Ali imate že najnovejši vojni zemljevid.....Dobite ga brezplačno! MKiSta mamam "•Mir ul:i8UB. iliMCMKi......ur HM iMi;:: m ii um IIII1WIIHIII Our Write Us Today Advertising are REASONABLE.. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ PONUDBA POTICE 30. SEP. OTATEUE OPOZARJAM). d* pravočasno obnov« aarofal do. S tem nam bosi« mnogo pri hranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar a dvomesečno poskninjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 21*. IMS al tka Pa* OfflM New V«i N. Act al «f March M. 1870. No. 219. — Stev. 219. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 20. 1939—SREDA, 20. SEPTEMBRA, 1939 ADDRESS; 216 W. 18th ST., NEW YORK Volume XL Vil.— Letnik XL VIL HITLER OVORU.. Sedem let vojne ali pa MOJ mir,"pravi Hitler NEMČUA IN RUSU A BOSTE POSTAVILI MIR, V VZHODNI EVROPI. — ANGLEŽI SO ZAKRI-I VILI VOJNO.—NOČE VLADATI CELI EVROPI! DANZIG, 20. septembra. — Adolf Hitler je vče-1 raj v svojem govoru v Gdaiisku rekel, da je Nemčija pripravljena bojevati se tri ali pa sedem let, ako Anglija in Francija ne sprejmete njegovih mirov- j nih pogojev. Izjavil pa je, da proti demokratskim državam nima nikakih vojnih namenov, toda je zagrozil, da se bo za vsako zavezniško bombo raz-1 letelo pet nemških. Hitler je nadalje rekel, da boste "dve največji evropski državi," Nemčija in Rusija, skrbeli za mir in red v vzhodni Evropi ko je enkrat osvojena Polj ska, ki se ne bo nikdar več dvignila. R svetu Angleška križarka na južnem Pacifiku septembra. — V južno-ameri-sko vodovje je dospela angleška križarka "Aoliilles", k« poizveduje po nemških bojni!« in trgovskih ladjah. Papež se posti in spi na tleh VATIKANSKO M EST( >, "Blitz Krieg," proti zaveznikom Poljska je prenehala kot neodvisna država. Ruski častnik spustil čez mejo gen. Prchalo. PARIZ, Francija, 19. sqp.'sko in morebiti tudi skozi Bel-— Aledtem ko niledo natančno gijo. Prosperiteta se bliža. ne ve, kakega značaja so sedanji nemško-ruski odnošaji— ali so pravo prijateljstvo, ali pa samo trgovsko 4tovarištva' —je pri vsem tem mnenje diplomatov z ozirom na nekate-Te prejšnje važne dogodke naslednje : Tako je domnevanje in podpira ga več dejstev. Sovjetski vnanji 'komisar Vjačeslav M. Molotov je v nedeljo izjavi!, da je Kuusija pripravljena pomagati Poljski iz njene sedanje stiske. Drugo dejstvo: Ko je včeraj V sporazumu med Nemčijo general Lev Prchala, povelj-in Rusijo v avgustu ni bilo sa jnik nove češke legije, odpoto mo dogovorjeno, da se Nemči val z avtomobilom iz Poljske, ja in Kusija pabstite poljske- ga je vstavil ruski polkovnik ga ozemlja, temveč, da bo med Trolov in ga vprašal, kam je 119. sep. — Iz Vatikana poro- Fuehrer je dolžil Anglijo, da je pod napačno pre-^ajo, da spi papež Pij XII. na 'obema državama posta vljena namenjen, tvezo ščuvala Poljsko, da se .je oprijela terorizma, j tie,h v namtt,lu> da **>lj žive "neodvisna" sovjetsko - polj zali, ki so bili v nje vi bližini izza njegovega kronanja, se je pajpež povsem iz vsled česar je bila Nemčija prisiljena posredovati, ifuti tltplj,enje *veUi' P?le>' D ii*.i • ^ j.i t ., • . j. tega se tudi posti in prebije t o Hitlerjevem zatrdilu je stopila v vojno tucele dneve v molitvi. Po za Francija vsled česar pomiluje francoskega "poilu" trdilu ljudi, ki so bili v njege (vojaka). Hitler je odločno zavrnil trditev, da hoče vladati t i , , .. r- . . . | j i i i ti ... i ipremenil. Izgleda bolj nežen ia Uvropi ter se je celo .odpovedal Ukrajini, katero so svetniški kot kdaj prej. angleški diplomati označili za njegov končni cilj. ) Kuska invazija na Poljsko Kot za časa čehoslovaške krize, proti Čehom, se je tudi sedaj j«4 navdala vatikanske kroge z Hitler poaluževal zli en i h psovk na račun Poljakov. Rekel je, veliko žalostjo. da so Poljaki plemensko manj vredni kot Nemci in da nima-1 Vatikansko glasilo "LHJs- jo nobene kulture. Poljaki v 20 letih, — rpravi Hitler, — niso servatore Romano" v dana- ska republika pod rusko nad-'. "V 'Francijo, da se vlado Je,l,t J4* odgovoril general Vsled tega je mogoče reM, Prelmla da je Poljska prenehala ko£ "S kom pa se boš bojeval?" samostojna država, vsled če- ga je vprašal polkovnik. boj u- sar so vsi zavezniški načrti za obnovitev poljske republike ;Z Nemci.' "Dobro," je rekel Trolov, brez -vsakega pomena, ker jih("moreš čez mejo" in general ;ii mogoče uresničiti brez >voj- Pn-lmla je .prišel na Romun- dosegli one stopinje kulture, ki je potrebna saj srednjemu evropskemu narodu in da bi v 50 letih Poljska zaš-la v popolni barbarizem, iz katerega jo je sedaj rešila Nemčija. ODGOVOR ANGLIJE IN FRANCIJE LONDON, 20. sep. — Angleška vlada je v svoji uradni izjavi označila Hitlerjev govor v Gdansku "veliko napačno navajanje dejstev*' ter ponovila odločnost Anglije in Francije, da odgovorite z "ne** na Hitlerjev mirovni predlog. Angleška izjava pravi, da je Hitler zopet dal obljubo katere ne bo držal, kakor ni držal svojih prejšnjih obljub. Anglija Hitlerju ne verjaitne, da je sedaj konec njegovim osvajanjim. Chamberlain se tudi sedaj drži evoje trdne odločitve, da mora biti hitlerizem uničen, da bo prišel stalni mir v Evropi. NEMŠKE IN POLJSKE IZGUBE Tuji opazovalci cenijo, da so imeli Poljaki v sedanji vojni od 50 do 100 tisoč mrtvih, Nemci pa od 35 do 50 tisoč. V GDINUI SE VEDNO GRME TOPOVI ko-sovjetska republika, bo Hitler stavil mirovne predlo ge, najbrže v obliki ultimatoma. Ako bodo njegovi pogoji feavrženi, kar se bo najbrže zgodilo, tedaj bo pričel svojo taktiko "blitz krieg-a" (blisko- vite 'vojne) proti Franeiji in propaganda v neinškem Angliji, mogoče skozi Holand šnjem uredniškem članku cist ro obsoja rusko invazijo, češ, da je to "strahopetna kretnja*', ki se je završila pod napačnimi pretvezami. Grandi ni več poslanik RIM, Italija, 19. *ep. — Za italijanskega poslanika »v Londonu je bil imenovan Giuseppe Bastianini, podtajnik za vna-nje -zadeve. Dosedanji posla -nik Diiio Grandi je bil pokh-ean domov. Bivšega kajzerja spijomrajo i ^^ ^ janagala LONDON, Anglija, 10. sep. „ . . . . „,— , - Holandska policija je areti- Znžtm ,etaIeC hMie Rieken" rala dva naeijska polieijska ki se je proslavil te- špijona, ki ju je zasledila na kom svetovne vojne, je rekel vrtu bivšega nemškega kaj- danes v Kansas City, (19. sep.) zerja v Doornu. da bo Rusija zmagala v dru- sosebno ipa v Pittstbiirghu, Detroitu, Cleveland!!, Chieagi, Pliilodelphiji, St. Louisu, Bo>tonuu, Atlanti, (■«., ia Youngstownu. Še pred neslavnim časom je bilo v deželi nad deset milijonov nezaposlenih; to število se sedaj manjša od dne do dne. Sicer se je vsako leto ob tem času kolesje v ameriških industrijah nekoliko hitrejše zavrtilo, kar je bilo predvsem pripisati povečanju sezijskih naročil, dočim je letos temu vzrok \ojna, ki je izbruhnila v Kvrqpi. Tn naročila >e bodo še povečala, če lx> posebni kongres, ki -e sestane jutri, iapremenil nevtralnost no postavo v soglasju s predsednikovimi željami. Ladled emice in tovarne za l«*tala so že pred Hitlerjevim napadom na Poljsko dobro obratovale, doeim imajo sedaj za t -soč milijonov dolarjev naročil. 1st itako je preobložena z naročili tekstilna industrija, doeim bo industrija jekla \kratkem dosegla rekord. Prvič izza leta 192«) je opažati ipovečano delavnost v stavbinski industriji. Razne okrajne in občinske uprave bodo precej razbremenjene, ker jim ne bo treba podpirati tolikšnega števila nezapo slenih. Težka industrija (jekhirne in železname) -si je najhitnj opomogla, v najkrajšem času ji bodo pa :! o^lstotno, dočim se je okrog 1. septembra dvignila produkcija že na 70 odstotkov. I mevno je, da *o se, oziroma se boščinam le se višale, bo [posegla 'vbida vmes. Le! ina — z edino izjemo bombaža, — je bila letos boljša kot zadnjih par let. Ameriška javnost nestrpno pričakuje, kaj bo ukrenil kongres z ozirom na nevtralnostim postavo, ( e bo odpravljena prepoved izvoza bojuj« m" i m se državam, je pričakovati srjjh.-šne prosperitete. jezi- ku se je zadnje dni podvojila. Ojačena obrežna straža Iz Washingtona poročajo:— Predsednik Roosevelt je 'včeraj zapovedal ojačiti ameriško obrežno stražo za dva tisoč mož . "Amerika ni pripravljena" Tega mnenja je znani finančnik Bernard M. Baruch.—Nevarnost večja kot je bila L 1917. PHILADEPHIA, Pa., 18. sep. — Znani ameriški finančnik Bernard M. Baruch, načelnik industrijalega odbora svetovne vojne, je objavil v nekem tukajšnjem listu članek, v katerem pravi, da je Amerika silno slabo pripravljena na svetovno krizo, s katero se ji bo treba baviti. —Mi smo v dosti večji nevarnosti, — je rekel Baruch, — kot smo bili ob začetku zadnje vojne. — Danes divjajo sovražnosti na obeh straneh, — v Evropi in na Daljnem iztoku. Nevarnost je dvakrat tako velika. In z ozirom na to nevarnost nismo niti malo tako pripravljeni kot fmo bili leta 1917. Predvsem moramo dvoje !vpoštevati: borbe se ne smerno pod nobenem pogojem udeležiti; nikomur ne smemo dopustiti, da bi se iz nas norčeval. Če hočemo ohraniti nevtralnost, moramo biti dovolj močni, da se zaščitimo proti vsaki državi, ki nevtralnost prekrši. gi svetovni vojni. Stalin vodi danes evropsko politiko in Sta lin je svetoval Hitlerju, naj u-dari na Poljsko. Charles M. Schwab Charles Schwab, predsednik nadzornega odbora Bethlehem Steel Co., ki je umrl v pone- Avtoinobil je butnil ovzpel za predsednika 1'nited States Steel Corpora- Lepa starost tion, prve milijaidne družbe v --- ^ ameriški industriji. Schwab je , BEDFORD, Ind., 1C. sep. ^ bil rojen leta lSGi\ j Tukaj je praznoval Walter --'Burton Wicker svoj 90. rojstni MATT TH71 ^INA ''an" ^*raznova^ inu poma-mAIl 1U41 DIHA njegovi trije bratje: 80 let- » John, S5 letni Aden in 8S JJlr/lill, tal., lo. se|». i, * • n i v-i i ' . * , \ letni Cole. Njihova skiw»n» — Mrs. Christina Lux tozi „„»s„ i 4 x- • .. . , starost znaša 34J let. \ si stir- svojega sina za $12,.>00 odsko '.- nine, ker je povzročil smrt njenega moža. Sin je vozil o- četa in pri kolesu zadremal. A D V F. R -I I5E . GLAS NARODA" LEPO MESTO KRAKOV PRED VOJNO Pogled iz zraka ua -veliki trg v Krakovu, ki ga je zasedla nemška vojska. CXfl RIBpOri«N«tT N A WAIT U4M IZTZOfSl mDKJ IK FiUZNIKOV NEW TOKI. N. 1. S—1M» Den 81 IM podptae ta M) M MefOVoU ptMljAU M OftOfOOKlkft. oo m prlobtejolo. Dour m Order, Pri lurentiitbl kraje prejinje blrallMc oaanul da hitreja DESET DNI PREJ Dne 14. avgusta je pisala "Pravda", centralno gladilo ruske sovjetske vlade: — Boljštniki ne streme jh) miru. S pomočjo koncesij ni mogoče doseči uspešnega miru, pač pu ediiiole s tem, da dobi napadalec dva udarca za enega. — Fašisti upajo, da se bodo *porazuuieli z imperijali-rtičnmi voditelji takoimenovanih demokratskih sil, pri teui pa delajo račun brez krčmarja. Po vsem svetu naraščata mr-*nja in sovraštvo proti fašistom in njega zaščitnikom. Interesi delavcev in kmetov, malo meščanov in iit-tektuaWv, upanja malih držav, kolonij in protektoratov se proti klanju v masah, proti fašizmu. r Vojna Sovjetske unije iproti fašistom bo najpravič-Jiejsa ,n najbolj upravičena izmed vseli vojn. To bo vojna za naro!]0 človeštva «pod fašizma, za osvobiLt JuKh ^ ZrMte «^«arodnega proletarijata, za zaščito Kulture in vsakega napredka proti fašističnemu barbarstvu - Najboljši način obrartibe je napad, uničenje sovražnika v njegovi lastni deželi. - Narod Sovjetske unije, združen pod vodstvom velikega vojskovodje Stalina, bo vrgel proti fašističnim baiWom v«o sdo zeleznib bataljonov rdeče armade in njene visoko razvite tehnike . . . To je pisala "Pravda," centralno gladilo sovjetske vlade 14. avgusta, deset dni prej, predno je »veliki vojskovodja" Stalin sklenil pogodbo s nemškimi zastopniki fašističnega barbarstva. * SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY '} * * r NORMANDIE IN QUEEN MARY SE VEDNO ČAKATA V mirnem pristanišču v New Yorku je na levo Normandie, ponos franeo-sfee trgovske mornarice, na desno pa parnik Cunard in White Star parobroihte družbe Queen Marv. Obe ladji boste za nedoločen čas zadržani v newyorskein pristanišču. Iz Jugoslavi je Osemnajstemu otroku je podarila življenje Kmetica Mica Šoltič v vasi Gabernik pri Varaždinu je porodila osenmajstega otroka. Šoltieeva je stara komaj 40 l«*t. PREMALO SODELOVANJA Vojni kabinet francoskega ministrskega predsednika Daladiera ni tako močan kot bi bil laliko. Edouarda Herriota, predsednika poslanske zbornice, ni med izbrali, bil bi pa najbolj primeren za -vnanjega ministra. Navzlic temu je (pa razveseljiva nadomestitev reakeijonarnega Georges Bonneta. Najri^nejsi m najbrž najboljši mož v reorgaizirani I)ala-dierovi vladi je pa nedvomno Paul Reynaud, ki je sicer konservativec poleg tega pa prvovrsten gospodarstvenik in praktičen bankir. 1 Daladier je ponudil pod predsedstvo Leonu Blumu ter povabil nadaljnega člana soeijalistične stranke, naj se nm pridruži. Izvršilni odbor stranke pa ni hotel prevzeti dveh kabinetnih mest, in Blum je svojo obljubo preklical. Francoski socijalieti slede vzgledu angleške delarvske stranke. Tudi v Angliji je ministrski predsednik Chamberlain pozval izvršilni odbor delavske stranke, naj pošlje dva svoja {parlamentarca v ministrstvo. Po dolgotrajnih razpravah je pomožni voditelj Arthur Greenwood v odsotnosti bolnega Clementa R. Attlee-ja zavrnil ponudbo. V obeh slučajih to nikakor ni bilo prav, kajti sedaj so izredno rasni časi. * Dolžnost zastopnikov delavstva in socijalističnih strank bi bila sodelovati « vlado. Demokratske vlade morajo imeti na odgovornih mestih može principov in Sfrokega obzorja, ki zamorejo resignirati v znamenje protesta proti vsaki realkcijonarni odredbi ter se s tem rešiti vsake soodgtjvormosfci fpri uveljavljen ju reakcijo-narne zakonodaje. Pred svojim dekletom se je zrušil mrtev. 22-.]Htni kmečki fant Martin Gaber iz Subotiee je IG. avg. sprenijljal svoje dekle domov. Na poti sta srečala II i jo Siree-va, ki je takoj zače-i prepir ž ujiina. Med prepirom je dva krat klofumil dekle, (ielierju pa porinil nož v hrbet. Geber-ja so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so mu nudili pomoč. Po dveh tlneh so zopet izpustili iz ibolnišniee in Geiber je itstega večera zujiet spremljal dekle domov. Ko se je pred neko hišo od nje po-« lovil, um je naekrnv postalo slabo. Padel je na tla In v n*-kaj minutah izdihnil Šestletni deček umrl od žganja. V vasi \I ink o veu pri Varaždinu sta bila v hiši Josipa Je-rošiča doma samo otroka. Starejši od njiju, G-letni France, je stikal po omarah in naletel na steklenico žganja. Pričel je piti in |M>pil tolikšno koLiči-ao, nla je v kratkem ča-u v sil-_ nih mukah izdihnili. H"M|i|ii||llllll||,i.,||illltiil| ,,111111111, .,111111 HIHH« "'Hiii>ii""i>»fiii""tiintHH'!}|'iiiiii i 4__' • posiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu, NA ROMUNSKO JE PRIBE2 ALO NAD 100,000 POLJAKOV Ko so poljski predsednik Ignacij Mosčicki, vna-nji minister Josip Beck in vrhovni poveljnik poljske armada maršal Edvard Smigiy-Rydz prekoračili mejo, je polcijeki načelnik v Cernautiju cenil število polkih beguncev na 100,000. . United Preas poroča, da je v Cernauti prileteJo nad 500 poljskih vojaških aeroplanov. Piloti so bili internirani, aeroplani pa zaplenjeni. , V Jugoslavijo: Za * 2.30 ....................Uln. 1.0 » 4-50 ....................Din. 2Cti 9 tl.60 ....................Din. flO-25 ....................Din. 500 |20.— ....................Din. 1000 $39 — ....................Din. 2000 Očeta sta ubila, ker je pognal dva tisočaka. V vasi Jankov most. v bližini Petrovigrada, se je odigral v družini Graničev krvav dogodek, do katerega je prišlo takole: Žarko Granič je bil premožen kaii<-t, saj meri njegovo, posestvo 40 johov. V družini j)a v ^zadnjem času ni bilo miru. Žarko je živel v ne.pre- 141etna deklica skočila pod vlak. Katarina Sebesjan, 14-letnii deklica iz Varaždina je hotela odpotovati z doma ter si poiskati s-lužbo. Ker ji je oče to l-ranil, je pobila skrivaj z do-lua v Cakovee, da si preskrbi polne listine za potovanje v Beograd. Ko je oče to zv« lel, jo je šel iskat ter jo pri vedel domov. Doma jo je tudi pretepel. To je dekle tako razža-lostilo, da je zopet pobegnil« 7. doma in >e vrglo po«I brzovlak v Kotoribi. Vlaik jo je popolnoma razni rev a ril. 126 letna starka umrla. V vasi Štanari pri Banjalu-ki je te dni umrla 120 let *ta-ra kmetica Sta noj a Žrgič. Starka je zadnja leta živela od milodarov, ki so jih ji darovali usmiljeni kmetje. Skozi vso starost je bila precej krepka, šele nekaj tednov preti smrtjo je pričela bolehati. Zupan razbojnik. V Belovaru se l>o te dni za PRED DVAJSETIMI LETI ZNAMENJA BOLJŠIH ČAšoV Bilo je tri ali štiri dni po uveljavljenju prohibieije^ ko se odpravim obiskat svojega starega znanca, newyorskega salo-narja, ki je v prejšnjih lepših, dneh točil še prej užitno pijačo. NOVA ODREDBA GLEDE DRŽAVLJANSTVA Dodatc-fk k Registry Act št. 1921-24. ki dovoljuje tujerod-nim moškim in ženskam, da uravnajo svoj statirs in postanejo državljani, je senat Zdru- • -ii 1 . . *■ oc 1111 je iueio lent 1.™ta- namežiniti. Gol Ker je ta pretilo*? že tu li sprejela poslanska zbornica 5. ju-liija, je sedaj bila predložena prekltserlniku Boosi^veltu v pota ta predlog spre-obe zbornici komrresa, bo posebno razveselila vse one, tujce, ki so prišli v Združene dnžave nepostavno .pred 1. julijem 1924 in katerih -talno bi val išče v tej deželi ni bilo jkj-trjeno. K;kkorhitro bo nredloga s Radoveden sem bil, kako je njega potrla nova odredba. Iz nenadilo me je, ko sem ga ugledal 'veselega in zadovoljnega za baro. Imel je dva, meni neznana gosta, ki sta se davila z nekakšnim popom ali sodo. Ker se nisem mogel odločiti zr. nobeno sladkost, ki jih je ime! razstavljene na 'polici, je po stavil predme kozarec vode, v čije imenu so se suhači dolga desetletja borili in slednji-: zmagali. Mi trije- mqo molčali, krč mar je pa veselo požvižgaval in se mi je zdelo kot da mi hoče sta pusti la napolizpraznjena kozarca na bari in molče odšla. iS krčmar-jem sva ostala sama. — Slaba 'kaže, slaba kaže, — sem začel pogovor. — Krčmam mi pa skrivnostno reče: _ O bo že, bo že kako. Stopi izza bare, gre na prag in pogleda, po cesti gori in doli. Nato se hitrih korakov odpravi v ozadje in mi pomigne. naj grem za njim. Znašel serii *e v majhni temni kuhinji. Za-klene vrata in me šepetaje vprašal: — Ti piješ vino, kaj ne sta nih prepirih s svojo ženo,,čela senzacionalna razprava rvn -C ma ___r 1--. v. .... V Italijo: Za % 0.3G 9 12.— • ».— x f 57.— Ur 100 Lir 200 LiU 600 Lir 1000 fl 12.60 .......... ur 2000 .......... Ur 8000 f ker be genb sedaj hitbo menjajo SO navedene cene podvržene spremembi gobi ALI DOLI IA NAKAZILA IZVK&U. PO CABia ij, eir " - n i : S k-O VENIC ;PUBLIS H ING C Oi Mt B tAi N Y r* « 11BMU. BIM^U) IORK zlasti pa še s svojima sinovoma Živojinom in ZlatomirjeiiL Te dni je Granič vzel 2000 din in dejal, la gre na sejem v Kara-irjor^jevo kupit konja. MimJ potjo j)a i-i je očitno premislil, kajti ostal je v Petrovgradu. SH.pival in vf^eljačil vso noč, in šele drugi dan večer se je vrnil domov. Tu sta ga sinova takoj pobarala, kje ima konja. Žonko jima jo odgovoril, da ju to -nič ne briga, pograbil lopato in začel groziti sinovoma. Ta pa sta Ksegla .po vilah in toliko čaisa tolkla po Žarku, da je izdihnil. Starejši sin, 19-letni Živojin «e je prišel sam naznaniti orožnikom, mlajšega pa so prijeli še v teku noči. Vesalom je ušel. Sarajevsko sodišče je kmetu Stevanu Stojančeviču iz Bišine spremenilo smrtno kazen v dosmrtno ječo za zločin, ki'ga je iizvi^il nad svojo slaboumno fiorodnico Košaro. Stojančevič j«* v Košaro stopil v ljuibavne odnošaje, ko pa je videl, da je zanosila, jo je nagovoril, da bi si skupno končala življenje. Peljal jo je k bregu Save in ji rekel, naj najprej skoči v vodo ona, za njo pa bo še on. Ko-sarp je rcn s^kočila v valove, trida Stojančevič ni skočil za njo. Zato je zaiplavala k bregu in se rešila. Ko pa je prilezla iz vode, jo je Stojančevič pofoil s kolom do smrti. pri okrožnem sodišču proti biv-šeii tisoč din. Za razpravo vlada izredno zanimanje. jpre« Iset 1 n i k o v i m podpisom po- | — To se pravi, — mu od> govorim, — rad sem ga »včasi zvrnil kakšen kozarec. Zdaj je pa menda konec tiste glorije. Izvleče izpod kupa starih cunj polgalonsko steklenico. Iz omare vzame šalico in mi jo natoči. Pokusim. Bilo je vino. 6e precej dobra kaplja, kakršno so pred proliibicijo prodajali po poldrugi dolar galonc. -Še eno časo mi ga natoči rekoč: — To naj bo za pokušnjo in zastonj, da boš vedel kam priti, kadar boš žejorriik i ne ffpogledajo. — Krivee, ki je slišal samo zadnjo bese«lo, (plane In g kako. ** Po angle&ko, ponovi paa. ftdaj poseže vmes liizek mož. ki je videl v nekum. velikem mestu tako ostrižene kostanje, kaže z roko in razlaga tako. knkor bi bilo to saiuo po sebi umevno. 44 Pa kako to iagleda!" vpraša Mihi trgovec. . "Kakor živa meja." Zdaj prišepa Maiklelj in vsi se o« Mahnejo. 4iPolnošteviIni smo," pravi ne kilo. .Žuipan stopi naprej in vsi drugi gredo za njim, v po-» veto val nico. . Tajnik izroči papirje naj mlaj***mu odborniku ter se odstrani. Za sefboj zapre vrata in hodi tiho po pisarni Zasliši vi«« jsvončrka, pozdrav župana, govor o pokojnem trAkem mežčano . -nato ro* potanje e stoli potem ve inu swii da je velel žuipan: "Preidemo na dnevni red." POVIŠANJE Od stropa visi velika petro-1 in misli ž njim. Njegova žena lejka, ki gori z zelenkastim pla-1 Marjeta, sin Janez in hčerke menom, mimo in dovolj svetlo.;Ana, Metfka in Karolina. Vsi Poli te« vo po sobi je staro kdo-ve koliko let, tla že.davno niso več ravna in iz njih gledajo debele in svetle glave obru*edi na belem konju pa kaže svojim generalom s isaibljo nekam predse, nemara pro+i Ljoibljani. . Tajnik zasliši svoje ime in naenkrat liilti je mučno. Stopi vedo, da se ima nocoj nekaj .^goditi, tudi mala Metka, ki je stara tri leta, drži v ustih pai-ček in čaka, čaka. Ore v glavnem za tistih usodnih trideset 'kron, ki so mu manjkale dosledno vseh devet let vsak mesec. Tri teidne so živeli, potem je nastopil tisti nesrečni četrti teden, ko ni bilo beliča v hiši. Soseda je dala malo zelja, pek kimha na kredo, toda meisar je bil sam župan in ta ni dal ničesar. Trije vpraša, ZU skozi vrata na hodnik in prič- tedni so minili naglo, kakor bi ne šetati. j jih nosil piš; zadnji pa 80 je Zunaj je deževno in še vne(vlekel kot polž. Pripetilo se križem oulrja in krapi ja voda (je to devetkrat dvanajstkrat, <»d s-treh in podstraškov. Hod-.toda danes se konča, ti^ta u-nik je >tar, vegast in povsod l^odna ura že bije. nagnit. Pod njim teče nagla reka, ki je zadnje dni vsled neprestanega deževja močno an-ra>la. Odsevi luči, ki gore na nasprotnem 'bregu o«isevajopo njej v dolgih svetlih progah, ki se nepretrgoma gibljejo in zibljejo in menjavajo. Ztlaj jih pretrga senca v sredini, zdaj pri kraju, potean zavijejo *;akor Va/*e in se ne morejo trmi riti. . Nrže »podaj je lesen most in v njegove opore pritiska voda, Sumi in se spenja po njih ter ise jim grgrajoča in penasta umika. Tajniku bije srce. . Deset -let službuje tuikaj in devet let čaka na povišanje plače. Nocoj teče tega pričakovanja tri-topetintšestdeset in dvanajsti večer. Posrečilo se mu je spraviti zadevo o svoji plači na dnevni red. Pol ure Tajnitk se nasloni na prepe-relo o-grajo in gleda v temno vodo, ki beži pod njim. In njegove misli gredo še naprej, šp v boljše nade, ker je mogoče. da bo povišanje preseglo trkleset kron in si bo njegova žena lahko nalbavila nekaj spodnjega perila, ki ga že deset let nima in bo lahko kupila ta mesec eno, in drugi mesec drugo 'brisačo, tudi šest robcev in nogavice, da bo imela enkrat po desetih letih Hpet cele na nogah. In čevlji? Zdaj je jesen in blrža se še •slafbši čas. Janez bodi v šolo in Karolina tudi. In njegov desni čevelj je zinil prav ob zunanji strani. Tajniku pride naenkrat na misel mesto. He, he. mesto! Solnce, maj, cesta bela, čista, svetla; a on S svojo ženo in o-troci na njej. Prišli so, da vi- "Roosevelt ni JcavaKr" , i ♦ 9 Tako pravijo nem&i naciji in mu poleg tega ' očitajo, da ni prijatelj resnične nevtralnosti. BERLIN, Nemčija, 16. sep. — Glasilo nemškega vnanjega urada je objavilo te dni dolg članek o ameriškem, predsedniku F. D. Rooseveltu in o načinu, kako Roosevelt tolmači iMonroe doktrino. List pravi: —. Njegovo tolmačenje ni 4'fair", ni ku-vaiirsko in vse prej kaikor nevtralno. •V isti sapi pravi člankar: — Države naj se pazijo nemških eulbmarinov. Nemški submarini bodo že poskrbeli, da ne bo ' nihče dovažal Franciji m Angliji hrane ali vojnega materi-jala. . . t Tozadevni Članek je objavila "Deutsche Diplomatiscli-Pcli-tisehe Korespondenz". j — Ameriški predsednik, —*piše glasilo vnanjega urada, — tolmači Monroe doktrino na ta način, da bodo Združene drža -ve v slučaju potrebe z oboroženo silo ščitile to ali ono ameii-' ško republiko in seveda tudi Kanado. i Značilno je tudi sklicevanje na Rooseveltov govor, ki ga je unel lani v Kmgstonu, Ontario. Pri tisti priliki je rekel, da Združene države ne bodo držale rok križem, če bo pretila Kanadi kakšna nevarnost. Članek se zaključuje z dolgim .seznamom predmetov, ki jih nevtralne ladje na svoj lasten riziko dovažajo nemškim so- | v rain ikoni. ^ j — Nemški submarini bodo ustavljali nevtralne ladje. t'e ne bodo našli Nemci na njih nobene kontrobande, bodo smele nadaljevati svojo pot, dočim bodo v nasprotnem slučaju opozorjene in torpedi rane. mestni vrt, tam so vrtiljaiki, pojo lajne in stoji šotor velikega cirkusa. Oni, kakor gospoda iz mesta, sedejo na klop, gledajo in poslušajo. Lajna igra še huje. kakor farne orgije. Drobi, da nikoli tega. V.i^oko, nizko, tiho, glasno, kakor hočeš. Vidi«, sinko, tam preid zverinjakom tisto grdo žival? Tista je opiiea. Je iz južnih ikra je v. . Ha, na (dirndaj in ljudje sem in tja, vojaki, ženiske, mlado staro in policij. "No, gospod policaj, saj lahko tukaj sedimo?" "A ste iz dežele 44Tako je. Smo prišli malo pogledat, kaj dela svet." Vidiš, policaj ne reče ne take ne take, ker je vse v redu. Obrne se in prestopa 'dalje. Kaj pa cigara? Evo, tukale v pesnem žepu! Pojde domov, kjer ga vse čaka |kako živi gospoda. Gredo v|p0tegne iiz nje slamico, jo za- še in potem bo usoda odločena, rdijo malo svet, da poskusijo, * * % Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Oh Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Riliju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne. hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: . • Smrt Mohamed Srnina. — Karavana smrti — Ms befn s Goropa. — Dražba En Kast. i , r% r. t r , Cena $1.50 KRJ2EM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami •VBKBINA: g • -JL*-.--Jtswu —rti. — Moj roman ob Nila. — Kak4 sem v Mekko romal. — Pri Hamarih. — Med Jssidi. ■ ~ Cena $1.50 PO DIVJEM KURD1STANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: ■ « r < , Amsdija. — Beg is ježe. — Krona sveta. — Med dvsms ognjema. , , r >*vi Cena $1.50 PO DEŽELI SKJPETARJEV 4 knjige, s slikami« 577 strani VSEBINA«,, , •• v ši\ *:t\ Brata Alsdiijs. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob VardarjiL » ^ Cena $1.50 Naročite jih lahko pri ^Slovenlc 216 WEST 18th SirkkEET — itH' * »t- M V GORAH BAbKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ftimen. — Zaroka s sapreksml — V golob-njakn. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT > r 12 knjig, s slikami, 1704 strani VSEBINA: . . » Isseljenci. —Yuma šeW.— Na sleda. — Nevarnosti nasproti — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovn. — Spet nal divjem zapadn. — Rešeni milijoni. — Dediči, Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: - Prvikrat aa divjem sap&du. — Za življenje. — Nie-či, lep& Indij&nka. — Preklestvo zlata. ^ Za dstsktiva. — Med Komaači in Apači — If a nevarnih potih. Winnetovov roman.— Sans Kar. M Komančih. — Winnetova smrt — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj s medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Company NEW YORK, N. Y. takne 7.a uhelj, vrtane in stopi li kadileu. ., "He, gotspoj vojak, bi dali malo ognja * Smo z dežele, oio hudega." Zidaj pa malo dajo na vrh tistele gostilne, kjer je toliko miz, kalkor bi obirale tam tri fare po trikrat na dan. "Bo kaj ,natakarica? Le ne drži se tako, žena! Imamo še nekaj drdbiža, ga slišiš'? Meni mero, Ženi mero, otrokom pa dve pdkaliei in knuha" ■Glej, saj še drugačnega nimajo, kakor belega. Od hudi rja! To se ,prileze. Pivo vedno sveže, ne kakor v trgu pri Pipanu, ki ga pozabi v steklenicah na solncu. In zdaj še malo ,po mestu, da slišimo vojaško godbo. (1inda-ra'sa, to ti igrajo! Žink, žink in še enkrat žink! Kako ti zapoje trobenta: tra, tra! Oinda-raisa. činidara^a! Zdaj »se zamaje ograja, na ka-teri iStoji tajnik, leze nekam na,prej, sicer počasi, tajnik se hoče umakniti nazaj, toda je že preveč nagnjen naprej,, vse se zavrti on, trhlo bruno, četvero desk in vse skupaj lopne in plo^kne v bežečo vodo. Tajnika je udarilo nekaj po glavi in imi dene prvi hip dobro hlad vode, a inaenkrat ga popade taka groza, da grabi krog sebe, kakor besen. Ali voda se umika njegovim rokam in nogam, pa beži z njim dalje in ga no-i zdaj globlje zdaj više. Vrata posvetovalnice se med tem odpro, in etari Mandelj bije is palico ob tla. *4Halo, tajnik, sem, da izveš! "He, tajnik, bliže, bliže!" "Časrtitamo!" "Kje pa je?" *4 Po višek znaša mesečno 40 kron." "Naprej, možakar!" Vtistem hiipu pomoli tajn?k tam apodaj pri mostu svojo mokro desnico z razprtimi presti iz vode, ploskne z njo po vrtincu in penah ter izgine. Ne vidi ga nihče nikoli več. . ■ V Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah 4mgri|ki£, je: i i. o-- KRANJSK(KSL0 VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA Ustanov] Jeim 2. aprila 1MW., lnkorporirana 12. Januar J« 1«*8 ▼ državi Illiueis, g sedežem v mesta Jollet, IlllaoU POSLUJE ŽE 46. LETO Glavni urad v lastnem doma: 008 No. Ctaieayo SL, Miet. IlIMf. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD S4.4M.Ht SOLVENTNOST K. S K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. F- Jednota ima nad 35,0*0 članov in tlaoie v odraslem la mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUTEV 18C SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 46.-LETNEGA OBSTANKA OKROG $7.000,000 (JESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM Id NAROD r Če ne bočeS zavarovati pri dobri, pošteDi In solventnl podporni organizaciji, Mtanij se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavarujefi za smrtntue. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jedaota sprejema v svojo sreuo Plane ln Planice od 10. do OO. leta : otroke pa takoj po rojstvu in do 1«. leta. ZavaruJeS se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko za vam Je Jo t razredu "A" all "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je xeto nizek, samo lot- za razred "A" In 30c za razed "B" in ostane stalen. dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otro ka zavarovanega v razre«lu "A" se plača do $450.00 ln zavarovanega ▼ razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na tePAXJA ZA PROGLASITEV MRTVIM BOŽNAR JOŽE, rojen 27. 11.1885 v Studenčicah št. 3, sin Božnar Franceta in Volčič Marije, rk. tis?ko in nevar-i.olstjo, se Truda šele oddahne. Truidi pomaga v avtomobil, nato pa požene avtomobil. Namenoma pusti sedeti Trudo po-jda je energija, ki jo sprejemnih leg sebe, da se Iduna ne bi norčevala. Toda — Trudo je ujame, silno majhna v primeri hotel imeti za svojo ženo; to je že tndno pri njem. . V tisto, ki jo je bilo treba po- Idiuna stqpi na vezni prag in za!kliče za Charle^om: 4 4 Popoldne pridemo* najbrže k vaan^ (diaries. Pozdra vite Winnifred!" Že dolgo razburjajo tehnične kroge vesti,, da se je tu ali tam posrečilo iznajti "smrtne žarke" ki na daljavo ustavljajo stroje, povzročajo eksplozije in ufoijajo ljudi. Toda ako si zadevo ogledamo od blizu in pod vplivom današnjih tehničnih močno-!i, se nam pokaže, da je najibrž se daileč eas, ko bo mogoče na daljavo ustaviti kak stroj zoper voljo njenega upra-vlljača. Raid i o pao dokazuje, da je stvar "v načeta'' ali teoretično možna, Obenem pa zopet prav radio dokazuje, da se praktično ""smrtnih žarkov*' se ni treba bati, ker pač niso —• smrtni. Prijatelje tehničnih novosti kaj rado zapelje radijski sprejeminik, ki nam dan za dnem kaže, kako z lahkoto se energija nevidno prenaša na velike daljave. Kaj radio ob tem opazovanju uide izpred oči kor so danes na gla.su, ne prenašajo energije, amjpak le — "signale." Ako v letalu postavimo erprejemnik, ki oddaja slabotna znamenja sprejema, oja-či in potem tsproži kako sklo-pilo, ki v stroju napravi 14 kratek stik", ali zaage ek-ploziv-ino snov — potem se pač more z gibanjem grarrfbov v oddajne poeta je smrtnih žarkov pahniti kako letalo i-^pod oblakov, na tla. Toda — v letalu mora biti sprejemnik. Na tem načelu sloni brezbrižno vodstvo ladij in letal, ki danes že ni nobena skrivnost več, toda to še daleč niso smrtni žarki. Nova Charles prikima* toda iz njegovih ust ne pride nobena beseda.. Naglo odpelje.. Klaus je vesel, da je bila plafoa Truda na varnem. Sodeč po njenih pogledih, bi Iduni vse najslaibše zaupal.. Prav nič prijetno se nvu ne dozdeva, da bi skušal Iduno pomiriti. K sreči pridejo rarvno trije Kasiselčani v najlepši .-logi po stopnicah. Vsi izgledajo, kot bi bMi izrezani po zgledni poddbi. Iduna se takoj prične razgovarjati z inži-nirjem Pollnerjem, prvič zato, ker je bil med vsemi Winnifred i najbolj priljubljen in ji mora kaj zlobnega napraviti, drugič pa, da bi dr Horvata nekoliko razvnela in ga napravila ljubosumnega. Njej se daadeva, da je premlačen, slednjič pa je bila dovolj birftrouanma, da je razumela, da pripovedovanje njegovih sanj za njo ni bila nrkaka hvala. Truda pa, nee ram niča, se je k *em>u še sjnejala. O, ibo še (^poznala, da se ne more nfkido brez kazni spustiti z Iduno Weyersbergovo v boj. Neuniniea si menda domišlja, da jo bo Charles Longwy poročil. To bo že mala obraniti, pa saj Charles prav nič ne misli na kaj takega. Samo ljufboosuntno jo je hotel napraviti ijal.. Na vsak način pa je trdno sklenila, da ne bo pustila, da ne bi bila lepa idila v Fidesserjevi hiši motena. Takoj popoldne se bo peljala tja in bo Chanlesu pojasnila, da Truda -eta za njim, ker je bogat. Da bi mogla Charlesa ljubiti, se zdi Iduni ne mogoče. Take jnoiže, kot je on. dekleta samo poroee. Tekom zajtrka, na katerega so prišli tudi Idunini starši in Rut — in Rut samo da je stregla— je postal razgovor uploien. Iduna pripoveduje starišem, da se je Truda preselila na FMes«erjevo posestvo. Gospa Marija pravi z obžalovanjem: "BiJa je pri meni in se je poslovila. Žal mi je, da ni hotela več o»t«ti.M Klaus in Rut se za trenutek pomembno pogledata. Oba dobro v eat a, da Truda ni smela več ostati. . Tduma naglo napelje razgovor v drugo smer in doda: "Ctoarlesu sem obljubila, da gremo danes popoldne vsi v Pideaperjevo hiso." Klaus je deforo vedel, da Charles ni sprejel te dbljube temjveč da se mu je samo s i loma pOmdtta. Charles je takoj, ko njegovega avtomobila ni mogel nikdo vee videti, avtomofoil wtavil in se dbmil k Trudi, ki se je, »edeč za njim, borila z nasprotujočimi se ofočartki. 44Sedaj pa morete sesti poleg mene, gospica Truda; ni-■»em za to, da bi ljudje na Gravensteinu brusili zobe, ako bi ee odpeljala eden poleg drugega." Charles skoči iz avtomobila ter ji pomaga izstopiti in jo posadi na sedež poleg sebe. . Truda vadifhne in ga pogleda rosnih oči. "Pred Iduno sem imela velFkanski strah; mislim, da bi me tudi vdarila, ako ne bi stopil vmels dr. Horvait, ko sem ji povedala, da se bom preselila k vam." diaries xandi v ofcraz. "Samo to naj bi se upala!" zakliče preteče in pomirjevalno boža njeno rofco. . Njt na roka se mimo tre^e v njegovi in Charlesu se »di, ko* da ima vjeto ptico v svoji desnici, kot nekdaj v daljnih de&kih letih.. "Bala w»m se, da se bo Winnifred premislila in me ne bo več hotela imeti," pravi tiho. "O, Winnie je v vsakem oziru zauesAjiva; kar reče, velja. tJba se nHiasmemo vseliva, da bova tudi midva sedaj imela gemta. Na Grrvem>teinu imajo vedno mnogo gostov." Trvda ga hvaležno pogleda s .srojimi v resnici lepimi očmi. "Toda jaz sem neumna stvar, ki «1 ne zna pomagati in praV gotovo niti najmanj zaba^-na." 4'Tega sami ne morMe presoditi; meni s^ zdite zelo zanimivi in sem «elo vesel, da borte stanovali pri na*. Dolgo, lolgo ne smete od ras." 44Tako ste defori. ri in Winnifred! Kako naj vam vse poolačamt" Charlse v zadregi zasmeje in naglo pritisne svoje nst-► e* njeno t*>ko. bewte kdaj nažli kako priložnost gospica Tru ia. _ i, famtafite o& im»U!" Iv U- ' i Wmfal jyranji trihodojii,) * « f " • - iS /.•«»■ f gnati v eter ozračja. Četudi bi oddajna postaja delovala z energijo 500 kilowatov, niti najbolj občutljiv sprejemnik ne ujame toliko energije, da bi premaknila najmanjše peresee. Največji del vse v ozračje vržene energije se razkropi na vse strani neba. Le delce te energije ujamle sprejemnik in se te je treba za zvočnik okrepiti. Tu je največja težava "smrtnih žarkov", zlasti pod vplivom vojskovanja. Noben sovražnik ne bo nastavljal posebnih anten in ojačevalcev, da bi ujel nevidne žarke, ki prinašajo Wnec njegovemfu letalu ali ladji. Nasprotno, ako bi se kaj takega bal, se bo obdal z vsemi mogočimi sredstvi, da mu ti nevarni žarki ne bodo mogli blizu. "Smrtni žarki", ka- Smrtni žarki torej zahtevajo čfoto drugih ,poti. Treba je prenesti energijo, ki posili uniči električne zveze, raztopi kovine ali v telesu ustavi življenjske funkcije. T»ki žarki bi morali iti v ozračje po čimibolj oz-| ki poti, da se ne razprše na vse strani. Danes pa niti najboljša oddajna postaja še ne more poslati skozi ozračje kak tak pravi žarek. Valovi se takoj ob oddajniku raziprše in v obliki lijaka, ki je čimdalje širši, gredo f4kozi ozračje. Tudi na kratke rawlalje ni mogoče radijskih znamenj poslati tako, da bi jih ne mogel ujeti nihče izven črte med od/dajno in tudi in tsprejemno postajo. Ako hi se uresničile te sanje radijskih inženjerjev, bi to pomenilo v živil jen ju človeštva večjo revolucijo kot radio v sedanjem obsegu. VELIKA KUHARICA Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinaek avojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kako1- še tako gostobesedna reklama. Na trf kalt«r straneh J« strnila adUCna In orlznana Mifh« V*1 «tara in najnorejša df.naiija kuhinjske umetnosti. Sn«r Jr obdelana nad t* preirledno. Izbira rrecptar Je izfrpna. TO 4R n upopolxrjAe delo. ki ga imamo na tem podroCjv Oprema knjiffe Je razkošna. Ne&teto Je s'ik v besedilu, S4 pa > novih barvanih tabel. Id Jib Je naslikal Dragotin Hnmek. . . . Vsaka gospodinja, ki se zaveda evoje odgovornosti zh zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč prinriti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tndi svoje sroste iznenaditi s posebno izbranimi >dili Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA Četudi je osmi natisk knjige v vseh pogledih na --vsebinsko, ampak tndi tehnitno popolnejši od vseh dosedanjih J« cena knjigi sedaj znižana. S C (Pottnhm platema ml.) Vareči te pri Velja *5. KVJItilRU: SLOVEMC PIBLISHI\G C0>1Pl\Y West 18th Street ^ New York, N, Y. «.<»SPOI)INJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VAS t MEHKO YEZANE KNJIGE Razprodaja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. Andrej Refer Tiroleev (Juna&ld vodja it>ntii|,ll(|iiiiiiUi|liiiiiiiiiiii|liiiiiiiiiiiiiliiiii* ....................................................... RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" Z JI WEST 18th STREET NEW YORK SS RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE SOc (Poitnina plateaa) Vsoto lahko pošljete v asamka* po 2 oalroma po S cente ««»«1«,„1! tllllHH""l iiii*"itii|.|itfttnii|||{,|iiimii|„ .,|iia> htniiiH»M*Minniii'f|unmtlii>JH;tu> Tznajditelji, ki so sjxwnali, da energijo ni motgcW-e vreči v ozrarje v enem sainem ozkcan žarku, iŠeejo načinov, kako bi DO ozračju raapeli tak žarek, ki bi samo v določeno .smer pri-j kako naj ta energija gre -kozi telo pilota in jx>kaže svoj učinek. Pri usmrtit vali na električnem ■stolu, kjer eo raWju vsa sredstva na razpolago, se morajo posluževati posebnih vlažnih elektrod in kožo na smrt obsojenega obrijejo, da gre vse "gladko." Sovražni ipilot pa ni ta)ko vdan kot na smrt obsoje- našal energijo. Podrobnosti se- ki seSak> lt. Devica Orleanska 11. Dve sliki (Ksaver Megko) 12. Duhovni boj (Lovrenc S kupoli) 14. Fra Dlavolo 15. Fran Baron Trenk (CJjuro Paudurlc) 16. Gozdovnik. 1. zvezek Oozdovnik, H. zvezek (H. Majar) 17. Hudo Brezdno (Fr. Krjaveo) 18. Hiunoreske, Groteske in SaUre (Azov in Teffl) 19. Korejska Brata, trtiea Iz misijo- nov v Koreji (Josef Splllmau) 50. Krvna Osveta 51. Mesija (I>r. Jeglič) 23. Mladim Srcem, povesti za mladino (Ksaror MeSko) 24. Maron, krščanski detek z Lika- 23. 26. 27. 28. Moskovska 'Večerna pošta' poroča, da je po naključju neki krojač iz Moskve našel meč, ki ga je isvoj čas nosil Napoleon Bonaparte. Meo ima ročaj iz danialščanskega jekla ter nosi napis v francoščini: "Napoleon Bonaparte, prvi konzul francoske ropublike." Držaj meča ima okras, ki predstavija 134. levjo glavo ter je delo rezbarja 35. Boufteja iz Versaillesa. Ta meč je Xa«poleon iz hvaležnosti poklonil knezu Suvalovu, ko ga je knez spremljal na otok Elbo, ter mu posodil svoj suknjič, v katerega se je skril, da ga niso poznali. . 29. 30. 31. 32. 33. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. "smntni žarki" — ki niso r?a-!hrošči ali drugi majhni zajemo radijski valovi v kakršnih j dalci. Pod vjplivom teh žarkov se danes noč in dan zibljerno —.ki jih pošilja nad nje poseben dosežejo sovražno letalo ali 1 a-(oddajnik, se malimi živalicam d jo? Ali bo motor prenehal j zvilsa telesna temperatura do delovati, ali bo .mu niči ja ekte- tiste stopnje, ko se v njih usta-plodirala, ali bo pilota ubil? Recimo, da se posreči tako oddati energijo 5000 vol-tov — vi življenje. Seveda kratki žarki tudi človeka umore, ako jim je izpostavljen dalj časa J sorodnike ali pri jat« J lje, to lahko stori. — J Naročnina za stari 1 kraj stane $7. — V 2 f tali h lista ne poši- V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni" ikih slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovene je in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas •tane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jssero K i 216 WEST 18th STREET, NEW YORK Mrtvi fosfat Musolino Na Indijskih Otokih Ob 50-Let ni n dr. Jatma Ev. Kreka Paniki Zlatar Patri a, Povrst li Inkr Junaftkc dobe < II. Fvd»rer» Pabtrki Iz Roia (Ivan AlbrebU Popotniki, notrlr In Mire (Milan Pu&clj) Požiralec Pravljlre (n. Mnj?r) Pravljice in pHpovnlltr za mladino (S. Ko^utnfk) Povesti in Slike (Ksaver Mt^ko) Ptice Selivke (Tagore; Praški Judrk (Josip Voir) Pred Nevihto PraprHFanoTe Zgodbe. Povesti (Anton Stražar* Prihajat, povest (Fr. letela) Prst Boiji, I. zvezek Prst Boiji, II. zvezek (Antral Keller) Preganjanje Indijanskih misijo-harjev (Josef Splllmau i Rdeča In bela vrtnica (Anton Hnondert Revolucija na Portugalskem STsto s Šesto (H. Fe<1erer> Skozi Širno Indijo Spisi Krištofa Šmida Študent naj bo (S. FinZgar) Strahote vojne Sune&ki Invalid (S. Kofiutnlkl Sveta Notburga Tri Indijanske povest (Josef SpiIIman) Večerna pisma (Marija Kmetova) Vrtnar (Tagore t Volk Spokornik In drage povesti za mladino (Ksaver Mefikol Vojnimir ali Poganstvo in krst (Josip Ogrinec Zadnja Kmečka vojska (August Senoa) Zadnji dnevi nesrečnega kralja S. Kofiutnfk Zbrani spisi za mladina (Knsrelhert Cans!) Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski) Zgodovinske anekdote (Dr. Sara bon) Zlat okopi (Josef RpHlman) Zmaj iz Bosne. poTP«t ix bosanske zgodovine (S. KoSutnlk) (Vezava nekaterih knjig je ad Matija nekoliko isltaiena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WE8T lath STREET NEW YORK 57. 58. 59. *L (IS. «3. «4.