^^^_* .A Tina !■■ ■ IIIITr^ffrP^-tjPgBf^Jal^_^ moj planet AZlSKOVANiJ (T) Ov POSTER Odlična zbirka nalog za boljše znanje in oceno www.mladinska.com/brihtna_glavca 1.-2. in 4.-9. RAZRED 4.-9. RAZRED 1.-9. RAZRED 8.-9. RAZRED 8.-9. RAZRED Najhitreje do knjig: (gi) v knjigarnah «j^) www.emka.si o8o 12 05 © V tej številki januar 2015 Dragi plonetovci! Sneg smo pa le dočakali in zdaj bomo čim bolj izkoristili zimske dneve. Nobene posebne dodatne opreme ne potrebujemo za to. Tokrat smo __ planetovci vstopili v novo leto na moč aktivno in se dričali, sankali, drsali, sprehajali po snegu. Niti na krpljanje nismo pozabili. In vse smo skrbno opisali, razložili in predstavili v nasi reviji, da bodo prosti dnevi in počitnice na moč zanimivi. Za vas smo izbrskali tudi zanimivosti, ki jih ni lahko najti. Ste vedeli, da so^ekoc gradili mostove z jajčnimi beljaki? J Ali pa to, da samec in samica albatrosov čutita povezanost tudi, ko sta več tisoč kilometrov narazen? Radi se imejte in lepo bodite, Senja Požar odgovorna urednica J 38 5 46 PiSite nam na moj.planet@mkz.si ali www.mladinska.com/mojplanet, kjer najdete tudi učne liste in filme. 4 SVET ŽIVALI Ali jih zebe? 8 LJUDSTVA Malgaši 12 POSKUSI Naravoslovna kresnička 14 ZIMSKI ŠPORTI Zabava na snegu 18 KAKO^ Mostovi 22 ČLOVEŠKO TELO Debelost 24 TA MESEC 26 FOTOGRAFIJA MESECA Pingvini 36 DR.VETKO 38 MOJ PLANET TEKMUJE O zvezdah v državnem grbu 40 REKORDERJI IZ ŽIVALSKEGA VRTA Tiger 42 PLANETOV STRIP Nemogoče je mogoče 46 MIKRO Čista voda 48 MOJ TEST Zimski športi 50 SIVE CELICE 52 NUŠIN KOTIČEK Delimo si svet! 54 MOJ PLANET PRIPOROČA 56 VAŠA POŠTA vlada hud snraz sneg, zato se ljudje toplo oblečemo in se ^^eč zadr'zuje^^jo doma na toplem. Ka^i^o pa zimo pr'ezivijo živali? Živaliimajo izvrstno spBs^ob^JBst prilagodit^^e na r'azli^ne podnebne oz. vr-^m^ns^^^e ži^^al je j'azvila s^^oj način pJ'ež]vetja je dobro zavarovana pred mrazom. Njeno perje je gosto in prekriva poleg trupa tudi noge, prste, kremplje in celo kljun. Tako te nočne ptice ne zebe. Perje ima vse leto belo, saj živi na Arktiki, kjer je sneg stalen, in se tako prikrije v okolju, ko lovi plen. ullUiliil/l^li'^ Ljubka račka mandarinka mora pozimi poiskati hrano v ledeno mrzli vodi. Pred mrazom jo ščiti gosto perje. Mehka puhasta peresa tik nad kožo v mrzli vodi ohranjajo telesno toploto in delujejo kot nekakšna puhovka. Po celotnem telesu je zaščitena še s pisanim zunanjim perjem. To je prepojeno s posebnim oljem, ki vodo odbija in je ne prepušča. Olje izloča žleza ob zadku, račka pa si olje nanaša po perju s kljunom. S tako sestavo perja so pred mrazom zaščitene vse vrste rac. m. lo CD Kj je imam ze noVi rov? ? iiU rM'di püiliD^ki] Ta živahna mala zverinica je hermelin ali velika podlasica. Živi v tundri in v gozdovih Severne Amerike ter Evrazije. Vitka in spretna plenilka pozimi koplje rove pod snežno odejo, kjer potem počiva na toplem in shranjuje hrano. Njen gosti in neomočljivi kožuh ji pomaga ohranjati telesno toploto. Zunanje dlake so redkejše, daljše ter pozimi bele. Tako se prikriva pred plenilci. Poleti je po hrbtu rjavo obarvana. Za največjo in najmočnejšo zver velja sibirski tiger. Je največji od vseh tigrov. Dolg je okoli 3 metre, težak pa celo do 400 kg! Živi v zasneženih gozdovih severovzhodne Kitajske in južne Sibirije. Pred mrazom ga varuje topel gost kožuh z dolgo dlako. Šape ima široke in gosto dlakave. Tako se mu v snegu ne ugreza pregloboko. Sibirski tiger je zaradi svojega čudovitega svetlo progastega kožuha zelo zaželen. Je ogrožena žival. Na svetu je le še od 150 do 200 primerkov te čudovite živalske vrste it-'}:-m-'i < isica se v vsakem letnem času popolnoma prilagodi pokrajini. Je izredno odporna proti mrazu. Ima bel gost zimski kožuh, tačke pokrivajo dlakaste blazinice, uhlje, smrček ter okončine ima kratke. Manjša ko je površina telesa, več toplote žival ohrani. Pred vetrovi in mrazom je varno skrita v več metrov globokem brlogu. rjülH/ij Plavutonožce, kot je tale brkati tjulenj, v hladni vodi najbolj greje njihova debela koža, ki je polna tolšče. Poleg tega imajo sposobnost, da v ledeni vodi lahko skrčijo podkožne žile in si tako učinkovito zmanjšajo izgube toplote. je prebivalec zasneženih iglastih gozdov Evrope, Azije, Severne Amerike in Grenlandije. Ta močna zver se pred hudim mrazom prav tako zavaruje z gostim zimskim kožuhom. Notranja plast kožuha je mehka in gosta, zunanja pa dolga in ščetinasta. Gosta dlaka pokriva tudi uhlje. Za hojo in tek po ledu ima sivi volk razvite velike šape s krempljastimi prsti in mu zato ne drsi. To masivno govedo je seveda bizon. Težak je do 1000 kg! Živi v čredi, ki se stalno seli. Poleti črede najdemo na vročih in suhih planjavah ameriškega Zahoda, pozimi pa se selijo v mrzla gorska območja, kjer so nizke temperature. Bizon ima tako gost kožuh, da mu mraz nikakor ne pride do živega. Ker manjša površina telesa oddaja manj toplote, je njegovo telo čokato, vrat, noge in rep pa so kratki. Tina Pavlovič Domorodni prebivalci Madagaskarja pripadajo okoli dvajsetim etničnim skupinam, med katerimi ni veliko kulturnih in jezikovnih razlik. Zanimivi so po tem, da imajo dva ločena izvora, in sicer so prišli iz Afrike in iz Azije. Predniki Malgašev so pripluli na otok iz Indonezije v 4. stoletju. V 7. stoletju so se zaradi trgovskih vezi začeli med Malgaše priseljevati tudi Afričani in Arabci. Malgaši so ustvarili edinstveno kulturno mešanico Afrike in Azije. Malgaši govorijo malgaški jezik. Do leta 1960 je bil Madagaskar francoska kolonija, zato je uradni jezik tudi francoščina. Med prebivalci prevladuje tradicionalno animistično verovanje. Njihovo čaščenje je namenjeno predvsem prednikom in številnim duhovom, ki prebivajo v gozdovih in rekah. Danes je večina Malgašev pokristjanjenih, nekaj pa je tudi muslimanov in hindujcev. Otroci iz etnične skupine Anfandroy ('ljudje iz trnovega grmičevja'), južni Madagaskar V -^ M • . Visoke ple5.j., t']'!' i" ■r-J""'^'"- Deklica iz etnične skupine Šakalova ('ljudje dolge doline') s tradicionalno poslikavo, Otoček Nosy ße na severu Madagaska(ja Pastirji, poljedelci in ribiči Madagaskar spada med 20 najrevnejših držav ^^ sveta. Večina Malgašev se preživlja s samooskrbnim kmetijstvom. Za svoje potrebe pridelujejo predvsem riž, maniok, sladki krompir, taro, banane in koruzo. Za izvoz pridelujejo kavo, vaniljo, nageljnove žbice in bombaž. Najpomembnejša hrana Malgašev je riž, ki mu pravijo kar 'malgaški kruh'. Požigalski način kmetovanja je zelo osiromašil zemljo, zato lahko pridelajo le majhne količine hrane. Poleg tega pridelke ogrožajo tudi pogoste naravne ujme. Malgaši so večinoma pastirji, ribiči in poljedelci, po malem pa gojijo tudi govedo, ki ima v njihovem življenju pomembno vlogo. Nekaj malgaških običajev in tabujev V kulturi Malgašev je ohranjenih več tradicionalnih obredov in tabujev. Na splošno je razširjeno čaščenje prednikov. Mrtve pokopavajo v izvotljenih skalah in jim prinašajo darove. Ženske imajo v družbi podrejeno vlogo, ki je v glavnem vezana na dom. Moški imajo lahko več žena hkrati, kar imenujemo mnogoženstvo. Malgaši poznajo veliko tabujev. Tabu je družbena prepoved, ki je povezana z verovanjem ljudi. Kdor bi prekršil tabu, bi ga kaznovale nadnaravne sile. Tabuji se nanašajo predvsem na družinsko in spolno življenje. Malgaši poznajo tabu, da sestra ne sme prati bratovih oblačil, brat ne sme prijeti sestre za roko. Tabu je tudi, da noseča ženska ne sme sedeti na pragu, ne sme jesti rib in se ne sme pogovarjati z moškimi. Nekafen hal^aši fVoje koče gcadijo na ftebciA; tako da fo dvignjene od tal. Govedo je znok blagostanja. Kdor je lastnik goveda, ima v družbi posebno čast in veljavo. ßaobab ali drevesni kruhovec Oblačila večinoma še vedno perejo v reki. f^isijonar Pedro Opeka Z otroki Slovenski misijonar med Malgaši V Antananarivu, glavnem mestu Madagaskarja, deluje misijonar slovenskega rodu Pedro Opeka. Vodi malgaSko skupnost Akamasoa, ki pomaga brezdomcem oziroma 'smetiSčarjem'. Ti se preživljajo tako, da brskajo po smeteh in iSčejo ostanke hrane. Pedro Opeka je pred hudo revSčino, lakoto in bedo reSil okoli 23.000 smetiSčarjev, ki danes živijo v urejenih domovih. Njegov projekt je vzbudil zanimanje Stevilnih mednarodnih dobrodelnih organizacij. Leta 2009 mu je predsednik Republike Slovenije podelil najvišje državno odlikovanje za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela in skrbi za sočloveka. Vlasta Mlakar 11 poskusi Naravoslovna Kresnička Pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije smo se odločili, da v šolskem letu 2014/15 prvič izvedemo naravoslovno tekmovanje Kresnička, ki je namenjeno učencem od 1. do 7. razreda OŠ. Z njim bi radi spodbudili najmlajše, da bi na igriv način in s poskusi spoznavali naravo in naravne pojave, da bi spodbujali svojo naravoslovno radovednost, širili znanje o sicer težkih in zapletenih temah o živem in neživem svetu. Poskusi so sestavni del naravoslovne Kresničke. Tekmovanje bo potekalo na šolah 11. februarja 2015, toda poskuse je treba izvesti prej, ker bo veliko vprašanj temeljilo prav na njih in lastnih opažanjih učencev. Vse naloge in druge podrobnosti o Kresnički najdete na spletnem naslovu: https://www.dmfa.si/NaOS/Razpis.html nička ^ I v PripoMOČki: • kovanec za 5 centov • k\s • prozoren plastičen kozarec • papirnata brisača • debelejša rezina limone V plastičen kozarec položi kovanec za 5 centov tako, da se naslanja na steno kozarca. Kovanec naj bo čim bolj temen. V kozarec natoči toliko kisa, da je pol kovanca v kisu. Kovanec pusti v kisu pol ure, nato ga vzemi iz kozarca, speri z vodo in obriši s papirnato brisačo. Kaj opaziš? Poskus lahko narediš tudi tako, da v debelejšo rezino limone potisneš čim bolj temen kovanec za 5 centov. Kovanec naj bo do polovice ugreznjen v limono. Čez pol ure ga vzemi iz limone, speri z vodo in obriši s papirnato brisačo. Kaj opaziš? laimisii preiiKUSi. poišči, uprasaj • Poskusi še s kovanci za 1 cent, 2 centa, 1 € Je rezultat enak? • Katera snov v kisu povzroči to spremembo? • Zakaj so novi kovanci svetleči, čez čas pa potemnijo? • Poskusi kovance očistiti še z drugimi tekočinami ki jih najdeš v kuhinji ali med čistili. Pri ravnanju ' s čistili bodi previden. Upoštevaj navodila na embalaži! • Poznaš še kakšno drugo kovino, ki se ji spremeni površina na zraku in dežju? » Poišči doma še kakšen drug majhen kovinski predmet (prstan, verižico, srebrno žlico, kovinsko sPonko za papir, košček bakrene žice ...), ki ni videti kot nov, in preveri, kako kis ali limonin sok delujeta na njegovo površino. zimski športi Mrzla zima Je prJJOžnost za nor^o - ■ Nk^a^^esto aJpskilhsmuČJ ne ^srpJJe, ^zadnjo pJat ... Sankanje Sankamo se lahko tudi z najbližjega griča, a še bolj zabavno in adrenalinsko je na urejenih sankaških progah. Katere proge so odprte in kakšna je ponudba, lahko preveriš na portalu www. sankanje.info. Če se udeležite organiziranega sankanja, vam bodo priskrbeli sani in prevoz s terenskim vozilom na izhodišče. Ponekod organizirajo tudi nočno sankanje! Pohodništuo t Ko zapade nov sneg, se lahko preprosto odpravite v hrlbe!Toda, POzZoar'?Ndee;znk°ušesni 'kak^r ne smejoizzivati usode v visol<|h cSodanheal1 naz^ormihpoboqih, saj so lahko posledice snežnega plazu usodnne.h nzabeetrrteinižie in ^clož^ e.jše vzpetine ter se prepričajta odvrbeemeegnaskih rzazmeteah Z^arad^i močne sončne svetlobe, ki se odbija od belegar SanZem;eerno nZeaprogrešljivatudi sončna očala, sicer vas bodo zvecer t ! pneekiea'oČo-nvepnaghuiš^nn prie^sru lahko pride celo do snezne slepote! K tJL^^ Če se sneg udira do kolen, hoja ni več tako zobovno. Zato so že več stoletij naza] površino stopal povečali s krpljami. Pri fiziki se učimo, da je pritisk zaradi večje površine manjši, kar pomeni, da se noge ne udirajo v sneg. Krplje si lahko sposodimo in se odpravimo na voden izlet po zasneZenih brezpotjih, na primer po Veliki planini ali po gorah nad Bohinjem. Za lažjo hojo je priporočljivo uporabljati tudi pohodniške palice. Zabava je zagotovljena, še posebej če se odpravimo na nočni pohod - najbolje v mesečini! Ali morda celo z baklami. :5 o Vožnja z vLečniMi psi Eden bolj zabavnih zimskih športov je tudi vožnja z vlečnimi psi! Na Aljaski in v drugih severnih deželah so bili haskiji, malamuti, grenlandski psi in drugi vlečni psi nepogrešljivi za prevoz ljudi in opreme, danes pa je to predvsem šport. Na tekmovanjih sta v sani vprežena najmanj dva psa, lahko pa jih je celo več kot devet! Občutek veselja, moči in hitrosti vlečnih psov lahko na nekajminutni vožnji izkusiš tudi ti! Na sani boste stopili skupaj z inštruktorjem ali pa boste vprego upravljali celo sami. Toda, pozor: psi so presenetljivo hitri in se ne ustavijo kar tako! Drsanje Na tečaju se boš drsanja naučil že v štirih ali osmih urah. Potrebuješ samo drsalke, ki si jih lahko tudi sposodiš, in čelado ali vsaj debelo kapo. V Sloveniji je kar nekaj urejenih in tudi pokritih drsališč. V mrzli zimi lahko oddrsamo tudi na otok sredi Blejskega jezera. Eno največjih bližnjih drsališč pa je na avstrijskem Koroškem, le dobro uro vožnje od Beljaka. Na zaledenelem Belem jezeru (Weissensee) vsako leto uredijo 25 kilometrov različnih prog. Drsalke si lahko sposodite kar tam. Za mlajše od 15 let je drsanje brezplačno, odrasli pa plačajo po pet evrov. Tek in pohodništvo na SMUceh Oprema za nordijsko smučanje je precej cenejša od tiste za alpsko smučanje. Poleg tega lahko v Sloveniji na večini prog tečete brezplačno ali pa je karta precej poceni. Če že obvladaš rolanje ali drsanje, se boš smučarskega teka naučil precej hitro, še posebej, če se udeležiš kratkega tečaja. Najbolj znane proge za smučarski tek so na Pokljuki, Rogli, Blokah, v okolici Kranjske Gore in v Tamarju. Lahko pa se lotiš pohodništva na smučeh, čemur z angleško besedo rečemo backcountry. Tudi s smučmi pritiskamo na sneg z večjo površino, noge se ne udirajo globoko, zato se lahko napotimo tudi po celem snegu. Pohodniške smuči so širše od tekaških, robniki pa so kovinski, tako da lažje režemo zavoje. Za ta način pohodništva skoraj ni ovir - seveda pa se izogibajmo nevarnostim, ki jih prinese visokogorje! ~ \ NeSpreglej! • Nikar ne pozabi na nepremočljive čevlje ki segajo nad gleženj, gamaše in rokavice. • Pri sankanju so priporočljiva tudi čelada najbolje smučarska, in zaščitna očala, saj sneg izpod nog rad leti v oči. • Obutev naj vedno sega prek gležnjev, v celem snegu pa so nepogrešljive tudi gamaše ki preprečijo, da bi sneg vdiral v čevlje. —Matej Zalar kako yM m — Nio&toui »Ali je kaj trden mfSt? Kakor skala kost. Ali gre lahko naša vojska skoz? Lahko, če nam pustite zadnjega prašička!« Ta otroška igrica, ki jo vsi poznamo iz vrtca, pove tisto, kar je pri mostu najpomembnejše: mora biti trden in močan, da se ne poruši, kadar gre čezenj kaj težkega. Viseči most čez Dravo pri Ptuju dve palici. Tako se je bilo mogoče ob hoji opreti. Takšen most s prečko sicer ni bil dovolj močan in trden, da bi po njem zapeljal avtomobil, ampak na srečo jih takrat še ni bilo. Prve mostove so postavljali že v pradavnini. Niso jih ravno gradili, saj niso poznali betona in železa, ki ju za gradnjo mostov uporabljamo danes. Čez potok so položili deblo velikega drevesa. Namesto da bi se vsakokrat zmočili, so se lepo mirno sprehodili po deblu. Nekaj spretnosti je bilo že potrebne, saj je bila majhna neprevidnost dovolj, da je pračlovek zdrsnil in čmoknil v mrzlo vodo. Kmalu so ugotovili, da gre lažje, če deblo po zgornji strani obtešejo s sekiro in tako poravnajo površino. Še boljše je bilo, če so vzporedno postavili več debel in naredili širšo pot. Tisti, ki se tudi na tej poti niso počutili varno, so ob straneh v višini popka namestili še Most iz hlodov .M Brvi in viseči Mostov^ Če je bila soteska preširoka, da bi čeznjo lahko postavili deblo, so most naredili iz vrvi. Nad sotesko so razpeli dve vzporedni nosilni vrvi. Povezali so ju z množico lesenih palic, po katerih • •• se je dalo hoditi. Ker se je tak most med hojo močno zibal, sta bili ob straneh nujni še dve pomožni vrvi, za kateri se je bilo med hojo mogoče prijemati z obema rokama. Takšne brvi ali viseče mostove še danes uporabljajo v gorah, kjer mrgoli deročih potočkov, hudournikov in rek. Največ se jih je ohranilo v Himalaji in Andih. Gradnja mostov oZiroma ViSeči most v Himalaji Kamniti mostovi Ko so se pojavili vozovi s konjsko vprego, so začeli graditi močnejše mostove. Rimljani so bili v tem pravi mojstri. Postavljali so kamnite mostove iz natančno obklesanih kamnov. Z njimi so sestavili oboke. Če bi kamne postavili vzporedno, bi takoj zgrmeli navzdol. Če so kamni položeni v obliki loka, se naslanjajo drug na drugega in se ne morejo premakniti. Takšen kamnit ločni most je bil še trdnejši, če so kamne povezali z apneno malto ali z betonom. Rimski akvadukt je most, po katerem ne teče cesta ali železnica, ampak na vrhu po kanalu teče voda. S takimi akvadukti so Rimljani dovajali vodo iz hribov naravnost v središče Rima. I R'imSki akvadukt, N^mes, Fra V srednjem veku se je močno razmahnila trgovina. Trgovci so potovali iz kraja v kraj in prevažali blago. Na svoji poti so naleteli na velike reke. Sprva so jih na drugo stran reke prevažali brodarji. Brodar je vozil splavu podobno plovečo ploščad, ki se imenuje brod. Da ga reka ne bi odnesla, je bil brod pogosto pripet na vrv. Brodar je čakal na enem bregu reke, da se je nabralo dovolj potnikov, nato pa je odrinil proti sredini reke. A trgovcem je šel tak prevoz počasi na živce, ker je bilo treba vedno čakati. Še huje je bilo ob deževju, ko so vode narasle in brodarji niso vozili. Še posebej pa je trgovce motilo, da je bilo treba brodarju za vsak prevoz odšteti čedno vsoto denarja. Zato so zbrali denar in začeli graditi mostove. Ti so bili koristni za prebivalce mest ob rekah, za kraljevo vojsko, ki je lahko nemoteno drvela prek rek, pa tudi za tovarne, ki so potrebovale surovine od daleč. Gradnja mostov se je močno pospešila. A težavo so povzročale široke reke. Treba je bilo zgraditi celo vrsto podpornih stebrov, ki bi nosili kratke prečke ali oboke. Postaviti steber v deročo reko pa ni mačji kašelj. Če ne drugega, bi voda sprala vse vezivo (apneno malto) ali pa se vezivo pod vodo sploh ne bi strdilo! Zato so na mestu prihodnjega stebra postavili majhen jez in speljali vodo okrog njega. Ko se je vezivo strdilo, so jez umaknili. Povsod pa ni šlo gladko. Zanimiv je Karlov most v Pragi, ki prečka reko Vltavo. Pri njegovi gradnji so v vezivo umešali jajčne beljake! In ker je bilo za most potrebnih mnogo več beljakov kot za par palačink, je kralj ukazal, da morajo vsa jajca iz kraljestva romati v Prago. Če bi kokoši to izvedele, bi se jim gotovo povesil kljun. ncija v Mostarju v Bosni in Hercegovini so zgradili Turki, da so se s svojimi konji laže premikali proti zahodu. Kot povsod drugod so trgovcem tudi tukaj za prehod mostu zaračunavali mostnino: »Plačaj ali plavaj!« V mokrih oblekah ni prijetno prodajati blaga, če pa se zmoči poper ali žafran ali suha roba, postanejo neuporabni in ničvredni. Zato so trgovci raje segli v žep in odšteli nekaj kovančkov. Železni most, Firth of Forth, Škotska ZeLezni Mostovi Leta 1825 je angleški inženir Stephenson izdelal prvo lokomotivo in kmalu so bile vse dežele prepredene z železnimi cestami, po katerih so brzeli vlaki. Vlak se žal ni mogel vzpenjati in voziti v ostre zavoje, tako kot so to počeli vozovi, zato je bilo zanj treba zgraditi veliko mostov. Da so prenesli močne tresljaje železniških koles, so začeli graditi železne mostove. Množico železnih palic so povezali s kovicami ali vijaki, tako da so dobili močno nosilno strukturo, čeprav je to paličje videti kot pajkova mreža. Na tak način je narejen most Firth of Forth na Škotskem, ki je dolg 2500 metrov in ima več podpornih stebrov. stovi V Ameriki se je zelo mudilo zgraditi železnico od vzhodne do zahodne obale. Če ni šlo drugače, so železniški most naredili kar iz lesa. Množica hlodov je bila sestavljena tako, da je most prenesel težo proge, vlaka in še tovora v njem. Žal so imeli veliko težav z roparji, ki so vlak ustavili tako, da so zažgali most. Strojevodja je moral biti kar pogumen, da je zapeljal na ozek lesen most visoko nad reko. Pri tem je lahko le upal, da lesenih hlodov niso pomalicali črvi ali termiti in da med vožnjo ne bodo popustili. Leseni železniški most, zdA _______—' Viseči Mostovi Ko so se naučili izdelati močne jeklene vrvi, so se pojavili viseči mostovi, podobni tistim iz pradavnine. Seveda pa so postajali vse večji in daljši. Na obeh straneh mostu so postavili dva orjaška navpična stebra. Prek njiju teče meter debela jeklena žica, z nje pa se spuščajo tanjše žice. Na te je obešena jeklena plošča, po kateri lahko vozijo avtomobili in vlaki. Znamenit je most Zlata vrata prek zaliva v mestu San Francisco, Brooklynski most teče čez reko v New Yorku, most v Istanbulu veže Evropo in Azijo. Najdaljši viseči most je most Akaši Kaikjo, ki so ga zgradili Japonci, da jim ni bilo treba čakati na trajekte. Most je dolg kar 3903 metrov. Ponekod so hoteli most postaviti tam, kjer vozijo ladje. To bi jadrnicam z visokimi jambori preprečilo plovbo, zato so se mornarji takim mostovom uprli. Spor so rešili bistroumni inženirji, ki so naredili dvižni most. Ko je pod njim plula ladja, je most dvignil svoji mostnici, potem pa ju spustil in omogočil pot kočijam, pešcem in kolesarjem. Po zaslugi pametnih tehnikov je bil volk sit in koza cela. Takšen most je londonski Tower Bridge, ki je v soju nočnih luči naravnost čudovit. V 0refundfki most povezuje mesti K0benhavn na Danskem in Malmo na Švedskem. Viaduktje dolg kar 7845 m. Mostovi pa niso samo betonske in železne zgradbe. Mostovi so tisto, kar povezuje dve sorodni stvari. Most lahko veže računalnik z internetom, lahko pa povezuje dva zoba in zapolnjuje manjkajoči zob med njima. Mostovi so tudi vezi med ljudmi. Z razumevanjem in spoštovanjem drugih tudi mi sami gradimo medsebojne mostove -mostove prijateljstva. Ti so sicer nevidni, pa kljub temu lahko trdni in močni. O Ali^ves? o A • Na Švedskem in v Nemčiji imajo mostove, po katerih plujejo ladje, pod njimi pa vodi cesta. Ti mostovi nosijo plovne kanale, po katerih manjše ladje lahko plujejo daleč v notranjost celine ali pa iz ene reke prestopijo v drugo. Sašo Avsec 21 (človeško telo Dpbeiost Ljudje imamo različno telesno zgradbo, različno mišično maso, različno telesno višino. Zaradi tega idealna teža ni za vse enaka. Nekdo, ki meri v višino skoraj dva metra in ima sto kilogramov, seveda ni debel. Če tehta sto kilogramov človek, ki meri v višino 170 cm, pa lahko govorimo o debelosti. PrijateLjski nasvet naMPSto posMPha Z debelostjo se pogosto srečujejo tudi otroci in najstniki. Njim je teža v breme tudi v čustvenem pogledu, sploh takrat, ko jih vrstniki zaradi debelosti zbadajo in se jim posmehujejo, namesto da bi bili deležni iskrene prijateljske pomoči, razumevanja in dobrohotnih nasvetov, kako naj se z debelostjo spopadejo. Debelost premagamo. Sodniku gre to dobro od rok. Kako se zrediMO? Debelost ne pomeni le, da imamo preveč kilogramov glede na telesno višino, ampak tudi, da se nam v telesu nabira več maščevja, kot je to normalno. Do tega pride najpogosteje zaradi tega, ker se neredno prehranjujemo, uživamo preveč nezdrave hrane in se predvsem premalo gibamo. Nagnjenost k debelosti lahko tudi podedujemo. Bolje preprečevati kot zdraviti Debelost premagamo s takim načinom življenja in prehrane, ki nam pomagata ohranjati telesni zgradbi primerno težo. Pri ohranjanju idealne telesne teže so bistveni redni obroki, ki jih enakomerno porazdelimo čez dan. Formula »zajtrk-malica-kosilo-malica-večerja« učinkuje. Pomembno je, da dopoldne pojemo dovolj hrane, zvečer pa malo. Jejmo tudi veliko sadja, zelenjave, polnozrnatih izdelkov iz žit ter predvsem sveže pripravljeno hrano. Industrijsko pripravljene jedi dušijo naše kuharske talente in pogosto redijo. Tudi prigrizki z veliko soli ali sladkorja naj bodo le občasne pregrehe. Pijmo vodo in se izogibajmo sladkim pijačam. Ob zdravem načinu prehranjevanja bo gibanje in ohranjanje telesne kondicije lažje. Sprehod v živo Eden od ključnih vzrokov za nastajanje debelosti je tudi v tem, da sodobni ljudje v primerjavi z naSimi predniki - nekaterim od njih je bila debelost Se simbol bogastva in plodnosti -preveč sedimo. Sodobna tehnologija, ki nam je sicer v veliko pomoč, nas vse bolj ločuje od narave in tega, da bi bili v njej dejavni. Vozimo se s prevoznimi sredstvi, namesto da bi hodili, tekli, kolesarili. Nevarno je, da presedimo ob družbi čipsa ali piSkotov preveč časa pred televizorjem, računalniki in »pametnimi« telefoni, ki so polni »hudih« reči. Je to pametno? Naravo brez ekranov doživljamo neprimerno lepSe. Živ, resničen, pester, vznemirljiv in za zdravje koristen je že sprehod v gozd ali park. Težave StarejSim ljudem debelost krati spanec in jim otežuje dihanje. Debelost nas ovira pri gibanju. Zaradi nje nam razpoloženje lahko začne močno nihati. Da žalobnost jemlje voljo do gibanja, je vedel že pastir Kekec. Če debelost traja dlje časa, pri odraslih lahko pripelje do sladkorne bolezni, visokega pritiska in drugih bolezni srca in ožilja. Spopad z debelostjo Za obilnejSe ljudi ni nikoli prepozno, da bi spremenili način življenja. Diete niso čarobne. Na milijone jih je, pa se po njih hitro spet zredimo. Pomembno je, da se izogibamo živil, ki so bogata z maSčobami in s sladkorjem, in da v prehrano vključimo čim več vlaknin, ki jih najdemo v zelenjavi, sadju. Bistveno je, da med hujSanjem jemo toliko in tako, da lahko zdrave prehranske navade z domiSljijo in disciplino prakticiramo vse življenje. Pri hujSanju potrebujemo potrpežljivost in zaupanje vase. Če shujSamo počasi, imamo namreč bistveno več možnosti, da bomo težo, ki smo si jo priborili, tudi obdržali. Sli^ves? o • Če ima kdo v družini težave z debelostjo, je zelo pomembno, da vsi družinski člani začnejo zdravo jesti. • Debelost je eden izmed vodilnih vzrokov za bolezni, ki se lahko končajo s smrtjo, čeprav jih je mogoče premagati in preprečiti. • Ljudska modrost pravi, da zjutraj jej kot cesar, opoldne kot delavec, zvečer pa kot berač. • V litru kokakole je 27 kock sladkorja. J Krištof Dovjak 23 ta mesec opazujem in raziskujem Spomladanska resa zacveti Na prisojnih apnenčastih pobočjih pomladanska resa zacveti že sredi zime. Živo rožnate cvetoče poganjke tega prikupnega grmička bomo opazili že od daleč. Spomladanska resa je ena prvih rastlin v letu, ki omogoča čebelam bogato zgodnjo pašo. Ljudje radi sadijo reso kot okrasno rastlino v vrtove, še posebej v skalnjake. Smrekova semena odletijo Storži smreke dozorijo že oktobra. A čeprav je seme v njih zrelo, ostajajo storži skozi mrzle jesensko-zimske mesece zaprti. Februarja pa se luske storža razmaknejo, storž se razpre in smrekova semena so končno prosta. Vsako seme je opremljeno z letalno napravo - krilcem, zato lahko veter raznaša semena daleč naokoli. Drsamo na poledenelih ribnikih Kadar nastopi daljše obdobje zelo nizkih temperatur (več stopinj pod lediščem), stoječe vode pomrznejo, ledene ploskve bajerjev pa privabijo drsalce. Drsati v naravi je užitek, a ne pozabimo na varnost: preverimo, ali je led dovolj debel, in se izogibajmo tistih delov bajerja, kjer se vanj stekajo potočki, saj je tam led precej tanjši. Lisice si dvorijo Lisice so samotarske živali. Družabne so le januarja in v začetku februarja, ko zanje napoči čas dvorjenja in parjenja. Za naklonjenost samic se samci divje spopadajo med seboj, lajajo in bevskajo. Lisice so sicer zelo previdne, predvsem nočno dejavne živali, a med dvorjenjem so manj oprezne in jih lahko vidimo tudi podnevi. Tinka Bačič otroški knjižni klub ^^ Za ot^oŠtvo, polno pT^OU^LUP domišljije in zabave! JŠ V C:icik|ubu vam zagotav|jamo: • Strokoven izbor knjig za otroke od rojstva do 9. |eta starosti • Vedno najmanj 20 % popusta za nakup knjig! • Vsako četrt|etje brezp|ačen kata|og! • Bogat izbor iger in igrač, CD-jev za otroke ... NAJBOLJ PRILJUBLJENE KOCKE NA SVETU! Lego hiša na drevesu 3 v 1je komp|et s 357 |ego kockami in figuricami za ustvarja|no igro, ki spodbuja |ogično miš|jenje in ročne spretnosti. 7+ Redna cena ^Sr^0? d 3 |i|K U POSTANITE ČLANI CICIKLUBA ŠE DANES! Pokličite Kliknite otroSki knjižni kiub 01 241 34 12 www.cicik|ub.si/|ego ponudba za nove č|ane veja do 31. 1. 2015 oz. do prodaje za|og. fotografija meseca PINGVINI Uo vendar ne le^jo. Imajo krila, ki jih uanra b|j Zjo kot vesla. Telo je precej^ ^^^^^o. Maendlej:tZnaČ'lna pokončna n zibajoča se h.o.ja. Mezd pt La nogah imajo plavalno kožico in j ^^oz.^lo Jiobn plavalci in potapljači. Po snegu in le;duje tud' dr'čajo. po navadi imajo po m^e^^d'ča,Za katerega skrbta oče i^^r, ga NeG IM ih/m^o v nafta fa ne okolje. /—v 3 + n^oizvopMjA WAFTE^ ^NE^GUO LAHKO DOgjAlp IZ A se-UM7 NAFT/V J£ . SE tr , JE ir po&oTKl 50 , f0ses>^u vsoj ^ (vveci-o. ' 'J HM, PöSAeiL S6M Jl/Vi' NA ET IT I ff ^ /nt Čf Bopo RogoTIt: I Se^All tVJ?ll r UL t t I > TTjohi^HU/ v'm I NAPISALA: NELI KODRII: FILIPIci, NARISAL: DAMIJAN STEPANCIC mikro Voda je nujna za vsa živa bitja. Brez vode in njenih lastnosti ni življenja, kot ga poznamo. V Sloveniji po večini vodo dojemamo kot nekaj samoumevnega, v nekaterih predelih sveta pa je voda, predvsem čista pitna voda, zelo redka dobrina. Pri nas si jo še vedno natočimo kar iz vodovodne pipe in nimamo skrbi, da bi se zastrupili, tudi če je popijemo dva ali tri kozarce. MlSLfŠ, Dfl 1 Sotto i&flJ ŽEJ^il 1 v Pojem čiste vode je pri nas opredeljen s Pravilnikom o pitni vodi. Ta določa, koliko »dodatkov« je še lahko v vodi, da ji še lahko rečemo čista, torej tudi pitna. V njej ne sme biti strupenih primesi, ostankov peska, blata. V vodi tudi ne sme biti mikroorganizmov, ki so nevarni in povzročajo razne bolezni in prebavne nevšečnosti. Prav tako je prepovedana vsebnost strupenih kemikalij, na primer pesticidov ali drugih zdravju škodljivih snovi. Pav tako, kakor je voda nujna za življenje, pa ga lahko tudi spreminja. Kadar je vode preveč, na primer ob močnem deževju ali spomladanskem tajanju snega, je praktično neustavljiva in lahko s poplavami povzroči veliko škode ljudem pa tudi gospodarstvu. Med poplavami je vedno vprašljiva čistost vode in primernost za pitje. Zato poplave običajno spremljajo opozorila, da je treba vodo prekuhavati. Takrat se zavemo, da voda le ni tako samoumevna. Za čiščenje vode obstajajo številni filtri. Večinoma delujejo tako, da najprej odstranijo večje delce (ni nujno, da jih vidimo s prostim očesom), kot so drobni ostanki peska, zemlje ipd. Nato z delom iz aktivnega oglja odstranijo strupene snovi, ki so raztopljene v vodi (npr. pesticide, težke kovine) in bakterije. Kadar pa sumimo, da je voda mikrobiološko onesnažena, jo je vseeno bolje še prekuhati. To storimo tako, da vodo zavremo in jo pustimo vreti na zmernem ognju vsaj 15 minut. Izeiajmo domačo Piitrirno napravo poskus M S tem poskusom bomo poenostavljeno prikazali vsebino filtrov za domačo uporabo. Pripomočki: • 2 k0zarca • drobno cedilo • najlonska noga\/ica • lij • poseben filtrirni papir, ki ima natančno izdelane zelo drobne luknjice • aktivno (medicinsko) oglje • vodene barvice in čopič • zemlja- .. V prvi kozarec nalijemo vodo in vanjo s čopičem vmešamo vodeno barvo ter malo zemlje. V drugi kozarec vstavimo lij. Filtrirni papir prepognemo na pol in to polovico še enkrat na pol. Papir oblikujemo v stožec in ga položimo v lij. Nad cedilo napnemo najlonsko nogavico in cedilo namestimo na lij. Umazano vodo iz prvega kozarca počasi zlijemo skozi cedilo. Opazuj vodo v drugem kozarcu. Ali je voda, ki steče skozi domači filter, kaj čistejša od vode v prvem kozarcu? Če bi v resnici uporabili tako filtriranje vode, bi jo morali po tej stopnji čiščenja nujno še prekuhati, preden bi jo popili! ALFVeš? o V filtrirni papir stresemo 2 drobni žlički oglja v prahu. • Nevarnim'kroor9anizmi, ki jih ne sme biti v vodi, so Escherichia coli, koliformne bakteri]e Uostndium perfringens. • Vodo v vodnih zbiralnikih oz. tisto, ki priteče iz vodovodne pipe, ves čas nadzorujejo (Inštitut zavarovan]e zdrav]a Republike Slovenije) s tt0CnOHi0O'OCenimi testi. Redno jo pregledujejo baa s s 8 " = 1 fl g'S Epson Posamezna kartuša le.f^j/ Canon Komplet vseh štirih barv TWi Na izbranih poštah smo za vas pripravili ugodno ponudbo nadomestnih kartuš za tisl