Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podražnleal Noto mesto. Izključna pooblaščenim za oglaševanje italijanskega in tujega Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. = Uredništvo in upravo: Kopitarjeva 6, Ljubljana. = 1 Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. i 1 Telefon 4001-4005. i Abbonamenti: Meie 18 Lire. Estero, me-se 3150 Lire Edi-zione domenica, an-no 34 Lire Estero 65 Lire C. C. P.: Lubiana 10 650 per t(li abbonnmenti, 10 349 per le in serzioni. Filiale: Novo mesto. Concessionaria eselusiva per la pubblicita di provenienza ituliana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo št. 964 Izredno letalsko delovanje v Libiji 14 nasprotnih letal sestreljenih 500 letalskih zmag 4. lovskega roja Več oklepnih vozil uničenih v Tunisu Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Obojestransko letalstvo je bilo včeraj izredno delavno v Libiji, čeprav so ga ovirali peščeni viharji. V pogostih dvobojih so osni lovci zbili II nasprotnikovih strojev, in sicer 5 italijaaski, 6 pa nemški lovci. Naš četrti lovski roj je pri teh uspehih uničil dve štirimotorni letali in je tako dosegel svojo 500. zmago.. Tri nadaljnja letala je sestrelilo naše in nemško protiletalsko topništvo. Sovražni bombni napadi na naseljene kraje so povzročili škodo med domačim prebivalstvom; škoda ui velika. Na t u n i & k e ni bojišču so izpodleteli ponovni sovražni napadi, izvedeni s podporo oklepnih oddelkov. Uničena so bila različna oklepna vozila. Naše letalske skupine so uspešno delovale v zaporednih valovih nad kolonami sovražnih čet ter nad zbirališčih vozil; kakih 10 vozil je bilo zažganih. Močno so bile tudi bombardirane pristaniške naprave v A I ž i r u in Boni. V oporišče se je vrnilo letalo, o katerem je naznanilo vojno poročilo z dne 12. januarja, da manjka. Hude sovjetske izgube na Kavkazu Bjji se nadaljujejo na Kavkazu, ob Donu in pri Stalingradu ter pri Voronežu in na področju Ladoškega jezera — Dnevni in nočni letalski napad na Anglijo Hitlerjev glavni stan, 14. jan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Po hudih izgubah, ki jih jc sovražnik utrpel prejšnji dan, je danes izvedel v zapaduem K a v -k a z o sanio posamezne napade brez zveze, ki so bili zavrnjeni. Med Kavkazom in Donom ter na področju Dona so se izjalovili ponovni sovjetski napadi ob izgubi 20 oklepnih voz. Na področju Stalingrada so nemške čete zavrnilo močne pehotno in oklepne napade v junako težkih borbah. Letalstvo jo posegalo na težiščih bojev na kopnem. Sovražni napadi jugovzhodno od V o r o u e -ž a proti nemškim in madžarskim četam so so zrušili. Borbe jugovzhodno od 11 m e n s k e g a jezera in na področju Ladoškega jezera trajajo dalje. V Libiji so nemški in italijanski lovci pri dveh nemških izgubah sestrelili 11 letal, protiletalsko topuištvo pa še tri letala. Ponovni sunki sovražnih sil v Tunisu so bili zavrnjeni. Oddelki nemškega in iatlijanske ga letalstva so razkropili kolono za dovoz in zbirališča sovražnih čet. Tudi letalstvu v letalskih oporiščih so bila povzročena znatna opustošenja. Pri dnevnih poletih angleških letalskih oddelkov nad zasedonim z a p a d n i m ozem-I j el m jc bilo sestreljenih 5, na področju S c -vernega morja pa 2 sovražni letali. V poznih večernih urah so angleška letala nupadlu zapaclno Nemčijo, predvsem me- sto Rsson. Prebivnlstvo je imelo izgube. Nastala je pretežno škoda na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili pet letal. Nemška bojna letala so napadla podnevi naprave ua angleški j u g o v z h i la podnev ,----- — -.. „ . —... J_„„. .. o n n i o - baji. ponoči pa mestno in ladjedelniško področje S u n d e r 1 a n d a. Opaziti je bilo obsežne požare. Junaški planinci divizije »Julija« Berlin, 14. januarja. AS. Neki nemški vojni dopisnik popisuje delovanje italijanskih planincev v diviziji »Juliji«: ter hvali njihovo junaštvo in trda tveganja, s katerimi vsak dan odbijajo nasprotnika ob ledenem Donu. Treba jc imeti res železen nasip, ali bolje rečeno jekleno srce. dodaja časnikar za tako trdno obrambo teh 100 kilometrov vzhodnega bojišča. Kakšna je razlika med domačimi Alpami ter mod domskimi pokrajinami! Vsekako pa vojaštvo iz -Julije« trdo drži in se bije kakor delajo le junaki. Dopisnik nato našteva preizkušnje, katere je divizija »Julija« že prestala v Albaniji in Grčiji, nato pa povzdi- guje odpor teh planincev proti velikim skupinam sovjetskih težkih in najtežjih tankov, ki so zale-tujejo v njihove bojne vrste, kjer leži danes že zakopana velika množica padlih Sovjetov. Dopisnik končuje svoje jioročilo s popisom nevšečnosti in neugodnosti majhne ruske vasi za pobočjem bojne črte ob višinah donskega brega, kjer lahko biva v revnih kočah 15 do 20 mož in zatrjuje, da pod robato zunanjostjo planincev iz divizije >Ju-iija« bije srce pogumnega vojaka, zaupajočega vase in v zmago. Vsak planinec nosi v svojem srcu svoj pravi svet, za katerega se bori z nami. Hitler sprejel maršala Antonesca Berlin, 14. jan. AS: Dne 13. januarja je Hitler sprejel v svojom glavnem stanu romunskega clržavnega poglavarja maršala Antone-fica. Pri sprejemu sta bila navzoča tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop tcir podpredsednik romunske vlade profesor Mihael Anto-tiescu. Sestanek je potekel v ozračju prijateljstva in vojnega bratstva med Nemčijo in Ro-imunijo. Udeležili so se ga tudi general Jodl, z romunske strani pa vojni minister general Dobre, načelnik romunskega glavnega stana general Stolfa in drugi. Razgovarjali so se o vprašanji' , ki se nanaišajo na vojskovanje obeh narodov ter sprejeli trden sklep, nadaljevati vojno proti skupnemu sovražniku do popolne zmage. Ugotovili so. da njihova naziranja, ki 6c nanašajo na nadaljevanje vojne na voja- Naloga osnih podmornic... Buenos Aires, 14. januarja. AS. Roosevelt je dejal v spomenici ameriškim kmetovalcem naslednje: Naše živilske zaloge zginjajo v svetu. Zato v Avstraliji, Novi Zelandiji, Južni Afriki ter v obeh Amerikah ne 6tnemo več zapravljati živil. Združeni narodi dajejo 6voje živikke zaloge skupno na razpolago tja. ker 60 najbolj potrebne. Kanada pošilja sir in druga živila v Anglijo. Avstralija in .javlja v dopisu, ki ga je prinesel >torricre del Tizino« pod naslovom: »Sovjeti in baltiške dr- i Nova Zelandija dobavljati živila ameriškim vojakom na svojin področjih. Živila latinske Amerike se pošiljajo v Anglijo Vsaka država med združenimi narodi, ki predelujejo živež, mora vršiti svojo posebno nalogo. Ce je treba, izjiolnijo tudi osne podmornice 6vojo nalogo. Baltske države proti sovjetizaciji Lugano, 14. jan. AS: Paul Gentizzon ob-'f žave« zanimive podatke o nezadovoljstvu, ki ga ie povzročila po sovjetski zasedbi na vseh pojili državnega udejstvovanja v baltskih državah uvedba marksističnega evangelija. Iz tega se da izvesti samo en sklep: boljševiški namen je, presaditi sovjetski sistejn na zahod. Kar se je zgodilo v Rigi, bi 6e v primeru boljševiške /mage zgodilo v Madridu, Bruslju in Bernu. V sovjetskem sistemu bi bile uničene in sovje-tizirane vse domače ustanove, tradicije, navade, običaji, zakoni in vera. Nove aretacije v Alžiru Stockholm, 14. jan. AS. Iz Londona poročajo, da so bile v zvezi s preiskavo o Darlanovem umoru izvedene v Alžiru nove aretacije, kar je imelo neugoden vtis v angleških krogih, ker gre za osebe, za katere so želeli, da se jih no bi dotaknili. V Londonu poudarjajo, da jo v teku preiskava, ki je odkrila značaj vedno večjega proti-angleškega razpoloženja. Londonski krogi zatrjujejo, da bi se v Afriki radi rešili degaullovcev ln dali udarec Angliji. Številni angleški listi zahtevajo takojšnjo intervencijo angleške vlade. Vatikansko mesto. 14. januarja. AS. Sv. oče Je sprejel pariškega nadškofa kardinalu Suhard.i, škem, političnem in gospodarskem polju povsem soglašajo. Gospodarskim razgovorom sta prisostvovala tudi nemški minister za narodno gospodarstvo ter pooblaščeni minister Clodius. Po opravljenem obisku pri Hitlerju sta maršal Antonesou in prof. Antonescu obiskala nemškega zunanjega ministra Itibbentropa. Berlin, 14. jan. AS: Tukajšnji tisk se bavi r. obiskom maršala Antonesca v Hitlerjevem glavnem stanu ter na prvem mestu poudarja prisrčno ozračje, v katerem so potekali (»govori v popolnem soglasju vseh pogledov. »Vol-kiseher Beobuehter« zatrjuje, da skupno prelita kri obph narodov na bojnem polju ter skupnost idealov ter ciljev, ki vežejo Romunijo in Nemčijo, tvori nerazdružljivo vez med obema narodoma. Žrtve romunskega naroda, poudarja list, bodo kmalu rodile otipljive sadove pri skupnem delu za reorganizacijo Evrope. ■»Bor-sen Zeitung« piše, da so cilji ter načela romunskega naroda enaki geslu osnih sil, ki je: trdna odločenost za nadaljevanje vojne proti skupnemu sovražniku do končne zmage. »Žvi>lf Uhr Blatt« poveličuje brezpogojno sodelovanje Romunije bodisi na vojaškem, bodisi na gospo-garskem področju in pravi, da Nemčija postavlja proti fantastičnim načrtom in propagandnemu sovražnemu govoričenju svojo trdno realno politiko. Berlin, 14. januarja. AS. Iz pristojnih virov se je izvedelo, da so Sovjeti začeli z novo vrsto napadov, ki naj bi se pridružili dosedanjim sovjetskim ofenzivam. Rusi so prešli v glavnem na dveh mestih v napad na zavezniške postojanko. Prva ofenziva se je začela južno od Vorone-ža, kjer se nahajajo nemški in madžarski oddelki. Takoj jc treba povedali, da kakor v drugih primerih, tudi tokrat obramba ni bila presenečena in ne pripravljena. Obveščevalna služba ter ogledniško letalstvo sta pravočasno opozorila poveljstvo lega odseka in mu sporočila, da sc sovražnik zbira na tem odseku. Po drugi struni pa se je zadnje ledne tukaj pomnožilo sovjetsko ogledniško delovanje, ker so ruski ogledniški oddelki imeli nalogo sondirati nasprotne sile ter jx>iskati štabe točke v njihovi obrambi., Sovjetski nameni so končno f>o>tnli popolnoma jasni včeraj, ko je začelo njihovo topništvo bruhati močan ogenj, istočasno pa so začela napadati tudi letala. S tem sc je brezdvomno začela priprava za veliko ofenzivo. Proti poldnevu je sovražnik res začel napadati /. velikimi pehotnimi in oklepnimi silami. Drugo torišče sovjetske ofenzive je južno (hI Ladoškega jezera, kjer Nemci oblegajo Loenin-grad, odkoder se njihov obroč uizteza proti La-(loškemu jezeru in proti SchKtsselburgu. Sovjeti bi tukaj radi napredovali proti Volhovu ter str!« obroč okoli Petrogradu, ki je že 15 mesecev oblegan. Berlin, 14 januarja AS Vojaški sodelavec lista Zvvtilluhtblatt> komentira razvoj vojaških dogodkov na južnem odseku v/hodnega boiišča ter poudarja, da so Rusi po zadnjih napadih na stalin-grajskem bojišču, kakor tudi pri Voronežu. kjer se prav nič niso ozirali na neizmerne izgube začeli izvajali nove napade z zelo številnimi silami Nemška obramba je vzdržala pred koncentričnimi napadi nasprotnega topništva, zlomila prve valove sovra/mh napadov, nato pa prešla v protinapad in odbila Sovjete na tiste postoianke. iz katerih so prišli. Izvedelo se je. da so sovjetske izgube pri Stalingradu ter na južnem odseku vzhodnega bojišča ogromne in Sovjeti so morali preiti i/ napada v obrambo, da so lahko obdržali vsaj nekaj najvažnejših postojank, iz katerih so začeli napadati. K odločilnim uspehom nemških obrambnih nastopov so mnogo pripomogli nemški protitankovski topovi na bojišču med Volgom in Donom. Eni sama nemška topovska baterija je v štiridesetih urah sestrelila 79 sovjetskih letal ter uničila 120 sovjetskih oklepnih vozil. Od začetka bojev v Rusiji pa do danes jc neka nemška divizija uničil . skupno S20 tankov ter 5SS sovražnih letal. Junaška posadka v Velikih Lukih Odbijala je napade 10 sovjetskih divizij in 14 brigad Berlin. 14. januarja. AS. Boljševiki so pod-vzeli iniciativo v zahodnem Kavkazu. Včeraj se jo oči vidno pokazalo, da bi radi vdrli v gorate postojanke, ki jih branijo Nemci in Romuni. Zacelili napadi niso rodili nlkakega uspeha, pač pa so imeli boljševiki velike izgube. Poročila iz vzhodnega bojišča pravijo, da eimajo Sovieti na razpolago še dokaj močna sredstva. V Berlinu lo priznavajo, pripominjajo pa, da bodo nemške sile povsod strie vse sovražne poskuse. V potrdilo tega služi en sam vzgled, primer pri Velikih Lukih. V tem emstu, ležečem na progi Riga— Kali-nin, je nemška posadka, obsegajoča manj kakor eno divizijo, ni popustila proti sovjetski premoči, saj so jo napadali z 10 pehotnimi divizijami. S oklepnimi hrigamadi ter s 0 mešanimi brigadami. poslužujoč divjega bombardiranja iz stotin topov in letal. Ker je bil sovražnik v takšni premoči. so se morali branilci umakniti v inesto. Pozneje pa se je položaj spremilil v rusko škodo. Posadka jo dobila pomoč |h> zraku, prešla v protinapad in včerajšnje nemško vojno poročlio je že lahko objavilo da se branilci brani|o z junaškim pogumom in (la napreduje napad zn njihovo osvoliodilev. Nova Vančingvejeva vlada Nangking, 14. januarja. AS. Da bi se lažje rešila vsa vprašanja, ki so se odprla z vstopom narodne Kitajske v vojno proti Združenim državam in Angliji, je vrhovni kitajsk- narodni obran, >-ni 6vet na 6vojein Zasedanju sklenil spremeniti strukturo sedanje vlade. Izvršna oblast bo postavljena na nove temelje. Vančingvei je 6klenil ustanoviti tri nova ministrstva: ministrstvo za socialno blaginjo, ministrstvo za prehrano ter ministrstvo za gradnje. Člani nove vlade 60: predsednik Van- čingvei, predsednik Cufuhaj, notranji minister Cen-čun, zunanji minister Kumini, linančiti minister Cufohaj, minister za narodno vzgojo Lishunguov, pravosodni minister Loučungčang, trgovinski minister Meisoping. propagandni minister Lim]x>šeng, minister brez listnice Cao-Tusung. minister za socialno blaginjo Ting-Mot6un minister za prehrano Kupačej in gradbeni minister čenčuhtiej. Imenovan je bil tudi generalni tajnik ter dva pomožna gene ralna tajnika. » m Poslanik Lequio umrl Rim, 14. januarja. AS. V Rimu je umrl italijanski poslanik v Madridu Eksc. Francesco Lequio. pl. Assaba. Bil je rojen v Rimu 2. aprila 1892. V svetovni vojni se je boril kot topniški poročnik prostovoljec ter je bil odlikovan z bronasto kolajno za zasluge ter z zaslužnim križcem. Minister Koiak v Berlinu Zagreb, 14. jan. AS: Na povabilo nemškega finančnega ministra je hrvatski finančni minister Košak odpotoval v Berlin v spremstvu guvernerja Narodne banke ter gospodarskih strokovnjakov. Razmerje med Italijo in Francijo Berlin, 14. jan. AS. »Lokal Anzeiger« je danes zjutraj objavil članek o zadržanju fašistične Italije do Francije, časnikar objektivno popisuje razmerje med Francijo in Italijo do neposrednega začetka vojne, povzema glavne zgodovinske dogodke, popisuje njihov bistveni značaj, ki je imel lažisenti-mentalno obliko takozvane neločljive »latinske sestre«. To napačno in smešno pojmovanje bratstva, ta magična beseda pariške propagande — prijx>-minja časnikar — je v zgodovini italijanskega naroda nevralizirala patriotsko in politično čustvo Italijanov pri uresničevanju praviii narodnih koristi in moral je vstati fašizem, da je narodu odprl oči tudi v razmerju do latinske sestre« in Italijani so morali končno doživeti francosko katastrofo leta 1940, da 60 končno razumeli, da je Francija zdaj doživela naravne posledice napačnega politično-zgodovinskega stališča, ki ga je imela predvsem do Italije. Nato ie časnikar navedel celo vrsto epizod in dogodkov, katerih žrtev je bila Italija pred prihodom fašizma od francoske psevdoktilture in naštel vrsto fašističnih piscev in časnikarjev, ki 6c z dokumentaričnimi deli ter z nedvomnimi dokazi izbrisali to tatomorgano iz duha včerajšnjih Italijanov. Na koncu pravi, da je etika, ki danes navdihuje Italijo, zelo oddaljena od zločinskih vab tega »latinskega bratstva« in Italija koraka danes stvarno svoji bodočnosti nasproti. Rusija in Anglija v tekmi za ameriško pomoč Monakovo, 14. januarja. AS. Posebni dopisnik lista -Munchener Neuste Nachrichten« poroča iz Stockholma svojemu listu zanimive podrobnosti o zanimivi tekmi med Sovjetsko Rusijo in Anglijo, ki bi si radi v Wa6hingtonu zagotovili prvenstvo pri pošiljanju vojnega gradiva. Izredne ruske tair kovske izgube v letošnji zimski ofenzivi 60 dale Litvinovu znova povod, da 6e je podal v Belo hišo in zahteval pri Rooseveltu za 6vojo državo prednost pri dobavljanju vojnega gradiva. Kakor 6e zdi, mu je predsednik to obljubil. Zgodovina tega trenja med Sovjeti in Angleži je zelo razgibana že od poletja 1941, ko je Churchill dosegel v Ameriki to prednost za angleški bližnji vzhod, r.hitrchillova zmaga pa ni bila dolga, ker so ameriški vrhovni poveljniki zahtevali vojno gradivo za 6vojo lastno armado, ki so jo začeli organizirati. Danes pa Sovjeti zahtevajo prednost, toda med Roosevelto vitni obljubami, ter med njihovo uresničitvijo, med vojnim gradivom v ameriških pristaniščih ter med prihodom tega gradiva v ruska pristanišča mora preteči mnogo vode V Združenih državah se tudi mnogi boje, da je pošiljanje gradiva Sovjetom na račun drugih bojišč prazna žrtev. Kajti nihče še danes ne ve, kaj bo sovjetska ofenziva dosegla. Eno je gotovo: Moskva je danes izigrala vse ter igra za vse z neizmernimi človeškimi in gmotnim' žrtvami. Marokanci se nočejo boriti za Amerikance Tanger, 14. januarja. AS. Severnoameriški poskus, ustanoviti v fianco&kem Maroku armado iz maroških domačinov, ovira nele sovražno razpoloženje prebivalstva, marveč tudi odločen odpor sultana ter paše Marakež El Glaonija. Zato je bil obvezni nabor omejen le na Francoze. Nekatera domača plemena so se umaknila v neobljudene predele, odkoder napadajo Amerikance. Bilo je več sfiopadov. pri katerih je mnogo orožja in streliva padlo v arabske roke Čile proti prekinitvi zvez z osjo Santiago del Chile, 14. jan. AS: Ve« tisk objavlja r velikimi naslovi manifest bivšega predsednika Alessandru proti prekinitvi diplomatskih odnošajev z državami trojne zveze. Alessandri se sklicuje na svoje prejšnje pan-ameriško delovanje, nato jia pravi dn je po dolgem premišljati ju prepričan, da bi slavno preteklost države rile. njena sedanjost in bodočnost trpela zaradi očitka, rla je prekinila odnošaje brez resnih vzrokov. Javnost je opozoril na sklep senata z dne 2. junija 1942, na podlagi katerega je vlada izjavila, da bo ostala zvesta ameriški kontinentalni solidarnosti, dn bo nadaljevala oolitiko čuječnosti ter poudarila, da bi le novi dogodki lahko vplivali na njeno sedanje mednarodno stališče. Usoda romunskem zlata v Rusiji Bukarešta. 14. jan. AS: V zvezi « poročilom, da so Združene države kupile od Sovjetske Rusijo za 6T milij. dolarjev zlata, piše list »Po-runka Breemij«, dn bi med tem zlatom utegnilo bifi tudi romunsko zlato, kateremu se Romuni niso odrekli List omenja, dn sovjetska vlada romunski vladi ni liotcla vrniti kronskih draguljev, zlate zaloge romunske države banke in drugih vrednosti ki so bile med prejšnjo svetovno vojno spravljene v carskih državnih blagajnah med leti 1914—18 in ki so v tedanji dobi bili vredni 7 milijonov zlatov. Velik •sne? v Romuniji Bukarešta. 14. jan. AS: Zadnje tri dni j<. na Romunskem neprestano snežilo in zapadel je tolikšen sneg, kakršnega /c pol stoletja ne pomnijo. V dveh dneh je bil promet nn raznih mestih prekinjen. V Bukarešti so šolske počitnice podaljšane. Zahvala Nj. Vel. Kraljicc In Cesarice Visoki komisar je dobil naslednji odgovor na f/voj vdanostni brzojav, ki ga je poslal Nj. Vel. Kraljici in Cesarici za nien rojstni dan: »Vsem ter prebivalstvu se najlepše zahvaljuje Nj. Vel. Kraljica in Cesarica zu vljudne izruze, ki so bili z veseljem sprejeti. — Dvorna dama markiza Rina Leonarditi di Villacortese.« Visoki komisar proučil ureditev javnih zaklonišč Ljubljana, 14. januarja: Včeriij ob 16 je Visoki komisar v vladni palači predsedoval sestanku, katerega so se udeležili viceprofekl dr. David, kvestor dr. Ravelli, podžupan dr. Trancbida, inšpektor za tehnična dela inž. Farina, inšpektor za protiletalsko zaščito polk. Tombolan, predsednik pokrajinsko zve- Seja novega Prehranjevalnega odbora Ljubljana, 14. jan. Te dni je 'ljubljanski župan general Rupnik sklical novj občinski odbor, ki je bil na njegov predlog imenovan mi Visokega komisarja. Od-l>or sestavljajo: polkovnik Viktor Andrejka, Maks Dolničar. lastnik kavarne, advokat dr. Jože Hacin, Avgust Jenko, Josip Krek, primarij dr. Valentin Meršol ter profesor Franc Sič. Župan je |X)zovnlni urad je tekom lanskega leta protokoliral 24 430 spisov. V tej dobi jo bilo napisanih in nn dom dostavljenih 1,140.409 osnov-| nih živilskih nakaznic. Nakaznic za dodnlke ročnim delavcem je bilo 137.597, za težke delavce 77.024, in za najtežjo delavce 536 takih nakaznic. Sladkor za otroke so upravičenci dobili na 125.558 nakaznic, odrezkov A je bilo 3.095, odrezkov B 6.505 in odrezkov C za mladino je bilo razdeljenih 11.097, poleg vseh teh nakaznic pa še 80.816 nakaznic za krompir. Za čas od 1. novembra 1942 do 31. decembra 1913 ie urad razdelil šo 82.977 oblačilnih nakaznic, 3.060 za zavode, 4.963 posebnih nakazil, 3.225 nakaznic za petrolej, 15.170 tiskanih naskaznic za kurivo, 1.205 nakazil za kurivo, 16.907 nakazil za bolnike, 2.575 nakazil za meso. Pri nadrobni prodaji drv in premoga v pomladanskih in poletnih mesecih je bilo razdeljenih 11.706 nakaznic za drva. Blagovni promet izkazuje velikanske številke in dosega vrednost 45 milijonov lir. Pri vsem tem se je pa vodstvo z uslužben-slvom, kolikor je bilo največ mogoče, trudilo, da olajša in čim najbolj skrči težave in nevšečnosti, ki so zvezane z razdeljevanjem racioniranega blaga. Trudilo 6e je. da bi konzumcnli dobili živilske nakaznice vsaj že zadnjega v mesecu, prav tako si je pa prizadevalo, da so bili trgovci založeni z racioniranimi živili vsaj že prvega v mesecu. Če leinu ni bilo tako, največkraj ni bila krivda v mestnem preskrbovalnem uradu. Tehnična stran razdeljevanja živilskih nakaznic se večkrat spreminja, večkrat so se spremenili tudi upravičenci, posamezni obroki, vrste živilskih nakaznic itd. Vse to jo bilo treba takoj spraviti v red, navadno zadnje dni meseca. Neštetokrat je bilo treba napeti res vse sile ter delali dolgo čez uradne ure, da je bilo delo opravljeno o pravem času. Dosti jo morda lakih, ki tega ne vedo ali nočejo vedeli ter uslužbenstvo mestnega pre-skrbovalnoga urada dolžo malomarnosti prav po krivem. Uvideven in razsoden človek bo gotovo smatral za opravičljivo, če se med nad poldrugim milijonom živilskih nakaznic napravi nekaj pomot. Tako naj pa le suhe šlevilke prepričajo prebivalstvo. kako ogromno delo mora zmagovati mestni preskrbovalni urad in zato naj se občinstvo tudi nikar ne razburja in po krivem vestnemu in večkrat preobremenjenemu uslužhenstvu ne očita malomarnosti zuradi redkih pomot. Odkar je Prevod prevzel razdeljevanje živil in skladišča, bo mestni perskrbovalni urad predvsem skrbel, da bodo o pravem času dostavljene vse nakaznice ter bodo vsi upravičenci dobili tudi dosti drv. Osebje je storilo svojo dolžnost ter naredilo vse, da nobena pomanjkljivost ni zaustavila pravilnega poteka razdeljevanja. Vedno je skušalo premostiti nujne ovire ter izločiti počasnost ali pozabljivost. Nihče ne more tajiti Itako je to delo težko, zlasti če pomisli, da je prehranjevalni urad razdelil več kot poldrug milijon živilskih kart. Referent je nato opozoril na glavne racioni-rane vrste ter na lipe živilskih kart, nakar je dal komisiji nekatera pojasnila, ki so se nanašala na razdeljevanje krompirja, mesa in mleka ter pri tem namignil na tekoče fckrepe in potrebe. Posebno pažnjo je posvetil vprašanju razdeljevanja drv. Pri tem so se zlasti poudarile zasluge Gozdno milice. Referat dr. Freliha je bil nato odobren. Odbor je dr. Frelihu in njegovim sodelavcem izrazil čestitke za izvršeno delo in za dosežene uspehe. O j>osameznih točkah iz referata so govorili polkovnik Andrejka, dr. Meršol g. Dolničar ler prof. Sič. Župan je nato zaključil debato ler dal navodila za čimprejšnjo razdelitev drv, zlasti je opozoril odbor na to, da je treba pomagati karitativ-nim ustanovam. Davčne olajšave za najširše sloje Pred dnevi smo objavili vest o carinskih in davčnih olajšavah, ki jih je uveljavil Visoki komisar za številne predmete, ki jih je smatrati za nujno potrebne in ki so več ali manj meiodnjni za vzdrževanje visoke ravni cen. Uveljavljajoči se ukrepi imajo za glavni cilj. olajšati življenjske pogoje veliki skupini oseb, ki razpolagajo z razmeroma zelo omejenimi sredstvi in za katere pomeni tudi najmanjše zvišanje ccn težak udarec. Kot sino dejali, vsebujejo ukrepi izpremem-be pri uvoznih carinskih dajatvah in v celoti obravnavajo ves earinsko-davčni 6istem, ki se Ik) po potrebnih izprcmembali in po onih iz-nromembah. ki jih bo postopno i»okazala praksa, prilagodili sistemu, ki je v veljavi v Kraljevini in v mestih, ki so v istem razredu kot Ljubljana. Ko smo govorili o teli dajatvah, smo že omenili, da se dogaja v Ljubljani nasprotno temu, kar «e dogaja v drugih mestih Kraljevine. t. j. da je mestna občina ljubljanska pobirala svoje davščine od skoraj vsega uvoza, kar sa je prišlo na trg, in sploh mestna tržišča. Znano pa je. da so v ostalih italijanskih pokrajinah občinske davščine omejene točno na zeio majhno število vrst blaga, med katerimi so samo sveže in soljeno meso, alkoholne pijače, konzervirane ribe, nekatere vrste slaščic, plin za razsvetl javo in električni tok, gradbeni material, pohištvo, parfumerije, fina mila iu krzno. Davščina sc odmerja po potrošnji in po slojih, katerim je namenjeno blago, da bi iui la način omogočile nakupe manj premožnim. Po tem kratkem seznamu predmetov, ki so podvrženi občinskim dajatvam v ostalih krajih Kraljevine, bi bilo nemogoče objaviti seznam takih predmetov za Ljubljano, za kar bi potrebovali vsaj nekaj strani v listu. Revizija občinskih uvoznin in trošarin za najbolj važne predmete Ivo povzročilo izpud dohodkov za okoli štiri in pol milijona lir, kot smo že napisali, knr pomeni z drugimi ivese-ilami, d« bodo ti štirje in poi milijoni lir prišli . v korist vsemu prebivalstvu mesta, zlasti pa ' onim družinam, pri katerih gospodinjstvu imajo tudi že centezimi svojo vrednost. To seveda ne pomeni, da je bilo treba za tak sistem obtoževati občino, temveč je bil odgovoren za to splošni veljavni sistem v Jugoslaviji, ki je povzročal tako obremenitev, ki so obtoževali gospodinjske račune, ki so vedno bili slabši, kar se je seveda čutilo, če že na vsak dnn, pa vsaj vsak teden ali mesec. Ko so uvajali občinske davščine na skoraj vse potrošene predmete, so mislili s tem na zgrešeno pot, da bi dobili s temi prispevki v malih vsotah velike vsote za občinske blagajne in da se povišanje cene za nekaj ccntezimov ne bo občutilo v občutni meri pri onem, ki kupuje. To je bila popolnoma zgrešena zamisel in je ta zamisel podobna razmišljanju onega, ki se je vozil brez listka in tako varal železniško upravo z izgovorom, da bi vlak itak vozil, če on plača ali ne. Ne pomisli pa, če bi vsi tako mislili, da bi morale železnice že v cnemc mesecu propasti. isto se je dogajalo z občinskimi davščinami in kupci obdavčenih predmetov, če so ti komaj videli višjo ceno ob nakupu 1 kg krompirja, se je to že občutno poznalo v družinskih računih za vse leto. Isto se jc dogajalo z moko, testeninami, rižem. sladkorjem, oljem, maslom, ki je n. pr. obdavčeno 6 50 centezimi, pri svežem sadju, ki prihaja iz drugih pokrajin Kraljevine, pa tudi iz pokrajine some, marmeladah, konzervah, za vse ]x>vrtnine in kmetijske proizvode na splošno, ki tvorijo tako velik del prehrane za najširše sloje prebivalstva. Su/mo krompir, zelje in repa, ki so prihajali na trg v Ljubljano, so bili smairani za izvir dohodkov in so prinašali občinski blagajni četrt milijona lir, plačilu tudi ni mogla uiti sveža povrtninn, cikorija, repica, zlasti pa prvo zgodnje sadje, ki je bilo uvoženo v Ljubljano med 1. novembrom in 31. majem, katere je obremenjevala občinska uvoznimi 40 ceille/imov. Poleg lega plačajo uvoznino tudi žito, ko- ze industrijcev g. Heinricher in dr. Grasseli od občine ter drugi uradniki Visokega komisariata. Na sestanku so proučili položaj javnih zaklonišč v zvezi z Tijihovo takojšnjo ureditvijo. Visoki Komisar je podal navodila za takojšnjo ureditev že obstoječih zaklonišč; za opremo v javna zaklonišča prostorov, ki so za lo primerni; za zgraditev drugih javnih zaklonišč v glavnem mestu in za ureditev zaklonišč v gledališčih in javnih gledaliških dvoranah, pri industrijskih podjetjih in tvrdkah, v šolah in zavodih ter pri državnih upravnih poslopjih in drugih družbah, ki so od nje odvisne. Beffana gsri gasilcih Ob priliki Bcfnne je bila prirejena simpatična prireditev tudi v vojašnici gasilcev, kjer so bili razdeljeni darovi in je bil prisotnim pojasnjen pomen te prireditve. Prireditvi je prisostvoval predsednik upravnegu odbora gasilcev podprefekt comin. David in ostale osebnosti. Dar za pomožno akcijo Delniška družba »Suturnusc je z namenom prispevati k obsežni pod|>oriii delavnosti Pod- | pornega zavoda poslala Visokemu komisarju ; znesek 15.000 lir, zu katerega se jc Visoki ko- j misar zahvalil. Razdeljevanje petroleja Ljubljanski mestni preskrbovalni urad prične z nakazovanjem petroleja za mesec januar prihodnji ponedeljek 18. t. m. tako, da pridejo v ponedeljek na vrsto upravičenci z začetnicami priimka A—F, v torek 19. G—J, v sredo 20. K—O, v četrtek 21. P-T, v petek 22. U-Ž in v soboto 23, zamudniki. Urad bo nakaznice za petrolej delil upravičencem vsak dan od S do 11 in od 15 do 17 razen ob sobotah popoldne, ker urad ne posluje. Upravičenci naj se natanko ravnajo po tem razporedu, da ne bo zmede in nepotrebnih potov, vse pa opozarjamo, naj pridejo po nakaznice v sobo št. 1 v 1. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10, • Italijanske dobave preje Romuniji. Na osnovi gospodarskega sporazuma z Romunijo bo Italija dobavila Romuniji 3230 ton preje iz celulozne volne, 1500 mešane bombažne preje, to vigogne-preja, 870 tou razne svilene preje, 630 debele in tanke lanene in konopljine preje in 1000 lomljene konoplje. Iz hrvatske industrije. Prva hrvutsko-sla-vonsku tvomiea sludkorju v Osjeku izkazuje za lansko leto pri glavnici 30.8 mili j- kun čistega dobička 2,807.000 kun obenem s prenosom iz prejšnjega leta vred. — Lanena industrija Osjek je lani zvišalu glavnico od 6.3 na 12 miiij. kun, čisti dobiček pa je lnni ostal v primeri z letom 1040 skoraj neizpremenjen, na 1.446.01 K) kun. Produkcija je ostala na predvojni višini. KULTURNE Slovenska stenografija (Konec.) *Tudi v pisavi se prof. Sveteli le malo loči od Novaka. Spremenjeno pisavo večinoma tudi utemeljuje. Doslej smo zlog -to- pisali z navzdolnjim t tako, da smo ves znak zaokrožili, prof. Svetelj pa ga zaokroži le &podaj, da ga stopi z o. Pri nekaterih tujih predponah dovoljuje Novak pisanje ali izpuščanje končnega soglasnika ali samoglasnika, prof. Svetelj pa soglasnik redno izpušča, za predpono inter pa po nemškem zgledu in po predlogu prof. Ratuša piše nov znak. Nov znak je uvedel tudi za členek zaradi. V besedah, ki se končujejo na -ščina, piše Novak šč, prof. Svetelj pa ga zaradi velikih prednosti izpušča. Pripone -stvo, -štvo, -ništvo označuje s samim ov po Novakovem zgledu iz govornega pisma. Za besedo milijon ima Novak piko z vejico, prof. Svetelj pa podvoji znak za tisoč, kar je bolj primerno. Za pisavo členka »eamo« dovoljuje Novak dvojno pisavo, prof. Svetelj pa le eno, z obrnjenim o. Prof. Svetelj ima nekaj več kratic, vzetih iz sodobnega gospodarskega življenja, n. pr. d. d., d. z o. z., firma. Novakove stenografske strokovne izraze je prof. Svetelj le malo spremenil. Namesto »obratni« s in o piše primerneje »obrnjeni« s in o. Namesto »neposredno spajanje« rabi izraz »neposredno vezanje zlogov«. Za Novakova »druga znamenja« je uvedel izraz »besedni znaki«. Pri teh spet rabi vprašaj za besedi: vprašanje, vprašati. Slovniški strokovni izrazi ustrezajo novim zahtevam, razen izraza »deblo«, ki ga pisatelj tu pa tam še rabi. Bolj pa se nova knjiga loči od Novakove po razvrstitvi in podajanju učne tvarine. Novak pojasnjuje pisavo v pravilih na 10 straneh, nekaj pa v prenosu stenograma. Prof. Svetelj nima strogih pravil, ampak na 27 straneh Pojasnila k 6tenogra-mu, v katerih razlaga vsako novost v pisavi. Zato je njegova razlaga daljša in preglednejša. Novak navadno le navaja, kako znak ali besedo pijemo, prof. Svetelj pa pojasnjuje, kako je pisava nastala, n. pr. nj je raztegnjen n, rj je v srednji znak povišan r. Kjer ga skušnja uči, da dijaki delajo napake v pisavi, jih še posebej opozarja, naj pazijo na pravilno pisavo. Novak predela najprej male in srednje znake ter samoglasnike, žele potem velike in dolge znake, zato mora pri teh vokalizacijo ponavljati. Profesor Svetelj pa ima najprej vse znake za soglas-nike in med njimi samoglasnika e in a, druge samoglasnike obravnava šele nato, zato je njegov pouk o pisanju samoglasnikov in zložkov bolj enoten. Podobne znake razlaga skupaj, n pr. d in č, g in h. Za členke, ki so nepregibne besede, ima Novak splošna pravila, členke pa navaja navadno sproti med samoznaki, potem pa še v posebnem paragrafu vse skupaj v abecednem redu. Prof. S,vetelj pa jc za pisanje členkov postavil 10 pravil, ki jih navaja pri drugi tvarini, pa ne po zaporedni vrsti. Nato pa ima vse členke v dveh paragrafih, urejene po onih 10 paragrafih. Stenografija se najbolj rabi v trgovskem in gospodarskem poslovanju, zato naj ima nova knjiga primerne zglede. Prof. Svetelj je tudi to zahtevo upošteval. Poleg tega pa je uvedel 40 trgovskih okrajšav, ki jih že uporablja med drugim besedilom in jih v § 39. razvrsti po abecednem redu. Take okrajšave, ki jih nimamo za samoznake, so n. pr. banda, blago, blagovolite, dolg, dopis in njih izvedenke. Za vajo v hitrosti pisanja je važen diktat. Zato ima nova knjiga kratko navodilo, kako naj si dijak diktat pripravi in ga piše, Precej diktatov jc tudi navedenih s seštetimi zlogi Na koncu kn|ige is pa tri strani stenografskega čtiva in diktatov. Za vajo v pisanju so važne tudi naloge, vendar jih Novak nima za vso učno tvarino, prof. Svetelj pa za vso. Te metodične razlike pa prav nič ne zmanjšujejo zaslug, ki jih ima ravnatelj Novak za slovensko stenografijo. Pač pa bo zboljšani učbeni način ruza, oves, seno, kostna moka in druga krma slama itd. Razen za dež in sneg je bilo treba skoraj za vse plačati mestno uvoznino in trošarino. Toda to še ni dovolj povedano, kajti tudi za premog in drva je bilo treba plačuti uvoznino, ki je letno dajala nad 600.000 lir. Če bi hoteli nadaljevati s temi razmišljanji, bi lahko bralce samo zmedli. Sedaj v teku se nahajajoča revizijo, ki bo znana, ko bo odobren občinski proračun od pristojnih oblastev, bo vzela občinskim financam 4.3 milij. lir dohodkov, dn bi jih dala v številne majhne prihranke v žepe prebivalstva. Ker pa ni bilo mogoče odvzeti občini tolike dohodke, je bilo potrebno misliti nn način, kako najti novo ravnotežje v občinskih financah, in sicer jc bilo doseženo to s tem, dn so bili doseženi drugod prihranki z največjim varčevanjem, pa tudi s tem, da je bila zvišana doklada n ti državne neposredne davke, izjemo pa tvori zgradarinu, /.n katero ostane doklada neizpre-nicnjena na 60%. Te izpremembe v obdavčitvi so majhne in ne zanimajo najbolj revnih slojev prebivalstva, niti ne morejo vplivati un cene življenjskih potrebščin, to sc pravj na dva cilja, katera se je nameravalo doseči s temi ukrepi. B Z 0 R N I K zelo olajšal pouk stenografije v šoli in učenje stenografije samouk cm. Spričo toliko vrlin so nedostatki v knjigi le malenkostni. Namesto »izgleda« v § 10, 3 in § 22, 3. naj bi bila domača beseda. V § 1, 1 manjka pojasnila, kako pišemo piko. Tudi druga slovniška ločila niso omenjena. V § 24, 1. naj bi bil zgled tudi za pisanje končnice -graf, n. pr stenograf. Pojasnila o členkih v §§ 30., 31. bi bila bol) pregledna, če bi bilo na 23. strani nad prvo vrsto tiskano: Deset pravil za členke. Členek »zaradi« v št. 11. pa naj bi bil v žt. 6. med členki-samoznaki. V Pojasnilih v § 22, 5. je omenjeno znamenje za nov odstavek, tega znamenja pa v stenogramu ui. Stenogram jc zelo lično in pravilno avtogra-firal direktor I Osana. Tudi tisk je zelo jasen in lahko čitljiv. To je nova učna knjiga za poslovno pismo. Višja vrsta stenografije pa je govorno pismo. Pri nas ga je doslej napisal le ravnatelj Novak v dveh izdajah, 1. 1901 in 1922. Za uvod ima tako imenovane prehodne okrajšave, ki pa jih je prof. Svetelj privzel že v zadnji paragraf poslovnega pisma pod naslovom: Izpuščanje pridevniških pripon. — Prof. Svetelj pripravlja zdaj novo knjigo za govorno pismo, ki naj kmalu izide s prav takimi vrlinami kakor njegovo poslovno pismo! Prof. J. Pavlin. GOSPODARSTVO Prihranki srbskih delavcev v Nemčiji. Doslej so srbski delavci zaposleni v Nemčiji, nakazali v domovino 00:65 milij. din. Ukrajina in nemško gospodarstvo. Državni komisar za Ukrajino, pokrajinski vodja Koch, je objavil proglas na Nemce v Ukrajini, kjer jih opozarja na važnost Ukrajine za totalitarno vojno. Istočasno poročajo, da je do/daj prišlo že 4000 vlakov z živili v Nemčijo. Ameriški državni dolg. Državni dolg severnoameriških Zedin,jenih držav je s koncem lanskega leta naraste! na ogromno vsoto 112 milijard dolarjev. Fuzija japonskih velebank. Iz Tokija poročajo, da je finančni minister odobril fuzijo 4 največjih japonskih bank v dve veliki banki. Banka Mitsui, ustanovljena leta 1876 in z glavnico 100 milij. jenov se l>o fuzionirala z Banko št 1. ustanovljeno 1. 1873 z glavnico 37.5 milij. jenov. Nadalje se lvosta fuzionirali banki Mitsui Biši, ust. 1. 1885 in z glavnico 100 milij jenov z Banko 100, ust. ISS0 in z gluvnico 39 milij. jenov. Fuzija bo izvedena v marcu 1943 in bostu obe novi velebiniki razpolugali z vlogami v znesku S milijard jenov. Umrl Je dne 13. Januarja, previden s tolažili svete vere, nas dolgoletni ln zvesti uslužbenec, gospod FINK FRAKC Pogreb bo v potek, dne 15. januarja 1913, ob dveh popoldne z Zal, kapelo sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. januarja 1913. TONEJC ANTON, lastnik kavarne »Evropa«. V 93. lelu svojega življenja nas ie zapustila naša dobra mama in stara mama, gospa amonija Sapi a roj. Lavrenčič Pogreb bo v petek, dne 15. inntmria 1943. ob 4. uri popoldne z ZaL iz kapelice sv. Marije na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. januarja 1913. Globoko žalujoči: Tono in Rlko, sinova; dr. Lellja in dr. Bogdan Novak, LibuSka in Tanja Sapla, vnuki. fdhoJ&ne novice. Koledar Petek, 15. januarja: Pavel Pušeuvnik; Maver, opat; Makurij Vel., opat. Sobota. 16. januarja: Marcel I„ papež in mučenec; Bernrd, mučenec: Priscila. svetu že-na; Oton, mučenec. Novi grobovi + Janez Kavčič. V Ljubljani je umrl strojnik kmečke zadruge Janez Kavčič. Pokopali ga bodo v petek ob pol 4 iz kapele sv. Antona na Žalah. + Anton Ju,';. V Šmihelu pri Žužemberku Je j na Plešivici umrl po vsej Dolenjski znani slikar g. Anton Jug. Pokojni je bil rojen 1878 1 v Sol-cano, pristojen pa je bil v Št. Jernej na Dolenjskem, kjer biva njegova družina. Preživljal se je s slikarstvom. Slikal je kapelice, vaška znamenja in oltarje po cerkvah, kakor tudi napise- raznih podjetij. Zalo je bil znan po vsej Dolenjski. Pokopan je bil na farno pokopališče v Šmihelu pri Žužemberku v sredo 13. t. m. * "t" Amalija Morela. V 63. letu starosti je umrla v Novem mestu po dolgi bolezni gospa in mati Amalija Morela roj. Ulašič. Pokopali so jo v četrtek na novomeškem pokopališču. Naj vsem rajnim sveti večna Luč, njihovim dragim naše iskreno sožalje! Smrt moža poštenjaka Pri svojem sinu g. Alojziju Košmerlju, šempetrskem župniku v Ljubljani, je 14. januarja v 91. letu starosti umrl g. Jane/. KoŠmerlj, posestnik iz Sodražice 17. Pokojni je bil mož poštenjak, kakršne imajo naši zdravi kmetski domovi. Vse njegovo dolgo življenje je bilo posvečeno ljubezni do Boga in do doma. — Poln glol>oke, žive in trdne vere je z zdravo prirojeno razumnostjo gospodaril do zadnjih let na starem Pik-covem posestvu v Sodražici, podpiran od zveste žene Terezije roj. Stare, s katero ga je družila vez ljubezni in zvestobe skoraj celih (U let. Trinajst otrok se mu je rodilo v zakonu; vsem je dni z besedo in še bolj r zgledom najlepšo krščansko vzgojo. Krivičnosti in sovraštva ni poznal; l>oln smisla za ljubezen in vzajemnost med sosedi je bil vedno pripravljen vsakomur pomagati. V javnosti ni zavzemal vidnejših mest: mnogo pa je bral, z, zanimanjem razumnega moža je spremljal dogodke doma in v svetu. Praznoval je lope življenjsko jubileje. Za biserno poroko je prejel očetovsko voščilo in apostolski blagoslov od samega sv. očeta Pija XII. Bili so ti lepi dnevi zanj tolažba v življenju, polnem truda, trpljenja in skrbi. Oslabljen od starosti je lansko poletje zapustil rodni dom in se je s svojo zvesto ženo preselil k sinu Alojziju v Ljubljano, kjer je večer svojega življenja preživel v stanovitni molitvi in boguvdanem potrpljoiuu. pričakujoč, da ga pokliče Gospod k plačilu, ki si ga je z zvestim življenjem zaslužil. Bil je mož, ki so mu v polni meri veljale psalmistove besede: »Blagor mu, kdor se Gospoda boji in njegove postave željno izpolnjuje.« Naj bi imel naš narod mnogo takih mož poštenjakov! Pokojnemu daj Bog večni mir! Smrt zaslužne matere V starosti 82 let je dne 5. januarja pri Sv. Duhu nad Staro Loko mirno v Gospodu zatisnila oči Jerica Pintar, mama g. Janeza Pintarja. katc beta v Ljubljani. Po-kojnica je bila znana kot vzorna krščanska mati in žena, ki je veliko trpela, veliko molila in veliko delala za svoje otroke Vsi, Ki so jo poznali in teh je bilo veliko, so jo spoštovali in cenili kot zgledno kr-Sčansko ženo, ki je svoje otroke vzgojila v boga boječnosti in poštenosti. Izmed pet otrok jezden katehet v Ljubljani, drugi zdravnik v Domžalah, tretji doma na posestvu, dve hčerki pa poročeni. Gospodu Janezu in drugim svojcem izrekamo naše iskreno sočutje! Blago mamo pa priporočamo vsem znancem v molitev! • — Tudi podeželski trgovci vam lahko postrežejo z izvodi letošnje »Družinske pratike«. Treba jo je samo zahtevati. Knjigarne in ve etrgovine so o razposlale na vse strani Ljubljanske pokrajine. Pogreb prof. Ivana Vavpotiča V sredo ob 15 je bil jxigreb akademskega slikarja prof. Ivana Vavpotiča, ki so se ga udeležili premnogi slovenski likovui umetniki, iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Pogreba so se med drugimi udeležili predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Saša šantel, ki se je od pokojnika v imenu vseh umetnikov poslovil s kratkim govorom na Žalah, dalje dr. Janko Pretnar, načelnik prosvetnega oddelku mestnega podnvurstva kot zastopnik župana g. Leona R upnika, univ. prof. dr. Janko Polec in univ. prof. dr. Niko Zupunič za vseučilišče, dr. Fran \Vindischer, predsednik Narodne galerije, dr. Milan Dular, ravnatelj velesejin«, pisatelj g. Fran Govekar za Drumatično društvo, g. Puvel Golta za Narndno gledališče in drugi. Cerkvene molitve in obrede sta na Žalah in nn grobu opravila dva duhovnika-frančiškana. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil v imenu skupine mladih, neodvisnih slovenskih umetnikov g. Stane Kregar. Ob močnem sneženju so slovenski umetniki pokopali Ivana Vavpotiča. Iz dela in življenja - od tu in lam Iz Gorizije 2. picmiiUuiania m skupne pubožnostl Dutil: Tvoja maSa In tvo'e Zlvljenle. Uroš L 2'50 z dodatkom zborne n aše v čast Presv. Srcu Jezusovemu L 6"—, vezano L 14'— G u a r d i n i Romano: Sve'a Znnmen|a. Broširano L 15'—, vezano L 28 — Pečjak: Pot h DOgU (z velikim tiskom) Vez. rd obr. L 20—, zl. L 25 — Tomaža Kempčana: Uota 10 KrtStU-SOIll. Vez L 22—, na boijsem papTju L30' — Ušeničnik Aleš: Knjiga O 2IVl|CP|U. Broš. L 20-—, karton. L il'-Vrečar Ivan: Rolnl venCC bi. DCVlCC Mar j zadost. pobožnost prvih sobot. — Broširano L 2 — LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI 1'rcdškofljo i, Miklošičeva ccsta i — I)va dni je snežilo. V sredo jo celi dan močno snežilo in jo snega padlo do 10 cm na debelo. Snežna plast je sedaj že do 25 cm visoka v ravnini. Po mnogih krajih na Notranjskem so bili veliki snežni zameti. Proti večeru v sredo je dvodnevno sneženje ponehalo. Začelo se je počasi jasniti. Noč je bila celo jasna. V četrtek zjutraj je bilo zmerno mrzlo, nekoliko milo vre me. V sredo je bil dosežen temperaturni maksimum —4.8, v četrtek zjutraj pa jutranji minimum — 6 C. Barometer se je v sredo popoldne začel dvigati in je v četrtek zjutraj dosegel stanje 760.1 nun, takole ob 7 zjutraj pa je začel spet počasi padati. Mesto in okolica nudita sedaj pravo zimsko sliko, "ko je vse obdano v debelo snežno odejo. Po mestu imajo hišni gospodarji in hišniki mnogo posla z odkidavanjem snega. Nekateri napravijo lo delo prav zgodaj, drugi pa so zelo pozni, ko že ljudje hodijo v urade in v druge službe, da se morajo ogibatj strugačem in kidačem Ombrograf je v 14 dneh Januarja zaznamoval 16.4 mm padavin. Lanski 14: januar je zaznamo val skoraj slično vreme, le nekoliko mrzlejše. — Nesreče na deželi. Tudi na deželi zaznamuje nezgodna kronika mnogo poškodb, povzročenih po padcih. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali tri take ponesrečence. Japelj Ivanka, 24-ietna hčerka posestnika v Črni vasi na Barju, si je zlomila desno roko. — Na Ježici si je poškodoval pri padcu levo nogo 54-letni delavec France Parkelj. — Janez Leskovec, 36-letni posestnik p*i Sv. Joštu nad Vrhniko, si je zlomil desno roko. Iz Novega mesta Velikodušen dar za novomeško kapiteljsko cerkev. Za restavracijska dela pri kapiteljski cerkvi je bila z odlokom Visokega komisariata podeljena enkratna pavšalna podpora v iznosu 30 tiseč lir. Novomeški prošt mil. g. Karel Čcrin — G5-letnik. Par dni pred božičem, dne 23. decembra preteklega leta. je obhajal mil. g. prošt Karel Cerin 65 letnico svojega rojstva. G. prošt je od svoje težke bolezni že dodobra ozdravel in opravlja svoja dušnopastirska dela zojiet skoraj z isto čilostjo kot pred lioleznijo. Zlasti je z velikim zanimanjem sledil in prisostvoval restavracijskim delom pri kapiteljski cerkvi in vodil seje resta-vraeijskega odbora. Bog mu daj dočakati še mfio-go let med nami I Sprememba v vodstvu Centralnega semenišča. Ravnatelj našega Centralnega semenišča, v katerem so vzgajajo bogoslovci za našo, tržaško in poroško škofijo, insgr. dr. Ivan Butto, je odstopil. V svojem poslovilnem govoru jo rekel, da je odstopil zato, ker je bilo mesto ravnatelja nezdružljivo z mestom generalnega vikarja naše nadško-fije, kar je (»ostal leta 1941. Kdo bo novi ravnatelj, šo ni znano. — Za spirituala je bil imenovan in jo že nastopil svojo službo dosedanji stolui vikar in profesor dr. Fr. Močnik. Zimn. Končno je tudi našo sončno |xikra-jino zajela zima. Sicer se ne smemo so nič pritoževati, kajti ziniti, ki nas je obiskala sedaj ob novem letu, se še zdalekn ne da primerjati z neprijetnostjo in krutostjo zime, ki nas je lansko leto ob tem času mučila že do-bra dva meseca. Letošnji božični praznik je bil prijeten sončen dan, ki ni prav nič pričal zimi. Prav tako je »il tudi novoletni dan |M)ln vedrine in sonca. O zimi lahko govorimo samo, ker smo dobili sneg in občuten mraz. Zudnji dan starega letu jc sneg — letos prvič — pobelil vse naše severno liriliovje ter tudi vipavska in kraška jiobočja skoraj do morja. V soboto, 2. januarja, je v deželi zopet snežilo in je v dopoldanskih urah sneg naletnvnl tudi v mestu ter rahlo pobelil vso nižino. Popoldne pa je ta bela mreža zginila in sedaj je v dolini kopno. Po eorah je nasulo obilo snega in ga naneslo tudi globoko v doline. S snegom jc prišel tudi mraz. V mestu smo imeli ponedeljek in torek pred sv. Tremi kralji oster mraz, ki je rezal v obraz, v opoldanskih urah nas je pa sonce razkošno obsipalo in znatno omililo neprijazno mrzloto. V jutranjih urah je živo srebro padlo par stopinj pod ničlo, proti poldnevu je pa zopet zlezlo nad ničlo. 0 hudi, trdi zimi tedaj res še ne siuemo govoriti. Z Gorenjskega Preskrbovalna naloga Koroške. Dne 1. januarja se je kmetiski oddelek za Koroško, ki se je ustanovil aprila lanskega leta, dokončno preselil iz Gradca v Celovec. Istočasno je bil ustanovljen tudi deželni prehranjevaln urad za Koroško. Ob tej priliki je »Volkischer Beobachter« objavil smernice glavnega štabnega vodje dr Santnerja za obnovo kmetijstva in bilanco glede prehrane dežele. Žito je treba na Koroško uvažati. Krompirja so pridelal; lani toliko, da bo zadostoval do prihodnje letine. Proizvodnja mleka se je močno dvignila, maščobe pa je treba še vedno uvažati. Živine ima Koroška dovolj in jo celo izvaža. Tud preskrba s sočivjem je zadovoljiva. S priključitvijo Gorenjske je bilo koroško prehranjevalno gospodorstvo postavljeno pred nove naloge. Zaradi slabega gospodarstva se dežela ni mogla sama preskrbovati, Z dobro voljo gorenjskega prebivalstva pa se je prehrana že znatno izboljšala. S Spodnjega štajerskega Tečaj za bodočo kmetovalce. 45 mladcničev iz mariborskega okrožja se je to dni zbralo k prvemu izbirnemu tečaju nove kmetijske šole za mariborsko okrožje v Slovenski Bistrici. Tečaj, v katerem so mladeniči poslušali predavanje, nakar so položili izpit, je trajal 4 dni. Poslednji dan so morali opraviti velik tek z ovirami, da so izkazali svoje športne sposobnosti. Večji del mladeni-čev je prišel s Pohorja, s samotnih kmetij. Izbranih jo bilo 30 mladeničev, ki bodo od 15. januarja do 15. maja šolani v Jarenini za bodoči kmetovalski poklic. Smrtni slučaji. V Zgornjem Radvanju pii Mariboru je preminula v visoki starosti 82 let pri-vntnica Josipina Berdnik. K večnemu počitku so jo položili na pokopališču v Limbušu, V Velenju jo umrl v starosti 56 let višji poštni oficial Fran Kotnik, v Celju 49 letni uslužbenec ta-.mošnjega zemljemerskega urada Janez Fau-1 a nd , v Marenberku pa Janez L u k a s. Iz Ljubnega v Gornji Savinjski dolini objavlja »Marburger Zeitung« dopis, v katerem navaja, da seže zgodovina tega kraja do leta 1200. Danes šteje Ljubno odnoGno njegova krajevna skupina 2639 prebivalcev s 472 gospodinjstvi, trg sam pa ima nekaj nad 600 prebivalcev. Več kakor polovica površine je pokrita z gozdovi. Nedavno so Ljubno obiskali razni zastopniki stranke iz Celja. h Hrvaške 1 Promocija slovenskih akademikov na zagrebškem vseučilišču. Na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča so promovirali za doktorje vsega zdravilstva: dne 24. novembra 1942: Stanko Vovk iz Št. Jurja ob j. ž., Stanka Tavzes iz Ljubljane, Slava Lesjak iz Petrovč pri Celju; dne 30. novembra 1942 pa: Vladimir Juvan iz Ljubljani, Emil Zdravič iz Trcbnega in Slavko Omejec iz Št. Vida nad Ljubljano. Slovenska poroka v Zagrebu. Dne 6. decembra lanskega leta sta se poročila v cerkvici svetega Roka v Zagrebu g. France Drča iz Jastreba rskega in gdč. Pavla Štefančič iz Št. Petra pri Zidnanem mostu. Mladi par je poročil g. prelat msgr dr. Franc Cukala. Priči sla bili dr. 1'erdi- nand Korun, zdravnik v Zagrebu, in jurist Ivan Rojnik iz Zagreba. Nove nastavitve Slovencev v NDH. V zadnjem času so bili pri raznih državnih uradih NPH nastavljeni sledeči Slovenci: Pri zavodu za kolonizacijo v Zagrebu: Avgust Vovk, Ines lo-inažič in Milena Deželak. Pri podružnici tega zavoda v Osijeku pa: Danica Debenjak, Hilda Do-brila, Rudolf Bradač, Jurij Selmajer, Nada Bu-šelič, Dragica So košu ti iu Hermina Divald* Kot učitelji so dobili služIjo sledeči: Franc Eržen v BusovaČi, Branislava Razlag na gimnaziji v Otoc-cu in Albina Srebrnič, učiteljica gospodinjske šole v Krapini. Pri poštni upravi NDII so dobili zaposlitev: Hinko Šiško, poštni inšpektor i/. Maribora na pošti Sarajevo 11, Krnest Pipan, poštni inšpektor iz Maribora na po-S|i Sarajevo I. Valentin Pahor, poštni zvaničnik iz Ptuja v Slavonskem Brodu. Franc Glavnik, pismonoša iz Ptuja v Zagrebu in Jože Rapotec. iz Laškega v Hrvatski Mitrovici. Pri hrvatski davčni upravi so nastavljeni: Franc Pirih, davčni uradnik iz Celja v Sarajevu, Alojzij Fajdiga i/, Maritiora v GareSnici, Danica Sigi iz Slov. Bistrice v Knrlovcu. Hrvatska sodna oblast je pa sprejela v službo knznilniške-ga paznika Ivana Gašperina in Antona 1'irca iz Maribora ter ju je nastavila zn kaznilniSka paznika v Banji Luki. Dosedanji upravitelj planinske koče na Smrekovcu Ivan Vršnik je odSel zn upravitelja veleposestev v Alaginec pri Slav. Požegi. Kako dolgo sem padal? Ne vem, tudi ni čas nič pomenil. Vem le, da sem prestrašeno gledal predse, kam me bo zaneslo. Ozračje je bilo sicer mirno; vendar nisem padu! navpično kot kamen. Zanašalo me jc, da mi je jemalo sapo 12. Na tla sem priletel tik po devetih dopoldne. Dan, kdaj ae ho krompir delil nu te izkaznice, bo tvrd-kn Sever et Komp , Aiiclle Rea St. 5, obvo-gtila prav tako v dnevnem časopisju z in-flsrutom Rojaki s Planine, Iz PllStajna, Kozjega ln okolice vabljeni k spominski pobožousti, ki bo v cerkvi nn Rakovniku v nedeljo, dno 17 januarja 19-13 ob 171 Namesto venca liu K rob pokojnemu pn-lateliu dr. .Innežiču dnruje dr. Dcrenui znesek 150 lir podpornemu skladu za zdravniško Y)vnf'8id trs v snegu. Tržni vrvež na živilskem trnu jc v sredo zaradi močnega sneženja zastal. Zelo pozno so prisil lira-' prodajalci na trn. tudi pianistov Njegova deln so sicer precej enostavna, vendar zahtevajo od izvajalcu prvovrstno interpretacijo. Scarlatijevu dela so zelo raznolika, zato jih pianisti zelo radi stavijo na čelo svojih koncertnih sporedov, pa tudi koncertno občinstvo jih sprejema z velikim odobravanjem. l'o Scarlatiju bo sledil nedosežen mojster Bach v priredili slav-ncira Busolija. Nadalje so na sijored r-Bralims, Debussy, Gorim, Casolln in Chopin Koneert bo v ponedeljek, dne IS. t. m. v voliki filliarmonični dvorani. Izvajal ga no slavni pianist Gino Gorini, ki uživa velik sloves v vsem glasbenem svetu m Ku prištevajo k prvim sodobnim pianistom. /Sacetek koncerta bo točno oh pol 7. Vstopnice v knjigarni Glasbene Malice, kovu 12-1. desno. Knjiga dr. Srefkn Za ni.I en m: Fatlnia se Se dobi. v zalogi jo ima Mladinska založba. Stari trg 30. Prav tam si laliko nabavite tudi svetinjiee Matere božjo iz Fntime. Triglavska rožn, prisrčnosti in ljubezni njevci in nekateri ......... ' matere*^"o^.r^ln^-mladinšU igra, bo kuMiilo Mestni delavci so hiteli čistit trs uprizorjena v nedeljo, dne 17 januarja ob t in RO na glo odk i (la val i sneg. Tudi v četrtek popoldne na odru frančiškansko prosvete. -bi 1 o na trgu nek a ko m rt v i lo. I Pester, planinski svet in ljudje v njem bodo Občinski svetnik, mestni sluga, bra-nlcvl(U._ sodniki, tlskarniir, časnikar Inuru; .le sri Cela vrsta ljudi nastopa s svojimi značaji v prljelnl in zelo znbuvni komediji »Vihar v kozarcu«, ki bo prvič uprizorjena v nedeljo ob 5 na Rokodelskem oilru. Obisk toplo priporočamo! Predprodnja vstopnin ho v- nedeljo od 10—12 in rlve uri pred pričet-ltnn-i predstave v društveni pisarni, Petrnr-Koneert pianista Gorlnljn. N'a prvem klavirskem koncerta letošnje sezone bomo zbližali srcu gledalcem, mladim in starim. Prcdprodajn vstopnic od četrtku dalje v trgovini Sfiligoj. na dan predstave pa pri dnevni blagajni. Obsojena kokoiHa tatova. Mali knzen ski sfnat je zaradi zločina tatvine 3 kokoši obsodil 33 letnegu mesarskega pomočnika Antjjnn Jamnika nn ii mesecev slrogega zapora in 32-letnega delavca Martina Vovka na 7 mesecev strogega zapora, proti večeru 18. oktobra lani sta odnesla iz kuruika go- stilničarki 1'oljšakovi na Šmartinski cesti 3 kokoSi. vredne 380 lir. Bila pa sta kmulu za snčenu, aretirana in izročena sodiscu. 1 reil sodniki Sla trdovratno tajila tatvino, toda priče so ju spoznale, tla sla bila prav ona lista človeka, ki stu sc plazila usodni večci okoli kurnika. ...... „ Ponesrečenci v Ljubljani. Bančnega nameS.-enen žena. S.Vletnn Antonija Si orno v n ie na cesti padla in dobila poSkodbe po glavi. — Pri sankanju je zadel oli drevo iu se po glavi hudo poškodoval 13-letni dijak Ivan Vodišck. — Služiteljlea, 33-letna Francka Furlunijeva so je vsekala v levo rok. — BiadcSko Valentin. Štiriletni sin postrež-nicc .ie padel in si zlomil levo roko. . Opozorilo davčno uprave Vlaganje prijav za odmero narodno-obrambnega rondu za 1. 1943. Davčna upra-vi, I.iubliana-mesto ponovno pozvin \so moške davčne obvcznnce, ki imajo predpis nn neposrednih davkov tzentl jarinn, zgrndari-lia. pridohninu in reiitninn) in so bili 1 ju-niinrju 1913 stari preko 30 let in lo samce ter vdovce in oženjeue brez otrok, da vlo/.e radi pravilno odmore obrambnega fonda zu leto 1913 nekolkovanc prijave do 31. t. ni. — Zaradi znižanja obrambnega fonda naj vlo-že to prijavo tudi oni davčni zavezanci, ki Ima io :) ali več živih otrok izpod 21. letu starosti. Te prijave mornjo hiti kolkovnne i t lirami. V prijavi jo navesti imena in rojstne podatke otrok ter nato resničnost podatkov na prijavi potrditi nn mestnem poglavarstvu. — Prav tako na.i v lastnem interesu vložo slično prijave oni davčni zavezanci, ki so solastniki liiS nli olirutov. ii solastniki nuj vložo skupno prijavo, na kateri nai bo razvidno, koliko solnstnkiov je, s katerim deležem Jo kateri soudeležen in podatki pod tek. fitov. 1 oziroma 2. — Prl-tave le vložiti nepreklicno do 31. t. ni v vložišču soba Stev. 5. Tiskovllne zn prijavo so dobe pri davčni uprav! za me«t«> v Ljubljani, Vodnikov trg 5-1, soba štev. 3. OPERA. Gledališče Petek, 15. jan. ob 15: »Slepa Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja. 17. Jan. miš.« Opereta. Izven Znižane cene od 18 lir [ oI) pt.u|, popoldne: »VIHAR V KOZARCI'.« navzdol. — Sobota, 10. Jan. ob 17: »Beg Iz Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo sernja.« Premiera. Red 1'romierski. — Se- v nodcljo od 10—12 in dve uri pred pričet- lelia, 17. lan. ob 11: »Angel z avtom.« Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ob 16: »Tlials.« Izven. Ceno od 21 lir navzdol. Premiera Mozartove opere: »Beg Iz se-rnla.o Libreto: Stephanie, prevod: N'iko stri-tof. Dejanje «e godi v orientalskem okolju, v sera ju Selitnn-pašo, ob morju, kjer živijo pod nadzorstvom evnuha Osmina njegovi ictnlkl: lepa Konstnncn, njena splcticnn lllonda in sluga 1'odrillo. S pomočjo Konstantnega ljubimca Belmonta španskega plemiča, pripravijo beg. ki pa se ponesreči, u velikodušnost paše jim da kontno svobodo Peli bodo: Sclimn — Anžlovar. kon-staneo - Ivančičeva, lilondo Poln jnn r.le-va Pedrilln — Bnnovec in Oanilnn — Betct-to' Dirigent: A. Neffiit. režija: C. Deiievec. Otroel. ki HOileliijejo pri mladinski opereti »Anici z avtom«, imajo v soboto ob 14 ponavljaliio vajo. Opozarjamo nn nedeljsko -r»'l-tavo t-re-gorlnovegn dramskepu deln »OfE NAS«, ki je na sporedu v Drami. Začetek bo ob 14, DRAMA. Petek. 15. jan. ob 17.30: »Poročno darilo.« Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol - Sobota, 16. jan. ob 17..':": »Primer dr. Ilh-iin« Red A. - Nedelja. 17. jan ob 14: »Oče nnš.« Izven. Znižane cene od l.i lir navzdol. G Forzano: »Poročno darilo.« Komedija V treh dejanjih. Osebe- Lucija - Sini-člčovn, Karlo — Jan. lirsllija — Nublocka, Annibale - Plut. oficial - Brezignr, Ca-stelli — KoSič. župnik — Brntinu. hišna — Knkarjeva zdravnik - Pečck. letoviSčnrkn — .1 Boltir.ievn, vnSčnn — Vertln, delavce kom predstave kova 12 1, desno. društveni pisarni, Pctrur- RAIIIO. P?tek, 15. januarja U43-XXI. 7.30 Pesmi in napevl — 8 Napoved času — poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna J jo I glasba — 13 Napoved časn — poročila v ' italijanščini — 13.08 Poročilo Vrhovnega Poveljstvu Oboroženih Sil v slovenščini — 13.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M Sijanec — glasba za godalni orkester 13.45 Pisana glasba — 14 Poročilu v italijanščini — 14.1" Orkester Cetra vodi dirigent Bnrzizza — 14.50 Simfonična glasba — l"i Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — poročila v italijanščini — 17.15 Prenos iz Madžarske — 19 »Govorilno italijansko- — poučuje prof dr. Stnnko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Polke in mazur-kc — 20 Napoved času — poročila v italijanščini — 2015 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 30 Onoretno glasbo vodi dirigent Galllno — 21.05 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec — operna glnsbn — 21 45 A. Nlcotern: Pogovor s Si ivenei - nrednvnn.ie — 21.55 Orkester Cetrn vodi dirigent Tlnrzlzza — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE Nočno službo Imnjo lekarne: Dr. Kmet. nieiweisova eestn 4:1: mr. Tm-koezj- ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, Se-lctiburgovn ulica 7. Poizvedovanj'« V bližini Sv. Krištofa sem našel šop Raztresen Režiser: prof. O. Sest, scenograf: | kljfev. Kdor jih je izgubil, jih dobi v Pln-inž. nrli. K. Franz. vencevi po-jruznici na Mikiosičovi cesti D. A. Fogazzaro: 83 Palača ob jezeru IV. Silla, ki je ležal v travi, je nenadoma sedel in začel šteli udarce ure. Pol enajstih Vedel jo, da mora biti pol enajstih. Pogledal je že najmanj stokrat na uro in ni minulo še dve minuti, ko jo je spet pogledal. Pograbil je šop trave in ga odtrgal. Marina mu je dejala: Po enajstih. Že nad eno uro je ležal na istem mestu kakor prejšnji večer nn travi v vinogradu |>od cipres«. Dan, ki se mu jo zdelo, da ne l>o nikdar minil, jo končno le prešel. Znova je pogledal na uro. Še pet in dvajset minut je manjkalo do enajstih. še nekaj minul je sanjaril v travi, nato pa se je dvignil in odšel k stopnišču Počasi in ne-slišno je odšel navzdol. Ko jo dospel do dvorišča, je za hip obstal. .Nobena svetloba, noben glas ni prihajal iz temne hiše. Tiho je stopal ob zidu in dospel do vratic, ki so vodila v pristan. Odprl jih je iu izginil v temi. Tu ni mogel razločiti drugega kakor začetek skrivnik stopnic. Ob n jegovih nogah so je rahlo svetlikala voda. Sedel je na s|>odn.io stopnico in zopet pogledal na uro. Manjkalo je še pet minut do enajstih. Kako so se minute vlekle v neskončnosti Nenadoma je nad seboj zaslišal biti uro enajst. Ura v Palači je prehitevala. Za Marino jo torej že bila enajst. Vstal je in se začel vzpenjali po stopnicah. Cez nekaj časa je obsta' se naslonil na zid in prisluhnil. Vse je bilo tiho. ŠPORT Uradna objava CONI-ja št. 3 Neudejgtvujofa se društva. Športne zveze in komisarji se jtozivajo, da do 31. januarja predložo seznam onih |>odrojenih športnih društev, ki morajo biti ali so že razpuščena ali ki se kakor koli že eno leto ne udejstvujejo ter se o njih ne more reči. da bodo obnovila svojo društveno delavnost. .športni programi, športne zveze, komisarji in društva se opozarjajo, da predlože do 31. januarja v smislu okrožnice z dne 16. dec. p. 1., program prireditev, ki jih posamezna društva mislijo organizirali v bližnji športni sezoni. Povedo naj približni čas teh prireditev, da se bo mogel narediti na podlagi teh podatkov splošen pregled delavnosti. Prošnje za nagrade. Prav tako do 31. januarja morajo vsa šjjortna društva predložiti proračun svojih potreb za tekoče leto. Pri tem naj navedejo prošnje za nagrade,orodje, obleko ter morebitne prispevke za organiziranje Športnih prireditev. Rahlo škripanjo vrat mu je vzelo sa|x>. Zaslišal jo rahel šum korakov in nato tih glas ali boljše samo dih: Renato!« Silla jo hotel planiti naprej. Ob tem klicu je obstal. Cez trenutek je isti glas znova poklical, n nekoliko močnejšo: Renato!« Ni bil gotov ali je to Mar in in glas ali ne. Umaknil se jo za korak Tedaj je zaslišal šum obleke, ki se jo naglo bližal in obstal blizu njega. -Silla, Silla I« je dejala Marina. Rila je res ona. Ni je sicer mogel videli, a čutil je njeno bližino. Samo nekaj stopnic jo jo ločilo »Nisem Renato,« je dejal, ne da bi se ganil. Se torej ne spominjate imena? Podajte ml roko!« Planila je navzdol in mu skoraj padla v naročje, on pa jo je strastno objel. -Je bilo res, kar ste mi rekli snoči?<, ga je vprašala s pozemajočim glasom. Silla ni odgovoril. Še tesneje jo je privil k sebi in ji poljubljal ramo. Njeno lice se jo dolnk-lo njegovega in nežen glas ga jo znova vprašal: »Je bilo res?« Ob njeni bližini so mladeniču odjiovedale vse misli in ves razum. Komaj je mogel spregovoriti: »A ti?« »Moj Bog! Že davno! mu je odvrnila. Nenadoma pa, kakor da bi jo prevzela neka nova misel, se mu je izvila iz rok, mu položila roke na ramena in ga vprašala: »Torej se ne spominjaš vsega?« Smuški dvoboj med Francozi in Švicarji Kljub prometnim in drugim težavam bomo čilali tudi letos o raznih mednarodnih prireditvah v drsanju, hokeju na ledu in smučanju. Mednarodno sezono bodo otvorili v nedeljo. 17. januarja v Chamonixu, kjer se bodo sestali najboljši francoski in švicarski smučarji. O tej tekmi bomo poročali med tednom podrobnejše. Tudi v Zagrebu bodo gledali pomembno prireditev. Tja bodo prišli slovaški igralci hokeja na ledu in nastopili proti hrvatski državni reprezentanci. To bi bilo vse, kar bi veljalo zapisati o nedeljskem mednarodnem Športnem sporedu. — Glavni dogodek za prijatelje nogometa bo nadaljevanje italijanskega Včeraj dopoldne ob pol 10 je mirno v Gospodu zaspal, previden s svetimi zakramenti, naš dragi brat, »trle in svak, gospod Janez Kavčič strojnik Kmečke zadruge Pogreb bo v petek. lo. januarja t D13. ob pol 1 pop. z Žal, lz kapele sv. Antona k Sv. Križu. Ljubljana — Salt Lacke — City — Utali. žalujoča brata VINKO In FRANC ter ostalo sorodstvo TBL- KINO MATICA 22 41 Tajlnstvena ljubezenska drama »molCeCa usta« z znanimi Igralci : Fosco Glaeliettl, Annctte Bach, Andrea Checchl, Carlo Campaninl. PREDSTAVE: dnovno ob 14.30. 16 30 ln 18.30; ob ncdejiih ln praznikih ob 10.30. 14.30. lfi.30 ln 18.30. TEL. tuNO SLOGA 27-30 Ljubezen ln trpljenje človeka Izven zakona v filmu »BATVIMT« Najboljši španski umetniki: Agustlni Irusta, Anelia Bonco ln dr. Predstave od 14.30 dalje; koncc ob 20.15. TEL. KINO VNION 22-21 Pustolovščino ln kazen največjega osvajalca genskih src »no* .JUAN« Adrlano Rimoldl — Carla Candian! PREDSTAVE: ob delavnikih ob 18 In 18 16; ob nedeljah In praznikih ob 10 30. 14 30 1(1 30 In ob 18.30 Vsemogočni jo poklical k Sebi našo drago mamo, staro mamo, leto, sestro, taščo. c gospo Amalija Morela roj. Ulasič po težki bolezni, prevideno s svetotajstvi. v 03. letu starosti. Pokopali smo jo v četrtek, dne 14. januarja 1943, ob pol 1 popoldne na novomeško pokopališče. Novo mesto, 13. januarja. 1013. Globoko žalujoči: Cveta in Leopold, hčerka in sin; Fani roj. Weilguny, snaha, Franc VVeitzer, zet, in vnuki: Miran, Franci, Leopold, Zdravko in Marjetica. Silla ni razumel. Odgovoril je tja v en dan, ves prevzet od njene bližine, iztegnivši roke proti njej: . •Vse, vse!« »Tudi iz Genove?« Ni mogel razumeti čudnih besed iu je nestrpno ponovil: >Vse, vse.« Marina ga je pograbila za roke in mu jih sklenila. »Zahvali se Bogu,-: nm je dejala. To strašno ime mu je stisnilo srce kakor ledena roka. Molčal je ves presenečen s sklenjenima rokami. Tudi Marina je molčala nekaj trenutkov, kakor da bi čakala, da odmoli v mislih. Nato ga jo prijela pod pazduho in zašepelala: »Pojdi va zdaj I« Odvedla ga jo navzgor po stopnicah. Silla je molčal in pustil, da ga je skoraj vlekla navzgor. Dospela sta do presledka, kjer so stojmice zavile na desno, t »Pojdi torej z menoj,« mu je dejala Malina, izpustila njegovo roko in ga objela preko ramen. Pritisnila jc usta k njegovemu ušesu in mu nekaj zaSepetala. Mladenič je pozabil na prejšnjo nerazumljive besede; postal je zoj>ct slep za vse in ji je odgovoril. »Tiho zdaj k mu je dejala in mu položila roko na usta. Zopet ga je prijela za roko m ga vodila navzgor. Nenadoma je obstala Zdelo se ji je, da sliši korake in govorjenje. Oba sta pozorno poslušala. državnega prvenstva. Posebno v prvem razredu te velikopotezne prireditve, ki traja skoraj vso sezono, igrajo moštva, za katerih usodo vlada tudi v inozemstvu veliko zanimanje. Po dosedanjih 15 igrah se je povzpel do vrha Torino, ki ima z Livornom enako število točk — po 21 sta jih nabrala doslej — vendar boljšo razliko golov. V nedeljo bo igral Torino doma proti Ambrosiani. Livorno pa bo gostoval v Benetkah. Ker so Benečani letos zelo šibki, bodo j>o vsej verjetnosti tudi Glasovi so prihajali iz spodnjega nadstropja, s hodnika, kjer je bila grofova spalnica. Marina se ni zmenila, šla je naprej. Njena roka je iskala vrata in jih odprla. Pramen svetlobe je padel na hodnik in vonj po vrtnicah je objel Silla. Vstopila sta. Na mizi so gorele sveče. Skozi odprta vrala spalnice je prihajala slabotna svetloba. Vscjiovsod so bili nameščeni šopki belih in rumenih vrtnic. Marina je vstopila v sobo, potegnila za seboj Silla in zaklenila vrata. Izpustila je omamljenega mladeniča in planila h klavirju. Preden so jo ta zavedel, kaj se godi, je začela divje igrati. Silla je stekel za njo in jo odtrgal s silo od klavirja. »Izzivam jih,« je dejala in pustila, da jo je odvedel proč. »Saj sem jih izzivala tudi snoči. Ničesar niso razumeli.« Silla je pričakoval, da bo kdo, ki je slišal klavir, prišel gor Marina je skomizgnila z rameni, se oprostila njegovih rok in skoraj padla v naslonjač. »SemkajI« mu je dejala in mu namignila, naj sede k njenim nogam. »Poznati hočem vse tvoje spomine.« Silla ni odgovoril. »Najprej ples,« jo takoj nadaljevala Marina. »Ne razumeš? Ples Doriak Nestrpno jc udarila z nogo ob tla. »Ne razumem,« je dejal. Marina se je hipoma vzravnala. »Mi nisi rekel, da se spominjaš?« On pa jo jo prijel za ioke in se sklonil nad njo. v nedeljo poraženi, težje pa bo v Torinu, kjer bo borba za točke zelo izenačena. Po računih na papirju velja napovedati zmago Livornu in Torinu, če ju nn bo sreča zapustila, kar se v nogometu tako rado zgodi. Naročajte »Slovenca«! | StEižbe ]j Dolu: Voznika zanesljivega ln poštenega vajenega Ljubljane, takoj sprejme Cebln, Wol-fova ulica št. 3. Boljše dekle sprejmem takoj kot sobarico in pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 214. iKtinimcj Seno kupuje Gospodarska zveza, Ljubljana, Blelvvelso-Va ccsta 29. Šivalne stroje nove ali malo rabljene, kupim. Točne ponudbo s cono na: šušteršlč, Vrhnika, Stara ccsta 3. Prodamo: visoke in šublat omare, kuhinjske kredence, razno mize, štokrle, otroške, zložljive ln navadne postelje, žično vložke, žim-nat modroc, predsobno in vrtno garnituro, starejše pisalno mize ter tridelno pslho, gramofon, posamezne plošče, gašperček, drsalke in drugo. V trgovini »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. j Poizvedbe H Ročni voziček na gumijevih kolesih — znamke Ign. Vole, je bil pozabljen dne U. t. m. zvečer na tovornem ko-odvoru. Prosi se najditelja, da ga vrne lastnici proti visoki odškodnini. Petronafta — Ljubljana, Bleivveisova cesta 3Ga. ! Berite i , ■ j\plotienca\ I in oglaiujt« v njem f Dno 13. januarja 1943 jo umrl v 58. letu starosti gospod Janez Kavčič strojnik Kmečke gosp. zadruge v Šiški Pogreb bo v potek, dno 15. januarja 1913, ob '/<4 z Zal na pokopališčo k Sv. Križu. Sv. maša bo darovana 15. Januarja 1943, ob pol 8 v cerkvi sv. Frančiška v ftlški. Dragemu tovarišu In vestnemu strojniku ohranimo blag spomin! Ljubljana, dno 14. januarja 1943. KMECICO GOSPOD. ZADRUGA V ŠIŠKI Ugodna naložba kapitala je priložnostni nakup parcel v najbližji periferiji Ljubljane, blizu cestne železnice v Izmeri i40 do IfiO m*. — Vsa pojasnila daje Prlstavec Franjo. realltctnn pisarna. Ljub-lana. Cesta Arlella Rea St. 3. (P Prečiščen po dolgem trpljenju, večkrat previden s sv. zakramenti in popolnoma vdan v božjo voljo je 14. januarja v 91. letu svoje, starosti in 64. letu zveste zakonske skupnosti odšel v večnost naš blagi, ljubljeni oče in mož Janez Košmerlj posestnik v Sodražici, zdaj pri Sv. Petru v Ljubljani Pogreb blagega pokojnika bo v soboto ob treh popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na poko-pališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo darovana zanj v župni cerkvi sv. Pclra v petek, 22. januarja ob 7 zjutraj. Ljubljenega očeta priporočamo vsem prijateljem in znancem v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, Sveti Peter: 14. januarja 1943. Terezija, Alojzi} — Janez z družino, Edgar VVallace: 47 Skrivnost skrivljene sveče Roman »Zelo važno. je navdušeno odgovorila, zlasti ker bi rada, da bi predaval v nekem določenem prostoru. Ali bi lahko pregovorili gospoda Lexmana, da bi nastopil v moji hiši?« »Na Portman Placeu?« je vprašal. Ne, imam svoj dom, z vsem opremljeno Inšo sem si najela v Blackheathu. Pregovorite gosjxida Lexmana, da bi pri meni predaval.« A zakaj?,« je vprašal. Prosim vas, ne izprašujte nič o toin. ga je prosila. »Napravite mi to uslugo, Tommy.< \ idel je, tla misli resno. Pisal lx>m dobremu Lexmunu šc danes l>opoldne,« jc obl jubil. John Lexman mu je telefonski odgovoril-»Najrajši bi predaval kje izven Londona,« je rekel, sa ker se miss Bnrtholomevvova zu-nima za zadevo, dovolite, da povabim tudi njo. /ugotavljam vos, da se ne, 1)0 bolj zgražala, kot se ptič more zgražati poštena ženska.« Tako je prišlo tudi ime Belintle Bartholo-mevvove v seznam odličnih povabljencev |>oli-oijskili šefov, ki so bili tu čas na poti v London, tla bi poslušali Lexmnna, ki je obljubil, da zagotovo razvozla zgodbo o Karu in njegovem umoru ter da ruzkrije skrivnost, ki je zastirala njegovo smrt, in še pomen skrivljene sveče, ki je tedaj bila spravljena v Črnem muzeju Scotland Vnrda. XX. Iz prostorne sobe so spravili večino j>o-hištvu. du bi mogli vanjo vsi povabljenci, ki so prišli e. vseli koncev sveta, da bi poslušali zgodbo o skrivljeni sveči in bi kontrolirali svoje mnenje s teorijo Johnu Le x man a. Sedeli so in se živahno pogovarjali o raznih ljudeh in zločinih, o tveganih namerah, ki so se. ponesrečile, in o nenavadnih slučajih, ki so ostali nepojasnjeni. Ti pogovori so prihajali tudi do Belindc Mnry, ki je stala za kretonnsto zaveso pri vratih v svojo delovno sobo. »...Ali se, spominjate, sir George. nn primer z Bolhookom? Zgrabil sem ga v Odesi... »...zanimivo, da nisem našel pri mrtvecu nič denarja, pač pa prav majhen zlat amulet, po čemer sem sklepal, dn je morala biti dekle s plišastim klobukom, ki je...« ... Pinot je zbežal, ko mi je jiognal tri krogle v život, a <«r se le zavlekel do okna, streljal za njim in C* zadel; to je bil res mojstrski strel...« Ko je vstopila, so vsi vstali, rla bi jo jio-zdravili, in T. Ks. jo je predstavil: Prav tedaj so javili, da prihaja John Lexman. Videti je bil utru jen, a je veselo odzdravil komisarju. Poznal jc vse navzočne, kakor so poznali oni njega. Ko je odložil na mizico, pripravljeno zanj, nekuj listkov z beležkami, je vse pozdravil, nato pa se vrnil k mizi in kur začel brez kakega posebnega uvoda. XXI. Predavanje Johna Lexmana. »Kakor veste, pišem povesti, katerih uspeh je. v zamisli in razpletu kriminalnih skrivnosti. Naš načelnik policije je bil preprijazeu, ko je rekel, da so inojc zgodbe več, ko samo navadno hlastanje za senzacijami, ker sem v svojih jx)vestih skušal podati sicer zamotane, a vendar možne situaci je, ki sem jih tako izpeljal, da jo bila rešitev sprejemljiva ne samo za navadnega bralca, temveč tudi za policijskega strokovnjaka. Čeprav svojih prvih del nisem nikdar resno vzel in sem res iskal samo napete situacije in dogodke, vidim zdaj, ko mislim na vsa ta dela, v njih vendar prizadevanje, ki se mi je zdelo tedaj brez pravega smisla, a jo bilo je smotrno. Oprostite mi to samohvalo, a je bila ta pojasnitev potrebna. Vi, ki ste v službi policije in imate veliko izkušnje in znanja, boste ptič razumeli, da bom zdaj mogel podati misli morilčeve, kakor sem se mogel vživeti v izmišljene kriminalne osebe, katere sem opisoval, če l>i pa žc nc mogel podati tega, bom pa prikazal duševni nnstroj morilca Remingtona Kara. Večina izmed vas že pozna vse podrobnosti, ki se tičejo tega človeka. Veste, kakšen tip je bil, slišali ?te o njegovi grozni krvoločni nravi, znano vmn je, da je bil grd madež na tem j božjem svetu, da je bil podle/, k; je jskn| samo naslado, ono čudno slast po krvi in trpije-j nju, kukršnn je zelo redka v kriminalnih pri-' metih.« John Lexman je nato opisal umor Vassa-larov- »Zdaj nc vem več, kako se je to zgodilo, je nadaljeval. »Za sveti večer sem dobil med drugimi darovi tudi revolver, ki mi ga je f>o-slul neki neznan občudovalec. Ta neznani občudovalec je bil Kara, ki je zamislil oni umor že tri mesece prej. On mi je jjoslal brovvning, ker je dobro vedel, da niseni imel nikdar oprav-ka s takim orožjem in da bom zato z njim' zelo previden. Lahko bi bil spravil revolver v kako odročno omaro in ves njegov načrt, ki ga je tako skrbno izdelal, bi se mu bil ponesrečil. Toda Kara je bil smotrn pri vsem svojem delu. Tri tedne potem, ko sem dobil orožje, so poskusili sredi noči s hrupnim vlomom v mojo nišo. Bedasto se mi je zdelo in naivno, da delti tat tnk hrup in da je takoj jx> poizkusu zbežal, ne da bi napravil kaj škode, razen da je ubil steklo v oknu naše jedilnice. Seveda sem* tedaj mislil, du bi se utegnil poizkus ponoviti, ker je moja hiša na skrajnem koncu vasi, in zato jc bilo naravno, da sem vzel revolver iz nekega zaboja in ga imel pri rokah. Da bi videl, nli je vse v redu po njegovi zamisli, me je naslednji dan Kara obiskal in je poslušal vso zgodbo o nameravanem vlomu. O revolverju nisem nič govoril, a zdaj m spominjam, čeprav nn to takrat nisem mislil, da sem mu povedal, da imam orožje pri rokah. Čez štirinajst dni so spet poizkusili z vlomom. Poizkusili pravim, ker ne verjamem, da so resno-mislili. Z nasiljem so samo nameravali doseči, da bi imel revolver na pripravnem inesiu. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramam Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenSii