GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Dai'y in die United States
Issued every day except Sundays
and Legal Hoi idays. -s 50,000 Readers > q
1=3
TXLKTOH PIEAJUfB: 4687 CORTLAKDT.
■stored as Second-Class Hatter, September H, 1903, at the Post Offioe a* Mew York, M. Yn under the Act of Oongxeea of Kink S, 187».
TSLEFON PISABNS: 4887 CORTLANDT
NO. 42. — STEV. 42
NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 19, 1917. — PONEDELJEK, 19. FEBRUARJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Združene države in Avstrija*
DUNAJSKI DIPLOMATI ŠE VEDNO UPAJO, DA BO MOGOČE ODSTRANITI NAPETOST, KI JE NASTALA MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN AVSTRIJSKO VLADO. — ČASOPISJE. JE PRECEJ PESIMISTIČNO. — ZUNANJE MINISTRSTVO ODLOČNO MOLČI. — NOBEN URADNIK NOČE POVEDATI SVOJEGA MNENJA O BLIŽNJI BODOČNOSTI. — VLADA BO VPOSTEVALA NASVETE AMERIKE.
Dunaj, Avstrija, 17. februarja. — Skoraj vse časopisje je zelo pesimistično. Vse se sklicuje na prekinjenje di-plomatienili zvez med Nemčijo in Združenimi državami, ter se boji, da bo prišlo v najkrajšem času tudi do preloma med Avstrijo in Združenimi državami.
Ofieielni krogi niso tako brezupni, ampak še neprestano mislijo, da bo mogoče na miren način poravnati vse diference ter utrditi prijateljsko razmerje med obema vladama. Najboljša dokaza, da ni napetost tako zelo velika, sta sledeča:
Dosedanji tajnik ameriškega poslaništva v Berlinu, J. C. Grew, je bil predstavljen na Dunaj; državni tajnik Lansing je poslal včeraj sem 250,000 dolarjev raznim židovskim dobrodelnim družbam. To svoto so darovale a-meriške židovske družbe.
Uradniki zunanjega ministrstva molče. Dozdaj ni še iiikdo izjavil svojih misli o bližnji bodočnosti.
Iz zanesljivega vira se je doznalo, da bo avstrijska vlada vpoStevala vse nasvete, ki bodo prišli iz Washingto-na, edinole nasvetov glede podmorskih čolnov ne bo vpo-števala.
V tem ozivu se bo Avstrija pokorila Nemčiji.
Ofieielni krogi kakor tudi prebivalstvo je popolnoma zadovoljno, da se strinja Avstrija z ukrepi svoje zaveznice Nemčije.
Skoraj vse prebivalstvo simpatizira z Ameriko. Proti nji je le nekoliko zagrizenih germanistov, ki so naravnost ogorčeni nad postopanjem ameriške vlade.
Osebe, s katerimi je govoril zastopnik "Časnikarske Zveze", se zelo zanašajo na ameriški kongres in so prepričani, da bo cela zadeva mirnim potom rešena.
Vojne z Združenimi državami se nikdo ne boji, kajti Združene države bi ne mogle poslati tako lahko večjo armado v Evropo in je sploh še veliko vprašanje, če bi se v slučaju vojne kaj takega zgodilo.
Ameriški pamik, katerega je potopil nemški podmorski čoln, je vozil vojno kontrabando. V tem slučaju ne morejo Združene države očitati Avstriji nikakili nepravilnosti.
Novi avstrijski admiral.
Amsterdam, Nizozemsko, 18. februarja. — Z Dunaja poročajo, da je bil imenovan za poveljnika av-strijsko-ogrske mornarice dosedanji vice-admiral Maksimiljan Nje-trovan. vice-admiral Karol Kailer pl. Kaltenfels pa za načelnika tehničnega mornariškega oddelka.
Ta imenovanja so se izvršila, ker je umrl prejšnji vrhovni poveljnik mornarice veliki admiral Anton Haut*.
Pred nekaj tedni se je poročalo, da je umrl vice-admiral Oskar Hansa; to pa je bila skorogotovo napaka, kajti danes se iporoča, da je umrl Anton Haus. Rojen je bil v Tolminu na Goriškem leta 1851. Govoril je tudi jako rad slovenščino. Bil je zelo uljuden iu je \ Metliki, k arnor je hodil k svoji seeftri skoro vsako leto na počitnice, zelo ra<j občeval 8 tamošnjimi kmeti.
Amerikanec na francoskem bojišču.
Pariz, Francija, 18. februarja. V dnevnem povelju francosKe ar made je bil posebno pohvaljen A-merikanec Herman Webster, ki je bil prideljen drugemu oddelku ameriškega ambulančnega kora.
Poročilo pravi, da je v nekem nočnem boju dospel s svojim am-bulancnim vozom do prve bojne vrste, pobral ranjence ter jih od-vedel v lazaret za fronto.
Parkrat je bi lv smrtni nevarnosti, pa je vseeno srečno dospel na s.oj cilj.
I
Laška fronta, j Rim, Italija, 18. februarja. — | Naši poizvedovalni oddelki so imeli zelo lepe uspehe pri Adamel-skem prelazu. Foroelina di Mon-i tozzo in pri Felizon. Sovražnik je bil povsod odbit. Na Krasu se nadaljujejo artilerijski boji.
Predsednik Wilson.
Z raznih front.
Predsednik Wilson bo kmaJo pove- Angleški uspehi. — Nemci so se z dal pred kongresom svoje mnenje! velikimi izgubami umaknili. —
glede nemških podmorskih čolnov.
Boji med prednjimi stražami
London, Anglija, 18. februarja. Včeraj smo vjeli pri Anere 12 cast-
Washington, I>. C., 17. febr. — Brezobzirno bojevanje nemških
podmorskih čolnov bi kaj lahko; nikov in 761 mož. Uplenili smo tu-; privedlo do -tega, da bi nemški di več strojnih pušk in zakopnih j Nemčijo je najpoglavitnejše, da
Oboroženje parnikov.
Wilson bo šel pred kongres. — Zahteval bo, da se oborože trgovski pamik. — Vzrok za vojno. — Avstrija užaljena.
Washington, D. C., 18. febr. — V zadevi razmer med Ameriko in
submarini zablokirali ška pristanišča ob oceanu.
Iz zanesljivega vira se je dozna
tudi ameri- j možnarjev. Danes zjutraj so moč-Atianltskem ni nemški oddelki napadli naše postojanke pri Baillescourt. Naskočili so v treh odelkih in so jih od
lo, da bo predsedsednik "Wilson j zadej podpirali drugi oddelki. To-kmalo stopil pred Kongres ter po-|da naša artilerija je nanje koncen-vedal svoje mnenje glede blokade trirala svoj ogenj in morali so se
ter pojasnil, kakšno stališče morajo zavzeti Združene države v najskrajnejšem slučaju.
Danes je dospelo v "Washing ton na stotine brzojavk, v katerih razni ugledni državljani pozivajo predsednika, naj vse, kar mu je mogoče ukrene v tem oziru.
Ameriški poslanik Page v Rimu je dobil zaprisežene izjave častnikov in moštva ameriškega parni-ka "Lvman M. Law", katerega jt potopil nek avstrijski podmorski čoln.
Washington, D. C., 17. febr. — Poslanike Page je danes sporočil drž. departmentu, da je angleška vlada zaprla pristanišče Plymouth za vse nevtralne ladje.
Državni department je danes objavil besedilo nemških pr>edlogo\ glede razširjenje ameriško-pruske pogodbe.
Nove določbe zahtevajo, da bi se v slučaju vojne med obema državama z Nemci v Združenih di žavah, oziroma z Amerikanci v Nemčiji ravno tako postopalo kakor z nevtralci.
Ne smeli bi biti niti pridržani niti poslani v koncentracijske tabore.
Državni department se ničkaj posebno ne zanima za te nove nemške predloge.
Kot znano, je državni department, še predno je poslala Nemčija te svoje pristavke, določil, d& se bodo nedržavljani v Ameriki v
umakniti z velikimi izgubami.
Ponoči smo vdrli v nemške za kope severozahodno od Arras, južno od Fauquissart in severno od Ypres. Nemcem smo prizadeli težke izgube, razstrelili smo en strojni top in vjeli 19 vojakov.
Pri Ypresu smo ponoči odbili vse sovražne napade. Pri teh napadih je imel sovražnik velike izgube in smo vjeli več vojakov.
Pri Bouchavesnes, ob Anere in pri Ypres so se vršili artilerijski boji.
Pariz, Francija, 19. februarja. Ponoči je prišlo na več krajih do spopadov med poizvedovalnimi oddelki, zlasti pri Troion in Cham-brettes. Pri Bois le Prere so naše Čete vdrle v sovražne zakope tej so porušile sovražne utrdbe in šotore. Na ostali fronti se ni pripetilo nič važnega.
Nočno poročilo : — Čez dau se ili prigodilo nič važnega, razun da je bila artilerija zelo živahna ob reki Meuse in pri hribu štv. 304. Preteklo noč se ie en nemški naskok na St. Mihiel izjalovil.
Belgijsko poročilo:
Pariz, Francija, 18. februarja. Ponoči je prišlo do bojev med stražami. Bilo je zelo vroče artilerijsko streljanje pri Steentsraete in Het Sas.
Na ostali fronti ni bilo večjih bojev.
Berlin, Nemčija, 18. februarja. Po hudem artilerijskem streljanju
fifučaju^ vojne prosto gibali ter da so Angleži poskusili naskočiti nase ni treba nikomur bati za ime- j še zakope severno od Armentieres, t je.	t jugozapadno od Lille in severno
----od La Basse; vse te napade smo
j odbili z bajoneti in ročnimi bom-Nemška vlada mora biti druga. ; bami. London, Anglija, 18. februarja.! Ko se je Angležem ta napad po-Predsediiik poslanske zbornice i nesrečil, so ponoči z artilerijo ob-James N. Lowther je pri neki seji streljevali naše pozicije, proti ju-rekel, da je za angleške državni-! tru pa so zopet naskočili. V teh ke nemogoče podpisati kako mi-ž bojih, ki so trajali veš dan, smo rovno pogodbo z nemško vlado,'vjeli 130 mož in 5 strojnih pušk. ke korana je sedaj. Predno se pod1-! potem pa smo prepustili sovražni-piše taka pogodba, se mora posta-i ku naše prednje kraterje.
viti vlada, ki bo v btetvu in po u-stavi drugačna od sedanje.
Kolizija.
Washington, D. C., 18. febr. — Včeraj je umrl tukaj privatni tajnik argentinskega poslanika, L. JaominL Umrl je vsled poškodb,
Na južnem bregu Anere smo odbili hude angleške naskoke in smo obdržali vse naše postojanke.
Ob reki Oise smo blizu Dreslin-courtu vjeli 14 vojakov.
Y Champagne je sovražna artilerija obstreljevala naše na novo pridobljene ipostojanke. Na^kako-
ki jih je dobil, ko je njegov avto-j v*li niso, ker je bil naš ogenj pre-mobil kolidiral z nekim vozom. — j hud.
Jaoinini je bil rojen v Rimu in jej Ponoči 17. februarja je naš zra-bil star 40 let. Zapušča vdovo in!koplovec bombardiral pristanišče
mladega sina.
Bologne.
namerava Wilson stopiti pred kon gres ter mu sporočiti, da razmere zahtevajo, da se zaradi varnosti morajo oborožiti ameriški trgov ski parniki; prosil bo tudi za pol-nomoč, da sme ukreniti vse potrebno za varstvo ameriških pravic na morju.
Kongres se bo s 4. marcem od-godil, zato je treba, da se reši zadeva še predno se odgodi.
Vsi so mnenja, da bo predsednik obvestil kongrees v prvih dneh tega tedna. Z napetostjo se pričakuje, kaj bo storil kongres. Mislijo da bo dovolil vse, kar bo zahteval predsednik. Opozicija bo obstajala samo v tem, na kak način se mu podeli ta moč.
Najbrže se bodo v finančnih zadevah postavili nekateri pogoji Kongresniki se zavedajo, da se mora podeliti predsedniku moč da ščiti ameriške pravice, toda delati hočejo na to, da si kongres pridrži ustavno pravico, napovedati vojno. Kongres bo v denarnih zadevah odločeval, koliko denarja se bo smelo v posameznih slučajih izdajati. Predsednik bo pa tako jasno predočil svoje stališče, da bo pustil kongresu njegove pravice in bo odstranil vse pomisleke Zaradi tega pa kongres ne bo vezal predsedniku rok in ga oviral v i njegovem delu.
Kongresniki so mnenja, da bo predsednik sklical izvanredno zasedanje kongresa in bo razloži' sedanjo situacijo iu bo dokazoval da je vojna neizogibna. Po tem zasedanju bo kongres dovolil, da se odgodi, predsedniku pa bo podelil polnomoč za čas. ko se sestane novi kongres. Kongresniki na bo do ostali v Washingtonu ves čas. da so vsak čas pripravljeni slediti predsednikovemu pozivu za kako izvanredno zasedanje.
V	marsikateri stvari bo kongres spregledal svoje pravice in bo prepustil rešitev popolnoma zdravi razsodnosti predsednika.
V	senatu pa je tudi nekaj takih. ki ne bodo kar kratkomalo dovolili, da se napove Nemčiji vojna, temveč bodo zahtevali, da se intervencija z oboroženo silo odlaša do zadnjega. Nekateri misli jo, da samo s tem, da -lovolijo, da se smejo oborožiti trgovski parniki, že dajo dovoljenje za napoved vojne; kajti oboroženje parnikov ie prvi korak do konflikta, dc vojne. S tem bi predselnik ime) moč diktatorja. V senatu je vfeč takih, ki bodo oponirali; med temi so oni, ki so bili proti temu, da se prekinejo diplomatične zvene z Nemčijo, poleg njih je še nekaj drugih, ki so sicer odobravali pred sednikov korak, toda samo zaradi tega, da ne bi v inozemstvu mogel kdo reči, da kongres ne podpira svojega predsednika. Toda pri vsem tem tvorijo oni kongresniki, ki bodo podpirali predsednika pri vsakem njegovem koraka, veliko večino. Zato je gotovo, da bo kongres ugodil predsednikovi zahtevi, da se oborože parniki Predsednikov osebni upliv bo tudi v kongresu zelo uplival.
Nemčija bo smatrala oboroženje parnikov za sovražno dejanje, kajti Amerika hoče po sili zahtevati pravico, da bi smeli parniki voziti tudi po vodah, kaitere je Nemčija zablokirala.
Združene države bodo tudi poslale svoje bojne ladje v evropsko vodovje, da varujejo parnike pred napadi od strani podmorskih čolnov. Nemčija je trdtaa na stališču. da brani svoje ozemlje in po svojem mnenju svojo pravično stvar; vendar pa ne misli na vojno z Ameriko, kajti Bernstorff je izjavil, da bo Amerika morala čakati do sodnega dne, da bi ji Nemčija napovedala vojno. Se-li pa bo mogla ogniti vojni t
Avstro-Ogrska je uislitti*, da Wilson noče sprejeti p^m*« Tarnowskija. Avstrija jidiv tea
Nemška metoda.
KAPITAN POLACK JE NA POVELJE NEMŠKE VLADE POKVABIL STROJE NA INTERNIRANEM NEMŠKEM PARNIKU "KRONPRINCESSIN CECI-LIE". — NJEGOVA IZJAVA PRED BOSTONSKIM ZVEZNIM SODIŠČEM. — NATANČNA NAVODILA MU JE DAL ČLAN NEMŠKEGA POSLANIŠTVA. — NJEGOVEGA IMENA NI HOTEL IMENOVATI. --STROJI SO BAJE ČISTO NERABNI.
Boston, Mass., 17. februarja. — Takoj ko je Washington prekinil diplomatične zveze z nemško vlado, so se sbali kapitani v Ameriki interniranih nemških trgovskih 'adij, da bo ameriška vlada vse ladje zaplenila iu jih uporabljala v svoje namene.
Ameriške oblasti so ladje takoj zastražile in k malo «atem prišle do zaključka, da je mašinerija na njih čisto pokvarjena ter da je več ladij nesposobnih za plovbo.
Guaranty Trust Co. in National City Bank sta predlagali tukajšnjemu zveznemu sodišču, naj se zapleni nemški parnik "Kronprincessin Caecilie."
Ko so poklicali pred sodišče kapitana omenjenega parnika, Karola A. Pollack, je izjavil, da je dobil dne 31. februarja od nekega člana nemškega poslaništva v Wash ingtonu navodilo, naj pokvari stroje na parniku. Takoj zatem je sporočil telegrafično svojemu glavnemu inženirju, naj izpolni povelje.
Isti čas je hotel odpotovati v Hot Springs, Va., pa se je takoj zatem vrnil v New York.
Kapitan ni hotel povedati, kateri član nemškega poslaništva mu je dal Omenjeno navodilo. Izjavil je, da je rezervni častnik nemške mornarice in da bi ga nemška vojaška oblast spravila pred vojno sodišče, če bi se še kdaj vrnil v Nemčijo.
Takoj, ko se je vrnil Pollack v New York, mu je sporočil glavni inženir, da so stroji na parniku nerabni. On sam ni nikdar videl pokvarjenih strojev in tudi ni poslal tozadevnega poročila nemškemu poslaništvu. Dalje tudi nima o tej zadevi nobenega pismenega poročila, ker je z glavnim inženirjem samo osebno občeval.
Pollack je izjavil, da je bil že o potopu parnika 'Sussex" poklican v pisarno nemškega "Lloyda", da naj v slučaju prekinjen j a diploma tičnili zvez med Nemčijo hi Ameriko pokvari na svojem parniku vse stroje.
Nadalje je pripoznal, da je dal uničiti kod, zemljevid in vse listine.
Boji z Rusi.
Ob Lavkessi so nemški poizvedovalni oddelki vdrli v sovražne zakope in so pripeljali s seboj 50 jetnikov.
Petrograd, Rusija, 18. febr. — Po hudem artilerijskem streljanju so Nemci, oblečeni v bele plašče, naskočili naše zakope pri Kocha-va, jugozapadno od Dvinska. En sovražni oddelek je vdrl v naše zakope, pa smo ga kmalu pregnali.
Naše čete so jugozapadno od Okna zavzele neko zelo utrjeno mesto, ne da bi bili oddali le en strel. Odbili smo vse protinapade in smo ugrabili mnogo jetnikov.
Berlin, Nemčija, 18. februarja. V Karpatih, severno od reke Oltuz so Rusi prenehali s svojimi napadi, potem ko se jim je ponesrečil prvi naskok.
V Rumuniji se ni dogodilo nič važnega.
Pomanjkanje premoga.
Pariz, Fransija, 18. februarja. Havasova brzojavna agentura poroča iz Ženeve, da je začelo v glavnem mestu Nemčije primanjkovati premoga.
Te dni so oblasti zapovedale, da ne sme biti v stanovanjih, kjer je centralna kurjava, več toplote kot 56 stopinj Fahrenheita. — Z 31. marcem ne sme biti v nobeni hiši centralne kurjave.
Gospodične skrbe za straže na molts. ~
"Dekliška straža narodne časti". h kateri pripadajo najodlič-nejše newyorske gospodične, prinašajo ponoči in po dnevi vojaškim stražam na newyorskih mostovih kavo. čaj in razen prigrizek, da jim izboljšajo njih položaj. Tisoč deklet se je zapriseglo, da bodo na ta način služile domovini.
ameriško sovraštvo proti Avstriji, in želi, da se Amerika odloči, ako mmfH reefcjniti difftomatione zveze*
Straža na meji.
El Paso, Texas, 18. februarja. Nek stražnik, ki je prideljen 2. North Carolina infanterij^kemu polku, je ustrelil danes v tukajšnji bližini nekega meriškega državljana, ker ni hotel obstati na klic: "Kdo je?"
Stražnika so aretirali. — Kdo je umorjeni, se dozdaj še ni dalo dognati.
Za mir.
London, Anglija, 18. februarja. Na Dunaju se je vršil velik shod žensk in deklet, na katerem so govornice zahtevale, naj vlada pojasni svoje vojne cilje. Vlada jim na njihovo resolucijo najbrže ne bo odgovorila.
Vojne hijene.
Nekateri trgovci delajo na račun vojne strašne dobičke. V New Yorku je kupil nek ^rgovec čebulo po tri dolarje sod, prodal jo je pa sod po 14 dolarjev.
Pri tej špekulaciji je napravil nad pol miljona dolarjev čistega dobička.
Nemški podmorski čolni v Mehi-škem zalivu.
Galveston, Texas, 18. febr. — Nanson, kapitan ameriške ladje '*Fort Bragg" je baje slišal, da so v Mehiškem zalivu štirje nemški podmorski čolni.
To poročilo seveda še ni potrjeno.
Po pismih, ki nam prihajajo dan za dnem od rojakov, posnemamo, da vlada med njimi splošno zanikanje, na kak način bi bilo mogoče si preskrbeti in zagotoviti avstrijske krone, namreč sedaj, dokler jim je cena še nizka, in predno se povspejo zopet do stare veljava.
Lahko rečemo, da jo ni slovenske naselbine v Ameriki, kjer bi se začasno ne razpravljalo o tem važnem vprašanju.
Več pojasnil v tej zadevi dajemo na zahtevo.
TVRDKA FKA2VK 8AXSER, in borttandt 8t* York, g.
Največji alovenaki dnevnik	fi
< v Zedlinjenih državah >	I
|| Ve|jaza vae leto ... $3.50	I
jj Za pol leta......$2.00	|
Zagonetna smrt. Troy, 17. februarjae — Tukaj so našli danes v potodi za pepel truplo nekega neznanega moža.
Francoski slikar umrL Pariz, Francija, 18. februarja. Znani slikar Emile Auguste Caro-lis-Duran je danes umrl.
DELOVANJE NEMŠKIH PODMORSKIH
ČOLNOV.
-o-
Izza prvega februarja so potopili	nemški podmorski Čolni 121 parnikov.
Vf*ega skupaj je bilo potopljenih 245,437 ton. Včeraj so bili jjotopljeni sledeči:
parniki:	ton:
"Worcestershire", angleški	7,175
"Valder", angleški,	2,285
"Boinsdak»n*\ angleški-	2,548
Včeraj je bilo potopljenih	12,008
Prej je bilo potopljenih	. 233,429
Skupaj izza 1. februarja	245,437
Potopljeni parniki so bili:	^
2 ameriška, 34 nevtralnih, 78 angleških, 7 drugih bojujo&k se držav.
—oma.____x>oiogne.
Pošiljateljem denarja.
Denar se se vedno lahko pošil j a v staro domovino, dokler ne bo vojna napovedana, toda sprejemajo ga le pod pogojem, da se vsleo vojna ▼ Evropi mogoče izplača s zamudo, ali pa povrne.
PHporočamo pa pošiljati po Uiniiifrnem brsojavu, ker take po ifljatve ne morejo vstaviti
Pernfld namreč le poredko vsamejo avstrijsko in nemiko poito krito s> ps^tndi igodi, da bodo ves promet popolnoma vstavili.
peter ltt>, 200. 800, 400.	^tert^fkz^. z? te
sojSTMrtrotte Je najboljie, da » nam poH> M m rak naslov: ako Sod« tTiTi«1 "ar podtU J' o*1**** pilau m prtmajujaj toe* ei aedaJ aapreJ d* pretiteTake wt hedtMn'krauL wSSt mSSmh» IijuiT " *** **	"ilf,n» *** 9	atapiH fj-im! «
99	e le toiaJ ifrnl- tekal eenei .efce te »ett
MMktmrni, *m m* m ter	m t rt**)«, .ato m see
Kdor MI, da m l^rtaOo terrii po linlllisii fcnajova.	naj pripona) oa d«uai -hUrl "po«U» naj ae braojamor
C ■ N ■ s
K: 10°0.......... L40 ! K: 150.00....................1S.75
K: 30.00.. ......... 2.65 l K: 200.00....................25.00
Ki »>-<».......... 3-90 | K: 800.00....................S7.50
** ......M.. 5.15 1 K: 400.00....................50.00
K: S0-00.......... «-40 | K: 600.00....................62.50
«0.00.......... 7.65 f K: 600.00....................75.00
K; 70,00....:..... 8.90 I K: 700.00.......... 87.50
.......... 10J5 | K: 800.00.......... 100.00
S«	.......... 1L«0 I K: 900.00......... ni»
K:	^^K^MOO^O.......... 12&00
• | |4fcll * 1	. ^
-	V*....mV. *' .. *	.	f	1 • ' v'Uv
GtAS NARODA. 19. rot 191?.
MOLAS NARODA"
m I P
Owed sjm! pnMUbfi 1>t tfaf
ilotivic publishing com pah t
(a torporttko.«
FRA?nC «AI>nt PrwMwt	LOdS BCfEME, Tm«w.
«*	nt »be ronuratlna and ad4re*m of atwce offlem:
«2 Cwrtlmk ihJMt ftToxt ytahntin. Xwr Torte City. X. T.
Mm orio lete rrtjm Ust m Ameriko	Za celo leto za nesto New Torte 5 on •
Is Ca—do.................. 93SO	Za pol leta aa me«to New Turk.. 3.00
Za pol krta.................... 200 Za četrt leta za Mesto New Torte 1-30
Tm Mrl leta .................. ICO zm inozeaMtro n celo Veto......6.JO
"CLAS NAHODA" latoaja nik dan lxrxe«iiB medeij in praanltegr.	ji
"tS L A S NARODA"
<~Vo4re of the Pe«p»e") ?«n»d rfery day except Sudari and HoUdaja.	i
^^^^^^^^^^	Subscription yearly & 50	|
Dopisi brca podpisa in oartioostl ae ne prlohAsfcJa Denar naj ae btaporoU puKJljatl po — Money Order. Prt tft nai lafcl kraja naročnikov penimo, da ae nam tudi pii JinJi bi valile _aaananl, da hitreje najdeno naakoriiLka.
MHBHMaMMMmMaanMMiw	^rnmmmmmmmm^m—mmmmmmmmmmm
Dopisani in p6£iljafraai naredite ta naslov:
-GLAS NARODA"
ta CorHap-it St.._New Torte City. '
Telef.m: 46S7 Cortlandt.
SpwSSS?.
•
Brat proti bratu. |;
. 1
Ko je izbruhnila sedanja vojna, smo bili vsi že vsaj , deloma prepričani, da nam bo prinesla odrešenje. po kate- h rem smo ie toliko stoletij hrepeneli, katerega smo zaslužili v polili meri in ki bi ga morali biti deležni po vseli i1 človeških in božjih postavali.
Toda le prekinalo smo spoznali, da se ta strahovita , in največja vojna ne bije v naš prid, da se ne bije za našo • avobodo, neodvisnost in prostost, ampak za poveličarije i velikih in močnih in za ponižanje velikih in močnili. 1 Mi G2UO majhni, slabi in nevredni vpoštevanja. Ne rečemo, da smo bili vsi enakih misli.	J
Ne! Že takoj po prvili uspehih in po prvih neuspehih «, Kmo se razdelili v tri stranke, v skupine raznih prepri- < čanj, v skupine trojih raznih mislih in željah.	i
Te tri skupine so:
Pristaši Avstrije, pristaši Slovenije in Hrvaške in 1 zagrizeni Jugoslovani.	I*
Pristali Avstrije so i tajne vednejši del jugoslovanske- i ljudstva. Njihovo obzorje je tako ozko, njihove oči ta- 1 ko zameglene in njihovo žit je tako prepojeno s sužnjo-/ stjo, da se je niti v svobodni deželi ne morejo otresti, da celo v svobodni deželi, kjer bi bili lahko neodvisni in ena- , kovredni člani človeške družbe, hrepene ]>o hlapčevstvu. j1 Pristaši Slovenije in Hrvaške so nekaki idealisti. — ' Njihov cilj je edina in prava svoboda. Ker so jo v Ameri- • ki okusili in ker jo vpoštevajo, je njihova srčna želja, da bi se njihov narod za vedno iznebil tujega jarma, da bi se j od nikogar odvisen, navezan sam nase, poskušal povspeti < do stopnje, kakošno zavzemajo drugi moderni in kultur- j ni narodi.
Tretja skupina, pristašev Jugoslavije, je profanirala 1 svoje ime, stopila je na najnižjo stopnjo, pa se hoče povs- { peti z beračenjem, intrigami in denuncijanstvom do nad- < vlade in gospodstva.	i
Žalostno za nas vse, če bi bila izmed vseh treh skupili 2 vpostevana samo tretja, kajti vsak njen morebitni uspeh:1 bi bil
nam vsem v škodo in eelo v pogubo.	j j
Kot je vsakdo lahko že vnaprej slutil, bodo mogočne- < ži sami med seboj poravnali svoje težke račune.	5
Nas ne bo nikdo vprašal, če smo z računi zadovoljni " ali ne.	IJ
Vsi mi, Avstrijaki, Slovenci in Hrvat je ter zagrizeni I, Jugoslovani bomo stali lepo v ozadju in se bomo morali ji zadovoljiti z vsem, če nam bo prav ali ne.	s
Najžalostnejše pride pa zdaj na vrsto. Ko smo se uverili. da so nam naši zagovorniki teme- J ljito prekrižali račune, smo se lepo vdali v svojo usodo. < Navdušenje je potihnilo, stokati in pritoževati se pa ] nič ne pouiaga. ,	*
Zagrizeni Jugoslovani so pa izrabili priliko, napetost \ med Združenimi državami in centralnimi zavezniki, in se i hočejo na nesramen način maščevati nad svojimi lastnimi * brati.	|j| I	i
Njihovo maščevanje je naperjeno proti Avštrijakom, \ torej delu našega naroda, ki je vreden največjega pomilo-vanja in usmiljenja, in proti — pravim Slovencem in Hr- i < vatom, ki so odločno proti vsem, kat ri pod krinko svobo- i de in drugih lepih čednosti izrabljajo in ciganijo naš na- i:
rod sa težko prislužene cente.
. ) 2
Slab patriot je, kdor samo in edinole z dolarjem po- ] kaže ljubezen do domovine, in žalostno bo v Jugoslaviji, * če je ne bomo kupili s srci, pač pa z dolarji,	i
Niti sovražnika se ne sme denuncirati in mu zalirbt- 1 no škodovati.	1
Kaj šele rojaku, ki ni po svoji lastni krivdi padel v 5 temo in ne zna ceniti svetlobe.	i
Nevedneže je treba učiti, nevednim in nerazumnim < je treba pojasniti zmoto.	'	*
To je pravilno, to je pošteno in človeško.	i
To je naše mnenje in mnenje vsakega poštenega člo- i veka.	a
Pljunki, s katerimi ste nas obmetavali, bodo padli na- 1 zaj na vas, in pečat veleizdajstva, katerega ste hoteli po • sili pritisniti na nas, se bo zablestel v vsej svoji gloriji na r vašem čelu!	t
oiovmsu novice.
!
HIMEN
v cerkvi sv. Mati;e -„- Kidsr*-v.Mfci. Xevr York, se je včeraj po-rw'i! "in ■*i**->*ov,jn»'sra in U2l"?<l-ne»ra *Jov«-nsk*>*a rojaka Josipa
Rem«:«, jr J,Kjp Rhjjs ml. i »t^pi-
>	Iro Endw. Cerkveno opravila
• je i/vril Rev. Warner.	i
1 Sva'ba. kateri so &rr»*<tvovaIi
>	_ ... . .
samo ožji sorodniki. se je v?sila
na nevestinem doma M>4 Wood-wanl Ave. v Ridge woodu. M!a<li-ma zakonskim ž*4imo obilo
jsreč<-! i -
Dopisi.
Collinwood-Cleveland, Ohio.
Ze tlalpo se je govorilo in pisalu
o združenju Zvez in Jed not. pa vse se je zo pet pozabilo. Znano ■^pa ni nikoainr. «akaj. Ko bi to vedeli, i»i se veliko bolj potrudili in to idejo udejstvili. tako pa ia>. navadni člani le plačujemo visoke asesmente in povrhu Se naklade, i Tega ne bo prej konec, dokler se . se ne bodo zaieele organizacije m-: šiti. ker Rmrtnib oziroma ne zmi-roin več in zaradi vedno naraščajočih »segmentov IxkIo začeli člani c dstopati. Tako IkkIo en dan vrata eiie^ra ali drugega glav neg." urada zaklenjena, eai.a prej. druga >lej, in tako bo vseeno ena organizacija ostala, ker toliko je vseeno vsakemu znano, da zavarovar1 jčiovek mora biti in to bo ostal pri trsti. ki bo najboljše poslovala. ) To
je jasen dokaz, da smo potrebni združenja in dobrih uradnikov. Ako pa pustimo in gleda uio. <la bi organizacije ruzpadale hi mi vsled tega doprin.-uiali žr-itve, zakaj bi se ne združili ob času in brez žrtev?! Kadar bi prišlo do razpada, bo prišlo le po zaslugah naših denarja lakonuiih in toliko številnih ter dragih uradnikov. Na primer pri organizaciji sv. liarbure smo imeli glavni urad ri'irama glavo zmirom ena in isto in prva leta je bilo nje poslovanje za vzor vsem drugim, iiilo je denarja zmirom dosti, nikoli ni bilo kakega primanjkljaja kljub tako nizkhu asesmentam. Pa čim vev članov je. bila in več dohodkov, l>olj je začela organizacija iti proti prepadu in nje voznik bi jo bil speljal v prepad, ua bi ne bili še" v skrajnem času voznika s kozla prevrnili in bolj energičnemu vajeti zaupali, o katerem sem prepričan, da bo začel zopet po začrtani poti voziti, oziroma spravil na pravo pot in bole vozil trezno ter premišljeno po težavni poti. Siij mož je požrtovalen in kar je največ upoštevanja vredno, energičen, pravičen in pošten. Prepričan sem. da bo on, ki je sila zmožen takih reči, uredil vse prav in končno *»i zaslužil lavoriko za i i "-družen je vseh Zvez in Jednot, za kar f-e moramo tudi mi potrudita, da se stvar prejkomogoče udej-strvi. Delaj-mo vsak po svoji moči skupno in nepristransko, ne pa j tako kot delajo Slovenci v Collin-woodu svoj narodni dom. — Ta naselbina je zelo velika. Sploh j*-vse slovensko, kakor trgovine: go stilne, ki so od Slovencev kaj dobro obiskovane, in razna druga podjetja. Tako samo Collinvood. ozir. iztočno predmestje Clevelan da ate je če»z šest tisoč Sloven ee v. j Deli ga pa na sredi velik most za ljudi, promet in za ulično železni co. Ta most je nad železniškim li-rora, ki je last New York Centrai železnice, za tirom so pa tovarne.' skladiiiča. postaja za lokomotive in vse enake reči, tako da je Col ! lin wood res čez pol prerezan. Samo tisti most veže oba dela in ta] . most dela collinwoodskim Slovencem strašanske neprilike, posebno j kar se tiče združenja za Narodni j dom Vsaka stranka bi ga radi« imela pred svojimi vrati in tako se stvar zanirom. bolj zavlačuje; ljudi pa. ki se zanimajo za to! stvar, ki je v resnici prepotrebna j kritizirajo. Največ so pa taki. ljudje, ki tudi vodstva ne razu-J mejo in tudi zares vplivni Sloven-j ci se za to stvar prav nič ne po-J trudijo. Kdor se za kako stvar razume, ta bo tudi vse v svoj prid obrnil, ne pa za v prid naroda. Saano napol sposobni, pa tklicuje-jo prazne seje ter vedno z enim in istim uspehom; pa Se vsakega ne upoštevajo, mora biti že povabljen ali pooblaščen, pa še taki morajo le poalušatL Splo ga pa ni, da bi vodil vso zadevo razumne in energično; jr eno besedo: pri nas Slovencih manjka energije za take
raci. Tukajšnji Slovenci imamo nad en ducat rasnih društev,
ŠIŠ
t
; Nekaj pa inia-no. kar p^žr.* v«ak» leto	tisočakov. p;; je nni-
.raj v ve«-j. potT-d»i in to b«» vedno. (dokler ln» Holmes Avenue >?ala !a tisočaki ihiIo :k«2:H bili. naj se vzzmejo. kjer se li<--ejo. Za dom ki jf tako"	pa ni r:-|
kakšu«'ga dinarja. Ž.ililH»g. la je iut*l litiai člo\ ek. ki j« rekel, dr1 ne bode nikuii toliko denarja (-.nel. da bj dal en c"!it za dom: in' takim izjavam »e je pritrjevalo, j Valite. >U»vei»ei. tr.k je napredek alkoh«j4ične naselbine! Vrj«rnite mi. uj bi stal kras»iu dom in p«»-t»«»s zavedni i« Sb»eneev. ko bi Slovenci v Collhtunodn dali >m»io jeni <lenar. ki v ene n meseca za-pijejo. ali lahk«nnis<4ao zapravijo,J ali pa kolikor ira na Holmes Ave., .nesejo, pa bi in:c4i dom. da bi bili ponosni nanj še pozni rodov f — Aktiven trpki.
Ecllaire, Ohio. — Kt-r 2» dolgo tKt tirkaj ni bilo noben«-ti:i d«»pisa. se: 11 >e jaz namenil >>eko:iko poro-1 kako se ivaj imamo. Z delom se ne morem preveč pohvaliti. Kar je premogorovov. vsi slabo obratujejo, k^r jim manjka železniških vozov. Kar ,ia> je Sloven-j cev. se imamo dobro. Ker je mokra država, si lahko človek včasih krj privošči, samo da je kaj i okrol«tga. Tudi Slovenci tukaj na-1 predtijemo. Pred kratkim si je rojak Martin Rački kupil svoj lastni dom. Imamo tudi slovensko groeerijo in pečlarske klube, ki vsi dobro napredujejo. Pozdrav' vsom Slovencem in Slovenkam šilom Amerike. — Naročnik. ♦ West Allis, Wis, -- V prigibu Vam ppšiljain po uionev order $5.25 za nesrečno Zupanovo družino. To svoto je nabrala gospa Marv Jenko med tukajšnjimi rojaki in želi. da se priobčijo vsa imena darovalcev. Po 50C so darovali: Tony Oh a rman in Ferdinand (Jlojek: po	Louis in Mary
Jenko, Apollonia Dobnik, John Shustershieh. CJeo. Bertonceij. Justina Guselv .Joo Blekač, Annie Hren, Josephine Augustine, F. F.. Annie Prekop, Mary Zupančič, Jennie Jare, John Zvetko. Frank Močnik, Josephine Vodičniic in Frank Skok. Skupaj £5.25. — - Fr. Skok.
Ralph, Mich. — Z delom gre še dosti dobro, kakor pmsnd letošnjo zimo. Plače so različne, večinoma plačujejo po 35 do 40 dolarjev na mesec s hrano. Prati si morajo seveda sami. Dfla se povečini v ga^du. Spomladi je tudi veliko posla po farmah; ni jih pa še veliko. Mislim, da je kraj malo premrzel, ker ne obrodi vsaka stvar. Krompir, zelje in oves imajo prednost; seveda tudi druga zelenjava, ki ne potrebuje toliko ča-«-a. da dozori. Za seno je tudi dobra zemlja; kdor ima živino, ne slane ga nič e«>lo poletje. Res je poletje boij kratko, ali vendar se živina lahko pase od 1. maja pa do srede novembra. To pišem, ker imam sanis izkušnjo. Moj mop. je kupil pred šrtirinti leti 40 akrov zemlje in do danes imam že dosti izkušnje; rečem pa. da ni boljše gu od far ne, četudi ni najboljša. Taki bogataši kot smo mi ne morejo iti si izbirat farmo v.Oalifor-nijo, kjer raste vse. Tam hočejo več za en aker zemlje kot tukaj ' za 40. Tukaj je prav dobro za onega, ki se hoee ukvarjati z ži-'vinorejo. Mleka ni prav lahko prodati, ali sirovo maslo se prav lahko proda brez vsake sitnosti. ' Sploh jih je veliko, ki se pečajo samo z živinorejo in dobro uspe-! vajo. Tukaj so trije bratje, k: re dijo živino sajrio za meso. Nisem ,iih pa še slišala-pritoževati se. da 'jim ne gre dobro. Družba ima tudi prašiče po kempah, kar mislim, 'da jim tudi dabro nese. ker no-I vsaki kempi jih je nad 40. Jaz s*-' ne nkvarjarm z njimi v večjem I obsegu, temveč jih redim samo za domačo potrebo, da se pozimi pri 'grizne gnjat aii pa malo boljša klobasa. Zima je letos bolj hud* kot kdaj poprej. Snega sicer ni veliko, ali mraz jo. da je dosegel | toplomer 12. februarja 35 stopinj J pod ničlo. Upam. da nas bo knradn 'obiskala pomlad in ]><>letje, ki sta j moja dobra prijatelja, kajti takrat je dosti jagod, borovnic in J malin, da si malo usta posl-adim • pa ne samo jaz. ampak eela dru žina. Lansko poletje jo šlo na stotine kvartov tega sadja v mesta. Jaz sem jih uaibirala samo za svo-j jo družino. Veliko je pa ljudi, kij so naredili lepe denarje z borovnicami. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike. —1 Josipma Pavlic.
Sooth Chicago, 111. — Tudi jaz sem se namenila napisati par vrstic v nag cenjeni list "Glas Na-Todrn", ki je med Slovenci najbolj priljubljen, kajti vedno nam pri-nese dosti zan imivili novic in le-ptt p6vj>tL fiikia y ajM »eeeiht
f _ f
ni je dosti Slovencev, pa se le malo kdaj kateri oftlasi s kakšnim dopisuui. EMa se tukaj dobro »n tudi zasluži se dobro, al: kaj pomaga, če se zasluži. k*» jr w tako strašansko ura^r». Krompir je tukaj «entyv |»ek. tako da ga- skoro ne izpla-' a ku->»> vat L — Dne 10. februarja je šla pe.- kurit 14 tet na def:!iea. Vzela je petrolej in v peči drva polila. V istem hi|»u se ji vzko lasje iu obleka_ Mlaj>a sestra ji je pri?ko-čila na pomoč, ali žal prepozno. Prva deklica je na mestu zgorela druna je pa dobilj nude opekline in je tudi po nekaj urah umrla. Pri »-lovenskiii gospodinjah je pa to jako navada, da se drva malo I s petrolejem polijejo. predno * zakuri. T«*la to je jako nevarno; zato pa je bolje, da se s petrolejem, dela jako previdno, da se-ne ' naredi kakšna nesreča, kakor o-, men jen i deklici. (Škoda, da niste 'navedla imena. Op. ured. II koncu mojega dopisa pozdravljam vse narodne Slovenke i:t Slovnice širom Amerike. — Katarina , švajgar.
I
Bernstorff v Haiifaxu.
i , » _
Angleški uradniki bodo skoraj go tovo več dni preiskovali paznik "Frederick Vm."
Halifax, Kanada. 17. februarja. Včeraj je dosi»el sem nor'" :5ki par-j nik *' Frederick VIII.na kate-| rem se nahaja bivši nemški posla-1 nik v Združenih državah, grof Bernstorff s svojim štabom. Takoj, ko je dospel v pristanišče, je prišla na krov cela množica au-! erleških vladnih uradnikov, ki so j začeli preiskovati parnik. — Kot >e čuje, bo trajala preiskava naj-! manj kakih osem dni. ; Angleška preiskovalna komisija ! sestoji iz mornariških častnikov, {carinskih uradnikov, naselniških uradnikov, tolmačev, prestavljal-eev in veliko žensk-nadzornie. katerih naloga bo preiskati ženske, nahajajoče se na krovu. Veliko zabojev in kovčegov bodo vzeli u-radniki na suho. da jih bodo tam preiskali.
Umevno je. da bodo posebno stikali za vojno kontrabando. toda i dobili bodo le malo ali pa sploh ničesar.
Pasažirji smejo biti začasa preiskave na krovu.
Po vsem parniku kar mrgoli mo<"no oboroženih straž.
Ko bo preiskava končana, se bo parnik odpravil proti Evropi. Niti anjrleške ladje niti nemški podmorski čolni mu ne bodo delali ni-kakih sitnosti, tako da bo lahko neovirano dospel v svoje pristanišče. Nevarnost ie le, če bi naletel na kako mino. katerih je vsepol-no po Severnem morju.
Listnica uredništva.
i j. k., Cuba, n. Y. — Po vojh-i Škem izvcejtju leta 1311. ima Avstrija 16 armadnih korov. Koliko jih ima zdaj, ne vemo. O tem. koliko ima <'leveland tovarn, nimamo podatkov.
I. K., Joliet, HI. _ Odgovor, katerega ste dobili, je pravilen. A-meriškega državljana ne dosežejo avstrijske postave, raznn če ste se pregrešili bodisi proti civilnim ali vojaškim zakonom. Kada- se po-vrnete v domovino, se samo z?la-j site pri ameriškem konzulu, ki bo ; Va.s branil pred avstrijskimi ob ; 1 astmi.
IS ČE SE SlVALKE
za mali stroj: najvišja plačo, dol-| ga sezija zagotovljena.
Teitelbaurn & Oe Marinis (295 Lafavette St.. New York Citv ! _ - (19-24—2 )
POZOR, DOLŽNIKI!
Vse^ one, ki mi kaj dolgujejo, opominjam, da plačajo dolžne svoto v tekn 1,4 dni, ker inače jih bom obeloda-nil s polnim imenom.
Frank Jaksh, B. F. D. 1, Box 73 a. (19-20—2»_Greensburg, Pa.
RKDKi PRILIKA.
Rojak, ki se razume v viuski trgovini in žganjekuhi, ima zdaj i priliko kupiti dcfbro ttpeljano va-letrgcrvino. staro trideset let in na najboljšem glasu. Lastnik si je, pridobil lep<* premoženje in hoče v pokoj radi slabega zdravja Za; podrobnost naj vpraša le oni. ki ima resno voljo kupiti in ima vsaj $6000 do $8000. Težko najti boljšo priliko za pravo osebo. Pišite na:
tfpravnlfitv* Otas Naroda. 82 Cortlandt SL, New York, K. V.
JLliSM* __ ....
/
___ • .....• .....
Zopet se
dobro počuti.
-o-
SKfiflB^HUbogo bolno ljudstvo na potu do boljšega jpffiilMMBj zdravja nam poroča svoje veliko
zadovoljstvo.
FATHER MOLUNGER JEVA ZDRAVILA.
Citajte zakaj morate naročiti te uspešne uničivalce bolezni
ki vračajo zdravje.
- •• . ^
VZROKI SO SLEDEČI:
Ker je bil Father Mollinger dober pobožen duhoven, ki se je zanimal za bolno ljudstvo.
Ker on je žrtvoval mnogo iet svojega življenja v* bolnišnicah proučeval zdravila in bolezni v zdravniških zavodih in radi t» *ra je bil v najboljšo pomoč revnemu in slabotnemu ljudstvu, ki jra je opazoval.
Ker je ou skozi 40 let v Pennsvl-vaniji stregel bolnim in večkrat je do 10.000 oseb. mož. žensk in otrok v enem dnevu prišlo ali pa poslalo po njegova zdravila.
Ker so mu ti vsi poslali zahvale. Ker se ljudstvo v Pittsbnrghu še vedno rado spominja te<ra pobož nega duhovna, učitelja in zdravnika. Tam je le malo družin, ki niso bile brez njegove pomoči.
Father Mollinger je napisal recepte za razne bolezni. Ou je dajul vedno ista zdravila za f-nake vrste slučaje. The Mollinger Medicine Company lastuje vse te recepte, ki jih je Father Mollinger lastnoročno spisal.
Ta kompanija je postavno pooblaščena rabiti njegovo sliko in podpis, in nobena steklenica brez tega ni prava. Vsaka steklenica zdravil, ki se jih odpošlje, vsebuje natanko ista zdravila, ki jih Father Mollinger predpisal za časa svojega življenja. Mi jih pošiljamo čiste in sveže naravnost iz svojega laboratorija. Priredimo jili kadar jih naročite. To zdravilo n<-stoji jia kaki polici. Mi hočemo, da ima vsak o* 1 jemalec popoln u-speh. Mi hočemo vsakega odjemalca pošteno postreči. Mi hočemo, da ostane naš odjemalec, nele en dan, ampak skozi celo življenje. Mi hočemo, da spoznate, da se zanimamo za vašo bolezen in da vara hočemo pomagati. Mi bi bili sleparji, ako ne bi držali svojih obljub.
The Mollinger Medicine Company vzdržujejo odlični, pošteni možje, ki so dobro znani v Pitts-burghu. Vam se nt potrebno bati. ako naročite. Prejeli boste takoj svoje zdravilo.
Kako naročiti.
Vi lahko priporočite pismo, pošljete money order, aii gotov denar. Ako vas to pa ovira, potem tudi lahko pošljemo C. O. I>. in stane vas nekaj centov več za zavarovalnino in pošto. Vse zavitke zavarujemo, ako nam pošljete še posebej 12 centov. Naročite še danes. Označite številko zdravila, ki ga želite.
Štev. 1. _ REVMATIZEM. Father Mollinger je ozdravil če^ 10.000 oseb, ki so trpele od te n-_-iznosne in težke bolezni. Njeirovc zdravlenje se je obneslo pri bolečinah v bokih in sploh pri vsaki vrsti revmatizma. Računal je vedno, da zdravi na tri vrste, izčistiti in osvežiti kri, odstraniti vodeno kislino, obnoviti moč in žilavost. ter odstraniti bolečine in muke. Vsakdo, ki trpi od te bolezni, bi moral naročiti to zdravilo. Sestavljeno je iz treh raznih zdravil r treh raznih steklenicah in z navodili v vašem maternem eziku. Popolna eena $3.00.
Štev. 2--TONIKA IN KREP-
ČELO ZA TELO. — Zdravilo Father Mollinger-ja za slabe, utrujene, upale možke, ženske in otro ke moralo bi biti v vsaki hiši. To je prava tonika, ki okrepi in napravi. da se počutite močnim, pridobite na teži, povrne zdravje in | moč. Osebe, ki so oslabele od kte-rekoli bolezni ali ki trpe od pre^ to zdravilo za popolno ozdravljenje. Cena je $1.00. _
Štev. 3. — OLASOVrn TRAVNI ČAJ FATHER MOLUNGER^ JA. — Dobri zdravnik je vedno priporočal onim, ki so rabili nje-igova zdravila, da se varujejo za-' prtja in da pazijo, da imajo vedno jčreva v redu. Nikakor ne morete ; biti zdrav ako so vaše čreva zapr ta. To provzroči prehlad, vročino in drage nevarne bofezni. G laso viti čaj od trav vas bo varoval pred takimi boleznimi. Ako vzamete katerokoli zdravilo, morete piti ta čaj, da uredi sistem. Ta je nstsnko po >tarokrajskem pred-hlada ^U gripe, oi morale rabiti
Štev- 4. — ZA ŽELODČNE BOLEZNI, dispepsijo, neprebavo. težak želodec, za vetrove v želodcu, slab tek. glavobol, zmedenost. Po mnenju Father Mollingerja je to eno najboljših z.lravil. Cena $1.00.
Štev. 5. — ŽENSKE ZADEVE IN VSE ŽENSKE BOLEZNI. To i zdravilo je posebno za ženske, lir kakor je delovalo na toliko tisoč i in tisoč žensk na svetu v raznih starostih, tako bo tudi delovalo na Vašo ženo ali sestro. — Cena j * 1.00.
\ štev. 6. — BOLEZNI IN NEREDI V LEDICAH. — Pazite ee
teh znamenj smrti, bolečin v kri |žu oteklih trepalnic, noči br» z spanja. Ko se pojavijo znaki v ledi-: cah. ne odlašajte, ampak takoj i pišite po zdravilo očeta Mollingerja štev. 6. Pazite se sladkorne bolezni in drugih nevarnih neredno-sti. — Cena 00.
Štev. 7. — ŽIVČNI NEREDI IN BOLEZNI. — Veliko ljudi 30 bolnih, ker so nervozni. Ne morejo
pati. Za nje nima življenje take vrednosti kot za druge ljudi. Najmanjša stvariea jih vznemiri. Občutljivi so iu ni jih mogoče prenašati. Ti ljudje bi morali vedeti, da so živci žive žice telesa. Imejte svoje živce v redu, počutili se boste boljše iu mislili boste lahko boljše. Ko boste zavžiii to veliko zdravilo, boste lepo spali in se bo ste v splošnem veliko boljše počutili. — Cena $1.00.
Štev. S. — KRVNI NEREDI IN BOLEZNI. — Krvno zdravilo Father Mollingerja Vam bo očistilo s kože izpahljaje in prišč. Kadar se Vam napravijo na obrazu izpuščaji ali kadar se vam koža nakazi. se poslužujte tega slavnega kričistilea- To zdravilo je delal Father Mollinger sam za kri in i 011 je dobro opravljal svoje delo. i Cena $1.00.
Štev. 9. — PLJUČNE BOLEZNI. — Ako poznate kakega reveža. ki ima pljučno bolezen v prvi stopinji, kateri močno kašlja, ka-! teri se ponoči poti in ki se je posušil ter oslabel od te in-varne bolezni, in ki ne more dobiti nikjer , pomoči, mu priporočite, da naj se posluži takoj zdravila Father Mollingerja. To zdravilo je sestavljeno iz polenovkinejra olja in hipo-fosfitisa. ki povzročuje, da se toliko okrepite, da se zamorete boriti proti črvičem v pljučah. To zdravilo prav posebno priporočajo vsi oni. ki se ga poslužujejo, i Žal. da ne ve zanj veliko onih J ljudi, ki se iznebujejo bolezni, težkega kašlja in prehlada. Cena za dve steklenici $2.00.
Posebno naznanilo.
Štev. 25. — Zdaj je čas, da se rešite smrti, katero povzroča gripa in pljučnica. Na prvo znamenje prehlada v glavi, prsih ali grlu, pošljite po Father Mollinger-ja zdravilo zoper kašelj in prehlad. To zdravilo vam bo hitro pomagalo in Vas osvobodilo hude bolezni. Zanesljivo je za možke, ženske in otroke, in ako Vam to ne pomaga, Vam nič ne more pomagati. Vsaka družina bi imela imeti to zdravilo v hiši. Cena steklenici $1.00. Ko naročate vprašajte za številko 25.
Ta zdravila morete dobiti samo po pošti. Poslali vam bomo vsako zdravilo katerega hočete, ako na-ročujete po številkah, na Vaš poštni urad; poštnino morate Vi plačati. Za priporočeno pošiljatev je treba posebej plačati. Ako pošljete gotovino, money order, ali v : priporočenem pismu, potrebujemo 12 centov več za poštnino in za priporoko.
i Vse adresirajte na :
MOLLINGER MEDICINE COMPANY
205 W. Ohio Street, Pittsburgh, Pa. '
P. 8. Vsaka steklenica nosi ua lebelu sliko in podpis Father Mollinger-ja. Brez tega ni zdravilo ! pravo. Navodila za uporabo v v»-Um maternem j^iku, ....
^^MgAIX NAROČAJTE SB 9A	A R O D A"
GLAS N'ARODA. 19. FEB. 1917.
Jugoslovanska
Katol. Jednota
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, AllNN.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL RO VANŠEK, B. F. D No. 1. Conemaugh, Pa
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Are., Lorain,
Ohio.
Glavni Ujnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Qlavni blagajnik: GEO. L. BBOZ1CH. Ely, Minn. Blagajnik N. 8.: LOUIS COSTELLO. Salida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK. 643 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, I1L
JOHN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 17«, Black Diamond, Waah. LEONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN BUPNIK, Box 24, S. R, Delmont, Pa.
G08P0DAR8KI ODBOR:
JOSEPH PLACTZ, Jr., 432 — 7th St, Calumet, Miek.
JOHN MOVERN, 483 Meaaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELO, 7 W. Madison St, Room 605, Chicago, I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Cuir Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Sution RFD. Box 17, Denver,
Colo. ^^ FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert Minn.
Vai dopiai, tikajoči m uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve. naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na ooebiia ali neuradna pisma od strani članov ao ne bode oairalo.
Druitveno glasilo :"GLAS NAROD A".
Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote se sprejema le URADNIM POTOM.
To se pravi:
— Noben dlan nam ne more poslati pristojbine za Glasilo sam, niti potom našega zastopnika, niti potom odbornika tega ali onega društva J. S. K. J. v
Vsak prispevek za Glasilo mora biti poslan potom društvenega odbora oziroma potom glavnega odbora Ju-! goslovanske Kat. Jednote.
To naj vpoštevajo tudi oni, ki so naročniki Glas Naroda iu ki hočejo imeti razen Glasila še ostale številke za 12.50 na leto.
V po-te val o se bode naročila, sprejeta oziroma poslana potom društvenih uradov.
Uredništvo.
Ubogo ljudstvo.
Itn* Itori* hnja/' v je priobeil v Btwymriki "Ewpning Mail sle-(lt'i t članek :
Meseca maja leta 14H."» mi našli km/a Konstantina Mičronskija. vrhuvn«*tra poveljnika ko\ aljrr»*.«»ki-je divizije, mrtveca v crlavneu »ta-nu. ki ««* je nahajal daln- za fronto. Kljub temu. da »o hotele oblasti vao zadevo potlačiti, k je vendar izvedelo o tem. Na vae BOfOcC najine so iskali vojake, ki »o to vest razstroaili, pa jih niso moirli najti.
Komaj teden pozneje je bil u-morjen Viktor Siporin. poveljnik 6. baterije 27. artilerijske divizije. kateremu ko pripisovali neuspeh ob Mazurskih jezerih. Isti teden s»ta bila tudi umorjena Nikolaj Kruškorov in Ivau Picjrran. dva znana ruska višja častnika.
Ker "o se umori tako zaporedoma vršili, je uvedla vojaška oblast stro preiskavo. Akoravno ni dobila pravih krivcev, je bilo vseeno veliko vojakov obsojenih na smrt.
Javnost je o tem le uialo izvedela, ker je na Ruskem šc v mirnih časih bolj stroga cenzura kot je v marsikateri bojujoči se državi. Vlada je bila v veliki zadregi, češ. kaj bo storiti, če nam pobijejo najboljše in najvišje častnike.
Ko pa je začel inteligentnejši element ruskesra ljudstva na svoj način preiskovati eelo zadevo, je bil kmalo na jasnem, zakaj se je vae to zgodilo. V nobeni bojujoči se državi ni namreč toliko vojnih obsodb kot jih je ravno na Ru-! skem. Te vojne obsodbe so torej d .*le povod omenjenim umorom.
Knez Konstantin Mičronski ni bil nikdar za časa svojega poveljstva prijatelj moštva in nižjin rast nikov. Na fronti sploh nikoli ni bil. Ako se je vnela bitka, se je pomaknil daleč v ozadje, tako da ga ni mogla zadeti nobena sovražna krogi ja.
Prebivalci vasi. v kateri je slučajno stanoval, so mu morali vse prinesti oziroma preskrbeti, kar i«
Ko je bil on na varnem, in ko so Se fljectti jaMkImU 1» »T]jew*
in siiitt, le pošiljal na ironto raz-, na* smešna povelja. Vsako njegovo j povelje, se je moralo izvršiti, pa naj je bilo še tako smešno in ne-[ umno. Kdor ga ni izvršil, je bil enostavno obsojen na smrt.
Malo pred svojo smrtjo je bil iz-, dal povelje, da mora deset tisoč! kavaleristov in infanteristov na-1 skočiti neko silno težko pozicijo, prepoditi trideset tisoč sovražnikov ter na novo zavzeti poziciji o-tat i. Posledica tega je bila grozna :
Polk je bil popolnoma uničen,' sovražnik je bil vjel šestdeset od-! stotkov častnikov. 7 odstotkov vo-jakov pa je obležalo na bojišču. '
In naslednje jutro je bil knez,1 W je bil član carske rodbine, u- j morjen.
Enaka u»oda je zadela tudi Ši-i gvirina. Kruškurova in Picgrana.
Tudi ti so bili višji poveljniki, pa m> bili večkrat pijani kakor trez! ni. V,sled svoje trmoglavosti in n«prrv»dnosti so poslali na tisoče in tisoče uboghi ruskih vojakov v siurt.
Nemški in francoski častniki se še zdaj norčujejo iz svojih ruskih tovarišev in nevrjetno odkimujejo z irlavo, ker nikakor ne morejo pojmiti, da bi se moglo kaj takega dogoditi.
Iz precej zanesljivega vira se je dozualo. da so začela po teh umorih vojna sodišča silno strogo postopati. Celi regimenti so bili obtoženi umora. Na stotine vojakov je moralo na vislice. In vislice so še edino sredstvo, s katerim bi se čuvala ruska vlada pred revolucijo.
Govoril sem s številnimi vojaki, ki so se vrnili s fronte bodisi ranjeni. bodisi pohabljeni za celo življenje.
O vzrokih vojne imajo ti reveži sledeče mnenje:
— Vsaka vojna je delo kraljev in cesarjev. Mi, navadna in prezi-rana masa. napredujemo postajamo vedno bolj izobraženi in se v vsakem ozirn dvigamo. Kralji in cesarji raznih dežela, se začno bati za svoje prestole in krone, kajti prav dobro vedo, da postajamo mi j močnejši m da oni slabe. Prav dobro jim je znano, da bi morafc iz. 1 ziniti f pftvrpja, če bi te uit i*
obrazba in napredek ie bolj razvila.
Tedaj se pa sestanejo in napravijo načrte, na kakšen način bi bilo mogoče ta napredek zatreti in pahniti reveže v ono temo, kjer so se prej nahajali. Pri tem pridejo ponavadi do zaključka, da je najboljše, priprosto ljudstvo pomoriti oziroma nasititi z njegovo lastno krvjo.
V	armadi se pa nahaja še nek drug element, ki se strinja z znanjem navadnih vojakov in simpa-tizira žnjimi. Ker v ruski armadi zelo primanjkuje častnikov, se je zdelo vojaškim oblastim potrebno podeliti vseučiliškim dijakom častniške šarže. Ti ljudje že vsaj razumejo povelja, tla jih lahko tolmačijo navadnim vojakom.
Tem mladim dijakom se gnju.si neizmerna in brezmejna korujicija in zato poučujejo navadne vojake, kaj je vzrok njihovega trpljenja.
Veliko dijakov je bilo že kaznovanih. če«, da ščuvajo ljudstvo k puntoin in uporom.
Če je videl ruski kmet vse te grozne razmere in posebno, če je še živel v njih, mora v njem u-gasniti zadnja iskrica patriotizma.
Rusko vrhovno poveljstvo ne zahteva od navadnih vojakov samo pokorščine, ne zahteva samo, da morajo mirno in voljno prenašati vse nai>ore. da morajo molče prenašati vse sekature ruskih častnikov. da morajo s smrtno nevarnostjo braniti zemljo pred sovraž niki. pač pa zahteva od njih tudi, da morajo dati ruskim častnikom na razpolago svoje žene. sestre in hčere.
V	vasi Jarensk, gubernija Vol-goda ,se je odigrala pomenljiva tragedija.
Ko se je vrnil kmet Krazinski na douust, je v svojo žalo?<t opazil, da je poročnik njegovega polka zapeljal njegovo sestro. Proti poročniku je takoj vložil tožbo, toda njegov dopust je še prej pošel predno je bila tožba končana. Isti dan. ko se je kmet vrnil k vojakom. je bil poročnik izpuščen na prosto. Ko sta se pozneje nekoč srečala, ga je Krazinski ustrelil. In ker je na ta način branil čast svoje sestre, ga je dala rusKa vo jaška oblast obesiti.
Ruska vlada je prepričana, da ni več na tako trdnih nogah kot si je mislila. Temelj, rusko ljudstvo, na katerega je zgradila vse svoje gospodstvo se je začel majati.
Sirom Amerike.
James C. West, potujoči okulist, dal je v Marion, Ind., neki Kliza beti Landis svet. da naj denar dene vedno pod glavno blazino, potem se bo pa denar množil, kakor gobe. West je potem ta denar pobral in položil na isto neke kovina ste plošče.
Porotniki so mu prisodili 6 mesecev ječe, odnesel je izpod blazine, da bi se ne bil denar preveč hitro množil. $50.
Detroit, Mich. — Častniki 31. pehotnega miličnega polka uvedli so preiskavo vsled pritožbe treh častnikov, češ, da jim v nekem ja-ko uglednem restavrantu v notra njem mestu niso hoteli postreči. "ker niso bili v uniformah". Imen niso hoteli objaviti.
V	sezoni 1916 prišlo je na Velikih Jezerih 73 ljudi j ob življenje
•in 14 ladij se je potopilo, kakor ; naznanja letno poročilo od Lake [Carriers' Ass n. Toliko nesreč bi-i lo je tudi leta 1913. i I
George llunnungway. 50 let star ] delavec, je bil na mestu ubit. ko se je pripetila v kremenovoj jami j priRochester, Mich., kjer je delal že več let. razstrelba.
Trgovci iz Helenain But te. nameravajo ustanoviti 2000 akrov obsegajočo farmo, na kateri se bodo pečali samo z živinorejo, da bodo preskrbljevali ti dve mesti in Anacondo z mlekom. V to svrho kupili so blizu Butte, Mont. potrebno zemljišče.
Fort Harrison, Moat. — Šest čevljev močno žilo srebrno-svinče-ne rude so našli v tukajšnji Lobby jami, zapadno od Fort Harrison. Bo to ena najmogočnejših žil v okolju Helena rudokopov tekom lanskega leta. Na to žilo so zadeli v globočini 115 čevljev. Jama je last Crus Consolidated Mining Co., korporacije z glavnico $1,000,000. Ruda je vredna od $30 do $100 tono.
V	Omaha, Neb. je umrl v starosti 90 let Lester Tiwx, ki je bil v letih 1840. do 1850. znan kot indi janski ogleduh. Njegovo življenje je bilo polno na jrazburjenej-ših dogodkov.
V	sladkorni tovarni American Beet Sugar Co. v Grand Island, Neb. produciralo se je lansko leto 8.500.000 funtov sladkorja. Sezo« na, to je čas, katerega se je delalo. znaša 101 dan. Vsak delavec, k i je bil ta čas v delu, dobil je £10 nagade. Tovarno bodo letos uredili kar najmodernejše.
"Equity Rural Credit Ass'n*" u-stanovila je v Fargo, Sev. Dakota
priseljevalen urad pod vodstvom C. J. Lee-a.
V	Denver, Colo., zaprli so 19-letno Dolores Mattson. ki je izdala v raznih trgovinah vee čekov, ki niso imeli nikake vrednosti. — ly Ogden, Utah, kjer je doma. je šla na obisk v Denver. Colo.; policiji je rekla, da na noben način ne pove imena svojih starišev rek^a je da rajše v ječi umre. kakor da bi je izdala.
Tri dni ječe in "ričet" jo je p«» spametovalo. Brzojavili »o na nje no mater: G. D. Rami s; prišel ji takoj odgovor, pa tudi dovolj de narja. da so plačali vse čeke, stanovanje in "ričet"' iu še vožnjo, da se je vrnila domov.
Guverner Lister razpisal je v Olympia, Wash., nagrado $200. katero dobi kdor v jame Percy V. Allen, ki je všel iz okrajne ječe.
Nagrada se izplača, kakor hitro bo Alien, ki je obtožen umora, v šerifovih rokah.
$100,000 zapuščinskega davka predpisala je država Južna Dakota od zapuščine tovarnarja s poljedelskimi stroji Wm. Deeringa.
.Tanesville mlin, blizo Yankton, So. Dakota', je zgorel. Škoda znaša $35.000.
Za slučaj, da nastane požar, bi lo bi mesto Salt Lake City, Utah,
popolnoma brez vsake pomoči. Vsi rezervoarji so prazni, reke, ki so iih polnile, so zamrzle. Vsled te ga so mestni odborniki sklenili, da prodro jezove treh jezer, ki leže 9500 čevljev nad morsko gladine. Sneg leži tam 30 čevljev globoko, temperatura znaša 40 stopinj pod ničlo.
Podmorski trgov, parnik 'Deutsch land' ujet.
Baltimore. Md., 16 februarja. AVilliam Palmer, drugi strojnik parnika Mongolia, je danes rekel, da je bil nemški podmorski parnik "Deutschland" vjet in da ga je videl v Plymouth« na Angleškem. Poleg njega je bilo tudi več *to podmorskih čolnov, katere so Angleži vjeli.
Palmer pravi, da so Angleži vjeli od začetka vojne 400 nemških podmorskih Čolnov in da se iih od teh nahaja 178 v plvmouthskem pristanišču, med njimi je tudi "Deutschland". Vsi subinarini so med seboj zvezani, pred pristaniščem pa je močna jeklena mreža, ki je pritrjena na boje. Kapitan Koenig in njegovo moštvo se nahaja v ječi.
Mongolia' je bila v Plymouthu od 14. do 27. januarja in je prišla v New York 7. februarja. 'Deutsch land" je bila na prostoru, kjer se je lahko natančno videla z obrežja. Videl je jasno napis. Palmer pravi, da so na razpolago fotografije. Kje se nahaja kapitan Koenig in njegovo moštvo. Palmer ne ve; tudi ne ve, na kak način jo bil podmorski parnik vjet.
ŽGANJA
pofltljaa na vae k«a> naravno la tovarne po Ztodeah ocsab: Rdeta Igaaja po $100 salon, 10 salonov za 919.00. Bdeča Stanja po H40 salon, 10 (tloam za flT.90. Trcptnjeree ln SUvoviea pa ravno latin rznafc K4or ids vino zli piva naj pila po eenlk. Express ali treftgl* pla-Cam Jzz na vseh	nun plve.
Oposorjaw posebno pobiralce v Oolotkdl, da d naroSjo pijafe u | aaptsj. Doicim odbor za pripnvlja, da priredi postav« prod pottjst
i ^^ ir^^^r^ a ty i c H__
Zaobljuba.
— POVEST.— !! ———- j;
Hrvatski spisal Ferdinand Bečič.
— l^BT
(Nadaljvanje). X.
Napoči krasen dan 30. novem-j bra 1831. leta.
Sobice se pokaže iznad Velebi-ta, svoje žarke pošilja po jasnem. 1 sinjem nebu; pozlatijo se vrhovi bližaj ili otokov; lesketajo se v temno-modrem morju, katero je gladil blagi jug; mali valčki sc prijetno šepetali ter navduševali dušo s tajnim veseljem, ki ga ob- « čutiš vedno, kadar v lepem, mir- < uwni vremenu gledaš obširno mor- \ sko ravan. Vse je kazalo, kakor ! da se eelo nebo veseli krasne sve-uanosti, s :catero se proslavlja M a- ; riua poroka.
Duboits je z obema rokama sipai na vse strani darove, samo da se ; ta najlepši dan njegovega žirije- ! vja — kakor se je izrazil sam — < proslavi kolikor bolj svečano in j sijajno. V ta namen je pozval od ! vseh strani odlične gostega med ! temi je prišel že prejšnji dan iz ; Otočea sjim polkovnik z dvema ' majorjema, nekaj stotnikov in | več drugih častnikov ter ž njimi ! vsa polkoviiiška godba. Vse bolj-'se hiše v vasi so bi:e na hitro *>ri-pravljeme, da s«* v njih naselijo 1 povabljeni gostje.
Delavnik je bil, a vendar je ee-'a a as kazale neko svečano lice. ; ">1 Maričinega doma do župnišča U cerkve se je gibala silna iimo-:iea ljudi, vsa oblečena v najlepšo >ražnjo obleko, ter je komaj ea-;ala svečanosti, kakoršne ni do uvel v vasi še nikdo. Med vsemi 3a ni biio obraza, ki bi ne izraže-val največje radovednost in obče. veselje.
Odprejo se velika vrata Mari | -inega stanovanja in z dvorišča ' «e pokaže dolga vrsta ovenčanih j ;vatov, ki se pomikajo proti eer-
i. Množica se razdeli v dve vr iT.i, naredi }*rostor, vse utihne ter »paizuje krasoto mlade neveste, ki ie počasi korakala med dvema Vsitiiikoma.
Vitko njeno telo je bilo obleče-io v dragoceno svilo, nališpanv z biserji in zlatimi trakovi.
Nad čelom se je bliščala jire-vrasini igla iz zlatain dragega ka-nenja. s katero je bila pripela snežnobel pajčolan. ki je visel po »bleki in kakor megla zakrival ki-asne njene raxpleteue lase, a »lavo ji je krasil dragocen poroč-! ii venec. Vsa množica je stala i ikoli nje kakor okamenela. Niti liliati se ni npala. Tem bolj pa sr. >l*azovale oči ter se silno upirale v kraso^ico, ki se je smehljala v >olzah sr«.nče in blaeenstva ter ka-zr.la s tem. da ni pozabil;-, da je hči priprostega graničarskega naroda.
Za svati se ponriee kakor morski valovi obilna množica, iz katere se slišijo vedno glasneji kliei: "Oh, kako je lepa, kako je krasna, pravi anged — kakor da je pHšta z neba' Bog te blagoslovi, Marica — tebi na srečo, nam na čast! Živila presnila naša dika!?'
In ko se oglasijo zvonovi, ko se zasliši pok možnarjev in ko gi>d-ba udari veselo koračnico v znamenje. da je nekdanja ovčarica ^ Marica postala spoštovana gospa.1 in ko dospejo svatje do cerkvenih vrat — naj prva srečna nov oporo- j čena — vzkipi *^>lošna radost in j odusevljenost. Mnoge žene pokle-kuj«*jo, na kolenih se klanjajo a j celo okolico pretresajo gromovitirt "Živela in srečna bila! — Živela Marica, ti mila naša alka! — Ka-d-i!i* bodeš najsrečnejša, spomni se nas m mile svoje domačije!*'
Solze vesolja je točila gin j en it Marica, držala se svojega soproga ter odzdravljala z glavico nepre-| nehoma na levo in desno. ! Med neprestanimi klicanjem naroda so šli svatje v župnišče. kjer je bil pripravljen sijajen obed Svatje, Marini sorodniki in odlični gostje so šli v največjo župni-kovo sobo ter sedli okoli ogromne mize, na dvorišču pa so bile nastavljene dolge mize, iz desk nalašč napravljene, na katerih so sc gostili znanci in prijatelji Marine rodovine, katerim vsakemu je bilo svobodno okrepčati se s pečenko in dobrim dalmatinskim vinom.
Medtem pa je igrala polkovni-ika godba in ko je ta prenehala, poprijete so se š cvetlicami nadi-čene deklice v dolgo kolo. plesale In pele narodno primorske pea-mice.	J, . >
Ko ao «1 svatje naedtsvljali z raznimi napitnieamti, so grmeti to-pEi, veselo jo afciC^i ^^^
UM
Protiprotinsko žlično zdravilo je edino uspešno zdravilo za PROTIN, REVMATIZEM, BOLEČINE NA STRANEHy BOLEČINE V KRIŽU, BOLEČINE V BOKIH, OHROMELOST KOSTI, in drusjih bolezni, ki nastanejo vsled prehlada.
EDINO USPEŠNO ZDRAVILO. Pomaga vsakemu, ki ga rabi.
Ena steklenica $1.00, tri steklenice $2.50, po pošti $2.80. Sest steklenic zadostuje za popolno ozdravljenje, $5.00 s poštnino vred. Naročite ga takoj in zaupno pišite na ta naslov:
CROWN PHARMACY OF CLEVELAND
2812 East 79th Street,	CLEVELAND, OHIO.
"Vi lahko pišete meni z ozirom na katerokoli bolezen in prejeli boste najboljše pojasnilo in ostalo bo popolnoma tajno".
množica je pritrjevala / veselim klicanjem, ploskala je. da je daleč odmevalo, tirom topieev. vesela godba in ljudsko rajanje j* prestrašilo vsa ki k rat lepo neve-l sto. a na '-»ledein obrazu se jo ka zal neki nemir. Morda se je bala, da ne bi mogočni glasovi prihajali tudi do podzemeljske občinske ječe. kjer je v temi ležal Ivan — oni isti Ivan. ki jo je ljubil nad vso na svetu, ki bi radostne zanjo žrtvoval tudi svoje življenje! — Morda ga je v duhu videla. kako na trebuhu leži na vlažni zemlji, jo napaja s solzami, kako se steguje od težke bolečine in kako se mu zgane močno telo vsa-ki k rat. kadar pride sk^zi malo okence na krilih vetra glas topi-čev, godbe in veselega vriskanja v grobno tišino njegove mračne ječe.
Take in enake žalostne misli so jej motile srečo, vabile na belo lice solze žalosti, in ti->ti. ki so te solze opazili, so si mislili: "Oh, k« ko je biažena — joče od prevelike sreče!*' .
Zam.ni se jc hotela osvoboditi teh žalostnih misli, tla bi se čim veselejša pokazala svojemu tik nje sede.-entu soprogu in ostalim svatom. Sočutje jf> premaga in ž*-
hoče popro-.iti ojnoviča r>;i skrivnem, naj izpusti ubo«rega Ivana iz ječe. A v tem s«? sponmi strašne Ivanove grožnje pred Vt^uovičem, da hoče ubiti najprej sv<\jegn tekmeca in potem samega sebe, spomni se Ivanove silovitosti in besne ljubosumnosti ter vsa se strese od jrn^c. pomisli v ša, da bi bil Ivan v svoji besnosti sposoben. ubiti jej soproga »>rrd vsemi svati in uničiti ji to sr.*čo, katero je sprejela več zaradi svoje matere nego radi sebe.
Dokler se je ona borila s t.ikimi
jiiislimi. so zvonile okoli nje šampanjca polne čaše in napitniea je sledila napitniei v veselje v>ega : dništva.
I Dubois je očaral s svojim Iju-i beznjivim obnašanjem vse s:ostc. I posebno polkovnika in tlruire čast iiike. od katerih so nekoji nm-: meli precej dobro francoski, in ko so poneiiale vse napitniee. da poi-. kovniku debel zavitek in listek. ; na katerem so bili zaznamovani . darovi, ki jih poklanja v slavo ici spomin današnjega dne cerkvi, šoli, občini in občinskim ubožcem.
P »lkovnik prebere pismo z Izrazom ugodnega izneuadenja in jzidivalnosti, ali ko ga pr -čita na ' glas in raztolmači, pretrese jo vs>-. prostore gromoviti klici odušev-Ijenja.
Častniki vstanejo, vzdignejo darovatelja v zrak, polkovnik pa i se mu zahvali v francoskem jeziku. hvali njegovo plemenitost in . velikodušnost, s katero ie obilno fobsul neznatno in ubogo vas. da I ji jo podal i! toliko sreče in blago-; si ova.
Doilgo časa so se še veselili sv;-, t je, in ko se razidejo k počitku, peli so že prvikrat petelini, (Pride še.)
VABILO NA VESELICO,
katero priredi |izobraževalno društvo 'Kodoljub* v South Foi k. Pa., na pustni torek 20. februarja i	v" no\ i dvorani.
Tempotoni vabimo vse rojake iz j Franklina, Coneraaugha. Di^nla . in Lloydella, da se naše veselice obilnoštevilno vdeleže. Vstopnina : je ^1.00. datue so vstopnine prost-'. Zatorej, plesalci in [»lesjlke. na veselo svidenje dne L'0. febr v novi dvorani J. Zneetek je ob H. juri zvečer.	.J. Suhadolnik.
<"17-19—2)
KATALOGI
Vsak Slovenec bi W moral imeti prekrasni ^F slovenski katalog za semena f 1917, katerega pošljemo vsakemu ZA- V J STONJ. ako ga zahteva.
Mi imamo v zalogi vsakovrstna semena za farme in vrtove.
^	Pišite po slovenski katalog
\	ŠE DANES-	A
^AjL. INTERNATIONAL	M
jMMngfev SEED COMPANY	J
Dixoa Bide	JB
MTTSBLRGH, PA.	M
ZASTONJ
.._ GLAS XARODA. 19. FEB. 1917.
_ 8 L O V E y 8 K O
podp. društvo
i
svete Barbari
ZEDINJKNB DBŽAVE SKVBBMtB AMBRIKB. "
Bedel: FOREST CITI, PA. r F
\ Mmirirm 2L januarja IMS v Srfavl PiMlilll*
GLWNI URADNIKI:	4
Preds^&olk: F. 8. TAUCMRR. 674 Absay Ave.. Roik Springs, Wyo. * Podpivdkednik: JAKOB DOLENC, box lal, B;v>ughton, Pa. Tajnik : FKANK PAVLOVČlC, bor tr!7, Forest City, Pa.	r
Poraoft vi tajnik: AVGUST GOSTIŠA, box 310. Forest City. Pa. Blagajnik: JOSTP MAIlINClC, 5805 St. Clair Are.. Cleveland, Ohio. Zaupnik:	t
NADZORNI ODBOR:	( .
PnMfcKHtnlk nalt. odb-a-a : JOSIP PETERNEL, bax »5, WUlolk. Pa. f*
1.	nadzornik: JEKNE/i HAFNER, box »5, Federal. Pa.
2.	aadaomik: IVAN URO&ELJ, S&5 K. 1.57th Nt_ Cleveland. Ohio. TJ
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot o«1»ora: MARTIN OBREŽAN. box 72, K Mineral,
1.	porotnik. FRANC TEROP&Č, R. F. D. No. 3, box 146. Fort Smith, Artf.
2.	porot to k: JOSIP 001» B, 1916 So. 14th St., Springfield, 11L
VRHOVI ZDRAVNIK:	- / /
Dr. JOSIP V. GRAHEK. MS E. Ohio St., Pittsburgh. Pa. * f f
f---=» ' ' *
Uradno glasilo: "GLAS NARODA'*, 82 Cortlandt St., New York. N. X.
Cenjena droStva, oziroma njih uradniki bo napro^ni i« tlljati vse do-ptae direktno na ghtvneg« tajnika in nikakor drujjega. Denar naj se pa po Ulja edino potom |*očtnih, ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor p« ne potom privatnih dekuv, na naslov: Frank Pavlovčkč and
Marmara
k Miners National Bauk. Forest City, Pa.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav.	da
se umore napako popraviti
. _
po naroČilu glavnega urada bodo dobivali vsi tajniki postaj društva "svete barbare" dnevnik "glas naroda" brez« plačno. .
x *	Uredništvo.
ED, STILiOEBAUER
PEKLO.
Roman Iz sedanje vojne.
Za G. N. priredil J. T.
---- ——— - - ■
\ Nadaljevanje).	t
Str.i.v ii i« bil -a* iakauja. - l"ro /a uro, itaii za dnem. noč za
nočjo. —
Ali >• *>o \ <>sr< ■-ii«>! Ali m- je mož motil v svojem prerokov*, um — Ali se je motil .'
V	i ki bih \ >tiviijih jarkih. — Za vsako ped belsrijskejra i iiilj.i >«- vršil obup«*!! boj. — Boj je poslal vedno silovitejči,j
Sodu v.Kie HI holeio biti.	„ *	I
Mi' I \ <> to boi+»a -»o tu» vojaki poslušali uu prsih svoje krvavo-] <•• domov• ne. če it- prihaja.	j
Ali bo prišla, ali je ne bo?
Ali m nekaj /agmralo v skrivnostni jriobini, aii ni bil "to erla.s. tolaibe: — Prihajam, pribujani!
Po«l zt-mljo je zvibala rorzla pretkana kaca. plazila ^e je na
prt i in karkoli ji je dopuščal prostor, je pogledala na površje.
Ljudje v strelnih jaritth so vstrepetali:
A:) >. rt >tin-a ali se varajo?	• t
t
Ne, ne. r**» je. — Prihaja! Prihaja . IV u<»vit-.j je |M>ve<iai najprej prvi svojemu sosedu, in takoj je! šlo po bliskovito naprej dokler niso vedeli tisočeri.
Kinih *!••»■;«! ';M>ti. t!;i bi jih ne /adele sovražne krogle*. m> gleda-i Ib lifij.M / strelnih jarkov v dmsre jarke, hotee se prepričati. da ' - »♦ tam ravno tako in iV sovražnik še ničenar ne sluti.
V	• ia i< i i<i r: t n u;i i a š>'-ala. — V*>ako uro je bila višje id' »Ifdajrf e»-l« vsako ;mnuto.
*/»> ml j,i j« b;iu do iobra nasedala uaorske vode in jo je začela urueali površju.
Vojaki > s« ln-rili in -tali pouekod /.e do kolen v vtxli. v roko ;ih je /eblo, kolena so jmi klecala, toda vstrajali so.
Ali sovražnik ree ni ničesar opazil?
V	/.» mlji je pa venomer jrrjrralo in skrivnostno šumelo.
Voda ju« je s+rrala do pasu.
Te<iai j« pa tudi sov ni ni k opazil, da se pripravlja nekaj strašnega. neka) nepričakovanega.
Mrazu in mokroti je bil vajen vsak vojak, toda kaj je to! —1 Kaj je to* Saj vendar ni .še par tednov deževalo. — Odkod t« mokrota ?
To je bilo to je bilo povsem nekaj drugega. ,
Voda naraščala. Vedno naraščala, tako da je segala borečim
fce M' do pr*i.
\tlantiški Oceiui. rešitelj Flandrije je prišel na vas! O teui premišljajo, p« tie morejo vrjeti.
Za st ? < 'uiiui jarki j - postal«, naenkrat silno .živahno. Kljub stra-j i, ro. i S4.vr.j/!iih izstrelkov, ki je pobila na tisoče in tisoee vojakov, *»o spravljali vojaki v sirolue jarke snope neomlateue pšenice, dre-i H». dealke in vse, kar so mogli dobiti.
Izpraznili so bili m okolico za fronto.
V»i so mislili, da bodo * temi pripomočki vstavili vodo. da. bo-! uo vseeno lahko vstrajali v ovojih zatrsjih.
m In morv je prihajalo. — Prihajal je ocean, katerega &o bili.
poklicali ob upa tu-1 na pomoč.
Voda j«? naraščala m ►egala tn»rečim se že do ramen. In čim-; i olj j« naraščala, tem mo.-nejša je postajala. I>i;ignila je snor>e, ao j »ke m drevje m celo vojake.
Ali še vedno upajo? — Ali še vedno pričakujejo rešitve? Morje je začelo izvajati svoje strašno maščevanje. Vojaki niso mogii ve$ streljati, ker so bile puake napol pod'
Strelni jarki so se izpraznili. — Množica branilcev Flandrije je' začela bežati.
Zelena pokrajina je postala živa. — Žive so bile ees£e in stez« ! travniki in prekopi. Vse, kamorkoli je človek pogledal, je bilo po ! Krito z rjavkasto valujočo maso. ' Taka je bila torej sveta zemlja Flandrije.
I Začel se je bear, splošen beg. beg pred vodovjem. — Regiment! z regimentom, kolona za kolono, vse je bežalo pred blesteeo se gta j ;diuo. —
Nikjer nobene poti, nikjer nobene steze.
Vse beži. vse beži. voda pa narašča.
je
9.
■
Voda je narasla do hriba, na katerem je stal Wiihemijev lazaret. — Naraščala je in je že skoraj tekla črez prag.
Profesor Wilhelmi se ni bil več vrnil.
»Sele tedaj so opazili strežniki in strežnice, kako strašna uevar-fnost jim preti.
Samo ena misel jim je blodila po glav: — Kako naj se rešijo 1
Vsi so se podali 7. nečloveškimi močmi ua delo, samo sestra Irena se ni pritaknila uobene stvari.
Klečala ie v kotu sobe, gledala v Kristusa na steni ter posluša-i la mrzlično fantazijo umirajočega Josua de Kruiz.
Pesnik Flandrije iu Branabta je umiral. — Njegov delirij je; •dospel do viška, zanj ni bilo nobene rešitve.
Klecala je nepremično in ni niti opazila, kako so odnašali s po-i I ^telj ranjence.
Ničesar drugega ni vedela, ničesar drugega ni slišala. — Niti; (curka rmenka&te vode ni opazila, ki je začela dreti preko praga.
Njeno uho je vjelo besede, ki jih je govoril Josua de Kruiz:
—	Domovina moja, močna si bila kot levinja. — Tvoji zobje so i i bili jekleni, tvoja ledja kot iz cedrevega lesa, tvoje srce je bilo v . 1 ognju preizkušeno.	i i
—	Toda prišel je sovražnik, čez noč je prišel in vdrl v te. moja ;l j domovina.
—	Dasiravno si bila močna, te je stH, zlomil in uničil.
—	O domoA-ina, poglej me, kako žaljujem za teboj.
j — Krvave solze mi padajo na tvoje omadeževano telo. _ Kaliti, domovina, jaz te še vedno ljubim. — Vedno bolj in vedno bolj.
—	Majhna si bila, toda po trpljenju si bila največja izmed vseh Idežel na svetu.
—	Toda prišel bo čas, ko boš poveličana. ko te bo poveličal Bog, najvišji in večni soiinik.
Pr zadnjih besedah se je njegov irlas zjasnil.
. I Ilotel se je vzravnati, pa ni slo.
,1 Setra Irena mu je hotela pomagati.	]
' * Toda pesnikovo telo j t- zopet omahnilo v blazino.
Irena je prijela njegovo tdavo in jo držala kvišku.
Zopet se je malo zavedel in znova pričel: j — Hotel sem opevati tvoje veličanstvo in tvojo lepoto, moja | dežela. Hotel sem opevati tvojo bridkort, tvojo bolest in tvoje trp- j
:I ljenje, domovina! Ker pa nisem imel v svojih rokah prave zastave i j so se zgrnili oblaki s severa in juga, z vzhoda ki zahoda ter mi za-1 meglili pogled. Tedaj sem začutil bolečino rane na svojem telesu.? Zdai teoe kn m voda iz moje rane in zdaj je dobro.
Sestra Irena je strmela v umirajočega kot v prikazen z <iru«*e-|ga sveta. — Ni vedela, če se ji sanja, ali če je resnica.
umirajočega je streslo. — Njegove oči so se uprle v Kri-' stusa na knžu. Zdelo se ji je, kot da bi hotel reči:
- Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo
k	7rafala-	kolokala, objemala se je zabo-
ja, ^Utemn je ležal petank in naraščala, naraščala
Irena ni več vedela, če j. pesnik še živ. ali če je že umrl jekla ^ J° r a "klOUila C*e2enj' °bjeIa je Die*OVO teI° 111 mil°
j La.jc so se ji razpletli m so padali v dolgih stremenih ua smrt i
nob leti obraz Jo*ue de Kruiz _ Zakrili J!	na smrt-
'n\h cnlvu	,	*	so obraz, premočen od nje-
?, ~ Zdel° w J1 ^ da »"»sill njegovo glavo, tako kot ie mazilda velika ,rešn,a Marija Magdalena Kristusove n^ "
—	Kot MU te p n ljubezni----pri ljubezni!
svo-,ili rokah Je držala mrzlo telo mučenika.
(Konec prihodnjič).
DAROVI *a nesrečno druiiiio J. Zupana,
Crrove Citv. Pa. Poleg v dopisu iz West Allis, Wis., imenovanih so darovali šc sledeči:
Casselman, Pa. Frank Turk 6o centov.
Charleroi, Pa. George Ldsatz 30 centov.
West Al lis. Wis., *5.2o Skupaj $6.40.
Išče^n svojega prijatelja JOSIPA CELIN. Doma je iz vasi Kute-zevo pri Ilirski Bistrici. Svoje«-ea.-no je bival nekje v državi Penns\ Ivaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javL — John Prosen. Big Bay. Mieh. (19-21—21
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim t»reem naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je neizprosna pmrt pretrgala nit življenja moji nepozabijena hčerki ANI
doe »j. februarja ob pol pe-tih zjutraj Ranjka je bila stara 9 let in 36 dni tor bolehala 1« 12 dni za! boleznijo, kateri je podlegla. Pre videna je bila s sv. zakramenti za umirajoče.
Tempo t oni se zahvalim družinam Antona Matfcovič. Josipa Volk. Janeiza PečarLč, Antona Težak in Franka Slogar ter vsem oatalim. ki so se vdeležiii pogreba in nas tolažili ob «!Wiu žalosti. Pre-sTčna hvala vsem znancem in prijateljem, ki ste nas obiskali in darovali krasne cvetlice. •/ .Tebi. dra^a hčerka, naj sveti večna luč in lahka naj ti bode tuja zemlja! ^
Žalujoči ostali: Kutin in Am Tdbk, >tariši. Marija, Frančiška, Ivana, t**tre.
Frank Sogar, ujee Grated Butte. Colo.
Z,Jiin izvedeti za svojega znanca oz »roma prijatelja ŠTKFANA SELAKA. Doma je Jageršič pn! Cerknem ua Primorskem. Preili šestimi meseei >ni je pisal iz j Harton, W. Va., in od takrat, se j ni več oglasil. Prosim cenjene' rojake, če kdo ve za njegov na-! slov. da ga mi naznani, ali naj' se pa sam oglasi. — Jacob Čer-uilogar. 1027 E. 61. St.. Cleveland, Ohio.	f 17-20-—2)
Rad bi izvedel za naslov svojega bratranca FRANKA GOLO | BIČ. Pred dvema letoma je bil v Vueait Massontown. Pa. Do-' nia je iz Premogov sv. Križ pri; Kostanjevici ua Dolentjskein-. Prosim cepjene rojake, če kdo; ve, da nri naznani njegovo bi ! vališče, ali naj se pa sam oglasi. I ker poročati mu imam nekaj: važnega. — Peter Pineolič, R. F. D. 3, Box 163. Latrobe. Pa.
(17-20—2)
tečem svojega prijatelja JOHN£ GRBEC. Doma je nekje iz Loškega Potoka. Pred 6. meseci je ! bil pri meni na hrani in od tu je del nekam v Michigan. Pro-! »hn, da mi počije svoj naslov.—j Tony Kacin, e/o E. Anderson. Store, Kinzua, Pa. (16-19—2) |
Kje se nahaja GREGOR MAR-; TINČIČ? Doma je iz otoka pri| CirknicL Išče ga društvo "Sinovi Slave" štev. 168 v Cone maugh. Pa., radi pokojnine nje-| govega brata Ivana Martiiičiča. i Prosim, če kdo ve za njega, naj j ga opozori, da se javi na naslov! društvenega tajnika: John Vi-j ehich, Box 152. Conemaugh, Pa. i
(19-21—2)
- j
liče se FRANKA LORBARJA, kateri je bivai nekje v Pitts- j j burgliu. Njegov bratranec bi: rad izvedel za njegov naslov,1 zato laj se oglasi, ali<pa akoi kdo ve za njegov nask>v\ uaj ga mi j«vi. Frank Boscowis, 723 Lafayette Ave., Motuodsvflle, I jr. Va.
[^Kw50,000 KNJIŽIC
Ako trpite na katerikoli moški bolexni. pi Ji te po salo brezplačno kajlileo. I^^PS^P^P^PHH^I^H ▼ tej knjiiiri lahko kitate, kake »e možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena j^RFf	Vil tlH kri- aaaolji, »tare rana, koine bolezni, razne zastarele in nalezljive možke bolezni,
V^hIIVJIhH nadnha, aeprebamost, zapeka ali kanstipadja, katar, zlata iila, rormatizem, ^■■■■■KAhbb^H okorela jetra in želodčne ter meh urno bolezni, vspedno zdravijo privatno doma in
z »ijTmimi ztroiki.
Trpite 1! na bolečinah v križu in v zgibih, na glavobolu, izgubi teka, kislini ^H |AVJ ■ ^^H v želodcu, povracanju hrane, bljuvanju, žolčnem riganju, nečistem jeziku, *mrd-U1■ ki ^^^H ljivi sapi, slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem r&zburianju, HlkiUI^H neryozaoeti, razdraženosti in slabosti ob jutrih, črnih kolobarjih pod očmi, izgubi
volje, sramežljivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenosti f Ti sim-ptomi nomeai.jo, da ate pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči is nasveta. Naša knjižica, kateia se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam oomaea k zdravju, moči ia kreposti.
Pošljite* kupon za brezplačno knjižico*
DR. J. RUSSELL PRICE CO.. 9.902Madboo A Cfintoa Sto,, Cbica|o, la. Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno irrjftteo.
Ime.......................................
..........................................................
____"	m
Svarilo.
LJUDSKI ZDRAVNIŠKI VEŠČAK1 OPOZARJAJO NA NEVARNOST -PREHLADA GRIPE IN PLJUČNICE.
Ogrupiiio število smrtnih slučajev, ki so nastali v leta 1916 radi pljučnice, je opozorilo ljudstvo prod nevarnostjo, katera pride največkrat radi malega prehlada.
Zato je potrebno, da takoj najmanjši znak prehlada odstranite.
| H. H. Von ScMick-ov Bolgarski Krvni čaj.
'če se ga vzame zvečer p red no se gre spat. pomaga naravi, da lahko odstrani vse bakterije prehlada, katere večkrat radi zanemarjenosti povzročijo neljubo gripo ali celo ožive bakterije pljučnice, kar ima slabe posledice.
Na tisoče prostovoljnih zahvalnih pisem lahko vidite v našem uradu.
Velika družinska škatlja II. H. VOX j SCHUCKOVEGA BOLGARSKE« \ ■ KRVNEGA ČAJA ki traja cel mesec. ; stane le en dolar. 6 škatelj pet dolar i jev in jo pošljemo kamorkoli ako dobi-• mo denar ali pa tudi C. O. D.
! Marvel Products Go.
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA
Opomba. Ako hočete pošiljatev za v a rovati. pošljite 10c. več.
IŠČE "SE MOŽA, _
katerega nalog bi naj bil vodki trgovino grocerije in mesa pri Slovenski Zadružni Zveri v Cone-j maugh. Pa. Moi ■a biti izvežban te trgovine in biti dober raeunar. Za j pojasnila se obrnite na:
John Zgonc. Gen. Del.	Conemangh. Pa.
\2x 17&21—2)
Rada bi izvedela /-a svojo prijateljico FRAXCISKO ZAOXIK. j Pred enim letom sve bile skupaj v Thomasu, W. Va. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve, da i mi naznani, idi naj se pa sacna javi svoji prijateljici: Marv i Marko vie li. Box 201, Martin. Pa._(17-20—2)
Kje je moj svak JOHN ŠIBF.-XCK? Doma je iz Postojno na Notranjskem. Pred 7. ali 8. leti je bival na Chisholmu in Eve-lethu. Minn. Zdaj ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam j javi. — Andrew Vadnal. Box j 133, Keewa-tin. Minn, j (17-20—2)	_
j" HARMONIKE
bodisi kakrtnekoll vrste IsdelujeM kn popravljala po Mjni<jtt eenah. a delo trpetno la ssnesjjtva V popravo zanesljivo vsakdo poOJsu ker sem le nad 18 1st tukaj ▼ tem poslu in sedaj t svojem lastnem dosao. V poptifA vzamem kranjske kakor vas drug* harmonike. Rabljene harmonike kupo-i jem in vzamem tudi t sameno. toda le 3 in 4vrstne.
JOHN WBNOL 11» East Ori SL. H......1 OMs
Dr. KOLER,
ClSftjj^, Nbfc^J^
W Mt^^^F mlsa^v adrar" y mr hMig mmia mm
pej—ta JSeLeTje aH	po te-
Ne etnju, ser ta doum se naisseL
m&stfsgsyag
lEIUninnSUUS
ssy^ra'iaggtfi
IŠL-em svojega brata ALOJZIJA DREMELJ. Doma je iz vaiii' Dob. tara Št. Vid pri Za t »čini Pred več leti je bival v Cleve-landu, O. Prosim cenjene roja ke šlroin Amerike, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi. — Fraaik DremeJj. 3142 W. 52. ^t., Cleveland, O.	(16-19—2)
Iščem svojo sestro MAKI J O KAJ-ZAR. Doma je iz Hotavelj nad iSkofjo Loko, podomače Mina iz Kovčka. Zadnje pismo sem dobil od nje iz Sunny Side, Utah. Ona je omožena in se zdaj piše KINK. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za mojo sestro ali nje moža Franka Kink, da mi naznani, ali naj se pa sama javita. — James Kaizar, Box 95. Armour Sta., Kansas City,] Kansas._(9-23—2) j
V Missouri
so vinske gorice, nikjer lepših. Naznanjam, da imamo še nekaj vina in rojaki, ki žele dobro naravno pijačo, zdaj se vam nudi zadnja priložnost za to leto. CLARET rdeče vino.. galon 55c. ELVIRA rumeno vino galon 65c.
Vse druge vrste so razprodane. Sodi 50 galon prosti, manji po $1. Obenem pa ponudim Slovencem izvrstno 21etno trto z koreninami-Kdor ima prostor, naj sadi trto, da bo pil domače vino, ker Amerika bo suha. 16 vrst, pri malih naročilih 10c- kos, pri velikih naročilih ceneje, kamorkoli v Ameriki Povej koliko rabiš in kakova je zemlja in poslal bom trto, ki bo najbolje rodila.
FRANK GRAM, Naylor,	Mo.
Opomba. Kaj so naše vina, pove, ker kupila ga ena sama tvrdka iz New Torka 60 vagonov v Gasconade Co., Mo. kjer se prodaja v salonih za import -vino._
IŠČE 8E
dobro iz učen kovač, ki je zmažen podkovati konje in popravljati vozove. Plača od $3 do $4 na dan. Za nadaljne informacije se obrnite na:
Adolph Udovieh, 903 — Sth Ave., Johnstown. Pa.
" pozor rojaki
Kafri^ liliji sh!Iq mm. Uub Iu«, kakor tod n Miki brk* la brado. Od ta«« ntrh irutcjo v Wh tednih knuBi cwtl la data* luja kakor t<UI notttiu krami brki (a brada la »ibnilo odpadali in odTell. Rematixem, kmtibol ali trganje v rokah. v>cah ln v knin. t oamib dnab popolnoma oadra-vim. rana. opeklina, bela, tara. kraata In rr.nte. w<>tn* noge kuj« of«M. ottbUM t par dneh po poliMinu odstranim. Kdor bi moja mdrvila hi«, uspeha rabil mu jam^iro sa M'00. Fiile tako; p«, cenik, ki ra takoj poil>em zaatonn j
Krasni iepni KOLEDAR za leto 1017 dobite ako pošljete 4 cente za pi 4 ti, i no.
JAKOB WAHČIČ, 6703 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
1 Dr. LORE N Z,
S Jaz sem edini hrvaško govore n 3 Specialist močklb bolezni v jfj Wttsburgbn. P*.
S Uradne ure: dnevno od 9. do- i £ poldne do 8- ure evečer. V pet- j s Uh od 9. dopoldne do 2. popoldne ! |n Nedeljo od 10. dop. do 2. po pol ! fi Specialist mo&kih bolexnL £	DR. LORENZ,
1644 Peon Ave. II. nad<4. n» aH«
H
Zaupaj, pa vedi komu!
*	Garantiram, da so moja vina naravna, ker ne prodajam dragih kot	«
►	t* najboljšega obijskega grozdja doma prešana vina, vsake vrste in cene	\
*	na debelo so sledeče:	*
» Delaware Ln Catawba, zlate barve........po $1.00 galona	.
1 Concord, rdeče barve......................po 70c. galona	*
*	za 10 galon posodo računam $1.00, za 25 galon pa $1.50, pri večjih naro-	-' Čilah je pa posoda zastonj.	*
TROPINJEVEC in OROŽNIK. I Garantiran, čist, doma žgan, najboljši, ki ste ga Se kdaj pili velja
" galona $3.00. $3.50 in $3.75. Na debelo od 10 galon naprej po $2.65 galona.	'
l Naročila priložite denar ali pa money order.	^
Louis Knaus
►	VELETRGOVINA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA ŽGANJA	-; 3908—3916 St. Clair Ave^ Cleveland, O.	;
►	Phone: Central 4644 K.
466 Ohectaat St.,	OOVSMAU0B,