Listek. 509 kladna. »Prosjak« v d-molu ima jako karakteristično spremljevanje prelepemu napevu, v katerem je Lisinski izlil vso bol svojega tožnega srca. Sploh je opaziti pri vseh skladbah Lisinskega v molu, da se odlikujejo s posebno lepoto in izrednim čustvom. V njih je našel najlepšo priliko za izraz čustvom trpečega svojega srca S tem pa ni rečeno, da se mu niso skladbe v duru povedle; nasprotno, v pesmih »Der Zuflucbtsort« (Utočište) v es-duru in »Die Botschaft« (Poruka) v g-duru, katerima je Lisinski tudi besede sam zložil in katere je Avg. Harambašic jako lepo pohrvatil, pokazala se je Lisinskega fantazija v polni bujnosti in dramatiški sili. Tu nahajajo besede v glasbi včren izraz spominov pesnika-skladatelja ter sta obedve pesmi polni dramatiške kreposti, kateri dajeta pevcu lepo priliko, izkazati se v dramatiškem prednašanji petja. Želeti je torej, da bi se vsi ljubitelji slovanskega petja zanimali za te skladbe slovečega hrvaškega skladatelja in segli po tej zbirki, s katero izdajo si je pridobil za slovensko glasbo v obče, posebno pa za hrvaško vrlo zaslužni glasbenik in pisatelj prof. Fran Kuhač novih zaslug. Delo je izšlo vrlo ukusno tiskano; naslovni list ima tudi dobro pogojeno podobo Lisinskega in se dobiva za I gld. 60 kr. v akadem. knjigarni Lav. Hartmana (zdaj Kugli in Deutsch) v Zagrebu. Naj pri tej priliki še tudi omenim, da se morejo dobiti v tej knjigarni, ali pa pri izdatelji g. Fr. Kuhači samem, štirje že izdani zvezki njegovih »Južnoslov. narodnih po-pievaka«, kateri obsezajo 1600 ndrodnih napevov s klavirskim spremljevanjem in kateri so poprej stali 20 gld. sedaj za 10 gld. Izdatelj razprodal bi rad še imajočo zalogo teh zvezkov za polovično prejšnjo ceno, da bi mu bilo s tem omogočeno izdati še 5. in 6. zvezek te zbirke, s katerima bo delo dokončano. Fran Gerbič. Novi češki naučni slovnik. V časopisu »Magazin ftir die Literatur des In- und Aus-landes«, letnik 1889. št. 2. sodi Traugott Pech o Ottovem slovniku naučnem prav laskavo. Ta > časopis je omenil to delo že v prejšnjem letniku, ali v neprijaznem zmislu, ker je hotel povedati poročevalec nekatere pikre besede Cehom po stranski poti skozi Nemčijo. Zato naj podamo Pechovo sodbo nekoliko natančneje, da pokažemo, kako sodijo nepristranski, a učeni, vestni nemški veščaki o Slovanih. Pech je dokazal namreč že s svojim nemškim prevodom Pypin-Spasovičeve zgodovine slovanskih literatur, da je vešč slovanskim literarnim vprašanjem. Pravi med drugim: »V Cehih se ni pogrešalo nikdar znanstvenih in literarnih močij; bil je čas, ko so preskrbovali vso Avstro-Ogrsko državo s svojimi olikanci za upravne in šolske potrebe. Tedaj so se združili bolje v svoji domovini — ali so se pa preselili ti učenjaki na Rusko, na Bulgarsko, v Ameriko. Ker je zadosti močij, je tudi Ottov slovnik jako popoln v strokah obče omike, da, v njem nahajamo marsikak članek, katerega v naših (nemških) slovnikih naučnih (Conservations-Lexika) pogrešamo — gotov dokaz, da to delo ni samd posnetek ali prevod tujih vzgledov, Najnatančneje govori seveda o domačih, češko-slovaških in v obče slovanskih razmerah. Bogato pa bode delo tudi o avstrijskih, ogrskih, rumunskih, v obče vzhodno-evropskih rečeh in končno v stvareh cerkve rimsko-katoliške in grško-katoliške. Na tem polji more služiti to delo tudi izven domačega jezikovega polja kakor važen in tudi zanesljiv vir.« Po teh opazkah omenja, da je prvo delo te vrste v češki literaturi »Slovnik Naučny«, katerega je izdal knjigar L. Kober v Pragi 1. 1860.—1874., urejal dr F. L. Rieger s pomočjo dr. J. Ma-lyja. To delo se odlikuje za one čase po korenitosti, bogastvu, nepristranosti; slavisti vseh dežel vedo, koliko lepih in zanesljivih virov so zajemali iz njega za svoje stroke. Zatd ga veseli, da izhaja sedaj dodatek k njemu. To oceno zabeležimo, da pokažemo, kako sodijo resni učenjaki o Čehih. F. H. Ruska književnost. N. Barsukov opisuje življenje in dela M P. Pogodinova v dveh zvezkih. — M. J. Suhomlinov je izdal 1. zvezek preiskavanj in študij o ruski lite- §io Listek. raturi, ki obseza materijal za kulturno zgodovino rusko pod carjem Aleksandrom I. — Andrijevičeve Sibirije v XIX. veku, prišel je na svetlo I. zvezek. — Starčevskij izdaja slovar v 12 jezikih (švedski, nemški, litv., poljski, sorbski, rusinski, češki, slovaški, ogrski, hrvaški, slavon. in rumunski) Na svetlo je prišel že drugi zvezek. —¦ Gončarevega zbranih spisov 9. zvezek je natisnen v 10.000 izvodih. — Gogolovih del je izšel 5. zvezek 10. natiska. — Dostojevskega del 10. zvezek je natisnen v 12.000 izvodih. — Gljeb Uspenskega dela tiskajo v ceneni izdavi; dva zvezka po 12.000 izvodov. — Mežov je izdal že 7. zvezek svoje biblijografije ruske zgodovinske literature (1. 1865.—1876.) — Dne" Il.majnika t 1 umrl je v Peterburgu Mihail Saltvkov Ščedrin, prvi satirik ruski. Smrt ga je rešila bolezni, ki ga je mučila že dolgo. Porodil se je dud 15. janu-varija 1. 1818. v Tverski guberniji. F. H. Prijateljica Puškinova. C. Arps opozoruje med Nemci prvi na ženo, ki je vsa-dila v Puškinovo srce čut za lepoto narodnega govora, narodnih pripovedek in pesmij, ki je vplivala s tem na njegov jezik in na predmete njegove poezije To ni bila kaka krasotica, ki bi očarala pesnika moža, bila je njegova pestunja Irina Rodionovna. Kolikokrat je sedela po zimi v topli sobi. Zunaj je bril veter ter je metal sneg na okna; v izbi je ležal pri peči črnolasi dečko Puškin, poslušal je starko, ki mu je pripovedovala bajke, o ribiči in ribici itd. Dečko je vzrasel slaven pesnik, ponos domovine svoje, katerega ime slavi tudi tujec. Odveč bi bilo povpraševati, kakor povprašuje Reinholdt v svoji zgodovini ruske literature, ali bi bil Puškin kdaj tako" slaven pesnik, ko bi Irine Rodionovne ne bilo, gotovo je pa, da mu je navdala pestunja s svojimi pripovedkami fantazijo in brnila tako prva na struno, katera je pela potem vse življenje. Se odrasel mož je poslušal rad Irino, nje bajke in narodne pesmi. Nekatere je zapisal on sam, kakor o »ribiči in ribici«, »o čudni veverici«, »o utopljenci« Rodionovna je umrla 1. 1828. stara 70 let. Kako je ljubila gojenca svojega, naj kaže pismo, katero mu je pisala 1. 1826., saj ne kaže le nje ljubezni do njega, temveč po zlogu svojem je tudi prav vzor nepokvarjene narodne stilistike. »Ljubi moj prijatelj, Aleksander Sergejevic! Dobila sem pismo in denar, katera ste mi poslali, za vse te darove sem Vam hvaležna iz vsega srca. — Vedno Vas imam v srci in v mislih, le kadar spim, Vas pozabim Pridi k nam v Mihalovskoje (Puškinovo posestvo v Pskovski guberniji), angeljček moj, vse konje ti bom poslala na pot. Pričakovala Vas bom in prosila Boga, naj nam da svidenje. Zdravstvuj, prijatelj, Aleksander Sergejevic. Za zdravje Vaše sem vzela iz prosfore (kruh za obhajilo) sredico ter sem dala moliti za Vas v cerkvi in molim sama. Bodi tako srečen, prijatelj, da ti bo samemu prav. Jaz sem zdrava, hvala Bogii, poljubljam Vam roko in ostajam Vaša Vas jako ljubeča pestunja Irina Rodionovna.i-(Po Mag. f. d. Lit. des In- und Ausl. 1889.) F. H. Poljska književnost. Radzimirski in Gororak izdajeta listine iz arhivov knezov Lubartovicz in Sanguszko v Slavutu (Lvov 1888). Do sedaj so prišla na svetlo pisma z let 1284.—1506. Krakovska akademija je izdala »Modlitwy Waclawa«, krasen spomenik iz 15. veka. Prepisal ga je krakovski prof. Malinovvski iz originala v Pesti. Eliza Orzeszko je izdala povest v treh zvezkih „Nad Niemnem" (Varšava, Ge-bether in Wolf). Kritika hvali to delo, da je najboljše izmed vseh, ki so prišla v zadnjih dveh letih na svetlo. F. H. K nazivu: »Narobe Katon«. V »Ljublj. Zvonu« IX. 44:. pravi L. Pintar: »Do-sedaj so mislili, kakor je videti, razlagalci Prešernovega napisa na Stanka Vraza pri tem citatu na starejšega Katona. V tem zmislu n. pr. je pisal 1. 1885. Andrej Feltonja (Kres