari uradu, Btojan No v a kovic, ki jp baje Turčiji in Rusiji jako priljubljen, postal minister zunanjih del, sedanji mini*ter*ki predsednik, dr. Gjorgjevič pa prihrani za se poslansko mesto v Parizu. „Nar, Ls<y' sklepajo, da so se S bi z,ičeli bati svoje — izoliranosti na Balkana in da se zato pribl žujejo Rusiji.
Afera Drevfuss Poroča se, da je novi v j ni minister, general Zurlinden, prosil ]U8tičnega ministra Sarriena, naj mu izroči v pregl~d v^e akte, ki so v zvezi z Dr^vfussom Sarr.en hoče Zuri ndpnu ugo d(t;, in s tem zapuste akti prvič po obsodoi Drey ■ fussa vojno ministerstvo. Ministerstvo se še ni odločilo ali ee obsodba kasira in odredi nova preiskava« Drevfissovi sorodniki hočejo zahtevati javno postopanje, da se javno dokaže ali je Drevftns kriv ali nedolžen. „ K olnische Zeitung* zavrača trditev nekaterih francoskih listov, da bi bila revizija nevarna miru kot smfšno  in nerazumljivo bcdastočo.
Slavnostoi dnevi v H llandiji so resnično Krasni. Svečanostni sprevod, v katerem sta se peljali b:via kraljica-mati Ena in mladi kralpca Vi-
Ijemina, je bil nepopisno lep. Ljubezen Holandcev do lepe kraljice Viljemine ne pozna mej. Kronanje se je izvršilo v popolnem redu. Amsterdam je ves v cvetju, zelenju in zastavah, in splošno se poroča, da ni bilo kmalu kako kronanje toli slovesno kakor to. Ves narod se raduje ter prireja p) vsem kraljestvu slavnosti.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, dne G. septembra.
Seji je predsedoval župan Hribar, kateri je imenoval za overovatelja zapisnika ob j. svetnika G o g o I o in Skrjanca.
Župan Hribar je naznanil, da se je na cesarjev rojstni dan z dvema obč. svetnikoma poklonil dež. predsedniku in ga naprosil, naj sporoči na najvišje mesto udanostna čutila obč. sveta; dal|e je naznanil, da se je 16. in 17. avgusta vrš I prvi del jubilejskih slavuostij, županski shod, katera manifestacija obrodi gotovo najboljši uspeh; dalje ie naznanil, da se je 13. avgusta otvorilo koiHtijsko-kemično poskus ilišča in da se je predsednik kmetijski družbi, ces. svetnik Murnk v svojem govoru teplo zahvalil obč. svetu za dovoljeuo subvencijo; naznanil je potem, da so se občine Semič, Kot in Vinivih pridružile sklepom župimk-gi shnli, da je riežeini predsednk baron Hem dovolil znesek 1000 gld. za popravo spomenika na Dunajski cesti, katero delo se je cddalo kamunseku Tliotnum, da je dež. odbor "Mat. Palu se dedičem podaljšal rok za podretje hiše, vale d česar je občina od vezana vs.ike odgovornosti za kako nesrečo, da vlada ne dovoli, da bi fe užtn>nska meja preložila čez inkorporirani del Vodni .ta, da je vojna uprava Dg odda prošnji, naj so določi Ljubljana za zimsko postaj i tistih časfn kov, kateri izvršujejo mapirmj t na Kranjskem, da je naočuo miunterstvo za sedaj odkiouilo zvišanje državne subvencije za višjo šolo i u d s, je tudi že'esniško minister-tvo odbilo prošnjo za tretji brzo»luk na južni Selesn ci.
Na to je bil prečitau in odobren zapisnik zadnje sej", pri kateri priliki je žu >aa naznmil, da se napravijo ulične t.blice, kolerjih je treba, prihodnjo spomlad.
U prošnji Katarine Jerkičeve, naj se izla iz-brisuo dovoljenje na njenem posestvu na sv. Petra cesti V knjižen« obveznosti, .da mora na zahtevo magistrata brez odškodnine odstraniti na dvoršču zgrajeno delavnico, jo prečrtal obč. svet Plan ta n iu je predlagal, naj se prošnji ugodi, ker je reverz br^z pomembe postal. Sprejeto
O dopisu mestnega šolskega sveta gl^de spremembe programa, po katerem naj bi mlad na ljud-; nkih in meščanskih šol ljubljanskih praznovala vla-i darsko i etdes-tletnlco cesarjevo je poročal občinski I svet. S ve tek, kateri je predlagal, naj se sklenjeni program prem-ni  in  naj  se dolo'i, da bodo šolski otroci    ces-irjevo    petdesetletnico    slavili   dne 3. okt bra.   Najprej naj bo maša, po maši pa obhoJ ; z godbo  in defiliranje   pred  dež. preds°duikom v j »Zvezdi".   Po obhodu se zbero otroci v artil-r jski j jahal »ici,  kjer naj se po ogovorih župana in obeh okrajnih šolskih nadzornikov otr» ci pogoets in ob* , daru ejo s podobami in spisi    Za  vse  šole nsj se
• nkuoi cesarjev medaljon in učilo „Casar Fanc l- Jožtf I  Troški za to bi znašali 'J.V6 gld.   Spr<'j» to.
Ped   predsedstvo m   dr.  vit.  Dleivveisa je i obč   svet. Svetf;k   poročal  o  zavarivanju topni-
• carske voj.išnice in je predlagal, naj se vseh 10 ! objektov za celo stavbno vrednost zavaruje pri j banki „Slsvjji", katera naimanj zahteva.
Obč. 8tfet. Plan ta n se je izrekel proti temu, ] da so zavaruje cela stavbna  vrednost in je zago i varjal misel,   naj  se zavarujejo  le strehe in ledeni
deli, na kar je občinski svet vso zadevo vrnil magistratu z naročilom, da stopi v dogovor z zavarovalnicami v smislu predloga obč. svet. Plantana.
O magistratovem predlogu, naj se dovolijo trem pekovskim mojstrom ljubljanskim iz mestne blagajne prispevki, da si ogledajo pekovski oddelek jubilejne razstave na Danaiu, je poročal obč. svet. S ve te k in je predlagal, ker je pekovska obrt v Ljubljani potrebna, da se preuredi, naj se dovoli 150 gld., ka eri predlog je bil po toplih priporočilih obč. svetnikov Žitnika in Zabukovca sprejet.
O določitvi stavbne črte pri hiši Paluzovih dedičev v Zatiških ulicah je poročat obč. svetnik Pavlin, kateri je predlagal, ker določitev stavbne črte na severni strani še ni nujna in bo potrebna šele, kadar se podere Zatiški dvorec, naj se kot stavbna črta za južni del določi sedanja črta Palu-zove hiše. — Sprejeto.
O prizivu hišne posestnice Vdjelinine Kordinove glede priredbe neke kleti v njeni tiiši v Medarskih ulicah za prodajalnico je poročal ohč.nski svet dr. H u d n i k in je predlagal, naj se priziv odkloni. — Sprejeto
O prizivu Alojzije in Marije Modic gleda zgradbe provizončne barake nasaroti topmčaraki vojašnici je poročal obč. svet Žužek in je predlagal, naj se pr'zivu ugodi in naj se dovoli zgradba birake s pogojem, da se lastnici z reverzora zavežeta, barako čez pet let podreti. — Sprejeto.
O računih za zdravila mestnim ubožcem v 189 7. letu j>i poročal podžupan dr vites Bleivvais-Trst en i š k i, kateri je predlagal, naj se računi v zueskn 913 gold. odobrč in naj se izreče zah /ata Vsem ne v mestni službi stoječim zdravnikom za sodelovanje. — Sprejeto.
Podžupan dr vit. Bleiweis-Trs teniški je na to utemeljeval svoj siraostojni predlog glede spremembe uklepa o prostoru za vremensko hišici. Obč. svet je bil skledi, da naj se vremenski hiš ca postavi na prostor m«j Krejčijevo in Gerberjevo hišo. Ta prostor za hišico ni primeren. Hišica bi tam ne imela nobene vrednosti, ker bi instrumenti ne mogli fntikcijoirrati. Z ozimna na to je govornik predlagal, naj se atOrjeni sklep razvelja/i in naj ^s postavi vremenska hišica na jedini za to primarni prostor, v park pred „Narodnim domom", magistrata pA naj sa prepusti, da ga postavi tli sredi parka ali pri kraju
Obč. avet. Pavlin je predlog toplo priporočal in je predlagal, naj se postavi vremenska hišica sredi parka pred „Narodnim domom", kjer je zanjo že narejen prostor.
Tudi občinski svet. Zabukovec je podpiral predlog povdarjaje, da bi bila vremenska hišica mej Krejčijevo in Gerberjevo hišo brez pomena, ker bi se tam lahko zgodilo, da bi instrumenti kazali jug, kadar bi brila burja.
ObČ. svet je sprejel predlog podžupana dr. vit. Bleivveisa in dodatni predlog obč. svet. Pavlina.
Ostale točke duevnega reda so se rešile v tajni s-ji.
Koncem seje je obč, svet. Žitnik še izrekel željo, naj se odpravlja nesnaga na Ljubljauičinem bregu, na kar je župan Hribar izjavil, da je že po-tccbno ukrenil.
8110 vi j, in to nam daje upravičeno poroštvo, da se I nost, nejasnest idej in čutil. Vsekakor se take imamo od Aleksandrova nadejati s časoma še mnogo j pfnmi ujiirajo zdravemu okusu in jasnemu umu; lepih fiUarij.
Ni se sicer popolnoma saraorodeT, da bi stvarjal i/, svoje moči. Mnogo pesnij priča, da se jako naslanja na ruske izvirnike n posebno na Ler-montova. Njegova „Sv. ji Maruški" spominja vsaj nas živo na rusko narodno pesem BS<rafan;. Mislimo pi, da se vsi mladi pesniki ropolnnjejo tako. Navduše se začetkoma za mojstra, ki prija njihovi notranjosti. Njihova notranjost, dasi ne še do čela razvita, je nekiko en miniature podobna mojstrovi. A od njega se učenec uči izraz iti čuv&t*a in jim dajati primerno obliko. To je duševna sorodnost, katera se lahko izpopolni do tolike dovršenosti, da
„učenec   pnkesi   mojstra",   kar ce je menda že
tudi zgodilo.
V nekatetih pesnih Aleksandrovih se vidi, da
se Loče nagibati na epsko stran.
Kar pa se dostaje oblike, bilo bi jej semterlje precej prerekati.
Tehnika nekaterih njegovih postuij je včas h decela zverižena, vsebinsko pa so tako temne in nerazumljive, da jih more razumeti I* — dekadent. Morda ee skriva za tako motnostjo globokomisel-nost in fclobokočutnost — morda pa tudi konfuz-
z tto pa je želeti, da bi jih odklanj tli vsi uredniki tako odločno, kakor jih odklanja Ašk* rc in z njim vsi realisti.
Fer.dor Sokol je tudi naš znanec No, njego-v'm pesn;m v almanahu udarjen ji še pečat ono blažene dobe, ko nas dviguje do nebes in nam da obupavati ena demonska moč, ki jej pravimo ljubezen; vendar pa je že prekrračena doba one zloglasne „petošoleke ljubezni". Tudi satira, nekak medel od»ev Alketčeve, udarja nam na uho. In kako dobro dene človeškemu srcu v t* h lažnjivib, lice-nierskib, zlatemu teletu se klanjajoči!], sebičnih in korumpiranih časih ostra in pikra satira!
Ziđnji in naiskromnejŠi mej njimi je Jakob Voljč. Ako bode bodi! po potu, ki vodi do razširjanja duševnega obzorja, poraneč rek: »per aspera ad astra", smemo se s sigurnostjo nadejati, da nam i on napiše še marsikaj dobrega, saj nas v tem prepričanji potrja njegov „Izdajavec".
To so nekatere misli, katere smo imeli pri prelistavanji najnovejšega almanaha, katerega spi-sovateljem želimo krepkega vstrajanja in vsestranskega napredka v prid lepo se razcvitajoče naše slovenske literature.
Dnevrne vesti.
V Ljubljani, 7 septembra. — (Najnovejša metoda katoliškega obrekovanja)   Klerikalni listi so se vedno odlikovaH po izredni perfilnosti. Tudi najzaničljivejša sredstva so jim bila dobra,  kadar ho hoteli koga grditi. Najnovejša metoda je, da si bar na čistem kaj izmislijo. To smo učakali po shodu slovenskih visoko-šolcev.  „Slovenec" je gospej dr. Tavčarjevi najprej podtaknil ne'taj nemških b-sed, potem jih je pre-mleval nekaj dnij v listku, da so se razširili kar mogoče mej narodom, naposlid pa jih je na pol preklical, a svoj preklic tako zvito in zlobno stili-ziial, da je nekaj njegovih lažij še vedno obviselo na imenovani gospe. Še bolj fino kakor „Slovenec" praktikuje to metodo na kloset papirju izhajajoči r Dihur".  Ta preganja svoje nasprotnike s tem, da si kaj izmisli, ne imenuje pa nobenega imena, ter le od strani namigava, koga hoče zadeti. Napa-denec nima proti  takemu  lažnjivemu natolcevanja nobenega orožja.   Tožiti ne more in celo popravka ne more poslati.   Na tak način delujejo navadno zidj", v nas pa jedino le katoliški duhovnik'. Ali ni čudno, da prav katoliška vzgoja stvarja take podle značaje?   Tu vidimo zopet jedenkrat, kako resničen je bil Hribarjev izrek, da se pri nas katoličanstvo preveč povdarja, krščanstvo pa premalo.
— (Ali sta vredna dr. Gregorič in karal Koblar, da se za nju toliko črnila porabi?) Piše se nam pod tem naslovom: Ako se za koga potezami, vprašamo se vedno, je li dotičnik pač našega zanimanja vreden. Večje omizje narodnjakov razpravljalo je sinoči afero Gregorič-Koblar. Prišli
*&gr Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskima Narodi" It 203, Ani 7. septembra 1898-
smo z izjemo samo jednega gospoda do zaključka, da je dešelni odbor Se premilostno seodbo izrekel. Vsi bili smo pa mnenja, da niti dr. Gregorič, ni kurat Koblar nista vredna, da se toliko radi njiju piše. In zakaj ? Radi njunega političnega renegatstva. Konstatiralo se je, da je dr. Gregorič za časa svojih vseučiliških študij največ a nemškimi 9buršiM občeval. (Dva gospoda trdila eta celo, da je bil „burš".) V Ljubljano se vrnivši, prelevil se je v strastnega narodnjaka in ustanovil mKrajcarsko družbo Narodnega doma". Ker mu narodnjaki niso megli nakloniti nobeneag deželno- in državnozborskega mandata, spregel je tn in se postil vpreči v kle rika In i voz, ki je vozil takrat — v strogo Mah-ničevem, novokatoliškem titu ter ob nedeljah pridno „ prid igo val" po deželi, doČim drugi primariji tudi ob nedeljah svojo službo opra vi j .jo. Toda tudi tn mu ni bilo obstanka. Kleriku Ina gospoda uvidela je, da ni talent Dr. Šušteršič je igral prvo, dr. Gregorič pa postransko ulogo. Dr. Gregorič pa, ki je hotel oa vsak način kje prvo ulogo igrati i (ideja, da mu županski stol zbog vsestranskega znanja z lep m spolom, kakor Luegerju na Dunaju, oditi ne more, postala je pri njem že fiksna) presedlal je zopet in ker je ravno takrat krščanski socijalizem v „medo* prišel, prelevil se je v krščanskega socijalista, nabavivši si velikansko podobo slavnega slavofila (I) dr. JLuegerja, kojo je na častnem mestu svojega stanovanja razobesil. Ker dr. Gregorič tako rad presedluje, dostavil je tu neki gospod, bo v kratkem podoba „ lepega Korelna" izginila iz njegovega salona in napravila prostor podobi njegovega nasprotnika — dr. Adlerja. O Koblar ju reklo se je, da je bil vedno strasten klerikalec, četudi je to včasih hinavsko prikrival. To je posebno v zadnjem časa v svojem hiperkle-rikalnera „Slov. Lista" pokazal, ko se je strastno za one »Daničarje zavzel, ki radi znanih podpor zatajujejo svoje resnično prepričanje. Dokazal je to tudi posebno s tem, ko je radi „Daničarjev" neotesano lopnil po županu Hribarja, kojema ne more pozabiti, da je baš župan Hribar isti, ki je v izvrševalnem odbora narodne sranke kategorično zahteval, da naj Koblar pri zadnjih državno zbor »k i h volitvah svojo pravo barvo pokaže in ne igra tako dvomljive uloge, kakor jo je do istega časa igral, ko je k vsaki seji tega odbora prihajal, potem pa v svojem trobilu proti temu odboru pisaril. (Kaj ne, to so značaji!) Slednjič konstatiralo se je, da se je Koblar radi svojega prepotentnoga vedenja s klerikalci spri in na to se le radi tega narodni stranki pridružil, ker je upal, da dobi kak mandat, dobro vedoč, da se narodni meščani, advokatje, notarji trgovci in obrtniki branijo na Dunaj iti. Dosegel je zares od narodne stranke tak mandat, ker se je znal sliberalnega" hliniti, zabavljajo čez tega ali onega klerikalca. In ko je menil, da že dovolj dobro „sedi*, pokazal je „rožičke" ter na evojo .krščansko socijalno" pest kandidoval, pa tudi „nekrščansko" padel. In za taka „blaga* značaja se naj mi potegujemo? Ni« koli — bil je soglasen sklep.
— (Brez komentara.) Pred kratkim je umrl v Ljubljani znan naroden meščan. Zdravil ga je dr.* Gregorič, kateri je narodnega meščana odločno narodni hčeri potrdil sprejem zdravniškega honorarja z nemško pobotnico. Živela doslednost in značajnost!
— (Odličen gost) Danes se je mnd 1 v Ljubljani švedski pisateli prof. Je ns en, kateri je preložil na švedski jezik ža več biserov hrvatske, češke in slovenske književnosti, mej njimi nekaj Prešernovih sonetov.
— (Lože za slovenske predstave) se prodajajo jako naglo. Dosedanjim posestnikom lož so se njihove loše seveda tudi za bodočo sezono reser-virale. Prodale so se torej samo one, ki so ostale lani proste. Kakor se nam sporoča, oddati je le še prav pičlo število lož v II. nadstropja i a jedna loža (it 5) v I. nadstropju. Narodna dolžnost slov. ob činstva je, da bodo razprodane letos vse lože!
— (Sadna razstava združena a poskuš-Djo kranjskih vin,) katero priredi kmetijska družba bo v prostorni, jako primerni M a y r j e v i baraki na Kongresnem trga.
— (Odbor svese slovenskih kolesarjev) na došla različna vprašanja tem potom naznanja: 1. K občnemu zbora v nedeljo 11. t m. imajo tudi oni slovenski kolesarji pristop, kateri se niso členi zveze, a so pred otvoritvijo občnega zbora prijavili svoj pristop 2. Ker je vzprojem gostov po vzporoda za občni zbor od 9. do 10. are v hotela Lloyd, v laobljani bivajoči členi zunanjim društvom ne gredo naproti, marveč jih pričakujejo v Ljabljsai.   t. K
trainingu na dirkališču ima do dirke t j. 18 t. m. vsak člen zveze pristop, kateri misli dirkati. Redni training je vsaki daa od 6. do 7 nre popoludne. 4. Vzpored za občni zbor je na dirkališču na razpolago.
— (Tamburaški klub „Zvezda") priredi v soboto, dne 10. septembra t. I. zvečer svoj dragi koncert pri „Ferliocu", na kar se občinstvo opozaria.
— (Ar eto van redovnik)   Včeraj je bil de želnemu sodišču  izročen  Ctstercijanec   pater Jean Baptiste K pa I le iz Lyona. Mož se jo predvčerajŠ njem pripeljal v dražbi  nekega moškega  baje iz Trsta in  je  tega  spremljevalca  zvabil  s seboj v neko gostilno. Aretovan je bil, ker je ohdol*<Mi, da jo poskusil hudodelstvo proti nravnosti. Meseca a v gusta pater Teofilus, sedaj pater Jean Baptiste — vedno lepše I
— (Porotne obravnave) Včeraj bili sta pri tukajmjem porotnem sodišča zopet dve obravnavi. Pri prvi obravnavi bil je 21 let stari bivši tovarniški delavec Franc Burger vulgo Resmanov iz Zgornjih Pirnič, obtožen, da je umoril svojo lastno mater. Glasom obtožnice prišel je dne 25. junija zjutraj Franc Burger v orožniško kasarno v Medvodah ter naznanil, da je našel svojo mater Mar jo Burger z rano na vratu mrtvo na neki stezi v Pir-ničah. Orožnik Josip Žabkar podal se je z Dur-gerjem takoj na dotično mesto in se prepričal o resnici ovadbe. Čudno obnašanje Burgerjevo obudilo je sum, da je on najbrže sam umoril mater. Burger je nekoliko časa tajil, končno pa je priznal, da je v resnici svojo mater, s katero je sploh grdo ravnal, usmrtil. Priveden pred preiskovalnega sodnika, povedal je, da je v noči 14 junija prišel s svojo materjo skupaj na neki stezi ter pričel ž njo prepir ; vdaril jo je z vso močjo po glavi, jo pobil na tla, suval z nogami ter jo davil kakih deset minut; končno pa je vzel v roke še neko rezilo ter jo ž njim večkrat sunil v vrat. Mrtvo mater pust«l je na stezi ležati. Glasom izreka zdravniških izvedencev umrla je Marija Burger silovite surti. Obtoženec, kateri ima le desno roko — levo odtrgal mu je stroj v tovsrni v Medvodah — priznava, da je namenoma usmrtil mater, ker mu je baje iz skrinje jemala denar. Porotniki bo vprašanje glede krivde soglasno potrdili in sodišče obsodilo je Burgerja, katerega je zagovarjal g. dr. Oton Valentschag, na smrt na vešalih. — Pri drugi obravnavi bil je posestnik Andrej M a r k i č iz Kranja, ki je bil obtožen hudodelstva težke telesne poškodbe, obtožbe oproščen.
— (Zdravstveno stanja v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanja mestne občine ljubljanske od 28. avgusta do 3. septembra kaže, da je bilo novorojencev 19 (=28 21°/o0) umrlih 28 (=41 580/O0), mej njimi je umrlo za jetiko 6, valed mrtvonda 2, za različnimi boleznimi 20. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=25 %), iz zavodov 11 (= 39 28 °/0). Za infekcijoznimi boleznimi je obolela, in sicer za ti fazom 1, za vrati co 1 oseba.
— (V Bizoviku) priredi prostovoljno gasilno društvo dne 11. septembra cesarsko slavnost. Ob 10. uri dop. bo v Bizoviku slovesna mata, popoldne ob 3. uri pa v prostorih g. Fr. Č e r i n a veselica s šaljivo loterijo, za katero so določeni jako lepi dobitki.
— (Iz Šmartna pri Litiji) se nam piše: Rodoljubna litijsko šmartinska dolina slavila bode dne 8 septembra blagoslov ljenje zastave pevskega društva „Zvon" prav sijajno, kar svodočijo mnogoštevilne prijave bratskih društev. Do sedaj pri* javila so svojo udeležbo malone vsa pevska društva iz Ljubljane. Naknadno k prejšnjemu objavu prijavila so se sedaj še: Trgovsko pevsko društvo, I. kolesarsko društvo in krščansko-soc i jalna zveza, vsi iz Ljubljane Ako bi kdo ne prejel povabila, prosimo, da smatra to nepriliko kot neljnbo pomoto, zato bodi vsak overjen : Odprto srce imeli bodemo do vseh prišlecev »častilcev slovenske pesmi".
— (Dirka v Št. Jerneju.) Piše se nam: Lepo, kršeno vreme smo imeli 4. septembra, na dan dirke v trab. Ker je bila nedelja, je bilo ljudstva jako veliko. V«i posvetni stanovi so bili zastopani, le starejši duhovniki so> bili jszai in so poslali le nekaj kaplanov. Pa vzlic temu je bilo ljudstvo prav dobre voljo. V nedeljo je treba prirejati dirke, katere se naj po večjem kmetski atan udeleži, ne pa delavni dan, kakor prejšnja leta. Lepo število obiskovalcev dali so kolesarji. Ti so prišli v velikem številu in dali nekaj slikovitega zbrani množici. Pri dirki je bilo vse novodobno urejeno, le škoda, da nadi kmetski fanti pri dirki niso imeli Čednih gigov. Vozijo še zmiraj na prednjih kolesih navadnih vozov. Vosgig stane 120 gld. Treba bo ustanoviti društvo za prirejevanje dirk, tako se bo nekaj denarja zbralo mej letom po ndninah in taki vozovi in konjake oprave lahko nakupile. Treba je le tri gige in oprave. Dokler kolesarji po zimi in na posutih cestah ns morejo voziti, veljal bo konj še nekaj tudi za hitro vožnjo. Takoahajsnjs ljudstva bo tedaj se nekaj časa zanimalo. St. Jsrnejci imamo koristi od teh dirk. Morali bi se dobre prijeti te prilika, vsako leto zbirati v našem prelepem kraju goste is vse Kranjske in tudi is Štajerske. S časom bi bila udeležba tudi s konji od daleč, is Notranjske, is Ljubljane itd. večja, ia to bi ie več ljudi ; privabilo. Dirkanja bi moralo tudi pri nas kakor , drugod, postati krpa ljudska veselica. Ostanimo pri
tem, da ee dirka priredi v nedeljo in v prihodnjič skrbimo za lepšo uravnavo dirke. To je letos manjkalo. Tudi ni bdo preveč konj dirkalcev. Jedno dobro žival bi večji naši posestniki lahko im-di. Tako na pr. kakor Banič iz Sm'ednika, ki je tri dobitke s svojimi čednimi, doma vzrejenimi živalcami dobil, in ki je dominiral pri celi dirki. Takih bi bilo lahko več. Tudi gospoda iz veleposestva bi se lahko več brigala za dirko. Ima nekaj dobrih živali. Zakaj ne pride ž njimi? Večji in manjši kmet vkup vtem veselem delu, to bi bilo lepo. Sij ni treba premij vzeti, prepušča se isto kmetskomu fantu, ali treba je aktiven biti. Ti go podje veleposestniki bi lahko aranžma dirk v svoje roke vzeli, imajo dosti izkustva, vsaj mlajši. Prosimo! Skoda, če bi ta prilika se zamudila, napravljati vsako leto v našem kraju sestanek vseh stanov in lepo Ijulsko veselico Pri tej priliki omenjam, da bi dobro bilo, da bi sploh prišli lastniki lepih konj ž njimi na dirko, Če tudi ne mislijo na to, kako dirko dobiti. Mars kateri si pride ogledat konje, saj vsak ne kupi rad hitrega konja; veČina se vozi raj bolj počasi, pa to sigurno. Tudi konji, ki niso zelo hitri, lahko najdejo kupca. In na pr. v Savinski dolini je konj-dirkač lepo ozaljšan s trakovi na opravi, ali v grivi, fant voznik pa čedno oblečen. Voz seveda tudi čeden. Vse to dela lep otis. Ne smemo navadno revo kazati; ravno najslabši kmetje v šentjern^jskp, ško-cijanski, krški ravani nismo in čedno žival, čednega človeka nam je lahko pokazati, če le hočemo. Ce boste moški preokorui in leni, bodo ženice, dekleta to stvar v roko v^eti morale. Vsaj s ponosom zdaj niso mogle gledati fantov s konji pri dirki.
— (Prostovoljno gasilno društvo v St. Vidu pri Vipavi) priredi veselico do* 11. neptem-bra t. I. na prostem dvorišči gosp Fr. Premruts. Vzpored: I. Iv. pl. Zaje: ,Zrinjsko-Frankopanka". II. Josip Cimpermanu: „Zila", veseloigra v dveh dejanjih. III A Foerster: „Naša zastava". IV. Šalo-igra. V. A. Foerster: „Že je dan". Iz prijaznosti sodeluje šentvidski pevski zbor. Začetek točeo ob 4. uri popoldan.
— (Ljubavna nezgoda aristokrati enega grajščaka ) Piše ee nam: Na dol-njski in na štajerski strani Save se govori že več dnij o nezgodi nekega znanega, sicer jako simpatičnega aristokrata. Prouzročila jo je grajščakova sorodnica. Ta je prišla na obisk, in grajščak se je vanj) zaljubil, a ni bil nsl:šan. Pred kratkim sta se grajščak in njegova sorodnica peljala z vozom v bližnje mestice. Na potu je grajščak svo. i spremljevalki zopet razodeval težave svojega srca, a zop^t brez vspeha. To in pa ljubosumnost, katera menda ui bila neutemeljena, ga je tako razburilo, da je vzel revolver in svoji so-rodnici grozil, da jo ustreli. Na vozu je nastal boj. Dama se je grajščaka srečno ubranila prav v tre-notku, ko se je sprožil revolver, Kroglja ni zadela dame, ampak grajščakovo roko. Zdaj se je menda tudi grajščak zavrdel, kako nerodnost je storil. Skočil je z voza in pobegnil, dočim se je dama peljala v bližnje mestece in v prvi razburjenosti vso stvar naznanila na pristomem mestu. Ko je bila pozneje poklicana na zaslišanje, se je kot sorodnica odrekla izpovedi O grajščaku se sedaj nihče ne ve, kam je šel. Ljudje ga pomilnjejo, ker je ljubezniv gentleman.
— (Osebne vesti) Sodni tajnik v Celju, g. Makso Langer vitez Podgoro, je imenovan de-želnosodnim svetnikom istotam. Višjega drž. pravd-nika namestnik, g. Makso Bouvier, v Gradcu je imenovan deželnosodnim svetnikom v Gradcu.
— (Deželni poslanec Grafenauer) priredi volilni shod v Zahomcu jutri, na praznik Marijinega rojstva ob 3. uri popoldne.
— (Po glavnem občnem zboru rSiid-mareke" ) Iz Celovca se nam piše z dae 5. t. m. : Že zadnjič sem vam poročal, kako marljivo ee pri nas deluje na vse, kar le diši po ntmškonacijo nal-nem, da zamore Celovec pokazati svojo pruso ftlsko barvo. To se je zadnjo nedeljo najbolje pokazalo. Občinski svet celovški je naročil svojemu župana, da ima pozdraviti došle goste v imenu mesta, ter da tudi razobesiti nn vseh oglih zastave. Našema županu tega seveda ni treba dvakrat reči, zakaj on je tudi dober agitator za take stvari, ker tava od gostilne do gostilne. Zato pa je dosegel tudi popoten uspeh. Vse mesto so je odelo v praznično obleko. Da, videl nisi zastave samo na obeh ljudskih šolah, ampak celo na c. kr. državni realki in na eraričnem poslopja, imenovanem Bd vorec". čudno se nam vendar dozdeva, ali so dotični oskrbniki teh poslopij z vednostjo in dovoljenjem svojih predpostavljencev storili to, ali pa so kar na svojo pest razobesili zastave, ko se ni obhajala nobena patri jo ti čn a ali domoljubna slavnost, temveč slavnost Slovencem sovražne družbe. Vsekakor bi želeli pojasnila. — V soboto zvečer vršilo se je povodom te elavnosti v navzočnosti več državnih poslancev važno strankino posvetovanje. — Kaj so te dni zoper nas sklenili, to bode že več ali manj vsakemu znano, dobrega gotovo nič, tem v eČ vedno staro zabavljanje in zaničevanje, kakor pač znajo ti .kulturonoaci". K sklepu pa bi še priporočal slovenskim kmetom, ki polnijo denarne žepe celovških nacijonaloev, aaj si ob takih prilikah ogledajo vse one, ki se poganjajo sa „Suimarcko*.
— (Laško solo v Pođgori pri Gorioi) morajo letos končno vender zapreti, ker je tekom celih šestih let ni obiskovalo zadosti otrok. Okrajni sol' ski svet, kateri je popolnoma v slovenskih rokah, je Lahe hitro odškodoval s tem, da je laško solo v Lrčnikn razširil v petrazredoico, v katero Lahi love slovenske otroke.
— (Revolverjevanja ne smemo trpeti 1) Z Goriškega se nam piše: Po vsem svetu je navada, da ee naročnina na časopise naprej plačuje. Tega načela se držć vsi dostojni listi in zato ustavijo dopošiljanje takoj, čim poteče naročnina. Tako postopanje je jedino pravilno, saj po postavi ni nihče vezan plačati list, katerega ni naročil ali na katerega ni naročbe ponovil in po postavi tudi ni nihče vezan vračati doposlanih listov, katerih ni naroČil. Samo židjn imajo navadi, da usiljujejo ljudem svoj list, in da kasneje pridejo z računom, a če ljudje nečejo plačati, jih postavijo na sramotni oder. Vsakemu poskusu upeljati take razmere na Slovenskem
— in poskus, prisiliti z objavljenjem začetnih črk imena in bivališča bivše naročnike naj plačajo list, na kateri se niso bili več naročili se je že zgodil
— se moramo odločno upreti, vsak poskus revolverjevanja moramo zatreti čim se pojavi, sicer zavlada v našem časopisju korupcija, a korumpirano časopisje nima za narod nobene vrednosti.
— (Preložitev isterskega dežel zbora iz Poreča v Pulj ) „Societa politica istnaua* imela bo dne 11. t. m. v Cittanovi svoj občni zbor, kateri utegne postati jako zanimiv. Na tem občnem zboru se namreč določi, kako stališče naj zavzamejo italijanski poslanci glede preložitve isterskega dež. zbora iz Poreča v Pulj. Radikalni elementi zahteva)o, naj nastopijo italijanski poslanci pot abstinence. »Independente" je že priobčil v tem smislu pisan oster članek iz peresa isterskega poslanca. Ko bi se Italijani le hoteli držati , Indepe-dentovih" nasvetov!
* (Prebivalatvo Evrope leta 1897) je štelo 380 milijonov ljudij in sicer v evropski Rusiji 106,200 000, v Avstro Ugerski 43,500 000, v Nemčiji 52.300.000, v Veliki Britaniji 39,800.000, na Francoskem 38,500.000 v Italiji 31,300 000, na Španskem 18,000 000, v Belgiji 6,500.000, v evropski Turčiji 5,800000, v Romunski 5,600.000, na Portugalskem 5.000.000, na Švedskem 5,000.000, na Nizozemskem 4,900.000, na Bolgarskem 3,300 000, v Švici 3 000 000, na Grškem 2,400.000. na Danskem 2 300.000, v Srbiji 2,200 000 in v Norveškem 2,000.000.
* (Protestanti v Jeruzalema) Potovanje Viljema II. oktobra meseca v Palestino ne bo privatno, kakor je bil leta 1869. pohod našega cesarja, kajti nemški cesar potuje v Jeruzalem, da kot načelnik protestantizma obišče tamošnje protestante, ka'erim se 31. oktobra tudi blagoslovi nova cerkev. Koliko protestantov pa je v Palestini? — V Jernzalemu biva novejši čas 73.000 ljudij, in sicer 55.000 Židov, 7660 mohamedancev, ostali so kristijani. Izmed kristijanov je 2470 katoličanov, ostnli so Šismaciki — torej pravoslavni Rusi in Grki, Armenc*. Kopti, Etijopci in Sirci, izven teh je 300 Anglikancev in virtemberških templjarjev. Protestantov pa je samo 490. Za te se zida torej nova krasna cerkev. Palestinski protestanti imajo svojo cerkev v Betlehemu, katero obiskuje komaj 40 oseb, ter v Nazareu za 100 ljudij. V nekdanp Gazi filistejski je do 20, v Lidi, vshodno od Jafe, pa komaj 30 protestantov. Nekoliko več jih prebiva v N.iblasu, starem Sibemu . zelo malo jih živi v Tibeniasu in v Kani galilejski.
* (Srečna princesinja) 21 letna hesenska princesinja Sihila, hči Ane princese besenske, se je omožila s poročnikom Aleksandrom baronom Via ckejem. Princesinja je imela mnogo snubačev — mej temi baje tudi srbskega kralja — a vse je odbijala, ker je ljubila poročnika Vinckeja. Končno je njena vztrajnost zmagala ter je cesar Viljem II. dovolil, da smo princesinja vzeti ljubljenega poročnika za soproga.
* (Najdaljše romane) sta pisala japonski pisatelj Kiong te Bakin in francoski romanopisec, Krnil Richeburg, ki je umrl letos Prvi je napisal roman, ki je obsegal 106 zvezkov. Pisal ga je 40 let. Drugi pa je spisal romane v 16 zvezkih. Teh romanov pač ni čitalo mnogo ljudij!
* (70 000 litrov črnila) je kupil Pariz za bodoče šolsko leto. Črnilo je veljalo 8000 frankov in se bo razdelilo 387 ljudskim šolam ali okoli 160.000 otrokom ljudskih razredov.
* (Od lakote pomrli) V najbogatejšem mestu v Evropi, v Londonu, je umrlo lani 41 ljudij od lakote. 5 umrlih sploh nihče ni poznal.
* (Dama z dvema glavama) Mdlie Chri-stine, (lovita dama z dvema glavama, štirimi rokami in štirimi nogami, ima na svojih potovanjih po svetu težave. Nedavno se je moralo tožariti s nekim železniškim društvom, ker jo je hotelo primorati, da bi plačala zase dve karti. Dama je dokazala, da ima samo jedno telo in da plača zato tudi samo jeden sedež na železnici. Sedaj pa jo toži neki hotelier v Indiani, da mu mora plačati stanovanje in hrano za dve osebi.   Millio Christine
zopet dokazuje, da jo samo jedna oseba,  ne pa dve, dasi ima štiri noge ia štiri roke.
* (Za civilizacijo Indijancev) skrbe Amerikanci na ta način, da so ustanovili v severni Ameriki dva zavoda za mlade Indijance. Po dokončanih študijah jib pošljejo Amerikanci zopet v njih domovino; prej pa jim še gorko priporočajo, naj bi svoje rojake podučili v tem, česar so so sami naučili. Toda Indijanci hitro' pozabiio, kar so se naučili, ter žive po svoji stari indijanski navadi. Da bi jih Amerikanci pridobili za civilizacijo, hote obdržati sedaj cele rodbine do moško starosti v mestih, da jim preidejo tamošnje šego in navade v meso /*n kri.
Telefonična in brzojavna porodila
Dunaj 7. septembra. Krščansko socijalna stranka je poslala svoje emisarje v Brno, v Prago in v Krakov, da pridobe Čehe in Poljake, naj bi šli skupno s Lnegerjem cesarju čestitat na vladarski petdesetletnici. Čehi in Poljaki so ta sviti poskus, ujeti jih v zanjke Loeger Liechtensteinove stranke, pre prečili in odklonili Luegerjevo povabilo.
Dunaj 7. septembra. V nemškonacijo-nalnih krogih se vzdržuje govorica, da odstopi trgovinski minister dr. Barnreither in sicer v kratkem.
Praga 7. septembra. Po večletnem bo lehanju je danes dopoldne ob 11. uri umrl drž. poslanec dr. Jan Va£aty. Pokojnik je bil od 1. 1879. drž. poslanec in je zastopal kmetske občine okraja Pisek. Bil je jeden ustanovĐikov „Politike*. Do 1. 1886. je bil člen staročeškega kluba, potem se je pridružil Mladočehom, a ker tudi tu s svojim radika li zrnom ni mogel prodreti, je izstop 1 is kluba in začel proti njemu boj, toda brez uspeha. Vašatv je bil jeden naj marka utoej šili članov parlamenta. Najrajše je razpravljal o zvezi Avstrije s Rusijo in Francijo. Kot govornika so se ga poslanci bali, ker je vsak njegov govor trajal najmanj tri ure.
Lvov 7 septembra. Okrajno glavarstvo je posl. Zabudo, pristaša Stojalowskega, inter niralo v njegovem bivališču in mu prepovedalo, zapustiti ta kraj, sicer zapade globi 1000 gld.
Budimpešta 7. septembra. Ministrski pndsednik Bar.tfv odgovoril je v včerajšnji seji poslanske zbornice na interpelacijo, kaj se zgodi, ako se nagodba ne da uveljaviti pirla mentarnim potom, da sedaj, ko še ni govoril avstrijski parlament, še ni čas razvijati programa za to eventuvalnost. Opozicijonalni listi so s to izjavo jako nezadovoljni in groze z obstrukcijo, a vladoi listi pravijo, da se ob strukcijonistom ne posreči, preprečiti razpravo o nagodbi, toliko manj, ker nima v občinstvu moralne zaslombe za ta boj.
Petrograd 7 septembra  Kolosalno sen zacijo obuja članek  .Novosti" v katerem pravi ta list, da bo prva naloga ta carjevo inicijativo sklicanega mirovnega kongresa n e vtralizacija   A I z a c i j e  in Lota r i n š k e Od uevtralizacije je odvisen svetovni mir,  neutralizaciji  ne moreta ugovarjati niti Nemćija niti Francija, ker zahteva od obeh jednake žrtve.
Carigrad 7. septembra. Pet pešpolkov in dva kavalerijska polka se branijo, udeležiti se na čast cesarju Viljemu nameravane parade, dokler ne dobe* zaostale plače.
Pariz 7. septembra. BFigaro" javlja, da je ministerski svet v svoji včerajšnji seji se v principu i/rekel za revizijo Drevfussove stvari.
Pariz 7. septembra.   Vlada je obsojenega Drevfusa soprogi dovolila, da soue Drey fusu naznaniti, da se vrše priprave za revizijo njegovega procesa.
London 7. septembra. Po naročilu evropskih admiralov so bili včeraj v Kaneji instalirani novi funkcionarji za pobiranje desetine. Turki so predrli vojaški kordon in si hoteli šiloma napraviti pot v desetinski urad. Angleški vojaki bo bili primorani streljati mej napadalce in so nekatere izmej njih ubili* Turki so se na to oborožili in- so napadli angleški deta-šement ter užgali mnogo poslopij in skladišč ter plenili po hišah. V pristanu stoječa ladija je mesto bombardirala. Mesto gori.
London 7. septembra. Iz Kaneje se poroča, ds so Turki. v predvčerajšnjih bojih
ubili tri angleške vojake, štiri pa ranili. Evropsko vojaštvo je vse pripravljenu, da uduši vsak upor. Zdaj so v pristanu štiri vojne la dije. Mesto gori še vedno.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani
(Dalj*)
XII. Zbornični svetnik Jos. Kular poroča o prošnji Franca Oblaka, hišnega posestnika v Ljub] Ijani, Tržaška cesta št. 26, za dovolitev ustanovitve javne tehtnice pri njegovi hiši. Prositelj je predložil tudi tarif, o katerem se 'bo pa zbornica s smisla § a 15. zakona z dne 19 junija 1866, drž. zak. št. 85, imela šs le na poziv c. kr. dež. vlade izreči, če bo temu obrtna oblast dovolila ustanovitev tehtnice. Zbornica so y* o dveh podobnih prošnjah v tem letu izrekla, da so krajevne razmere za usta* no vite v javne tehtnice na tržaški cesti neugodne in ker se od tedaj te razmere niso premenile, mora odsek v predleiečem slučaju isto stališče zastopati tn predlaga torej: Častita zbornica naj mestnemu magistratu v smislu določil zakona z doe 19. junija 1866, drž. zak. št. 85 priporoča ustanovitev javne tehtnice na Tržaški cesti. — Predlog se sprejme.
XIII. Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča, ds namerava c. kr. okr. glavarstvo radovljiško Mat. Dobidi v Lescah dovoliti ustanovitev javne tehtnice v Lescah št. 30 ia da se ima sedaj zbornica v smislu § a 15, zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak. št, 85, izreči o tarifu tega zavoda. Da je po preverjenji odsekovem primeren, če se uvažujs, da je ustanovitev tehtnice s stroški spojena in da trud in odgovornost pri izvrševanji opravila brezdvomno niso neznatna. Le zaradi jasnosti se predlagajo nekatere premembe v besedilu tarifa. Poročevalec nasvetuje naslednji predlog: Zbornica naj v smislu poročil priporoča pri c. kr. dež. vladi odobritev tar fa. — Predlog se sprejme.
XIV. Zbornični svetnik Ivan Krajec poroča, da se v mestu Novomeškem od nekdaj na ponedeljkih tedenskih semnjib prodajajo prašiči kot predmeti sejmskega prometa. Pravica k temu se z ozirom na to, da se prašiči že v sejmskem tarifu Novomeških tedenskih semnjev, potrjenem od iliraj-skega gnbernija z dne 17 julija 1840, št. 16 423, štejejo mej sejmske predmete, mora kot pravno ob stoječa smatrati. Razun tega ima tudi vas Kandija pravico, podeljeno z namestniškim ukazom v Ljubljani dne 27 oktobra 1851, Št. 9996 in potrjeno z ukazom vis. c. kr. ministarstva za notraoje stvari z dno 27 julija 1852, št. 16 374, imeti vsak pondeljek živinske semnje, na katere se smejo pri-gnati tudi prašiči. Ponedeljki kot sejmski dnevi za prašičje sem oje ko! idu jejo torej v obeh neposredno sosednjih krajih Novomesto in Kandija. Glede poslednjega kraja Be v oblastvenih naznanilih pripominja, da nima rednega s-jnvšča in da ondotni semnji niso veter narsko policijsko nadzorovani. Ker nobena teb sejmskih občin ne kaže volje, od svojih pravic odstopiti ali vsaj semen na kak drugi dan preložiti, prosi c. kr. deželna vlada izreči se o tem, če je imenovana kolizija v interesu trgovskega prometa z živino in jo sploh ljudstvo želi in če je dopuena. Nedvomno je, da imata mesto novomeško od I 1840.. vas Kandija pa od 1. 1852. pravice za tedenske semnje. Istotako ni dvoma, da je mesto novomeško imelo več let svoje semnje na prostoru, spada|očem k vasi Kandija. Prebivalstvo je od nekdaj vajeno tedenske semnja v Novem mestu obiskovati in Živinorejci tur trgovci gonijo živino na sejmišče v Novomesto. (>■ kdo ni hvojo živine prodal na tem semnju, je isto na povratku spravil v Kandiji v denar. Š«le zadnji čas, ko so se velike množine prašičev prignale na tedenske semnje v Novomesto, je zastopstvo v Kandiji sprevidelo, da bi mogel tudi ta kraj imeti koristi od tedenskih semnjev. Ud tega čaea sta skušala oba sejmska kraja dokazati, da je njihovo sejmišče pri-pravneje za tedenske sejme. (Dalje prih.)
Avstrija*... jpaoljallteta. Na Želodcu bolehajočim ljudem priporočati ju porabo pristnega ,,Moll-ovegs ttridlili-prarika", ki ju preskufteno domaČe zdravilo in upliva na telodec krepi Ino ter pospefiilno na prebavljenje in sicer ■ rastočim uspehom. Skatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. moll, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tnr.hlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLb-OV preparat, zaznamovan c varnostno znamko in b podpisom. Direktna posiljatev ne pod 2 skatljici. 5   (6—12)
100.O0O kron in trikrat 25.000 kron so glavni dobitki velikega jubilejnega razstavnega areekanja, ki se izplačujejo le s 20°/0 odbitki v gotovini. Prihodnja sn-f kanje bo nepreklicno dne 15. septembra t. 1.
Iz iirć*<liie«&;a lista.
lavnlllne   »11   ekavkualva«   flraftl»«i Ivana
Valencica posestvo v Kilovčah, cenjeno 32.660 gld., dne 12. septembra v Ilirski Bistrici.
Posestvo vlož. Štev. 230 kat. obč. lSka Vas, cenjeno 966 gld., dne !'<?. Beptembra v Ljubljani.
Luke Brani scha zemljiftce v Sevlceku, cenjen* 645 gld., de IA. septembra v Cerknici.
Antona Kav se k a posestvo v Gorenji vasi, cenjeno 600 gld , 400 gld  in £0 gld., dne 15. septembra v Zaticinl.
Posestvo vlož. fitev. 31, kat. obč. Stehanja vas, cenjeno 1020 gld. dne 16. septembra v Črnomlja.
Antona Krača scraljiice na Grmu, cenjeno 2l3tt gld. dn« 19. septembra v Mokronoga.
Tržne cene v Ljubljani
dne* 7. septembra 1898.
Plenica, htl.....
BI......
Ječmen, n . . . . Oves, „ . . . . Ajda, ..... Proso, ..... Koruza, „ . . . . Krompir, m . . . . Leca, 1 liter.... Grah,     . ....
Fižol, n ----
Maslo, kgr..
Mast, „ .
Speh, friien,   „ .
(fl.'kr.
90
20 20 20 80 M) 30 70 12 24
70 60 68
Špeh, povojen, kgr. . Surovo maslo, „
Jajce, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kgr. Telečje „ m
Svinjsko
Kofttrunovo    , ,
Pitanec.........
Golob..........
Seno,   100 kilo
Slama,......
Drva    trda, 4 Dmetr. „   mehka, 4 □ ,
kr.
70 80 3 10 54 50 56 M 4f» 15
90 80
6
4«)
80
Meteorologično poročilo.
Vilina nad morjem 306-2 m.
1	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	J!	1 Vetrovi	Nebo	•hI «  * 01 Cm •>
6.	9. zvečer	740 0	17-4	si. sever	del. obl.	
7. ■	7. sjutraj 9. po pol.	739 6 737 1	13*4 25-3	brezvetr. al. jng	megla jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura 18 4',  ta 2 2* nad nor malom.
borza
dne 7. septembra 1898.
Bknpnt državni dolg v notah..... 101 gld.
Bknpni državni dolg v srebru   .... 101 ,
Avstrijska zlata renta....... 121 „
Avstrijska kronska renta 4°/,..... 101 „
Ogerska zlata renta 4»/........ 120 m
Ogeraka kronska renta 4°/0..... 98 ,
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 105 0
Kreditne delnice......... 356 .
London vista.......... 120 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 „
20 mark............ 11 „
90 frankov........... 9 „
Italijanski bankovci..... 44 .
C. kr. cekini........... 5 ,
Dne 6. septembra 181-8
4°/, državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 164 gld.
Državne srečke is 1. 1864 po 100 gld.    . 194 ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   . 180 „
Zemlj. obe. avstr. 4V„% zlati tast. listi 98 „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 157 „
Ljubljanske srečke......... 23 „
Badolfove srečke po 10 gld...... 27 .
Kreditne srečke po 100 gld...... \W „
Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. .   .   . 512 ,
Papirnati rubelj.......... 1 .
65 kr
45 15
55 50 55
50 10
85 76 53 25 66
50 k
50 50 50
25
27»/4
Ivana BapanČideva in Joalplna Trpin-6eva, rojeni Kuolerjevi, naznanjata v tvojem in v imenn vseh sorodnikov, prežalostno vest, da je Dogu Vsemogočnemu dopadlo, njihovega ljubljenega očeta, oziroma tasta, strica in starega očeta, gospoda
Josipa Kucler-ja
zasoli ni k u
(1376)
po kratki in mučni bolezni, ter po sprejetji sv. zakramentov za umirajoče, danes ob 7. uri zvečer v HM. letu nji gove starosti, k sebi v boljše življenje poklicati.
Pogreb dragega pokojnika bode v Četrtek, 8. septembra ob 4. uri p pol.in«' iz hise žalosti fct. 2k na Tržaški cesti.
Svete maSt» zadufinirn se bodo brale v farni cerkvi sv. Jtines.a Krstnika.
Dragega pokojnega pri poročamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in molitev.
Venci se v »mislil pokojnika hvaležno od-klaujajo.
V Ljubljani, dne 6. septembra 1898.
K01C
najmočnejša naravna, arsen in železo so-držujoča mineralna voda u238-t)
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri:
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd.
1'Hnn adravljenje ap»rat»IJ» m«« skoti celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah.
Goapa Eleonora Tonhauaer, ki Je umrla v LJubljani dne 20. febr. 1877, imela je portret nadporočnika Ludovlka pl. Kempskega. — Val oni, ki so poznali to gospo, ali ki bi mogli povedati, kam je preila ta rodbinska relikvija, prosijo se, naznaniti avoj naalov.
Mihael vitez Kempsky pl. Rakoszyn mi
B-a.ćLa.pesta, Z.. Kirch.enplatz 4k.
Trgovski pomočnik
izurjen  v  trgovini  z  mešanim  bi Mg-m, želi svojo sedanjo službo premeniti. (1373-1) Več se poizvć v upravništvu „Slov. Nar.".
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od da* 1. Junija 1808. leta.
Odhod Is LJubljane ju*, kol. Prova eea Trati
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Prantenfeste, Ljubno; dem Selzthal v Autte, Solnograd; Cet Klein-Reifling v Stevr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce lovec, FrsnsenBfeate, Ljubno, Dunaj; ces Selzthal v Solno grad; ces Klein-Reifling v Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, ces Amstetter na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak t Trbiž, Pontabol, Beljak, Celovec, Ljubno, Seltthal, Dunaj — Ob 4. uri 2 m. popolndne osobni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; ces Selzthal v Solnogrsd, Lene - Gsttein Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo Pariš; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plsenj Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip tko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lesce Bled. Poleg trga vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m. po poludne v Lesce-Bled. — Prog« v Novo mesto Is v Ko« Aevje. Melani vlaki: Ob 6. uri 15 m. tjntraj, ob 12. uri 55 m. popoludne, ob 6. uri 30 u>. zvečer — Hrlko«! v L|nl>ljaao j. k. Prog* Is Trblfta. Ob 5. uri 46 m sjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, is Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea. Ljubna Celovca, Beljaka, Frantensfeste. — Ob 7. uri 55 min zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovib varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda. Linca, Stevra, Pariza, Geneve Curina, Bregenca, Inomosta Zells ob jezeru, Lend-Gaateina Ljuhna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak s Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak a Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H -ba, Marijinih varov. Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabia Poleg tega vsako nedeljo in pratnik ob 9. uri 55 m. vlak it Lesc-Bleda. — Proga Is Novega mesta In Is Koeev|a. Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in ob 8. nri 35 m. zvečer. — Odhod Is L|ab-IJaae d. k. v Kamnik. 01 i. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in premikih. — Prihod t Izubijano d. k. Is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zju traj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ur. 10 m. in ol 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah io praznikih. (1044—f 3
Z dnem i. oktobra t. 1.
t
da &e že 40 let obstoječa dobra
trgovina s šjecerijo in Meznino
pod zelo ugodnimi pog<ji V najem. Trgovina je stara in  vplivna sredi vasi pri fari, kjtr je najživahnejsi   promet   in je obstanek najemnika v vsakem slučaju zagotovljen. Odda se tudi v najem
kolarniea
nahajajoča se pri najbolj obiskani kovačiji in je izurjen kolar v tem kraju zelo potreben. Z lesom in orodjem preskrbi začetnike gospodar poslopja sam. (1337—3) Naslov pove upravništvo tega lista.
Niklasa Rudholzeria
naslednik "
urar in optični zavod Mestni trg št. 8
v Ljubljani.
4 gld. — kr. naprej, a  «, ..
Niklaste cilir.de. remontoir ure od . Srebrne cilindcr-rcmontoir-nre od Srebrne damske cihnder-rem »ntoir-
ure a srebrnim pokrovom od   . .     7 „    —   „ ,,
Srebrne remontoir-ure na sidro od   10 „    —   „ ,, Srebrno remontoir-ure s 8, srebrnim
pokrovom od............                                 10 „    50  „ „
Zlate damske remontoir-ure od  . .   14 ,,    50  „ „
Zlate remontoir-ure za  gospode od   28 „    —  ,, , Zlate remontoir-ure za gospode s
dvojnim pokrovom od.....88 „    —  ,, ,,
Ure na nihalo v skrinjici svetli in temni     9 ,,    — „ Ure na nihalo v skrinjici svetli in
temni z bitjem ur od ......                   13 „    —   „ t,
Dre na nihalo s bitjem četrtink od   27 „    —  „ ,,
Budilke od..............                                        & ti    —  t* ?»
„Scbwarzwalder" z bitjem pol ur od    3 „    — „ „
BSST Za dobro blago ln sa dola ■• Jamol. Tfc-U. Popravila so hitro, dobro in po ceni  izvršujejo v lastni prodajalnici.
Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča
z velespofitovanjem (808—22)
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih nr sa o. kr. avstro-ogorsko vlado, aa Bosno in Herseajovlno.
Mala stanovanja
oddajo se (1327—3)
v Gruberjevih ulicah štev. 1.
V lilel it. ltt no Hv. Petro centi
oddaata »e (1377—1)
dve lepi stanovanji
vsako z dvema sobama in sicer a I. novembrom. Vprašati je pri Cankarji v Gradišči itov. 8.
dobro ohranjen, je na prodaj. Cena 100 gld.
Ponudbe pod naslovom: Jos Kamnikar v Radečah pri Zidanem mostu. (is79-i)
Prodajalka
izurjena v trgovini s špecerijskim blagom, želi takoj premeniti sedanjo službo, (lau—a) Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda*.
Radi odpotovanja proda se iz proste roke
ležeča poldrngo uro od Ljubljane. V hiši je sedaj strojarska obrt Pri hini je tudi pod ia hlev ter nekoliko zemljišča
Kupci naj «e za naslov obrnejo na upravništvo „Slovenskoga Naroda". (1321—3)
Prodaja hiše m prodajalnice
v Zagrebu. '1968~I)
Pod povoljnimi pogoji proda se hlsa z letnimi dohodki «J50 gld. oddaljena le 10 korakov od Ilice. — Bas tako proda se na lici, blizu  vojaftnice prodajalnloa, ki
ima letnega prometa do 14.000 gld.
, Naslov pove iz prijaznosti upravni£tvo tega lista
VIZITNICE
1374-1 priporoča
„NARODNA TISKARNA'1
v Ljubljani.
Od vls. c. kr. deželnosolske oblasti konc. zasebne
glasbene šole Kaiser
Dunaj, VII.. VIII In III okraj, 26. iolsko leto.
Obisk l"-?7/HH  1.: aril  gojencev  it vse Avstro-Oge.-ske in iz inozemstva, 'JI ucmh rooCij. iViJ«». klwvl. * vsa «o«Ih1» na lok in trošenje, vse tooratl&ne nlr»ke, mešan zbor, orkester, strokovni i u poMlrMiiskl jI.
2 letni tečaj za odgojevanje učiteljev
sa klavir, vijolino, petje (od 1. 1H82. olistoječ).
7mesečni pripravljalni tečaj ta 0. kr. državni izpit
corkvenopevakJ tečaj SA dečke pevce.
kaiiiliilator ic naredilo drzavn izp t deloma R| odliko". Javni koncerti, konkursi, skufinje, sprifevaU, diplome, svetinje. Prospekti hrezplaf.no. pravil;i 20 kr. po ssvodovi pisarni VII, 1, ZieglergHuse 29. Vnanti iskat » pensl|l v oblišjl iHVodov. I renrl se v prejemajo d • dn6 15. oatobra, ako je prostora tudi mej letom.        vl"285—8)
Pouk ae prične dn6 15. sept., ozlr. 1. okt.
Janko Klopčič \
-s^5 tava i* g^>- J
Ljubljana Prešernove ulice 4
poleg
Kranj preje J. Spracher
fraiH*  samosiana. --- Kranj
priporoča tvojo bogato zalogo raznovrstnih
zlatih, srebrnih, nikelnastih in jeklenih ženskih in moških žepnih ur.
Velika zaloga
stenskih ur, ur z nihalom in budilk najnovejše in najboljše vrste
po najnižjih cenah.
Ob jednem priporoča razna, za vsako priliko primerna darila v slatn fa »rebru.    (12o0—2)
Popravila točno in vestno.
■*•> Umetno doTolJona
I. najstarejša posredovalnica stanovanj in diftl
&W Gr. FLUX ~3»C
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
!»«•«*: Fino kubaricio k posamnemn gospođu, 16 gld. p'iale; dobro knhnrleo k 2 damama t Trst, potnina, predstaviti se je tukaj; ktih»rleo k 8 osebam v Zagreb; kuharico k 2 osebama poleg sloge v Karlovec, jako dobro mesto, 10—12 gld plače; knhnrlco v grajsko hilo na Dunaj, nič perila prati; *r* navNilnlh In boljših Uu-linrlc za I- nMjano; iiriunko uVkl« za razna dela; po« B)l«»vw«lltrltl«o v neko veliko trafiko. 3 >— 4u gld- place; »ee plaellnili Ia uMtaliiili nHtMkitric na Hrvatsko, Štajersko, v Ljubljano itd. itd. Več se izve istotam. (13M)
Dijakinja
vzprejme »e na hrano in stanovanje v boljšo hišo. Kje? pove upravništvo .Slovenskega Naroda".
V svoji novi stavbi sem odločil već pro-ntonsv n» «ll|»ke. Oskrbljeni bi bili z vsem in bodo pod gotovim nadzorstvom. Plača po najnižji ceni. Uporaba vrta je prosta Najvarneje je ker no stanovanja tik gimnazije Oglasila do 10. Septembra pri Viktorju Oueml v Krntiju. (1310—5)
Najlepšo, zdravo
čebulo
razpošilja tvrdka
Iv. A. Hartmann v Ljubljani
v vrečah po 50—100 kg po Jaku niski ceni.
Omenjena tvrdka odda po jako ugodni ceni tudi 2000 lepih, močnih, skoraj novih (1324—6)
vreč za deželne pridelke.
St. 632.
tečaja.
(1367)
l*rvi medini slovenski otroški vrtec v Komenskega
ulicah se otvori letos
v torek, dne septembra
s sv. mašo, katera bode v farni cerkvi j*v. P^tra ob polosmih zjutraj.
Vpisavali ae bodo otroci v ponedeljek, dne 9. septembra t I, od devetih do dvanajstih dopoludne in od treh do petih popoludne v prostor h zavoda v Komenskega ulicah št. 10, I. nadstropje.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 1. septembra 1898.
Razglas.
Na c. kr. državni veliki gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razrctl
v petek, dnć 16. septembra
od lJ. do 12. ure v ravnateljevi pisarni.
Vsprejumne presknšnje. vršile se bodo v soboto, dne 17. septembra od 1 s9. ure nadalje. Dotični udenoi pridejo naj v spremstva starišev sli njihovih namestnikov ter naj pri 11*10 seboj krstni Iirt ia zadnje šoNko spričevalo.
Vsprejemna taksa je določena na 3 gld. 50 kr., ki se bode onim, ki preskusu je ne bi prštali, vrnila.
V II.. III.. IV.. V. in \'W» razred se bodo učenci vspre-jemali dne 17. sept-mbra.
tšohko leto 1898.,'9'J. se začne dne* 19. septembra s ulovesao slnžbo božjo na čast sv. Duhu. (1349—2)
Ravnateljstvo c kr. državne velike gimnazije v Kranju.
dne 2. septembra 1898.
Št. 9811.
Razpis.
(1355—2)
Na porodniškem oddelku deželne bolnice, oziroma na c. kr. porodniški šoli v Ljubljani oddati je
službo babice
z letno plačo 200 gld., z aktivitetno doklado 36 gld. in normalnimi petletnicami iz porodniškega zaklada, z letno nagrado 52 gld. 50 kr. iz učnega zaklada ter z brezplačnim stanovanjem v zavoda
Prošnje za to službo, katerim je priložiti krstni list, diploma za babice, zdravniško spričevalo o fizični sposobnosti, spričevalo o nravnem vedenji ter spričevalo o popolnem znanja slovenskega in nemškega jezika, pošljejo naj se
do 22. septembra 1898
vodstva deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 1. septembra 1898.
Razglas.
Na o. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične šofoko leto 18989 dne 17. septembra s sloveano slnžbo božjo v stolni cerkvi.
Učenci, ki žele na novo vstopiti v nemški oddelek prvega
razreda, naj se, opremljam od svoj h starišev ali njih odgovornih zastopnikov, oglase dne 15. septembra mej 9. in 12. aro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prineso rojstveni list in obiskovalno spričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času pohajali. Ker veleslavni c. kr. dež. šolski svet z razpisom z dne 15. avgusta t. 1., Št«'v. 2137. ni dovolil, da bi se slovenski oddelek I. razreda razdelil v 2 psralelki in ker je slavnoisti odredil, da mora izmed učencev, ki so bih mesec* julija vzprejeti, 20 prestopiti na  c. kr. n>žjo  gimnazijo,  se v tem  obrrkti V slovenski  oddelek Z.
razreda učenci na novo ne bodo vzprejemall. — Vzprejemne b kušnje za prvi razred se pnčno dne 16. septembra ob 8. ari. — V druge razrede na novo vstopajoči učenci ee bodo vzprejemali dne 16. septembra od 9. do 12. ure. Ti naj s seboj prineso rojstveni list, šolsko spričevalo zadnjega pofuletja (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda) in ako so bili oproščeni šolnine ah uživali ustanove, tudi dotične dekrete. — Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj ee oglase dne 16. septembra od 8. do 12. are s šolskim spričevalom zadnjega poluletja.
Učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranja, Novem mestu ali Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, se smejo po naredbi veleslavntga c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1. 1894., Št. 2354, na tukajšnji gimnaziji vzpreje-mati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenja c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravnateljstvo c. kr. vćlike gimnazije v Ljubljani
11828-8) dne 31. avgusta 1898. 1.
Popolna razprodaja.
Ani Zagorjanova trgovina
nahaja se sedaj
v Gospodskih ulicah štev. 7 v Klinčevi hišL
Razprodaja se na drobno in debelo vsa zaloga: Knjige, pisarniški in pisemski papir, kasete, albnme, spominske* vpisne in poslovne knjige, učila,   riane in pisne potrebščine, fakture, zavitke, vizitnioe itd. itd.
pod tovarni&ko ceno«
Priporoča se za obile naročbe p. n. občinstvu v mestu in na dežel«, zlasti gg. trgovcem, piearnicam, šolskim vodstvom in dijakom početkom šolskega leta. (1344—3)
Naznanilo.
Na o. kr. obrtnih strokovnih šolah v IJubijani (strokovna šola za obdelovanje lesa z oddelki za pohištveno in stavbinsko mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, figuralno podobarstvo, pletarstvo in javno risarsko šolo, ter strokovna šola za umetno vezenje, šivanje in pletenje Čipek) se prične šolsko leto 1898/99. z dnem
1©, septe:m.ToxsL t, 1.
Vpisovanje za nove učence in učenke se vrši V petek 16 Septembra.
od 9.— 12. ure zjutraj in od 3.— 5 ure popoldne. Novi učenci se morajo izkazati z izpnstnim izpričevalom ljudske Šole in z dokazom da so dovršili
14. leto. Bivši učenci m zglašajo dne 17. septembra.
V javno rishroko šolo se upisuje celo leto vsako nedeljo dopoludne.
C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani.
dne 2. septembra 189 8. (1350—2)
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Pričetek šolskega leta 1898.9.
llTa o. kr. ženskem učitelišču se bodo vpisavale učenke v vadnlco dne 14. septembra od 8 — 11., otroci v otroški vrtec pa istega dne od 8.— 10.   Imena vsprejetih  otrok  se bodo razglasila v veži dne
15. septembra ob 9. uri.
Gojenke za I. letnik in gojenke, ki imaio delati ponavljalne izpite, se morajo oglasiti dne 15. septembra od 8.— 11., druge pa dne 19. septembra od 10.— 12.
Pismeni vsprejemni izpiti se začno dne 16. septembra ob 8.
IT a c. kr. moškem učiteljišču se hodo vpisavali učenci v vadnlco dne 14. septembra od 8.— 11. Imena vsprejetih otrok se bodo razglasila v veži dne 15. septembra ob 9. uri.
Gojenci za t. letnik in gojenci, ki imajo delati ponavljalne ispite, se> morajo oglasiti dne 19. septembra od 8.— 10., drugi pa dne 20. septembra od 10. — 12.
Vsprejemni izpiti se začno po končanih izpitih na ženskem učiteljišču« V Ljubljani, dne 1. septembra 1898.
1 C It V C*IJMt v^o.
(1354—2)
gt. 27.976.
as.
(1365-2)
V zmislu § 6. zakona z dne* 23. maja 1873. 1. (štev. 121 drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen
od 7. do 14. dne septembra t. L
prvotni imenik porotnikov za 1899. L
v maglstratnem ekspedltu na ogled ter da v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor.
Porotniškega posla so po § 4. omenjenega zakona oproščeni:
1.) Tisti, ki so že prestopili 60 leto svoje dobe, sa vedno;
2 ) udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3. ) osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, sa ta čas, ko so poklicane k vojalki službi;
4. ) osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji In učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tndi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik z An je potrdi, da jih ni mogoče u trpeti, za sledeče leto;
5. ) vsak, kdor je prejetemu poklicu v jed nem porotnem razdobja kot glavni ali na uit st ni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta.
Magistrat deželnega stolnega mesta I«j ubijane
dne* 8. septembra 1898.
j F»o«t Transu tat. M. \S?££
priporoča
J. Soklič.
gg 'ri-mi€--i»   Ni.  %£. |SiJŽ>3   Jjr ^r ^ ^
T* JOSIP RifcV ]
4 likanje sukna, barvarija* < in kemična spiralnica ►
1 Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4*
4 se priporoča za vsa v to stroko spada- B
2 13<J) joca dela. r
Cene nizke. ^
4 Postrežba točna. —
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval <4°)
lastnega izdelka za dnino, gospode in
otroke je vedno na izhoro. Vsakerfiua naročila   izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere bo shranjujejo in ■BlOSlPSnnjeJOi Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpotdati.
fffftl
Opozarja se na
sukneno in manufakturno zalogo
tvrdke
Hugo Ihl
v Spitalskih ulicah štev, 4.
I ;^^c3!aalaaaaaVaVi
V?« Alojzij Erjavec /&. §
(42) Čevljarski mojster i v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 39
priporoča se prečast. duhovščini in slav. M občinstvu za obilno naročevanje razno« K vrstnih i>l»ii vul. katera izvršuje čemi, P pošteno In iz zanesljivo trpežnega usnja ') od najfinejše do nujpriprostejše oblike, }m Mere se shranjujejo. V nanj i m naročilom 0* blagovoljno priden« vzorec. k>
naj se blagovoljno p
_  J _ _ _ « I
odetrcl
izvrstno 189006, 'tj najboljši izdelek jj
I(45) m«|«€sn«»j« pri H H ALOJZIJU PERSCHEj
■ Pred škofijo 22, poleg mostne hiie. Tj msbl rsr^^ri=irs_rsjsr£Hisrsjzs.li
Avgust Eepič{
■ »s Hodar -ts— Ljubljana, Kolczijske ulice št. 16,
(4b) -v 1,xn.ot7-er3a. j
se priporoča slav. občinstvu in naznanja, * da izdeluje in popravlja vsakovrstne x sode lz hrastovega in mehkega » losa pu najniajih cenah. — Kupuje o in prodaja staro vinsko posodo. J
Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (58)
Puljatiski nasip št. 8 (Reiehora hiis)
pripon,ča svojo bogato zalogo
&tedilxiilt ognjiač
aitJpriproHS,<>iAlli, kakor tudi ua|tl> n«'|aih, z žolto medjo ali mesingom montiranih za ohklade s počnicami ali kahlami, ropruvl JuiiJh hitro in po
<r«u1.   Vuanja naročila se hitro izvrsč.
Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann
urar v^Ljubljani, Duna sita cesta
'f3Taw priporoča svojo
nnjvečjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
Blatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi
stenskih ur,
budilk in salonskihur
vse le dobre do najfinejšo kvalitete po niskih cenah' Novosti v žepnih, kakor tudi v sten* sklh urah vedno v zalogi. 56 Poprave se Izvršujejo najtodneje. <Ma^a_a^an«a«aa«aa»anWa_aa«MamrJ
yOt*BlvQteMi|pewjaiQeiOaim <r*A**UvtOI 3
t
Pekarija in slaščičarna
1"t,Jakob Zalaznik.
Stari trg
Podružnica:
Vegove ulice št. 12
Z Tu f-e dobiva lk nI nu ilmi sveže, ukuHiio, zdravo Ju  mIhnIiio pr-
i barska pecivo, vseh vrst krak na vhk<i, rienJkrali m prepotena« (Vanill*
1 Zwfobak)   V svojih SlaCeiearaleali postrezam točno z i< >i> f i m-j    m ummIhiIiiIiii
f. |m(!t....., Hludoledom in s finimi prlHlntnil likerji ter z Uerm utti-vluoui. ;
£ Potabno opozarjani dm fine liiilljHUNke krofe in iHTilke n Nuielaiio i4»|»oIufii«>. •
*^vr>4i «* *jT~ir^(> rSn <x *^"V%# iM
l   Brata Hfeorl 3
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. a*
* Pleskarska mojstra c. kr. državne in C j? c. kr. priv. južne železnice. ^
r1 Slikarja napisov,
3 itavhlmka in pohištvena pleskarja, m j Tovarna za oljnate barve, lak? r in pokosi. (44) \
P Zaloga  original n«*urt hHrl>oIInc\h. j Masi'oba za konjska kopita in usnje. ♦
F. Cassermann
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalugtitelj c kr. unif. blagajnice drž. želo/;nio uradnikov
se pri * ■('('• m' a : liv. f bi'inst \ n za izdelovanje civilnih oblok in rtopr amočlji vih
havelokov pa najnovejši fazoni in najpovoljnejf.ih cenah, AnuleSko, francosko in tii/.einsko robo ima na skladišču — Gg*. uradnikom se priporoča za isdtlavanja vsakovrstnlh uniform ter preskrbuje vse zraven ipadsjočs predmete, kakor sablje, meče, klobako itd., gg. c. kr. justičnim uradi.ikom pa za izdelavauje
Z,„T ta'arjcv in baret. ~i§ag
(46,
Največja izber najoevejisga
[svilnatega blaga
r* •'t:;(i in Imniisin,
za cel«- obleke in l»!n/c. priporoča I« o nujni/jil. renali (47)
j   Alojzij Psrsche
I Pred Škofijo 22, poleg mestno hiše.
M jvecja tovarniška zalaga
		
	HENRIK KENDA	1 i
1	rCsnGni lepi klobuki za^ da.me> VedttO zadnje novosti. IV prat 1 Ja se urno in prav po ceni. ^    Mu'lni žurnali franko in .aslonj.	1
1 (*0)	LJUBLJANA.	3 s
._________________________		
ran Kaise
9 ft
I prodajalec bieiklov i
9
|»rvllt lovarii.
(40)       Ljubljana | Šelenburgove ulice 6. I
aaF' Najboljše urejena delav- I nioa sa popravljanje bieiklov
ln ilvalnih atrojev. P } upvsF ^aviur.aVS^at^-P^aV^PV a» ^
lo"bukov
po najnižji ceni
pri (50)
J. S. BENEDIKT-u
I_jul»IJaiia, SI Ari Irtj.
" ........--------.....---------------- M
n
1
J. J. NAGLAS
i
Ljubljana (M) Turjaški trg štev. 7.
Mehanik
CM)    Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani.
Šivalni stroji po najnižjih cenah
II i cikle in d m pa
v to stroka spadajoča popravila iz-vr&i dobro in ceno. Vnanja naročila se tota« ievrNujfj ■I
H
Ljubljana, lliiiiajshu cesta htm Tovarniška zaloga
šivalnih sirojev in velocipedov.
OVaJisla||e cene«
pasa. m
* I    pajj i ui ii| i u 11 i i i
1
iff t
Jopce, nogfovice pasove, kravate
najceneje priporoča
Alojzij Perschšj
Pred škofijo 22. poleg mestno hiše.
Anton Presker
Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih havelokov itd.
Obleko i»o meri se po najnovejših nzorcih in po najnižjih conah solidno in najhitrejo izgotovljajo. (,f)7)
l^rrm Detter
Xj3"U."tol3anat, Stari trgr što^r. 1.
Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tn se tudi dobivajo vaakovistni kmetijski Stroji. Posebno pa priporočam svoje iavrstne Nliaen<»-reziilee in inlaliliilcc, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceuo. (5d) Osnikl zastonj ln poitnina prosto.
I Napi m
v največji izberi in po najnižjih cenah i
trakovekvencem
z ali brez napisov v /J vseh barvah I
(59)
priporoča
i Kari Recknagei
na Mestnem trgu. 1
5MSE
•9 11
3*
B —
h
2 Si
0 >
p
—»Na
4* a ed H" s S
m r «•
Sprajraa.©!«. tatic o J
notarskega pisarja.
{1375—1)
Plača 40 gld.
Anton £ETomoi.ctjr
o. kr notar na Vrhniki.
IS
pripravna   za   gostilno  ali   kupčijo,  z   dvema nadstropji, vrtom. pi>ljem, njivami m t borsti,
proda Iz proste* roke tialtuj.
Hifta ji; lepa leži ob cesti. Polja je za 50 mernikov poaetve.  Polje, njive in travniki ao blizu hišo.
Ktipci naj se obrnejo na .Wnri|<> S*i«*<_•, Tupa* li««- »t. 17 ua«l KrHu|ein. (I33i—a)
Izdelava perila
za gospode, gospe in otroke
na debelo in drobno.
0) -*» M
>
rt
N
(O
U
o
i—•
O
O
IM
ra
a> O
Srn|t'« k m K«»«|>«>tl«
b*l itftm,   m' . U .   [Tin, hr«B ■■vratnika, ' i. • innulot, 37 »r»», 1 kotnatl \>o *! i 113 do i 70 «1 koniid   ,     .   «11  „ it _
v t volifcoatih, kakor »tfoiaj 1 komad po * ' 1   1'— du 1 40 t kor i t    .      .67», 7-7* NpoOnf h lito« (»ivi ■A S«S|>i>«l«t   • kakoTOat(J
1 kom 110 gld. — $0 do rto • koin    .    „      a »0   .  7 M IS Kirnliilkot
i*i-i 1 so do gia 1 n 1* |>«r«>« maiikai
u<l      I   S 30 do 4 «0
lir.Jir.j 'i tu,
Od gld.S      do ft —
o
d §
g o
JU «
a »■. o g
(D O
M
P O < O
»i
OD ^
o c2. o «
w
CD
Za kroj brei graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
O. »T, ZZdSLXi£.A.I*?2g'
perilom oskrbuje omogo o. In kr. častnikov m o ln kr. mornarloo.
Cenike slovenske in uem&ko poSilja na zahtevo brezplačno. '"JajSi (53
k,
l-"'J
Izprašana učiteljica
za ljnlske Sv le s slovenskim in nemSkim učnim jezikom, s »'.letno prakso in z najboljšimi priporočili, daje pri valil pouk v predmetih prvih 4 razredov in v tc'anovir|o.
Več. ne izve v pro«l»|nlal nntaufaklnrnrga hlaga R. »lilaluuf-M v Npllalalail. ulUali •»».».   (1359—8)
a k |i rej ni rita hv
dva dijaka m dijakinji
pod ngoduimi poboji na hrano In stanovanje pri neki
boljši, v sredi mesta stanujoči rodbini. (1249—6)
Natančneje se poizve pri npravnistvu „Slov. Naroda".
Jedno stanovanje
v II. nadstropji aa 280 gld. in
jedno stanovanje
v III. nadstropji za 2;'0 gld.
ae oddaati 1. novembra t. 1.; zadnje ae lahko indi takoj odda.
Povpra&a se: Mestni trg nt. 17 pri blau;a|nlel v proda)alal. (1363—2>
ne o4l«lu t u No J it 11 ■ novina letom v iiafena.
Kavcije 100 gld. — Tudi se |»ro«l» (1290—3)
ležfča blizo ftrve cerkve, novoziđana. 12 let prosta davku, v kateri «e nahaja zgoraj omenjena gostilna. Pri biSi je sndui vrt, nt-kaj polja in njive.
Naslov pove upravnintvo „Slov Naroda*.
Samo 60 it. za 2 žrebanji, v^m teden.
Sla™«lek100lOOOS°25.000ton
Srečke jubilejske razstave
(ito -h) a SO kr.
Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898.
priporoča J. O- 33 23, Toa.xa.lEa, tt X-.3-ULloi3a.x1L.
Karol Planinšek
44£§ Ljubljana, Stari trg g€>~
priporoča ob času vinske t-gatve grozdni slacldr (Trau-
benzucker), nadalje veliko zal« go špecerijskega in kolonijalnoga blaga, kakor tudi špirita, finega pristnega slivovca, drožnika in ruma
na đ.9ioelo in> drobno. (1335—a>
Prva goriška tovarna priprav za izdelovanje plina
.Acetilen'
tu pod imenom
G. D. Conforto
P«,stavila svoi stroj V gostilni pri , Ka-trlneku" v Lescah m v restavraciji Kllnarjevl v Radovljici.
Lncjejj.ko živa tez aveti bolje, nego vsak ding plin. Strnj je zelo pripraven, tako da zamoie vsakdo izvrSiti vse delo v 15 u inut.ili
Stroj O D. Conforto li Gorice je jedrni, kateri je pohvale in pripon.filla vreden, ter Btoji vsakemu na opled v dobro zranih go>tiln«h : (1239—6)
Oton Hcmarin s. r.
gcttilnifar rri BKatrinekntt v Lescah.
Vinko Hudovernig s. r.
restavruter pri Klinarji v Radovljici.
IV gostilni flpri Pepetu" "
ft
v Kolodvorskih ulicah št. 25 toči se Izključno
I Steinfeldsko marčno pivo
B pivovarne bratov Reininghaus v Sradci.
J (13f>8—1 >
Z odličnim spoštovanjem
Jožef Bo6tjan6ič
Kolodvorske ulice it. 25.
^ ^p^FRj^ ^jf^RJv^.^ y^f^R^B^}
^^a*^^^^^^^Wt^sV^^^a<^^
^^^r^^»/n«>;^tyr^»yrx^»\yr\i^\iC>ai^uC\3^
Prva največja kranjska tvrdka.
Fran Primožič
jermenar m sedlar
Ljubljana
Sv, Petra cesta 34.
•M*
Priporoča ho slavnemu občinstva za izdelovanje Jormonaraklh in so-dlarsklh proizvodov, kat- ra nkusno, trpežno in oeno i/.lclnjc.
Ravno tam velika zalogpa ruzl^inh konjskih oprem ln aedlov, popolno Jezdna opreme i t. d.
I/(lilovai)je jermen za strojo in milne. — Vso poprave se dobro ln po coni izvršujejo. " (1057— 1»)
2unnn|a m«i'««/' 11 ji       veatao ln to«v«iii«» lxvrAu|e|o.
Zahvala in priporočilo.
Čast mi je vsem dosedanjim velecenjenim naročnikom in slav. občinstvu nljndno naznaniti, da sem kot bivfii 26letni sodrus; umrle«a gospoda A. Mera ohol-a prevzel po smrti tega vsa aktiva in pasiva in da bodem
izvrševal
feirojSLŠfeo o Tort
na svoj račun tudi Se nadalje pod firmo
A. Merschol & Go.
Zahvaljujoč"  vse  dosedanje naročnike kur  najbolje  za nama izkazano zaupanje, so istim  priporočam in prosim  slavno občinstvo   da izkaže svoje Ji*! zaupanje tudi meni, ker se boilem  potrudil po svojih najboljših močeh vsem zahtevam čaatitih p. n. naročnikov po možnosti ustreči in tako njih zaupanje opravičiti.
Z odličnim spostovanjom
(1370—1)
Anton Dermastia
firma A. Morschol & Co. Kongresni tr»g št. T.
Ild -atalj in Odgovoriti uradnik: Jnaip Nolli,
LujcUima m tisk ,Naroune Tiskarne".