ililif http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik ČETRTEK,M^EPl^ER / ŠTEVILKA 1317, LETO XXV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA i/eni TOPLE MALICE I N KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com - ISOLA / CENA: 1,50 EUR 1318 id 19 f/1? 8 961 2 "4 4 0 6 7 1 Vse pogosteje nekaterih stvari ne razumem Pa ne da so napisane ali izgovorjene v nekem tujem jeziku, moral bi jih razumeti, pa jih ne. Morda so kriva leta in to drvenje sveta, ali pa so neumnosti postale sčasoma pametne. (Mef) Začel bom s policijskim zapisnikom v katerem je pisalo: Popoldan je pri kampu Fiesa 33-le-tna državljanka Nemčije pri zaviranju s kolesom izgubila oblast nad vozilom in padla, pri tem pa se je lažje poškodovala. Izdan ji je bil plačilni nalog. Ne prvi ne zadnji. Takih, obeh splov, je vsak teden kar nekaj in v vseh primerih so udeleženci, ki se jim po policijsko reče samoudeleženci, za svojo neprevidnost kaznovani. Še večjo smolo je imel izolan, ki je s kolesom zapeljal s pločnika v grmovje pri avtokampu, padel in se malo “poravsal.” Smolo ni imel zato, ker je padel ampak zato, ker je takrat pripeljalo mimo reševalno vozilo in svetovali so mu naj gre za vsak slučaj, z njimi do bolnice. V bolnici so ugotovili, da mu ni nič, ker pa so ga pripeljali reševalci so o tem morali obvestiti policijo in nič hudega slutečega kolesarja je pričakala kazen v obliki plačilnega naloga. In se je čudil in spraševal naokrog zakaj je kaznovan, ker se je zvrnil s pločnika v travo. Zakaj kazen za nekoga, ki si je itak naredil težave. Morda je zvil feltno kolesa, si prislužil brazgotino na obrazu tik pred obletnico mature, razbil domača jajca, ki jih je peljal s kolesom od bližnjega kmeta. Kaj mu bo koristila kazen pri njegovi jutrišnji ali katerikoli vožnji s kolesom. Bo bolj previden? Bo tiho in ne bo nikomur povedal, če bo slučajno nerodno zapeljal na pločnik in se zvrnil na bližnji kandelaber. Verjetno je v zakonu o prometni varnosti, ki policiji daje takšne naloge oziroma možnosti, zapisano, da je treba osebo, ki zaradi svoje nespretnosti ali neprilagajanja vožnje razmeram, kaznovati, saj s svojim ravnanjem lahko ogrozi tudi druge udeležence v prometu. Zato policistom ni kaj očitati, razen, da bi se veliko lepše bralo tako-le: Popoldne je pri kampu Fiesa 33-letna državljanka Nemčije pri zaviranju s kolesom izgubila oblast nad vozilom in padla, pri tem pa se je lažje poškodovala. Policisti so jo povprašali po počutju in jo opozorili, da mora biti med vožnjo s kolesom bolj pazljiva, saj z nepazljivostjo ogroža sebe in druge udeležence v prometu. Morda bi prišli še v Trip adviser. Izbral sem primer s katerim bi lahko mirno živel vsaj še eno generacijo in takih je še veliko. So pa tudi veliko težji in takšni, ki jih ni mogoče kar tako vreči čez ramo. Kako, recimo, razumeti, da uradna oseba naredi napako zaradi katere človek izgubi hišo. In potem vsi priznajo, da je bilo tako, toda po zakonu ni mogoče storjenega popraviti in mirna Bosna. Prav tako ne razumem, da nekdo širi sovraštvo po spletu ali pa, da ena od televizijskih postaj na ekran spravi dekletce, ki javno sumi, da bodo višek denarja, zbranega za Krisa, organizatorji pobasali ali drugače zapravili. Vesel sem, da takrat, ko sem se jaz učil voziti kolo, ni bilo prav veliko »miličnikov« v okolici.. nnn INTES4 SNMMOIO BANK NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si 2 Druga Četrtek, 3.oktober2019, št. 1319 Občina stoji za OPN-jem Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. LETI, LETI ADRIA A se danes še kdo spomni na povezavo prizemljene Adrie s podpisom mirovnega sporazuma egipčanskega predsednika Anvara El Sadata in izraelskega predsednika vlade Menahema Wolfovicha Begina? Zaradi katerega sta oba dobila Nobelovo nagrado za mir. Adria ne leti več. Razen v otroški igrici, v kateri se maha s prstmi in čaka kdo bo povedal, da »leti, leti... lastovka,« pa prstki ropotajo po mizi, ker lastovka leti, a ne »leti, leti miška,« ko se prstki ustavijo. Igrice v kateri leti, leti Adria se igrajo samo tisti ministri in ministrice, ki so jo za bednih 100.000 evrov prodali sumljivim nemškim mučkatorjem, ki so se dobro obogateli in jo spravili v stečaj. Tisti, ki so Magni dali milijone subvencij, brez besede o tem, če je to v skladu a ne s pravili obnašanja v EU, a za Adrio so takoj povedali, da denarja za reševanje ne bo, reševati pa bi bilo treba tisto, kar je taista vlada države Slovenija zas...., pa njene rezultate žrejo drugi. Ker Slovenija ima tudi danes vlado, kot jo je imela prej in vlada je stvar kontinuitete in nobena nova vlada nima pravice, da obtožuje prejšnje vlade za nesposobnost in nedejavnost, ker je vse samo dogajanje v nadaljevanju, z istimi in le delno novimi igralci. Še vedno ni odgovora na vprašanje, kaj se je dogajalo leta 1977, ko je Adria Airways, takrat pod imenom Inex Adria, prišla v legendo. Ne vem zakaj se to resnico danes skriva. Ker mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom ne bi bil podpisan, če ne bi bilo Adrie, njenih pilotov in njenih letal. Lahko, da danes o tem ni lepo govoriti, ker je k zgodovinskemu dogodku svoje prispevala tudi država Jugoslavija, ki je bila prijatelj tako z Egiptom kot tudi z Izraelom. Egipčanski predsednik ni hotel leteti iz Kaira v Tel Aviv z egipčanskim letalom. Še vedno je bil aktualen zakon v arabskem svetu, da je treba Izrael vreči v morje in ni bilo pilota v Egiptu, ki ne bi strmoglavil letala s predsednikom, ki hoče podpisati mir in priznati pravico Izraela do obstoja. Ker - pilot ima padalo, potnik ga nima. Egipčanski predsednik je v Tel Aviv odletel z letalom Inex Adrie, druge najmočnejše jugoslovenske letalske družbe, s sedežem v Ljubljani, Slovenija. Predsednik Sadat se je pilotom in stevardesam, ne vem če so še na tem svetu, posebno zahvalil in se jim oddolžil z darili za prijeten let od Kaira do Tel Aviva in nazaj. Kasneje so ga ubili lastni vojaki, na vojaški paradi v Kairu, 6. oktobra 1981. Dolgo so čakali, v skladu z arabskim pregovorom namenjenim Evropejcem in ostalim: »Vi imate ure, mi imamo čas.« Izrael je pridobil čas za novo oborožitev in nove osvajalske vojne, Egipt je dobil Sinaj, na katerem so najlepša letovišča na Rdečem morju, Šarm el Šeik, Dahab, Hurgado in vse kar je vmes. Pa še ena, čeprav ni še za legendo, ker je mlajša, pa vseeno ni še za v pozabo, je zgodba o reševanju Adrijinih letal Airbus A 380 iz Brnika v času vojne za Slovenijo leta 1991. Mladi Adrijin pilot Sergije Voinov, rojeni Sarajlija in sin starega sarajevskega novinarja, nikomur, razen najbližjim tehnikom, ki so mu pomagali, ni povedal, kaj namerava narediti. Ker je vedel, da bi moral govoriti z istimi ljudmi, ki so ubili Toneta Merlaka. Brnik je zasedla vojska, kontrolni stolp je bil pod nadzorom Miloše-vičevih podložnikov. Voinov je iz hangarja ukradel prvi A380 in - odletel v Celovec. Pa se je vrnil še po drugi A380 - in po skoraj zablokirani stezi vzletel in spet - odletel v Celovec. Oba Airbusa sta v stečajni masi Adrie, Sergije leti za KLM, a zgodbo o Adriji so prodali za 100.000 evrov. Prstki na mizi so utihnili. Adria ne leti več. V petek je župan Danilo Markočič s sodelavci sklical tiskovno konferenco, na kateri je medijem predstavil občinski prostorski načrt. Govora je bilo o dejstvih, ki so javnosti že znana, je pa kljub temu nekaj novinarskih vprašanj “zbodlo” prisotne. Tako so potrdili, da bo Občina Izola 18 hektarjev kmetijskih zemljišč v Jagodju in v Industrijski coni, ki so večinoma v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in so »nekoliko bolj na ravnini«, zamenjala za zemljišča na podeželju, ki pa so danes zaraščena in si s tem zagotovila možnosti za nadaljni razvoj. »V pedološki študiji je bilo opredeljenih 42 hektarjev danes zaraščenih kmetijskih zemljišč, da bi na območju Občine Izola lahko pripravili vsaj 25 hektarjev nadomestnih zemljišč adekvatne bonitete«, je povedal vodja Urada za prostor in nepremičnine Občine Izola, Marko Starman. Zemljišča, katerim bi namembost iz kmetijskih spremenili v zazidljiva, se nahajajo v Jagodju, ob obvoznici, in v Industrijski coni, nad Drogo. Na žalost pa ni nobenega zagotovila, da bodo ta »nadomestna« zemljišča dobili dosedanji zakupniki teh zemljišč, ki bodo ob sprejetju OPN-ja postala stavbna in zato toliko bolj zanimiva za prodajo. Po besedah Župana, vsaj za tista v Jagodju ni bojazni, da bi se hitro prodala. Kot je še povedal, bo Sklad s tem dvakratno profiliral, saj bo za kmetijska zemljišča dobil stavbna, ki jih bo lahko drago prodal. Novinarje je tudi zanimalo, kako to, da je bilo sprejetih le pet tako imenovanih razvojnih projektov. Marko Starman je odgovoril, da so v preteklih desetih letih dobili 704 evidentirane pobude, od tega so jih 130 obravnavali, od katerih so upoštevali »vse, ki so prostorsko sprejemljive, in med temi je tudi tistih pet«. Bodo pa 500 pobud obravnavali v naslednjem sklopu, to je po sprejetju in ponovnem odprtju OPN-ja. Župan se je tudi branil očitkov, da gre v primeru teh petih sprejetih razvojnih projektov za klientelizem, saj naj bi bili v lasti posameznikov, ki so tako ali drugače povezani z Občino. Povedal je, da se OPN ne pripravlja po strankarski, temveč po strokovni liniji. Na tiskovni konferenci so povedali tudi, da je bil dokument razgrnjen 110 dni, »v tem času sta bili organizirani dve javni obravnavi in štiri predstavitve«, medtem ko bi po zakonu zadostovalo 30 dni z eno samo predstavitvijo. ur MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.raandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Izola Kmetije so zakrile druge načrte Javne obravnave dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta je bilo v ponedeljek konec. Zdaj bodo številne pripombe, teh je verjetno več kot 200, vzele v roke strokovne službe občine in ocenile, katere lahko upoštevajo, katere pa ne. Javna obravnava se je vrtela predvsem okrog pozidave kmetijskih zemljišč, ob tem pa dokument vsebuje tudi druge načrte o katerih je bilo malo povedanega. Malo bolj pozoren bralec tega, sicer zajetnega dokumenta, se ne more izogniti občutku, da je marsikaj, kar je tam zapisano, zapisano le zato, ker nekaj pač mora tam biti. Če bi obveljal tak kot je, bi se Izo-lani zagotovo morali resno pogovoriti tudi o nekaterih drugih vsebinah, saj v dokumentu z naslovom “Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora” lahko najdemo tudi to-le: Kulturni dom Vse kulturnike, ki že vsaj 16 let v različnih komisijah iščejo primerno lokacijo za kulturni center lahko obvestimo, da je OPN “razrešil” tudi to dilemo. V omenjenem dodatku lahko preberemo, da se obstoječi kulturni dom odstrani ter nadomesti z novim objektom (na skici). Zapisano je še, da je pri nadomestni gradnji kulturnega doma treba upoštevati, da je maksimalni tlorisni gabarit 36m - 28 m (vključno s stolpom nad odrom)... Maksimalna višina stolpa nad odrom je 18.70 m. Streha nove stavbe je lahko ravna in nepohodna. Tudi stolp ima lahko ravno nepohodno streho. Za servisni dostop do kulturnega doma se izvede prometna navezava iz Bazoviške ulice, kjer bodo tudi parkirišča Jagodje - Šared ostaja Že na javnih obravnavah je bilo nenavadno slišati, da je eden najpomembnejših prostorskih dokumentov v izolski občini Državni lokacijski načrt (DLN) za nadaljevanje gradnje hitre ceste iz Jagodja do Lucije. Seveda so bili udeleženci začudeni, saj se vse tri občine zavzemajo za gradnjo hitre ceste mimo Kopra proti Dragonji. Pripravljalci so pojasnili, da je DLN sprejet in ga pač morajo upoštevati, tudi če kasneje morda ne bo realiziran. Tako ostaja hitra cesta Jagodje Lucija zapisana kot eden najpomembnejših dokumentov OPN-ja, čeprav že v nadaljevanju omenjajo tudi možnost, da DLN ne bo obveljal. ^-23 16 . jr_ JU E. , j, I!..- S +4.10 Tako zdaj na območju Jagodja veljajo, med drugim: Državni lokacijski načrt za hitro cesto Jagodje-Lucija s priključno cesto za Piran, Državni prostorski načrt za prenosni plinovod Ajdovščina - Lucija in Občinski podrobni prostorski načrt za cesto in kolektor Jagodje - Šared. Zanimivo, saj se gradnja kanalizacije Šared - Izola že začenja po trasi, ki je različna od tiste za cesto Jagodje - Šared. Še več privezov? Izolski zaliv je že povsem iznakažen s preštevilnimi privezi, komercialnimi in občinskimi. V tem dokumentu pa lahko preberemo, da se za območje med valobra-nom in carinskim pomolom predvidi priveze plovil. Število in tip privezov bo podrobneje opredeljeno s posebnimi strokovnimi podlagami in izvedbenim prostorskim aktom. Skupaj s pomoli se ureja ustrezna infrastruktura in po potrebi preoblikuje obalno črto. Zunanji del zahodnega valobrana se istočasno uredi za potrebe kopališča. Tudi v Ureditvenem načrtu Simonov zaliv piše, da se privezna mesta za plovila lahko umesti na podlagi predhodne ocene stanja, izven varovanih območij in na način, da se ne poškoduje morskega dna. Zanimiva je pobuda Komunale, ki predlaga naj OPN predvidi možnost gradnje (objektov in infrastrukture brez odvečnih oz. začasnih soglasij in dovoljenj) na celotnem območju priobalnega kopnega in vodnega dela občinskega pristanišča Izola, predvsem tistega dela, ki je vpet v kulturno-varstveno zaščiteno staro mestno jedro. Zato predlagajo spremembo statusa celotnega območja občinskega pristanišča, kar bi omogočilo gradnje in pridobitev ustreznih dovoljenje na celotnem območju občinskega pristanišča. Mimogrede, občinsko pristanišče zajema območje vse do “carinskega pomola” in še malo čez. d.m. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Včeraj ob 08:22 - G VARUJEMO KMETIJSKA ZEMLJIŠČA Trajno bomo zavarovali kmetijska zemljišča, ki so ključnega pomena za prihodnji razvoj kmetijstva in povečanje samooskrbe O«/ f na vseh področjih. Na ministrstvu smo že pripravili strokovne podlage y /in izpolnili vse pogoje za začetek postopka določanja , trajno varovanih kmetijskih zemljišč po posameznih občinah. Na ta način bomo trajno zaščitili strateško pomembna področja, kjer dolgoročno ne bo mogoče spreminjati oj namembnosti kmetijskih zemljišč. Prejeli smo Lov na kmetijska zemljišča (skoraj) odprt Ali smo si v Izoli želeli takega župana, ki brezkompromisno podpira pozidavo 18ha najboljših kmetijskih zemljišč za gradnjo razkošnih vil nad Jagodjem in Malijo, gradnjo industrijskih objektov, od Droge do obalne ceste, kjer že sedaj ob hali Union stoji skelet neke nedokončane investicije. Ali smo si želeli župana, ki vsa ta zemljišča namenja investitorjem s polno malho, med katerimi gotovo ne bo Izolanov, ali bo kaka izjema? Ali smo želeli župana, ki v občinski prostorski plan vnaša črne gradnje nekaterih priviligiranih posameznikov? Vse to bo pokazala javna anketa z zbiranjem novih podpisov občanov Izole, za katero se je CI-GZI odločila, da jo bo pričela izvajati. Da bodo investitorji poravnali obljubljeno nadomeščanje kmetijskih zemljišč na nemogočih terenih, v to enostavno ne verjamemo. Zgornja številka 18 ha je kot kaže za medije, saj je v študiji o nadomeščanju v točki 1.3 za območje obravnave navedeno, da se z OPN načrtuje širitev stavbnih zemljišč na 54ha kmetijskih zemljišč ter da bo potrebno nadomeščati 34ha kmetijskih zemljišč. Cl-GZI predlaga, da bi kompetentni predstavniki občine razmislili in namesto nadomeščanja kmetijskih zemljišč na navedenih lokacijah, ki so slabše kvalitete raje širili predvideno stanovanjsko oz. industrijsko gradnjo in tako z urejanjem kanalizacijskega omrežja razvijali podeželje. Povsod se industrijske cone umikajo iz mesta: Kozina, Divača, Logatec. Način izrabe slabših zemljišč za namene gradnje, so zahtevane tudi v smernicah Ministrstva za kmetijstvo. V Civilni iniciativi - GZI smo preverili mnenje o ustreznosti dopolnjenega poročila o okolju s strani Ministrstva za okolje in prostor z dne 30.04.2019, ki v 4. točki pravi, da se Ministrstvo za kmetijstvo še ni dokončno opredelilo glede nadomeščanja. V pošteni državi med poštenimi ljudmi pa se taka potrditev plana ne bi smela zgoditi, saj ministrica za kmetijstvo ga. Aleksandra Pivec, v intervjuju z dne 30.09.2019 objavljenim na MMC RTV SLO zagotavlja, da bo zaradi ekstremnih težav z omenjenim številom ha in nezadostne samooskrbe, vodila izrazito politiko zaščite vsakega hektarja kmetijske zemlje. Ali bo svoje poštene namene in obljube uresničevala, se bo glede izolskega OPN, videlo na mnenju, ki ga bo kot ministrica podpisala. Ker tudi 300 podpisov občanov ni dovolj, da bi se dogovarjali o pametnih odločitvah v našem mestu, bo torej CI-GZI organizirala podpisovanje izjave ali smo za pozidavo ali proti in kaj je prioriteta razvoja tega mesta. Civila iniciativa - gibanje za Izolo Četrtek,3.oktober2019, št. 1319 Občinski svet------------------------------------------------------------------- V četrtek, 10. oktobra se bodo na 7. redni seji sestali izolski občinski svetniki. Poleg že tradicionalno bogatega prometa z nepremičninami je največ pozornosti namenjeno že drugemu letošnjemu rebalansu občinskega proračuna. Na dnevnem redu je sicer tudi letno poročilo Osnovne šole Dante Alighieri za leto 2018 in letni delovni ter finančni načrt za šolsko leto 2018/2019 in sprejemanje Odloka o podeljevanje priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča ter predlog uradnega prečiščenega besedila Odloka o občinskem pristanišču, a je največ pozornosti vendarle nmenjeno drugemu letošnjemu rebalansu občinskega proračuna. Prostofer Za izvajanje te dejavnosti Občina Izola potrebuje ustrezno vozilo, zato se z rebalansom predvidi sredstva za mesečni najem vozila v višini 500 EUR, predvideno gorivo 70 EUR in sredstva za mesečni najem klicnega centra z brezplačno telefonsko številko, ki povezuje lokalne uporabnike in Prostoferje v višini 200 EUR + DDV. Skupaj sredstva za izvajanje projekta znašajo 4.860 EUR. Nadstrešek VK Argo Zaradi združitve klubov veslači nujno potrebujejo dodaten nadstrešek kamor bi lahko varno pospravili čolne in ostalo veslaško opremo, ki se trenutno nahaja na prostem. Z rebalansom se predvidi dodatna sredstva v višini 18.000,00 EUR za izvedbo nadstreška na objektu Veslaškega kluba ARGO Izola. Obalna cesta Sredstva so bila predvidena za dodatno ureditev obale/dostopov do morja in dodatne ureditve v sklopu urejanja kolesarske steze na obalni cesti. Ker je bil projekt postavitve javne razsvetljave in rekonstrukcije kolesarske steze na obalni cesti prestavljen v naslednje leto, v letošnjem letu niso izvajali nobenih aktivnosti, z izjemo odločitve, da so WC-ji na obalni cesti postali brezplačni. Ribiško pristanišče 2.faza sanacije obsega sanacijo obale mandrača - južni del, dobavo pomožnih plavajočih pomolov ob ribiškem pomolu, sanacijo obale Sončnega nabrežja, poglobitev akvatorija ribiškega pristanišča, nad višanje skalometa glavnega pomola in dopolnitev komunalne opreme ribiškega pristanišča. Redna dejavnost Komunale Glavni razlog za predlagano povečanje sredstev je plačilo zapadlih obveznosti iz leta 2018 v letošnjem letu ter nujna naročila, ki so jih morali dodatno planirati. Skupni znesek je dodatnih 161.300 Eur Prireditve Za prireditvi v sklopu Primorskega poletnega festivala, je treba zagotoviti dodatnih 10.000,00 EUR. (2 dogodka po 5.000,00 EUR). Dodatnih 20.000,00 EUR je treba zagotoviti za prevzem prireditve Zlata oljčna vejica (10.000,00 EUR), ki je postala del Praznika Oljk, rib in vina, ter 10.000,00 EUR za koncert Leibach. Obe prireditvi je izvedel CKŠP Izola. Za organizacijo prireditve Ironman je bilo dogovorjeno sofinanciranje občine Izola v višini 15.000 EUR, a ni bilo planirano v proračunu. Novogradnje stanovanj V letu 2019 je bilo prodanih 7 stanovanj, za enega pa ni bilo zanimanja. Skupni prihodek znaša 728.000,00 Eur. Rekonstrukcija objekta na naslovu Smrekarjeva 52 bo stala 280.272.00 EUR (z DDV-jem). Predvidena je ureditev treh stanovanjskih enot (v vsakem nadstropju po eno v velikosti 29,70 m2) in poslovnega prostora v pritličju (v velikosti 9,80 m2). Izbrani izvajalec je spomladi 2011 pričel z gradbenimi deli, vendar jih je moral zaradi spora z bivšim uporabnikom objekta prekiniti. Po pravnomočno končanem sodnem postopku v korist Občine Izola je bil objekt izpraznjen, vendar se z deli ni nadaljevalo. Rekonstrukcija bo predvidoma dokončana do konca leta 2019, zato bo navedena tri stanovanja mogoče podeliti prosilcem iz letošnjega razpisa. Za preureditev 5 kletnih prostorov v stanovanja v objektu Južna cesta 20 znaša ocena skupnega stroška investicije 333.530,00 EUR (z DDV-jem). Večstanovanjski blok je bil zgrajen in najemnikom predan leta 2009. V objektu je trenutno 50 stanovanj, 6 v zasebni lasti in 44 v lasti Občine Izola. Že pri načrtovanju objekta je obstajala zamisel o ureditvi petih stanovanj na severni strani kletne etaže objekta (zaradi konfiguracije terena stanovanja dejansko ne bi bila vkopana temveč pritlična z izhodom na atrij), vendar takrat veljavni prostorski akt (ZN Livade - zahod) za to območje ni predvideval možnosti ureditve stanovanj v kletni etaži. S spremembo prostorskega akta v letu 2010 je bila omogočena ureditev stanovanj tudi v kletni etaži. Gre torej za spremembo namembnosti dela etaže kleti iz skladišč, kolesarnic, pomožnih prostorov in shramb v stanovanja. Pridobili bi pet stanovanjskih enot skupne stanovanjske površine 246,25 m2 in 83,54 m2 atrijev. Preureditev bo predvidoma dokončana do konca leta 2019 oz. začetka leta 2020, zato bo navedenih pet stanovanj mogoče podeliti prosilcem iz letošnjega razpisa. Pri novogradnji večstanovanjske stavbe na naslovu Cegnarjeva 2 in 4 bo strošek izdelave idejnega načrta 5.500,00 EUR (z DDV-jem). Gre za novogradnjo večstanovanjskega objekta (do 4 stanovanjske enote), v skupni izmeri cca 380 m2 bruto tlorisne površine. K izvedbi projekta se bo pristopilo v letu 2020. - Zaradi potrebe po povečanem številu cenitev in parcelacij zaradi številnih postopkov prodaje, je potrebno stroške geodetskih storitev, parcelacije in cenitve povečati za dodatnih 20.000,00 EUR. - V mesecu novembru 2019 zapadejo v plačila oz. vračila lastne udeležbe petnajstim najemnikom, ki so bile plačane ob dodelitvi stanovanj na podlagi Razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem leta 2009. Občina Izola je dolžna udeležencem plačano lastno udeležbo vrniti po 10. letih z 2% obrestno mero, zato se poviša plan za 18.000,00 EUR. Kadrovanje po koalicijsko Ob koncu seje bodo svetniki odločali še o razrešitvi člana in imenovanju nadomestnega člana Nadzornega sveta JP Komunala Izola. Matjaža Gergeto bo zamenjal Aleksander Krebelj (PNI), za namestnika člana Skupščine JP Rižanski vodovod Koper pa bo imenovana Manca Vadnjal (IJN). ur Ste še prepričani da nimamo preveč komunalnih privezov? ... \ . H ji | / ji , ....Iff. /, *ll4| I ./ ..t-j i ■6-S. ' V 'T' V4,!. «•// ' w 1 ,1 .TfcaS::: Izolska zgodba Sodni mlini nekatere zmeljejo do konca Pred desetimi leti je imel družino in stanovanje v stari hiši sredi mesta, danes je sam, z ostanki nekdanje hiše in stanovanja, z dolgovi in spoznanjem, da ima vse pa vendar nima nič. In za vse skupaj ne nosi prav nobene krivde. To je njegova zgodba. V stavbi v Kocjančičevi ulici št. 4. sta bili nekoč dve stanovanji z dvema lastnikoma, ki pa sta bili etažno razdeljeni tako, da nobeden od lastnikov ni mogel posegati v stavbo brez soglasja drugega. Potem je lastnica stanovanja B najprej prodala klet kupcu, ki za nadaljevanje zgodbe niti ni tako pomemben, nato pa, leta 2009, še stanovanje kupcu z Dolenjske. Tu pa so se začele težave. Seveda tudi novi lastnik, brez soglasja Zupanovih, ni mogel obnavljati, kaj šele dozidati stanovanja, poleg tega ni imel gradbenega dovoljenja za tak poseg. Imel pa je gradbinca in tako so Ančki Zupan najprej natvezili, da imajo vsa dovoljenja in da ji bodo v zahvalo za soglasje uredili stopnice, betonirali ploščo, popravili streho in uredili kopalnico. Ponudba se je zdela dobra in po pristanku se je Ančka, ki se je že takrat težko gibala zaradi poškodbe kolkov, preselila k sosedi, saj naj bi bila obnovitvena dela kmalu končana. Na začetek črne gradnje so občinske inšpektorje takrat opozarjali sosedje, vendar se takratni vodja inšpekcije za vsa ta opozorila ni zmenil. Če bi takrat preverili vsaj, ali imajo gradbinci dovoljenje za uporabo javne površine, do zapleta niti ne bi prišlo. Ko ti podrejo hišo Ko se je sin Miran po nekaj mesecih vrnil z bolnice domov, ga je čakalo presenečenje. Namesto hiše so bile tam samo še štiri stene in zametki nove strehe, dvignjene tako, da bi omogočila še ureditev najmanj mansarde. Ni mu preostalo nič drugega, kot da si poišče podnajemniško stanovanje. Invalidna mati, ki se je komaj še premikala s pomočjo bergel, je medtem morala zapustiti stanovanje v soseščini in sprejeli so jo v izolski dom upokojencev. Črnograditelji pa so nadaljevali z gradnjo in z dvignjeno streho celo zaprli kopalniško okno enega od sosedov. Takrat so le prišli inšpektorji za gradnje in vhod v hišo “zaplombirali,” izvajalcem pa naročili, da vrnejo zgradbo v prejšnje stanje. To seveda ni bilo več mogoče, Zaplet na zaplet Dela so tako obstala, možnosti za naknadno pridobitev dovoljenj za gradnjo ni bilo več, komaj še pokretna Ančka Zupan je bila v domu za upokojence, sin Miran v podnajemniškem stanovanju. Zaradi nevarnosti rušenja so nato odstranili še na pol postavljeno ostrešje, v ruševino brez strehe pa so se naselili golobi in podgane. Ančka je po nekaj letih obupala in vsa pooblastila prenesla na sina Mirana Zupana, ki se je lotil težke naloge v upanju, da bo dobil vsaj odškodnino za izgubljeno stanovanje in poplačilo stroškov pod-najemništva in materinega bivanja v domu. Sodišče v Murski soboti jima je leta 2016 pritrdilo in toženima naložilo plačilo 100.000 Eur odškodnine. Toda Zupanovi niso bili edini upniki. Banka je od črnograditeljev, ki so medtem šli v stečaj, zahtevala skupaj nekaj več kot 300 tisočakov, Miran pa je bil med upniki na petem mestu s približno 130 tisočaki. Toda, kjer ni denarja ga niti hudič ne vzame, zato so zahtevek za povračilo denarja naslovili še na izvajalca del, vendar ga tudi tam ni dovolj za vse upnike. Dražba je, dražbe ni Možnosti, da bi podjetneži, ki so naplahtali Ančko Zupanovo in ji dobesedno vzeli stanovanje izpod nog, poravnali dolgove, kljub stečaju kupcev in sklicani dražbi na lastnino gradbinca, izvajalca, je bilo vse manj. Zato je sodišče sklicalo dražbo za prodajo njihovega stanovanja v Kocjančičevi, kot drugi upnik pa je bil vpisan Miran Zupan z zneskom v višini 80.000 Eur. Cenilci so stanovanje, ki je bilo na dražbi ocenili na 94.700, tako da je bilo jasno, da za poplačilo Zupanovih ne bo denarja. Prva dražba, ki jo je sklicalo Sodišče v Piranu je bila neuspešna, ker je sodnica zbolela, druga je bila nepravilno razpisana in prav tako neuspešna. Sklicana je bila še enkrat in takrat so že veljale nove cenitve za stanovanje od katerega si je denar obetala banka. Namesto 94.700 je bilo tokrat vredno le še 47.300 Eur in to je očitno privabilo kar nekaj dražiteljev. Na koncu je stanovanje kupil kupec iz Jesenic, ki pa je šele ob ogledu nepremičnine ugotovil, da je kupil zrak, saj tam ni več niti stanovanja, ki ga je kupil, niti stanovanja Zupanovih. Seveda se je pritožil in višje sodišče je ugotovilo ničnost sodbe piranskega sodišča ter mu vrnilo kupnino. Zakaj kupovanje mačka v Žaklju? Sodišče je zapisalo, da si zainteresirani kupec lahko nepremičnino ogleda dne 6. in 7. oktobra 2016 od 15. do 17. ure na posebno dovoljenje sodišča. Kaj pa ljudje? Medtem, ko so se s stavbo, ki je ni, ukvarjala sodišča, odvetniki in cenilci, je Ančka v domu upokojencev umrla. Stroški njenega bivanja so bili bistveno večji od njene pokojnine (cca. 430 Eur). Razliko je moral plačevati sin Miran in sicer od leta 2010 - 2016. Najprej 484, na koncu pa že 544 Eur mesečno. Skupaj s stroški podnajema in stroški odvetnikov, cenilcev in sodnimi stroški je bil na ta način tudi sam pahnjen v finančne težave. Pred dnevi je preverjal ali bi se lahko vselil v svojo nekdanjo sobo v porušeni hiši, kije edina še ostala cela. A do tam bo lahko prišel le po lestvi in golobjih iztrebkih. Seveda v objektu ni ne elektrike ne vode ne gretja. “Ko ti zmanjkuje denarja, pač iščeš vse možnosti preživetja”, je odgovoril in mi predal sveženj sodnih spisov, ki so njega in mater, po prevari t.i. investitorja, pahnili na socialno dno. Ob tem se sama po sebi vsiljuje misel, da bi Občina Izola danes za majhen denar lahko odkupila celotno stavbo in na njenem mestu zgradila vsaj 4 neprofitna stanovanja in staremu mestu vrnila ljudi. D.M. Ekologija Druga plat “plavajočih mest” Koper je pristal na zemljevidu križark v Sredozemlju, Kljub nasprotovanju pomorske in turistične stroke, so se mestne oblasti odločile za takšno potezo, Izola se je sicer izognila tej potencialni ekološki nevarnosti, vendar smo vsi del istega zaliva, Številni strokovnjaki so sicer sve- . tU ^ I' tovali Portorož kot destinacijo za križarke in ne Koper. Prednost naj bi Portorožu zagotavljale hotelske kapacitete, saj je bilo sprva mišljeno, da bi v Sloveniji imele križarke začetno ali končno destinacijo. To pomeni, da bi se turisti vkrcali in izkrcali pri nas, kar pa pomeni nekaj tisoč nočitev več. Strokovnjaki iz tujine, ki so bili pri nas, so opozarjali tudi na skromno turistično ponudbo, slabo pozanavanje angleškega jezika s strani trgovcev, nepripravljenost trgovcev na pošiljanje kupljenih izdelkov, skromne kapacitete gostinskih lokalov in še bi lahko naštevali. Koliko v resnici zaslužimo? Neglede na zgornje ugotovitve v Koper vpluje že več kot 70 ladij na leto. Kolikšen je čisti dobiček po panogah pa še danes ne vemo. Grobi izračuni nam kot občanom, nič ne pomenijo, saj so izračunani vsi prihodki vseh deležnikov hkrati. To pomeni, da so v prihodke vračunani tudi tisti od države, ki pobira pristojbine od ladij, Luke Koper d.d., avtobusnih prevoznikov, posrednikov, trgovcev in gostincev ter vseh stranskih služb, ki so vezane na prihode ladij. Koliko se realno zasluži v mestnem jedru torej ni znano. Niti ni znano in verjetno niti preučevano, kolikšno breme predstavlja takšne vrste turizem za prebivalce mesta. Je pa znano, da se prebivalci številnih mest, ki imajo potniške terminale, že dlje časa upirajo in protestirajo proti tovrstnemu turizmu. Velika večina prebivalcev teh mest, od teh turistov nima ničesar razen gneče na ulicah in izjemnega onesnaženja. V teh mestih so korporacije pokupile vsaj polovico lokalov za trgovine in sam terminal. Tako so mesta in ljudje izgubili še zadnje zaslužke. Ladje brez redukcij? Velike in nove potniške ladje imajo sicer desalinatorje za pitno vodo, vendar jih večina v vsakem pristanišču še vedno jemlje na krov pitno vodo. Povprečno ladja (od manjše do srednje velike) natoči od 750 do 1.500 ton pitne vode. Paradoks in absurd, če pomislimo, da imamo na obali poleti premalo pitne vode in nam grozijo redukcije. Poleg tega so potniške ladje tiste, ki od vseh ladij oddajajo največ smeti v pristaniščih! V povprečju kar 2 milijona litrov uporabljene vode, 1/2 milijona litrov naoljenih in odpadnih voda, okoli 200 litrov nevarnih odpadkov, 30 ton odpadkov in največ onesnaženih izpušnih plinov od vseh ladij. Ker potniške ladje niso vključene v monitoring izpustov, menda uporabljajo najbolj umazana goriva. Korporacije to zanikajo, vendar pa izračuni razkrijejo, da so samo ladje korporacije »Carnival Corporation«, v Evropi leta 2017, spustile v zrak toliko škodljivih snovi kot vsi evropski avtomobili hkrati, čeprav je avtomobilov več kot 260 milijonov! Ena ladja izpusti v zrak toliko škodljivih plinov kot najmanj 1.000 avtomobilov. Luka Koper je menda že pripravljena na gradnjo potniškega terminala, ker pa gre za javni prostor ima, vsaj ob upoštevanju Agende 21, javnost pravico soodločati o namembnosti prostora. Prav tako mora javnost odločati o tem ali si sploh želi nov potniški terminal in s tem povečano število prihodov križark! Pa se bo to res zgodilo, ali bomo spet odločali le preko svojih izvoljenih občinskih svetnikov? Četudi gre za milijonske zaslužke posameznikov, je zdravje vseh nas bistveno dražje ali neprecenljivo. O tem bi morali krajani biti obveščeni vendar kaže, da o tem ne razmišlja nihče. Ob pogledu na kolone turistov in ob besedičenju o zaslužkih, se večina sploh ne vpraša o vplivih tovrstnega turizma na vse nas. Tamara Čok Mimogrede: Vse zgoraj navedene podatke o onesnaževanju, ki ga prinašajo križarke v naš zaliv, sem dobila na spletni strani Evropske federacije za transport in okolje. Na 27. september, svetovni dan turizma, so v Izoli opozorili le dijaki Srednje šole Izola, ki so za to priložnost ob parku Pietro Coppo postavili stojnico na kateri so delili različne informacije, organizirali pa so tudi turistično vodenje po starem delu mesta. Bo nov vodni vir določila vlada ali Istrani? Novico, da so se župani občin slovenske Istre odločili, da bodo postopek izbire dodatnega vodnega vira vzeli v svoje roke, so na Direkciji RS za vode sprejeli z obžalovanjem. Dejstvo namreč je, da smo na zadnjem srečanju delovne skupine, katere naloga je poiskati dolgoročni in stabilni vir ne samo za slovensko Istro, temveč tudi za Kras in ilirskobistriško območje, kjer so sedeli župani in predstavniki vseh desetih občin tega področja, ter direktorji vseh treh javnih podjetij za vodooskrbo, dosegli soglasje k predlogu variant v projektni nalogi, ki jo je pripravila Direkcija RS za vode za iskanje rešitve zagotovitve dolgoročnega vodnega vira za to območje. Na srečanju, ki je potekalo prejšnji teden, je Direkcija RS za vode predstavila Projektno nalogo, kjer je predvidena preučitev štirih variant rešitve dolgoročnega vodnega vira za slovensko Istro, Kras in ilirskobistriško območje in s tem izbor optimalne, ki bo upoštevala tako okoljske, kot tudi ekonomske, prostorske in druge ključne dejavnike. Občine so potrdile, da bodo do 4. oktobra podale mnenje na predlog, ki pa so ga načeloma že podprle, prav tako izdelavo in okvir predlagane študije. Na pobudo županov slovenske Istre je Direkcija RS za vode iz predloga izločila varianto akumulacije Kubed. Direkcija RS za vode še naprej želi sodelovati z župani občin slovenske Istre, ne glede na njihovo napoved, da bodo problem reševali sami. Država se je v reševanje vključila zato, ker občine same niso prišle do rešitve, zato preseneča, da občine slovenske Istre znova ubirajo pot, ki doslej ni obrodila dolgoročne rešitve, ob tem pa zavračajo pomoč države. »Direkcija RS za vode bo ne glede na odločitev županov občin slovenske Istre s projektom nadaljevala z vso odgovornostjo in zavezo, da prebivalcem slovenske Istre, Krasa in ilirskobistriškega območja zagotovi dolgoročni vodni vir, ki bo zagotavljal vodo neglede na morebitne izpade na katerem koli vodnem viru na območju vseh treh javnih podjetij za vodooskrbo, saj verjamemo, da je to edina prava pot,« je povedal direktor direkcije Tomaž Prohinar. Izbrano rešitev bo Direkcija RS za vode predala v potrjevanje Vladi RS. mop, Direkcija rs za vode Mesto in uudje Ni Mre arhitekture brez dobrega naročnika V ljubljanskem Magistratu je na ogled razstava Odprte hiše Slovenije, festivala, ki letos že deseto leto po vsej državi odpira vrata več kot 100 objektov kakovostne sodobne arhitekture izbranih zasebnih in javnih objektov. Na festivalu vsako leto sodeluje več tisoč obiskovalcev, med odprtimi hišami pa so tudi nekatere stavbe in stanovanja v izolski občini. Živimo v paradoksu: imamo pre- lepa mestna središča mnogih mest po državi, imamo na sploh prelepo naravo in prenekatere naravne znamenitosti. Imamo bleščečo arhitekturo baroka, vrhunsko arhitekturo secesije, imamo svetovne arhitekturne zvezde kot so Fabiani, Plečnik, Ravnikar, izvrstno moderno arhitekturo in svetovno najbolj izpostavljeno arhitekturo iz časa socializma, imamo danes svetovno primerljivo sodobno arhitekturo.... Ob tem pa živimo iz leta v leto v gršem okolju, ob vse nemarnejši splošni kulturi prostora: Ta je v primerjavi z drugimi polji kulture, n. pr. literature, priznajmo, pri nas na splošno še vedno zelo skromna. Kar seveda ni čudno: V Ljubljani imamo prve res slovenske večje investicije šele od sredine 19. stoletja naprej. Vse prejšnje urbano bogastvo smo podedovali, nam je bilo nekako podarjeno... Kot nam bi bila podarjena tudi vsa dediščina visoke morale obdobja socialističnega projektiranja, projektiranja z znanjem in vedenjem o širšem ozadju gradnje, ki počasi izginja tudi iz deleža zavesti arhitektov. Žal moram navajati: Tu ne gre le za polucijo krajine z jumbo plakati, ne gre za polucijo, ki nam jo šele bo prinesla pospešena legalizacija nedovoljenih gradenj. Nihče ne vidi, da je nekaj narobe individualnimi zagraditvami lož z najrazličnejšimi materiali v večstanovanjskih hišah, kjer se često zagrajujejo tudi hodniki. Polucijo prostora ustvarjajo tisti z današnjega vrha dohodkovnih lestvic s svojimi novimi kičastimi vilami, tja do tistih, ki odločajo o velikih investicijah za hitro pridobivanje delovnih mest,... V ljubljanskih Murglah, ki so danes postale naselje bogatih, imetniki hiš s pomiki ograj kradejo javne zelene površine in z dozidavami in nadzidavami maličijo arhitekturo, ki je bila nagrajena z najvišjo nacionalno nagrado za kulturo. In tako gre stopnjevanje še naprej: Ljubljanska univerza prav sedaj v Ljubljani gradi pomembno fakulteto ne da bi za projekt razpisala javni natečaj. Podobna namera se je v Izoli, pri gradnji v območju Univerzitetnega kampusa Livade, ki je bil eden od predstavljenih objektov na festivalu Odprte hiše Slovenije, zaenkrat, k sreči, zataknila! Čas kulturne recesije Definitivno živimo v času kulturne recesije! Kaj berejo in kako in kje živijo in, ali obiskujejo kulturne prireditve danes izvoljeni poslanci v parlamentu, kakšen vokabular imajo v primerjavi z danes tako zaničevanimi in sme-šenimi njihovimi kolegi iz takoi-menovanih svinčenih časov!? Vse to mi pride na misel ob deseti obletnici akcij odprtih hiš Slovenije, ki je, po Marxovo, »zgrabila stvari pri korenu! Če ne gre od zgoraj - je treba začeti spodaj!«, je očitno moto zavoda Odprtih hiš Slovenije. Gre za arhitekturo za običajne ljudi, a vendar za ljudi, ki sebi - ali za naročnike, ki skupnosti!!) želijo kulturnega bivanja! Znan finski arhitekt je v avstrijski reviji Architektur aktuell, na vprašanje, kako to, da je finska arhitektura že tako dolgo na vrhu svetovne, odgovoril: verjetno zato, ker rešuje običajne probleme.... Dober naročnik dobra arhitektura V okviru javnih razstav OHS je bila organizirana tudi akcija »Nagrada naročniku«, kar je izrednega pomena, saj jo poznajo skoraj vse evropske države. Ob obiskih Firenc pogosto slišimo: to so zgradili Medičejci! Imena arhitektov, ki so seveda umetnostnozgodovinsko vedno izredno pomembna, ob tem v resnici niti niso važna. A za arhitekte se ne bojimo, zgodovina bo njihova dela ohranila! Pomembno je, da je bil navzoč nekdo, ki mu je šlo za kulturo prostora. To vlogo si je zadal tudi zavod Odprte hiše Slovenije. jurii Kobe Jurij Kobe je uveljavljeni slovenski arhitekt z mnogimi uspešnimi projekti v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Med drugim je ustvaril prenovljeno Opero, Mladiko in Cekinov grad v Ljubljani, obnovil stavbo minoritskega samostana v Mariboru za potrebe lutkovnega gleda-sjgjigggflfg! $ Ušča, po njegovih načrtih so uredili * !l GratMaco, Špico in Petkovškovo | nabrežje, zaupali so mu tudi ureditev vinogradniškega muzeja na mariborskem Lenta, ki so ga začeli urejati pred kratkim. Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim tudi Plečnikovo nagrado in, skupaj s pokojnima arhitektoma, Matjažem Garzarolijem in Vojtehom Ravnikarjem kot skupina Kras, tudi nagrado Prešernovega sklada. Pošta se požvižga na krajane Krajevna skupnost Jagodje Dobrava je včeraj končala akcijo zbiranja podpisov za ohranitev poslovalnice Pošte Slovenije v Jagodju. Pod pobudo, da ohranimo pošto v naselju se je podpisalo veliko število posameznikov, podprla pa so jo tudi društva, organizacije ter gostinski lokali, obrtniki, podjetniki in drugi subjekti, ki so vezani na poslovanje te enote. Pošta je nenazadnje ustanova, ki s svojo pomembnostjo določa in ohranja lastnosti naselja, mnogim pa predstavlja pomembno središče mesta, vasi ali podeželja, v našem času pa tudi dostopnost do številnih funkcij države. Zbiranje podpisov se je končalo 2. oktobra 2019, na dan, ko Pošta Slovenije, poslovalnico, ki jo želimo ohraniti in še mnoge druge, prodaja. To je dodaten dokaz, da demokracija in mali človek v današnjem času ne pomenita nič več. Pošta ni več od ljudi in za ljudi, temveč za surov dobiček in kapital. Bo v naši pošti po novem apartma, še en bar ali celo stanovanje? To bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da se Pošta Slovenije kljub privilegijem, ki jih uživa, požvižga na interese krajanov. Do srede smo občani zbrali 2372 podpisov Izolanov in Izolank, ki pošto rabijo, si je želijo in potrebujejo za normalno delovanje ter dostopnost do državnih institucij. Gre za življenje, za vsakdanjost majhnega človeka. Še teden dni bomo podpisne liste zbirali in prešteli končno število podpisov, ki jih bomo posredovali Pošti Slovenije, Agenciji za komunikacijsko omrežje Republike Slovenije ter Državnemu zboru. V upanju, da se sprejme razumna odločitev in prekine surova odtujitev osnovnega standarda kraja-nov! Rreds. Sveta KS Jagodje Dobrava Matjaž Gergeta >: ■ '4. ftnj p i ;T-4 :■ fpSia«g«rs gSaiBflgft** aSESSBggS ?s L” J! ~~~ sj-:» ;#,1 ,; ft- * I." pŠElSESm iži J' - L & • eas - - .. ——v:.-.-,.. 5 * | jtfi ~ v J W ; ~ ...7.44^4.4v C5.— • - , : - m mm- r , f _ o ^r~~ '"--“j —. ^ " ..p •! ! r l._ .-i 'k- 1 I Z veliko točko iz Trebnjega Točka, velika in pomembna RK Trimo Trebnje - Butan plin Izola 27:27 (9:14) RD Butan plin Izola: Hušič (V), Brumen (7), Petrovič 5, Poberaj 5, Logar (V), Božič 3, Nikolič 2, Jurič 2, Gašperšič 1, Gačevič 1, Beganovič 1, Redžič, Novak, Miklavec, Golič in Zorič Stepančič. Trener: Fredi Radojkovič. Izolani so prišli do svoje prve točke na gostovanju, ki pa je velika in težko prigarana ter predvsem zaslužena. Le malo pa je manjkalo, da bi se z Dolenjske vračali s paketom obeh točk in nepričakovano zmago. Kaže, da je ekipa po tekmi z Ormožem na osnovi analize nastopov in odpravi napak našla recept za učinkovit nastop. Kot smo videli proti Slovenj Gradcu in zdaj Trebnjemu sta upoštevanje navodil Fredija Radojkoviča ter izvedba dogovorjenega v slačilnici svojevrstna garancija za uspešen nastop. Naši fantje so se sicer zavedali kaj Trebnje pomeni v slovenskem rokometnem prostoru. Vendar je njihovo vodilo - vsakega spoštujemo, nikogar pa se ne bojimo, tokrat zelo prišlo do izraza. V tem stilu so tudi začeli tekmo in na račun Roka Gašperšiča, Siniše Ga-čeviča. Urha Jakoba Poberaja, Ilije Petkoviča in Marka Nikoliča v 6. minuti pri 5:2 imeli spodbudno zalogo. Njihova čvrsta igra v obrambi se je zatem obrestovala, da domačini kljub poskusom niso izničili prednosti Izole. Do konca prvega dela so zadetki padali na obeh straneh, več s prispevkom vratarja Jasmina Husiča in s podporo Ribarov v mreži Trebanjcev, ki so ob odhodu na odmor šokirani pogledovali na semafor. Videti pa je bilo, da jih je pavza ojunačila, saj je bila njihova igra v nadaljevanju bolj prepoznavna. Napadi naših rokometašev niso bili več tako uspešni in pet golov prednosti je izginilo v 42. minuti, ko so domači z delnim izidom 9:4 v dvanajstih minutah izenačili na osemnajsti točki. Pet minut zatem so gostitelji z dvojnim vodstvom pri 21:19 zasukali dogajanje in grozilo je, da je bil ves trud Izolanov zaman. Vendar sta Peter Božič in Kristjan Jurič znova vzpostavila ravnotežje. Dve minuti pred koncem se je našim fantom po izenačenju na 25. točki z zadetkoma Petra Božiča ter Ilije Petkoviča pri 25:27 nasmihala zmaga. Napeta končnica je vrelišče dosegla v 59. minuti. Pri 26:27 je prišlo do sporne izključitve Siniše Gačeviča, zatem je igrišče moral zapustiti še Urh Jakob Poberaj. Trebnje je v tem delu imelo številčno prednost, ki jo je v izteku srečanja žal tudi izkoristilo za izenačenje. Trener Fredi Radojkovič: »Fantom lahko le čestitam za disciplinirano igro v napadu robustno obrambo. Na začetku smo bili izjemni, a se je zgodilo, kar smo pričakovali. V zadnjih dveh minutah smo vodili z dvema zadetkoma, pa vendar osvojili le točko. Moramo biti zadovoljni, hvala fantom in Ribarom.« Tekmo 5. kroga z Ribnico so Izolani odigrali že v sredo, 2. oktobra, tako da so ta vikend prosti. V 6. krogu se bodo 12. oktobra doma pomerili z Dobovo. BV/rdizola.si Dekleta tokrat z Ajdovščino Izolskem rokometašice čakata v prihodnjih dveh krogih dva obračuna s primorskima ekipama. V soboto gostujejo pri še neporaženi Ajdovščini, 12. oktobra pa prihaja v Izolo koprski Ž.U.R.D. Toni Vodišek je evropski podprvak! Toni Vodišek je na evropskem prvenstvu bodoče olimpijske discipline formula kite Sloveniji prijadral prvo srebrno medaljo. Od 19-letnega Koprčana je bil boljši le Axei Mazella iz Francije. V zalivu Oristano na zahodni obali Sardenije se je v 12 vozlih termičnega vetra končalo evropsko prvenstvo razreda formula kite. Edini slovenski predstavnik v finalnih štirih plovih ni uspel zadržati vodilnega položaja, kamor se je s tremi posamičnimi zmagami povzpel predzadnji tekmovalni dan. “Na regato sem prijavil napačno jadro, ki po tekmah na Kitajskem ni v najboljšem stanju. Naredil sem tudi nekaj napak in potrudil se bom, da jih v bodoče čim prej odpravim. Razen tega sem z rezultatom zelo zadovoljen. To je moj največji uspeh na evropskem prvenstvu in do zlata mi je zmanjkalo resnično malo. Ponj se bom vrnil naslednje leto,” je bil v cilju odločen mladi Vodišek, ki ga je v skupnem seštevku prehitel le Axel Mazella. Francoz bo Vodišku najnevarnejši tekmec tudi na zadnji etapi svetovne kitefoil serije prihodnji konec tedna v Cagliariju, kjer se bodo najboljši jadralci s padali pomerili za skupno pokalno zmago in 20.000 evrov nagradnega sklada. Vodišek je po zmagah v Gizzeriji, v Weifangu in Pingta-nu na svetovni seriji letos še neporažen. Končni vrstni red: Evropsko prvenstvo formula kite - 60 tekmovalcev, 19 regat, 3 odbitki. 1. FRA Axel Mazella - 18 točk, 2. SLO Toni Vodišek - 25 točk, 3. FRA Theo De Ramecourt - 30 točk Zelko na DP brez konkurence Od petka do nedelje je v Kopru v organizaciji JK Jadro Koper potekalo držvno prvenstvo razredov laser standard in laser 4.7. V konkurenci devetih standardov je bil prepričljivo najboljši Žan Luka Zelko (Markativ Maribor), v enkrat večji floti laserjev 4.7 pa Ivan Vakhrushev (JK Pirat). Žan Luka Zelko, ki je Sloveniji julija prijadral olimpijsko normo, je tokratni državni naslov z devetimi zaporednimi zmagami osvojil drugo leto zapored, sicer pa jih ima vsega skupaj v laserjih že pet. “Uspelo mi je narediti minimalni izkupiček točk, zmagal sem prav v vseh plovih. Regato sem izkoristil za fokus na startih, za dobro pospeševanje in mislim, da se je to lepo poznalo skozi celo regato, saj sem vse plove vodil že od začetka. Želel sem si sicer malo več borbe, a pokazalo se je, da sem odjadral toliko boljše, da se mi za to uvrstitev ni bilo treba boriti,” je sprehod do vrha zmagovalnega odra opisal Zelko. Bolj izenačene so bile bitke v razredu laser 4.7, kjer je zadnji tekmovalni dan povedel Ivan Vakhrushev. “Prvenstvo sem v šibkem vetru začel na tretjem mestu. V sobotnem lebiču mi je nato uspelo napredovati na drugo mesto, danes pa sem prehitel še Luko Zabukovca in po napetih treh plovih prijadral do skupne zmage, ” je bil končnega preobrata zadovoljen član JK Pirat. Končni vrstni red: Laser standard - 9 tekmovalcev, 9 regat, odbitek najslabše 1. Žan Luka Zelko (Društvo Markativ Maribor) 8 točk, 2. Matej Valič (JK Jadro) 20 točk, 3. Gašper Strahovnik (JK Burja) 24 točk Laser 4.7-19 tekmovalcev, 8 regat, odbitek najslabše 1. Ivan Vakhrushev (JK Pirat) 17 točk, 2. Luka Zabukovec (JK Jadro) 19 točk, 3. Daniel Cante (JK Izola) 20 točk Laser 4.7 - dekleta 1. Alenka Valenčič (JK Burja) 43 točk, 2. Lana Vidmar (JK Jadro) 62 točk, 3. Katj Filipič (JK Jadro) 65 točk Na 1. OT za kadete Pugliese med 8 To nedeljo se je v Ljubljani pod organizacijo NTD Kajuh Slovan odvil prvi odprti turnir za kadetinje in kadete. S številčnim zastopstvom igralcev NTK Arrigoni smo Izolani vidno predstavljali ta del Slovenije. Najbolje se je odrezal naš najboljši kadet Tomi Pugliese, ki mu je pot do medalje prekrižal kasnejši zmagovalec Miha Podobnik. Tomi Pugliese je premagal do četrtfinala prav vse nasprotnike in sicer v kvalifikacijah Janžekoviča s 3/0, Faturja s 3/2, Finka s 3/0 ter nato še v finalnem delu Gačnika s 3/0 ter Zupančiča s 3/1. Začel je tudi uspešno dvoboj z Miho Podobnikom ter zmagal prvi set nato pa je moral priznati premoč prvemu loparju v Sloveniji in tako zgubil tekmo s 1/3. Uspešno so prebrodili tudi kvalifikacije Alain Zboržil (na koncu uvrščen med 32), Matija Gorup (na koncu uvrščen med 64) in Tine Ivančič (na koncu uvrščen med 64). Imeli smo zastopstvo tudi pri kadetinjah. Še vedno mlajše kadetinje Vita Kocjančič in Layla Turk so proti starejšim igralkam poskušale odigrati enakovredno. Viti se je z dobro igro uspelo prebiti iz kvalifikacij in nato se uvrstiti med 32 najboljših kadetinj. Vsekakor za naše mlade igralce uspešen in poučen turnir. V ponedeljek 30.9.2019 je bil odigran zadnji septembrski turnir v taroku za letošnje prvenstvo občine Izola za posameznike. Sicer pa je to že 32.turnir od skupnih 43. Vseh 9 možnih točk ni osvojil nihče. Po 8 točk sta zbrala Marija Bolje in Boris Debeljak, ki je z dobro razliko +906 osvojil prvo mesto. Marija Bolje je zbrala razliko +383. Sledi Cveto Ličen s 7 točkami in razliko +862. Po 6 točk so osvojili trije tarokaši. O razvrstitvi je ponovno odločala razlika. Največ je je zbral Vlado Šetina +124, sledita Vera Jakopič z razliko -36 in Miran Kavčič z razliko -379. Po doslej odigranih turnirjih še naprej prepričljivo vodi Cveto Ličen, ki je osvojil 220,5 točk in odlično razliko +20429. Na drugem mestu je ostal Boris Debeljak s 193 točkami in razliko +7474. Za tretje mesto se bosta borila Anton Sevčnikar , ki je zbral 180 točk in razliko +5264, le pol točke za njim je Igor Meze z razliko +2913. Po dobrih igrah v zadnjih kolih je prišla na peto mesto Marija Bolje s 166 točkami in razliko -2495. Naslednji turnir bo v kavarni hotela Delfin Izola v ponedeljek 7.10.19 s pričetkom ob 16.00 uri. Konec oktobra bo tudi turnir v taroku v okviru prireditev tedna posvečenem starejšim občanom. Pokrovitelj turnirja je DU Izola. db Sportajte z nami Kaj nudi teden od 3.10. do 10.10. BALINARSKI KLUB KORTE (balinarsko igrišče korte) ponedeljek od 17.00 do 19.00 (dečki, deklice dol4 let) torek od 17.00 do 19.00 (mladi dol8 let in člani) sreda od 17.00 do 19.00 (mladi do 18 let in člani) četrtek od 17.00 do 19.00 (dečki, deklice do 14 let) petek od 18.00 do 19.00 (otroci 7-11 let) Predstavitev balinanja in društva, ogled vadbe, demonstracije, preizkus balinanja in vpis novih članov. NTK ARRIGONI (telovadnica Arrigoni) ponedeljek in sreda od 16.30 do 17.30 Preizkus znanja in demonstracije igre namizni tenis, vpis novih članov JUDO KLUB IZOLA (telovadnica OŠ Dante Alighieri) torek, sreda in petek od 16,00 -17,30 Mala šola juda (vadba za otroke 7-12 let) torek,sreda in petek od 17,30 - 19,00 Nadaljevalna šola juda (vadba za mladostnike 12-16 let) JADRALNI KLUB BURJA IZOLA (Prostori kluba - Dantejeva ulica 22) sobota in nedelja od 11.00 do 15.00 - Ogled treningov za najmlajše, v primeru lepega vremena preizkus jadranja na morju ŠD ADRENALINA (FITPLUS CENTER Izola - 040 501 379, Center za rekreacijo in zdravje, Premrlova 1) Aktivno sodelovanje na vadbi; potrebujete: brisačo, vodo, udobno oblačilo: četrtek 03.10. ob 18,15 - FITNES plus torek 08.10. ob 19,30 - NIRVANA fitness sreda 09.10. ob 17.15 - Korektivna telovadba KLUB BORILNIH VEŠČIN KICKBOKING in TAE KVVON - DO (prostori društva Gregorčičeva ulica 21 (stara italijanska šola)) ponedeljek, od 17.30 do 18.30 in od 20.00 do 21.00 četrtek, od 17.30 do 18.30 in od 20,00 do 21,00 Postopki segrevanja in raztegovanja telesa, osnove in napredna tehnika udarcev z roko in nogo. Program je zanimiv za otroke in starejše občane. Možnost je tudi vpisa v klub. VESLAŠKI KLUB ARGO- IZOLA (dvorišče, igrišče, veslarna, telovadnica VK Argo - Izola, Dantejeva 20 - v Marini Izola) ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek od 17.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 10.00 - Predstavitev veslanja, veslanje v čolnih, na veslaških simulatorjih ter v veslarni, ogled treningov, pogovor s športniki-udeleženci svetovnih in evropskih prvenstev ter trenerji, vpisovanje novih članov. TVVIRLING KLUB IZOLA ponedeljek (OŠ D. Alighieri Izola)od 16.15 do 17.15 - Predstavitev tvvirling športa, ogled treninga in vpis novih članov. sreda (OŠ Livade - telovadnica) od 14.30 do 16.00 (za otroke nad 6 let) -Predstavitev tvvirling športa,ogled treninga in vpis novih članov. STRELSKI KLUB IZOLA (prostori kluba, Kraška 1) torek, četrtek in petek od 18.00 do 20.00 - Ogled treningov, preizkus streljanja z zračnim orožjem, ogled klubskih prostorov, druženje s člani kluba, vpis novih članov ob 19.00 - Predstavitev športnega strelstva ODBOJKARSKI KLUB IZOLA (telovadnica OŠ Livade) sreda od 16.00 - 19.00, četrtek od 16.00 - 20.30, petek od 16.00 - 19.00 Vpisujemo fante in dekleta! Predstavitev mini in male odbojke, vpis novih članov letnik 2003 in mlajši. KEGLJAŠKI KLUB IZOLA (prostori garaže Spar v Livadah Izola) Ponedeljek, sreda od 18.00 do 21.00 in torek, četrtek od 17.30 do 19.30. Predstavitev kegljaškega športa in delovanja kluba. Z vami bodo člani kluba, trenerji - ogled rednih treningov, možnost vpisa otrok in mladine. Sobota (vsako drugo soboto) od 16.00 do 19.00 ure - Ogled tekme ženske ekipe v medregijski ligi MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek od 16.00 - 18.00 (Mestni stadion Izola) - predstavitev treninga in vpis novih članov sreda, petek od 15.00 do 16.30 (OŠ Livade - telovadnica) - predstavitev treninga in vpis novih članov torek od 16.00 do 17.30 in vsak četrtek od 17.30 do 19.00 (OŠ Vojke Šmuc) - Predstavitev treninga in vpis novih članov MRK MENDLA IZOLA (klubski prostor. Istrska vrata 4, Izola) ponedeljek ob 20.00- Predstavitev kluba in dejavnosti ter vpis novih članov. SPORTAJTE Z NAMI! FATE ŠPORT CON NOI! Naš vsakdan Zakaj so zabojniki za tekstil prepolni Kar nekaj časa je trajalo, da smo se navadili na rumene zabojnike v katere lahko odložimo rabljena oblačila, zdaj pa smo izvedeli, da jih kmalu ne bo več. Tako kot v primeru papirja, plastike, stekla in še česa se tudi predelava tekstila »ne izplača.« Zadruga Dobrote iz Dravograda je skupaj z Ekologi brez meja v letih 2013 do 2015 izvajala projekt Tekstilnica. Glavni cilj projekta je bilo ozaveščanje splošne javnosti o problematiki tekstila - od proizvodnje do potrošnje in ravnanja s tekstilnimi odpadki ter zbiranje, predelava in ponovna uporaba rabljenega tekstila. Odzivi prebivalstva so bili odlični, saj so to očitno potrebovali. Zato se je mreža zabojnikov za tekstil hitro širila po skoraj vsej Sloveniji. Prav tako so vse bolj postale priljubljene izmenjave oblačil, ki so naredile velik premik v glavah ljudi. Od začetka je bilo evidentno, da imajo ljudje pomisleke glede nošenja oblačil iz druge roke, saj so to povezovali s pomanjkanjem in ne s pozitivnim učinkom na okolje. Z vztrajnostjo in dobro komunikacijo pa so se ti tabuji počasi izničili in tovrstni dogodki ter trgovine z oblačili iz druge roke so postale danes že trend. Kroženje oblačil pa je pokazalo tudi drugo, morda na prvi pogled pozabljeno plat problema. Nova oblačila so vse slabše kakovosti in dejansko komaj zdržijo nekaj pranj, zato že po kratkem času dajejo videz ponošenosti. To dejstvo je povzročilo, da se v zabojnikih za rabljen tekstil znajde vse več oblačil, ki niso več primerna za nošenje, torej za ponovno uporabo. Tako imamo na eni strani porast potrošnje in s tem porast količin rabljenih oblačil, po drugi strani pa prezasičenost trga rabljenih oblačil ter še vedno nerazrešljivo uganko drage in zahtevne tehnologije reciklaže. Rezultat vsega tega je, da so zbirni centri v Evropi omejili odkup rabljenih oblačil iz držav, kjer je evidentno videti upad kakovosti. Rabljena oblačila, ki so slabe kakovosti, je namreč nemogoče ponovno uporabiti in je zato edina možnost odlaganje na odlagališča ali sežig, kar pa za zbiralca pomeni strošek. S tem problemom se zdaj sooča tudi Zadruga Dobrote, ki zmanjšuje število svojih zabojnikov in reorganizira dejavnosti. Škoda je velika - za zaposlene in za uporabnike. Trenutno je po Sloveniji postavljenih le še 50 zabojnikov, kar skupaj z drugimi dejavnostmi omogoča zaposlitev štirim osebam, a lahko se zgodi, da bodo primorani umakniti tudi preostanek zabojnikov in posledično zapreti zadrugo. Sporočamo žalostno vest, da se je poslovila dolgoletna delavka SBI v pokoju MARIJA MILAVEC (19.3.1944 - 28.9.2019) Pogreb bo danes, v četrtek 3. oktobra ob 13.00 uri na izolskem pokopališču. Žalujoči: mož Darko, sinova Andrej in Jure. Izola, oktober 2019 Tekstilna industrija je močna in vplivna. Narekuje nam trende in nas zasipa z novimi kolekcijami vsakih nekaj tednov. Spremembe bodo nastale šele takrat, ko bodo proizvajalci ugotovili, da trg cenenih oblačil upada in s tem tudi dobički. Tukaj pa nastopimo mi - potrošniki ! Društvo Ekologi brez meja Koliko je vredna nepremičnina? Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin sta objavljena predlog modelov vrednotenja nepremičnin in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Hkrati je na vseh občinah stekla javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja nepremičnin. Zainteresirani lahko mnenja in pripombe k predlogu modelov vrednotenja posredujejo do 15. novembra. Na Geodetski upravi RS (Gurs) so danes predstavili predloge novih modelov vrednotenja nepremičnin in pojasnili, kako lahko uporabniki dostopajo do poskusno izračunanih vrednosti nepremičnin. Podatki o vrednosti so javni in jih je mogoče na spletnem naslovu https://eprostor.gov.si/PI_JAVNI/ izbrskati na podlagi naslova za enodružinske hiše oz. na podlagi številke stanovanja za stavbe z etažno lastnino. Gre sicer šele za predlog modelov in poskusno izračunane vrednosti po teh modelih, oboje pa se lahko še spremeni. Ta trenutek zato pritožbe na vrednost nepremičnin še niso možne. Največje spremembe se kažejo predvsem pri stanovanjskih hišah in stavbnih zemljiščih, pri katerih so se cene v zadnjih letih najbolj zvišale. Lokacijsko se bo najbolj povečala vrednost nepremičnin na najboljših lokacijah, kot so območje Ljubljane s primestnimi občinami, Obala in turistična območja, kot je denimo Bled. sta ZGODOVINO DEUUO ZGODBE RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA MANDRAČ KI GA NIKOLI NI BILO Mandrač je bil v starih ča-^ ,SoLA ' sih velik problem za ribiče, saj je bil premajhen. Še posebej je to postalo pereče po odprtju konzervne industrije konec 19.stol. Nov varnejši pristan so načrtovali še pod Avstro-Ogrsko, a do izvedbe ni prišlo. Leta 1922 je bilo v Izoli 227 plovil s skupaj 640 registrskimi tonami, ki so skupaj zavzemala 6.696 m2 pristaniških površin, ob tem, da je mandrač zagotavljal samo 4.140 m2 varnih površin. Ostala plovila so tvegala. Na fotografiji je načrt novega mandrača v vogalu morja pri Lonki leta 1912. (Srečko Gombač) / u i.i» Kultura Pet minut svobode... s knjigo Tako se imenuje projekt, s pomočjo katerega poskušajo v Srednji šoli Izola vzpostaviti knjižnico kot kulturno in informacijsko središče šole. Srednja šola Izola sodeluje že tretje leto od petih z Zavodom za šolstvo RS v projektu OBJEM (Ozaveščanje Branje Jezik Evalvacija Modeli), ki zajema »razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc v sklopu »bralna pismenost in razvoj slovenščine«. V projekt so vključeni vsi dijaki programa predšolska vzgoja, želimo pa si, da bi prerastel tudi na ostale programe, ki jih izvajamo na šoli. Naš zavod se je projektu priključil kot razvojni zavod s ciljem razviti in preizkusiti pedagoške pristope in strategije, ki bodo pripomogle k celostnemu in kontinuiranemu vertikalnemu razvoju bralne pismenosti otrok, učencev in dijakov s poudarkom na razvoju bralnih veščin, motiviranosti za branje, zmožnosti razumevanja prebranega in na pojmovanju branja kot vrednote. Skupen izziv razvojnega tima naše šole je promocija knjižnice kot kulturnega in informacijskega središča šole. Želimo si, da bi knjižnico dijaki samoumevno uporabljali ob iskanju informacij in drugega gradiva. V ta namen tudi v letošnjem šolskem letu nadaljujemo z akcijo »5 minut svobode... s knjigo« z namenom promocije branja, ko naj bi dijaki vsaj za nekaj časa dnevno odložili mobilne naprave in se posvetili branju. Za podnebje tudi v Vojki V petek, 27. septembra 2019, je potekal po celem svetu mednarodni protest za podnebno pravičnost, na katerega smo se odzvali tudi na naši šoli. Na protest smo se odpravili vsi predstavniki šolske skupnosti, torej dva učenca iz vsakega oddelka in vodja šolske skupnosti, Klarisa Hrvatin Tomažič. Skupaj z učenci OŠ Dante Alighieri smo se z avtobusom odpeljali do Kopra, kjer so predstavniki skupine »Mladi za podnebno pravičnost« organizirali shod na Obali. Poleg nas se je zbralo veliko učencev iz večine obalnih šol. V rokah smo imeli veliko transparentov, katerih sporočila so bila - Nekaj se mora spremeniti in to hitro! Uradne zahteve gibanja »Mladi za podnebno pravičnost« so vključitev obravnavanja okoliških tematik v učni načrt, ustavitev slabljenja Zakona o ohranitvi narave, ukrepe za prehod v ekološko kmetijstvo in še veliko drugih. Protest so spremljali tudi različni mediji. Protest se mi je zdel zelo nujen in upam, da bo na svetovni ravni čim bolj uspešen ter da naš glas pride do pravih ušes. Katjuša Gačnik 9.c Tako smo v lanskem šolskem letu v času glavnih odmorov izpeljali različne kratke aktivnosti, ki so popestrile odmore, vzpodbudile kreativnost dijakov in pripomogle k realizaciji ciljev iz projekta. V knjižnem kotičku smo brali odlomke iz leposlovnih del, mnenja dijakov o prebranem, kmalu pa je akcija branja prerasla v »5 minut svobode z umetnostjo«, ko smo s pomočjo svetil zarisovali silhuete ob čemer nas je spremljala glasba. V nadaljevanju smo iz knjižnega kotička prenesli na stopnišče igro Povodni mož v klasični in sodobni izvedbi. V času 2. Nacionalnega meseca skupnega branja (8. 9. - 13. 10. 2019) pa smo začeli izvajati skupno glasno branje leposlovja v posameznih razredih, v knjižnem kotičku pa smo vzpostavili knjigo-bežnico. V okviru projekta OBJEM dijaki 4. letnika predšolske vzgoje izvajajo delavnice za skupino učencev 8. razreda osnovne šole. Učence v enem dnevu naučijo preprostega igranja na inštrumente za glasbeno spremljavo, plesa, igre in branja. Naučeno predstavijo na zaključnem nastopu, ki si ga ogledajo vsi učenci osmih razredov. Isti dijaki svoje znanje in izkušnje vodenja delavnic prenašajo na dijake nižjih letnikov, da lahko kasneje sami uspešno vodijo osnovnošolce. Lučka Jevnikar In Mariane Zorjan Hrovat Z rožnato opozaijale na raka Združenje Europa Donna Slovenija že vrsto let oktobra pripravlja številne aktivnosti, s katerimi želi obeležiti rožnati oktober, mesec osveščanja o raku dojk. Danes so se tudi izolske članice združenja odpravile na svoj prvi pohod po Izoli, ter v rožnatih majicah ozaveščale mimoidoče o raku na dojki. Roza majico si je nadela tudi podžupanja Agnese Babic, ter se vsem prisotnim članicam toplo zahvalila, saj uresničujejo svoje poslanstvo prav vsak dan v letu in ne samo oktobra. 3.10. četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev starih igrač Predstavljene bodo stare igrače Janeza in Marije JANEŽIČ, ki že 15 let krasijo izolsko knjižnico in v obiskovalcih vzbujajo prijetne spomine na otroštvo. 19.30 Ljubljanska ulica "pri spini" Klasika sreča POP Koncertna pianistka Božena Pirjevec in sopranistka Petra Kozar Bežan bosta za en večer sestopili s polja klasike in predstavili nekaj popularnih melodij iz pop sveta glasbe. Potovali bomo od l'll never love again do Poletne noči. Galerija Plač Ljubljanska32 IflHHHHIflHHHHIIIi Odprtje razstave slik domače avtorice 20.30 Art kino Odeon Odeonova premiera: Joker Z zlato palmo nagrajen kriminalni triler JOKER je nikoli povedana zgodba o enem izmed najbolj znanih negativcev v stripovskem svetu. Prvič je je pojavil daljnega leta 1940 v stripu Batman 4.10. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola otvoritev fotografske razstave Ljudje Z morja 2 in pogovor z avtorico razstave, poklicno fotografinjo Petro CUPAČ. Z njo se bo pogovarjala Špela PAHOR. 20.00 Kulturni dom Izola Gledališka predstava Seks in ljubosumnost Zgodba o varanju, razkrivanju in spletkah. Večkrat nagrajena predstava s strani občinstva kot ajboljša predstava leta ali abonmaja ter komedija leta na Festivalu komedij. 5.10. sobota 11.00 galerija Plač Izolanov Maja Alessio: Ribe V Plaču Izolanov v Ljubljanski ulici bodo odprli razstavo slik Maje Alessio, članice likovne skupine Morje, ki deluje pri izolski univerzi za tretje življensko obdobje. 17.00 Kulturni dom Izola Predstava za otroke Ficko In Packo Picko in Packo sta prijatelja, dva otroško navihana junaka, ki jima ne uide niti ena sama potegavščina. Prav zaradi tega pogosto zaideta v težave, vendar ju to pri nagajanju drugim ne ustavi. 19.00 Kulturni dom Izola Predstava za otroke Ime ml je Bertolde Gostovanje dramske skupine v Izoli, na povabilo Sl Pasquale Besenghi degli Ughi 8.10. torek 18.00 Mladinska knjiga - Trg E. Kristana Mesto prevar Zabavno kriminalno zgodba avtorice Mihaele Miše Margan Kocbek bo predstavila stand up kemičarka Martina Ipša. 19.00 Mestna knjižnica Izola Izolski spomini na starih razglednicah in fotografijah Predstavljene bodo stare razglednice Izole in fotografije na temo praznovanj, izletov, šolskih dni, domačih opravil, prevoznih sredstev, ki so objavljene na spletnem portalu Kamra in Albumu Izole. 9.10. sreda 18.00 Mestna knjižnica Izola Joga za šolarje Na delavnicah joge se učimo različnih položajev, tehnik dihanja in sproščanja, ki nam pomagajo pred testi ter stresnimi situacijami. Otroci se prelevijo v čisto prave leve, žirafe, kače, pse in mačke. Povečujejo si samopodobo, vztrajnost, hkrati pa krepijo vzdržljivost, moč in skrbijo za svoje zdravje. Prijava na: jan.bednarik(5)guest.arnes.si ali na 05 663 12 82. Primerno za otroke stare od 6-10 let. 10.10. četrtek 18.30 Mestna knjižnica Izola srečanje bralnega kluba Kira knjiga: Zofka Kveder: Nada Lansko leto smo obeleževali 140 obletnico rojstva Zofke Kveder (1878-1926), naše prve poklicne pisateljice, publicistke in urednice. 18:00 Sončna dvorana, Izola Zoran Krajnc: ŽIVLJENJE Razstava ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. Zoran Krajnc je uporabnik dnevnega delovnega terapevtskega centra Barčica in stanovanjske skupine Val. Nastopil bo pevski zbor uporabnikov stanovanjske skupine Val. Galerija Insula razstava Žalostinke Erik Mavrič Galerija Alga in Kulturni dom Izola letna razstava Slikarska skupina AD Morje Razstavljajo: Maja Alessio, Dorica Barbarič ** Benčič, Majda Krevs, Irena Lorget Lipovec, Silva Trampuž, Sonja Ravbar in Danica Vodovnik Mentor: Ksenija Pfeifer Sončna dvorana fotografska razstava Eva Tisnikar Nemost Razstava bo odprta do 28. 9. 2019. Urnik: Tor,- čet. : 10.00 - 12.00 / Pet,-sob.: 16.00 -18.00 Mestna knjižnica Izola uporabnike knjižnice obvešča, da s 1 .septembrom 2019 prične veljati zimski urnik. Knjižnica bo za obiskovalce odprta od ponedeljka do petka od 9.00 h do 18.30 h ter ob sobotah od 8.00 h do 13.00 h. Odprtost knjižnice velja tudi za obisk središča za samostojno učenje in borze znanja. MESTNA KNJIŽNICA IZOLA_razstave Razstava KERAMIČNIH IZDELKOV ki jo je pripravila VERA VARDJAN, Fotografsko razstavo HELSINKI IN KNJIŽNICE, ki joje pripravila MILENA RUNKO in pregledno razstavo slik 25 LET ŠTUDIJSKIH KROŽKOV V MKI, ki so jo pripravili zaposleni v MKI. Inštitut za zgodovinske študije Znanstvenoraziskovalnega središča Koper vabi na predstavitev dvojezične monografije U VRTLOGU POVIJESNIH ZBIVANJA NA ISTOČNOJADRANSKOM PROSTORU. Zbornik prispevkov je nastal kot rezultat raziskovalnega projekta »Raspad Habsburške monarhije i transformacije na istočnojadranskom prostoru (1917 - 1923)«, ki ga je izvajala Univerza v Zadru, pri njem pa so sodelovali tudi raziskovalci Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper. Delo bosta predstavila urednika, izr. prof. dr. Ante Bralič in doc. dr. Branko Kasalo. V prenapolnjenem Monfortu, nekdanjem skladišču soli so v soboto predstavili knjigo Slobodana Simiča Simeta o začetkih beat glasbe v Piranu, potem pa so tam nastopili nekateri izvajalci iz tistih let. Med njimi in med obiskovalci je bilo tudi veliko Izolanov Kot je za Primorske novice zapisala Alenka Penjak je Slobodan Simič Sime za eno noč iz Monforta ustvaril plesišče, pod oder pripeljal svojo nekdanjo mladost, na oder pa nekoč najstnike, ki so si v Piranu trmasto utirali včasih trnova rockerska pota. “Rock je najpomembnejši izum na svetu,” je večer, posvečen svoji generaciji, ki je z vsemi odtenki opisana v knjigi Piranski bitle-si, začel Slobodan Simič Sime, vsestranski ustvarjalec in umetnik življenja. Njegova knjiga je oda mladosti ter govori o rojstvu in puberteti rock glasbe v piranskem prostoru. Oder Monforta pa je po Simetovem uvodu kar prekipeval od spominov na mladost. Nanj je kot starosta piranskega bita in rocka stopil znameniti pevec Lado Leskovar, nekoč dijak Pomorske srednje šole in član prvega šolskega ansambla. Mladi so jih imeli radi, saj so igrali sodobne glasbene zvrsti, prvič pa so nastopil leta 1958. Nastopil je Milan Petrovič, Mariborčan, ki je v Piran prišel kot mladenič na dopust, pa v njem za zmeraj ostal. Po 45 letih se je dogodku v čast zbrala skupina Le Catene, ena prvih piranskih skupin, ki ji je bil pomemben tudi odrski videz, kot je ugotovil Sime. Občinstvo sta v pretekle čase popeljali še skupini Perpetuum mobile in Prizma, večer pa je sklenila skupina Spomin s Stanetom Ba-kanom.Sicer pa v knjigi pišejo tudi o skupinah: Tom & Jerry, The uštu- kane strune, Črni angeli. Kondorji, Jupi, Problem, Nore sanje, Aliansa in Black Jack. “Ker je naša obala najbolj rockerska obala na svetu, že pripravljam knjigo, ki bo zaobjela vse obalne bende,” novo zgodbo napoveduje Slobodan Simič Sime. Nastopajoči po koncu koncerta v spomin na Piranske bitlese. Četrtkovi večeri pri špini Klasika spozna POP Povsem izven programa, zato pa nič manj zanimivo, prihajata k Špini dve klasično izobraženi glasbenici, ki bosta današnji večer polepšali s prepevanjem pesmi, ki niso prav običajne med “klasiki”. Pianistka Božena Pirjevec je bila zaposlena v ljubljanski in mariborski operi ter na mariborskem Konzervatoriju za glasbo in balet, kjer se je tudi upokojila in od takrat veliko dni preživlja v Izoli. Sopranistka Petra Kozar Bežan je glasbeni pedagog in občasna članica zbora mariborske opere ter vodja lepega števila pevskih zborov. Čeprav sta obe klasični glasbenici se znajdeta tudi na področju popularne glasbe in za današnji večer bosta predstavili, med ostalimi skladbami: NEIL DIAMOND,-HELLO AGAIN, LEONARD COHEN-HALLELUJAH, BRENDAN GRAHAM-YOU RAISE ME UP, SARAH MCLACHLAN-ANGEL, I, ’LL NEVER LOVE AGAIN iz filma A star is bom, AL BANO-ANGELI, JURE ROBEŽNIK-TI SI MOJA LJUBEZEN, ORIJON, MLADE OČI, MOJMIR SEPE-MED ISKRENIMI LJUDMI, MALOKDAJ SE SREČAVA, POLETNA NOČ, MARTA ZORE-LE S TEBOJ, SLAVKO IVAN-ČIČ-KO MENE VEČ NE BO, TADAJ HRUŠEVAR-DAN LJUBEZNI Večer bo lep, glasba tudi, četrtek ne bo prazen. Alenka Penjak - Primorske novice Nekoč je bil dovolj stisk roke Nepremičninska agencija Šifra praznuje trideseto obletnico. Ivan Konstantinovič pravi, da se je v tem času marsikaj spremenilo. Nepremičninska agencija Šifra letos praznuje 30. obletnico, saj jo je Ivan Kosntantinovič odprl leta 1989, še v času nekdanje države, ko je pod Markovičevim zakonom začela dovoljevati te posle. - Nepremičninska agencija je bila verjetno nekoliko skregana z ideologijo nekdanje države. A se je kmalu vse spremenilo, kajne? - Ja, kot se je spreminjalo, smo se mi prilagajali. Na začetku sem bil edini na tem območju in ljudje na nepremičninske agencije niti niso bili navajeni. Ker so me v Izoli poznali, so vsake toliko prišli vprašati za kakšen nasvet, kamlu pa smo se začeli ukvarjati s posredovanjem. - Kako ste se takrat sploh odločil za odprtje nepremičninske agencije? - Takrat sem pustil službo in se odločil, da grem v privatni sektor kot ekonomski svetovalec, saj sem dolga leta delal na finančnih in računovodskih poslih. Ljudem sem začel pomagati pri teh poslih in kmalu ugotovil, da se je odprla ta nepremičninska niša in sem se začel ukvarjati s tem. - Nato je prišla osamosvojitev in Jazbinškov zakon. - Tako je, takrat pa je bilo veliko prometa, saj je veliko ljudi, ki je delalo v Interevropi ali Luki Koper, kupilo stanovanja za malo denarja, nato pa so se vrnili domov v Bosno ali Srbijo in so ta stanovanja tudi poceni prodajali. Takrat je začel rasti promet. Leta 1995 so se začele odpirati agen- cije, do takrat pa sem bil sam. Veste, to so bili časi, ko smo pogodbe pisali na pisalni stroj, delali kopije na indigo papir, bilo je lepo in to je bil čas, ko si posel sklenil s stiskom roke. - Nato je prišel nepremičninski balon. - Začelo se je z letom 2004 s prihodom eura, saj je naprimer dvosobno stanovanje za 100.000 nemških mark hitro zraslo na 100.000 eur. Nato je leta 2008 počilo, promet se je ustavil, cene so padale, agencij pa je bilo veliko, a smo se tudi tej situaciji prilagodili. Leta 2004 so se tudi začenjali zapleti, saj je bil takrat sprejet zakon o nepremičninskem posredovanju, ko smo agenti morali pridobiti licence, kar sem jaz sicer že nekaj časa imel. Bilo pa je kar nekaj zmede okoli marsičesa, tudi okoli tega, kolikšna je provizija in tako naprej. A drugačne so bile tudi stranke. Kot se povedal, dogovorili smo se, stisnili roko in uredili, brez vseh teh pogodb, z letom 2004 pa se je to spremenilo. - Takrat je tudi Izola postala bolj zanimiva? - Izola je bila od vedno zanimiva in še vedno je. Letos je, glede na cene, na nivoju Portoroža in Pirana. - Zakaj je Izola tako priljubljena? - Je ovalne oblike in tudi iz Livad si v desetih minutah pri morju, ima pa tudi relativno veliko parkirnih mest. Pa seveda pogled na morje, a to predvsem za stranke od drugod, medtem ko domačinom to ne pomeni veliko. BREZPOSELNI BLUES piše: Barbara Motoh Bračanov Iskanje službe je povsem svojevrstno doživetje, še posebej v današnjem času in še posebej na obali, kjer je služb seveda v izobilju. Ko se lotiš tega projekta, se kar naenkrat znajdeš v povsem novem vesolju, kot da bi skupaj s kavčem, dejansko kot v Stoparskem vodniku, iz dnevne sobe poletel naravnost na sredino nogometnega igrišča in sodeloval v igri, katere pravil ne razumeš in v kateri te ne ubogajo niti najosnovnejši refleksi. V bistvu sem ugotovila, da do lani službe praktično nikoli nisem iskala -študentska dela so kar prihajala, in po selitvi v Izolo sem si delovno mesto naredila sama... Sedaj sem se naenkrat srečala s tem, da življenjepis ni več življenjepis ampak CV, da ni več dovolj, da ga napišeš na papir, ampak je potrebno najti spletni obrazec, da moraš vanj napisati toliko neumnosti, da je že skoraj na meji verjetnega (dragi delodajalci, kaj vas prav zares zanima ali vaša bodoča uslužbenka kot hobi kvačka ali goji kaktuse? Mislim da ne - pa četudi vas, to z delom nima prav nobene zveze!). Nekje vmes sem ugotovila, da je moja izobrazba povsem neuporabna, moje delovne izkušnje pa so bodisi preveč, bodisi premalo, ali pa pač niso podprte s formalno izobrazbo. In tako pišem romane, se prijavljam na delovna mesta, dobivam nazaj bolj ali manj originalna zavrnitvena pisma - in sem v bistvu ugotovila, da je današnji trg dela nekakšna različica stare oddaje o zapuščenih živalih z naslovom Kdo me hoče... Morda bom prešla na novo taktiko, in bom pričela pisati v kakšnem stanju so moji zobje ter da na ukaz dam tudi tačko ter se usedem, edino aport mi gre malo slabše, tečem samo na krajše razdalje, sem pa idealna za dolge sprehode, in to še celo brez vrvice. Uporabljam WC, čistim se sama, križana sem celo z gospodinjskimi aparati in brez ukaza operem posodo ter obešam perilo, kot poseben trik pa znam uporabljati metlo (precej ljudi je prepričanih, da znam ob polni luni celo leteti na njej). Ne vem - ali res želim preveč? Delo, ki bi mi bilo vsaj približno všeč in bi mi prineslo vsaj približno dovolj denarja za najosnovnejše preživetje? Je to morda dandanes zares utopija? In če je - kako smo dovolili, da se je to zgodilo? Kako smo dovolili, da smo postali ponižani in razgaljeni do te mere, da moramo za delovno mesto čistilke v prošnje pisati v kakšno neizmerno zadovoljstvo nam je peka peciva ter likanje zaves (na Zavodu ti namreč povedo, da pomaga, če v prošnjo napišeš hobije, kaj počneš v prostem času in svoje družinske razmere - zakaj?)? Evo, sedim, maham z repom in čakam piškotek - kdo me hoče? Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev. - Pa so te visoke cene realne? - Težko je reči, kaj je realno in kaj ne. Če je povpraševanje in so ljudje pripravljeni toliko plačati, so cene realne. Je pa dejstvo, da je v Izoli povpraševanje veliko nad ponudbo. Ponudba stanovanj v Izoli in na vsej Obali je majhna, veliko manjša od povpraševanja in zato se zgodi, da lahko prodaš nepremičnino tudi po visoki ceni. - V času nepremičninskega balona je bilo vseeno, če je bilo stanovanje staro ali novogradnja. Se je to spremenilo? - Novogradnje, ki so jih lani dokonča- li po propadli naložbi, so bila cenejša kot stara stanovanja, saj je bil interes investitorja, da čim prej proda, zato so takoj vse prodali. Sicer pa so naj dražja stanovanja v Izoli v TPC-ju v Livadah, staro mestno jedro pa niti ni tako zaželjeno. Predvsem zaradi težav s parkiranjem. AM kih šifra Izola - Trg Etbina Kristana 2, gsm. 051/ 301 052; 031/356887 LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o. www,sifra-nepremicnine-sp.si sifra(S>siol,net IMAMO LICENCO MOP IN 30 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon. št.licence:00002 OBALA V MALEM Predzadnja Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola MEDGENERACIJSKI CENTER IZOLA CENTRO EERGENERAZIONALE ISOLA / www.medgeneracijskicenterizola.si PONEDELJEK, 7.10. 2019 8.00 - 9.00: jutranja telovadba / 9.00 -10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj - MD Svetilnik / 9.00 -12.00: Kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) / 10.00 - 11.30: Krvni tlak in telesna dejavnost - predavanje / 12.00 -14.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 12.00-13.00,13.00-14.00) /14.00-15.00: Ustvarjalna delavnica za lepši dan / 15.00 - 17.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka ... /17.00-18.00: Popoldanska telovadba /18.00 -19.00: Joga nidraoga nidra TOREK, 8.10. 2019 8.00 - 9.00: jutranja telovadba / 9.00 -10.30: Skupinsko tapkanje / 10.00 -12.00: Šah /11.00-13.30: Kuharska delavnica: »chilli con čarne«, tortelini, sladoled (zbiramo prijave) /14.00-15.00: Nasveti in informacije socialne delavke iz Doma upokojencev Izola / 14.00 - 15.00: Klepet v angleškem jeziku / 15.00 -16.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona ali osebnega računalnika (zbiramo prijave) /15.00-17.00: Informacije in nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper /16.00 -17.30: Gibam se - delavnica (zaključena skupina) /16.00 -18.00: Tarok /17.30 - 18.30: Varna vadba v nosečnosti SREDA, 9.10. 2019 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba 8.00 -11.00: Pohod v okolico s planinskim vodnikom (zbirno mesto: pred centrom) 9.00- 11.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 9.00-10.00,10.00-11.00) 11.00 -12.30: Začetni tečaj ruskega jezika 14.30 -15.30: Prehrana pri sladkorni bolezni 15.30-18.00: Skupaj rešujemo križanke 16.00- 18.00: Tarok 17.30 -18.15: Spiralna stabilizacija pri težavah s hrbtenico - predstavitev 18.30 -19.30: Joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 10.10. 2019 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -10.00: Družabni plesi 1 - plesna delavnica za začetnike /10.15 -11.30: Družabni plesi 2 - plesna delavnica za nadaljevalce 11.00- 13.30: Kuharska delavnica: zelenjavna juha, »pastičo«, solata (zbiramo prijave) /12.00 -13.00: Psiholog svetuje: Psihoterapija - kako nam lahko pomaga 13.00- 14.00: Klepet v italijanskem jeziku /13.50-15.30: Labirint nasilja in nasilni odnosi - izkustvena delavnica / 14.00 -15.30: Začetni tečaj mednarodnega jezika esperanto / 15.00 - 17.00: Ustvarjalne delavnice: rožice in bižuterija, pletenje in kvačkanje / 15.30 - 16.30: Psiholog svetuje: Odreagirajte hitro - mladostniki in težave / 16.00 - 18.00: Šah / 17.30 - 18.30: Varna vadba v nosečnosti / 19.00 -20.00: Tango - plesna rekreacija za dušo in telo PETEK, 11.10. 2019 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 - 11.00: Meritve krvnega tlaka in pulza ter zdravstveno vzgojno posvetovanje /10.00 -11.30: Pogovorno srečanje - Slovensko društvo hospic/ 11.00-12.00: Pikado / 15.00-17.00: Namizni tenis (zbiramo NEDEUA, 13.10. 2019 7.00 - 10.00: Hitra hoja iz Izole čez klife do Strunjana in nazaj za seniorje (priporočamo pohodno obutev in palice, zbirno mesto: pred centrom) 18.00 -19.30: Vadba čuječnosti V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne! Dobro poznani občan V eni od trgovin v Izoli je varnostnik pri kraji prijel občana, dobro poznanega policistom. Trgovini je vrnil izdelke, zoper njega bo podana kazenska ovadba. Neznani občan Tekom tedna je neznani storilec poškodoval več parkiranih vozil na parkiriščih po Izoli. Dvema lastnikoma kombijev je onemogočil nadaljnjo vožnjo s tem, da jima je prerezal pnevmatiki, enemu lastniku pa je podrsal avtomobil in bo moral k ličarju na popravilo. Prometna mediacija Policisti so v enem dnevu obravnavali tri prometne nesreče, v katerih je nastala le manjša materialna škoda oz. poškodba. Vozniki so se o krivdi dogovorili sami. Razlog je bil alkohol Obveščeni smo bili o vozniku, ki je med parkiranjem zadel v drug avto. Policisti so na kraju ugotovili, da je bil vzrok temu alkohol, alkotest je pokazal rezultat 1,35 mg/l. Odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje, za svoja ravnanja se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. Spet ta alkohol Prav tako je bil pri vožnji pod vplivom alkohola zaloten voznik, kateremu je alkotest pokazal 0,36 mg/l. Doletela ga je visoka denarna kazen v višini 600 evrov in prepoved nadaljnje vožnje. Ostal je brez kolesa Občan je naznanil, da so mu v Livadah v roku desetih minut ukradli kolo, katerega je le za kratek čas prislonil na ograjo. Zaradi nepazljivosti je ostal brez kolesa vrednega 400 evrov. Prisilni jutranji spanec Policisti so bili obveščeni, da starejši občan v jutranjem času razgraja po ulici. V vidno alkoholiziranem stanju se kljub prihodu policistov ni umiril, zato je moral prespati v prostorih policijske postaje. Dočakala ga je tudi denarna kazen. Z vozičkom na glavno cesto Policisti so na klic občana obravnavali posebnega udeleženca v prometu, ki je z električnim invalidskim vozičkom na glavni cesti oviral ostale voznike. Ugotovljeno je bilo, da je bil vzrok temu alkohol. Zaslužil si je denarno kazen, za varnost ostalih udeležencev pa je poskrbela policija, ki je omenjenega pospremila z glavne ceste. Mladoletni trk Policisti so dobili obvestilo, da sta med Moletom in Izolo trčila dva mopeda. Po ugotovitvah policistov je 16-letna Izolanka s 14-letno sopotnico peljala iz Kopra proti Izoli in na kolesarski stezi zapeljala na levi pas. V tem trenutku se je iz nasprotne smeri pripeljal 17-letni Izolan, se umikal v levo, nato pa sta trčila. Vsi so bili odpeljani v SB Izola. Trk za trkom Na Serminu (Koper) je prišlo do verižnega trčenja več vozil. Policisti so na kraju ugotovili, da gre v resnici za dve prometni nesreči. V prvi sta bila udeležena dva voznika, ker je bila le manjša materialna škoda, so policisti odstopili od obravnave. V drugi pa so bila udeležena štiri vozila. Prvi voznici sta se ustavili zaradi prometne nesreče pred njima, za njima je pripeljal voznik osebnega avtomobila, ki je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo pred njim, to pa je odbilo še v vozilo prve voznice pred sabo. Zatem je pripeljal še Izolan, ki je z osebnim avtom trčil v to kolono. Zadnjima dvema, torej voziku iz Kopra in vozniku iz Izole, so policisti izdali plačilni nalog po 44/5 ZPRCP. Nedeljsko kaljenje reda in miru V nedeljo 29. septembra so policisti obravnavali pet prijav kršenja javnega reda in miru. Za hrup na Maliji so policisti povzročitelju izdali plačilni nalog. Z rolerji v kolo Na kolesarski stezi med Izolo in Koprom sta trčila 26-letni kolesar in 31-letna rolerka, državljanka Italije. To so poškodovano odpeljali v SB Izola. Policisti so ugotovili, da je sama povzročila prometno nesrečo, zato ji je bil izdan tudi plačilni nalog po ZPrCP (člen 83). Pobral, kar je našel V Kortah je nekdo vlomil v objekt in ukradel računalnik, kamero in kavni avtomat, v vrednosti približno 2.000 evrov. PODARIMO Podarim lepo ohranjeno, skrbno razstavljeno garderobno omaro š 250, v 220, g 60 cm, hojin furnir v svetlo rjavi barvi (tel: 040 268 283). IŠČEM GOSPO Dne 9.8. sem pred trgovino EURO-SPIN v Izoli padla in se poškodovala. Prosim gospo, ki me je peljala na urgenco v bolnico Izola, če se mi oglasi na tel. 031 449 311. RAZNO - Prodam odlično ohranjen pianino August Forster, letnik 1975, rjave barve, nazadnje uglašen pred petimi leti. V prvi polovici oktobra imamo tudi organiziran prevoz. Zraven podarimo tudi zelo lep klavirski stolček. Cena po dogovoru. Vse informacije na telefon: 041 755 741 - PRODAM 250 oljk v Liminjanu, Lucija. Tel. 030 788 456 - Ugodno prodam enojno posteljo (90x200) vključno s predalnikom, antialergijsko prevleko in nad-vložkom iz spominske pene. Cena 100 eur. Lasten odvoz (Izola). Tel: 041/965-251. - Kupim prenosni računalnik. Tel: 05 641 74 97 +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 8,00 € prava nedeljska KOSILA 9,0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Mitja Gasparini se je vrnil iz Pariza s srebrno medaljo in Izola se je ponovno izkazala kot kraj, ki svoje športnike sprejme tako kot se spodobi. Ob bakljadi Ribarov in glasbenemu programu, pa so se spomnili tudi na Krisa, za katerega so v slabem tednu zbrali že skoraj štiri milijone evrov. Mitja je Krisu podaril podpisano žogo, nato pa preživel naslednjo uro in pol obkoljen z mladimi in manj mladimi domačimi navijači, ki so tekmovali v tem, kdo bo dobil podpis na najbolj nenavaden predmet, od majic, do žog, skirojev in celo plastičnih krožnikov. PROSTOFER Občina Izola KLICNI CENTER: 080 10 10 Zlata mreža Info: o prevozih: 041679 732 Srečko Stiskama fJlandrač -366040/43-29-43 splet: stiskarna.mandrac.si fb: uuujuu.facebook.com/mandrac.si mail: stiskarna.mandrac@gmail.com majice kape šalice puzle itd. KREPAT ( MAHE 1 M0LAT nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke