•4« r L St. 61 itta i «M»i g* Izhaja, izvzemS pondeljek, vsak dan # Fktarf1?? Aslikega §t. 20, L nadstropje. ~ ^ Neft*r.\.'&:ta pisma se nc »prejemajo, r-' / -^icij in odgovorni * -Jnik Ste Itn Godiaa. — I*.-. CdJnost Tisk tiskarna Edinost Naročnina enaSa za mesec L 7. —, 3 mesec« L 19.50, poi leU L 32. —, in celo leto L 60.— Za inozemstvo mesečno 4 ike več. — Telefon uredništva in uprava št 11-57. * 1 ¥ Trstu, v BidtUoH» «iitrc» EDINOST Posamezna Stevflkt 20 stotink Lemm alvh Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se raČaaujo v Slrofcostf ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent-osm tnice, in zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in leldamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57- Naš Jezik pri sodnijah Zanesljiva stran, ki nas je obvestila o nezakoti in gorostasni »odredbi« tržaških sodnikov, nam je povedala tudi razloge, iz katerih so prišli tržaški varuhi zakona do svojega koraka: Sklicevali so se na izid zadnjega ljudskega štetja, češ, v Trstu so našteli 19.000 Slovencev; to je premalo, da bi slovenščina veljala še kot deželni jezik; zaterej ven ž njo! Žal nam je, da tržaški sodniki, ti novi naši zakonodajci, niso posnemali pravih, usrtavnih zakonodajalcev tudi v tem, da svoje zakone« objavljajo. Izvedeli bi na ta način natančno za razloge, ki so povzročili >/zakon« in zvedeli bi tudi za imena tistih, ki so neposredno krivi teh »zakonovt, Za-kaj trdno smo prepričani, da tu ni prizadet ves zbor tržaških sodnikov, da jih je mnogo, ki niso nikakor v zvezi s tem »zakonom^ in. ki ga gotovo, ko so izvedeli zanj, odločno obsojajo. Tcda na razpolago nam je, brez naše krivde, le informacija od zanesljive strani; na drugi strani pa je udarec, ki ga zadaja ta »zakon« ustavnemu življenju v državi in nam Slovencem še posebej, tako hud, da ne moremo in ne smemo molčati. Torej na uspeh ljudskega štetja se sklicujejo naša sodniku Le 19.000 Slovencev je v Trstu. Motite se tu, gospoda sodniki! V Trstu so našteli le 19.000 ljudi s slovenskim občev alnim jezikom! Slovencev pa je mnogo več! Tržaški sodniki vendnr morali čitati naša izvajanja v so ^Edinosti^ z dne 11. februarja 1922 št.36: judi mi srao državljani 'graditi, ne razdirati; ni izdaja zakone; politične meje nas silijo, da in z dne 21. februarja 1922 št. 44, na ka tera je vse laško časopisje molčalo kot grob. Urednikom ^iccola« ne zamerimo, če hote ali nehcrte zamenjajo »Slovence« z ^ljudmi s slovenskim cbčevalnim jezikom«. Toda sodnikom, ki jim je poklic in vsakdanja dolžnost, da strogo pazijo na besedilo zakona, se kaj takega ne sme pripetiti! Obstoječi zakon (seveda ne oni, ki so ga izdali sodniki) daja jezikovne pravice Slovencem in ne ljudem s slovenskim občevalnim jezikom! A koliko je Slovencev v Trstu, tega ne vemo in najbrže ne izvemo nikoli! In tega ne vedo niti tržaški sodniki. Svoj »zakon« so torej izdali na podlagi nečesa, kar ni ugotovljeno in kar najbrže nikoli ne bo ugotovljeno. Pa recimo, da bi bilo v Trstu res samo 19.000 Slovencev in da bi poleg tega obstojal kak zakon, ki daja sodnikom pravico, da kar na svojo roko odpravijo do se- del dežele! V področje tržaške deželne sodnije spadajo okrajne sodnije Postojna, Bistrica, Senožeče, Sežana, Komen, Pod-grad, Volosko, Koper, Piran. Teh šest sod-nij obsega izključno slovensko prebivalstvo, Volosko je po ogromni večini slovansko, v okrožju koprske sodnije je več nego polovica prebivalstva skrven-ska in tudi prebivalstvo, ki spada pod piransko sodnijo, je po doibri tretjini slovensko. V področju omenjenih devetih okrajnih sodnij prebiva približno (najnovejših podatkov še nimamo in jih tod« tržaSki sodniki nimajo) 152.000 Slovanov; če prištejemo k temu še tistih borih 19.000 Slovencev, ki nam jih je Salata dovolH v Trstu, pridemo do zaključka, da so tržaški sodniki ogromnemu številu kompaktno naseljenih 17 1.000 Slovanov odrekli vsako pravico posluževati se svojega jezika na sodnijah. Tako število bi zadostovalo, da se jim cd liberalnih, moderno mislečih sodnikov prizna pravica, da se njihov je-zik zakonito določi kot deželni jezik, ne pa da ti sodniki samolastno skočijo preko zakona, ki daja našemu jeziku vse pravice deželnega jezika. Rekli smo že enkrat, da se ne udajamo iluzijam; znamo, da živimo v državi, ki je do malih odstotkov nacionalna, in da bomo glede rabe našega jezika kot realni ljudje morali mnogo popustiti, v kolikor se to ni že zgodilo; ampak, da se bo jezikovno vprašanje reševalo na tak način, kakor si to mislijo tržaški sodniki, tega nočemo, proti temu protestiramo. Tudi ml smo državljani Italije; hočemo graditi, ne razdirati; ni nam vse eno, kdo ii Tal/Ano1 r»oii firno mf»i<» n^« stliio. da iščemo svoj interes v interesu celokupno-stL Poslali smo svoje poslance v parlament, da skupno s poslanci iz vse Italije sklepajo zakone; tam naj se predloži načrt za rešitev jezikovnega vprašanja! Naši poslanci bodo izrekli svoje mnenje in kar bo odločeno, to bomo spoštovali, ker to bo zakon! Ampak, da to odločuje skupina narodnih šovinistov preko vlade, preko parlamenta, preko države in preko zakona kar na svojo roko in izdaja celo »zakone«: to obsojamo z vsem ogorčenjem. 2al nam je, da smo v tem vprašanju prizadeta stranka. Ne bo se nam verovalo, da nas zadeva ogorča, mogoče še bolj z objektivnega stališča. Nam, ki s« nam očita, da smo barbari z vsemi lastnostmi barbarov, se pa ne more očitati in se ne bo nikoli očitalo, da ne spoštujemo zakonov? daj priznani in zakonito zajamčeni deželni Pričakujemo pa zares z globokim zaupa- jezik, so vendar tržaški sodniki pozabili na nekaj drugega. Tržaška deželna sodnija ne njem objektivnega glasu strani, če ne od drugod uraduje samo za Trst, ampak tudi za dober i geste I ocu ta, toda zadnjo besedo ima Rim! od italijanske iz Rima! Ter-i Italija Reška zadeva RIM, 11. Navzkrižje med italijansko vlado in novoimenovanim komisarjem na Reki še ni poravnano. Italijanska vlada ima svoje vzroke, da se sedaj bolj odločno kot kedaj postavi v reški zadevi na nepristransko stališče. Vsled tega ne namerava odobriti imenovanja fašistovskega poslanca GiuriaiHa za komisarja na Reki. To potrjuje tudi agencija »Volta«, ki pravi: »Zdi se, da imenovanje poslanca Giuriatija za regenta reškega mesta ni prav všeč uradnim krogom, tudi zaradi tega, ker pri sodelovanju ni sodelovala avtonomna stranka, ki vendar nekaj velja. Zaradi tega in zaradi drugih še važnejših vzrokov je italijanska vlada pozvala poslanca Giuriatija, naj Dride v Rim, preden se odloči za mesta vladnega komisarja na Reki. K te-Ynu dodamo lahko še vest, da je poslalo vnanje ministrstvo snoči kom. Castelliju, zastopniku italijanske vlade na Reki, brzojavno tozadevna navodila. Novi boji v Tripolisu RIM, 11. > Mondo<' poroča iz > Medtem ko se je vlada pogajala z Fašisti napadli in pretepli urednika lista »D Resto del Carlino« BOLONJA, 11. Sinoči so fašisti napadli Uliksa Lucchesija, urednika pri listu »II Resto del Carlino« in sotrudnika pri listu »La Risc-ossa«, glasila reških legjonarjev. Napad je vzbudil silno ogorčenje med vso časnikarsko kategorijo, tem bolj, ker se v zadnjem času taki napadi ponavljajo. Luc-chesi e bil pred par dnevi tudi napaden od gruče fašistov. Jugoslavija Gospodarska konferenca Malega sporazuma v Belgradu EELGRAD, 11. Konferenca strokovnjakov Male entente je bila, kakor že javljeno, otvor jena svečano včeraj ob 16. Zani-sprejem mivi so govori, s katerimi je bila konferenca otvorjena. Zunanji minister je otvoril konferenco s tem-le pozdravnim govorom v francoskem jeziku: »Gospoda! Občutim veliko zadovoljstvo, da morem v prestolici kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pozdraviti zastopni-Libi'e »^e pri^te^kih držav, na katere nas vežejo ne samo splošni interesi, ampak tudi škimi 'voditeljev 'mLZZtCŠ* vstati dobfli! £lo}>oka lj"bav' katjf° je kvarilo stoletno vsta 2 topa iz Gariana in razbili več kilometrov železniške proge. Azicija je popolnoma odsekana od ostale dežele in se preskrbuje že 15 dni s potrebno hrano potom aero-planov. Pogajanja bi morala dovesti po po trpljenje. Naravno, to je prvikrat da, smo se našli, da se sporazumemo o zelo pomembnih vprašanjih. Imam vtis, kakor smo si že mnogokrat drug drugemu prisrčno stisnili roko. Bo- _ . i . . * . - ji, docnost predstavlja za nas gotove težkoce. rocuu gubernatoria do premirja, dokler se t- i . . . x-i_ l-i & ' Kakor je rojstvo naših držav bilo zvezano ne začno pogajanja z vaditelji, toda gotovo je, da je Azica zapuščena cd arabskega prebivalstva in popolnoma odrezana. Dve stotniji sedmega eritrejskega bataljona sta se spopadli s skupinami oboroženih upornikov, s katerimi so se borile 4 ure. Uporniki so izgubili v boju 7 mož in 700 ovac. Med Askari mankajo 4. Delavske družine, ki so sianovale v Azi-fiji, so bile prepeljane v aeroplanu, ki volijo hrano v mesto, v Tripclis. Tudi v utrjenem Homsu je prišlo do so-* ražrih izgredov. Neki častnik je bil ra-i jen. in vsako toliko se slišijo posamezni, tsda zelo nagajivi streli iz pušek pred Mi-zurato Marino. Napad z žvepleao kiselino na profesorja nemškega jezika RIM, 11. Neki neznanec je vrgel pred-včeranjim proti CardoniT profesorju nemškega jezika na zavodu ^Leonardo Da Vinci«, kozarec žvepiene kiseline v hipu, ko je profesor stopil v zavod. Profesor je moral vsled hudih opeklin na obrazu v bolnišnico. Policija je uvedla strogo preiskavo, toda v napadalcu ni sledu. Vzrok napada ni znan, tem manj, ker je prof. Cardona, rojen na Rabu, dober Italijan. z velikimi težavami in trpljenjem, tako se tudi naša notranja konsolidacija nahaja v podobnih težkočah. Kar se tiče zunanje politike, stoje vse štiri države na strani onih, ki so provzrečili, da se je bilanca strahovite vojne nagnila na našo stran. To je bistvo razloga, zakaj se tako dobro razumemo in zakaj se je med nami tako lahko dosegla solidarnost. Današnja konferenca je izraz te solidarnosti, ki nas veže v obrambi skupnih interesov. Hkrati pa je tudi izraz globokega prepričanja, da se bomo sporazumeli v ustvaritvi zveze za skupno postopanje v vrsti velikih vprašanj. Sporazumno z zavezniškimi silami, "ki so sklicale konferenco v Genovi, bemo mogli bolje delovati v interesu gospodarske konsolidacije Evrope, kar je prvi pogoj našega razvoja. Naše delo bo olajšalo in omogočalo, da pride gospodarska kon-jferenca v Genovi do pozitivnih uspehov, ki bodo tudi res omogočili gospodarsko obnovo Evrope. Mi nikoli ne mislimo na to, da bi omajali vzajemno zaupanje med vsemi naredi Evrope, ampak hočemo svoje napore strniti in energično delovati v to, da se to zaupanje še poglobi. V vas pozdravljam glasnike miru in napredka Ev- rope, ta zato vam želim, gospodje, da dosežete v svojem delu popoln uspeh. V vas »o uprte oči in srca iz vseh krajev naših štirih držav.« Govor ministra dr. Ntnćića so navzoči sprejeli z živahnim ploskanjem. V imenu delegatov se je prvi zahvalil zunanjemu ministru predsednik poljske delegacije in poslanik v Belgradu, Zdislav Okenski,ki je dejal: »Vaša ekscelenca! Gospoda! Zelo sem srečen, da morem govoriti v imenu poljske delegacije, da se v imenu Poljske republike zahvalim zunanjemu ministru za njegove ljubeznjive in srčne besede. Srečna inicijativa kraljevske vlade, da v Belgradu zbere gospodarske m finančne strokovnjake kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Romunije«, Čehoslo-vaške in Poljske, je našla povoljen odziv v naši državi. Od vojne krvavo izčrpani, smo napravili težke napore za samostojnost Poljske. Poljska želi aktivno sodelovanje pri velikem delu gospodarske obnove in na konferenci, ki smo jo danes otvorili, delovati iskreno, da dobimo skupno bazo akcije, s katero želimo olajšati rešitev svetovne krize po pravičnih interesih držav, ki so danes tukaj zastopane. Delovali bomo v tej smeri in trdno sem overjen, da pripomoremo na ta način izvršiti veliko dek> pri izvrševanju zadev, ki spadajo v program genovske konference. Pridružujem se srčnim željam, ki jih je izrazila vaša ekscelenca in ne dvomimo, da bo delo konference kronano s popolnim uspehom.* # Predsednik romunske delegacije Cirla-cescu je izvajal: »Vaša ekscelenca! Gospoda! Zahvaljujem se vašim toplim besedam, s katerimi ste se obrnili na nas. Dovolite mi, da izrazim radost, ki jo občutimo v tem trenutku, ko smo se sestali tukaj v Belgradu, predstavlja jočem simbol vsega trpljenja, katero smo pretrpeli mi vsi v borbi za svobodo in gospodarsko samostojnost narodov. Mi se nismo sestali, da damo samo izraza naši skupnosti in pokažemo silo, sestali smo se, da se bolje spoznamo in da na ta način moremo delovati v veličastnem delu, ki so ga začeli naši zavezniki za gospodarsko obnovo Evrope. Prevdarno sestavljeni program za gospodarsko konferenco v Genovi nas bo vodil pri našem delovanju v duhu največje iskrenosti. Ta bo omogočala, da bo naše delo prvi korak v razvoju naših sporazumnih držav in v razvoju dobre sporazumne gospodarske politike. To bodi uspeh te konference. Predsednik češke delegacije Antonin Kalina: . »Vaša ekscelenca! Gospoda! V imenu Ćehoslovaške republike in v imenu čehoslo-vaške delegacije mi je čast, da se zahvalim iz vsega srca Vaši ekscelenci, vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, vašim zastopnikom in tudi vašemu tisku za pr-jateljski sprejem. Vlada Ćehoslovaške republike je z veliko radostjo sprejela inicijativo, da je prva skupna konferenca zastopnikov Male entente in Poljske sklicana baš v vaš Eelgrad. Treba se je sporazumeti o skupnem programu dela, ki se izvede na konferenci v Genovi. Mi želimo sodelovati pri gospodarski cbnovi Evrope, doseči pa moramo iskreni in prijateljski sporazum z našimi velikimi zavezniki, s katerimi lahko lojalno in skupno sodelujemo. Mi želimo trajen in dolg mir in s tem zagotoviti našim narodom miren gospodarski razvoj. V zgodovini narodov imamo mnogo primerov, ki nam dokazujejo, da so tudi mali narodi lahko uspešno prispevali s svojim vztrajnim delom in s svojimi žrtvami k ustvaritvi intelektualnih,' moralnih in kulurnih vredno* sveta. Uverjeni smo in vsi želimo, da doseže naša konferenca popoln uspeli. Hočemo vsi vse svoje moči posvetiti obnovi in mirni konsolidaciji gospodarskega življenja in ustvaritve Nove Evrope. Dobro znamo, da bo treba naporno delati in da bo treba napeti vse sile narodov. Vsi smo pripravljeni v veliki meri sistematično in udano so delovati pri velikem gospodarskem delu in upamo, da bodo vsi dobro razumeli naše stremljenje. Želimo, da genovska konferenca doseže in zajamči dolg in trajen mir in da bo podana možnost za razvoj in napredek gospodarskih sil v blagostanje človeštva.« Po končanih govorih je bila svečana otvoritvena seja zaključena. Delegati so se še kratko razgovarjali. Ob 6. točno po programu je bil sestanek, oziroma jc bila prva plenarna seja v dvorani Narodne banke. Konferenca strokovnjakov se je razdelila v tri sekcije: 1. Finančna sekcija, ki zboruje v dvorani finančnega ministrstva. 2. Ekonomska sekcija, zboruje v dvorani Narodne banke. 3. Prometna sekcija, zboruje v Prometni banki. j francoskega zastopnika, izginila. Izvedenci so izjavili, da vsebuje Delasteryjeva spomenica gotova vprašanja, o katerih se v Cannesu ni razpravljalo. Francoski finančni minister je pristal na stališče svojih tovarišev, da se bode premog, ki ga je Francija prejela iz Saarske kotline, štel na račun odškodnin. V ostalem je zmagalo francosko mnenje. Ministri so razpravljali o inozemskih posojilih, ki jih je Nemčija najela za plačanje svojih dolgov. Ta posojila bo morala odobriti reparacijska komisija. Zagotavlja se, da bo finančna konferenca v kratkem končala svoje delo. Dogovor iz Cannesa je bil temeljito predrugačen, medtem ko so zavezniki odobrili wiesba-densko pogodbo skoro v njeni celoti. Agencija Havas izraža svoje zadovoljstvo nad uspehi te konference. Francija je tu dosegla občutna zboljšanja v primeru s prejšnjimi pogodbami. Končno besedilo dogovora bo najbrže podpisano jutri in bo pole m predloženo zastopanim vladam v odobrenje. Posebno kar se tiče nemških kreditov, se je konferenca enoglasno izrekla za najetje mednarodnega posojila s strani Nemčije v sporazumu z reparacijsko komisijo, ki bi morala prej dvigniti splošno hipoteko nad nemškimi plačili. Francija dala 2 Vb miljena proti tifusu v vzhodni Evropi PARIZ, 11. Senat je odobril načrt zakona za dovoljenje kredita 2'2 miljonov za pobijanje tifusa v vzhodni Evropi, posebno v Poljski. 55 miljocov francoskega posojila Avstriji PARIZ, 11. Finančna komisija zbornice je pa zaslišanju poročila ministrskega predsednika dovolila 55 miljonov posojila za Avstrijo. £ehosioyaška Konferenci med Italijo, Nemčijo in državami naslednicami v Marianskih laz h PRAGA, 11. »Prager Tagblatt « naznanja, da se bosta vršili prihodnje poletje v Marianskih lazih dve konferenci med Italijo, Nemčijo in državami naslednicami avstroegrske monarhije. Na teh konferencah se bodo spopolnili resultati graške konference glede potnih listov, prometa in občil. Afigliia Državni tajnik za Indijo podal ostavko LONDON, 10. Državni tajnik za Indijo Montagu je podal svojo ostavko, ki se je tudi sprejela. Gandhi aretiran LONDON, 11. Aretacija Gandhija se uradno potrjuje. Dosedaj ni prišlo do ni-kakih nemirov. Londonska preliminarna konferenca zavezniških izvedencev odgodena PARIZ, 11, Diplomatični urednik agencije Havas poroča, da je bila na prošnjo italijanske vlade preliminarna seja zavez-niških izvedencev za proučevanje problemov genovske konference določena na 21, marca. Vzhodna konferenca se bo sestala v Parizu 20. t m., ker hoče Schanzer podati prej v rimskem parlamentu svoje po-ročilo o zunanjepolitičnem položaju. Novi poboji na Irskem LONDON. 11. Pri včerajšnjih demonstracijah v Belfastu so bile ubite štir? osebe. Nemčija Mussolini v Berolinu BEROLIN, 11. Te dni je prispel sem vodja italijanskih fašistov Benito Mussolini. Mussolini je izjavil, da namerava obiskati tudi prestolnice drugih držav v svrho študijev spričo predstojeće konference v Genovi, toda v tukajšnjih socialističnih in komunističnih krogih ne verjamejo, da je io namen Mussolinijevega prihoda, kateri je povzročil v delavskih krogih silno razburjenje. »Rothe Fahne« zahteva v imenu delavstva, naj vlada vodjo italijanskih fašistov, »ki zanašajo že dve leti teror med delavske in kmetske sloje«, takoj izžene iz Nemčije. »Benito Mussolini — piše list — prihaja v Berolin pod pretvezo, da spozna nemško prestolnico, tcda v resnici z namenom, da stopi v stik z nemškimi fašisti, to je z organizacijo »orgeseh«. Znano je, da obstojajo tesni stiki med nemškimi, ruskimi, italijanskimi in madžarskimi belimi stražami. Prisotnost Mussolinija v nemški republiki pomeni ne samo izzivanje revolucionarnega delavskega sloja, temveč tudi pomaganje reakcionarnih manevrov.« Ogrska Ogrski ugovori proti zahtevi reparacijske komisije za izroč tev živine PARIZ, 11. Budimpeštanski dopisnik »Tempsa« poroča, da je nota reparacijske komisije za izročitevT živine s strani Ogrske povzročila v Budimpešti veliko ogorčenje. Politični krogi trdijo, da je trianon-ska pogodba oropala Ogrsko njenih najro-dovitnejših pokrajin. Vsled tega bo no-La reparacijske komisije uničila vse upe za obnovo Ogrske, ako nc bo spremenjena ali sploh preklicana. Demisija grške vlade ATENE, 11. Vlada je s 162 proti 155 sovom izrekla vladi nezaupnico. Gunaria je nato podal ostavko v imenu celokupne vlade. Vojno M no jooniii In nopraraii Francija Siorza v Parizu PARIZ, 11. Včeraj zjutraj je belgijska kraljica sprejela novega italijanskega poslanika v Parizu Sforzo. Sforza ze obiskal tudi Poincajeja ter mu izročil prepis svojih poverilnih pisem. V pondseljek bo poslanik sprejet od predsednika republike Milleranda v uradni avdijenci. F'nacčna pogajanja v Parizu. — Sporazum v glavnik točkah dosežen PARIZ, 11. Konferenca finančnih ministrov je imela včeraj dve seji: sejo mi-nstrov in sejo izvedencev. Na spLošno »o nesporazumljenja, ki jih je povzročila nota (Poroča dr. J. F.) V smislu člena 36. splošnega zakona o vojnih škodah z dne 27/3/1919 št. 426 si je vlada pridržala nalogo urediti s posebnim dekretom vzpostavitev javnih stavb in nst-prav na breme države. Za Julijsko Benečijo je vlada uredila to zadevo s kr. dekretom od 5/10,1921 št. 1569. Glasom tega dekreta je ustanovljena kompetenea G. C. K. (Gen. civil, komisa-riata) za izvršitev vzpostavitve ne-le državnih cest, vladnih poslopij, ampak tudi za vzpostavitev cerkva, deželnih in občinskih naprav in stavb ter naprav določenih za javno dobrodelnost (bolnice, sirotišča itd.). Položaj občin je urejen s pcsebnlm kr. odlokom od 27/11/1921 št. 1907. Med omenjene deželne in občinske javne stavbe in naprave spadajo n. pr. občinske, okrajne in deželne ceste, občinski domi, šole, farovži, pokopališča, občinski vodnjaki in napajališča itd. Cerkve, ki pridejo tu v poštev, so vse one, s katerimi je združeno dušebrižništvo, to so župnije, kuracijske in vikarijatne cerkve. Vse druge cerkve, kakor romarske, samostanske ali privatne, spadajo v ekvir splošnega zakona o vojnih škodah. Izvršitev omenjenih javnih del in naprav je pridržana G. C. K. le tedaj, ako krajevni činitelji (dežele, občine, okrajni za-stopi, cerkvene oblasti) izčrpno ne dokažejo, da ne morejo onih javnih del sami direktno ali indirektno izvršiti. H gornjemu kr. dekretu od 5. oktobra 1921 ŠL 1569 se je uveljavila tudi za naše kraje izvršilna naredba kr. dekreta 1. septembra 1920 št. 1524, ki je bila izdana prvotno le za kraje, ki spadajo pod komi-sariat mesta Treviso. Ta izvršilna naredba se je za Julijsko Benečijo le nekoliko prilagodila, modificirala v formelnem oziru glede ureditve nadzorstvenih organov pri izvršitvi javnih del in izplačilih tozadevnih troškov. Pri Gen. civ. kom. v Trstu se je ustanovil tozadevno poseben odbor. Bistvene določbe te izvršilne naredbe, ki je bila, kakor rečeno, raztegnjena na Julijsko Benečijo, so sledeče: Predvsem so krajevni činitelji (občine, cerkvene oblasti, deželne itd.) obvezani do 24. maja L 1. naznaniti generalnemu civilnemu komisariatu vsak za svoj delokrog sledeče: a) javna dela, katera so oni sami že izvršili; b) javna dela, za katera s? ni dosedaj nič ukrenilo; c) javna dela, za katera je že gen. civ kom. v Trstu (odnosno tehnični oddelekj poskrbel za vzpostavitev. Glede javnih del ad a) je določeno, da se zamore zanje zahtevati povračilo stroškov. Glede javnih del ad b) morajo prizadeti krajevni činitelji predložiti gen. civ. kom. v Trstu vse potrebne listine, kakor načrte, proračune in vse, kar se nanaša na izvršitev nameravane gradnje. Sem bi spadale tudi pogodbe napravljene s stavbin-sk'm podjetjem. Za slučaj, da se prizadeti krajevni činitelji ne morejo brigati sami za izvršitev javnih del svojega področja, morajo naznaniti gen. civ. kcm. vzreke, iz katerih je razvideti, da ne zamorejo izvršiti oziroma voditi sami izvršitev onih javnih del. Glede načrtov in proračunov je določeno, da se morajo isti omejiti le na to, kat Je nujno potrebno, izključivši dela okrasnega ali umetniškega značaja. Generalnemu civilnemu komisariatu pri-stoja potem odobritev predloženih načrtov, proračunov in pogodb in tudi likvidacija tozadevnih stroškov. Za početek nameravanega dela dobe krajevni činitelji do 13 proračunjene svote, ostali obroki se likvidirajo tekem stavbe in zadnji obrok pj izvršenem delu. Za javna dela ad c) t. j. za ona, ki so se že pričela po G. C. K. a ne končala, je predvideno, da zamorejo krajevni činitelji tudi v tem stadiju prevzeti nase vodstvo teh del, razume se, po dogovoru z generalnim civilnim komisariatom. Po tem, kar smo obrazložil^ bi bilo pričakovati, da je citirana izvršilna naredba že V polni veljavi in da se praktično že izvaja. Žal, da temu ni tako. Gen. civ. kom. je naznanil, da bo izdal k tej izvršilni naredbi še posebno okrožnico, katera bo končno uredila vse formalitete, tako da za sedaj Še ni mogoče vlagati navedenih naznanitev. Tozadevne vloge, ki so jih nekatere občine napravile na gen. civ. kom., se vračajo, s pripombo, da naj se počaka obljubljena okrožnica. Izdaja te okrožnice je bila urgirana tudi od goriškega deželnega odbora. Med tem časom pa gen. civ. kom. cdieja dražbe javnih poslopij in naprav in oddaja dela pod roko, ne da bi prizadeti krajevni činitelji pri tem sodelovali. Dosledno temu nimajo krajevni činitelji v teh slučajih ni-kakega vpliva na načrte, proračune ali sploh na celo izvršitev gradnje. Na splošno lahko rečemo, da bi bilo bolje, ako se kra- »EDINOST« v vrstu, one rz. marca iy titL9 st posnizijo po zakonu dane ivice-, da vodijo sa- mi gradnjo. Kajti ni vseeno za občinarje, kje in kako se zjjradija občinski domi, cerkve, šole, pokopališča, vodnjaki in na-pajališča itd. Nadaljnje vzdrževanje teh naprav pripade pač le krajevnim činiteljem v breme, ki bi zamogli, ako sami vodijo gradnje, že pri sklepanju pogodb s stav-binskim podjetjem, tozadevne načrte prilagoditi poznejšim vzdrževalnim stroškom. Dobro bi bilo, če bi se naši krajevni činitelji, posebno občine, cerkvene oblasti, okrajni šolski svet, opirajoč se na pa zakonu jim dane pravice, teh pravic tudi dejanski poslužili in prevzeli sami vodstvo pri oddaji javnih del, in to tembolj, ker gre, kakor gori rečeno, vzpostavitev na breme države. Zahtevajo pa naj takoj izdajo one od generalnega civilnega komisariata obljubljene okrožnice, ker gre gori omenjeni rok za vlaganje naznanitev javnih del, t. j. 24. maj 1922., že proti kancu. Dijaška mm Akademično društvo «Balkan» je otvorilo anketo o vprašanju, kateremu je od svojega obstanka do danes posvetilo največjo pažnjo, in katero je skušalo v predvojni dobi tudi rešiti z ustanovitvijo lastnega podpornega sklada. S podpornim skladom je bil postavljen temelj za veliko podporno organizacijo, ki naj bi se s časom iz njega razvila. Prišla so vojna leta. Razvoj podpornega sklada, je bil prekinjen. Sedaj pa, ko je začelo zopet redno življenje, se čuti temvečja potreba po taki na širši podlagi osnovani podporni organizaciji. Gmotno vprašanje našega dijaštva ni bilo nikdar tako pereče in tolike splošne važnosti kakor danes. To vprašanje ne sme in ne more namreč zanimati samo dijakov, temveč vse naše ljudstvo, ki živi v Italiji. Kajti z gmotnim vprašanjem naših dijakov je tesno in nerazdružljivo spojeno vprašanje našega, obstanka kot narod. * Tega vprašanja pa ne more zadovoljivo rešili ne akademično društvo «Balkan> samo in njega podporni sklad, tudi ne posamezna že obstoječa podporna društva. Treba je enotne in večje organizacije, treba je združiti vse, kar je raztresenega, v eno, iskati ncfve vire in osredotočiti vse delo v eno organizacijo in tako z uspehom urediti podporno akcijo za naše dijašlvo. Ta centralna organizacija naj bo cd aka-demičnega društva «Balkan» projektirana < Dijaška matica >, Akademično društvo je prevzelo iniciativo in pozvalo vse, ki se zanimajo za to vprašanje in ki spoznajo in znajo ceniti vrednost in važnost dijaškega naraščaja, da izrazijo tozadevno svoje mnenje. Odziv s strani javnosti je fcdl dosedaj slab. Vzrok leži predvsem gotovo v nepoznanju razmer, v katerih živi danes naše dijaštvo. Pred vojno se je zbiralo naše srednješolsko dijaštvo v Trstu, v Gorici, v Pazinu in v Idriji. Od teh središč nnm je ostalo samo še eno in še to je nad 40 km oddaljeno od zadnje železniške postaje. Imamo namreč popolno realko v Idriji in istetam tudi nekatere gimnazijske razrede, ki nosijo ime ^slovenska gimnazija*, V Tolminu imamo kastrirano slovensko učiteljišče in v Arbanasih novorojenčka, hrvatsko učiteljišče. Ze iz teh geografskih podatkov jc razvidno, da se ict moralo število naših srednješolcev neprimerno skrčiti. Kajti srednješolci v Gorici. * Trstu in v Pazinu so se rekrutiraii po ogromni večni iz ljudstva. Temu pa ni mogoče vzdrževati sina daleč od doma, še najmanj pa danes v času splošne brezposelnosti in draginje. Tudi uradniki ne morejo danes izšolati svojih otrok zunaj kreja, kjer bivajo. Saj plačuje dijak v Idriji za skromno posteljo in Še bolj skromno hrano okoli dvesto lir. Ni čuda torej, ako imamo še danes nad 300 srednješolcev, ki študirajo onstran meje. Gmotne razmere so take, da dijaki ne morejo ostati doma. V Trstu in v Gorici so si dijaki svoje-časno pomagali z instrukcijami. V Idriji teh ni. Radi lega pa nam ni treba žalovati, kajti instrukcije so bile zlo, dasi potrebno, ki je pomagalo marsikateremu dijaku. da je končal svoje študije. Toda koliko energije so izgubili s tem naši dijaki, in koliko ponižanja so morali prestati. Koliko gnjeva in nejevolje je vzbujalo to ♦učitelje van je> v mladih ljudeh. Kdo izmed teh ^učiteljev* ni bil že v enakem položaju kakor -»Domači učitelj» ruskega pisatelje Čehova? Nehala je tudi romantična doba, ko je remal dijak k raznim patrom ia «dobrim jfv^^Mi krožnik vodene juhe in kos kraha. Življenje je postalo dražje, toda tudi zahteve in potrebe naših dijakov so danes večje kakor prej, in popolnoma upravičeno. Koliko onih, ki so svoječasno študirali ob vodeni juhi in kosu kruha, ne pro*» klinja v poznejšem življenju ona leta, ki bi morala biti za človeka najbolj srečna, in koliko jih je leglo v prerani grob, ko so že mislili, da so prosti vseh gmotnih tež-koč, radi pomanjkanja v mladosti. Še težje pa je življenje naših akademikov. Učiti se morajo v mestih, ki so nam bila dosedaj neznana, učiti se morajo v krajih, ki so jim popolnoma tuji, ako ne celo sovražni. Navezani so sami nase. No-bene podpore ne dobivajo od poklicane strani. Tudi akademiki se učijo radi tega v velikem številu v Jugoslaviji. Toda kdo nam jamči, da se bodo ti akademiki zopet vrnili med nas in tukaj izvrševali svoj poklic. Povsod Čutimo že pomanjkanje naraščaja. Nimamo ne učiteljev, ne uradnikov, ne sodnikov, ne profesorjev, ne zdravnikov, ne inženirjev! Vsega nam je treba, in naraščaja ni! Naraščaj bi bil, toda naša mladina opeša na trdi poti. Zato je poslala svoj poziv med narodi Mladina kliče, njen klic ni še klic obupa, je le izraz življenske sile in hotenja. Naša dolžnost je, da se odzovemo temu klicu, da ji skočimo na pomoč, da ne bo njen klic klic obupa, da se njena življenska sila udejstvuje, da postane njeno hotenje dejanje. Gna noče miloščin, ona zahteva, kar smo ji dolžni, njej in po njej svojemu narodu. Mladina nas kliče! Starešina. Dnevne vesti «L'aflare di Fiuaie». <-Popolo di Trieste* od 9, t. m, se bavi z našim člankom o * Reški zadevi >. Kakor po navadi tako nam tudi to pot grozi. Naš članek pa stavlja v celoti, kakor pravi, do znanja meščanom in pa oblastvom, da bo lahko služil kot «alib£» za tisti nastop, ki bi ga dogodki znsli sprožiti proti Slova-noa.;> Toda tudi mL se obračamo do meščanstva in do tistih, ki imajo v rokah oblast, ter jim svetujemo, naj primerjajo izvirnik našega članka s prevodom, ki ga je objavil «Popo!o di Triest£». Spoznali bodo vso vrednost < Alibija* za tisto akcijo preti Slovanom, s katero nam grozi glasila ene italijanske stranke v XX. stoletju! Naš čianek je bil čisto pripoveden in brez vsake tendence razen osti, ki je bila naperjena preit nemarnosti g. Mosconija, katero so baš radi reških dogodkov napadali tudi drugi tržaški listi. V reškem vprašanju pa smo se postavili na stališče, ki ga zavzema vlada sama. Kaj hoče torej »Popelo »? Tudi pri tej piiliki moramo protestirati proti netočnemu obveščanju laške javnosti o našem pisanju. Ako se žc govori o nas, tedaj imamo vsaj pravico zahtevati, da naj sc povejo stvari, kaker so. Zakaj nam *Popolo» delu celo to krivico? Zakaj pravi, da priob-čuje naš članek v celoti, ko to ni res, ko je izpustil cele cdst&vke in ko je ravno nekatera zares delikatna mesta napačno prevedel? Evo par primerov. Tako nismo mi nikdar rekli tltalia... a mezzo dei suoi carabinieri », (kar se glasi zelo ironično), temveč smo iz-rečno povedaii, da je biJa varnostna služba na Reki poverjena enemu bataljonu kr. Larc-binerjev, kar se morda pravi italijanski tad ua battaglione di Carabinieri Reah!» Tudi nismo nikdar rekli, da je hotela reška revolu-' ci*a poničiti rapailsko pogodbo, temveč smo pisali kakor mnogo drugih listou v Italiji do-, slovno tako~'e: «Jasno je za vsakega razsod-! nega človeka, da tudi Italija ne bo mogla ir-] peti na Reki nikakega gibanja, ki bi bilo na-j perjeno proti veljavnosti rapallske pogodbe,! ped katero je postavila svoj podpis.* Takšnih j netočnosti je vse polno, in ^sploh je članek j rkrčen 6koraj na polovico, t ako iščejo « alibi*' za svoj nastop proti Slovanom v Italiji. Ako bi hoteli mi na lak način mrcvarili članke «PopoIa di Trieste* ako bi jemali posamezne odstavke iz člankov, ne da bi se ozirali nai miselno zvezo, bi mu mogli dokazati na tak j način da piše v vele izda jniskem smislu, kljub temu da hoče biti najavtentičnejši predstavnik najidealnejScga patriotizma. — Smatrali smo za svo)o dolžnost, da ugotovimo ta navzkrižja! med našim člankom in člankom, ki ga nam podtika «Popolo di Trieste*. Storili smo to, ker se je «Popolo di Triesle» obrnil do javnega mnenja in obla štev z netočnim poročanjem o našem pisanju. Kar pa se tiče polemike z glasilom iašrstovske stranke, izjavljamo, da na grožnje ne meremo odgovarjati. O domnevnih demonstracijah -v Splita. Milanski list «Secolo» od 8. t m. je objavil sle. deče poročilo iz Trsta.: V sle d vesli o domnevnih protiitalijanskih demonstracijah v Splitu, o katerih »o poročali nekateri italijanski listi, je pisal poveljnik italijanske torpedo lovke cMksori^, ki je tamkaj vsidrana, majorju Stankoviču, poveljniku jugoslovenske posadke v Splitu, sledeče pismo: «Smatram za svojo dolžnost poštenega človeka in za koristno prijateljstvu med italijanskim in jugoslaven- skim narodom, da na poziv «Novega lista» in iz spoštovanja do resnice izjavim, da ni res, da bi pri nekakšni demonstraciji Hrvatov bile opustošene trgovine in stanovanja Italijanov v Splitu. Nič se nr zgodilo, ako odštejemo obžalovanja vredni incident v »Italijanski čitalnici*, za kar so odgovorni posamezniki, za katere je ofelastso že odredilo kazni, ki jih je smatralo za primerne,» Besedilo tega pisma je dobit milanski list iz Trsta, kakor smo omenili. Čudno, da niso tukajšnji laški listi o njem ničesar slišali. ' Notranjepolitični polažaj ▼ Italiji. Zadnji »Echi e Commenti« so posneli iz lista »Chicago Tribune« glavne misli iz nekega članka o vladni krizi v Italiji. Člankar je rekel, da se je ob času krize slišala celo grozna beseda »prevrat«. »Echi e Com-menti« zavračajo izvajanja člankarja omenjenega lista in pravijo med drugim: »V raznih državah dozorevajo politični ideali, ki odgovarjajo duhu časa. Pri nas gre za gibanje, ki stremi po obnovi našega socialnega življenja. Stari liberalizem je nehal vladati v Italiji, a na njegovih trhlih razvalinah se dvigajo visoko tri stranke polne mlade energije: fašistovska, ljudska in socialistična stranka. Med temi tremi strankami se ustvarja tista srednja struja, ki bo okrhala skrajnosti in omogočila ustanovitev bodoče večine, ki bo dala močno in življenja polno vlado. Milanski list »Se-colo« pa je posnel te dni izjav« nekega vplivnega poslanca italijanske ljudske stranke, ki je šel pred kratkim skozi Dunaj v Berolin in ki je imel pogovor z urednikom dunajskega lista *Wiener Stimmen«, Dotični parlamentarec je izjavil med drugim: »Italija se nahaja sedaj na razpotju. Dosedaj je vladal v deželi konservativni liberalizem, a sedaj je začela vlada zadobivati demokratično obliko. Ljudstvo nu>-g očno zahteva neposredno nadzorstva nad vlado. Ljudska in socialistična stranka imata v svojih programih baš to zahtevo. Obe stranki sta mogočni organizaciji in zahtevata, da se breme težkih davkov zvrne na velepesestva in na velika premoženja. Ne bom odkril nikake skrivnosti, — je rekel dalje dotični poslancc — ako povem, da je Don Sturzo bil koncem 1. 1921. v Berolinu, da prouči na licu mesta možnost sodelovanja med ljudsko stranko in socialisti in da se obvesti pri nemškem državnem kancc-larju o izkušnjah, ki ph je dalo talco sodelovanje v Nemčiji. Za slučaj, da bi ne imela obrazovati v Italiji vlada pod vodstvom ljudske stranke, so pripravljeni vsi načrti sodelovanja s socialisti. Ako napoči za Italijo ta hip, bo dobila zunanja politika v Evropi popolnoma drugačno podlago.« Zaneilovo potovale. Snočnja »Sera« je objavila dopis iz Belgrada, ki pravi, da se bivši predsednik reške vlade nahaja še vedno v Ljubljani. Vest bržkone ne odgovarja resnici, ker so — kakor smo obveščeni — vsi ljubljanski listi, ki so v tem slučaju bolj merodajni od oddaljenih bel-grajskih listov, Javili, da se je Zanella le za hip ustavil v Ljubljani in nato nadaljeval vežnjo proti 9everu, bržkone na Dunaj. — Če koga zanima, povemo lahko tudi, da smo izvedeli od ljudi, ki so bili te dni v Ljubljani, da so videli Zanello, ko si je kuoov&l obleko v neki ljubljanski trgovini. Irjaril je, da je prišel ob vso svojo garderobo. # Otvoritev stelice za češki jezik na tukajšnji trgovski visoki soli Revoltella. Včeraj zjutraj se je otvoril na Revoltelli tečaj za češki jezik. Otvoritvene siavnosti sta se udeležila tudi čehoslovaški generalni konzul polkovnik Šeba in ravnatelj Živnosten-ske banke Skoarkowsky. Po pozdravnem govoru pro£. Asquinija: ki je med drugim poudarjal velik političen pomen tega tečaja ter reklamiral popolno univerzo za naše mesto, je prevzel besedo pref. Schmitt, ki se je najprej zahvalil za orisrčen sprejem in govoril na to na splošno o slovanskih narodih. Vsi ti naiiodi so si dar»es ohranili svojo lastno individualnost. Napačno bi bilo govoriti o panslavizmu, ker niso nikoli posamezna plemena stremela za politične združitev vseh slovanskih narodov. Ptod strašilom panslavizma so Nemci skrivaia svoje vse nemške težnje. Vsa prcsvrUjeoi duhovi od pisateljev češkega Preporoda do današnjih filozofov, duševni proizvodi veKkih Srbov in Poljakov izžarevajo intelektualno in - moralno skupnost vseh slovanskih narodov, nikjer pa se ne opazi želja po politični združitvi. Govornik je tudi ©menil prerokovanja Mazzinija o veKki bodočnosti Slovanov in izrazil upanje, da bo njegovo delovanje na RevoHelH tudi kaj doprineslo k boljšemu spoznavanju češkega naroda v Italiji. Svarilni |Umi k faune Tfcolflke. Na tretjem shodu tirolftke (nestSJte) ljudske stranke je njen načelnik in državni poslanec dr. Reul-Nicolussi poročal o političnem položaju. Ugo- PODLISTEK KAPITAN MARRVAT ^ Leteči Holatidec Roman - (rsj •Kdo jo tnor« predrugačiti? Ce sprejmem vaš nasvet — mi je to bilo že zdavnaj usojeno; če ne — spada tudi ta korak k moji usodi.» • Dobro torej, pa se umaknite nesreči.* • Ne bojim se je, čeprav sem vam hvaležna ta va$ prijazni nasvet. Povejte mi« Schriften, aH ni vaše življenje v nekaki zvezi t usodo mejega moža? Čutim, da je tako.» v • Kako ste priiH do te misli?* «Iz mnogih vzrokov. Dvakrat, sfe ga prišli odpoklical na ladjo in ravno tolikrat ste doživeli brodolom, a vsakikrat ste se re£3i na Čudežen način. Očividno je tudi, da vam je ^Znan njegov namen.« . ; *A ničesar to ne dokazuje.* _ «Ot pač, mnogo — vsaj to, more pomenili za vsako državo obup — sosebno pa na obmejnih točkah?! Posebno pa obup narodno zavednih, na svoje narodno pokoljenje ponosnih in politično zrelih državljanov! Himen! Danes se >e poroči! član odbora »Šentjakobske Čitalnice g. Kralj Peter z geo Valerijo Nabergoj. Obilo sreče! POZIV na VII. redovitu cdborsku sjednicu Pododbor« za Istru političkog društva iEdino&t«, koja će se obdržavati u petak dne 17. ožujka 1922 u 2*30 sata poslije podne u Trstu, via S. Franccsco 20, I. s ovim dnevnim redom: 1. Izvještaj tajnika. 2. Naši delegati u pokrajinskom odboru. 3. Pitanje pazinskog djačkog doma. 4. Istarsko srednješolsko djaštvo. 5. Stanovište pododbora glede gospodarskog imanja u Pazinu. 6. Slučajnosti. — U Trstu, dne 11. ožujka 1922. Predsjednik. S pošte v Borštu. V Borštu imamo poštni urad z nabiraJnicama v Botjuncu in Ricra?.-njih. Na tem uradu poveljuje glasoviti bivši avstrijski stražmešter z imenom Lojze Mučič, ki je pod avstrijsko vladavino zasledoval in odvajal v zapore naše poštene in trezno-misleče ljudi, čež da so vohuni, izdajalci itd J Ker pa je izgubil to slavno službo, vrši službo poštnega uslužbenca in poleg tega rešuje tudi cn — Italijo na tem ozemlju. Dan na dan nadleguje voditeljice pest. nabivalnic z grožnjami, da nc smejo sprejemati poštnih pošnja-tev s slovenskim naslovom posebno pa ne nakaznic. Naj navedem slučaj, ki se je pripetil dne 10. t. m., ko mu je hoiel nekdo dopovedati, da s Iranke ne znajo italijansko pisati in se je dotičnilc skliceval na dopis iz Št. Petra na Krasu z dne 9. t. m. v 58. številki «Jedinosti^, iz katerega izhaja, da smemo pisati slovenske naslove. Nas veleroožni se je razkučil ter je dotičnika nahrulil prav — kulturno: «Čc boste poslušali vašo «Edinoei» in vasema WiL-fana, postanete «matesti vsi skupaj!» — Tako rešuje g. Mučič, pa ne ugleda poštne uprave, ampak le — sebe, da bi pred sedanjimi oblastniki zbrisal svojo avslrijsko-orožnisko minulost. (Priložite se na poštno ravnateljstvo in zahtevajte naj tega — že prezr.anega Mučića pouči, naj v poštnem narodu ne tira ogabne politike, marveč naj vestno vrši svojo službo. Pouči naj tega človeka, da je poštni urad ustanovljen radi ljudstva, ne pa Tadi njega! Ce njega kaj tišči, to ljudstva nič ne briga. Prip. ured.). . j Društvo »Prosveta« v Trstu naznanja, da jc njen odbor na svoja zadnji seji sklenil ustanovitev odseka za socialno izobrazbo. V svrho usrtanovitve tega odseka sklicuje odbor »Prosvete« sestanek svojih članov za torek, 14. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih uredništva »Edinosti«. Priglasitev novih članov sprejemajo društveni odborniki še pred sestankom. Konsclarni eksekvatur. S 16. februarja 1922. se je podelil gospodu Josipu I. Mor-purgu eksekvatur, s katerim se ptx>blašča, da izvršuje funkcije častnega konsuia za Bolivijo v Trstu. Zavarovanjs proti nezgodam pri dela. Ministrstvo za delo in socialno skrb je z odlokom od 1. mnrca 1922. podaljšalo sedaj veljavno klasifikacijsko tabelo za zavarovanje proti nezgodam pri delu do 31. decembra 1925. «Ita!o-raska štndi^a» v Moekvi. Virgiiiij Ot-timo, korespondent rimskega «Messaggero» ki se nahaja zdaj v Moskvi, laskavo poroča, kako se jc v Moskvi leta 1920 organiziralo društvo cltalo-ruska študija*. — Gtava temu društvu je pisatelj Muratov, avior občeznane knjige: *Slike iz Italije*, ki je že pošla. V društvu pridno sodeluje tudi Zajcev, ki sedaj prevaja Dantejevo «Divina Comedia* na ruski jezik. (Debevčeva prestava bi mu vtegnila dobro služiti pri prevajanju). Sotrudnika imenovane «študije* sta tudi Mihael Husid in Samuel Pevzner. «Štndl»Ta» se bavi z vsem, kar more služiti zbližanju ruskega in italijanskega naroda. . Dal Bog! V zadnjem «Puč k cm Prijatelju* čitamo dobrodošlico novemu župniku opa-tifskerau, gospodu Brumnu, ki ga nared pozdravlja k©* svojega brata in mu obljuolja, da mu bo vračal Habav za ljubav. Te besede so gotovo iskren izraz čustva dobrosrčnega našega Istrana, ki takoj objemlje z vso svojo dušo vsakogar, čim ga smatra za svojega prijatelja tn brata. Dal Bog, da se nc bi ubogi narod vsaj v tem slučaju motil. Nočemo vzbujati žalostnih spominov iz časa njegovega pastirovanja med Slovenci Istre. Vendar ne moremo zamolčali nerazumljivega postopanja in vedenja tega gospoda povodom pofctičniii volitev, ko se je slavil v očitno nasprotje z narodom, ki je toliko trpel vsled zažigov, krvavih nasilstev in aaporov! Dal Bog, da bi tudi gosp. Brumen prišel do spoznanja, kako naš zapuščeni mučeniški narod ravno v svoji največji nesreči potrebuje pravih in iskrenih prijateljev in zaščitnikov. «Odvada». Pridni in delavni «Odvadarji» pri Sv. Jakobu, zaznamujejo v kratkem času krožkovega obstoja že precej lepe uspehe. Delajo *Siho na polju prosvete, ki je, žal, med Slovenci najbolj zanemarjena. Delajo iz ljubezni do stvari, ne iz slavohlepja — želijo si le duševne podpore in razumevanja od strani našega izobraženstva- In tega, z malimi častnimi izjemami, v tem večjo sramoto ostalim _ nimajo! Gosp. Fr. Eržen se je lotil hvalevredne naloge. Želeti je lc, kakor rečeno, da bi mu priskočili še drugi v pomoč, da bi bil slovarček res popoln. Slovarčku naj bi bil dodan seznam spakedrank ter kratko navodilo slovenskega stavka, oziroma popravki vdomačenih nepravilnosti v stavku, v govoru in pisavi (romanizem, germanixem itd) n. p rt «ne sto-j kričati» mesto «ne kriči«, «ne sto/ sedeti* mesto «ne sedi», «brez da bi imel» mesto «ne da bž imel», dalje «išče se Ur2< Plut« in še neštevilo takih grdili spak. En sam ne zmaga tega dela, Pomagajmor vsak po svoji moči! , V dokaz, da smo silno potrebni tega slovarčka, ne samo tu ampak tudi onkraj meje' — naj navedem ta-le slučaj. V nekem dnevniku sem našel med dnevnimi vestmi v dobrih petnajstih vrsticah sledeče krasne izraze: »Partner, portre, aplavz, šefinja, djevojčica, triumf, Slovenkinja, balet, prima balerina.* To je menda ^slov.-hrv.-mednarodni jezik* «Vola-» ali bolje rečeno *Oslapiik». Ubogi Slovenki in Slovenkinje! Po deželi nekod tudi delujejo *Odvade». Ali si ne bi posamezni izobraženejši člani teh krožkov zaznamc-novali tujke in spakedrankc, katere sc najpogosteje rabijo v dotičnem kraju, ter jih javili? Naravnost '. 50.386 češki obče valni jezik, ostali pa druge. Zidje so, posebno v večjih mestih zanesljiva opora nemštva kl>ub dejstvu, da jim "čisti* Nemci napovedujejo neizprosen boj, ker jim ne priznavajo nemškega pokolenja in >ih smatrajo za posebno pleme, ki ni vredrvo, da bi bilo sestaven del nemške skupnosti. Vseu-čiliščni profesor Tschermak — kako nemški zveni to ime! — jih je na svojem predavanju cfcznejčil kot «uši v nemškem kožuhuOpozarjamo, da je tudi pokojni odlični slovenski publicist Fran Podgornik učil, da so Židfe posebno pleme in da označba «2id> ni samo verskega, ampak tudi narodnega pomena, ti i-je so sicer res izgubili svoj jezik in sc politično prilagodjajo — močnejšemu, vendar pa so ostali morda najbolj nacionalistično pleme v vsem svojem življenju, v vsej svojstvt: 3eti in v vseh svojih metodah delovanja, posebno tudi na gospodarskem polju. Na Češkem so bili najzvestejša pomožna četa Nemštva. Pa ne morda zato, ker so se čutili Nemce, marveč zato, ker jim je pod avstrijskim gennanizato-r-čnim režimom tako kazalo. To je ravno tista svofstvenosb židovskega plemena! Vedno se pridružujejo močnejšim. Na Dunaju so -Nemci*, v Budinpešti < Madžariv Trstu Itulijanr, a v ponosnem Zagrebu igrajo veliko vlogo kot hrvatski patriotje. Sicer pa ostaje jo povsedi Žiclje. Povsod izrablvi>o politične razmere v korist svojega plemena. Neizmerno žalostno pa je, da jim povsocli gredo nepremišljeno na led! ^ Odvetjiiškc in notarske eradnike v Trstu opozarjamo na sestanek, ki se bo vršil v torek 14. t. m. v znanih prostorih, ulica Torre bianca štev. 39, 1. nad. Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu ima danes popoldne ob 4 redni občni ibor v prostorih otroškega vrtca. Šcstjakobski Sokol naznanja, da se vri! redni občni zbor, danes ob 10. uri v navadnih prostorih, s sledečim dnevnim redoro 1. nagovor staroste, 2. poročilo tajnika, 3. po ročilo blagajnika, 4. Volitev novega odbora 5. razno'. Ker je ta občni zbor za društvo ve> like važnosti, ae pričakuje pclnoštevilna udeležba vseh članev in članic. Učiteljsko društvo za Trst in okolico sklicu jc za danes ob 11. uri v svetoivausko ljudsko šelo svoj redni ofcčr.i zbor s sledečim dnevnim redom: 1, Pozdrav predsednika. 2, Poročilo tajnika. 3. Poročila blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Volitev delegatov za prihodnj« zborovanje *Zveze». 6. Razno. Predsednik- Ss ži'illessls Razjarjani ženski. Včeraj popoldne sta pri* šli iskat pcmoči na rešilno postajo dve ženska in sicer Sc£ja Lonza in Frančiška Uičič, obe stanujoči v ulici Malin a vento žt. 23. Ženski sta si namreč skočili v lase in sta končali na rešilni postaji. Predrzen tat v tobakar^i. Včeraj zjutraj jo stopil v tobakarno Alojzije Riva v ulici i?. Ni-colo št,*34 elegantno oblečen niLdcnič in jo izročil prodajalki omot, rekoč, naj mu hrani toliko časa, dokler si ne bo izbral par razglednic. Prodajalka se je čudila mladcničevi predrznosti, a kljub temu je napravila neznancu uslugo. Mladenič jc pregledal vse razglednice, nato je začel čit.iti Časopis. Med tem časom je stopil v tobakarno odjemalec. Prodajalka ga je postregla. V tem hipu jc zagrabil skrivnostni gost svoj omot in omot bankovcev, ki so ležali na banku, in je izginil brez sledu. Prodajalka je bila na ta način okradena 1565 lir. Morilec? V včerajšnji številki našcjja lista smo poročati o umoru, ki se je odigral te dni v tobakarni v Tržiču. Ravnokar smo izvedeli, da jc aretirala tamošnja policija nekega Josipa Stccchinija, proti kateremu sc d\i£ajo težke obtožbe glede omenjenega umora. Ko je preiskala policija njegovo stanovanje, jc našli okrvavljeno sekiro in par čevljev, ki so bili tndi okrvavrjenL Dolgost ostrine — sekire — je odgovarjala popolnoma dolgosti ranam na glavi umorjenega tobakamarja. Areliranec ni še dokazal alibi. Pravzaprav je izjavil, da se je nahajal na dan umora v bližini tobakarne. Preiskave se nadaljujejo. 13lažen trgovec. — Hotel je prenočiti v hoteli Balkan. Pred včerajšnjim proti večeru se je odigral na obljudenem trgu Obcrdau žalosten prizor, ki je bil privabil veliko število radovednega občinstva. Okoli 6. ure sta Sla mož in žena, — ki sta' bila ravnokar prišla z vlakom iz Milana, —« po Oberdanovem trgu. Ko sta prišla pred pogorišče Narodnega doma, je mož nenadoma zblaznel. Tedaj je sedel na kovček in je ^.ačel vpiti na vse grlo: — Danes hočem prenočiti v tem hotelu. — K?-j vpiješ! — mu je velela žena, ki n? slutila, da se jc možu zmračil um. — MoičL Gospodar sem jaz, in nc ti .., Ljudje ... ljudje, pripravite mi postelj v hotelu — je vpil nesrečnež kol obseden. Se lo tedaj jc izprevidela obžalovanja vredna ženska, da je njen mož zblaznel. Med tem ko jc nesrečnež še vedno vpil, se je začelo zbirati okoli njega in žene veliko ljudi. Eden izmed navzočih je skočil v bližnjo lekarno in jc telefoniral na postajo zelenega križa. Kmalu petero je bil na licu mesta ravnatelj omenjenega dobrodelnega zaveda. Ko ga je zagledal nesrečnež, sc je spustil v divji beg proti ultci Fabio Severo. Ravnatelj ga je kmalu dohitel in ga dal nato odpeljati v opazovalnico mestn^ bolnišnice. Nesrečnež se imenuje Alojzii Mon^ sini. Stanuje v Milanu. V naše mesto je priše| po oprav kih* \ "V Trstu, z Meškovo dramo ; poleg domačega pevskega zbora sodeluje tudi obče priznani barkovijanski kvartet. Prepričani smo. da nam kakor vselej cb sličnih prilikah, okoličani, Goričani in i ržačani pokažejo s svojim obiskom zanimanje za prospeh kulturnega dela pri nas. Vlak iz Gorice odhaja ob l'A ur:, iz Trsta cb 12. uri; vrača se v Gorico in Trst ob 19,-š. Dornberžan. Kovaški Odmevi* v Lokovcu so darovali cb priliki prireditve veselice L 70.— za Ijudsko-šolsko knjižnico v Lokovcu. Gkraden med tem, ko se je mudil v rožcafc. Neki Friderik Macorin se je napil pred par dnevi v neki gostilni sladke vinske kapljice tako zelo, da ga je objela prijetna truanost in se ni obotavljal mnogo, da se je odločil, da se neko?';ko spočije in je brezkrbno zaspal. Kako se je začudil prebudivši se, ko ni več našel svoje listnice, v kateri se jenahajala vsota 100 L. Tatvino je naznanil orožnikom. Baje da je okradel neki Stanič, ki pa ni čakal, da bi ga orožniki prijeli, ampak jo ie popihal po svoji poli, da ne vedo, kje se nahaja. Iz Kaaelj: Dne 26. februarja t. 1. je priredilo tukajšnje bralno in. pevsko društvo «Dneva žar > veselico s petjem in igro. Izreči moramo splošno mnenje občinstva, da so pevci in pevke kakor tudi igralci rešili svoje naloge v splošno zadovoljstvo. — Posebna hvala bodi izrečena tem potom našemu neulrudijivemu pevovodji g. Ivanu Kjuderju, kateri je s ^vojo energično voljo največ pripomogel k dobremu uspehu veselice. Hvala tudi cenjenemu občinstvu, ki se je tako polnoftevilno udeležilo veselice. Dotičnim, ki se radi zadržkov niso mogli udeležiti veselice, ki so pa vseeno plačali oz. preplačali vstopnino, bodi tem potom izrečena najsrčnejša hvala. Ti gg. so: Bekar A-lujzij L 5, Seražin Josip L 5, Renar Jožef L 5, Hlača Albert L 5, Tomažič Živko L 4. Neomenjeni po L 1, Društvo namerava prirediti na prvo majni-kovo nedeljo novo prireditev in prosi bližnja bratska društva, da opuste svoje prireditve na ta d;.n, Nasvidenje v cvetočem majniku! Odbor. Vi tofba. Kolesarsko društvo « Vrtojba* v Vrtojbi priredi na velikonočni ponedeljek, dne 17. aprila t. L veliko športno slavnost s sledečim spe redom: 1) Dirka senijerjev na progi: Vrtojba - Miren - Dol - Jamije - Sv. Ivan - Devin - Nabre-lina - Sv. Križ - Prošek - Opčine - Sežana - Senožeče - Razdrto - Št. Vid - Vipava -^eicpas - Ajševica - Rceča hiša - Š. Peter -Vrtojba. 2) Dirka junijerjev na prodi: Vrtojba - Bilje - Volčja draga - Prvačina - Doraberg - Selo -Cerničc - Ajševica - Rdeča hiša * S. Peter -Vrtojba. vsem blagim osebam, ki so hotele biti na katerisibodi način soudeležene naše žalosti. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Sili za poslovilni govor v imenu Marijine družbe in cerkvenemu pevskemu zboru za žalostinke. Sv. Ivan, 12. marca 1922. ŽALUJOČI OSTALI. MANJŠE posestvo na Dolenjskem pri Novem Mestu, je na prodaj. Pojasnila daje notar dr. I. Stojan v Trebnjem (Jugoslavija). 465 sledeže pofreKčine po izredne nizkih cenah. PRIMERNE SLUŽBE išče zanesljiva, poštena ženska moč, vešča popolnoma, slovenščine, slovenske stenografije, strojepisja ter zadostne nemščine in italijanščine v govoru in pisavi. Nasicv pri upravništvu 468 SE^£ENA čebulčka, graha, istrskega česna, buč in semenski krompir na prodaj v via Coinmerciale št. 16, Peternel. 443 141 aEi oglasi se računajo po 29 slotinlt beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele črke 40 »totink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4*—. Kdor službo- pl&če polovično ceno. KMEČKO POSESTVO, obstoječe iz hiše s 4 profteri, hleva za dve kravi, hleva za prašiče, vrla, n>;h in senože i, se odda v najem a!i proda zaradi odpotovanja. Poprasat v Orleku št. 39 pri Sežani. 450 NOVE POSEL JE L 70.—, vrmeti 55—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chilfonniers, spalnice itd, po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 46 39 LETNI vdovec, z nekoliko premoženja, želi znanja v svrho ženitve z zdravim, poštenim in skrbnim dekletom ali vdovo od 25 do 35 let. Franc Bone t ta, via Crociera 99, MoaiaJcone. 471 GOSPODIČNA, z enoletno pisarniško prakso, izurjena strojepiska, išče primernega mesta v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 476 Nogavice trpežne, črne, rujavejj Nogavice, trpežne, črne L 1.90 in bele L ^«20^j0gav|cey moderne, črtane, Nogavice vrste iz inušlina, fine . . * L 7,50 velikanska izbera po reklamni ceni .... L 4.80 Nogavice iz najfinejšega mu-kr ^ i „ . slina, mrežaste, v vsth mo-|iN°Sav,ce st,knene' c™£ "J dernih barvah . L II.- barvane - L 5.50 Nogavice svilene, bele, črne! Nogavice vezane (baghette) in rujave . , , L 13.15 Nogavice iz mušlina, mreža- POMLAD JE TU in z njo med ljudstvom novo povpraševanje po domači kranjski lončeni posodi Trgovci, zadruge, ustrežile želji svojih odjemalcev! Obrnite se tozadevno na Jo?. PeterHna, Hotel Geržina št. Peder n. Kr. ki Vam postreže z najfinejšim blagom te vrste. 477 ste, v šivom modernih barvah • » ■ • L< 15.' VDOVEC, 44 leten brez otrok, s 20—35 tiacč lir premoženja, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo od 30—40 let. Imetje je pristransko. Ponudbe pod »Pomlad* na upravništvo. 482 KUPUJEM vreče in cunje po 30, prodajam slano za postelje. Molino Grande 20, Babic 478 MLADiiNiČ, srednje starosti, z nekoliko imetja, želi znanja z gospodično ali vdovo od 30—40 let. Ponube pod na upravništvo. 486 STANOVANJE, dva do tri prostori, se išče proti primerni nagradi. Via Milano 17, vi- r.otoč. 487 STARO ŽELEZO težko kupujem po L 18.—. A. Cerneca, Vi* Istitutto št. 8. 278 SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra- pich & Snidersich, Trst, via deila Tesa 16-PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman. Trst, ul. XXX Ottobre 14. 15 UBIRALEC in popravijalec glasovirfev in ha> monijev. Pečar Andrej. Trst, via Co« V. nadstr. oroneo 1. 17 ZLATO in srebrne "kron« pUCam kot dru£? kapci. Albert Povfe, arar, Maaiiai <6 (v bližini drvenega trga). 10 POZOR! Srebrne krone in zlalo najvišji* cenah plačuje ed'ni grosist BelLeli Vita, Via Madonnina 10, I. 16 STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmenie. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 DVGNADSTROPNA hiša s prodajalno I. vrste, ležeča na prometni kolodvorski cesti, s trgovino z mešanim blagom (usnjem itd.) mesnico in hotelom «Jelačič» se ceno proda s celim inventarjem, vsled premetnbe podjetja. Pojasnila daje Fr. J. Bacho, Celje, Prešernova in Samostanska ulica 6. 188 DEKLICO sprejme takoj vdova Naslov pri upravništvu. brez otrok. 489 GOSPODJE in gospodične se sprejmejo ;a lahka dela, z zaslužkom L 25. dnevno. Sprejema se od 9—11 in od 4—6 Cennamo, via dcirOImo 1, V. 4«?0 DALMATINSKO VINO, prve vrste iz samega grozdja, belo in črno, za družino po L 4.— liter. Gostilna Karaman, Scorzeria 4. 491 PRODA SE hiša v Kamni Gorici (Slovenija) enanadstropna f25 m dolga, 9 m široka), s 7 sobami, vsemi pritiklmami, velikim trgovskim lokalom, z ročnim in velikim skladiščem, zidanim hlevom, svinjakom in stajo za konje. Hiša leži poleg farne cerkve (kamor spada 5 vasi), in je pripravna za trgovca ali obrtnika brez vsake konkurence ter je takoj na razpolago. Ponudbe je nasloviti pod 'Ugodna prilika* na anoneno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 492 KKONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15. IL 19 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chifiomers. spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12. I. desno. 25 črne in barvane . L 6.50 Nogavice škotske, s črtami L 8 Nogavice iz najfin. svile L13.— Nogavice, posebne vrste, s( Pletenice bele, dobre vrste, Sivnm u Vseh modernih! z r(Mav* . • . L 12. L 20.— f Pletenice maco;z rokavi L16 Telovnik in spodnje hlače tanke volne, higijenične komad po . . L 34.— Garnitura: telovnik in spod- sivom, ' barvah Pletenice z rokavi o d L 5.50-10 Hlače (cuiottes) . L 15.— Pletenice • iz pristne bele volne . .. . , L 35.— Hlače (cuiottes) svilene, pral-1 nje hlače, najfinejše vrste ne - * . L 50.—| moderne risbe L 58.— Urim navedenih potrebščin imamo v zalogi ueliKo mm Pletenin, ia so pravične in higijenične. KOLAR JI IN MIZARJI I Izbran specijalen les, na strojih po naročilu prirezan, pooblan, ostrugan, dvodelne permenice, narejena kolesa itd. dobavlja Mehanična žaga, Fužine, Ajdovščina. - 38 CUNJE kupujem po 30, staro železo po 20. Skladišče via Solatario 14. 51 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 331 Corso V. L KIL 1B TeEefon 24-24 Na novo otvorjana zaloga POHIŠTVA spalnih sob, vsakovrstnih blazin In kuhinjske oprave, vse po najnižjih cenah. Lastna delavnica. Priporoča se za obilen obisk Ivan Zupančič 55 ' GORICA na starana trgu. COKO E. III. K Telefon 10-08 ČEVLJARSKA 23 Trst, vin Udine 32 (vogal V flriosto) *zbera moškega, ženskega in otroškega obuvaTa. Lastna dtlavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne. ''HMMHBHI Via Roma Stev. 11 POSESTVO, obstoječe iz hiše (soba, kuhinja, podstrešje) hleva, hleva s 4 prostori in 600 klaitrov obdelanega zemljišča z dvema vodnjakoma se da v najem za L 150.— mesečno. Novic, Sv. Ana 87. 493 STANOVANJE, majhno, prazno, najraj&e izven mesta, iščefa Slovenca. Sporočiti Vr-defa-Scoglietto 1j, IV. 494 Veliko zaloga potrebščin in POSTELJA s hrano ali tudi brez te se odda. Via Coroneo 5, II, levo. 495 2 POSTELJI s hrano ali brez te se oddata. Via Francesco Rismondo 12, I. Petrovčic. 496 BARVANJE, pranje in čiščenje na suho, likanje zaves po zmernih cenah. Delo sc Izvrši v treh dneh. \ ia Salice 2, Piazza Garibaldi (prej Piazza Barriera Vecchia) Pellizzaro. 497 POROČNA SOBA, bukova, zajamčeno suha, za L 1150.—, druga svetla, josenova, masivna, polirana za L 1900.—, tretja masivna, mahagonijeva, s krasno psiho, za L 1950.—. Izredna prilika. Via Rossini 20. Ogledati si v pondeljek. 499 ŠIVALNI STROJI «Sin£ er» se prodajajo Da obroke in kupujejo se stari-. Sprejemajo se popravila. UL Coroneo 1, DeUa Vedova. 499 SLUŽKINJA s spričevali se Coroneo I, pri vratarju. sprejme prej OIUSTO SBUE&.Z Via Rossini štav. 14 Bogata izbera izdelanega moškega in ženskega perila kakor tudi na meter (od 80 cm do 300 cm) Volneno Hoto, svilenine, Mažet/ins, pletenine, norice, triii itd. v najražtišnejiih vrsSali. Slavno občinstvo se naproša, da si ogleda naša izložbena okna in da poseti prodajalno brez vsake obveznosti glede nakupa. Prepričalo se bo o pravi vrednosti blaga in o izredno nizkih cenah. # otran IV. ■EDINOST« 12. mar<« TO. Vesti z Notranjskega G« civilni komisar kot čvrtf zaklada. Iz Postojne nam pišejo dne 10. Včeraj 9. 3. zvečer je prišel z Dunaja brat našega g. komisarja, opremljen z večjo množino kovčekov, Čakal ga je na kolodvoru g. komisar in njegorv bratranec urad-■nik g. Buffoni. Ko je bila revizija potnih listov končana, so bili izloženi iz vagona kovčeki in bratranec je vetje kov- čeke odnesel namesto v carinama na nasprotno stran proti rampi, kjer jih je oddal čez zid kočijažu, ki je zunaj kolodvora z ;vozom čakaL Mala prtljaga je bila seveda prenesena v carroarno v .svrho carinarske odprave. Nesreča pa je hotela, da je vse ;to opazoval carinski uradnik, ki je potem sam prišel v carinam o in po pregledu tamkajšnjih kovčekov vprašal opetovano do-išleca, če nima nobene prtljage več, na kar sc je tudi navzoči komisar oglasil, da vendar nima nič druzega, ko je pač že trikrat izjavil. f\a to je šel uradnik s stranko k ,vozu izven kolodvora, kjer je našel še druge kovčeka, ki niso bili v reviziji. Na vprašanje uradnika se je hitro oglasil požrtvo-.valni bratranec Buffoni, češ da so kovčeki njegovi. Tega pa uradnik ni hotel verjeti in je odredil, da so se tudi ti kovčeki odnesli na carinarno v pregled. Tu so jih pregledali pote-n pa zapečatili za nadaljnje dohodarstveno postopanje. M i nimamo k temu nič pripomniti, kakor da Bog živi vlado, ki ima tako izvrstnega čuvarja državnega zaklada in interesov države. Iz Vipave. Gosp. Rack>slav Silvesler, posestnik in. trgovec v Vipavi, je bil povodom 80 letnice svojega rojstva odlikovan z zlatim zaslužnim križcem «pro ecclesia et ponlefice.* fZaslužnemu delavca na cerkvenem, kulturnem in socialnem pc-lju :aše najiskrenejše častitke! Gospod Silvester je dopolnil SO let dne 3. de-ccmbra 1921 ter je še popolnoma čil na duhu in telesu. Jubilanta je odlikoval še pok. sv. Oče Be nedikt XV z odlokom z dne 12. januarja 1922. trok dadu», dr. Debrn podaja v preroda & spev Dantejevega. Raja, Fr. Grtell prinata tpU «Ob rim siov. književnosti* Anton Vodnik je zastopan z več pesmimi. Zanimiv je listek. DSv. stene 250 K letno, za Prknorsko 30 K več za prip. poštnino. Knjfžeunosi fn umetnost OKLIC Že dolgo gori v nas neugasna želja po združlt\i vseh tukajšnjih umetnostnih in znanstvenih faktorjev našega rodu v vsestransko raprezentativno enoto. Gmotno podcenjevanje pa tudi duševno omalovaževanje našega kulturnega dela nas sili, da pred domačim in tujim svetom javno manifestiramo našo voljo in naš stanovski obstoj. Zavarovati se hočemo pred materijalnim izžemanjem duševnega delavca od strani tistih imetnih posameznikov in skupin, ki menijo, da je duševna produkcija potrebna le zato, da množi njih lastno blagostanje, medtem ko ne daje skromnemu producentu čiste kulture onega, kar je nujno potrebno za njegov obstanek in njegovo delo. Sklenili smo zategadelj, da se osnuje organizacija, ki bo imela namen medsebojno zbliževati naše umetnike in znanstvenike. Društvo sc bo zavzemalo za gmotne in moralne koristi svojih članov, združilo pa bo tudi ves naraščaj, ki je na poti k umetnosti in znanstvu, da mu s svojo pomočjo zagotovi zdrav in uspešen razvoj. Pozivamo vse jugoslovanske umetnike vseh strok in znanstvenike v Italiji, da najavijo svoj pristop v snujoče se društvo. Rok za prijave je določen do 15. aprila t. 1.; takoj potem bo v Gorici ustanovni občni zbor. Prosimo tudi, da se na nižje označeni naslov sporoče morebitne želje in nasveti glede društvenega delovanja ter glede organizacije kot take. Naslov za prijave: Albert Širok, Trst, ChiarboLa superiare, 11. France Bevk, Stano Kosovel, Jože Pahor, Josip R bičič. » Mladika«. Izšla je druga (februarska) številka tega našega najboljšega družinskega lista. Prinaša bogato vsebina, 2 prilogi in neštevilno mnogo slik. Več o njem prinesemo v četrtkovi številki »Edinosti«. Za danes io samo priporočamo, (Stane 20 L na leto. Naroča se pri upravi v Gorici, ul. Crrducci 4.) «Njira». Izšli ste 19. in 20. štev. I. letnika *Njive» s sledečo zanimivo vsebino: J. Bohinjec, Problem problemov; Fedor Večerm, Administrativna razdelitev države s posebnim ozirem na Siovenijo; Vlad. Knaflič, Novi program socialnih demokratov; St. Rape: Vpra-'šanie etičnega izvenkonfesionalsega pouka na [ljudskih šolah; A. Ogris: O davčnih sindikatih. Pregled: Zunanja politika: Med konferencami. •Mala ententa. Baltiške republike. Kultura: Poljska. Pragmatizem. Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku. Ljubljanski Zvon je izšel v svoii drugi številki in prinaša sledečo v3«bino: t)r. Vojeslav Mole: Umetnost in narava. — Juš Kozak: Tehtnica. — Fran Albreht: Iz knjige l;ubezni »Moj beli albatros*, — France Bevk: Demon — Ivan Zoreč: V ljubezni. — Mrran Jure: Vaza s tuberozami. — Marija Kmetova: Preludij. -— Anton Vodnik; Prisluškujoči rudokopi. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knji- Ce- — Slovenska Matica v Ljubljani je izdala letos za članarino 40 K, (ki res ni velika), tri knjige in sicer: Junak našega časa, roman, opisal M. J. Lermonlov. Preve! dr. Vladimir Borštnik. — Pavel Golia: Večerna pesmarica. (To je druga zbirka pesmi Pavla Golie, ki jo podaja slovenski javnosti.) — Tretja knjiga je »Začetki Slovenske Matice*, spominski spis k 50 letnici. Sestavil dr. Ivan Lah. — Izven književnega daru je izšla dr. DragoLina Lončarja zauimiva knjiga cPolitično življenje Slovencev* (Od 4. januarja 1/97 da 6. jan. 1919 leta.) — S tem j2 Slovenska Matica zopet oživela in upamo, da bo podajala slov. narodu leto za letom novih, aktualnih knjig. Dom In Sveta št. 2. je izšla. V prvi vrsti prinaša sliki umrlega in novega papeža s spisom Benedikf XV.» od F. Grivca. Ivan Brodar nadaljuje svoje «Detinslvo ■, Joža Lavrenčič svojo * Kroniko Tr ta *, Franc Bevk prinaša (socialno -črtico iz naših dni in z naše zemlje Gospodarstvo Finančne beležke. Zadnje čase rastejo kurzi državnih, bančnih in industrijskih papirjev. Ta pojav ni lokaliziran na italijanske borze; opažamo ga na vseh evropskih efektnih tržiščih, tako n. pr. v Angliji, Franciji, Švici in Nemčiji. Vzroki tiče predvsem v preobilici razpoložljivega denarja in v zmanjšanju obrestnih mer. Na italijanskih borzah se vrača denar, ki je zginil z borz prilikom poloma Ital. Esk. Banke zopet na tržišča. Vsled tega je veliko povpraševanje po garantiranih, stalno obrestujočih se papirjih, predvsem po državnih zakladnicah, ki so v Italiji zelo priljubljene. Pripravlja se izdaja novih sedemletnih državnih zakladnic za 1 miijar-do lir. Angleški gU» o Jugoslaviji. «Manchester GuartHan* piše: « zanimanje inozemskega kaca tala za jugoslovansko narodno gospodarstvo, ki je bilo začetkoma zelo veliko, se je moralo zadnje čase precej ohladiti, vsled zaprek, ki so izključevale vsak sporazum za investicije. Iz istega razloga so se tudi razbila pogajanja z Anglijo za najetje posojila. Krivo je temu tudi pomanjkanje konj-oiidaeije državnih dolgov prejšnje kraljevine Srbije. Ako bi ne manjkalo v Jugoslaviji smisla za dobre prometne zveze, bi se gotovo ne stavile ovire ostvar-jenju železniških projektov*. Angleški kapital je angažiran zaenkrat v zagrebški petrolejski delniški družbi a francoski v Srbsko - francoski banki. Varčevanje v angleškem državnem gospodarstvu. Proračun predvideva skrčenje izdatkov za približno 90 milijonov angh funtov. Posledica tega bi bila odpustitev približno 250 tisoč državnih uradnikov in nameščencev, ki so danes odveč in kateri bd morali posvetiti svoje sile gospodarsko - produktivnemu delu. xM.cd temi je 65.000 oficirjev in vojakov oziro«-ma mornarjev pripadajočih vojski in mornarici; 60.000 policijskih organov, državnih nadzornikov, itd. — Tu bi se lahko kaj naučila tudi italijanska «commissione per la riforma della burocrazi»a», ki že dokaj dolgo «prouča-va» za Italijo v resnici važno vprašanje. Svetovni kongres za plovbo se sestane drugo leto v Londonu. Zastopane bodo: paro-plovne družbe, družbe za ribolov, za doke, za luke in za notranjo plovbo. Kongres bo razpravljal o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s plovbo, predvsem pa o zboljšanju pomorske ga prometa. — TVRDKA — Trst - vii Honhil 38 - tel (prej Via Nuova) Veliki dobodl blagu za pomlad In poletle po znižanih cenah. In Volneno hlaso za moSke ženske obleke. Svilenlne vseh vrst, etamin, vezenine, zephir, perkal, „Eclette", modrci, izdelano perilo in na meter, preproge, zavese, trliž, garniture i. t. d. i. t. žime za postelnjake, perja itd. Se priporoča slovenskim kupcem, ker je zmožen njihovega jezika. 35 Borsna poročila. Tuja valuta na tržaškem trga: Trst, dne 11. marca 1922. ogrske krone........... —. 2.45 2.55 avstrijsko-nemšk« krone.......—.29.— —.32 Češkoslovaške krone..............33.75.— 34.75 dinarji . . ............27,50.— 28.50 Icjl....................14.50.— 15.75 marke..................7 70.— 8.70 dolarji..........................19.35.— 19.55 francoski franki..........176.—.—176.50 švicarski franki.........382.—.—386.-- angleški funti papirnati.......8.6-- 86 30 angleški funti, zlati..............96-5{\— 98.50 napoleoni........................77.25 77.75 Lisimca uredništva Radi preobilice gradiva smo morali odložiti obilo gradiva za prihodnje številke. Prosimo cenj. dopisnike, da potrpe. KOŽE USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti Mlin umne št. 49 (12) (prej Belvedere) Priporoča se F. CINK Lorenzo Mucor Trst, Via UcHne 26. Velika Izbra budilk, regulatorjev, kuhinjskih ur is drugih urarskžh potrebščin. Kupujem in zamenjujem zlato, srebro in dragulje. Lastna delavnica. 24) Dela se izvršoj^o tekom dneva. Trst, Corso Vltt. Em. 26 (nasproti zastavljalnici) □□□ Ueliha Iz&em oMeftza inoSki in flečKe, po-perilu, pletenin in mm flfl Mo. Hn telo. m Srebrne krone In zlato plačujem po nojuisjui cenah ALOJZU POUH Trst Plazza Garibaidl St z (prej Barriera) □U Odlikovani zavod za vrtnarstvo in cvetličarstvo M. GERMAN Trst, (Redlpulje) Via Roma 3. Via Michelangelo Euon. 718 Telefon 12-49. Semena usehont đreuesa, rastline, sadni čeDulčeK itd. itd, Cenik na zahtevo. Pošiljatve na vs* kraj«. I* ' " - m •■•r j ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Elita fm vesal al. MM. — Ustni pilaia. Delniška (tirnica in rezervni zaklad K č. Si. 2TS,OO0.«M Izvršuje talaito m teita ia menjalMfie tnmkcji ■ UradM ura od 9-11 ■ Velika zaloga manliakturnega blaga m iz-gotovljeaih oblek z lastno krojačnico za moške in ženske obleke Andrsi Maurii Via Carducci 11 (Gosposka uKca), Gorica. Zaloga pohištva —st ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka nlka). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — Kar manjka, to mu preskrbi BreŠčak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci. Auspitz ima zobozdravnica izdeluje 2late, srebrne porcelanaste in cementne plombe ter proteze iz kavčuka po najzrnernejših cenah. Ordinira v sobotah in nedeljah v Nabre-žfni v Fran Grudnovi hiši. 142 Premestite odvetniške pisarne. Odvetnik dr. Julij Mogan, ki je poprej izvrševal odvetništvo na Reki ie odprl odvetniško pisarno v Zagrebu, Mužura-nićev trg 3 A. 143 3E Konsumno flruitoo o Lsnjerju vabi vse svoje člane na redni občni zbor ki se bo vršil društveni gostilni dne 26. marca ob 9. url predpoktne BVAN KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz dnoiji. tUteiB. Isa u mita usti. TRST — Piazza San Giovanni HMinlca Misltj Franc Trsi — Via Csrplson 14 (l33) prodaja barve, čopiče, laneno olje, povlake, kemikalije, zdravila, diSave, jesihovo kislino, milo, mineralne vode itd. po zmernih cenah. Proda se na Dolenjskem v Jugoslaviji pod ugodnimi pogoji obširno POSESTVO obstoječe iz hiše, ki stoji tik farne cerkve, gospodarskega poslopja, gozdov, vinograda, travnikov, njiv in sadnega vrta, z vso živino, konji, stroji, vozovi, stiskalnicami itd. sploh s celim inventarjem. V hiši se nahaja stara, upeljana trgovina in postu, Reflektira se le na resne kupce. Naslov se izve pri upravnlštvu Edinosti v Celju s takoj prostim stanovanjem. Pismene ponudbe pod „M. G. št. 33" poštno ležeče, Celje, Jugoslavija. 134 POZOR! Prodajalci in mizarji! Okraski za rakve, pajčofcmasta pokrivala, obleke in čevlji za mrtvece. 30 Zaloga na debelo po zmernib cenah. 1. UAZE. TRI Vh ono taert itw. 15. VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možfcih nogavic itd. M [mo l L m l cm M 24, za peči in štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. MarsHJski strešniki, opeka. Za velike množine cene po dogovoru. MOTELE PIUIH, Trst, coroneo 25 37 Telefon 1306. ^ Zastopstvo za Jultjako Krajino Crmanno Morgenslain — Trsi Via Ugo Polonlo 3 21 3 LEVI fu Alessandro Trst, ula Sen SsMnna 3, Trst se Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah. SE plačam za KUiŠE in ZL&?i€E. —t Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajce ve višjih D. W1NDSPACH, Battisti (Stadion) plačujem po naj cenah. 27 Trst, Via Cesare št. 10, II. nadstr- fceVANTE mm kara „LEVANTE" izdeiovana pod stalnim nadzoatvom koncesijoniranega zavoda za kemične analize v Trstu, je najboiJSi k ar nI dodatek. t 1. Kofonorra grotzdje*, Ivan Pregelj je pesvetii rčitu »Okvir bnz sKke*f Andrej če- S. Gre bokh podal ekspresiionisUčno črtica «0- I. DNEVNI RED: Nagovor predsednika. Poročilo tajnika. lj. Poročilo blagajnika in odobritev ktce^a računa za leto 1921. Volitev odbora. Slučajnosti. (14°) Urama in zlatarna Trsi, Wm Sctihuta SL 1 sprejema vsakovrstna pojavila. — Cene vedno najnižje. 18 Pozor na naslov! Pozor na naslov! Velika zaloga In tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martirl fctev. 21 Zaloga til. sv. Lucija 5 io nL M Pabbrl 10 Velika zalaga spalnih in jedilnik sob, kuhinjskega poMSttl kakor tfetf ćngh predmete*. Dela solidno. lF Cene zmerne. Najvišja cena na drobno L 2.— zavoJUk. Prva tiiaiha tovarna figova kava „Levante" Loser a L u ti a, Trst, Via Carpison 10-12, taL44-06 125 POZCB NA ZNAMKO I tfeleceniena ges^a! Zahtevajte pri Vašem prodajalcu na drobno samo kHSK L«.-' tfikKZl RC61STR. edini kavin nadomestek na podlagi pristne cikorije. Samo pristni ,FRANCK- zmanjša troške, ker napravi kolonijalno kavo okusnejše in ima vsa tonična svojstva, ki manjkajo vsakemu dragemu ka vinem u nadomestku. Zalogi na dobolo pri Hrrdkah t " M. Berser, Trst, m SolIt»rio 4 l Rommel, Trst, Via 6. Rossiai 44