štev. 175.
V Ljubljani, v Četrtek, dne z. avgusta 1906.
Leto XXXIV.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— za' pol leta „ „ 13' — za letrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' —
za pol leta „	„ 16- —
za četrt leta „	„ 5' —
za en mesec	,r 170
Za poSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Encstop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—L- Vsprejema naročnino, inseratein
reklamacije. Upravniškega telefona Štev. 188.
Našim gospodom državnim poslancem.
Ne kritikujemo, pribijenio le suho dejstvo. Pred meseci je očital kamniški nadučitelj gospod Tramte znanemu trgovcu Kosehierju, da za mestno hranilnico kamniško po hišah agi-tuje .To očitanje je Koschierja tako razvnelo, da je nadučitelja gospoda Tramteja tiral pred sodišče, kjer ga je tožil radi razžaljenja časti.
Gospod Tramte mu je moral dati zadoščenje.
/
Ali komaj je dobil Kosclner satisfakcijo, jc v isti sapi pred sodiščem, kakor so priče izpovedale, razburjen dolžil gospoda Šubeljna, trgovca v Kamniku, istega dejanja, katero je on sam smatral za tako žaljivo, da je tožil; rekel je: »Šubelj je največ knjižic prinesel, da boš vedel.« In sicer je tako obdolžil gospoda Šubeljna v njegovi odsotnosti, vpričo odborni, kov, oziroma članov mestni hranilnici konkurenčne okrajne posojilnice, med katerima jc razmerje skrajno napeto, nadalje je to storil, da bi v javnosti konkurenčni odium odvalil od svoje osebe na odsotnega gosp. Šubelj-na in s tako vehemenco, da si jc te besede neka oseba še posebno zapomnila, kar je potrdila pozneje kot priča, da bode iz tega še nekaj prišlo. In tako je bil gospod Šubelj izpostavljen vpričo sodišča in več ljudi, da je zadobilo to očitanje z ozirom na napeto razmerje obeh denarnih zavodov in osebne odnošaje znak ovadbe, denunciranja, ki bi zamoglo gospodu Šubeljnu nakopati sovraštvo in mu napraviti nepriUke.
To očitanje pa je tudi vzbudilo vtis, kakor bi bil Koschier obsojal agitacijo za mestno hranilnico, ko bi moral vendar kot njen odbornik in še celo podpredsednik hvaležno priznavati gosp. Šubeljnovo prizadevanje za hranilnico. pa tudi v interesu hranilnice čuvati molčečnost o njenih zadevah, kakor to paragraf 2 .hranilničnih pravil zapoveduje. Ta Ko-schierjeva indiskrecija pa jc tudi vznevoljila tovariše Šubeljnove v upravnem odboru mestne hranilnice, gg. Albrechta, Lavrcnčiča in Zargija, ki so solidarno ž njim sc pritožili ne pri sodišču, kakor Koschier, ampak pri ravnateljstvu hranilnice, v kar so bili upravičeni kot nje odborniki, doslovno:
»Z ozirom na denunciranje gospoda Janko Koschierja pred okrajnim sodiščem dne 29. marca 1906 proti Fr. Šubelj v zadevi mestne hranilnice ostanemo podpisani sicer odborniki mestne hranilnice, primorani pa smo svoje delovanje pri istej ustaviti dotlej, dokler jc gospod Janko Koschicr član odbora pri tem zavodu.
Komur jc blagor hranilnice na srcu, naj izvaja konsckvence.«
Vsak odbornik, ki ima srce za mestno hranilnico in nima sebičnih namenov, odstopil bi bil takoj ali vsaj se poravnal — toda Koschier tega ni storil.
Nc, ravno isti Koschier, ki se jc čutil žaljenega po gospodu Traniteju z enakimi besedami in je zahteval sodno satisfakcijo, hoče, da po njem razžaljeni molče, da nimajo iste pravice kot on in da še v nedolžni vlogi, v katerej je jzkliučen slab namen, v interni hra-uilnični zadevi, na ravnateljstvo hranilnice, sc ne smejo pritožiti, ko so bili vendar upravičeni v interesu hranilnice kot nje odborniki. Zajahal je besedo denunciranje, ko sc vendar iz izjave tako prozorno razvidi, da se ni rabila abstraktno, ne s slabim namenom, ampak upravičeno v zvezi z gotovini slučajem, ki se je res pripetil, kjer se precizira natančno, kaj ie Koschier storil in kdaj sc je to zgodilo. O javnemu sraniotenju pa tudi zato ni govora, ker se ie pismo poslalo zaprto, priporočeno, kar so pozneje priče potrdile, liranil-ničnemu ravnateljstvu, oziroma odboru, ki jc pa obvezan, molčati po § 2, hranilničnih pra-
vil. In vendar je sodni pristav dr. Goršič, sin pokojnega ljubljanskega orgljarja, vse štiri gospode obsodil dne 22. maja t. I. vsakega na 100, č:iaj sto kron globe po S 488. kaz. zak. Pribijemo, da se niso priče gg. Tramte, Močnik in VIdic, ki so se zaprisegle iu izjavile v korist obtožencev, prav nič upoštevale; razsodba sc sklicuje edino le na pričo dr. Paj-niča, ki se pa ni zaprisegel.
Obsodba je še celo politične nasprotnike osupnila in priznanim juristom vidi se neverjetna.
Zastopnik obtožencev je vložil vzklfc ua deželno sodišče, ki je pa dne 26. m. •in. obsodbo prve instance — potrdiio.
To je suho dejstvo, katero naj blagohotno premislijo naši gospodje državni poslanci, pa store potrebne korake.
Po razpustu ruslie Gosutiar-stuenne dume.
Vojaška vstaia v Sweaborgu.
O vstaji v Sweaborgu so došla sledeča poročila: Dne 30. m. m. zvečer so se uprle v trdnjavi pionirske stotnije. Upornikom se je pridružilo tudi več topničarjev. Uporniki so zasedli več utrdb iu so pričeli obstreljavat! trdnjavo. Bilo je več mrtvih in ranjencev. Posadko v trdnjavi so pomnožili za dve sto-tniji. Predvčerajšnjim zjutraj je vdrlo v pristaniške urade več oboroženih civilistov. Nato so sc uprli tudi mornarji. Hitro došle zveste čete so osamile po upornikih zasedeno utrdbo Skatuden, ki leži pred mestom. Poslopja, v katerih so sc zabarakirali uporniki, so obstre-liavale s strojn im puškami tri križarice. Ob 5. popoldne so vdrle zveste čete v pristanišče, kjer so razorožile upornike. V Helsingforsu je prebivalstvo razbujreno, a razburjenje sc je pozneje poleglo izvzemši delavskega oddelka, kjer so zasedli delavci postajo Rihinjaki !n izjavili, da nc puste, da vozi kak vojaški vlak.
Dne 31. ni. ni. zvečer so zadušili upor v pristanišču. Mestni svet poživlja prebivalstvo .naj ostane mirno in naj podpira oblasti pri vzdrževanju miru in reda. Po dolgem boju so zadušili upor v trdnjavi S\veaborg. Vojaška straža ie zaprla 110 mornarjev in II civilistov. Utrdbe so zopet zasedle vojaške čete. Poročajo, da jc ubitih iu ranjenih jako veliko oseb. Zasebna poročila trde, da je trajal boj za trdnjavo do 1. ponoči. Ob 9. zjutraj so prijeli vojaki vse častnike, izvolili lastne vodnike in obsodili vse vjete častnike na smrt. Neka ladja za mine in neka križarica sta takoj pričeli streljati na vojašnico, kjer so se nahajali uporni vojaki. Kazaki so pa pretrgali zvezo med Helsingforsom in Swea-borgom. Uporniki so streljali z bombami iz -10 lahkih topov. Poročajo, da so pomorili večino vjetih častnikov. Upornikom se je pridružilo veliko rdečih gardistov.
Iz dve uri oddaljenega Revala je priplulo bojno brodovje, ki mu je poveljeval veliki knez. Brodovje je podpiralo carju zvesto pehoto pri napadu na trdnjavo. Položaj še ni normalen, ker niso izključeni novi upori. Oborožene rdeče finske garde so razstrelile železniški most pri Rihimjaki in so postavile stražo. V Helsingfors jc odpotoval poveljnik 22. ar-madnega zbora.
O vzroku upora v Svveaborgu sc poroča: Vojaki so sc razburili, ker so nekega vojaka tako trpinčlili, da je umrl za ranami. Moštvo je nato odpovedalo pokorščino, nakar so zaprli 200 mož. Častnike so uporniki, vojaki in mornarji zaprli in izvolili novega poveljnika, razobesili rdečo zastavo in pričeli obstrelja-vati ladje s pristanišča. Trdnjavski poveljnik Je odposlal vse otroke in žene v Helsingfors.
Iz Helsingforsa poročajo, da so bili včeraj novi boji med upornimi in zvestimi četami. Uporniki, ki so sc jim pridružili tudi mornarji, so zasedli železnico. Včeraj zjutraj so došle nove čete. »Birževija Vjedomosti« poročajo, da se ie pridružila mornariška posadka štirih križaric upornikom. Skatudski prebivalci so dobili dovoljenje, da se smejo povrniti v svoja stanovanja. Crkostavci so sklenili, da prično stavkati.
Ponoči na 1. t. in. so zopet popravili tir v Vyborg.
Položaj bi bil za vlado jako resen, če bi bila trdnjava Sweaborg ostala v oblasti upor-
nikov. Trdnjava oborožena nedavno z novimi topovi, je gospodarica Helsingforsa in vse okolice. Artilerija zadrži lahko vse ladje in tako izolira Peterburg. Gotovo so na tako važno mesto poslali zveste čete in upor teli čet kaže, kako so celo najboljše čete nezadovoljne. Posledice sc ne dajo šc pregledati, ako vladne čete nc pribore nazaj vseh utrdb.
Poročila o vstaji v S\veaborgu, kakor razvidi lahko vsak sam, niso jasna iu si nasprotujejo. Dogodke o s\veaborškent uporu se mora zasledovati z ono previdnostjo, kakor sploh vsa poročila o Rusiji. Nedavno so natančno opisavala poročila, da jc zgorela graščina Livadia, a zdaj poročajo, da poročila niso bila resnična.
Upori in nemiri v Rusiji.
Nekdanji člani dume raznih revolucionarnih strank in razne revolucionarne organizacije so izdale oklic, ki poživlja kmete, naj se polaste zemljišč iu naj vprizore nasilno revolucijo. Za Sušo sc jc bil tudi včeraj celi dan krvav boj. Obe stranki imata velike izgube. Na vojake streljajo tako Tatari, kakor tudi' Armenci. Promet jc pretrgan. Vasi v okolici Suše so vse popolnoma uničene.
Tatari so po hudem boju vzeli Ašteranski prelaz. Pomorili so vse Armence, ki so branili prelaz in mesarili mrliče. Malone po vseh vaseh se vrše krvavi boji.
V Odesi so zasedli kazaki delavski mestni oddelek. Državni policisti so nato vdrli v cestc delavskega oddelka in prijeli več sto oseb. Z jetniki so jako grdo ravnali in iih odvedli zvezane v ječo.
Zaprli so bivšega duminega člana urednika »Misli« Solonika.
Preosnova vlade.
Poročajo, da so ugodno končali pogajanja o razdelitvi ministrskih mest. V kratkem izide carjev ukaz, ki imenuje Gučkova za trgovinskega in industrialnega, kneza Heydna za ministra državne kontrole. Višji prokurator svetega sinoda postane Samarin.
KVOTA IN NAGODBENA POGAJANJA.
Uradna včerajšnja »Dunajčanka« je priobčila cesarjevo lastnoročno pismo ministrskemu predsedniku Becku, ki določa kvoto z ozirom na to, da kvotni deputaciji nista določili prispevkov obeh državnih polovic za skupne izdatke. Vladar določa, da prispeva po odbitku dveh odstotkov na račun ogrskega državnega zaklada naša državna polovica 66><i/4" iu Ogrska 33»/4" odstotkov. Ravno to razmerje sc določa tudi za nazaj od I. julija 1905 do 30. junija 1906. Dosedanje začasno zaračunanje v obliki predujemov in naknadnih računov sc deflnitivno zaračuna.
Znano jc, da se kvotni deputaciji letos nista mogli sporazumeti o višini kvote. Sporazumeli sta se sicer, naj določi vladar kvoti za nazaj od 1. julija 1905 do 30. junija 1906 letos po starem ključu, a za nadaljno dobo se niso sporazumeli. Avstrijska kvotna depu-tacija ic predlagala, naj sc določijo prispevki za skupne državne izdatke z ozirom na število prebivalstva. In sicer naj bi določili za dobo od I. julija letos do 31. decembra avstrijski prispevek s 57-6, ogrski pa z 42-4 odstotkov. Ogrska deputacija je pa predlagala, naj ostane staro razmerje za našo državno polovico 65-6, za Ogrsko pa 34'4 odstotkov, iu sicer od 1. julija letos do 31. decembra 1915. Ker pa naša kvotna deputacija ni pritrdila predlogu mažarskih odposlancev, so se pogajanja o kvoti razbila ter jc določil kvoto vladar sani, in siccr po starem ključu.
Zadnja leta sem je veduo določal kvoto vladar sam, iu sicer zadnjič z lastnoročnim pismom z dne 28. junija 1904 za dobo enega leta. Lani pa ni hotel baron Fejervary podpisati lastnoročnega pisma in zato je določil vladar letos kvoto za dve leti, iu sicer za eno leto naprej in za eno nazaj. Avstrija bo plačala po tej odločitvi 65 6 odstotkov, Ogrska pa .34 A odstotkov.
Nihče ni presenečen, da jc po razbitih pogajanjih kvotnih deputacij določil kvoto vladar sani. A vkljub temu upajo, da jc letos zadnjič določil vladar sam kvoto. Avstrijsko, ali kakor nas uradno imenujejo, cislitvansko prebivalstvo pač pričakuje, da po končanih nagod-benih pogajanjih izgine za vedno krivično razmerje o prispevkih za skupne državne izdatke po ključu 65 6 proti 34 4. Pravično razmerje bi bilo pač, da se prispevki k skupnim državnim izdatkom določijo z ozirom na število prebivalstva. Avstrija bi po številu prebivalstva plačala 57-6. Ogrska pa 42 4 odstotkov. Po sedanjem ključu plačamo Avstrijci
8 odstotkov več, nego šteje naše prebivalstvo in darujemo Mažarom 18 iu pol milijona kron. A k temu sc morajo priračunati še izredni prispevki za skupne izdatke, ki sc tudi plačajo v razmerju kvote; tako da plačamo Avstrijci na leto 25 milijonov kron več, kakor Mažari. Ne glede na to pa izgubimo Avstrijci še pri carini, ki jo tudi deloma uporabijo za skupne izdatke, dasi plača večinoma carino naša državna polovica.
TISKOVNA SVOBODA NA OGRSKEM.
Na občnem zboru budinipeštanske odvetniške zbornice so razpravljali o Polonyijevih odlokih proti svobodi časopisja. Zborovanje je bilo burno, ker poročevalec ni govoril tako, kakor jc želela večina. Končno so sklenili, da Polonyijev odlok nasprotuje zakonu in jc nevaren javni svobodi.
OGRSKI MINISTRI PRI CESARJU.
Wekerle jc poročal včeraj v enotirni av-dijenci o predlogih ogrske vlade glede dele-gacijskega zasedanja in o cesarjevem bivanju v Budimpešti. Andrassy je pa poročal vladarju o notranje-političnih zadevah. Ministra jc povabil vladar k rodbinskemu obedu. Danes zjutraj sta odpotovala ministra v Aussee, od koder odpotujeta čez Dunaj v Budimpešto, kamor prideta v petek zjutraj.
NAPOVEDANA VSTAJA V MEHIKI.
V Mehiki obstoji tajna organizacija, ki namerava 16. decembra t. I. pričeti z vstajo proti severnim Američanom. Organizacija ima na tisoče članov. Geslo ji jc: »Smrt sovražnikom. Mehika Mehikancem!« Mehikanski predsednik Diaz je zapovedal guvernerjem pet)h provincij, naj nastopijo z vso strogostjo proti poizkusom vstaje. Vsak dan insultirajo ameriške žene na cestah. Napadom slede krvavi boji. Severni Američani in drugi ino-zemci v Mehiki sc pripravljajo na preganjanje po Mehikancih.
SESTANEK CESARJA VILJEMA S KRALJEM EDVARDOM.
Cesar Viljem sc udeleži koncem tega meseca odkritja spomenika deželnega grofa v Homburgu. Stanoval bo v graščini Friedrichs-hof, kjer ga obišče angleški kralj.
PANAMERIŠK1 KONGRES.
Na panamcriškein kongresu je priporočal državni tajnik Root organizacijo medsebojne pomoči ameriških republik. Neodvisnost in pravice malih naj ravno tako čuvajo, kakor one velikih držav. Upa, da bodo čez nekaj mcsecev vse ameriške države zastopane v Haagu. Poživljal jc zborovalce k slogi.
GRKI O NEMIRIH V BOLGARIJI.
Atene, I. julija. Poročila o preganjanju Grkov v Bolgariji, ki so došla zunanjemu ministrstvu, so jako razburljiva. Pod očmi oblasti so bili oropani grški magacini, šole in knjižnice, v Plovdivu so ropali štiri ure in ubili advokata Maliadisa. General Ivanov, plovdivski poveljnik, ni hotel braniti Grkov. Častniki in uradniki so sc udeležili slavlja, da je bila cerkev vzeta Grkom.
Štajerske noulee.
š C. g. Jurij Sumer umrl. Iz Gradca sc liani piše: C. g. Jurij Šumer, kaplan v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu, jc danes ob 5. uri v jutro v bolnišnici usmiljenih bratov umrl. Pogreb bode v petek popoldne.
š Kmetijska družba. Piše sc nam: Slučajno mi je prišlo v roke več številk zadnjega »Gospodarskega glasnika«, glasila kmetijske družbe. List je sicer slovenski, toda naslovi na ovitkih so samo nemški. Nc vem, ali ima družba tako malo Slovcncev-tislužbencev, da ne morejo napisati slovenskih naslovov, ali hoče delati v neinško-nacionalnem smislu. Pri tolikem številu Slovencev-članov kmetijske družbe, ki naj bi nc poznala nikakega narodnega razločka, bi pač nc smela tako postopati, da iih žali. In pošiljati slovenski časopis članom pod ovitkom z nemškim naslovom, gotovo nc priporoča tc družbe, pač pa bi se morda gospodje pri kmetijski družbi malo popraskali po glavi, čc bi Slovenci rekli: Proč od Gradca! Ne vinarja več tej naduti nemški gospodi! — Slišal seni tudi, da ie dopisovanje podružnic z glavnim odborom menda izključno nemško. Čudno ni, če sc neništvo tako hitro razširja po Štajerskem pri taki narodni zaspanosti. Podružnice naj zahtevajo narodne enakopravnosti v vseh slučajih, ali pa naj zapustijo slavno nemško kmetijsko družbo na Štajerskem.
š Iz Drave potegnili so pred dnevi v bližini Št. Petra pri Mariboru truplo kakih 6 me-
secev starega otroka. Najbrže ga je lastna mati zavrgla.
š Truplo dijaka Cepiča najdeno. Kakor smo pred dobrim mescem poročali, je izginil Iz Maribora 14-letni dijak Karol Cepi č. Ni si upal iti domov, ker je bil z gimnazije izključen. Od takrat pa do minolega tedna se o njem ni ničesar zvedelo, čeprav so njegovi stariši, ki stanujejo v Varaždinu, pridno po njem poizvedovali. Dne 21. m. m. pa so potegnili iz Drave pri Zabukovcih (iara Šmarje pri Ptuju) truplo 14-letnega dečka, v kojem so spoznali Cepiča. Po sodnijskem raztelesenju so ga 24. 111. m. pokopali.
š Zahrbtne intrige igrajo ne samo na Koroškem, ampak tudi na Štajerskem izvestni gospodje proti državnim poslancem »Slovanske zveze« in se poslužujejo za svoje napade časnika »Siidosterr. Stimmen«. Po napadu na dvornega svetnika dr. Ploja, ki sedaj odgovarja napadom Šaleščana, prof. Verstvošeka, je sledil napad na novega poslanca, nadsvet-nika dr. Voušeka, češ., da ni prišel k seji »Slovenskega političnega društva za Spodnji Šta-jer.« G. poslanec dr. Voušek pojasnjuje, da se o dotični seji ni niti obvestil, še manj pa vabil. Ali se ni to namenoma zgodilo, da bi se potem lahko lopnilo po poslancu? Najbolj čudno je, da uživajo poslanci slovenskega liberalnega kluba tak rešpekt in spoštovanje pri nekaterih Štajercih in Korošcih, da se jih ne upa napasti, čeprav so oni s svojo brezdel-nostjo veliko krivi vseh neuspehov.
š Ne kurite s petrolejem! Neštevilno nesreč se je že dogodilo, če so ženske hoteč naglo zakuriti, nalile na tleča drva nekoliko petroleja. Tako tudi v ponedeljek dekli ključavničarja Gradta v Celju. Pri dolivanju petroleja se ji ie razpočila steklenica in v par trenutkih je bila nesrečnica kot živa bakl.ia vsa v ognju. Tekla jc na prosto in se vrgla v potok Ložnico, ki ravno za hišo teče, a vendar je dobila težke opekline zlasti na rokah.
š Slovenskih štajerskih romarjev se je pripeljalo 31. julija v dveh posebnih vlakih na Brezje okolu i700 z 18 duhovniki. Na Brezjah je bil slovesen vspreiem, vse je bilo v zastavah. Govore so imeli gg. župniki: Avrelij, Skuhersky, Muršič, Medved, prof. dr. Jerov-šek in kaplan Gomilšak. Včeraj so šli skoro vsi romarji na Bled, Vintgar in Ljubljano.
š Občinske volitve v Mariboru bi se imele vršiti za ves občinski zastop letošnjo jesen. Vendar so pa mariborski nemški na-cionalci sklenili, da naj se vršijo dopolnil-n e volitve že to poletje. Wastianu in drugim postaja ne glede na poletno temperaturo vroče, ker se jim zdi, da bodo morali oddati tretji razred socialnim demokratom. Da pa preskusijo svojo moč pred splošnimi volitvami, bodo določili takoj dopolnilno volitev, na podlagi katere se bodo pripravili za jesenski boj. Kakor se spominjamo, so pri zadnjih volitvah v celem tretjem razredu prodrli socialni demokratje, a je kakor po navadi vlada priskočila Nemcem na pomoč in pravilno volitev razveljavila, drugo nepravilno, ko so zmagali Nemci, pa potrdila.
š V Slovenski Bistrici nameravajo ustanoviti nemško ljudsko šolo. To bi bilo vsekakor dobro, ker bi bili potem slovenski otroci, ki pohajajo sedaj skupno z nemškimi šolo, obvarovani okužujočega in pohujšljivega stika s posurovelimi dečaki nemških starišev.
Koroške nouice.
k Beseda koroškim visokošolcem! Slovenski duhovnik nam piše: Kakor smo črtali v »Slovencu« z dne 24. julija t. 1., so nameravali člani ferijalnega društva »Gorotan« napraviti veselico v Šmihelu nad Pliberkom, a tukaj se jim je prostor odpovedal in nasveto-valo se jim je, naj gredo na zgornje Koroško ali v okolico Celovca. In zdai čitamo v naše začudenje v »Miru«, da se ie obrnilo to društvo še dalje proti Štajerski, in sicer hoče zborovati dne 5. avgusta na Pari pri Preva-ljah. Naj nam gospodje visokošolci ne zamerijo, ako jim povemo, da tudi tam ni primeren prostor za njihovo delovanje, in sicer zato, ker itak namerava tamošnje delavsko društvo napraviti veselico v kratkem in podružnica Ciril-Metodove družbe svoje letno zborovanje, in bodo potemtakem tri zborovanja zaporedoma, medtem ko imamo na zgornjem Koroškem slovenske kraje, kjer sc leta iu leta ni zborovalo. Kar nam pa že posebno ne ugaja, je ples, ki ga ima »Gorotan« na programu. Mi slovenski duhovniki bomo visokošolcem res hvaležni, če bodo na svojih shodih z govori slovensko mladino poučevali, z igrami in petjem kratkočasili, a dokler bodo imeli na svojem programu ples. ne moremo sodelovati.
k Stavka. Pečarski pomočniki v Beljaku so s 1. t. m. radi povišanja plače pričeli stavkati. —
k Prestavljen je poštni oficijal A. Ogrizek iz Podrožčicc v Trbiž ter istočasno imenovan poštnim mojstrom 2. razreda. 2. stopnje.
k V celovško Marijanišče je bilo za šolsko leto 1906—07 izmed 65 prosilcev sprejetih 39 dečkov.
Dnevne novice.
+ Velik napredek med slovenskim dija-štvom moramo zabeležiti. Letos so se zbrali vsi slovenski katoliško-narodni abiturijenti in sklenili obhajati prvi skupni sestanek, ki bo 25. avgusta v Ljubljani, na preddan katoliškega shoda. Povabili so tudi hrvaške katoliške abiturijente, ki pridejo na sestanek po odposlancih in tako bo omenjenega dne v Ljubljani I. jugoslovanski sestanek katoliških abiturijentov I. 1906.
+ »Edinost« — žalostna? Da, žalostna! Neizmerno žalostna je tržaška tetka, ker se je upal »Slovenec« ugovarjati — čujte! — proti »koroškim svečenikom«. Kadar je »Narod« svečenike blatil, tedaj je tržaška Pythia molčala kot grob iu se ni upala niti odpreti svojih sicer tako gostobesednih ust, zdaj pa je zagnala glasen plač in objokuje »koroške sirote«, kakor bi jim bil »Slovenec« matere pomoril. O hinavščina! Solze, ki teko »Edinosti«, bi pač gnale mlinske kamne tri, a trdovratnega »Slovenca« ne morejo premakniti. Sc poznamo!
+ Odlikovanje. C. g. Baltazar Bartol, župnik v pokoju v Spodnjem Berniku, ki je obhajal danes svojo biserno mašo, je bil imenovan za kn.-šk. duhovnega svetnika.
-t Umeščen je bil včeraj na župnijo Dol č. g. Matija Kastelic, doslej podvodja v bogoslovnem semenišču v Ljubljani.
-f- Imenovanje. Računski praktikant pri gozdarskem uradu v Gorici gospod Ivo S re -b r n i c jc imenovan za asistenta istotam.
+ Nove maše letošnjih ljubljanskih novo-mašnlkov so po večini končane. Svojih novih maš niso še obhajali gg.: Ivan Gogola iz Kranja, Ivan Kogovšek iz Št. Vida nad Ljubljano in Ivan Lovšin iz Ribnice, ki morajo čakati še, da dosežejo kanonično starost. Torej radi mladosti bosta imela svoji novi maši gospoda Gogola in Lovšin v oktobru in gospod Kogovšek pa še pozneje.
+ Gorica — brez imena. Goriški župan se je pritožil pri namestništvu zaradi odstranjenega napisa. Govori se. da ostane goriška postaja brez napisa, kakor je tudi koprska.
+ Novo društvo. Ustanovilo se ie »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« v Knežaku.
+ Šolske vesti. Nastavljeni so: v Polhov Gradec Marija Novak, v Dole Fran Musa, v Ziri Alojzija Burnik, v Notranje Gorice Fran Kete, v Zalog Klementina Piki, roj. Kos, v Črnomelj Dela Melhijor, v Jarše Petrovec Tomaž kot nadučitelj in Janša Angela, v Vreme Cenčič Julij kot nadučitelj, v Suhor Vardijan Amalija, v Postojno Kalan Evgenija, na Prem Valenčič Frančiška, v Ljubljano na 8. razred dekliške šole Mehlc Marija, v Radovljico Fr. Jaklič, v Bukovico (pr. Kranju) Ivan Leban.
Menjali sta službo: Ana de Toni v Rovtali in Pavla Brezovšek v Dobu. — V pokoj je stopil učitelj g. Jos. Bizilj na Peči in nadučitelj g. Leop. Zupin v Brusnicah.
—	Umrl jc v Ljubnem vpokojeni višji de-želnosodni svetnik gospod J D e 1 p i n. Deloval je tudi kot okrajni sodnik v Litiji in Škofji Loki. nakar ie bil prestavljen v Celovec.
—	Pogreb zlatornašnika. Iz Novega Mesta se nam piše: Dne 31. julija ob 4. pop. je bil veličasten pogreb tu umrlega zlatornašnika P. Pacifika Fisterja. Ranji jc bil rojen I. 1829 na Igu, mnogoleten ravnatelj bogoslovnih ved frančiškanskih zavodov in senior tukajšnjega konventa.. Večna mu luč!
Na Mangartu se je ubil 31. julija neki mladi dr. Godi iz Judenburga. Padel je nad 200 m globoko. Hotel je z bratom najti nov pot na goro, a našel je smrt. Brat se je rešil.
Od druge strani se nam piše: Dne 31. julija popoludne sta plezala brata dr. Konrad Godel in Alfred Gode! na Mangart naravnost čez severno steno. Nista bila še prav visoko, ko pade dr. Konrad Godel raz stene kakih 50 m v globočino. Bil je takoj mrtev. G. Filip Win-7.ig ga je pustil prenesti v Belo Peč v mrtvašnico. Ponesrečenec ima odbite polovico glave. Neki vodnik (Kozobidl) ju je svaril, nai ne plezata todi, pa ga nista ubogala. Danes popoludne smo dobili poročilo: Truplo ubitega pravnega praktikanta dr. Godla prepeljejo v Judenburg. Na truplo so letovičarji položili planinske cvetke.
—	»Slovenski znak« obstoječ iz lipovega peresa s cvetjem v naravnih barvah le eden cvet s tremi glavicami jc belo-modro-rdeč, je dala napraviti znana narodna tvrdka Uršič & Lipej v Brežicah. Znak je jako okusno izdelan v einail. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Eden znak stane eno krono: pri večjih naročilih se dovoli znaten popust. Naročijo se lahko znaki z varnostno iglo ali z gumbom pri tvrdki Uršič & Lipej v Brežicah ob Savi. Slovenci! Narodni sovražniki nas vedno bolj in bolj pritiskajo, tuji naval grozi preplaviti naše pokrajine. Bolje nego dosedaj moramo ponosno povdarjati vsepovsod »Slovenec sem«! Pokažimo se Slovence vsepovsod, s slovensko govorico, s slovenskimi šegami, s slovenskimi znaki! Segajte pridno po slovenskih znakih; nosite jih ob vsaki priliki, zlasti na potovanju. — Odbor za slovenski znak.
Reška resolucija v svojih praktičnih posledicah. — Mažaroni ostanejo mažaroni. Tega ne izpremeni vse Supilovo pisanje, ker dejstva govore. Povodom prve seje novoizvoljene trgovske in obrtne zbornice za Slavonijo v Oseku je zavihrala s poslopja zbornice tudi mažarska zastava. Proti temu sta ostro protestirala resolucijonaša Krepelka in Lad. Seitz, češ, da v Slavoniji in Hrvatski ima mesto samo ena zastava in to je hrvaška. Zahtevala sta, da se mažarska zastava odstrani. Predsednik je odgovoril, da je seja sklicana samo v svrho konstituiranja. — Hrvaško javnost silno razburja vest, da namerava trgovinski minister Košut odrediti, da imajo pošte v
svojih grbih tnažarski grb, da se na novi ju-stični palači v Zagrebu napravi mažarski napis, pomorske oblasti pa dobe nalog, naj na svojih napisih uvrste besedici ,Magyar Kiraly'. Ce bo to res, potem so uspehi reške resolucije vedno lepši. Kakor se govori, bodo hrvaškemu saboru predložene razne predloge, samo ne — volilne reforme. Mažari nočejo, da bi se okrepila moč hrvaškega ljudstva! — Najnovejše poročilo iz Zagreba se glasi: »Na željo novih sekcijskih šefov odpade nameravana bakljada.« Tako je popolnoma prav! Pač ne kaže prirejati bakljade, predno se dobro ne ve zakaj.
—	Budiinpeštanski mesarji proti carinski vojski. Tukajšnji mesarji so imeli shod, na katerem so zahtevali, da se meja proti Srbiji odpre, da se olajša izvoz živine iz Rumunske.
—	Velika nesreča bi se bila kmalu zgodila v torek popoldne v Kandiji. Voznik Ku-inelj iz Prapreč jc pripeljal od Windišerja doli velik voz naložen z lesom. Kakor znano ravno tam cesta že močno visi proti spodnji Kandiji. Kumelj pa je najbrže pozabil o pravem času zavreti kolesa, kajti' konji so v teku zapeljali voz namesto po cesti, pred špecerijsko in železno trgovino gosp. Edinunda Kastelica, predrli čez debelo šipo izložbenega okna, povozili nekega otroka ter si seveda tudi samim sebi povzročili izdatne rane vsled prereza zdrobljene šipe. K sreči je stal pred izložbo mal voziček, ki je kolikortoliko zadržal konje in voz nazaj, sicer bi se bila zgodila lahko nedogledna velika nesreča. Otroka so pripeljali v bolnico, baje ni smrtnonevarno poškodovan.
—	V katoliškem slovenskem izobraževalnem društvu na Rovih je končal 29. julija gospod dr. K. Capuder ciklus svojih vrlo zanimivih predavanj. Govoril je: 1. o prvem nastopu človekovem na zemlji, 2. o kulturnem razvoju človeštva, 3. o razširjanju človeštva po zemlji in o ovirah, ki se stavijo človeštvu in posameznim plemenom nasproti, 4. o pojavih blaznosti v zgodovini človeštva. — Gospod predavatelj je žel burno pohvalo. Slava vrlemu možu!
Topničarji 9. divizijskega polka iz Celovca iu sicer dve bateriji sta včeraj prišli v Novo Mesto. Danes počivajo, jutri pa zopet odidejo k strelnim vajam v Krško. Nastanjeni so po mestu in sosednji Kandiji.
Iz Mengša. Pretečeno nedeljo je priredilo naše izobraževalno društvo lepo predstavo. Od zadnje predstave je že preteklo več kot pol leta. to pa zato, ker ni bilo mogoče dobiti primernega prostora. To pot pa nam je tovarnar g. Ladstatter blagohotno prepustil veliko dvorano v svoji tovarni za uprizoritev igre in to brezplačno. Naj 11111 bode na tem mestu izrečena topla zahvala. Ta dvorana je ena največjih na Kranjskem, kjer delajo dekleta celo leto, razun v poletni vročini. Da ni bila dvorana polna, se razume, ali vendar so bile vse vstopnice razprodane in vsi stoli zasedeni. To pot se je društvo tudi v pevskem oziru postavilo na svoje lastne noge. Lepo sta pela moški in ženski zbor, dovršeno je deklamiral Ivan Robida »Pevčevo kletev«, tamburaši so pa morali vselej šc par komadov navreči. V igri so se odlikovali Sini-forijan, Klavdija in Neža. Našim dekletom sc pozna, da so že večkrat igrale na Dunaju v »Straži«. Živa slika ob bengaličnem ognju na koncu igre je bila jako lepa. Da je bilo tudi nekaj za zabavo, pridjali smo še »Simplicij 2olna«, komičen prizor, ki je vzbudil obilo smeha. Morda bo kmalu mogoče na istem prostoru zopet uprizoriti novo igro.
Rokovnjači. Iz Šmartna pod Šmarno goro se nam poroča: Pretečeno noč so tatje šiloma odstranili mrežo pri oknu prodajalne g. Ivana Zivalič ter odnesli ves drobiž, okrog 100 kron in nekaj blaga. Ta zločin tembolj osupne, ker jc imenovana trgovina sredi vasi.
—	Po nedolžnem so obdolžili detomora deklo Marijo Malalan z Opčin. Malalanovo so že izpustili iz preiskovalnega zapora iu sedaj iščejo pravo detomorilko.
—	Nevarni bolnik. Posestnik Mat. Božič v Moravčah je blazen. Te dni se mu jc posrečilo pobegniti iz zaprte hiše, nakar jc zažgal svoje poslopje. Ogenj se je posrečilo pogasiti.
—	Ljudska veslica na Grosupljem. V nedeljo, dne 5. t. m. prirede dijaki grosupeljske okolice v prostorih g. Koprivca (pri Tišlerju) igro »V Ljubljano jo dajmo«, z ljudsko veselico. Igra tudi šramel-kvartct, sledi več šaljivih nastopov, zvečer umetalna razsvetljava etc. Cisti dobiček igre je namenjen javni ljudski knjižnici na Grosupljem. Za ljubljanske izletnike zelo primeren izlet.
—	Nesreča na vojni ladiji. Vis, I. julija. Nesreča na ladiji »Nadvojvoda Karol« sc jc primerila tako: Imenovana ladja jc vlekla na 1000 m dolgi vrvi tarčo, na katero je streljala ladja »Habsburg«. Po nesreči jc nekaj krogelj zadelo v »Nadvojvoda Karla« in ranilo več mornarjev. Na isti ladji je premog zasul nekega kurjača, ki je umrl.
—	Vipavsko gasilno društvo obhaja dne 8. septembra t. 1. svojo 25-letnico. Vsa slavna gasilna, kakor tudi druga društva, ki bi sc slavnosti udeležila, se prosijo, da se javijo do 15. avgusta. Prosi se tudi, da naznanijo, ako se jc udeleže z zastavami. — Spored sledi.
Otvoritev kamniške planinske koče bo dne 12. avgusta.
—	Smrtnonevarno ranjen. Preteklo nedeljo okoli pol 10. ure zvečer nastal je v Gornji Šiški fantovski prepir. Povod temu je bil Andrej Perko, katerega so fantje sumničili, da o priliki, ko jc pobiral denar za neki pogreb, ni vsega izročil v ta namen. Začel se jc na cesti pretep, katerega konec je bil ta, da je Perko zadobil na glavi dve smrtnonevarni rani. Glavna krivca sta baje Jakob Kosem in Janez Pire. Oba sta sc izročila tukajšnjemu deželnemu sodišču.
—	Izpod Stožca. Pot iz Kranja skozi va: Kokrico ni za življenje nič manj nevarna, ko je bila svoje dni iz Jeruzalema v Jeriho. Pretečeno nedeljo ponoči padel je razbojnikom v roke mladenič Andrej Orchar iz Zgornje Bele. V družbi dveh tovarišev se je vračal iz Kranja domov. Grede skozi vas pride jim naproti Markovčev, premeri vsakega od nog do glave, zagrabi imenovanega z eno roko za vrat, z drugo mu pa porine nož med rebra. Težko ranjenega so prepeljali domu. Vzrok je popivanje, ki ga podpirajo in negujejo ljudje brez vesti. — Tudi pod Zaplato so pred par dnevi nekomu v prepiru trebuh preparali. Sreča, da čreva niso bila ranjena. Prepir je nastal baje vsled likofa. (Likof je večja ali manjša vsota, navadno 1 odstotek dote, katero plača ženin fantom, da na ta način odkupi nevesto.) Umazano, nesramno, prav be-ričevsko iztirjevanje, potem popivanje, razgrajanje, pretepanje in podobno je ob takih priložnostih na dnevnem redu. Naj se poklicane oblasti, zlasti občinski odbori, z vso res-nobo ustavijo tem odurnim razvadam ter kaznujejo vsakega ženina, ki bi še plačal likof. Slavna c. kr. okrajna glavarstva bodo gotovo rade volje podpirala tozadevne ukrepe občiilskih odborov.
—	K Bohinjskemu jezeru in Savici poleti prihodnjo nedeljo mnogo goriških Slovencev.
—	Barbarizem italijanskega učitelja. Blizu občine Dolenje na italijanskem kraju se je vršila dne 22. julija t. 1. običajna »šagra«. V bližini plesa jc sedela družba slovenskih fantov iz avstrijskih obmejnih vasi, pevajoč narodne pesmi. Slovensko petje pa je razburilo nekatere lahončke, ne laške podanike, ampak italijanske nestrpneže iz Dolenj, posebno pa ta-mošnjega učitelja, kateri jc začel petju zabavljati, češ, mar mislijo fantje, da so v Avstriji, da se drznejo v blaženi deželi slovensko peti. Kako naj si tolmačimo tako govorjenje avstrijskega učitelja, ki vidi s slovenskim petjem one-čaščeno italijansko kraljestvo ter ne more zatajiti svojih čustev. A to ni bilo dovolj. Učitelj je nahujskal nekatere laške fante, od kojih sta dva kakor krvoločne zveri planila naglo na mirno sedečo fantovsko družbo ter z nožem smrtno nevarno ranil nekega mladeniča iz Golegabrda, občine Kožbane, da so ga morali odpelati v korminsko bolnišnico. Tu vidimo lepi čin takozvane laške »avite kulture«. Ljudski učitelj, vzgojitelj mladine, pokazal je tu vso svojo barbarsko oliko. — Vsa čast slovenskim fantom, ki so ostali hladnokrvni ter se umaknili iz bližine italijanskih Lukenijev. Kakor se čuje, pride učitelj najbrže v disciplinarno preiskavo, če bo pa tudi kaj kaznovan, je pa drugo vprašanje!
—	Za župana v Cerknem je izvoljen gospod Anton Kosmač.
—	Pripuščanje prosilcev v prakso v svrho imenovanja poštnimi oficijarfti. Dne 1. vinotoka 1906 začne se praksa za dosego mest poštnih oficijantov. Moški prosilci morajo najkasneje do I. kimovca 1906 predložiti podpisanemu ravnateljstvu zadevne s kolekom 1 K kolekovane prošnje s sledečimi prilogami: I. krstni list; 2. domovinski list; 3. spričevalo državnega zdravnika o sposobnosti prosilca za poštno službo; 4. spričevalo z dobrini uspehom dovršenega četrtega letnika kake tu-zemske srednje šole, ali najmanje dverazredne trgovske šole ali odhodno spričevalo o popolnoma dovršeni meščanski šoli; 5. spričevalo o lepem vedenju, izdano od pristojnega okr. glavarstva ali policijskega ravnateljstva; 6. eventiielno vojaško knjižico in 7. spričevalo o znanju jezikov, ki se zahteva za poštno službo. — Glede natančnejših določil o praksi in skušnji kandidatov opozarja se na naredbo c. kr. trgovinskega ministrstva od 3. mal. travna 1906, ki je razglašena v drž. zak. št. 77/1906 in v poštnem in brzojavnem naredbeniku št. 39, 1906, nahajajočem se na vsakem poštnem poštnem uradu. — Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu.
—	Katoliško izobraževalno društvo v Škofji Loki priredi ob lepem vremnu v nedeljo 5. t. m. celodnevni izlet k Sv. Joštu nad Kranjem, kjer bo v ta namen ob 9. uri služba božja. Prijatelji društva dobro došli.
—	Vsem častilcem sv. Miklavža in prijateljem turistike sc naznanja, da bode pri sv. Miklavžu na Gorjancih shod v torek 7. t. m. Dobila sc bodo tudi telesna okrepčila.
—	Pojasnilo. Ker se razno govori o prebitku veselice kranjskih abiturijentov, naznanjam tem potom, da smo poslali dotični prebitek po uredništvu »Slovenca« Ciril Metodovi družbi. — V imenu abiturijentov: Josip Go-gala.
Književnost in umetnost.
* Nove muzikalije »Glasbene Matice«.
Ravnokar so izšle društvene muzikalije za leto 1904/05 in se bodo razpošiljale tekom meseca avgusta. Ako jih kdo nujno želi, naj blagovoli to odboru nujno javiti po dopisnici. Naslov jim je: »21 moških mešanih zborov«, uredil Matej Hubad. Vsebina: A) Moški zbori: Št. I. Emil Adamič: Franica. 2. Josip Prochazka: Popotnik. 3. Oskar Dev: Na poljani. 4. Josip Prochazka: Moč ljubezni. 5. Josip Prochazka: Pomlad. 6. Ivan Ocvirk: Napit-nica. 7. Hrabroslav Otmar Vogrič: Pismo. 8. Anton Sochor: Nočna rosa. 9. Jelen: Usliši nas, Gospod! 10. To\vačo\vsky: Tugospev. B) Mešani zbori: Št. 11. Josip Prochazka: Ljubezen. 12. Josip Prochazka: Izpremenjeno srce. 13. Oskar Dev: Zarja. 14. Jakob Aljaž: Job. 15. Jakob Aljaž: Domovini. 16. Vinko Krek: Pogovor z domom. 17. Dr. Gustav Ipa-vec: Lahko noč. 18. Dr. Gustav Ipavec: Pozdrav. 19 .J. Padovac: Vse mine (Moje jutro). 20. Dr. Anton Schuab: Slanica. 21. Dr. Anton Schvvab: Vasovalec? — Cena 6 K. — Člani (članarina 4 K na leto) dobe muzikalije brezplačno. Posamezni litografirani glasovi se d'»bc po 5 h od strani pri »Glasbeni Matici«
za številke 1, 2, 6, 11, 12 in 13. Za vsa ostale številke daje »Glasbena Matica« članom pra-vico, da jih prepisujejo._
Pretresljiv umor in samoumor.
Gradec, 2. avgusta.
Prežalostno sta končala včeraj zjutraj življen' dva mlada zakonska v Gradcu. Natakar ilans Riedler je ustrelil svojo ženo Ber-to Riedler in potem še sebe. O te] pretresljivi drami, ki jc razburila ves Gradec, izvemo sledeče zanimivosti: Hans Riedler se je pred tremi leti poročil s hčerjo gostilničarja Schmieda. On je bil takrat star 22, ona pa 17 let. Imela sta nad 20.000 kron premoženja ih začela brezmiselno veselo živeti. Prve sence so padle na mlado srečo, ko je dobil Riedler dokaze o nezvestobi svoje žene, a je ž njo po-trpel, ker jo je v resnici ljubil. Kmalu pa jc začel še on igrati in z zakonsko srečo je šlo naglo navzdol, tako, da sta se pred dvema mesecema ločila. Ona je šlo nazaj k svojim starfšem, on pa je začel pohajkovati. Ni se mu ljubilo delo, ker so mu »dobri« prijatelj do-našali resnične in neresnične vesti o moralnem življenju ločene žene, po kateri se mu je še vedno tožilo. Pravi prijatelji so ga iz-kušali spraviti iz Gradca in res je imel včeraj prevzeti mesto višjega natakarja v nekem hotelu v Ljubnem. V resnici se je predvčerajšnjem odpeljal v Ljubno, a se vrnil takoj vče, raj zjutraj, češ, da brez svoje žene ne more več živeti. Berta Riedler je v hiši svojih sta-rišev stanovala skupno z učiteljsko kandidatko Evo Plimitscher. Le-ta je včeraj zjutraj zgodaj vstala in izdelovala vsa zamišljena pri oknu neko nalogo. Kar začuje za svojim hrbtom pri postelji Berte Riedler zapored tri strele; ko sc obrne, vidi Hansa Riedler ob postelji žene z revolverjem v roki. V istem trenotku poči1 četrti strel in Riedler pade, v sence zadet, ob postelji na tla. Gospica Plimitscher je začela skozi okno klicati po stražniku in zdravniku, ki sta sicer prišla, a konsta-tirala smrt obeh zakoncev. Oče in mati Berte Riedler sta skoraj znorela od žalosti nad tako nepričakovanim koncem svoje hčerke.
Kakor so poizvedbe dognale, je Riedler, vrnivši se iz Liubna, šel takoj v hišo svojega tasta in tam v neopaženem trenotku prišel do sobe svoje soproge. Skrajno previdno je odprl vrata, tako da ga niti gospica Plimitscher, zaglobljena v svojo nalogo, ni opazila. Vrata je pustil odprta in tiho stopil k postelji svoje žene, ki jo je našel še spečo. Tako je svoje žalostno delo izvršil.
Ves dan se je v »Sackstrasse«, kjer se je nesreča zgodila, kar trlo ljudi, ki so hoteli o stvari' kaj izvedeti in videti. Kako je Riedler svojo nezvesto ženo ljubil, se vidi iz tega, da je v svojem stanovanju spravil v kuvertu zavitih 20 kron z naročilom: »Za venec na krsto svoje iskreno ljubljene soproge.«
Ljubljanske novice.
lj Shod po § 2 sklicuje v »Mestni Dom« za danes zvečer ob 8. uri »iurist« Chani, ker se javnega shoda v Ljubljani liberalna stranka ne upa več sklicati. Namen mu jc baje »ustanoviti« narodno-napredno delavstvo, nekako po Klofačevem vzgledu. To je najnovejša nesramnost liberalcev napram delavstvu! S t r a n k a, katere pravi načelnik dr. Tavčar govori in nastopa proti splošni in enaki volilni pravici, in ki v »Slovenskem Narodu« hujska, naj se splošna in enaka volivna pravica obstruira, stopa v tem trenutku pred delavstvo, da bi ga zase izkoriščala. To je tako razžaljenje delavske zavednosti, da zasluži najkrepkejši odgovor. Ta stranka naj ostane le pri Predovj-čevih hlapcih, ker tja spada. Današnji sestanek aranžirajo ljudje, ki so na delavstvo hujskali Predovičeve hlapce in ki so po »Narodu« pso-vali delavstvo, ne da bi »Narod« psovke doslej preklical, za sestankom stoje ljudje, ki so ravno pred dnevi vrgli na cesto nekega mestnega delavca, rodbinskega očeta, samo zato, ker jc na zadnjem shodu mirno stal in se ni hotel pridružiti Predovičeviin hlapcem. Ljubljansko delavstvo bo dobilo pot, da bo tako »ljubezen« do delavstva liberalcem primerno poplačajo. Delavstvo se ne bo pustilo izrabljati nasprotnikom volilne reforme!
Ij Primarij g. dr. Vinko Gregorič je nastopil dopust in ne ordinira do 30. avgusta.
Ij Prememba posesti. G. Lillegovo hišo in trgovino na Jurčičevem trgu sta prevzela gg. Leskovic in Meden.
lj Koncesijo za prevažanje mrličev je dobila tukajšnja bolnica in hiralnica. G. Kušar je dobil, kakor smo poročali, tudi koncesijo za prevažanje, ne pa koncesije za priredbo mrtvaških odrov.
I j Pevska vaja danes ob polu 9. uri zvečer v veliki dvorani »Rokodelskega Doma«.
Ij Združeni kamnoseški pomočniki ljubljanskih delavnic imajo v nedeljo, dne 5. t. m. ob 8. uri sv. mašo na Rožniku.
Ii The Royal Vio. Včerajšnja predstava je bila tako dobro obiskana, da je napolnila vso veliko dvorano »Uniona«. Občinstvo se zanima za te poučne predstave vedno bolj in bolj kar jc seveda zasluga ravnatelja barona Da-neja in g. Schiipacha, ki z največjo točnostjo skrbita za režijo predstave. Naš dopisnik mudil se jc danes osebno pri g. baronu Dane ter se informiral o detajlu podjetja. En večerni program iina 8 do 10.000 metrov dolgosti. Filma, tako se imenujejo slike, ki sc delajo samo na Francoskem, stane en meter 4 franke, kolo-riran 9 frankov, torej stane ena predstava slik 90.000 frankov. Celotni program velja 750.000 frankov in znaša 64.000 metrov. Govoreče in poječe slike so narejene za velike dvorane in se je včeraj pri ariji Santuze iz »Cavalcriic ru-sticane« zapazila velikanska točnost in čistost Petja tako, kakor, da bi videli nam že znano Santuzo živo na odru. Podjetje ima lastno
lokomobilo za 50 konjskih sil in tudi lastno razsvetljavo. Tehnično vodstvo predstave je v rokah inženirja Korb, kateri dela v mali uticl v dvorani pri velikanski vročini, namreč 50 stopinj C. Včerajšnja predstava je imela popolnoma nov program in je splošno ugajal. Omeniti moramo velikanski umetalni ogenj. Interesantno in zelo podučljivo je, kako se v amerikanskih železnih tovarnah delajo eks-presni vlaki. Od malega koščeka železa do velikanskega ekspresnega vlaka kaže slika vse podrobne detajle. Druga serija rusko japonske vojske nam predočuje grozo vojske na morju. Polaganje min, eksplozija in druge nevarnosti morja in vojske vidiš tako živo, da se nehote spomniš na minolo žalostno vojsko. Senzacionelen je boj bika s toreadorji na Španskem pred sedanjim kraljem Alfonsoin XIII. Jako krasna je velikanska slika karneval v Niči, ki kaže tradicionelno rajanje pusta v Niči. Ravnatelj Royal Vio g. Schiipbach je dekoriran s francoskim in ruskim redom. Omeniti moramo, da je fotograf serije »rusko japonska vojska« zgubil v boju levo roko ter mu je podjetje plačalo samo za te slike 120.000 frankov nagrade.
Ij Gozdno veselico priredi prihodnjo nedeljo pevsko društvo »Ljubljana« v Worisho-fenu« v tivolskem gozdu. Aranžma je v spretnih rokah, tako, da bo ta gozdna veselica nekaj posebnega. Vstopnina prosta. V nedeljo popoludne naj bi bilo torej zbirališče vseh Ljubljančanov, ki si žele neprisiljene zabave v ljubljanskem »Worishofenu«, ki to pot ne bo »zdravil« samo z vodo, ampak tudi na razne druge načine.
Ij Razstrelba smodnlšnice na ljubljanskem polju. Ljubljansko gasilno društvo je o tem poslalo mestnemu magistratu naslednjo ulogo: »Gasilno in reševalno društvo je našlo in pogasilo v neposredni bližini najoddalje-nejših skladišč po meter dolge in za stegno debele ogorke. Poslopja, ki so najbližja raznesenemu poslopju, so več ali manj raztresena in poškodovana. Najbližje skladišče, v katerem ie bilo naloženega za več voz razstre-ljiva, je odkrito, da vidiš le rebra in zidovje, je docela omajano; okna in vrata razbita; za obmejnim zidom vidijo sc ogorki iu kamenje raznešenega objekta. Da se ni užgalo to poslopje m da tudi to ni šlo v zrak. kakor prvo, jc velik slučaj in velika sreča za Ljubljano in sosedne vasi. Gasilnemu in reševalnemu društvu so ta srnodnišna skladišča na ljubljanskem polju že dolgo trn v peti iu sedaj je prilika, da da društvo duška svojim čutilom. Slavni mestni magistrat se zategadelj prosi, naj takoj, predno se odneso sledovi raznešenega poslopja in preden se popravijo sosedna poslopja, vse potrebno ukreniti blagovoli, da sc skliče mešana komisija, kateri se bode prepričati o učinku eksplozije, o kvantiteti in kvaliteti shranjenega streliva in eventuelni nevarnosti, ki preti Ljubljani in njeni okolici. Gasilno in reševalno društvo ljubljansko smatra za svojo dolžnost, da pri tej priliki prosi sl. mestni magistrat, naj dela z vsemi svojimi silami na to. da se odpravijo skladišča z ljubljanskega polja iu da se takoj prekinejo, od-nosno prekličejo pogajanja glede naprave novega smodniškega skladišča v bližini mesta ljubljanskega. Soteske, kjer ui sel, so primerne za smodniška skladišča, nikakor pa nc na odprtem polju blizu mest. Ljubljansko občinstvo si ni bilo v svesti, kaka grozna nevarnost je bila za njihovo imetje ter naj tudi svoj glas povzdigne, ter naj bode solidarno z gasilnim in reševalnim društvom ter zahteva, da se naj takoj premeste ta poslopja na drug kraj. — L. Stricelj, ravnatelj prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani.«
Razne stvari.
Potres v San Frančišku in zavarovalne družbe. »Daily Telegraph« poroča iz New Yorka: Neko uradno poročilo dokazuje, da so zavarovalne družbe vsled potresa v San Frančišku izgubile 864 milijonov frankov. Večino te svote so plačale evropske družbe. Največ so izgubile angležke družbe. Izmed posamičnih zavarovalnih družb ie največ plačala ameriška družba »Connecticut«, namreč ,30 milijonov frankov. Več ameriških družb ie vsled katastrofe v San Frančišku propalo.
REVOLUCIONARJI UI3RL1 V TISKARNE.
Peterburg, 1. julija. Po noči so udrli v nekatere tiskarne revolucionarji in proti volii lastnikov tiskarn tiskali oklic na artnado in mornarico. Oklic kliče armado in mornarico naj se združi z revolucionarji in vrže sedanji državni sestav.
Telefonska In brzojavna -porotna.
SKUPŠČINA »DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA.«
L o g a t e c , 2. avgusta. Vlak je došel ob polil 7. uri zjutraj na logaški kolodvor, tedaj zaore došlecem nasproti navdušeni glasovi. Logatčani burno pozdravljajo. V imenu inoške podružnice sv. Cirila in Metoda pozdravi skup-ščinarje adjunkt g. Preveč, v imenu ženske podružnice izroči gdč. Pupis prvotnestniku msgr. Tomo Zupanu krasen šopek. Prvomest-nik se pozdravljajočim zahvaljuje, primerja podružnice koreninam, kojih deblo je glavno društvo, in kojih sad je zaveden naraščaj slovenskega naroda v obmejnih krajih. Po pozdravu okrašujejo navzoče gdčne. došlece s krasnimi šopki. Logatec je ves v zastavah. Pred kolodvorom stoje visoki mlaji, na katerih plapolajo ponosno slovenske trobojnice. Tudi ob poti od Spodnjega Logatca do Gorenjega je vse polno mlajev. Navdušenje je veliko.
Logatec, 2. avgusta. Vsprejem gostov velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Gorenjem Logatcu, kjer se je brala tudi slav-
nostna sv. maša, je bil nadvse prisrčen. Takoj ob uhodu v Gorenji Logatec je sprejela velika množica na čelu župana in župnika, došlece. Zastopana so bila tu narodna društva, narodno ženstvo v narodni noši in šolski otroci v belih oblekah. V Imenu Logatca je sprejel in pozdravil župan g. Lenassi v kratkih in prisrčnih besedah. Zahvalil se je, da se je zbralo ravno Logatec za ta slovenski praznik. Nato pozdravi še dospeli župnik g. Josip Lav-rič sledeče: Naj izrazim tudi srčno željo, da mili Bog navduši Vaša ln naša srca, da tudi nadalje delamo za ideale našega naroda: »Vero katoliško in besedo materino.« Prvo-mestnik msgr. Tomo Zupan se v vznešenih besedah zahvaljuje za prisrčni sprejem. Hvali edinostno nastopanje svetne in druge inteligence, izraža željo, da bi bil vsak na svojem mestu v tej edinosti, od katere ima največ koristi ne saino ožja, ampak i širja domovina. Najbolj ga jc pa razveselilo, da je tu prvič pozdravila danes družbo sv. Cirila in Metoda i šolska mladina. To je zasluga zavednega učitelja, ki uči mladino zvesto služiti domovini. Topiči grome v pozdrav. V hotelu Kramar zboruje skupščina.
Logatec, 2. avgusta. Tajniško poročilo »Družbe sv. Cirila in Metoda« omenja, da so med letom izstopili iz odbora Ivan Hribar, dr. Milan Hribar in Zlogar. Na priporočilo ormoškega učiteljskega društva je bil v vodstvo poklican kot učiteljski zastopnik Anton Po-rekar, katerega pa ni bilo nikdar k seji. Poročilo se spominja umrlih družbenikov, posebno župnika Malenška. Sej je odbor imel 11, aktov je rešil 1100. Poslal je po Slovenskem 6 okrožnic občinam, trafikantom, gostilničarjem, posojilnicam za podpore in kolekovanja. Na novo se je ustanovila ženska podružnica v Žalcu. Podružnic je 152 od katerih je pa 64 nevedno delavnih. Mnoge mečejo društvene objave kar v koš. Poročilo poziva podružnice k delu. Po pravilih bi bile lahko podružnice tudi učilnice naroda. Podružnice naj širijo vedo in omiko, pa bodo dobile simpatije in prispevke. Cisti dohodek družbe brez posojila je v zadnjih dveh letih za 13.000 K večji dohodek pri podružnicah za 8000 K. Zavodov ima družba 17, U otroških vrtcev. Ce bi bili večji dohodki bi bilo treba nujno ustanoviti v Trstu še šest paralelk. šole v Studencih pri Mariboru. v Gradcu, Borovljah, Železni Kaplji. Nov slovenski zavod je v Mariboru: slovenske pa-ralelke na dekliški ljudski šoli. V preteklem letu se je ustanovil družbin pokojninski zaklad za družbino učiteljstvo. Tako si bo družba lahko zagotovila dobre učne inoči. Poročilo poziva, naj vsak član pomaga po svoji moči zagraditi naše geografiške meje z živo mejo: s slovenskimi narodnimi šolami.
Logatec. 2. avgusta. Poročilo blagajnika Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je po odstopu dr. Hribarja notar Hudovernik, omenja za preteklo poslovno leto 57.833 K 53 vin. dohodkov in 56.762 K 55 v stroškov, prebitek 1070 K 98 v. Prispevki podružnic znašajo 24.239 K 91 v, darila občin, posojilnic in društev 3286 K 24 v, darovi Mohorjanov 509 K 80 v, razni darovi 2593 K 63v, dohodki iz druž-blnih nabiralnikov 61 K 2 v, zbirke časnikov 6229 K 62 v, dohodki iz prodaje družbenih vžigalic 4000 K, dohodki iz prodaje družbine kave 2636 K 56 v, dohodki iz prodaje družbinega pralnega mila 42 K 50 v, družbinega šampanjca 236 K, družbinih valčkov 230 K, družbinih peres 60, družbinih knjig 612 K 6 v, šolskih knjig in učil 1200 K 66 v, družbinih znakov 219 K. družbinih poslopij in posestev 576 K, dohodki narodnega koleka 4075 K 97 v, volila 1836 K 48 v itd. — Stroški šolstva v Trstu znašajo: deška šola 10.761 K 72 v, dekliška šola 6180 K stroški šolstva v Št. Rujiertu ob Velikovcu 3850 K. na Muti 1713 K 46 v, v Tržiču 1522 K, na Savi in Jesenicah 1696 K 74 v. v Celju 848 K, v Mariboru 1068 K, v Rojanu pri Trstu 1715 K 68 v, pri Sv. Ivanu pri Trstu 1281 K 33 v, v Rocolu poleg Trsta 1396 K 34 v. v Skednju pri Trstu 741 K 33 v, v Pevmi pri Gorici 927 K 84 v, stroški vodstvene pisarne 3332 K 91 vin., stroški narodnega koleka 295 K 58 v itd.
Logatec, 2. avgusta. (Ob 1. uri popoldne.) Pri volitvi odbora predlagal adjunkt gospod Prevc za odbor: Murnik, Svetina, Zamejec, Hudovernik, Verhovnik, Crnagoj; za nadzornike: Oroslav Dolenc, Pavlič, Povše, Svetek, dr. Dolenec; za razsodnike: Andrej Kalan, Majaron. Munda, Schreiner, Pleteršnik. Gdč. Kristina Demšar je prelagala za odbor: Svetek, Gričar, Verhovnik, Svetina, Crnagoj, dr, Mrhar; za nadzornike: Ravnikar, Povše, Majaron, Rybar: za namestnike: Kalan, Ve-dernjak, Triller, Tomlnšek. Volitve so zelo živahne. Seja za deset minut prekinjena.
L. o g a t e c , 2. avgusta. (Ob pol 2. uri popoldne.) Kompromisno izvoljeni v odbor: Svetek, Hudovernik, Verhovnik, Svetina, Crnagoj, dr. Mrhar; za nadzornike: Mešlč, dr. Ravnikar, Povše, župnik Pavlič, Majaron; za razsodnike: Kalan, Vedernjak, Šavnik, Triller, dr. Tominšek. Po skupščini banket, popoldne ve-
SMRTNA KOSA.
P o I i č a n e , 2. avgusta. V Makolah je danes umrl č. g. Anton P o j I e v e n. Pogreb bo v soboto ob 10. uri.
ITALIJANSKI MANDATI.
T r i d e n t. 2. avgusta. Izredno zborovanje političnega društva je izreklo poslancu Conciju zaupnico in ni sprejelo njegovega odstopa, ki ga je naznanil, ker so ga napadali zaradi razdelitve volilnih okrožij.
BAN PEJACEVIC.
Zagreb, 2. avgusta. Ban Pejačevič se je odpeljal v Karlove vare za dalje časa na zdravljenje.
BOJI V BOSNI.
Prag a, 2. avgusta. »Narodni Listv« poročajo iz Belgrada. da se je pri Jelini v Bosni
vršil radi davščin krvav boj med upornimi Srbi, Mohamedanci in orožniki. Mrtvih je 60 oseb, mnogo ranjenih. V Jelino je odposlano vojaštvo.
BOLGARI V GRŠKIH CERKVAH.
S o I i j a . 2. avgusta. V štirih selih okolice Varne je bolgarsko prebivalstvo z orožjem v roki zasedlo nekaj grških cerkva.
PROTI ANARHISTOM.
B e r o I i n , 2. avgusta. Policija je mnenja, da se je neko anarhistiško društvo, ki ima središče v Curihu, razširilo tudi na Berolin. Policija je dala fotografirati nekaj anarhistov, pri katerih je Izvršila hišne preiskave. POBJEDONOSCEV OBSOJEN NA SMRT.
P e t e r b u r g, 2. julija. »Novoje Vremja« poroča, da je Pobjedonoscev dobil od socialno revolucionarne stranke pismo, v katerem se mu naznanja, da je obsojen na smrt in da se obsodba v kratkem izvrši.
ZOPET NAPAD NA VLAK.
P e t e r b u r g, 2. julija. V bližini postaje Hoinel so revolucionarji napadli vlak in oropali 18.000 rubljev. En žel. uslužbenec je ubit, dva napadalca sta prijeta.
2000 OSEB ARETIRANIH.
Peterburg. 2. avgusta. Aretacij ln hišnih preiskav je toliko, kolikor v najslabših Trepovih časih. Od razpusta dume do danes je bilo tu aretiranih 2000 oseb radi veleizdaje med njimi osem bivših članov dume. 200 tujih časopisov je konfisciranih ali pa po cenzuri pokvarjenih.
GLAVNI POŠTNI URAD V PETERBURGU ZASEDLI VOJAKI.
Peterburg, 2. avgusta. Glavni poštni urad so včeraj zvečer zasedli vojaki.
POSLANEC DUME UMORJEN.
Peterburg. 2. avgusta. V Terijoki, kjer je bil umorjen bivši poslanec ruske dume Herzenstein, so došli vsi voditelji kadetov. Herzenstein, ki je bil umorjen od članov »zveze proti anarhiji«, bo pripeljan v Moskvo. Aretirana sta dva sumljiva človeka. Osumljen je tudi štacijski orožnik, katerega so videli, da je pred umoroč občeval z aretirancema.
PONESREČENA STAVKA V HELSING-FORSU.
Helsingfors, 2. avgusta. Od delavcev rdeče garde nameravana stavka se je ponesrečila. V mestu še ni miru, vendar se promet že normahiejše razvija. V Helsingfors so došle nove vojaške čete. V Helsingfors pričakujejo ruskega vojnega brodovja.
UPORI RUSKIH VOJAKOV. RUSKE BO|NE
LADIJE STRELJAJO NA UPORNIKE.
Helsingfors, 2. avgusta. Artiljerija je včeraj nadaljevala z obstreljavanjem onih sve-aborških utrdb, katere so imeli zasedene uporniki. Infanterija je pomnožena. Med rdečimi gardami so se pojavili nemiri.
Helsingfors. 2. avgusta. Včeraj ob 7. uri zvečer so pričele ruske oklopnice, med njimi« Bogatir« iz daljave 50 kalov streljati na od upornikov zasedene forte. Nekaj časa so uporniki odgovarjali s streli, potem pa so ob 9. uri zvečer utihnili. Videlo se je ladijce, ki so zapuščale otok.
Peterburg, 2. avgusta. Begunci iz Sveaburga poročajo, da so bili ondi vsi častniki na dano znamenje poklani in postreljani. Carju zveste čete so se brez uspeha temu uprle. Uporniki so si osvojili 18 topov in so iz teh topov streljali na carju zveste čete. Vodja upornikov častnik Koch je bil v boju ranjen. Oblasti so posredovale z uporniki, kakor bi bili ti stranka, ki redno vodi vojsko, ter so jim v mnogih točkah dale velike koncesije, a uporniki so vse to odklonili.
Peterburg, 2. avgusta. Najnovejša poročila poročajo, da se je garnizija v Hel-singforsu zopet uprla vsled zadnjih dogodkov v Sveaburgu. Čete niso hotele odkorakati iz vojašnic.
H.e I s i n g f o r s , 2. avgusta. Železniški tir je bil ponoči na raznih točkah pokvarjen. Delavci groze, da ne puste naprej vojaških vlakov. Artiljerija v trdnjavi zopet strelja.
Helsingfors, 2. avgusta. V fortu Sveborg je eksplodiralo upornikom skladišče streljiva.
L o n d o n, 2. avgusta. V Helsingfors so poslali ruski revolucionarji nekaj svojih prvakov, češ. da ni še ugoden čas za revolucijo.
UMORJENI RUSKI ČASTNIKI.
T i f I i s , 2. avgusta. Predvčerajšnjim se je uprlo pet sotnij v Saslavi ležečega Kamur-skega infanterijskega polka. Polkovni poveljnik, bataljonski poveljnik, nekaj častnikov in polkovni duhovnik so bili umorjeni. Uporniki so se naposled morali udati kazakoni in so Izročili štiri kolovodje.
GROŽNJE PROTI RUSKIM KADETOM.
Peterburg, 2. avgusta. Uredništvo »Rosije« in »Vjedomosti« sta dobili pismi: »Danes smo imeli mrtvaško slavnost za Herzen-steinom, kmalu jih priredimo tudi za ostalimi voditelji kadetov.« Pismo je bilo podpisano »Bogolajevskij«.
MUROMCEV V ŠVICI.
Peterburg. 2. avgusta. Poroča se, da odpotuje bivši predsednik Muromcev te dni v Švico, kjer se že nahaja njegova rodbina.
REVOLUCIONARNI OKLIC ARMADI.
Peterburg, 2. avgusta. Revolucionarni oklic na vojake in mornarje je bil predsi-noči v 5000 izvodih utihotapljen v Kronstadt v nekem čolnu.
PREISKAVE RADI PREDAJE PORT ARTURJA.
Peterburg, 2. avgusta. Nekateri pe-trograjski listi poročajo, da je geiieraj Rot, ki
mu je poverjena preiskava proti generalu Ste-slju, izjavil, da je prepričan o krivdi hranite-Ija Port Arturja. Na vojnem svetu, ki se je vršil dne 29. decembra 1904 v Port Arturju, so se od 17 navzočih višjih častnikov le štirje izjavili za kapitulacijo. Poveljnik topništva je rekel, da je streliva še za mesec dni. Po iz-vestjlh intendance je pa bilo v trdnjavi živil še za mesec in pol. Kazenska razprava proti Steslju se prične še tekom tega meseca.
PROTI KITAJSKIM MORSKIM ROPARJEM.
Pe k i n , 2. avgusta. Na povelje vlade so pričeli odločno zasledovati morske roparje. Kitajska mornarica je napadala roparsko brodovje v Sijanu, je porazila in ubila več sto morskih roparjev.
Meteorologicno poročilo.
Vidma o. morjem »Ob 2 m, nreUnji zračni tla*. 736'0 mm
Čii »pa-««»ao|a
Stani« bara-m.iri t mm
Temperatur* PO
Cenijo
VetroTl
» * e
l 6
9. iveč, I 740-0 200 sl jvzh. I jasno
7. »Jutr. 2. pop
740-5 7380
17'2 30 5
sl. svzh. sl. szah
megla jasno
32
Srednja včerajšnja temp. 22 5*, norm. 19-7*. Včeraj popoldne močna nevihta
Izjava.
Poppisani izjavljamo, da ni resnično, kar smo govoril, da bi bili Ivana Oražem in Uršula Kerenček kupovali ukradeno meso cd Franceta Prepeluha.	1712 1-1
J. in A. Erjavec in F. Novljan.
t
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naš iskreno ljubljeni in nepozabni sinček, ozirima bratec
Stanko
danes, 1. avgusta, dopoldne ob ' ,10. uri v starosti treh let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo jutri, 2 avgusta, ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.	1713 1-1 Ljubljana, dne 1. avgusta 1906.
Žalujoča rodu: na Simšičeva.
Službo
cerkvenika in organista
razpisuje župni urad Selca nad Škof jO Loko.	1709 3-2
Nastop takoj. Plača po dogovoru.
Rogaški ,Styria=vrelec'
Zdravilna voda proti	Zdravniško
oteklini v želodcu in . - , krčem, Brigthovemu * v Izborni vnetju ledvic, katarom —;—rj—. v grlu in krhlju, vželodcu zflraYI""	in črevih, diatezi, zaprtju,
učinki 1 i «.3a 1-1 boleznih na jetrih itd.
I^^sem, ki se čutijo^
v.
ali so nervozni in brez enerži|e, di „Sanatogen" nov življenjski pogum in no o moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in diožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co, Berlin S. W 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj, I
1705 5
J
t
Slava Soagnetti roj. Štrukelj in Valentin Scag-netti, stavbeni podjetnik, naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je gospod
JANKO KUNOVRR
e. in kt». nadporoenik danes ob 8. uri zvečer v Budimpešti mirno v Gospodu zaspal.
Dragi pokojnik se priporoča vsem v blag spomin.
Krško, 29. julija 1906.	1718
Žalujoči ostali.
Ivan JaxSsin
t LJubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev voznih koles
2675 52-2*
in
pisalnih ^r strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
-—7
rofessr dr. Alfred pLValenta
je odpotoval
do 10. septembra 1906.
1703 2-2
Radi zapoznele sezone se dobe najfinejše izvršene volnene	16:29 9
Tennis - obleke
po
Najfinejša m največja izbera kofekcije za gospode in dame po čuiovito nizkih cenah.
Angeško skladišče oblek
O. Bvvnntovl^, Ljubljana, Mestni trg 5.
2371 m 2	12. januarja 1905.
Gospodu
lekarju Piccoli
Ljubljana.
Prosim, pošljite mi 12 škatljic Yaših izborriih salmijakovih pastil.
Velespoštovanjem
Julija Milischka, Dunaj XIV.\1, Goldschlagstr. 1.
Cena škatljici 20 vin. - Manj nego 11 škatljic ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja.

Naznanilo!
Usojam si svojim častitim prejšnjim naročnikom in slavnemu občinstvu najuljudneje naznaniti, da sem z današnjim dnevom zopet otvoril svojo
zalogo piva
v Metelkovih ulicah št. 19.
Prodajalo se bode: uležanec, marčno in dvojno marčno pivo v sodčkih po Vs. '/4 in '/2 hektolitra, kakor tudi marčno in dvojno marčno pivo v zabojih po 25 steklenic. Za častita naročila se priporoča
Julij Stare,
1701 10-2	posestnik v letu 1818 ustanovljene
pivovarne v Mengšu.

J- •»»-	« " K)' ".L*" -TT- w'
t d
* H
> 4
* 5
8
Itofo železo,;;
j baker, cink in me- y
denino s
H kupuje po najvišjih cenah j
?S
ji Franc Stupica A
jf trgovina z železnino ^
M na Marije Terezije cesti H A v Ijubljani «3 ... ft
V*'M	-Ti
Oddati j«
1715 3-1
prodajalna
v pritličju na Dunajski cesti 20, in
sicer takoj.
Poizvč naj se v odvetniški pisarni dr. I. M. Hribarja v Sodnijskih ulicah 2.
stara 17 let, ki je izvršila trgovski tečaj višje dekliške šele'v Ljubljani . z odliko, želi službe 7 kot blagajničarka ali ■ komptoaristinja v stu ali na deželi pod primernimi po-
I7II 1-1
Dopise prosi Pavla Jančigar v Dobrni-pri Trebnjem. Kranjsko.
Učenca
sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom
ADOLF PEČJAK v Toplicah,
Dolenjsko. 1649 5-3
m e
goji.
čah
Službo dobi
1714 2—1
cerkovnik in organist
pri župni cerkvi na Črnučah pri Ljubljani.
Plačilo in nastop po dogovoru.
IT)c5Čqn5Ki fretel „Lloyd"
Danes, v četrtek, 2. avgusta
priredi
ljublj. društvena godba
koncert
— za člane. ==
Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob '/,8. uri zvečer.
K mnogobrojnemu obisku vabi z velespoštovanjem Dragotin Tauses
1716 1-1	restavrater.

Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Hte m vzsojevolitte
za deklice.
1421 16
Temeljit pouk no učnem načrtu za osem-razredue ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — H ša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopaln ca.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
l\>uk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku; v godbi: ulasovir, gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.
1291 tb7
»Ljubljanska kreditna banka n Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuj« in prodaja
rt« vrste rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devli.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,900.000 -. Rezervni zaklad K 200.000*-
Zamenjava In ekukomptuje	Daje predujme na TrednoRtne papirje.
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruj« erečke proti kuraal zapale kuponu.	izgubi.
Vlnkululo In dovlnkuiu!« vojaake žonltnlnako kavcije.
jfg- Bskompt Sa l*ka*»o m»oiv >.<t	JUT TS:r*a* na.ToSlU. tHMt
Podružnioa v SPLJETU.
Denarne vloge aprejemn
v tekočem računu ali na vložne knjižic« prod ugodnim obrostim. Vloženi denar obrestuj« dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
od
r
I
Podružnice:
Pragi z menjalnicami Oraben 25, Mala stran, Mnsl ulica 17, Žl " - ........- - - 4 ,i|pli ffl
likov, Husov«
ulica 37. Brno, Veliki trg 10 Baden, Oiavni trjr 4. CtrUa l.tpa, (v^ka Kamilica, Horaiakl Zumbpr«, SchiTler|eva ccsla 3. MoiIIIok, Fran Josipa trg 9. .Nori Jlfla, Črna ccita 8. 1'lr.ea In NTitaia.
Menjalnice na Dunaju:
I. WolUclle 10, II. Taborairasse 4. III Ungar^asse 6V (vogal Kennwe<a), IV Wie-Jner Hauptatrasse 12, V SchAnbrunnersIraaae 88 a, Vil Marlahllerstrasse 76, VIII Lcrchenlclderslrasic 132, IX. Alsrrslraaat 32, X. Favoritenglrasse 59, XVIII. Wlbrlngcrslraasc 82, XXI. Hauphtram 22.
Menjalnična delniška družba
67 150-7il
„MERCUR"
Dunaj, I., Woll/.eiie 10.
Ako. kapital K 16.000 000, Reaer zaklad K 7.000.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, deviz, valut in denarja.
Zum prijava iu eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
srečk,
I
Izdajatelj In odgovorni arednlk: Dr. Iiaacll Zltolk.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljnbijani.