CELJE, 24. MAJA 1979 - ŠTEVILKA 20 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH iN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE. Iskrene čestitke vsem mladim za njihov dan in seveda najprisrčnejše želje predsedniku Titu za rojstni dan. Njegove, v Bistrici izrečene besede, naslovljene tamošnjim učencem in vsem mladim v naši domovini so obvezujoči: »Vi, otroci, imate danes v socialistični Jugoslaviji vse drugačne po- goje (primerjal jih je s svojo mladostjo) in če ste marljivi in pošteni, lahko dosežete vse... Doseči vse, kar je dosegljivo, to je cilj! STRAN 7 j PORTRET STANETA SENIČARJA^ POLITIKA IN ČLOVEK j STRAN W ' CELJSKA »ABESINIJA«: HIŠE SO PRERASLE STISKO STRAN 11-12 OBISKVCEUSKI VOJAŠNICI: JUGOSLAVIJA V MALEM STRAN 15 MLADI PIŠEJO O SVOJEM ODNOSU DO STAREJŠIH STRAN 16 ŠE ODMEVI NA CEUSKO SREČANJE UPOKOJENCEV OB DNEVU MLADOSTI MLADI IZBRALI TITOVO POT Ob 25. maju, ko slavi svoj rojstni dan tovariš Tito, je v srcih vseh naro- dov in narodnosti Jugoslavije sreča in veselje. Že dolgo ne praznujemo dneva mladosti le 25. maja. Naše že- lje, da pokažemo vse, kar znamo, vse, kar zmoremo, terjajo, da praznovanje traja ves mesec. Mladi hočemo pro- slaviti ta dan kar se da svečano. To- variš Tito je velika osebnost. Ko je pred 40 leti stopil na čelo KPJ, je njen razvoj dobil velik razmah. Danes je tesna odvisnost med besedami Jugo- slavija in Tito. Ko rečemo Tito, misli- mo Jugoslavija, ko rečemo Jugoslavi- ja, mislimo Tito. Tito, radi te imamo, so besede mla- dih, ki v tem trenutku leže globoko v srcih vseh nas. Čeprav skromne, pa velike in iskrene. Iskrenost, pravič- nost, odprtost, delavnost so orožja, s katerimi se danes mladi, organizirani v Zvezi socialistične mladine, borimo za boljšo in lepšo prihodnost. Posebej se tega zavedamo letos, ko praznujemo 60-letnico KPJ, SKOJ, revolucionar- nih sindikatov in 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ. Mlada gene- racija se je v borbah stalno dokazova- la, stalno dokazovala privrženost naše- mu samoupravnemu družbenoeko- nomskemu sistemu. Kot odraz revolu- cionarnih teženj mlade generacije se je ustanovila leta 1919 SKOJ - Zveza ko- munistične mladine Jugoslavije. Na razglas ZKJ je SKOJ prva stopila v boj proti sovražniku naše domovine. Mla- di so se borili z vsem zanosom, junaš- tvom. Po vojni so takoj stopili k iz- gradnji naše porušene domovine. V vseh dejanjih in akcijah mlade genera- cije je tovariš Tito naš svetli vzor. Danes se mladi zavedamo, da ima- mo za normalno življenje več kot po- trebujemo in da se imamo za to, kar imamo, zahvaliti mnogim, ki so nam to ustvarili, v prvi vrsti pa tovarišu Titu. Zavedajoč se tega mladi živimo in de- lamo, v vseh naših dejanjih pa nas ve- dno spremlja Titova misel kot smero- kaz naših dejanj. Želimo, da bi nas tovariš Tito še dol- go vodil, da bi bil še dolgo med nami. V svoji, Titovi Jugoslaviji smo zares srečni in svobodni. Nikdar ne bomo pozabili velikih dni naše revolucije. Vemo, da naš boj danes ni boj s puško v roki, vemo, da pred nami stoji priho- dnost, ki je odvisna od nas samih. Mla- da generacija je neposredno odgovor- na za razvoj naše samoupravne sociali- stične demokracije. Z našo aktivnost- jo, z našimi akcijami uvajamo vedno več mladih v sistem samoupravne de- mokracije. Naše akcije, naša dejanja venomer potrjujejo našo privrženost samoupravni socialistični Jugoslaviji, našo privrženost tovarišu Titu, našo pripravljenost braniti samoupravno socialistično, neuvrščeno Jugoslavijo. Na svojem, slovenskem kongresu Zve- ze socialistične mladine, smo zapisali: MLADI SMO IZBRALI TITOVO POT. S svojimi dejanji venomer potr- jujemo in bomo potrjevali te besede. Besede so odraz naših hotenj, naših želja, naših dejanj in našega mišljenja. S svojimi dejanji hočemo pokazati, kakšen bo naš jutri, naš prispevek in ljubezen do domovine, do tovariša Ti- ta. Neuvrščenost, svoboda, bratstvo in enotnost, mir, to so besede, ki so zako- reninjene v vseh naših dejanjih, na vsakem koraku. Prav je, da 25. maj proslavimo nadv- se svečano, nadvse srečno in veselo, kajti takšni smo vedno: srečni, veseli, pa delavni, ponosni in enotni v naših dejanjih in besedah. Posebej radostni pa so v teh dneh pionirji, ki bodo ali pa so že sprejeti v Zvezo socialistične mladine; globoko v svojih srcih nosijo ime Tito in Jugoslavija, pripravljeni dati svoj prispevek k našemu razvoju, k našemu napredku. Vsi v en glas lahko rečemo: SE NA MNOGA LETA, TOVARiS TITO! RIKI MAJCEN pred. OK ZSMS CELJE V CELJU SO PODELILI TITOVA ODLIKOVANJA Ob koncu prejšnjega in na začetku tega tedna sta bili v poročni dvorani lepi svečanosti, na katerih so mnogi delovni ljudje in občani celjske občine sprejeli Titova odlikovanja, kot priznanje za njihovo dosedanje ak- tivno družbenopolitično delo. RED ZASLtJG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI: Darij Bezlaj, dr. Anton Kovač in Bosiljka Križnik. RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM: Jernej. Bajde, Franc Tilinger, Avgust Jakše, Stanko Selšek, Vojko Simončič in Vinko Završnik. RED DELA Z ZLATIM VENCEM: Srečko Uršič. RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: Marija Amborž, Lojzka Andrejčič, Ana Bezjak, Bogo- mira Bukanovsky, Ivanka Cede, Viktor Dolenc, Marija Jenčič, Marjana Kranjc, Stanislav Krivec, Aža Kunta- rič, Ignac Mimik, Mira Osterman, Marija Palhartinger, Marija Parežnik, Stanislav Polajnar, Franc Ramsku- gler, Amalija Samprimožnik, Justin Sorli, Marija Tajn- šek, Milan Žigon, Andrej Ivančič. RED DELA S SREBRNIM VENCEM: Stanko Bohinc, Viktor Dobrišek, Peter Dotti, Ivan Gradišnik, Ivan Grobelnik, Andrej Hribar, Franc Jekoš, Vera Kolar, Drago Komerički, Anton Kriter, Janez Leben, Franc Legvart, Albin Lorger, Ivan Mavec, Ludvik Pavčič, Franc Slapnik, Štefan Strašek, Jože Tomažič, Alojz Trobiš, Franc Vuga, Milan Cerar, Ivan Debelak, Anton Kambič, Branko Vilfan. MEDALJA ZASLUG ZA NAROD: Anton But, Peter Glinšek, Ivan Kandolf, Karel Knez, Branko Leskošek, Kazimir Podgornik, Jože Stopar, Stana Sprajc, Peter Stih. MEDALJA DELA: Cvetka Brečko, Vladislav Vodeb, Anica Zelič. 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 20 - 24. maj 1979 V ŽALCU VEČ KOT 500 NOVIH ČLANOV ZSMS Prireditve v počastitev meseca mladosti trajajo v žalski občini že od prvega maja sem, saj so letos pri- pravili 87 športnih prire- ditev v počastitev 87. rojstnega dne tovariša Ti- ta. Danes in jutri bodo na vseh osnovnih šolah v ob- čini sprejeli v ZSMS okrog 500 novih članov. Osrednja prireditev bo ju- tri dopoldne ob deseti uri v telovadnici osnovnošol- skega centra, ko se bodo tam zbrali vsi novospreje- ti člani in pripravili bogat kulturni program. Po programu bo na vrsti ve- selo rajanje ob zvokih an- sambla Amfore. Priredi- tve pa s tem seveda še ne bodo zaključene. 1. in 2. junija bo na pot iz Smi- glove zidanice na Vrhe krenila pohodna enota žalskih mladincev, ome- niti pa velja že tudi pri- prave na letošnje mladin- ske delovne akcije. Mladi Savinjčani bodo letos so- delovali na zveznih mla- dinskih delovnih akcijah na Goriškem in v Nišu. J. V. MLADI IN MAJ PLAKETE MLADOSTI Sprejem pionirjev v ZSMS Vsa aktivnost mladih v celjski občini je v tem tednu namenjena praznovanjem ob Dnevu mladosti. Tako so se po večini osnovnih orga- nizacij ZSMS že zvrstile šte- vilne proslave v počastitev rojstnega dne tovariša Tita in praznika mladih. Danes in jutri se bodo zvrstile tudi svečane seje po osnovnih or- ganizacijah, kjer bodo mladi podali ocene o svojih aktiv- nostih, počastili bodo letoš- nje partijske jubileje in naj- bolj aktivnim mladincem podelili tudi priznanja za nji- hovo aktivno in uspešno de- lo v mladinski organizaciji. Pionirji sedmih razredov na celjskih osnovnih šolah bo- do ob svečanih proslavah sneli rdeče pionirske rutice in obljubili, da bodo odslej zvesto delali v vrstah Zveze socialistične mladine. V šte- vilnih krajevnih skupnostih bodo nocoj zagoreli kresovi, ob njih bodo zapeli in zaple- sali mladi iz posameznih os- novnih organizacij. Vsaka osnovna organizacija bo v tem tednu izvedla tudi akci- jo čiščenja okolja. V mladin- skem klubu v Celju je od 21. maja odprta razstava glasil srednjih šol. Ob Dnevu mla- dosti bo center za obvešča- nje in propagando izdal po- sebno številko svojega bilte- na, stekla pa je tudi akcija »vsak mladinec član vsaj enega društva«. Osrednja slovesnost v po- častitev Dneva mladosti je bila včeraj v hali Golovec. V kulturnem delu programa, ki se je začel ob 18. uri, so nastopili recitatorji iz osnov- ne šole Veljka Vlahoviča, gi- mnazijski pevski zbor, pev- ski zbor iz osnovne šole Šmartno v Rožni dolini in Plesno gledališče iz Celja. Slavnostni govornik je bil predsednik Občinske konfe- rence ZSMS Celje Riki Maj- cen. Ob tej priložnosti so pode- lili tudi 11 plaket mladosti. To je najvišje priznanje, ki ga vsako leto podeljuje Občin- ska konferenca najbolj ak- tivnim in prizadevnim mla- dincem in mentorjem mla- dincev. Včeraj je prejelo pla- keto mladosti 8 mladih, in sicer: Dominik Bovha, Pavli Platovšek, Draga Pozvek, Stane Malgaj, Bojan Skomi- na, Olga Dečman, Ivan Mele in Cveta Mačkovšek. Med mentorji pa: Ivana Zavšek, Rudolf Rovan in Marjan Je- rin. Iskreno čestitamo! M. PODJED SAMO VSTOPU 11 TV SPOREDOV MOZIRJE ZA PRAZNIK Mesec maj je razgibal delo med mladimi v Gornji Sa- vinjski dolini. Za sam dan mladosti so pripravili več ta- ko imenovanih občinskih prireditev, čeprav tistih, ki so jih izvedle osnovne mla- dinske organizacije, prav ta- ko ni manjkalo. Tako so mladi v mozirski občini že prejšnjo nedeljo izvedli tekmovanje v strelja- nju z zračno in malokalibr- sko puško. Med pionirji je zmagala ekipa osnovne šole Luče, med mladinci pa tek- movalci mozirske osnovne organizacije. Danes, v četrtek, 24. maja, bo v Mozirju gostovalo ama- tersko gledališče Zarja iz Tr- novelj pri Celju, jutri, za praznik mladosti pa bo v te- lovadnici Partizana v Mozir- ju osrednja proslava, na ka- teri bodo med mladince sprejeli starejše pionirje. Program bo izpopolnil har- monikarski orkester iz Celja. In končno bo v nedeljo, 27. maja, v Novi Štifti tradicio- nalni kros mladosti. MB 79DIJAK0VVZK V ponedeljek je bila na Tehniškem šolskem centru v Celju slovesnost, na kateri so sprejeli 79 dijakov vseh celjskih srednjih šol v Zvezo komunistov. Uvodoma je na slovesno- sti govoril Ivo Repše, sekretar osnovne organizacije ZK na Tehniškem šolskem centru, ki je poudaril, da se morajo mladi komunisti priključiti ostalim članom v boju za samoupravne socialistične odnose, za bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije ter za neuvrščenost. Skupaj z dijaki, ki so jih v Zvezo komunistov sprejeli v ponedeljek, so v letošnjem šolskem letu sprejeli v ZK že 121 dijakov celjskih srednjih šol. DS Foto: DM KOMENTAR DRUŽBENO (DOGOVARJANJE) Ob vse večji družbeni pristojnosti in aktivnosti kra- jevnih skupnosti se pojavljajo tudi nekatere senčne strani - na primer; medkrajevna ljubosumnost in ne- voščljivost, ki pa ima za izvor najpogosteje dve možno- sti; neustrezno ali pomankljivo obveščenost, ali pa odsotnost obveščenosti sploh. Iz tega se rado izcimi neke vrste družbeno ogovarjanje, kar je v bistvu samo množična obUka slovenske folklorne značilnosti (šent- florjanščine). Krajevne skupnosti se različno hitro razvijajo, pred- vsem zaradi različne ekonomske moči, pa tudi zaradi različne osveščenosti in pripravljenosti na sodelovanje in žrtve pri reševanju skupnih, kot temu rečemo - vitalnih interesov. Reševanje komunalnih problemov je brez dvoma najbolj pereče, med temi pa so na prvem mestu moder- nizacije in novogradnje lokalnih, krajevnih cest. Sko- raj ni občine m krajevne skupnosti, ki bi za te namene ne izdvajale del ali večji del povsod prisotnih samopri- spevkov. V nekaterih krajevnih skupnostih so spoz- nali, da samo iz referedumskih samoprispevkov ne bodo še dolgo uresničile svojih želja in potreb. Zato v teh krajevnih skupnostih, s predmetno osveščenimi krajani, potekajo dodatne akcije za zbiranje sredstev in prostovoljnega dela. V krajevnih skupnostih pa, kjer takih akcij ni, kjer potekajo komunalne investicije predvsem iz referendumskih sredstev in komunalnih skladov, ne morejo razumeti onih prvih, oziroma ne verjamejo, da v teh skupnostih dotekajo denar in fi- zično de'o dodatno in to v pretežnem delu potrebnih sredstev. Sumijo, da so v teh (prvih) krajevnih skupno- stih »navrtali« kak družbeni vir, da imajo »botre«, da gre za protežiranje če ne celo za »nesamoupravno krajo«. Težko je reči, če taka sumničenja rastejo na zeljnikih občanov samih? Prav mogoče je, da odgovorni, ki bi morali pojasnjevati vzroke za hitrejši napredek pri sosedih, na tihem podpihujejo take izmišljene krila- tice. To jim gre kratkoročno celo v prid, ker je srd krajanov obrnjen čez meje njihove krajevne skupnosti pa se v tem čudovito skrije njihova politična in druž- bena pasivnost. Ni namreč res, da bi si bili ljudje v različnih krajevnih skupnostih tako različni. Res je le, da so v aktivnjejših skupnostih politične organizacije in krajevna samouprava bolj razgibane, bolj mobiliza- cijske. Krajevnim skupnostim je naša samoupravna družba dala večje pristojnosti, jih ustavno in zakonsko »opre- mila« za kar najbolj učinkovito reševanje najbolj živ- Ijenskih interesov krajanov. Tekmovanje v tem smislu, če se seveda izhaja predvsem iz mobilizacije lastnih sil in sredstev, bi morale biti spodbudbo za hitrejši razvoj v širši družbeni skupnosti. Gotovo pa nova in vse širša vloga krajevnih skupnosti ne bi smele spremljati za- vist, podtikanja in izsiljevanja z zlaganim javnim mne- njem. Seveda bi v izogib razpihovanju medkrajevnih nestrpnosti morale kaj več prispevati politične in sa- moupravne skupnosti na ravni občine, kjer je tudi pravo mesto za »natakanje čistega vina«. JURE KRAŠOVEC SPOZNANJE O SAMOZAŠČITI V ZAVESTI UUDI Akcijo pripeljati do slehernilia Dosedanjo dejavnost v celjski občini, ki veje v akc- iji »Nič nas ne sme presene- titi« je moč strniti v misel, da je spoznanje o nujnosti najširše samozaščitne ak- tivnosti v ljudeh zelo živo. To je izredno pomembno, saj je od takega spoznanja odvisno, kolikšna bo notra- nja stabilnost sistema in kako bodo ljudje znali v morebitni situaciji hraniti svoja življenja, družbeni si- stem in premoženje. Kljub temu pa bo v nasled- njih mesecih treba storiti še marsikaj, da bo akcija »Nič nas ne sme presenetiti« de- jansko prišla do zavesti sle- hernega občana. Pri tem je seveda treba še posebej pou- dariti vlogo'' vseh subjektiv- nih sil s socialistično zvezo na čelu, ki mora s svojo ak- tivnostjo zagotoviti najširšo množičnost v tej pomembni akciji. Nujno je, da bodo kra- jevne konference SZDL pre- nesle razpravo o samozaščit- ni, varnostni in obrambni si- tuaciji v območne odbore so- cialistične zveze, sindikati pa iz osnovnih organizacij v samoupravne delovne sku- pine. Kajti nemogoče, je, da akcijo 'Nič nas ne sme pre- senetiti« strnejo le na dva dneva in sicer 29. in 30. sep- tember, ko bo akcija dosegla s preverjanjem varnostnih, samozaščitnih in obrambnih priprav vseh sredin svoj vrh. Zato je treba že sedaj v kra- jevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in drugih sredinah pre- veriti, kje so v temeljnih sre- dinah na področju družbene samozaščite in obrambe ter dopolniti in okrepiti vse na- črte. Ko so na zadnji seji pred- sedstva občinske konferen- ce SZDL v Celju ocenjevali, kaj je bilo doslej storjenega v pripravah na akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« so pou- darili, da bi morali celovito poročilo o izvajanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene ^samozaščite izko- ristiti tudi za to, da bi videli, kaj vse je potrebno s tega po- dročja vključiti v srednjeroč- ne plane razvoja. Prav tako pa so na seji predsedstva poudarili vlogo subjektivne- ga dejavnika v kadrovski po- litiki. Gre namreč za to, da so v odborih za ljudsko obram- bo, varnost in družbeno sa- mozaščito v glavnem samo komunisti. Zelo malo, pravi- loma pa sploh ni v teh odbo- rih napredno mislečih in po- štenih ljudi, ki niso člani zve- ze komunistov, pa tudi žensk je zelo malo (le 4,5% je žensk v teh odborih in dru- gih telesih spodročja DS in LO). Treba je odpreti vrata teh odborov, so poudarili na seji predsedstva ter tudi s tem omogočiti ljudem, da se bodo aktivneje vključili v ce- loten samozaščitni in obrambni sistem. DAMJANA STAMEJCIC OBRAZI PAVU PLATOVŠEK Na osrednji proslavi ob Dnevu mladosti, kije bila v Celju včeraj zvečer, je Občinska konferenca ZSMS Celje podelila 11 plaket mladosti. To viso- ko priznanje je med dru- gimi prejel tudi Pavli Pla- tovšek iz Celja. Iskreno čestitamo! Pavli je pred mesecem dni diplomiraj na oddel- ku Visoke tehniške šole Maribor, katere dislocira- ni oddelek imamo tudi v Celju na Tehniški šoli. Uresničil je enega izmed svojih življenjskih ciljev in postal inženir gradbe- ništva I. stopnje. Ko je končal srednjo Tehniško šolo v Celju, ga je kolek- tiv Remonta kot svojega štipendista predlagal za dobitnika štipendije iz Ti- tovega sklada, kar je pod- prla tudi celjska OK ZSMS Celje. Študij mu ves čas ni delal posebnih težav, zato se je z vese- ljem posvečal tudi delu v mladinski organizaciji. Njegova aktivnost na tem področju se je začela že v srednji šoli. Bilje predse- dnik Osnovne organizaci- je na Tehniški šoli v Celju in kmalu je bil izvoljen tudi v organe občinske konference, delati pa je začel tudi v kadrovski ko- misiji. Leta 1975 je uspeš- no diplomiral na srednji šoli in se vpisal na Visoko tehniško šolo. Kot pobu- dnik za ustanovitev nove osnovne organizacije ZSMS na Visoki šoli, so mu mladi zaradi izkušenj pri delu na tem področju zaupali tudi vodstvo novo nastale organizacije. Delo je hitro steklo in oživelo. Mladi so navezali še stike z drugimi študenti celj- skih višjih šol in se pove- zali v klub študentov. Ve- čino akcij so tako izpeljali skupaj. Leta 1977 je Pavli po- stal tudi brigadir. Brigada Cvetke Je ri no ve, kije de- lala v Sisku, je tedaj dobi- la najvišje priznanje - priznanje Veljka Vlahovi- ča. »Še bom brigadir«, je dejal Pavli »kajti življenje v brigadi ne predstavlja samo delo, ampak je to predvsem usposabljanje mladih za delo na družbe- nopolitičnem področju. Je resnična šola samou- pravljanja.« Veliko večino svojega prostega časa porabi Pa- vli prav za delo na druž- benopolitičnem področ- ju, predvsem pri Občin- ski konferenci ZSMS. Zdaj je zaposlen pri celjskem Nivoju, kjer je prav tako oživil zamrlo delo osnovne organizaci- je. Pravi, da ga še posebej veseli, da so k delu priteg- nili tudi mlade delavce iz bratskih republik in da se z njimi dobro razumejo kljub jezikovni pregradi, ki pa postaja iz dneva v dan manjša. Ob Dnevu mladosti bodo z združeni- mi močmi izdali svoj bil- ten, ki bo prinašal tudi ob drugih priložnostih pre- gled dela mladih v tej or- ganizaciji, literarne pri- spevke in še kaj. Volje za delo je dovolj, razumeva- nja tudi in tako uspehi prav gotovo ne bodo izo- stajali. Predvsem pa, je dejal Pavli Platovšek, mi pomeni pravkar prejeta plaketa mladosti veliko vzpodbudo za aktivno de- lo v bodoče. In več kot vzpodbuda - obveznost za delo tako pri Občinski konferenci, kot v osnovni organizaciji v kolektivu in na terenu. MATEJA PODJED št. 20 - 24. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 3 CELJE OSTALE SO NALOGE Več kot uspel Teden upokojencev v občini Konec je bil veličasten in prisrčen, takšen, kot ga ni bržčas nihče pričakoval. Okoli devet sto pevcev - upokojencev je skupaj s celjskim zborom mladih za- pelo pesem o Titu. Prepolna dvorana Golovca se je raz- gibala še bolj, ljudje v njej pa zaploskali in zapeli. Bil je to trenutek, ki ga ni moč pozabiti. Bila je izpoved iz srca. Srca starejših in mla- dih so se zlila v eno - v pe- sem o Titu. Da, takšen je bil zaključek petega jubilejnega srečanja 37 pevskih zborov društev upokojencev iz vse Sloveni- je, v soboto dopoldne v dvo- rani Golovca. S to veličastno pevsko manifestacijo, ki je potekala pod pokrovi- teljstvom Franca Leskoška - ■Luke, so bile sklenjene tudi prireditve Tedna upokojen- cev v celjski občini. Na slavnosti je govorila Ol- ga Vrabičeva, ki je opozorila ne le na velik pomen celjske- ga tedna starejših občanov pod geslom »Človek naj ne bo nikoli sam«, marveč tudi na dejstvo, da z upokojitvijo ne preneha človekovo aktiv- no delo. To dokazujejo šte- vilni primeri, ko upokojenci aktivno delajo ne le v svojih društvih, marveč tudi v orga- nih krajevnih skupnosti, v Socialistični zvezi, Rdečem križu, v Društvih prijateljev mladine itd. Zaključki tedna starejših občanov v celjski občini so več kot pomembni, je pou- darila Olga Vrabič, zato bodo morali postati sestavni del nadaljnjih družbenih akcij za rešitev vprašanj, ki zade- vajo starejše ljudi. Teden je končan, toda ostale so naloge. Niso maj- hne. Nanje je opozorilo zlasti posvetovanje o gerontologi- ji. Tako je v celjski občini še dosti praznin v organiziranju sosedske pomoči, v razširja- nju interesnih in klubskih dejavnosti, pri ohranjanju stikov med delovnimi kolek- tivi in njihovimi upokojenci. Več bo treba napraviti tudi za rekreacijo starejših obča- nov. Zanimiv je bil nadalje predlog, da naj bi pri Skup- nosti socialnega varstva v Celju ustanovili koordinacij- ski odbor za usklajevanje priprav, izvajanje in sprem- ljanje celovite družbene ak- tivnosti za izboljšanje druž- benega položaja starejših ljudi. Navzlic predlogom, ki da- jejo nove pobude za nadalj- nje delo, je tudi ta posvet opozoril, da je Celje napravi- lo veliko za rešitev vprašanj, ki se tičejo starejših ljudi. Pomembno nalogo v okvi- ru Tedna upokojencev v celj- ski občini od 12. do 19. maja so opravili v Vojniku. Tu so namreč izročili namenu dom upokojencev, pripravili tek- movanje v pletenju, kvačka- nju in sestavljanju ikeban in ne nazadnje razstavo ročnih del upokojencev. Več kot rcizgibana so bila tudi mnoga športna tekmo- vanja, prijetno pa je bilo še na srečanju gobarjev in ribi- čev. V tem Tednu so učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol v občini pisali naloge na temo »Moj odnos do starej- šega občana.« Veliko lepih trenutkov so zlasti bolni starejši občani doživeli ob obiskih mladih in pogovoru z njimi. Več kot uspel je tudi sprejem, ki ga je pripravilo predsedstvo celj- ske občinske skupščine za predstavnike organizacijske- ga odbora Tedna in aktivne delavce v društvih upoko- jencev v celjski občini, na katerem je podpredsednik Anton Jelenko seznanil go- ste z uspehi in načrti celjske občine na gospodarskem in družbenem področju. Teden starejših občanov v celjski občini je končan, ostale so naloge, ostale druž- bene obveznosti do reševa- nja premnogih vprašanj, s katerimi se srečuje le starejši človek. Zato naj bo več kot uspel Teden tudi spodbuda za njihovo čim prejšnjo ure- sničitev. ^_ Na petem jubilejnem srečanju pevskih zborov društev upokojencev iz Slovenije so v soboto, 19. t. m., zapeli zbori upokojencev celjske regije tudi pod vodstvom Jurija Gorica. Foto: T. TAVČAR ALEŠ ILC - SEKRETAR OKZKS CELJE Na petkovi seji občinske konference Zveze komuni- stov v Celju so člani izvolili tudi novega sekretarja komi- teja, saj je dosedanji sekretar Stane Seničar prevzel odgo- vorno dolžnost direktorja celjskih Zlatarn. Za novega sekretarja komiteja občin- ske konference ZKS Celje so izvolili Aleša lica, doseda- njega izvršnega sekretarja, zadolženega za področje družbenoekonomskih od- nosov. Aleš Ilc je rojen 2. 10. 1947 v Celju, član ZK je od maja 1972, šolanje pa je zaključil na pravni fakulteti v Ljublja- ni. Najprej se je zaposlil v Službi družbenega knjigo- vodstva v Celju, nato pa je odšel za sekretarja v Skla- diščno transportnem centru »Javna skladišča« Celje. Dve leti je bil sekretar na Medob- činskem odboru Gospodar- ske zbornice za celjsko ob- močje, od leta 1977 pa oprav- lja funkcijo izvršnega sekre- tarja za področje družbenoe- konomskih odnosov pri ko- miteju občinske konference ZKS Celje. Tovariš Ilc je doslej oprav- ljal naslednje pomembnejše funkcije: bil je sekretar osnovne organizacije ZK v Javnih skladiščih, sekretar okrajnega centra klubov OZN, predsednik komisije za družbenoekonomske od- nose pri občinski konferenci ZKS, predsednik občinske- ga odbora sindikata delav- cev zvez in prometa, predse- dnik komisije za ugotavlja- nje skladnosti in kršitev sa- moupravnih sporazumov o razporejanju in delitvi oseb- nih dohodkov pri občin- skem sindikalnem svetu, bil je predsednik skupščine skupnosti za telesno kulturo v Celju ter član izvršilnega odbora Ljubljanske banke v Celju. Kot izvršni sekretar komiteja občinske konferen- ce ZKS je s polno moralno- politično odgovornostjo in poštenostjo komunista sode- loval pri razreševanju najak- tualnejših in najbolj perečih problemov Celja ter pri načr- tovanju razvoja. ODLIKOVANJA ODGOVORNIM KOMUNISTOM Včeraj se je v Rogaški Sla- tini zaključil tridnevni se- minar za vodstva občinskih organizacij zveze komuni- stov celjske in revirske regi- je, ki ga je organiziral Cen- tralni komite ZKS. Na njem so se najodgovornejši komu- nisti pogovarjali o uveljav- ljanju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov na področju kulture ter vzgoje in izobraževanja, spregovorili o nalogah s po- dročja ljudske obrambe in družbene samozaščite* Na seminarju so sodelovali tudi predstavniki Central- nega komiteja Zveze komu- nistov Slovenije, med njimi tudi sekretar predsedstva Franc Šetinc. Ob zaključku seminarja je bila v hotelu Donat manjša slovesnost, na kateri so izro- čili visoka odlikovanja predsednika republike tova- riša Tita komunistom, ki so še do nedavnega opravljali dolžnosti sekretarjev komi- tejev občinskih konferenc ZKS. Tako je tovariš Tito odlikoval z redom republike z bronastim vencem Franja Koruna iz Velenja, Darka Bizjaka iz Šmarja pri Jelšah in Matevža Požarnika iz Mo- zirja. Odlikovanje pa je pre- jel tudi sedanji sekretar ob- činske konference ZKS v Šmarju Milan Pugelj. DS ZA BRALNO ZNAČKO Tekmovanja za Seli- škarjevo bralno značko, ki v šentjurski občini tra- ja od 1966. leta, se je letos udeležilo 1784 učencev. Zaključne prireditve so se udeležili tudi pesnik Jože Šmit, pisatelj Ivo Zorman in ilustratorka Marjana Jemc-Božičeva. E. REČNIK VRNITEV OBISKA v torek je delegacija občine Celje, ki jo vodi predsednik Občinske skupščine Jože Marolt, odpotovala na obisk v za- hodnonemško mesto Grevvenbroich. Gre za vr- nitev obiska, kajti ni dol- go od tega, ko se je v Ce- lju zadrževal podžupan tega mesta, ki je imel že takrat razgovore s pred- stavniki celjske občinske skupščine. Povedati je treba, da je v Grewenbroichu več na- ših delavcev na začasnem delu, med njimi tudi ne- kaj Celjanov. V tem me- stu dela tudi slovensko društvo Sloga, katerega člani so že tudi nastopili v Celju. Skratka, gre za več motivov medsebojnega sodelovanja in povezova- nja. MB SERGEJA RATAJ K TITU V torek dopoldne so predstavniki Zveze prijateljev mla- dine, celjske Auree in sejemske prireditve Vse za otroka izročili vzorni pionirki Sergeji Rataj iz osnovne šole Veljka Vlahoviča zlato značko, ki jo bo jutri predala tovarišu Titu za rojstni dan. Hkrati se mu bo zahvalila za poslanico, ki jo je ob Mednarodnem letu otroka naslovil na jugoslovanske otroke in otroke sveta. Zlato spominsko značko so izdelali v Aurei, svoj delež pa sta prispevali tudi Občinska zveza prijateljev mladine Celje in sejemska prireditev Vse za otroka, ki je letos osrednja jugoslovanska prireditev ob Mednarodnem letu otroka. MP. SVET IN Ml PIŠE IVAN SENICAR^ 19 EVROPA IN »EVROPSKI« PARLAMENT V Evropi je več kot trideset držav, ki so geografsko pa tudi politično razdeljene. Evropa je bila nekoč sre- dišče sveta, zdaj pa je še samo njegov zelo pomemben del. V Evropi nas živi okoli 462 milijonov, kar je 13 odstot- kov svetovnega prebivalstva, ustva- rimo pa (v odstotkih) 35 vse pšenice na svetu, 30 električne energije, 46 črnega premoga, 45 jekla, 42 vseh av- tomobilov in kar 54 odstotkov sve- tovne trgovine. Poleg tega daje Evro- pi še posebno »težo* dejstvo, da se na njenih tleh soočajo skoraj vse politič- ne silnice, ki opredeljujejo današnji svet: oba bloka ter neuvrščene in nevtralne dežele, razvitost in nera- zvitost, gibanja za mir in nakopičeno orožje ter vojaška sila. Doslej sta bila dva sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju, in sicer v Helsinkih ter v Beogradu. Evropske države vse bolj sodelujejo med seboj, ne glede na navedene in druge deli- tve. Jugoslavija je pri tem še posebno dejavna, saj ima razvite stike z vsemi evropskimi državami. Zahodnoevropsko združevanje v »Evropo«, kot sami pravijo, ima več poti. Pomemben začetek je marec 1957. leta, ko je bila v Rimu ustanov- ljena Evropska gospodarska skup- nost. Takrat je imela 6 članov, danes jih je 9, pojavljajo pa se novi kandi- dati. Vzporedno z gospodarskim so- delovanjem in stiki na drugih po- dročjih pa trajajo poskusi z evrop- skim parlamentom že od 1949. leta. Ideja je, da bi v takem parlamentu predstavniki političnih strank iz 9 dežel skupaj odločali o nekaterih skupnih zadevah, kar pa se je pokaza- lo kot zelo težavna naloga. V začetku junija bodo volitve v no- vi evropski parlament. V devetih dr- žavah je okoli 256 milijonov ljudi, od katerih je okoli 190 milijonov voliv- cev. Ta najnovejši parlament naj bi imel 410 sedežev, ki bodo razdeljeni takole: ZR Nemčija jih bo imela 81, Velika Britanija 81, Italija 81, Franci- ja 81, Nizozemska 25, Belgija 24, Dan- ska 16, Irska 15 in Luksemburg 6. Pri tem je uporabljen »ključ*, da pride 1 poslanec na določeno število prebi- valcev. Za vsako deželo je ta ključ različen. m JUGOSLAVIJA IN DEŽELE V RAZVOJU V okviru politike neuvrščenosti, ki je naša trajna opredelitev, ima po- sebno mesto prizadevanje neuvršče- nih dežel za novo gospodarsko uredi- tev v svetu in seveda sodelovanje na tem področju med samimi deželami v razvoju. V OZhf in še posebej na 5. konferenci na vrhu neuvrščenih de- žel avgusta 1976. leta v Colombu, Sri Lanka, so bili sprejeti konkretni pro- grami in naloge v tem smislu. Sodelo- vanje med samimi deželami v razvo- ju naj bi blažilo grozljive posledice, ki jih ima sedanji svetovni gospodar- ski red na stanje gospodarstev v teh deželah (samo dolgovi so dosegli že blizu 300 milijard dolarjev), hkrati pa naj bi pomagalo tem državam, in celi njihovi skupini, da se opre na svoje lastne sile, pa naj bo pri last- nem razvoju ali pa pri dialogu z ra- zvitimi deželami. Menjava in gospodarsko sodelova- nje Jugoslavije z deželami v razvoju nenehno raste. Samo od leta 1973 se je povečalo, če računamo po tekočih cenah, za trikrat. Vendar to še ni do- volj, da bi dosegli 20-odstotni delež dežel v razvoju v naši blagovni me- njavi s svetom. Kar 80 odstotkov na- šega izvoza v dežele v razvoju odpade na industrijske proizvode in opremo, uvažamo pa predvsem surovine in prehrambene proizvode. Poseben vi- dik našega sodelovanja z deželami v razvoju so investicijska dela. Njiho- va vrednost stalno raste in presega eno milijardo dolarjev. Poseben vi- dik našega povezovanja s svetom so industrijske kooperacije, na področ- ju katerih ima Jugoslavija okoli 1700 dogovorov, toda na dežele v razvoju jih odpade le nekaj desetin. Od leta 1973. je jugoslovansko združeno delo ustanovilo v deželah v razvoju 6 no- vih lastnih in 15 mešanih podjetij. V tujini imamo 832 podjetij in poslov- nih enot našega gospodarstva, od ka- terih pa odpade na dežele v razvoju 175 enot. Pri tem naglem razvoju do- segajo naše republike različne hitro- sti. Slovenija je najprej dokaj zaosta- jala, zdaj pa je svoje sodelovanje z deželami v razvoju pospešila. Pospe- šeno sodelovanje z deželami v razvo- ju ni samo trenutna naloga našega združenega dela, ampak trajna in za nas življenjsko nujna opredelitev. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 20 - 24. maj 1979 GIBANJE CEN V KONJIŠKI OBČINI PREHITRA RAST CEN Izdelati program izvajanja politike cen čeprav smo kot temeljni cilj politike cen za letošnje leto začrtali nižjo rast cen in življenjskih stroškov ter s tem podprli uresničevanje ciljev ekonomske stabiliza- cije, pa nam zadnji podatki o gibanju cen v prvem tro- mesečju 1979 v republikah in tudi občinah našega ob- močja kažejo ne preveč rož- nato sliko. Tako tudi v ko- njiški občini. Ne samo, da smo v repu- bUki ugotovili, kako so se nam cene na drobno in živ- ljenjski stroški povišali po najvišji stopnji - z izjemo cen storitev, tudi v konjiški občini je skupščinski organ za cene ugotovil celo od re- publiškega poprečja oziro- ma stopnje, dogovorjene v družbenem dogovoru o izva- janju politike cen v SRS v letu 1979, višje cene. Značil- no je, da so se v tem času pojavile višje cene pri samo- stojnih obrtnikih in organi- zacijah združenega dela, ki svojih cen do sedaj že nekaj let niso zviševali, nekateri celo ne v zadnjih petih letih. V tem primeru gre torej za politiko usklajevanja cen, kar je v smislu omenjenega dogovora, le v manjšem ob- segu gre za zviševanje cen zaradi povišanja cen surovi- ne in osnovnega materiala. Sicer pa je konjiški občin- ski organ za cene prejel v le- tošnjih prvih štirih mesecih v odobritev 35 cenikov za po- višanje cen, od katerih jih je 28 tudi odobril. Do najvišjih cen je prišlo v pre ielavi ko- vin, pri obrtnih storitvah in predelavi lesa, še najmanj pri slaščičarskih izdelkih, predelavi nekovin in izdelo- vanju tekstilnih izdelkov. Po podatkih oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Slovenske Konji- ce se pritisk na zviševanje cen v občini ne-bo nadalje- val, čeprav se bodo nekatere cene še spreminjale. Točne- je, še bodo tekom leta priha- jali zahtevki za povišanje cen pri izdelkih in storitvah iz pristojnosti občine, pred- vsem zaradi povišanja cen surovinam in osnovnemu materialu, kar je seveda po- sledica gibanja cen na celot- nem jugoslovanskem trži- šču. Konjiški skupščinski organ za cene je do sedaj upošteval takšne spremem- be in sicer sorazmerno po enoti proizvoda ali storitve, vendar te prakse ne poznajo oziroma priznajo vse občine. Prav zato je o teh proble- mih razpravljal na včerajš- nji seji tudi konjiški izvršni svet. Gre namreč za dilemo: ali pri takšnem upraviče- nem povišanju cen upošte- vati dogovorjeni odstotek skupno s spremenjeno ceno surovine ali osnovnega ma- teriala, ali čisti odstotek, ki je dogovorjen v republi- škem družbenem dogovoru, brez upoštevanja navede- nih sprememb cen materia- la. Vsekakor bo morala vsa- ka občina izdelati temeljit program izvajanja politike cen. MITJA UMNIK TELEX Z MALTE! v ponedeljek zjutraj smo na našem teleprinterju lahko prebrali prijetno sporočilo z Malte, ki nam ga je poslal Zdravko Ivačič, član montaž- ne ekipe zreških Cometov- cev. Ta ekipa je odpotovala na Malto, kjer v novi tovarni umetnih brusov in imena Co- metovega tozda Coflex, mon- tira stroje in opremo. Takole se glasi sporočilo: »Konec prejšnjega tedna smo zaključili montažo vse opreme tako, da smo jo lah- ko v tem tednu temeljito preizkusili. Prve rezalke smo naredili že v ponede- ljek, 14. maja, preizkusili pa naslednji dan. Izgleda, da bo vse v redu. Naslednji teden (ta teden - op. novinarja) na- daljujemo s proizvodnjo. Zadnji iz montažne skupi- ne pridemo domov v nedeljo zvečer, ostanejo le tehno- logi.« Torej prav prijetno in go- spodarsko uspešno sporočilo z Malte, kjer se z rokami in pametjo zreških Cometovcev uresničuje prva jugoslovan- ska naložba v tovarno umet- nih brusov Coflex Ltd. Malta. Vse bolj čvrsto pa postaja tu- di sodelovanje med našo dr- žavo in prijateljsko ter neuvr- ščeno sredozemsko Malto. MITJA UMNIK OGRAJA NA NADVOZU Delavci cestnega podjetja so v teh dneh montirali ograjo na nadvozu med Šempetrom in Žalcem. S tem bo na tem odseku ceste sedaj tudi bolj varna vožnja. T. TAVČAR I PETER KREPEL DIREKTOR TGO GORENJE Na zadnji redni seji so člani delavskega sveta TGO Gorenje v SOZD Gorenje imenovali za novega direk- torja dosedanjega vršilca dolžnosti Petra Krepla, di- plomiranega inženirja strojništva. Slednji se je v Gore- nju zaposlil leta 1965 in vse od takrat dalje pa do danes opravljal vrsto odgovornih del in nalog, od glavnega tehnologa do direktorja sektorja prrojektiranja proiz- vodnje. 1. decembra lani je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja delovne organizacije. Poleg odgo- vornega strokovnega dela je opravljal tudi več različ- nih nalog na družbeno - političnem področju, pri svo- jem delu pa je pokazal pravilen odnos do samouprav- nih in družbeno - ekonomskih odnosov. CELJE NOVA HALA Proslava 20 let Steklarja Četudi ima steklarska de- javnost v Celju dolgoletno tradicijo, je ime kolektiva Steklar zaslovelo pred dvaj- setimi leti. Začetki so bili skromni to- da ob prizadevnosti kolekti- va uspehi niso izostali. Zato je tudi proslava dvajsetletni- ce Steklarja izzvenela v vsej veličini, ne le zavoljo otvori- tve nove skladiščno-proiz- vodne hale, ki so jo povezali z velikim praznikom kolekti- va, marveč tudi sicer, saj je šlo pri tem za oceno poti, na katero so lahko ponosni. Steklar je v resnici primer rasti iz majhnega v velikega. Je zgled dobrega dela. Zato tudi njegova uveljavitev na celotnem jugoslovanskem tržišču ni slučajna. Podatki o poslovanju Ste- klarja v teh dvajsetih letih govorijo o nenehni rasti tako skupnega prihodka, kot do- hodka. Akumulacija je stal- na naraščala. Zato so tudi lažje odmerjali določena sredstva za investicije, za družbeni standard, za stano- vanja delavcev in podobno. Zdaj so prvi hali v Cretu, ob prazniku, v petek, 18. maja, dodali drugo, večjo in mo- derno opremljeno z avtomat- skimi stroji. Zanjo so odšteli okoli deset milijonov dinar- jev. Čeprav jih kličejo dela na novih zgradbah, drobnim uslugam, ki jih iščejo delov- ni ljudje in občani, ne bodo obračali hrbta. Nasprotno. V prihodnje jim bodo posvetili še večjo pozornost, prav tako ureditvi nekaterih prostorov v svojih enotah zunaj Celja. O vsem tem je na slavnosti govoril direktor Stane Jur- ko. Zbor kolektiva pa so iz- koristili še za podelitev po- sebnih priznanj osmim čla- nom, ki so v kolektivu vseh dvajset let in nekaterim dru- gim, ki so se v tem času še posebej uveljavili pri delu in samoupravnem oziroma družbenopolitičnem področ- ju. Priznanja je podelil pred- sednik delavskega sveta Erih Leskovšek, medtem, ko je eden najstarejših v kolek- tivu, zlasti po stažu, Janko- Kompan, izročil novo halo namenu. Na vsak način lepo darilo za dvajsetletnico kolektiva! M. BOŽIČ PREOBRAZBA GOSPODARSKE ZBORNICE TEMELJITO USKLAJEVANJE Razgovor s predsednikom GZ Celje dipl. ing. Mirom Jančigajem NT: V čem je bistvo preo- brazbe gospodarske zborni- ce po novem zakonu M. JANČIGAJ: Optimalno usklajevanje razvojnih usmeritev na področju go- spodarstva ostaja še naprej ena bistvenih nalog zborni- ce. Dosedanja organiziranost Gospodarske zbornice je te- meljila na enotni republiški usklajevalni politiki, tudi z enotnim nadzorom izvajanja te politike, prav tako so bile posamezne gospodarske pa- noge v republiki zbornično organizirane. Ta organizira- nost ni zagotovila dovolj čvr- stega in ustvarjalnega uskla- jevanja gospodarstva na po- sameznih področjih. V bodo- če naj bi bil razvoj tista osno- va za usklajeno akcijo, ki naj predvsem mobilizira spo- sobnosti gospodarstva za po- krivanje dogovorjenega ni- voja skupne, splošne in osebne porabe. Pri tem po- staja usklajevanje na »vme- snih področjih«, celo na ob- činskih nivojih naj bi v smi- slu zakona bila gospodarska aktivnost dosledno usklaje- na, vse pomembnejše. Glede na potrebe in ocene zmožno- sti posameznih občin pa smo v Sloveniji dogovorili gospo- darsko usklajevanje na ne- koliko širšem prostoru - na medobčinskem. ,TakflL..smQ. oblikovali trinajst medob- činskih gospodarskih zbor- nic. NT: Kako pa smo na teri- toriju celjske regije zbor- nično po novem organizi- rani? M. JANČIGAJ: Na območ- ju osmih občin celjske regije se je pokazala potreba po specifičnem obravnavanju področja, ki ga zajemata ob- čini Velenje in Mozirje. Spe- cifično področje pa so ostale občine. Pri oceni potreb in zmožnosti je bila prisotna značilna ugotovitev, da je slovenska delitev na regije že »tradicionalna«, da pa zadnja delitev v celjski regiji ima svoj specifični gospo- darski »raison d' etre«, torej gospodarsko usmerjevalni in usklajevalni smisel. Seve- da pa zaradi regijske značil- nosti kot celote, zahteva v bodoče medsebojno usklaje- vanje obeh zbornic v regiji, tako velenjske kot celjske. NT: Ali so bila razmišlja- nja o eni medobčinski zbor- nici za celjsko regijo? M. JANČIGAJ: Da, obsta jale so realne možnosti, da bi lahko imeli v regiji eno me- dobčinsko gospodarsko zbornico za usklajevanje go- spodarstva po teritorialnem načelu. Ocene pa so pokaza- le, da vendar nikogar ne mo- ti oblikovanje dveh, celo več - uspešno usklajevanje v re- giji z dvema zbornicama lah- ko celo pridobi na učinkovi- tosti. Bodoče aktivnosti bo- do morale dokazati uteme- ljenost tega prepričanja. NT: Opišite na kratko po- slanstvo celjske medobčin- ske gospodarske zbornice? M. JANČIGAJ: Celjska zbornica je bila ustanovljena 20. februarja. Ustanovna skupščina in statut sta dolo- čila njeno pristojnost gospo- darskega usklajevanja na ob- močju šestih občin: Žalec, Celje, Laško, Šentjur, Šmar- je in Slovenske Konjice. S sprejetim programom so bile določene tudi glavne usme- ritvene dejavnosti zbornice, ki naj bi bile v naslednjem obdobju predvsem nasled- nje: osnovni cilj je usklajena izdelava srednjeročnega pro- grama do leta 1985; Ta nalo- ga je utemeljena tako z do- brimi kot slabimi izkušnjami pri planiranju in izvajanju te- kočega srednjeročnega pla- na 1976-1980. Dejstvo je, da pri tem nismo bili dovolj čvrsti. Predvidevali smo mnogo, premalo pa pripravi- li izvedbo tega srednjeročne- ga plana. Aktivnost naše zbornice bo morala biti v bo- doče usmerjena prav v izvedbo in to tako, da bi že v letu 1980, torej v zadnjem le- tu tekočega srednjeročnega plana izvršili vse potrebne priprave za izvedbo nasled- njega srednjeročnega plana. Nerealno bi bilo sedaj priča- kovati, da zmoremo vse na- doknaditi, prav gotovo pa lahko zagotovimo v bodoče vsaj »izpad sedanjih mo- tenj«. NT: Optimistično, pa ven- dar realno ste zastavili na celjski gospodarski zborni- ci naloge, ali vsaj osnovno usmeritev. Pa vendar, tudi to je realno vprašanje: na kateri največji problem lahko računate pri uresniči- tvi zaporedja zborničnih aktivnosti? M. JANČIGAJ: Premajhno sodelovanje med občinami v katerikoli dejavnosti lahko realno zavre uspešnost akcij zbornice. Za nami so sicer že vsi najpomembnejši razgo- vori z vsemi političnimi akti- vi v posameznih občinah in z velikim zadovoljstvom lah- ko zagotavljam, da so odprta vrata za sodelovanje v vseh šestih občinah. Na osnovi analize konkretnih področij smo ugotovili potrebo po so- delovanju in da je vsepovsod tudi pripravljenost za sode- lovanje. Bistveno je, da na tem območju dosežemo več- jo izkoriščenost vseh gospo- darskih potencialov, ki so po naši oceni večji od trenutnih doseženih rezultatov. Prav usklajenost pa lahko zagoto- vi te večje gospodarske re- zultate. MITJA UMNIK S slavnostne proslave 20 letnice Steklarja: Stane Jurko, direktor kolektiva med govo- rom in Janko Kompan, ko odpira novo halo in jo izroča namenu. št. 20 - 24. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 5 CELJE TURISTIČNI TEDEN Kmalu tudi razstava Peiilcanove fotografije čeprav ohranja Turistično društvo Celje v svojih letnih delovnih programih več ali manj tradicionalne oblike, je vsako leto tudi nekaj no- vega. Skrb za Stari grad ostaja tudi letos in kdo ve, kako dolgo še, na prvem mestu. V njej tudi odločitev za uredi- tev manjše muzejske zbirke, potem ureditev gostišča in še kaj. Čeprav se na prvi pogled zdi, da ima akcija Hortikul- tura le začasno obeležje, v bi- stvu ni tako, saj je skrb za urejeno okolje, za lepo mesto tista, ki že dolga leta sprem- lja društveno dejavnost. V turistični propagandi Celja kmalu nove pridobi- tve: prospekt Celja, plakat in ne nazadnje izdaja, ki bo po- svečena Hortikulturi 80. In potem številne priredi- tve, izleti, predavanja, tek- movanje za zlato vrtnico, za urejeno okolje, izdaja spo- minkov in še in še. To je torej tisto, ki ostaja, ki se ponav- lja, čeprav je tudi v teh načr- tih dosti novih pobud. Najnovejša in tudi najpo- membnejša pa je odločitev, da bo društvo vendarle pri- pravilo Turistični teden. Na- slov v glavnem pove vse, ne pa veliko. Teden je lahko takšen ali drugačen. Letošnji prav gotovo ne bo takšen, kot bi lahko bil. In vendar zasluži pozornost, saj gre za poskus, kako opozoriti na Celje, na njegovo turistično vlogo. Celjski turistični te- den bo v sreeini junija. Kma- lu. Skoraj prekmalu, plasti zaradi priprav nanj in druge- ga, kar je treba še opraviti. Toda, v tem ni opravičilo. Okvirni program je bogat. Zajema likovno razstavo, ki jo bodo imeli slikarji iz Ši- ška, zagotovljen je nadalje li- terarni večer skupine, ki se zbira okoli revije »Obrazi«, pripravljeni bodo nekateri izleti, morda predavanja, po- sveti itd. Do veljave bodo prišli tudi mojstri kuharskih specialitet. Organizatorji Turističnega tedna v Celju pričakujejo, da bo na velik odmev naletel obisk Pokrajinskega muzeja, morda Starega gradu, ogled Celja in podobno. Rekli bo- ste, čemu vse to. Toda, ali poznate Celje? Ali bi lahko, če bi imeli obisk, kar tako iz rokava stresli glavne značil- nosti Starega gradu? Bi ve- deli kaj več povedati o Celja- nih, o grofih, njihovem vzpo- nu in padcu? Kaj pa Muzej? Ga poznate? In mesto? Poz- nate svoje mesto? Nič koliko vprašajev, tudi nič koliko zadreg. Pa ne bo- dite sramežljivi, saj je tako z mnogimi, da ne zapišemo kaj več. In tako se nam v Turističnem tednu obetajo tudi obiski Pokrajinskega muzeja, Starega gradu in sprehodi po mestu pod vod- stvom zgodovinarjev, pod vodstvom ljudi, ki bodo po- vedali kaj več o mestu, nje- govem nastanku, posebno- stih, spomenikih in še in še. Tako tudi o muzejskih zbir- kah. Enako o Starem gradu. Torej, ogled mesta, muzeja in Starega gradu pod stro- kovnim vodstvom. Morda bo to združeno tudi s kraišim predavanjem, morebiti s pre- dvajanjem takšnega ali dru- gačnega filma, diapozitivov? Vse to v času Turističnega tedna, ki se ga domače Turi- stično društvo loteva kot za- menjavo za poletne kulturne prireditve, ki letos prehajajo v druge roke, v domeno Za- voda za prireditve. Morda se bo v tem tednu zvrstila še kakšna prireditev, saj program zaenkrat še ni utrjen. Toda, naj bo tako ali drugače, že prvi obrisi obeta- jo lepo prireditev, oziroma kar serijo prireditev. M. BOŽIČ KOZJANSKO: TURISTIČNA POT čeprav formalne otvoritve turistične poti Kumrovec- -Kozjansko še ni bilo, je pravzaprav ta zanimiva pot že zaživela. Deloma tudi po zaslugi kolektiva hotela Atomske toplice v Podčetrt- ku, ki za svoje goste že dlje časa pripravlja izlete na tej relaciji. Po zadnji odločitvi, bo od- bor za turistično pot Kumro- vec-Kozjansko poslej delal kot samostojno telo Celjske turistične zveze. Po sklepu zadnje seje organizacijskega odbora, ki ga vodi Bojan Al- breht, bodo zdaj v akcijo sto- pila tudi turistična društva in še predvsem krajevne skupnosti, saj gre med dru- gim za ureditev krajev, za pripravo gostišč in drugih enot za sprejem gostov in po- dobno. V Robanovem kotu RIBiCI ZA DAN MLADOSTI Tudi ribiči bodo počastili dan mladosti. In ne samo mladi člani celjske Ribiške družine. Kajti na tekmovanje, v nede- ljo, 27. maja, z začetkom ob 8. uri, so povabili tudi mlade in njihove ekipe iz sosednjih in pobratenih' ribiških družin. Tako pričakujejo udeležbo mladih ribičev iz Šempetra, Mo- zirja, Šoštanja, Velenja, Laškega, Štor, Podčetrtka in Ljub- nega ob Savinji. Prav tako so povabili ribiče iz štirih družin na ljubljanskem območju, in to Vrhnike, Vevč, Dolomitov in Barje. Celjane bosta zastopali dve ekipi, drugi mladinci pa bodo tekmovali izven konkurence. Tekmovanje bo v ulovu na najtežjo ribo, sicer pa na Šmar- tinskem jezeru, na polotoku Brezova, torej tam, kjer imajo celjski ribiči svojo postojanko. DOLINA VABI Z otvoritvijo in ureditvijo Savinjskega gaja v Mozirju, lani aprila, so se pogoji za izletniški turizem v Gornji Savinjski dolini znatno izboljšali. Prednosti in lepo- te novega parka z narodopi- snimi značilnostmi gornjesa- vinjskega območja so se kmalu pokazale. Samo lani si je Savinjski gaj v Mozirju ogledalo okoli osemdeset ti- soč ljudi. In ne samo Savinj- ski gaj, delo slovenskih vrt- narjev in pridnih rok Mozir- janov, marveč tudi druge kraje. Savinjski gaj vabi tudi le- tos. Park je lepo urejen in mikaven ob vsakem času. Vredni obiska in ogleda pa so še drugi kraji in območja ob gornjem toku Savinje in ob Dreti. Vsak kotiček je tu biser zase. Poleg Logarske doline sta tu še Robanov in Matkov kot. To je zaščiteno območje, to so naši narodni parki. Nad Robanovim kotom je obnovljena tudi partizanska bolnišnica. Po shojeni poti je moč ugotoviti, da ima veliko obiskovalcev. Podobno velja za Logar- sko dolino in Matkov kot z znanim škafom. Na Okrešlju je še veliko snega. Navzlic temu je pot do Frischaufovega doma, ki ga oskrbujejo celjski planin- ci, varna in lepa. Seveda pa je celotna doli- na izhodišče še za druge izle- te. Tudi v Zadrečko dolino z Gornjim gradom in Novo Štifto. V dolini doživlja nove vzpone tudi kmečki turizem. Vse več je gospodarjev, ali bolje rečeno gospodinj, ki se odločajo tudi za to dejav- nost. Letos bo odprtih nekaj novih postojank kmečkega turizma. Tudi v Šmartnem ob Dreti. MB POLZELA: ZA UREJENO OKOLJE V žalski občini so med prvimi ustanovili skupnost za varstvo okolja ter sprejeli program dela. Seveda pa morajo naloge po tem programu izvajati posamezne krajevne skup- nosti. Na Polzeli so pred kratkim ustanovili odbor za varstvo okolja, ki mu predseduje Ludvik Dobovičnik. Na prvem razširjenem sestanku so se tudi dogovorih, kako bodo delali. Da pa ne bi bilo zopet veliko govorenja in malo storjenega, so pripravili akcijo,ki je trajala od 13. do 19. maja. V tem času so zravnali in zasuli divja odlagališča odpadkov, pio- nirji, mladinci in drugi občani pa so z velikimi vrečkami prečesali domala vso krajevno skupnost in pobrali vse od- padke. Se posebno bogata z udeležbo pa tudi najbolj učin- kovita je bila zadnja akcija, pretekli petek, saj je v njej sodelovalo preko 300 občanov skupine učencev pa so vodili njihovi učitelji. Vsi tisti, ki so v akciji kakor koli sodelovali upravičeno pričakujejo, da bodo Polzelani njihov trud upoštevali in odpadke odslej spravljali tja, kamor sodijo. Komisija je zato nabavila tudi 150 pločevinastih posod za odpadke, ki jih krajani lahko po dokaj nizki ceni kupijo na krajevni skupno- sti Polzela. T. TAVČAR. POPRAVEK v sestavku SPODBU- DNO TUDI, KO GRE ZA ZASEBNO DEJAV- NOST v 19. številki Nove- ga tednika z dne 17. maja je prišlo do tiskovne na- pake. 2. odstavek besedila se glasi takole: I. Če ste obrtnik vam Ljubljanska banka nudi kratkoročne kredite za: nakup materiala za poslo- vanje, plačila storitev- drugim osebam, poravna- vo tekočih storitev dru- gim osebam, poravnavo tekočih obveznosti (da- vek, prispevki za socialno zavarovanje, OD delav- cem, članarine). Najvišji možni znesek omenjene- ga kredita je 300.000 din, 11% obresti se obračuna- vajo trimesečno in ob od- plačilu kredita. Rok za odplačilo kredita je naj- več 11 mesecev. ljubljanska banka Splošna banka Celje Ljubljanska banka - Splošna banka Celje skuša zajeti v varčevanje vse sta- rostne skupine od novorojenčkov, malč- kov v VVZ, pionirjev, mladincev do odraslih in upokojencev. Edina vrzel v varčevanju so bili doslej srednješolci, a v marcu je bil storjen velik korak, ko je bila odprta 1. mladin- ska hranilnica na PŠC in v četrtek, 17. maja je bila slavnostna otvoritev mla- dinske hranilnice na Tehničnem šol- skem centru. Ob tej priložnosti je v imenu mladin- ske organizacije spregovoril in pozdra- vil pobudo Ljubljanske banke Rudi Lu- žar. Nato so izvolili člane sveta mladinske hranilnice, ki bo delovala na šoli ob sre- dah od 12.20 do 14. ure, to so: Bojana Belak, Robert Teržan, Marjana Štante, Jurij Horvatič, Alenka Derčar, Slavica Vidmar, Romuna Kostrivc Dani Klan- čar, Marjan Hrastnik in Sandi Sever. ČLani samoupravne mladinske kontro- le pa so Majda Zupane, Andreja Šantl, Lilijana Zidanšek, Alenka Derčar in Sla- vica Vidmar. Predsednica MH na TŠC je Štante Marjana, namestnik pa Horvatič Jurij. Ljubljanska banka bo kotiček v mladin- ski sobi, kjer bo delovala mladinska hra- nilnica, tudi primerno opremila in tako upamo, da bo delo steklo lahko še v tem polletju, s polno paro pa seveda v no- vem šolskem letu jeseni - ob pomoči mentorjev: Tov. Branka Karnerja in Tov. Majde Tržan. Po krajših konkretnih navodilih za delo in poslovanje, je predstavnica Ljubljanske banke izročila novo usta- novljeni Mladinski hranilnici na Tehnič- nem šolskem centru hranilno knjižico Ljubljanske banke z začetno vlogo 500 din za željo, da bi bilo poslovanje kar se da uspešno. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 20 - 24. maj 1979 1.-7. JUNIJ 1979 TEDEN SOLIDARNOSTI Delovni ljudje celjskega območja za Črno goro Socialistična solidarnost delovnih ljudi in občanov se kaže in potrjuje skozi vse leto. Gre za različne akcije zbiranja materialnih in drugih sredstev ter nudenje pomoči ljudem v stiski. Le- tošnji Teden solidarnosti, ki je po družbenem dogovo- ru proglašen za Teden soli- darnosti narodov in naro- dnosti Jugoslavije, sovpada v že zelo razgibano akcijo zbiranja solidarnostne po- moči za prizadeto območje v Črni gori po katastrofal- nem potresu 15. aprila 1979. Dosedanjo akcijo zbiranja soUdarnostne pomoči priza- detemu prebivalstvu v Črni gori je že moč dobro oceniti. Delovni ljudje in občani so samoiniciativno posamič in organizirano v okviru kra- jevnih skupnosti, društev, temeljnih organizacij zdru- ženega dela in drugih temelj- nih skupnosti sprožili akcijo pomoči takoj. Ker ta akcija zbiranja solidarnostne po- moči za Črno goro poteka skozi vse leto, je prav, da v Tednu solidarnosti ocenimo akcijo solidarnosti v celoti. Zato moramo v vseh organi- zacijah združenega dela, kra- jevnih skupnostih, društvih, družbenopolitičnih organi- zacijah dogovoriti programe solidarnostnih akcij, o ude- ležbi v širših skupnih akci- jah, zbiranju prostovoljnih in solidarnostnih sredstev na osnovi zveznega dogovora in zakona o oblikovanju sred- stev solidarnosti za odprav- ljanje posledic naravnih ne- sreč. Predvsem pa je treba oceniti lastno organiziranost in pripravljenost. Občinska - konferenca SZDL, zlasti še koordinacij- ski odbor za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti mora prevzeti vlogo iniciatorja, nosilca, koordinatorja akcij solidar- nosti. Naloga koordinacij- skega odbora je, da s svojimi programi in neposredno ak- cijo vpliva na družbene orga- nizacije in društva, zlasti or- ganizacijo Rdečega križa, krajevne skupnosti, organi- zacije združenega dela, druž- benopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti. Pomemben delež v obliko- vanju solidarnostne zavesti v naši samoupravni sociali- stični družbi imajo tudi mla- dinske delovne akcije, ki so vse bolj množične in števil- ne. Načrt za mladinske de- lovne akcije ie pripravljen. Pomembna je vloga speciali- ziranih brigad. 2e dogovor- jenim akcijam so se že in se še bodo pridružile posebne akcije v zvezi z odpravlja- njem posledic potresa v Črni gori: za pomoč Črni gori je predvidena zvezna akcija. Posebno pomembno vlogo v solidarnostnih akcijah ima Rdeči križ kot najštevilnejša in najbolj množična humani- tarna organizacija. Sodelova- nje RK se kaže v solidarnost- nih akcijah krvodajalstva, že utečeni akciji zbiranja stare- ga papirja, obleke in drugega materiala. Vse bolj je prisot- na, čeprav v še premajhnem obsegu, pomoč ostarelim ob- čanom za prirr-r bolezni. RK bo v letošnjem letu orga- niziral tečaje za usposablja- nje aktivistov RK za pomoč in nego ostarelim in bolnim občanom. Pomemben vir solidar- nostnih sredstev so dohodki iz osebnih dohodkov oziro- ma iz združenega dela, poz- nani kot enodnevni zaslu- žek. V Tednu solidarnosti pa delovni ljudje in občani v skladu z določili družbenega dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti izraža- jo svojo solidarnostno zavest s prizadetimi ob elementar- nih nesrečah, s plačevanjem znamkic solidarnosti za vse poštne pošiljke (0,30 din) in doplačilo v vrednosti 1,00 din kot vstopnica za kultur- ne, zabavne, športne priredi- tve in vozovnica za notranji promet. V akcijo solidarnostne po- moči, ki je stekla v vsej Ju- goslaviji se je aktivno vklju- čila tudi naša občina. Na dan potresa je bil aktiviran ob- činski štab za civilno zaščito in del sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbe- no samozaščito. Uvedeno je bilo stalno dežurstvo na se- dežu štaba, ki je trajalo od 15. 4. do 24. 4. 1979. Za pove- zavo z republiškim štabom za civilno zaščito se je v na- vedenem času polno vključil tudi občinski center za obve- ščanje in alarmiranje, ki je delal tudi za potrebe pokra- jine. Pomoč prizadetim je bila posredovana v treh oblikah, in sicer v materialu, v denar- nih sredstvih in strokovnih ekipah. Po prenehanju po- trebe po delovanju občin- skega štaba civilne zaščite je izvršni svet skupščine obči- ne Celje imenoval poseben koordinacijski odbor za po- moč Črni gori, ki vodi akcijo dalje. V materialu je bilo iz naše občine poslano: 200 odej, 11 šotorov, 64 spalnih vreč, 67 zložljivih po- stelj, 80 veder za vodo, 14 plinskih kuhalnikov s plin- skimi jeklenkami, 1800 kg razne emajlirane posode, 176 rjuh, 60 jogi vzmetnic, 3 kar- tone šolskih potrebščin, za 141. 400 din vrednosti pre- hrambenih artiklov-konzerv, 2 avtobusa (možnost prede- lave za stanovanje ali učilni- co), stanovanjsko barako, 3.190 kg jabolk. Pripravljeno za odpremo pa je še 30 ton opeke in 30 m^ žaganega smrekovega lesa, počitniška prikolica. Skupna vrednost material- ne pomoči znaša l,632.000,00dinarjev. Pomoč v materialu so da- rovali: Ingrad, EMO, Izlet- nik, Merx, Izvršni svet skup- ščine občine Celje, LIK Savi- nja, Opekarna Ljubečna, Ta- petništvo, Kovinotehna, Tkanina, Skupnost za zapo- slovanje, TVO Skofja vas, Aero Celje, Hmezad, Surovi- na Maribor - enota Celje, Li- bela Celje. Za prevoze materiala pa sta poskrbela Prevozništvo (na letališče Brnik in železni- ško postajo Cret) in ŽTP. Zdravstveni center Celje je poslal na potresno območ- je higiensko-epidemiološko ekipo; Razvojni center in Ingrad pa ekipi gradbenih strokovnjakov za ocenitev škode. Ekipe strokovnjakov so imele pripravljene tudi na- slednje organizacije združe- nega dela: Nivo, Komunalno podjetje. Železarna, Cinkar- na in Zdravstveni center. Pripravljena je bila tudi eki- pa geofolistov občinskega štaba za civilno zaščito, do odpoklica teh ekip pa ni prišlo. Stanje zbranih sredstev in materiala na dan 22. 5. Ii979 je sledeče: na Žr SDK - 50700-849-570 je 3,304.140,50 din obveznice RK 28.890,80 din poslani material - vrednost _1,637.000,00 din SKUPAJ: 4.970.031,30 din Akcija je vseskozi poteka- la tekoče in brezhibno. Ob- činski štab za civilno zaščito je opravljal tudi funkcijo po- krajinskega štaba za civilno zaščito ter koordiniral akcijo zbiranja pomoči s širšega ob- močja vse do ustanovitve koordinacijskega odbora za pomoč prizadetim v Črni gori. Koordinacijski odbor za pomoč prizadetim v Črni gori MED PRIPADNIKI TO PROTIDESANTNI BOJ Pripadniki žalske TO so se Mova izkazali Pred kratkim so se v okvi- ru rednega izobraževanja znova zbrali pripadniki žal- ske teritorialne obrambe. Vojaške vaje so potekale ob vznožju Dobrovelj. Zapiše- mo lahko, da so vaje tudi tokrat povsem uspele. Pri- padnike teritorialne obrambe smo obiskali in tam je nastala tudi nasled- nja anketa. Preberimo si kaj so nam povedali nekate- ri udeleženci. MARTIN GORSEK: V teh dveh dneh se je četa urila v protidesantni borbi in v borbah proti diverzantom. Res je, da smo prehodili okrog štirideset kilometrov. vendar moram reči, da ni- smo bili preveč utrujeni. Tu- di po zaslugi izjemne disci- pline.« MARJAN STERNIK: »Dokazali smo, da smo fizič- no dovolj sposobni. Vse za- dane naloge smo uspešno opravili. Prepričan sem, da smo v teh dveh dneh precej pridobili in osvežili doseda- nja znanja. Tudi vreme je bi- lo kar primerno.« DRAGO CIZEJ: »Nisem edini, ki je ob koncu ugotav- ljal, da ima toliko kondicije. Tokratne vaje so dokazale, da smo v zadostni meri uspo- sobljeni za vse naloge, seve- da pa se ob tem ne gre uspa- vati. Zamivo je, da je oba dni vladala velika disciplina, med vsemi teritorialci pa tu- di izjemno tovarištvo.« DARKO MURSIC: -Pri- jetno je bilo tudi v soboto zvečer, ko smo pod Dobro- vlaml, pripravili partizanski miting, na katerem so sode- lovali tudi člani osnovne or- ganizacije ZSMS iz Letuša. To je bilo na domačiji Krajn- čevih v Podvrhu. Domači so nas izredno lepo sprejeli medse.« JANEZ VEDENIK Slike: TONE TAVCAR NOVO VODSTVO SZDL V ŠMARJU Na nedavni volilni kon- ferenci OK SZDL Šmarje pri Jelšah so izvolili novo vodstvo občinske konfe- rence. Pomembno nalogo, vo- diti frontno organizacijo v naslednjem obdobju, so zaupan JOŽETU DRO- FENIKU, ki že več kot petnajst let opravlja od- govorne dolžnosti v izvrš- nem svetu skupščine ob- čine. Jožeta Drofenika smo tudi v preteklosti lahko našli v vodstvenih organih večih družbeno- političnih organizacij. Podpredsednik bo od- slej JOŽE UNVERDOR- BEN, ki je doslej vodil to organizacijo. Se naprej bo ostal se- kretar občinske konfe- rence JOŽE GOJTAN, ki prav tako že leta aktivno sodeluje v družbenopoli- tičnem življenju občine. Jože Drofenik, Jože Unverdorben, Jože Goj- ; tan, Angelca Cepin in j Alojz Libnik pa bodo kot j delegatje zastopali šmar- ; sko frotno organizacijo v ' republiški konferenci SZDL. Volilno konferenco je obiskal tudi Franček Knafeljc, član RK SZDL, ki je pohvalno ocenil nji- hovo delo. SEJA PREDSEDSTVA SZDL ŽALEC MALO ŽENSK .4 Predsednik spet Ivan Robič Na volilni konferenci OK SZDL v Žalcu, ki je bila pred kratkim, so za predse- dnika izvolili Ivana Robiča, ki je doslej opravljal dolž- nost sekretarja. Za sekre- tarja so izvolili Janeza Fe- drana, za podpredsednike pa Ivana Poteka, Staneta Lesjaka in Bredo Verstov- šek. V ponedeljek je bila že prva seja predsedstva OK SZDL, na kateri so sprejeli delovni program do konca letošnjega leta. Člani so menili, da bi bila prav, ko bi bil program raz- deljen na posamezna po- dročja, s katerimi se bo pred- sedstvo v bodoče ukvarjalo. Predlog programa je bil na- mreč preveč podoben dnev- nemu redu, razdeljenemu po mesecih. Lažje in bolj kako- vostno bo namreč delo, če bodo zastavljene naloge' po- sebej obravnavale na primer gospodarstvo in družbeni plan, nadaljnji razvoj samou- pravljanja in delegatskega sistema, vprašanja dela kra- jevnih skupnosti in samou- pravnih interesnih skupno- sti ter drugo. V nadaljevanju ponedeljkove seje so izvolili člane Izvršnega odbora predsedstva OK SZDL. Za predsednika so izvohli Jane- za Fedrana, za člane pa Piro;^ ško Grilanc, Štefko Popit, Vinka Kropivška, Ivana Po- teka, Jerneja Koštomaja, Milana Zupanca in Mirana Kača.Na seji bi morali ime- novati tudi člane posamez- nih svetov, koordinacijskih odborov in komisij, vendar so menili, da je predlog do- kaj nedosleden, saj v nekate- rih svetih ni bilo najti žensk. Skratka, predloge bo treba še enkrat proučiti in bo o tem beseda tekla na prihod- nji seji predsedstva OK SZDL. Zanimivo je bilo zaključno poročilo o proslavi 110 letni- ce žalskega tabora. Res ne- koliko pozno, toda menili so, da je proslava uspela v vseh pogledih. Škoda le, da v sredstvih javnega obvešča- nja o tem ni bilo dovolj zapi- sanega in povedanega. Se zlasti zato, ker vemo, kakšno vlogo so imeli tabori pred sto in več leti na Slovenskem. Konec koncev je šlo tudi za republiško proslavo. Edina svetla izjema pri tem je bilo, kot so poudarili, uredništvo Novega tednika in radia Ce- lje. Nikakor pa v Žalcu ne morejo razumeti, zakaj na proslavo ni bilo predstavni- kov celjske in zasavskih ob- čin. JANEZ VEDENIK FRANKOLOVO VRTEC ZA 40 OTROK Počastitev pomembne partizanske akcije Bilo je v noči 23. maja 1944. leta. Skupina partiza- nov, predvsem domačinov, je vdrla v vas, zasedla skladi- šče orožja, popisala stene hiš z gesli Osvobodilne fronte in nagnala nemške učitelje. To je dogodek, ki so si ga delovni ljudje in občani Kra- jevne skupnosti Frankolovo izbrali za svoj krajevni praz- nik. Letošnje slavje ni minilo samo v obujanju spominov na minula leta, marveč tudi v oceni uspehov, ki so jih do- segli, še predvsem pa v izro- čitvi novega otroškega vrtca svojemu namenu, se pravi otrokom in njihovim mate- ram, saj jih bo štirideset od njih poslej brez skrbi odhaja- lo na delo. Njihovi malčki bodo medtem v varstvu, v vrtcu. Osrednji prireditvi v poča- stitev praznika sta bili v so- boto, 19. maja. Popoldne je bila najprej slavnostna seja članov skupščine Krajevne skupnosti in vodstev krajev- nih družbenopolitičnih orga- nizacij, takoj za tem pa še otvoritev novega vrtca. i Na obeh je o pomenu praz- nika govoril predsednik skupščine Krajevne skupno- sti Bogdan Šnabl, ki je dejal, da je šel gospodarski razvoj na Frankolovem sicer po po- časnejši poti, toda, navzlic temu je dosegel uspehe, ki govorijo, da tod prebivajo prizadevni ljudje. Tako so uredili okoli 30 km cest, na- peljali elektriko v sleherno vas, prav tako vodovod, do- bili nekaj novih stanovanj, zlasti za učitelje, zdaj čakajo na novo telovadnico, imajo lepo gostišče, medtem ko s trgovino niso zadovoljni, če- prav jim zagotavlja osnovno preskrbo, pridobili so pro- store za Krajevno skupnost in krajevne družbenopolitič- ne organizacije, za gasilce, ki jih bodo v kratkem preuredi- li in na istih temeljih postavi- li novi dom. Tudi asfaltirani odseki ceste govorijo, da gre- do naprej. Vsebina krajevne- ga praznika nosi s seboj po- membno in veliko izročilo. Na slavnostni seji je pred- sednik sveta skupščine Kra- jevne skupnosti Marjan Pe- lin podelil pet krajevnih priznanj kolektivom, ki ima- jo največ zaslug, da so na Frankolovem dolaili otroški vrtec. Priznanja so dobili: Občinska konferenca SZDL Celje, Občinska skupnost otroškega varstva Celje, Marles, Konstruktor iz Slov. Bistrice in KOC iz Velenja. Posebno priznanje pa so izrekli celjski Občinski ko- munalni skupnosti ter ko- lektivu Ceste-kanalizacije. In potem otvoritev vrtca, ki je znova privabila veliko število domačinov. Sredstva zanj je odštela Celjska Skup- nost otroškega varstva. Gre za okoli 3,8 milijona dinarjev in za ustanovo, ki bo sprejela štirideset malčkov ter ki bo delala kot enota VVZ »Tonč- ke Cečeve« v Celju. Vrtec je izročila namenu Vida Štukelj. Oba dogodka so lepo do- polnili godbeniki iz Malih dol, domači pevski zbor pro- svetnega društva »Anton Be- zenšek« ter šolski otroci. Sicer pa so celotni praznič- ni program izpopolnili še športniki. M. BOŽIC št. 20 - 24. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 7 PORTRET STANETA SENIČARJA, POLITIKA IN ČLOVEKA TISOČERO NITI TOVARIŠTVA »Uveljavili smo politiko delavcev - ne forumov« Ko sem tam nekje v le- tu 1973 prvič spoznala Staneta Seničarja, me je bilo pred njim malce strah. Priznam, da je bil to bolj strah pred njego- vo funkcijo sekretarja komiteja ZKS v Celju, kot pa strah pred člove- kom. In kot danes se spo- minjam - bilo je na seji naše partijske organiza- cije - ko mi je Stane de- jal: »Veš kaj, dajva se no tikati, se bova lažje po- govarjala. Saj sva konec koncev oba komunista!« Moj strah se je nenado- ma razblinil v mehurč- ke, ki so z leti, ko sem se s Stanetom Seničarjem pogosto srečevala, čisto zbledeli. In ko danes ta- kole razmišljam o tistem srečanju se mi zdi, da je bil strah čisto upravi- čen. Tedaj sem poznala le Staneta Seničarja kot celjskega partijskega se- kretarja. Danes pa vem, da je Stane predvsem človek. UPORNIK ZOPER KRIVICE Rodil se je v celjski de- lavski družini, kar je po njegovih besedah odločil- no vplivalo na njegovo ra- zmišljanje in na vse nje- govo življenje. Po konča- nem osnovnem šolanju se je vpisal na gimnazijo, kjer je kaj kmalu spoznal, da so njegove misli o lju- deh, o družbi in odnosih drugačne od misli tistih mladih ljudi, ki so rasli v izobilju in udobju. Skozi različne tečaje in druge oblike mladinskega uspo- sabljanja, ki jih je bilo te- daj zelo veliko, se je poča- si kalil v upornika, ki ni pristajal na odnose, ki so se kazali v socialnem ra- zlikovanju in neenakem položaju delavcev z osta- limi poklici. Začel je povzdigovati glas zoper krivice, ki so se dogajale na šoli in ki jih je zanetila predvsem malomeščan- ska miselnost nekaterih učiteljev in dijakov ter postajati vodja tistih mla- dih, a napredno mislečih ljudi, ki so čutili, da se porajajo nezdravi odnosi, v naši družbi. Kaj kmalu se je tudi odločil, da bo stopil v vrste komuni- stov. »V partijo sem se vklju- čil leta 1959, tako da letos obhajam dvajsetletnico staža. Moram reči, da sem se zelo zavestno odločil za to, da grem med komuni- ste, saj sem bil prepričan, da lahko kot komunist hi- treje uveljavljam svoj od- nos do ljudi in sveta. Na vse moje delo pa je mo- čan vtis naredilo pred- vsem dejstvo, da sem bil izredno povezan z delav- ci. Da sem začutil, kateri so njihovi interesi in po- trebe, da sem poznal nji- hov družbenoekonomski, socialni in materialni po- ložaj. Zaradi tega sem bil in sem še tako občutljiv na krivice, ki so se doga- jale delavcem in na privi- legije v naši družbi. Tedaj me je motilo tudi to, da smo bili vsi tisti, ki smo bili komunisti, slabo zapi- sani, ker smo se upirali nekim malomeščanskim vrednotam in miselnosti. Vse to, kar sem čutil, še kot mlad komunist, je v meni ostalo še do danes. Čeprav drugače, oplojeno z izkušnjami in znanjem, ki sem ga z leti pridobil.« Že kot mlademu komu- nistu se je Stanetu Seni- čarju ponudila možnost, da mlade ljudi organizira delovno in interesno, da skupaj z njimi razvije od- nose tovarištva, enakosti in razumevanja. To je bilo na mladinskih delovnih akcijah, posebej na eni od zveznih, kjer je bil ko- mandant akcije. In ko se danes spominja tistih ča- sov, pravi, da bi jih želel še enkrat nazaj. V spomi- nu so mu ostali predvsem po svoji prisrčnosti in že- lji, da bi mladi ljudje de- jansko uresničili vredno- te in cilje, ki jih je zastavi- la partija in ki so bili tudi cilji vseh napredno misle- čih ljudi v naši družbi. S pravim političnim delom pa se je Stane Seničar spoprijel tedaj, ko je po- stal predsednik okrajne- ga komiteja mladine, na-, to predsednik pokrajin- skega komiteja in kasneje še sekretar zveze mladine Slovenije. Tedaj je prav- zaprav spoznal celoto problemov in odnosov celjskega območja, Slo- venije in Jugoslavije kar mu je pozneje, ko je po- stal partijski sekretar v Celju, še kako pomagalo pri njegovem delu. V OSPREDJU MORA BITI ČLOVEK »Ko sem se vrnil iz Ljubljane v Celje, sem se zavestno odločil, da se vsaj za nekaj časa zapo- slim v eni od tovarn. Po- nudila se mi je priložnost v Ingradu in sprejel sem delo v splošno kadrov- skem sektorju. Moram re- či, da so me izredno zani- mali problemi, s katerimi sem se srečeval. Posebej še zato, ker me je vedno znova zanimal odgovor na vprašanje, kako ra- zmišlja in ravna človek, delavec, ki nima možno- sti organizirano vplivati na sprejemanje odločitev. Prepričan sem namreč, da ima en del ljudi v naši družbi še vedno premalo možnosti vplivati in odlo- čati. To sem med drugim spoznal tudi v Ingradu. In če sem kaj, potem sem vložil vse svoje znanje in napor v to, da bi se zveza komunistov usposobila in dvignila delavske inte- rese na nivo politike. Da to ne bi bila politika foru- mov ampak politika de- lavcev. In celjska partija je nedvomno uspela v tem, da je postala delav- ska partija. Vsa vpraša- nja, ki so žulila delavce, je znala povezati z razvojni- mi usmeritvami in cilji družbe. Skupaj z ostalimi političnimi vodstvi je uspela praktično uvelja- viti življenske interese delavcev in v ospredje postaviti človeka. To pa je nedvomno njen največ- ji uspeh, saj postajajo ta- ko problemi in načrti Ce- lja last vseh delavcev in občanov.« Staneta Seničarja so za sekretarja komiteja ZKS v Celju izvolili leta 1971. To za politike niso bili kaj prida časi, saj se je na slo- venskem razmahnil libe- ralizem, ki je svoje vplive pljusnil tudi na celjsko. V Celju samem pa je bil v politiki znan razkol med različnimi pogledi na bo- doči razvoj. Tako se je zveza komunistov zavze- mala za hitrejši razvoj go- spodarstva, šolstva, dru- ga stran pa je izpostavlja- la, naj Celje prodaja zgolj pamet. Marsikdo se bo spomnil, da se je v tistem času razvnel odkrit spo- pad med zvezo komuni- stov in ostalimi napredni- mi silami v Celju s posa- mezniki in grupami v Ae- ru, pa v Cestnem podjet- ju. In prav v teh spopadih je znala celjska zveza ko- munistov pokazati na prave poti, za kar je preje- la splošno priznanje. »Celjska partija si je že v tistih letih izborila mo- čan ugled, kar se ji je obrestovalo tudi v poz- nejših letih. Ljudje so znova dobili zaupanje va- se in v svoje sposobnosti. In moram reči, da so vse te svoje sposobnosti zlili v željo, da bi v Celju kar največ naredili. Zlasti ko- munisti so se pri tem še posebej izkazali. Ce po- gledam malce nazaj, mo- ram priznati, da smo v Celju v zadnjih letih re- snično dosti naredili. Saj je povsod videti nove to- varne, nove šole, nove stanovanjske bloke... Se- veda smo storili tudi na- pake, ki so posledica hi- tre graditve. A le kdo ne dela napak? In ko takole razmišljam za vnaprej, sem prepričan, da bo Ce- lje tudi v bodoče hitro ra- zvijajoče se mesto, v kate- rem bodo ljudje z zado- voljstvom delali in živeli. Seveda pa je pred nami nekaj pomembnih nalog, ki so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj Celja. Sanirati in stabilizirati moramo dve veliki tovar- ni v Celju. To sta Emo in Cinkarna. Usmeriti se moramo na tiste proiz- vodne panoge, ki se lahko že danes vključijo v me- dnarodno delitev dela. Tako Aero, Libela, Žele- zarna, Ingrad, KHma, To- per in nekatere druge. Tudi trgovina bo morala ubrati drugačna pota kot doslej. Celje mora postati čimbolj odprto mesto, za to si moramo še posebej prizadevati. Dalje bomo morali oblikovati selekti- ven odnos do vprašanj družbenega standarda in se dogovoriti, katerim po- dročjem bomo dali v prvih letih prednost v ra- zvoju. Se mnogo nalog, ki nas čakajo, bi lahko na- števal, a naj omenim le še to, da bomo morali v bo- doče nameniti vso skrb tudi poglabljanju od- nosov med ljudmi.« PRVINSKI ODNOSI SO ZAMEGLJENI Da, prav odnosi med ljudmi vedno znova vzne- mirjajo in pritegujejo k razmišljanju Staneta Se- ničarja. Rekla bi, da je v njem neizmerno veliko družbene radovednosti, čemur botruje po eni stra- ni njegovo delo, na drugi pa sociološka izobrazba. Kot partijski sekretar je seveda spoznal in stkal niti najrazličnejših med- človeških odnosov ter ve- dno znova poudarjal, da moramo te prvinske med- človeške odnose oploditi v družbenoekonomske, samoupravne in sociali- stične odnose, ki bodo sleherniku omogočili lastno srečo. A kljub te- mu izzvenijo besede, s ka- terimi govori Stane o od- nosih, z grenkim prioku- som ... »Kot tebe in še marsi- koga drugega me vabi k razmišljanju protislovje, ki ga zaznavamo v naših odnosih. Protislovje je v tem, da bogatejša družba kot postajamo, šibkejši so naši medsebojni odnosi. Prvinskih, prisrčnih, to- variških medsebojnih od- nosov si skorajda ne zna- mo predstavljati, čeprav v slehernemu od nas živi močna želja in potreba po ohranitvi teh odnosov. Zadovoljni smo s stan- dardom, zadovoljni z de- lovnnimi pogoji, z odnosi pa nismo zadovoljni. To je čudno protislovje, ki pa je nekje razumljivo. Ra- zumljivo v prvi vrsti zato, ker živimo v družbi, za katero so značilne hitre spremembe. Ta skrb za razvoj družbe pa povzro- ča, da imamo premalo ča- sa drug za drugega, da po- zabljamo na soljudi. To je seveda slabo, saj smo v naši socialistični graditvi na račun dolgoročnih ci- ljev zanemarili medčlove- ške odnose. Menim, da bi morala partija veliko več svoje skrbi nameniti tem prvinskim odnosom, na katerih je nekoč izpeljala vso svojo krvavo revolu- cijo. A zdi se, da nekako pozablja nanje kljub te- mu, da v osnovnih orga- nizacijah ni več tovariš- tva, topline, prijateljstva. Seveda pa je treba vzroke za to, da smo medčlove- ške odnose, tiste pristne odnose med ljudmi po- maknili v ozadje krivo dejstvo, da smo postali prava potrošniška družba.« CELJSKI KOMUNISTI SO ISKRENI LJUDJE Takšna in podobna ra- zmišljanja spodbujajo v Stanetu delovni nemir, ki ga je vedno znal razsejati tudi na širok krog celj- skih komunistov. Zanje pravi, da so zavzeti in de- lavni, z vsem srcem pre- dani celjski občini. Spoz- naval jih je pri delu, pri obiskih v tovarnah, kra- jevnih skupnostih, v društvih. »Vedno sem čutil, da je večina celjskih komuni- stov iskrenih in da so izraz večinskega razpolo- ženja celjskih ljudi. To razpoloženje pa se kaže v želji po hitrejšem razvoju in v pripravljenosti za ta razvoj tudi nekaj žrtvova- ti, kaže se v referendumih in vseh ostalih manifesta- cijah, ki jih v Celju ni ma- lo. Seveda pa je drugi del resnice tudi tak, da živi v Celju še veliko ljudi, ki žive sami zase. Med njimi pa so tudi komunisti, mnogokrat takšni komi- nisti, ki so ozko zaprti v svoje poglede in ki se za- tekajo najpogosteje v svo- jo ozko stroko ali pa v ma- lomeščanstvo. Kljub te- mu, da takšni komunisti nimajo večjega vpliva na razvoj Celja vendarle da- jejo slab pečat celotni partiji. Posebej zato, ker jih preprosti ljudje jem- ljejo za zgled, češ, poglej- te ga, komunist je, pa rav- na čisto po svoje.« Pri svojem partijskem delu je Stane Seničar mnogokrat srečeval ko- muniste, ki so se do par- tijskih stališč in sklepov obnašali neodgovorno. Sam je dejal, da mu je bi- lo kot sekretarju najtežje prav tedaj, ko so ga izdali tisti, v katere je zaupal. In takih bi bilo prav malo. »V največji zadregi sem bil kot partijski sekretar prav tedaj, ko sem vedel, da nekateri komunisti de- lajo drugače, kot smo se dogovorili. In menim, da sem premalo ostro nasto- pal prav do tistih, ki so na partijskih sejah prikima- vali ostalim, v praksi pa so ravnali drugače. Več- krat bi moral zahtevati sankcije zanje in se odkri- to spopasti z njihovimi nepartijskimi in pogosto ozkimi gledanji. Tega ni- sem storil v prvi vrsti za- to, ker je bilo v Celju v vseh teh letih nakopiče- nih mnogo težav, ki niso dopuščale, da bi s posa- mezniki razčistil vpraša- nja odgovornosti in par- tijskega dela. A kljub te- mu bi moral to storiti, te- ga si ne bom tako zlahka odpustil.« Prav tisti ljudje, tisti komunisti, ki nikdar niso bili dosledni pri svojem delu, so se Staneta Seni- čarja bali. Drugi, ki pa so plodno in odgovorno iz- polnjevali svoje obvezno- sti in tkali enotnost celj- ske partije v boju za hi- trejši napredek, za pravič- nejše odnose, pa vedo po- vedati, da je Stane pred- vsem človek, duhovit in sproščen v odnosih do ljudi. Človek, ki ga zani- ma šport, ki hodi v gleda- lišče, ki bere, se rad pove- seli v dobri družbi in v njej po domače tudi kako zapoje. Človek pač, ki je sedem let dajal pečat bor- benosti, odločnosti in do- slednosti vsej celjski poli- tiki, a je znal kljub temu stkati trdne vezi tovariš- tva in prisrčnosti s tisoči- mi ljudmi v Celju, pa tudi po Sloveniji in Jugosla- viji. STAMEJCIC DAMJANA 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 20 - 24. maj 197 NAŠA BESEDA 1979 PREGLED USTVARJALNOSTI Po zaključnih prireditvah v Ilirski Bistrici, Novem mestu in Novi Gorici. Od 14. do 19. maja so pote- kale letošnje zaključne pri- reditve Naša beseda 79, ka- terih glavni organizatorji so bili: RK ZSMS Slovenije, ZKO in Združenje gledali- ških skupin Slovenije, Zve- za prijateljev mladine in Zveza sindikatov Slovenije. Vse letošnje prireditve so potekale v počastitev me- dnarodnega leta otroka. V Novem mestu so predstavili mladi dosežke svoje folklor- ne in plesne dejavnosti, v Ilirski Bistrici so ponudili v ogled rezultate svoje film- ske, fotografske in likovne dejavnosti, v Novi Gorici pa so pred občinstvo razgr- nili najzanimivejše s po- dročja gledališke in literar- ne ustvarjalnosti. V tednu dni se je občinstvu predsta- vilo kar 51 društev, sekcij, klubov ali krožkov, v kate- rih mladi organizirano bo- gatijo svoj in naš skupen kulturni utrip. O delovanju mladih na vseh omenjenih področjih so bila organizi- rana tudi strokovna posve- tovanja, na katerih so men- torji in strokovni sodelavci skušali izmeriti rezultate in na njihovi osnovi zastaviti nove načrte. Celjani smo imeli tokrat svoje predstavnike le v zak- ljučnem pregledu plesne de- javnosti, kjer je zastopalo celjsko področje Plesno gle- dališče Celje in Center za ba- let in ritmiko Isadora Dun- can Celje, ter v okviru zak- ljučnega pregleda gledališke dejavnosti, kjer nas je zasto- pala skupina za kreativni ples s Pedagoškega šolskega centra v Celju. Glede na dol- goletno tradicijo uspešnega kulturnega delovanja mla- dih na celjskem področju je letošnja skromna udeležba skupin in posameznikov z našega področja izraz pre- cejšnje stagnacije. Ugotovi- tev velja zlasti za delo''anje na gledališkem področju, kjer nas je zastopala skupina za izrazni ples, nikakor pa se- veda za delo na plesnem po- dročju. V prihodnje se bomo morali Celjani vključiti v Na- šo besedo tudi s folklorno,-- filmsko, fotografsko, likov- no in literarno dejavnostjo. Te bo treba ustrezno spod- bujati in jim zagotoviti pogo- je za kakovostnejše dosežke. Ker sem se udeležil le pri- redtive v Novi Gorici, bom v nadaljevanju zapisal le nekaj splošnejših ugotovitev, do katerih smo prišli udeleženci okrogle mize o gledališkem delovanju mladih in sklep- nega posveta organizatorjev Naše besede. Med rezultati gledališke dejavnosti pionir- skih skupin je opazno vztra- janje pri obl'ki »igramo se gledališče«, ki je sicer prine- sla na odre veliko sproščeno- sti in živahnosti, a tudi vse več uniformiranosti v ta slog, ki se je tako pomensko izpraznil. Očitno bo treba v delu z otroki znova zastaviti višje cilje, kot je zgolj spro- ščena igrivost, slednja naj bo le sredstvo na poti k ustvar- janju določene izpovedi. Tu- di v delu mladinskih gledali- ških skupin ni opaznejšega napredka; še vedno so sku- pine pri svojem ustvarjanju zvesto pokorne besedilu, iz česar sledi tip t. i. »literarne- ga gledališča«, ali pa režiser- ju-mentorju. V obeh prime- rih torej igralci niso dovolj soustvarjalni ustvarjalci kompleksnega gledališkega znaka - predstave. Na ome- njeni okrogli mizi je bilo ugotovljeno, da bistveno večje ustvarjalnosti mladih igralcev niti ne moremo pri- čakovati, saj je tudi na osta- lih področjih družbenega življenja še nismo uspeli močneje spodbuditi. Glede stalnega tarnanja o pomanj- kanju besedil so nekateri udeleženci m.enili, da ni upravičeno, saj je načeloma mladinskim skupinam do- stopno vse, kar premore sve- tovna dramatika, in tega še zdaleč ni malo. Problem je torej v odnosu mentorjev in skupin do besedil, ki je pre- malo poglobljen in preveč osnovan na preživelem reali- stičnem tipu ustvarjanja, kjer gre v bistvu za poskus podoživljanja vnaprej dane- ga, ne pa za samostojno ustvarjanje. V organizacijskem pogle- du pomenijo letošnje zak- ljučne prireditve Naše bese- de velik korak v smeri mno- žičnosti in organiziranega soočanja s kulturnim delova- njem mladih na skoraj vseh področjih. Žal pa se tvorno vključuje v to obliko prever- janja dosežkov komaj dobra tretjina slovenskih občin in je »belih lis«, do koder Naša beseda še ni segla, še zaskrb- Ijivo veliko. Tudi vsi organi- zatorji Naše besede se, niti na občinski niti na republi- ški ravni, svojih dolžnosti očitno še ne zavedajo in ne združujejo svojih sil, s kate- rimi bi morali spodbuditi večjo množičnost predvsem med mladino, ki ni vključe- na v redno šolanje. Pri bolj- šem poznavanju osnovnih ciljev tega kulturnega giba- nja mnogo premalo storijo tudi sredstva sporočanja, kar najlepše dokazuje komaj opazno poročanje o letošnji prireditvi. Skratka, storiti bo treba še veliko, da bodo zak- ljučne prireditve resnično krona in prerez celoletnega kulturnega delovanja vseh mladih Slovencev in da bo- do vsi razumeli osnovni cilj te že doslej vsekakor dovolj utrjene oblike organizirane- ga soočanja s kulturo ustvar- jalnostjo mladih. SLAVKO PEZDIR ANDERSEN IN ŠVEJK V LJUTOMERU Od 28. maja dalje se bodo zvrstili na gledališkem odru v Ljutomeru najbojši amaterski gledališki an- sambli iz vse Slovenije na zaključni prireditvi. Na osnovi ogleda predstav na območnem srečanju v Lo- čah, je republiški selektor, predstavnik slovenskega združenja gledaliških skupin Vladimir Kocjančič izbral tudi dve predstavi s celjskega območja. To sta predstavi Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki in trnoveljske Zarje. Prvi so gledalcem predsta- vili Verasovo priredbo štirih Andersenovih pravljic v obliki glasbene uprizoritve. Glasbo je napisal Franc Podjed. Trnoveljska Zarja pa je pod režijskim vod- stvom Štefana Žvižeja uprizorila Brechtovega Švejka v drugi svetovni vojni. S to predstavo bodo 28. maja v Ljutomeru tudi pričeli letošnje republiško srečanje amaterskih gledaliških skupin. Ob tem velja poudariti, da je sodelovanje dveh gleda- liških skupin s celjskega območja na srečanju najbolj- ših v Sloveniji pomembno priznanje našemu amater- skemu gledališkemu gibanju. D. M. ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKESA MUZEJA V CEUU DOZA ZA TOBAK ALI ŠNUFEC Doza je izdelana iz lesa. Uporabljali so jo za shranje- vanje manjših količin tobaka ali pa tobaka za njuhanje (šnuf tobaktobakov prah, ki so ga v manjših količinah stresli na roko in ga nato skozi nos potegnili vase). Doza ima na sredini spodnje strani vre/.ano letnico 1805. Posebno lepo je dekoriran pokrovček dozice. Dekoracija je razdeljena v tri dele, ki jih ločuje okvir. Obroba je narejena v obliki zobčkov. Prvo polje zgoraj je okrašeno z Marijinim monogramom, v drugem polju je Jezusov monogram, v tretjem polju je na sredini vdolbina za prst in na vsaki strani po ena črka F. Ena črki' je pravilna, druga pa je zrcalno obrnjena. Vdol- bina za prst je narejena zato, da se lahko premika pokrovček dozice. Okoli letnice na spodnji so vrezane štiri polkrožne zareze. Na stranicah škatljice sta izrez- ljana tudi priimek in ime lastnika FALANT VORS- HNIK. Dozico so uporabljali v Florianu nad Gornjim gradom. VLADIMIR ŠLIBAR DVA FESTIVALSKA ZBORA NASTOP DOBRO KAŽE Celjska in velenjska gimnazija Mešani mladinski zbor celjske gimnazije je povabil svoje vrstnike, dekliški zbor velenjske gimnazije k skupnemu muziciranju v Narodnem domu v sredo, 16. maja. Tak način združe- vanja postaja tradiciona- len, simpatičen pa je tudi z vidika poslušalcev, ker je prireditev bolj pestra. Pri tem ne smemo prezreti, da je zmanjšana teža celove- černega bremena na polovi- co. Še nekaj dni nas loči do letošnjega 13. mladinskega pevskega festivala, pa je bil koncert obeh odličnih gi mnazijskih zborov imeni- ten uvod, skoro bi rekel neuradni začetek festivala in to tembolj, ker bosta oba zbora preizkusila svoje zmogljivosti na zveznem tekmovanju jugoslovan- skih mladinskih zborov že čez dober teden dni. Dekliški zbor gimnazije v Velenju je vodil vrsto let uspešno Ivo Marin, ravnatelj tamkajšne glasbene šole. V zadnjih mesecih je prepustil vodstvo mlajši kolegici Da- rinki Supovec. Ta ima vse pogoje, da se razvije v izvrst- nega zborovodjo: predvsem veje iz vsakega njenega giba muzikalnost, ki jo prenaša na zbor z zanesljivimi, mar- sikdaj preširokimi gibi, a ve- dno učinkovito. Očitno Su- povčeva o glasovni tehniki marsikaj ve, kajti glasovi so dobro oblikovani, višine so zaokrožene, dobro podprte in tople; alti bi mogli imeti še več širine, a to so objektivne težave dozorevaj očih deklet, torej je potreben za razvoj čas. Dinamika je do kraja iz- delana, sočni akordi se preli- vajo v nežne melodije, ki ve- dno končujejo okusno, obi- čajno v finem pianissimu. Hiba je zlasti v začetkih pesmi, ki so večinoma ne- precizni. Pri prvi, Brahmso- vi »Adoramus te« je bilo to razumljivo vsled začetne tre- me. Toda tudi akordi ob zak- ljučku skadbe niso bili do- volj točni. Drugemu sopranu bi veljalo posvetiti vso po- zornost, ker ni dovolj izrazit, kar vpliva na homogenost celotnega zbora. Pa še izgo- varjavo naj bi izpilili tako v prvi pesmi kot v Mihelčičevi »Sinek zaspi« in v madžarski Kodalyjevi »Villo«. Sicer pa so to obrobne pri- pombe, ki naj bi nakazovale možnosti za zadnje korektu- re pred tekmovanjem, ki bo- do morda pripomogle, da se bo zbor uvrstil med prvora- zredne - zlate. In še bi veljalo zabeležiti, da je bil program dobro pretehtan, kvaliteten, z izborom zahtevnih skladb tako npr. »Pomladni ples« Vilka Ukmarja, Lipovškov »Vihar« itd. Torej literatura, ki spada na festival po teht- nosti in po težavnostni stop- nji. Renomiranemu mešane- mu zboru celjske gimnazije, ki ga vodi dve leti Edvard Goršič, ni lahko, saj lepega petja razvajeni Celjani radi kritizii:ajo. Od gimnazijskega zbora so vajeni slišati naj- boljše reprodukcije. Diri- gent si je izbral spored, ki je bil intbniran na učinkovi- tost, poleg tega je izvajal skladbe, ki jih pripravlja za tekmovanje, morda tudi me- dnarodno. Zbor je velik in zveni dobro, polno. Morda je celo nekoliko prevelik za prefinjeno muziciranje. So- prani so čisti, a nekoliko pre- malo podprti, zato jim manj- ka voluminoznost. Basi so prav dobri, dokaj enotni, tu- di' alti (še več širine in izrazi- tosti ne bi škodilo), tenorji pa so šibka stran zbora. Po- barvati bi jih bilo treba enot- no, kar je sila težka naloga spričo mladostnih, postpu- bertetnih glasov. Gallusova renesančna »Si vox es« je bi- la korektno podana, dikcija v redu, dinamika pa naj bi bila bolj diferencirana. V naslednjih pesmih bi zlasti opozoril na decrescen- do ob koncu fraz in pesmi, ki naj bo skrbneje izdelan, bolj občuten. To velja posebej za »Medjimurje malo«, ki mora končati v finem pianu. So- dobna skladba Močnika »AM - 65« je čudno zapore- dje tonov in šumov, s kate- rim si poslušalec ne ve kaj prida pomagati, a zbor je skladbo zapel z zado- voljstvom in z dobro dinami- ko. Dokaj zahtevna je Vrem- šakova priredba idrijske ljudske »Zenka mi v goste gre«. Zbor jo je izvajal s pri- mernimi povdarki, ritmično živo, intonacijsko sigurno. V celoti pa bi vendar želel več izraza v smislu hudomušno- sti teksta. Kot celota je gi- mnazijski zbor na višini, dis- cipliniran ter ima dobre po- goje, da se uvrsti na festivalu med prvonagrajene. EGON KUNEJ PARAČINSKO GLEDALIŠČE V ŠTORAH Na osnovi tradicional- nega sodelovanja med AG Železar Celje-Štore Jn paračinskim mestnim gledališčem, prihajajo ju- tri v goste AG Železarju gledališčniki iz Paračina. Jutri zvečer bodo v avli kulturnega doma v Što- rah podpisali listino o po- bratenju obeh gledališč, še pred tem pa bodo v kulturnem domu odprli razstavo likovnih del šentjurskega slikarja Jo- žija Ipavca, ki že več let sodeluje kot scenograf pri AG Železar. V soboto zvečer bo gle- dališka predstava v štor- skem kulturnem domu. Gostje iz Paračina bodo predstavili komedijo Bol- ha v ušesu. D. M. SLAVČKI IZ ROUBAIKA Zbor Slavčkov iz Roubaixa je bil ustanovljen 1952 leta in je sestavljen iz mladine in otrok srednjih šol in Univerze v Lillu, Roubaixu in Tourcoingu. Po ustanovitvi so Slavčki nastopali v najpomembnejših koncertnih dvoranah Evrope, Amerike in Azije. Imeli so turneje po Belgiji, Nizozemski, ZRN Avstriji, Italiji, Švici, Danski, Švedskem, CSSR, Islandiji, Kanadi, ZDA, Madžarski, Jugoslaviji, Grčiji, NDR, Bolgariji, SSSR, Romuniji, Tajlandu, Maleziji, Singapuru, Hongkongu in Makauu. Snemali so plošče in številne oddaje za radio ter televizijo v Berlinu, Varšavi, Pragi, Stokholmu, New Yorku, Hongkongu, Budimpešti,^Beogradu, Montrealu, Helsinkih itd. Slavčki so sodelovali tudi na različnih mednarodnih festivalih, kjer so izvajali svoj redni repertoar, ki vsebuje polifonične motete ter francoske in tuje ljudske pesmi. V vsak (Joni NOVI rt DNI K št 20 - 24. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 9 TONE ŠELIGA PREDSEDNIK SZDL VELENJE Na volilni konferenci so izvolili tudi novo vod- stvo frontne organizacije SZDL v velenjski občini. Za novega predsednika je bil izvoljen dosedanji se- kretar Občinske konfe- rence SZDL Tone Šeliga, za podpredsenika Vera Zupančič in sekretarja Slavko Korenič. V predsedstvo so bili izvoljeni naslednji tovari- ši in tovaršice: Slavko Geratič, Marjan Hace, Franjo Kljun, Slavko Geratič, Franjo Korun, Peter Krapež, Marjan Li- povšek, Janko Lukner, Marcel Medved, Janez Miklavčič, Majda Na- glost, Franc Pečovnik, Tone Peršič, Tone Šeli- ga, Milan Štimac, Jože Veber, Vera Zupančič, Nestl Zgank in Marija Žužek. TONEVRABL AKADEMIJA NA TEHNIŠKI ŠOLI 20-LETNI JUBILEJ Podelitev visolcihi priznanj s slavnostno akademijo bodo danes zvečer ob 18. uri na Tehniški šoli v Celju po- častih praznik mladih, rojst- ni dan tovariša Tita in 20-let- nico ustanovitve te šole. Pobudo za ustanovitev Te- hniške šole v Celju je nare- kovalo gospodarstvo, ki se je prav v tistem času močno ra- zvilo in potrebovalo tehniški kader. Potrebe so narekova- le tudi gradnjo nove šole, za katero so temeljni kamen položili 20. septembra leta 1974. Prva faza objekta je bi- la zgrajena čez dve leti in v mesecu oktobru je že stekel pouk v novem šolskem po- slopju. Od ustanovitve do danes je Tehniška šola dala združenemu delu okoli 2300 tehnikov gradbene, strojne, elektro in lesne stroke ter okoli 80 delovodij. Šola je dosegla lepe rezultate ne sa- mo pri materialni izgradnji, temveč tudi na vzgojno izo- braževalnem področju: pri izboljšavanju učnega uspe- ha, pri razvijanju samou- pravnih odnosov, pri pove- zovanju z združenim delom, pri odpiranju oddelkov višje šole in novih smereh izobra- ževanja ob delu. Prav tako so dijaki te šole uspešni na po- dročju izvenšolskih dejavno- sti, med katerimi prednačijo šolsko športno društvo, kul- turno društvo in marksistič- ni krožek. Danes se šola v rednih od- delkih 1030 dijakov, v oddel- kih za izobraževanje ob delu pa 279 slušateljev. Na nocojšnji prireditvi, v kateri se bodo zrcalili uspehi in aktivnost mladih v zad- njem obdobju, bodo podelili tudi številna priznanja. Dr- žavna priznanja z redom dela s srebrnim vencem bodo za svoje delo prejeli: Božo Jor- dan, Tanja Sadnik, Emil Ko- lenik in Ivan Repše. Šola bo prejela občinsko priznanje, podelili pa bodo tudi zlate in srebrne značke šole. MP VELENJČANOM PRVOMAJSKA LISTINA ZSJ v torek, 22. maja je bila v Beogradu slovesnost, na ka- teri je predsednik sveta Zve- ze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak podelil prvo- majske listine Zveze sindi- katov Jugoslavije. Iz Slove- nije so to posebno družbeno priznanje prejeli OO ZS v Tobačni tovarni Ljubljana, OO ZS Cestno podjetje Mari- bor, OO ZS Sava Kranj in Občinski svet Zveze sindi- katov Slovenije Velenje. Za občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje sta v imenu njegovih članov sprejela prvomajsko listino v Beogradu iz rok Mike Spilja- ka predsednik in sekretar Občinskega sveta ZSS Vele- nje Marcel Medved in Janez Pukl, slovesnosti pa je priso- stvoval tudi predsednik Me- dobčinskega sveta ZSS Ivan Kramer. TONE VRABL PRAZNIK RIMSKIH TOPLIC ZVESTI IZROČILU OF Lojze Diacci in Jože Jurač med gosti Minuli petek, soboto in nedeljo so krajani krajevne skupnosti Rimske Toplice praznovali krajevni praz- nik v spomin na zgodovin- ski ustanovni sestanek po- krajinskega odbora OF za Štajersko, ki je bil leta 1941 na strmem pobočju Kojzice v bližini Rimskih Toplic. Vse tri dni so se zvrstile številne športne in kulturne ter zabavne prireditve.. Športniki so se pomerili v malem nogometu, odbojki in košarki, s priznanjem OF na- grajeni moški zbor pa je pod vodstvom Julija Gorica v so- boto priredil koncert. Osrednja prireditev je bila v soboto popoldne, ko je bila v šolski avli slavnostna seja vseh družbenih organizacij in samoupravnih teles kra- jevne skupnosti. Poleg pred- stavnikov občinske skupšči- ne sta bila navzoča tudi pre- živela člana ustanovnega se- stanka PO OF za Štajersko Lojze Diacci in Jože Jurač. S svečanosti so ponesli na spo- minska obeležja in grobišča vence, večino pa šele v nede- ljo, ko je mladina šla na po- hod po partizanskih poteh v krajevni skupnosti in občini. Slavnostni govornik na svečani seji, podpredsednik krajevne konference SZDL CVETO KNEZ je v svoj go- vor vpletel zgodovinski po- men 60 letnice ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindika- tov, ter poudaril, da sta bila socialna revolucija, in osvo- bodilni boj uspešna samo za- to, ker sta se opirala na voljo in težnje širokih ljudskih množic. Razvoj, predvsem pa samoupravno povezanost in odločanje v krajevni skup- nosti je zelo pozitivno ocenil z ugotovitvijo, da večina kra- janov sodeluje v skupnih prizadevanjih, tiste pa, ki se zapirajo v ozek krog sebične- žev, opozoril, da življenjska raven, ki jo uživajo ni samo plod njihovega dela, marveč vse družbe. Na slavnostni seji so izro- čili bronasta priznanja OF Levu Tičarju, Francu Kri- stancu in Moškemu pevske- mu zboru. Miloš Vršeč in Jo- že Kajtna so priznanja dobili že ob prazniku OF. PRVIČ NA GOMILSKEM Na Gomilskem se v nedeljo prvič proslavili krajevni praz- nik. Posvečen je spominu na prvo konferenco KPS, ki je bila v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo, udeležil pa se je je tudi tovariš Tito. Po svečani seji skupščine KS, je predse- dnik IS SO Žalec Jože Jan položil temeljni kamen za novi večnamenski objekt, v katerem bodo prostori za delo KS in DPO v kraju, telovadnica in dvorana za kulturne prireditve. Objekt bo veljal okrog 22 milijonov dinarjev, potrebni denar pa bodo zbrali s krajevnim samoprispevkom, prodajo zgradbe TVD Partizan na Gomilskem in doma na Rezani, omeniti pa velja še prispevke kulturne in telesnokulturne skupnosti, republiške kulturne skupnosti in občinskega sa- moprispevka. Gradbena dela bo izvajal Ingrad Celje TOZD Gradbena operativa Žalec. Večnamenski objekt bodo zgra- dili do konca prihodnjega leta. V kulturnem programu ob polaganju temeljnega kamna So sodelovali učenci osnovne šole, dekliški pevski zbor ter godba keramikov in rudarjev iz Liboj. JANEZ VEDENIK Slika: TONE TAVČAR RAZŠIRITEV KOZJANSKE ŽAGE Rekonstrukcija kozjan- ske žage, obrata, ki spada pod mestinjski TOZD Le- sna industrija Bohor Šentjur, je že dalj časa vprašanje, na katerega pa kozjanski lesarji vsaj v minulih letih niso dobili ustreznega odgovora. Zdaj, izgleda, se je vsa stvar vendarle premakni- la z mrtve točke. Ker na- merava lesna industrija Bohor v Mestinju svoje zmogljivosti močno pove- čati - v petih do desetih letih naj bi v razvoj vložili do trideset starih milijard dinarjev in s tem proiz- vodnjo enkratno povečali - je v ta program vključe- no tudi Kozje. V Kozjem bodo izdelo- vali polizdelke za vrtne garniture, s katerimi so v Mestinju prodrli na evropski trg pa tudi izven njega, pohvalijo pa se, da za to vrsto njihovih proiz- vodov vlada prilično zani- manje. Takšno zagotovilo se je rodilo iz spoznanja me- stinjskih lesarjev, da naj bo vsaj del proizvodnje tam, kjer je tudi surovina. Obetavni načrti bodo Kozjancem pripomogli do manjšega števila no- vih delovnih mest, ki jih je na Kozjanskem še ve- dno premalo. MST PORTOROŠKI POSVET JEZIK - NAŠA SKRB Raba slovenščine v javnosti ne sme biti njena zioraba Posvetovanje o slovenšči- ni v javnosti je v pozdrav- nem govoru predsednica Slavističnega društva doc. dr. Breda Pogorelec označi- la kot prvo resnično zgodo- vinsko priložnost, ki v kar najširšem okviru omogoča razpravljanje o pomenu osvobodilnega boja in osvo- boditve za javno življenje večine Slovencev, o odnosu do jezika ter o njegovi vlogi v sodobnih družbenih ra- zmerah. Priprave zanj so organizi- rano in kar se da globoko za- snovano stekle že leta 1975, to je v letu, ko je SZDL Slo- venije poslala drugo odprto pismo slovenski javnosti in opozorila na potrebo po skrbnejšem in aktivnejšem odnosu do slovenskega jezi- ka. Jezik namreč zrcali naše bivanje našo tvornost. Je živ organizem, vrednota, ki nas moralno olavezuje, da ravna- mo z njo spoštljivo. Maloma- ren odnos do jezika se slej ko prej odrazi v tragičnem spoz- nanju, da nismo kos tvorne- mu življenjskemu trenutku. Pomanjkanje jezikovne kul- ture postaja zaviralni faktor celotnega družbenega ra- zvoja. Ujeti sedanjost in sprego- voriti o jezikovni kulturi Slo- venca je bilo skrajno napor- no delo cele vrste delovnih skupin, ki so sistematično proučevale knjižni jezik, nje- govo zgodovino in stilistiko, politični jezik, jezik zakono- daje in sodstva, jezik v vzgoji in izobraževanju, jezik pre- vodov, jezik množičnih ob- čil, jezik gospodarstva in tu- rizma, slovenščino v oboro- ženih silah in odnos do naše- ga jezika v zamejstvu. Ob pregledu spoznanj smo se lahko zamislili nad žalost- nim dejstvom, da poprečni Slovenec zaključi organizira- no pridobivanje vedenja o materinem jeziku v srednji šoli in da se je vse manj spo- soben samozavestno vklju- čevati v različne govorne si- tuacije, to se pravi zavestno izbirati prvine socialnih in funkcijskih jezikovnih zvrsti. Vprašljiva je tudi njegova tvornost, kajti kdor ni sposo- ben logično in razumljivo govoriti, verjetno ni sposo- ben tako tudi misliti, če po- novimo staro resnico, da je govor odraz mišljenja. Zara- di malomarnega odnosa do jezika smo lahko lahek plen tudi miselnosti, ki se bohoti v vseh svojih oblikah v tako imenovani literani plaži, pro- pagandnih besedilih, besedi- lih slabonmnih popevk in še marsikje. Verjetno bi se mo- rali večkrat zamisliti in kon- struktivno kritizirati vsako- gar, ki nas s svojo malomar- nostjo do materinščine žali in zanemarja z ustavo zago- tovljeno pravico, ki so jo ro- dovi zapisali z mnogimi žr- tvami. Zanikana je nekoč prevla- dujoča trditev, da je sloven- ščina jezik malega naroda. DRUŽBENI SVET ZA PLANIRANJE V CELJU Na zadnji seji predsed- stva občinske konference SZDL v Celju so člani po- trdili predlog o usta- novitvi družbenega sveta za planiranje. To telo so ustanovili z namenom, da bi v občini čimbolj zao- kroženo in koordinirano speljali naloge, ki se po- stavljajo ob sprejemanju srednjeročnega in pro- storskega plana. Za pred- sednika družbenega sve- ta za planiranje so imeno- vali Jožeta Marolta, pred- sednika skupščine obči- ne Celje, za namestnika pa Staneta Seničarja, di- rektorja Celjskih Zlatarn. DS SMO OPEŠALI? V celjski občini so v zadnjih letih močno razvili različne oblike samoupravnega, delegatskega in idej- nopolitičnega izobraževanja, kar je nedvomno plod spoznanja, da bo lahko samoupravljalec uspešno opravljal svoje naloge le, če bo razpolagal z ustreznimi znanji. Vseskozi so se ob tem zavzemali za to, da bi vse oblike družbenopolitičnega usposabljanja vgradili bitko za uveljavljanje socialistične samoupravne prakse in ne samo teoretično izkustvo. Tako so uspeli, da je bilo družbenopolitično usposabljanje živo pove- zano z aktualno družbeno problematiko in je realno prikazovalo tudi dosežke vsakdanje prakse. Na teh osnovah so v Celju zrasle mnoge, tudi v slovenskem prostoru uveljavljene oblike usposablja- nja. Med njimi Šola za delegate. Šola za gospodarstve- nike, stalci seminar Človek, delo kultura. Ob tem se- veda, da so družbenopolitične organizacije pripravile še mnoge seminarje, politične šole in druge izobraže- valne oblike in da je številne oblike družbenopolitič- nega izobraževanja pripravil tudi celjski Klub samou- pravljalcev. V vseh teh izobraževalnih oblikah je bilo vključenih mnogo delegatov, članov Zveze komuni- stov, SZDL, sindikata, mladine, samoupravnih orga- nov in članov vseh drugih teles, ki delujejo tako v delovnih organizacijah, kot v krajevnih skupnostih. Takšna bilanca idejnopolitičnega, samoupravnega in delegatskega izobraževanja pa je nedvomno dobra osnova za nadaljnje izgrajevanje celotnega sistema družbenopolitičnega usposabljanja in izobraževanja v Celju. A ob tem vendarle ne gre, da bi bili čisto zadovoljni. Dejstvo je namreč, da so pobudniki številnih izobraže- valnih oblik postala predvsem občinska vodstva druž- benopolitičnih organizacij. Ob tem pa upadajo številne oblike izobraževanja, ki so jih še pred leti uspešno opravljali predvsem v tovarnah, v delovnih sredinah. Uspešno zato, ker so vznikle iz njihovih potreb in pobud ter so bile usmerjene v cilj oborožiti delavce - samoupravjalce z znanjem, ki ga potrebujejo pri nepo- srednem odločanju. A kot rečeno, so v temeljnih sredi- nah opešali. In nekako mačehovsko so obnašajo do tistih ustaljenih oblik izobraževanja, ki jih v občini organizirajo zunaj njih. Tipični primer za to je Šola za delegate, ki v letih svojega delovanja še vedno ni uspela pritegniti večjega števila delegatov krajevnih skupnosti. Kot na dlani je, zakaj. V delovnih organiza- cijah niso zainteresirani, da bi se v Šoli za delegate, usposabljali njihovi delavci, ki pa so sicer delegati krajevnih skupnosti, ter raje vanjo vključujejo lastne delegate. To je le en primer. Ta spoznanja bodo morah v celjski občini še teme- ljito pretehtati. In kaže, da bodo celotno problematiko idejnopolitičnega, samoupravnega in delegatskega izobraževanja pretehtavali tudi delegati občinske skupščine na junijskem zasedanju. Vse to pa z name- nom, da bi v bodoče zopet okrepili v temeljnih samou- pravnih in družbenih sredinah spoznanje, da morajo znanje kaliti tudi same. DAMJANA STAMEJČIČ: 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 20 - 24. maj 1979 Kaj je novega v Podgorju? HIŠE SO PRERASLE STISKO OSTAJA PA ŠE MNOGO PROBLEMOVV LJUDEH SAMIH IN NJIHOVI MISELNOSTll Za Podgorje, eno najlepših lirajevnih imen v celjski občini, obstajajo tudi drugi nazivi. »Abesinija«, ciganska in še kakšna druga vas. Zato, ker so do- movanja pod hribom, onstran pokopa- lišča zrasla preko noči, na črno, sredi visoke orumenele trave, tam zadaj, ka- mor nas sicer pot ne zanese pogosto. Pozabljen kraj, za katerega so se do nedavna zanimali samo inšpektorji, takorekoč uradni ljudje z občine. Toda resnica terja širši pogled na ta zaselek, ki je sicer zrasel na prostoru nezakoni- tosti, vendar ne iz koristoljubja, am- pak iz nuje, velike stiske tistih, ki so prihajali v Celje iskat iz svojih nera- zvitih krajev boljši in lepši kos kruha. Da bi preživeli sebe in svojo družino. In navsezadnje, ne da bi pretirano uži- vali v okolju, saj imajo pred seboj pa- noramo večnega počitka tisočev Celja- nov, za seboj pa oguljeno gričevje, eko- loško izkaznico celjske industrije. Tu vmes je zraslo naselje, kjer je danes okoli 55 hiš z 250 prebivalci, enako- pravnimi krajani krajevne skupnosti Aljažev hrib. S svojim početjem želijo preseči sramotilna in žaljiva imena svojega naselja in to jim je v zadnjih letih tudi v dobršni meri uspelo. Naj- več z lastnim delom, mnogo, zelo mno- go pa tudi z angažiranjem družbene skupnosti in občinske skupščine. Mor- da je ravno Podgorje primer, prilož- nost, da najde beseda socializacija na- ših medsebojnih odnosov pravo mesto tudi v praksi, torej potrdilo svojega izrednega pomena tudi v življenju sa- mem. JUGOSLAVIJA V MALEM Pričelo se je že pred dvajsetimi, mor- da celo petindvajsetimi leti, ko so pričeli v Celje prihajati delavci iz vseh jugoslo- vanskih republik in pokrajin, da bi se zaposlili v Cinkarni, Emu, v Cestnem podjetju in še kje. Stanovanj ni bilo. Pa so si zgradili barake. Na zemlji, ki je bila naprodaj, saj kmetje na tistem koščku niso videli nobene bodočnosti. Zemlja je bila poceni: 70 para za kvadratni me- ter. Zrasle so barake. Kdor je hotel osta- ti, si je barako malo bolje uredil, kdor je bil le prehodni gost, je kmalu tudi odšel. Morda v samski dom ali kam drugam. Tako je raslo naselje, baraka pri baraki. Najbrž ni treba mnogo pisati o tem, da ni bilo nobene kanalizacije, vodovoda in drugih komunalnih znanilcev sodobne- ga urbaniziranja. Z divjo gradnjo so rasli tudi drugi problemi. Nemalokrat so se stanovalci med seboj sprli in stepli, kra- ja je bila na dnevnem redu in vse tisto, kar si vsak takoj predstavlja, ko že od daleč vidi naselje, podobno barakar- skim vasem v filmskih zgodbah z divje- ga zahoda v prvih letih njegovega odkri- vanja. ZGODBA ANTONA REDNAKA Našel sem ga pri delu, čeprav je bila že pozna popoldanska ura in je oranžna krogla utrujenega sonca počasi tonila za Aljaževim hribom. Ponudil mi je svojo raskavo, dela vajeno roko. Bil je to prvi stik, ki je omogočil iskren in dragocen dialog s človekom, ki je prvi prišel spre- minjati barakarsko »Abesinijo« v člove- ka vredno naselje z imenom Podgorje, pomembnim sestavnim delom krajevne skupnosti Aljažev hrib. »Bil sem kronični pijanec. Velik re- vež. Pa sem si rekel: Tone, nehaj s pit- jem Sicer boš crknil kje v grabnu. Začel sem na novo. Letos je deset let, odkar nisem pokusil kapljice alkohola, brez tablet in brez zdravljenja z zdravniško pomočjo. Samo volja me je obdržala na površju. Zato pravim, da se da z močno voljo zdraviti alkoholizem, brez tablet in zdravilišča. Z močno voljo sem tudi prvi postavil zidano hišo v tem našem lju- bem Podgorju. Pri Plinarni sem bil ra- jonski vodovodar. Vse te terene sem tu obhodil, do Svetine. Videl sem, kako postavljajo barake, kako me nagovarja- jo, da je. zemlja poceni, pa sem kupil. 75 par sem dal za meter. Načrt za hišo sem sam narisal. Vse smo delali popolnoma sami. Drugič sem se oženil. Ko sem do- bil plačo, pa sem pri Ingradu kupil ne- kaj sto kosov opeke. Ko je žena dobila svojo ptačo v Cinkarni, pa sva šla spet po opeko. Večkrat ji je pomagal tudi sindikat. Nato sem si zračunal, da bi prišel kupljeni beton ceneje, kot če bi ga delali sami doma. Pa smo šli po beton. Ljudje so mi mnogo pomagali. Takšne solidarnosti danes ne srečate več. Seve- da so vmes prihajali pozivi, naj se javim na občini zaradi črne gradnje. To se je vleklo nekaj let, dokler ni hiša že stala. Zidati so pričeli tudi drugi. Okolje je počasi spreminjalo podobo. Se vedno pa nismo imeli kanalizacije in vodovo- da. Tu sb nastajali veliki problemi. Veči- ni je bilo povsem jasno, da je treba ko- munalne priključke plačati, kot jih mo- rajo plačati vsi občani, ki gradijo legal- no. Z leti, ko je naše naselje prišlo tudi po kriterij mestnega zemljišča, so se stvari spremenile na bolje. Tako so se pokazali realni pogoji za napeljavo ka- nalizacije, s tem pa tudi vodovoda. Veli- ko denarja smo zbrali, pljunili v roke, zgrabili za krampe in lopate, ter pričeli. V rekordnem času smo sk^^pali jame za kanalizacijo, pravtako za vodovod. So pa med nami posamezniki, ki tega ne razumejo. Še naprej bi radi bili nekaj posebnega. Radi bi, da bi kar naprej družba plačevala njihove zasebne inte- rese in niso pripravljeni prispevati niti deset starih tisočakov na mesec za vodo- vod ali za cesto. Zanjo pravkar poteka akcija, da bi končno v Podgorje prišel asfalt. 2e z makadamom smo imeli pro- bleme. Toda upamo, da bo čas prinesel svoje. Naše okolje se spreminja, hiše do- bivajo lepo podobo, vrtovi so vedno bolj urejeni. Pri volitvah ali referendumih smo med prvimi, ki izpolnimo svoje dolžnosti. Toda še enkrat poudarjam: so posamezniki, ki s svojim obnašanjem in odnosom do družbe kvarijo ugled cele- mu naselju, ki že dolgo ni več tisto, ozi- roma takšno, za kakršno ga ima večina Celjanov. Ni pri nas vse tako kričeče kot je videti na prvi pogled, ni pa še zdaleč tako vse rešeno, kot bi radi. Se sedaj nimamo hišnih številk, čeprav je naselje legalizirano. Mi vsi smo prepričani, da nismo družbi, najmanj pa kmetijstvu napravili nobene škode, ker smo tu pri- čeli s črnimi gradnjami, čeprav so nam nekateri tovariši z občine še pred leti pomagali po svoji najboljši volji. Reše- vali smo pereče stanovanjske probleme, danes pa je naselje urejeno do tiste stop- nje, ko nas ni treba biti sram, češ, da smo na nekem obrobju. Taka je ta zgod- ba o nas.« ENAKOPRAVNI ČLEN DRUŽBENEGA RAZVOJA Predsednik sveta krajevne skupnosti Aljažev hrib Slavko Marinič pravi, da so s Podgorjem sicer še nekateri nerešeni problemi, vendar se je podoba samega zaselka, pa tudi medsebojnih odnosov močno spremenila. Nedopustno bi bilo, če bi kljub naraščajočim gradnjam pu stili stihijsko reševanje nastajajočih gradbenih, komunalnih, pa seveda so- cialnih problemov. Brez kanalizacije in vode bi kaj kmalu prišlo do epidemije. Ko so enkrat ljudje tam, te postavijo pred dejstvo. Podgorje je res spremenilo podobo. Ljudje, ki predstavljajo malo Jugoslavi- jo na tistem majhnem prostoru, si po svojih močeh urejujejo svoje domove. Večina je odprlo svoje obzorje tudi šir- šim interesom in tudi v sebi, intimno doseglo spravo z družbenimi normami, ki jih moramo vsi priznavati, če želimo uveljavljati svojo enakopravnost v druž- bi. So pa med njimi tudi posamezniki, ki dobivajo socialno podporo, pa denar za- pravljajo na zabavnih prireditvah, za vo- dovod ali cesto pa nočejo prispevati. Mi- slijo, če jim je družba oprostila prvo na- pako, da jim mora tudi vse druge. So tudi taki, ki še kar naprej grozijo pred- stavnikom oblasti, tudi z izrazi, da jim bodo odsekali glavo in podobno. Tako si nekateri sploh ne upajo v Podgorje. Med njimi so delavci občinske uprave, inkasanti in drugi, ki imajo po službeni dolžnosti opraviti z njimi. Moram zapi- sati, da sem se sam odpravil v Podgorje z mešanimi občutki, toda sam, brez vsa- kega spremstva, ljudje in otroci so me na poti pozdravljali in prijazno pokazali pot do Antona Rednaka. Prepričan sem, da bo vedno bolj tako. Tudi posamezni- ki bodo spoznali, kakšni so skupni druž- beni interesi, kakšna je pot, ki vodi do popolne enakopravnosti. Prvi korak bo- do morali pač storiti sami, kajti družba (velikokrat beri tudi občina) je doslej siorila že več korakov. V Podgorju na- mreč živijo pošteni delavci naših velikih tovarn in delovnih organizacij. To niso nobeni pritepenci in delomrzneži, kolo- nija takih, ki bi jih »mestni očetje« pre- selili na rob, tja za hrib, da jih nihče ne bi vedel. Resnica je daleč od tega. Okoli- ščine, objektivne in subjektivne so po- gojevale razvoj dogodkov tako, kot jih skuša opisati ta beseda. Z obstoječim stanjem pa še nihče ni zadovoljen. Ne Podgorjani, ne krajevna skupnost, ne občina. Se obstojajo naloge, pravice in dolžnosti. Še bo treba veliko besed, vztrajnega dela družbenopolitičnih or- ganizacij. Doslej premaknjeni mejniki na polju medsebojnega razumevanja, razbijanja trmoglavosti, včasih tudi hu- dobije, neznanja, trganje plevela od ko- renin socialno pogojene mračnosti, nas lahko navdajajo z upanjem. Z upanjem v razvoj Podgorja, da bo nekoč med ljudmi tako lepo, kot je lepo ime kraja, po krivici včasih z drugim imenom zani- čevanega in na vso srečo, le na videz pozabljenega. BESEDILO IN SLIKI: DRAGO MEDVED Anton Rednak pred svojo hišo: Podgorje 40 Panorama Podgorja. Napisna tabla na levi naj bo simbolni moto: Prepovedano odlaganje kakršnihkoli odpadkov v tem naselju... št. 20 - 24. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 11 VASA STRAN ZAKAJ NI INKASANTA ZA ELEKTRIKO? Moja pripomba velja nere- dnemu prihodu inkasanta za elektriko na naše območje, se pravi v vas Vrhe nad Te- harji. Naj navedem, da smo ko- nec letošnjega aprila še pla- čevali tokovino za november 1978 in da moramo prositi, da nam pride popisat števec. Sicer pa zadnji čas plačuje- mo potrošnjo električne energije samo še na blagajni »Elektro« Celje. Sami mora- mo javljati stanje števca, in- kasanta ne v-idimo po več mesecev. Menim, da takšno ravna- nje Elektro Celje ni pravilno, saj bi morali imeti organizi- rano inkasantsko službo ne samo za mesto Celje, temveč tudi za okolico. Vsako podjetje bi moralo biti organizirano tako, da lahko sproti dobi plačilo za storitve in podobno. Kaže, da to za Elektro ne velja. Človek ima neprijeten ob- čutek, če ni na tekočem s plačili za usluge, ki so že ta- ko pretirano visoke. Pa brez zamere! TILCKA RENCELJ, Vrhe 38, Teharje UREDNIŠTVO: Vpraša- nje ste zastavili javno, zato prosimo kolektiv Elektro Celje, da tudi javno pojasni, kako je z inkasanti, zlasti v obrobnih predelih. Je to edini primer? Že v naprej hvala za odgovor. RIBIČI UGOVARJAJO! v uredništvu smo sprejeli prepis dopisa, ki ga je celj- ska Ribiška družina naslo- vila 14. maja letos Podjetju za urejanje voda »Nivo« v Celju. Takole med drugim pišejo: Sprejeli smo vaš dopis z dne 8. maja 1979, s katerim nas opozarjate na odlov rib v potoku Hudinja na odseku Pr. 12 in Pr. 13 zaradi regula- cijskih del. Zadevnega odlo- va rib Ribiška družina Celje ni v stanju izvršiti, ker gre za ribe, ki so v tem času po re- publiškem predpisu zaščite- ne z lovopustom. Potok Hu- dinja je namreč naseljen v večji meri z belo ribo, to so podusti, mrene, kleni in kra- pi. Zaščita teh rib je predpi- sana zaradi drsti, ki je v tem času aktualna. Z regulacijskimi deli v po- toku Hudinja na omenjenem odseku bo nastala večja ško- da tako na ribah, predvsem in v glavnem pa na ikrah in mladicah. Zaradi tega pred- lagamo, da škodo predho- dno ocenijo strokovnjaki Za- voda za ribištvo Slovenije, ki zaposlujejo sodne cenilce škod na ribah. Ocenitev ško- de po strokovnjakih Zavoda za ribištvo Slovenije predla- gamo zaradi tega, ker je naša cenitev kasneje sporna (pri- mer Tesnice). Zato želimo, da do sporov ne pride. Z od- lovom rib na zahtevanem od- seku Hudinje bo Ribiška družina Celje pričela šele, ko bo imela pravno zagotovilo za povračilo škode. V ostalem pa Ribiška dru- žina Celje sploh ni bila pred- hodno obveščena o namera- vanih regulacijskih delih v Hudinji. Prav tako ne vemo za druga regulacijska dela v našem ribiškem okolišu, kar povzroča velike težave in moti naš ribiški gojitveni načrt. Tako smo konkretno v Hudinjo vložili letos večje količine belih rib in salmoni- dov, od katerih bo precej po- dvrženo ponovnemu inter- vencijskemu odlovu. Želimo in prosimo tudi, da je Ribiška družina pravoča- sno obveščena o potrebi in- tervencijskih odlovov rib, ker je le potreben postopek in strokovne priprave za od- love. S tovariškimi pozdravi! Predsednik RD Celje FRANC VITANC UREDNIŠTVO: Pismo pravzaprav ne potrebuje komentarja. Navzlic temu menimo, da je sodelovanje, dogovarjanje med Nivojem in Ribiško družino nujno, zlasti pa bi morali biti ribi- či pravočasno obveščeni o planiranih regulacijskih delih na vodotokih. In sploh, pri nas močno uve- ljavljamo dogovarjanje in sporazumevanje kot obliko dela med kolektivi, organi- zacijami in drugimi. Nujno je tudi v tem primeru! SREČANJE OB JUBILEJU Upokojeni prosvetni de- lavci celjskega območja se redno sestajajo enkrat na mesec. Zadnjega srečanja se je udeležilo kar štiriindvajset starejših stanovskih tovari- šev oziroma tovarišic. Srečanje je bilo prijetno tudi zaradi počastitve 90-let- nice Alojza Gobca. Jubilantu je spregovoril njegov nekda- nji učenec, pozneje učitelj, zdaj pa upokojeni profesor Albin Podjavoršek. Slavljenec, ki je sprejel lep šopek cvetja, se je ginjen zahvalil za tolikšno pozor- nost. Z željo, da bi dočakal tako zdrav in čil, kot je zdaj, še kateri jubilej, smo sklenili slavnostno srečanje. STANKO SKOCIR UREDNIŠTVO: Tej želji in iskreni čestitki za častit- ljiv življenjski jubilej Aloj- za Gobca se pridružuje tudi naše uredništvo. PRVI KONCERT Mešani pevski zbor Kul- turno umetniškega društva »Savina Sekirnik« iz Stoj- nega sela pri Rogatcu je pri- redil v prvi polovici tega meseca svoj prvi koncert v domačem kraju pod vod- stvom pevovodkinje Darje Madžarac. Zbor deluje šele eno leto in je edini mešani pevski zbor v šmarski občini. Se- stavlja ga 32 pevcev in pevk. Spretna pevovodki- nja je uspela združiti tako kmečki, delavski in mladin- ski melos v uglašeno zbo- rovsko petje. Največje težave, s kateri- mi se srečujejo pri delu, so vaje. Težko se je namreč zbirati v popolni zasedbi. Največkrat se to zgodi le en- krat na teden, po navadi ob koncu tedna, ko so vsi doma. BRANKO JANŽEK UREDNIŠTVO: Vsekakor prispevek, ki si zasluži po- zornost. Da bi imeli še več takšnih zborov in vnetih pe- vodovij. Iskrene čestitke za prvi koncert. POSKRBIMO ZA PSE ČUVAJE! Tudi na širšem celjskem območju se pojavlja pasja steklina. Zato Društvo za varstvo živali naproša vse lastnike psov čuvajev v me- stu in na podeželju, da mora- jo biti vsi cepljeni proti ste- klini. Zato čimprej s štirinož- nimi prijatelji v vete. In še nekaj. Ne pozabite, da se tu- di psu prileze v toplem polet- nem obdobju senčna stran, da mora dobiti vsaj dva obroka izdatne tople hrane ter čisto pitno vodo. In če je kuža priklenjen, naj bo veri- ga dolga vsaj tri metre. Terenski delavci Društva za varstvo živali bodo vse le- to na terenu ugotavljali po- manjkljivosti pri oskebi psov čuvajev. Razumljivo je, da bodo lastnike živali, ki ne bodo upoštevali navodil, pri- javili v nadaljnji postopek kot mučitelje živali. Veliko v tej smeri bi lahko napravili tudi društveni čla- ni in vsi, ki jim ni vseeno, v kakšnih pogojih in kako živi- jo psi čuvaji. DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI CELJE NAŠ KRAJ CELJE: POBRATENI KLUBI Osnovno mladinsko orga- nizacijo v Krajevni skupno- sti Ostrožno sestavljajo trije aktivi: Ostrožno, Lopata in Lokrovec-Dobrova. Od okoli 250 mladih, kolikor jih živi na tem območju, je aktivnih v organizaciji približno šest- deset. Delo aktivov usklajuje predsedstvo, sestavljeno iz delegatov aktivov in drugih. V vsakem aktivu delajo razne komisije, od katerih so najbolj uspešne za šport in kulturo. V prihodnjem programu osnovne mladinske organi- zacije je tudi Teden mladine, ki bo v juliju, in v katerem bo prišlo do srečanja z mla- dimi iz ostalih osnovnih or- ganizacij. Pred kratkim je bila Osnovna mladinska organi- zacija Ostrožno gostiteljica srečanja pobratenih klubov Osnovnih mladinskih orga- nizacij Most na Soči, Lesce pri Bledu, Vrbje pri Žalcu in Lave. Lani je bilo prvo sreča- nje v Mostu na Soči. Športni del srečanja je mi- nil v nogometu, streljanju in košarki. Pomemben je bil razgovor med delegati pobratenih klubov in osnovnih mladin- skih organizacij. Sklenili so, da bodo na prihodnja sreča- nja povabili tudi mlade iz Benečije in Koroške onstran meje, zatem mlade z Dolenj- ske, Koroške in Prekmurja. Med pobratime so sprejeli že Osnovno mladinsko organi- zacijo Lava. Pogovorili pa so se tudi o drugih tekočih na- logah itd. Zaključek srečanja so ime- li na tovariškem večeru, ki so ga izpopolnili še z zanimi- vim kvizom, na katerem je zmagala ekipa mladinske or- ganizacije Ostrožno. ANITA HOCHKRAUT OBNOVA BAZENA V ŠENTJURJU Komunalno podjetje v Šentjurju je pričelo z gene- ralno obnovo plavalnega ba- zena. Obnovili bodo gardero- be, sanitarije in bife. preple- skali mali in veliki bazen ter uredili okolje. Z obnovitvenimi deli bodo končali do začetka plavalne oziroma kopalne sezone. E. RECNIK OBNOVA LAŠKEGA MOSTU v svojem času, pred 50 le- ti, najlepši most čez Savinjo ima že dolgo starčevsko na- duho in tudi neprijetno siv- kast je. Ker je most iz železne konstrukcije, je le-to nagri- zel zob časa. Zato je treba konstrukcijo temeljito oči- stiti, kar počnejo z brizga- njem ostrega peska pod viso- kim pritiskom. Že od prazni- kov sem posebna skupina opravlja to delo, ki ne teče hitro izpod rok - zamudno delo pač. Zaenkrat so pri treh četrtinah spodnje most- ne konstrukcije. So pa v tek- mi z občinskim praznikom. 14 MILIJONOV ZA CESTO V STOPCE Krajevna skupnost Marija- gradec je letos na tesnem s sredstvi. Krajani zaselka od starega mostu ceste na Vrh pa so sami globoko segli v žep in naročili asfaltiranje ceste do vrha klanca v dolži- ni 500 metrov. Asfalt so dobi- li pred dnevi, te dni pa so zbrali 14 starih milijonov za plačilo. Za nekatere krajane predstavlja tudi po milj on in pol na hišo. Interes je bil brez dvoma zelo velik. V MARIJAGRADCU SAMO PLES? Odkar je v Marijagradcu kulturni dom, ni minil no- ben družbeno pomemben praznik, da bi ne bilo priredi- tve. Res je mladina v tem kraju precej delavna, zlasti v kulturnem društvu in na po- dročju športa, toda za dan mladosti so se zadovoljili sa- mo s plesom. Veselje gre si- cer skupaj z mladostjo, toda ali ni dan mladosti prilož- nost za kaj več? MLADI DO RAČUNALNIKOV Svet podpisnikov poslov- ne skupnosti Družbeni raču- nalniški center Celje je skle- nil podpreti željo mladih iz celjski srednjih šol, da se usposabljajo na računalni- ških napravah v centru. Če- prav je pobudo za to poslala celjska Gimnazija, so člani sveta menili, da bi bilo prav, če bi se tako sodelovanje raz- širilo na vse srednje šole v Celju. Sprejeli so sklep, da bodo zadovoljili želji mladim in jim namenili dve uri raču- nalnega časa mesečno za nji- hovo usposabljanje. DS V MOZIRJU ZBOR PIONIRJEV JUGOSLAVIJE v Mozirju bo 16. junija le- tos zbor pionirjev Jugoslavi- je, torej pomembno srečanje, ki domačinom, organizator- jem, prinaša tudi velike ob- veznosti. Prav zato je Občin- ska konferenca SZDL ime- novala poseben odbor za izvedbo tega srečanja jugo- slovanskih pionirjev. Vodi ga predsednik Občinske konference SZDL Mozirje, Jože Kumer, v njem pa so poleg predstavnikov doma- čega družbenega življenja tudi delegati nekaterih repu- bliških ustanov, zlasti Zveze prijateljev mladine. M. B. ROJSTVA ROJENIH JE BILO: 62 dečkov in 64 deklic POROKE POROČILO SE JE: 25 pa- rov, od teh Matjaž Beno, ana- litik iz Celja in Mrevlje Hele- na, vzgojiteljica iz Mozirja. Novak Franc delavec iz Str- žice in Kranjc Lidija delavka iz Celja. SMRTI UMRLI SO: Križanec An- gela iz Rogatca, stara 66 let, Turnšek Alojz iz Šmartna v Rožni dolini, star 68 let, Zav- šek Jurij iz Kompol, star 82 let, Kunštek Adalbert iz Ru- snice, star 49 let, Mravljak Marija iz Ternovca, stara 82 let, Rebršak Leopold iz Ce- lja, star 82 let, Bezenšek Va- lentina iz Zg. Kostrivnice, stara 79 let. Kotnik Vilma iz Celja, stara 57 let, Gorenšek Mihael iz Vojnika, star 83 let, Ivanuša Elizabeta iz Celja, stara 70 let, Pilih Štefka iz Celja, stara 69 let, Vidmajer Jožef iz Štor, star 69 let, Ro- bič Neža iz Zadobrove, stara 87 let, Lenart Nina iz Celja, stara 79 let. Knez Franc iz Celja, star 56 let, Pušnik Iva- na iz Dobja, stara 77 let, Dru- škovnik Jože iz Lokrovca, star 77 let, Homšak Jože iz Zaplanine, star 70 let, Jezov- šek Marija iz Celja, stara 85 let, Strahovnik Ana iz Pod- četrtka, stara 62 let, Jane Ivan iz Drežinje vasi, star 77 let, Marija Zupan iz Zagaja, stara 77 let, Amalija Lavriha iz Loke pri Žusmu, stara 80 let, Franc Preinfalk iz Laške- ga, star 90 let, Franjo Vrhov- ski iz Pregrade, star 67 let, Franc Grabenšek iz Babne reke, star 69 let, Marija So- štarič iz Maribora, stara 77 let, Jožefa Andronja iz Poga- čice, stara 81 let, Alojzija Pernek iz Laškega, stara 74 let, Matjaž Nardin iz Velenja, star 11 let, Mihael Kolenc iz Vin, star 73 let, Marija Ver- boten iz Klanca, stara 80 let, Silvester Tajnšek iz Polzele, star 34 let, Frančiška Šarlah iz Šentjurja pri Celju, stara 81 let, Roza Jekovec iz Svete Eme, stara 63 let, Franc Sev- šek iz Mlač, star 82 let, Franc Novak iz Presarij, star 56 let, Angela Ritovšek iz Šoštanja, stara 83 let, Franc Krajnc iz Trnave, star 51 let, Alojzija Golob iz Želč, star 74 let, Ivan Vreček iz Zagrada, star 46 let. KUHARSKI RECEPTI PRAŽENEC ALI RAHLE OMLETE Za običajni praženec za šti- ri osebe potrebujemo: 4 ru- menjake. 2 jedilni žlici slad- korja, ščep soli, 4 del ostre moke, 6 del mleka, trd sneg iz 4 beljakov in maščobo (olje ali mast) za pečenje. Priprava: Maso za praže- nec ali omlete vmešamo po vrstnem redu naštetih sesta- vin in spečemo. Za pripravo dobrega praženca je poleg pravilnih količin sestavin potrebna tudi primerna po- soda. Najbolje bo, če uporab- ljamo aluminijaste ponve s pokrovom. Praženec oziro- ma omleta bo še posebej ra- hla, če jo pečemo najprej v pokriti posodi in ko jo obr- nemo, pustimo ponev odkri- to do konca pečenja. iy^DiijO cijLai SPORED OD 24.5. DO 30.5.1979 Četrtek, 24. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45. Zabavni globus, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO - MLADI MAJ - (vmes ob 17.00 Kronika), 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 25. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Rezerviran čas - gost urednik, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 26. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Za- bavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 27. 5.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Kekčevi prijatelji, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Joj, kam bi del, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni globus. 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna od- daja, 13.15 Celjski žveplometer, 13.30 Poročila, 13.35. Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 28. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obvestila 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in poz- dravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 29. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Torkova reportaža, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodnozabavnih melo- dij, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek spo- reda. Sreda, 30. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in poz- dravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO J OBISK V VOJAŠNICI »JOŽETA MENIHA-RAJKA Z ROKO MEJE Ji Mlodrag Teševič:» V naši vojaš, dobrim namenom želijo videti s Doslej je bil velik obisk v naši v Dnevu JLA ter takrat, ko so svi praktično iz vse Jugoslavije (st - op. p.). Smo Jugoslavija v »m, v redakciji smo se že pred časom odldčili, da bomo koncept sredinskih strani v Novem tedniku, kjer od no- vega leta dalje predstavlja- mo različne kraje oz. krajev- ne skupnosti po posameznih občinah celjskega območja, v določenih trenutkih malce spremenili, "skočili« izven okvirja. Tako je bilo ob izletu 100 kmečkih žensk prvič na morju pa v prejšnji številki ob obisku tovariša Tita v Bi- strici ob Sotli in drugih bliž- njih krajih, zdaj pa smo "Skočili« v celjsko vojašnico »Jožeta Meniha-Rajka«, ki pa pravzaprav sploh ni nobe- na krajevna skupnost ali kaj podobnega, ampak resnična »Jugoslavija v malem«. Od- ločitev je bila, da v tej pred- stavitvi ne bomo pisali o ve- likih in pomembnih dosež- kih na strokovnem področju pripadnikov naše vojske oz. njenih vojakov, ampak da bomo to veliko in pomemb- no »družino« predstavili to- krat z druge strani. To je strani njenega »odpiranja« in sodelovanja z občani, mla- dino, delavci ali bolje pove- dano tistimi, ki jih imenuje- mo »civili«. To sodelovanje je plodno, široko, daje dobre in koristne pa tudi kvalitetne rezultate. Zato naj bo ta da- našnji zapis o tem sodelova- nju s posebnim povdarkom na delu v vojašnici (po re- dnem pouku!) tudi naš pri- spevek k praznovanju Dne- va mladosti in seveda pred- vsem najiskrenejša čestitka po dobrem zdravju ob jutriš- njem 87. rojstnem dnevu to- variša Tita, našega predse- dnika in vrhovnega koman- danta oboroženih sil JLA. Tudi v celjski vojašnici je v teh dneh veliko dela. Pravza- prav je tega vedno veliko. No, ker pa smo že v Mesecu mladosti, ga je še toliko več. Poleg rednih del je tu še cela vrsta drugih opravil, ki jih vojaki in starešine izpolnju- jejo z največjo mero natanč- nosti in točnosti. Vrata celj- ske vojašnice so pravzaprav v prispodobi stalno odprta. Prihajajo mladi iz različnih šol celjskega območja, da vi- dijo življenje v vojašnici in delo vojakov ter starešin. Prihajajo tudi starejši oz. odrasli. Miodrag Teševič je dobro povedal, da »v naši vo- jašnici so vrata odprta za vse, ki z dobrim namenom želijo videti samo vojašnico in vse dejavnosti v njej.« Minili so časi, ko so vojaki izven svojega rednega pro- grama sodelovali samo pri odpravljanju kakšne ele- mentarne nesreče in ko je bil njihov življenjski ter delovni prostor »tabu«. Danes se lju- dje v uniformah pojavljajo po šolah, krajevnih skupno- stih, delovnih organizaci- jah ... Vojak Bojan Kukec, sicer diplomirani pravnik z Vrhnike, je povedal, da je med služenjem vojaškega ro- ka imel celo vrsto predavanj po različnih celjskih osnov- nih šolah. Tako je recimo sa- mo na OŠ »Ivana Kovačila- Efenke« predaval dvajset ur in to temo iz prve pomoči. Pravi, da je s seboj prinesel tudi ves potrebni sanitetni material, tako da je bilo po- dajanje potrebne snovi čim- boljše. Sicer pa naj pripoveduje Miodrag Teševič: »Kljub te- mu, da trenutno nimamo najboljših delovnih pogojev za izven vojaške dejavnosti (to se bo v kratkem izboljša- lo) pa smo vseeno izredno aktivni, tako člani v likovni in foto sekciji, raznih šport- nih sekcijah in šahu. V špor- tu naša ekipa trenutno vodi v malem nogometu v občin- ski ligi, vojaki s starešinami pa se pripravljajo tudi za na- stop na prvenstvu LAO, ki bo v naslednjih dneh v Aj- dovščini in Vipavi. Naši tek- movalci bodo nastopili v streljanju, atletiki, odbojki in košarki. Sodelovali smo na vseh pohodih, najštevilnejši pa smo bili na pohodu po poteh XIV. divizije. Imamo kvali- teten vojaški orkester, ki je nastopil po skoraj vseh os- novnih šolah v celjski občini ter v Žalcu, Nazarju, Rečici in drugje. V vojašnici imamo od lan- skega 22. decembra odprto stalno razstavo »Nastajanje in razvoj oboroženih sil v Ju- goslaviji«, ki si jo lahko ogle- da vsakdo, samo da se dan ali dva prej najavi. Doslej je to razstavo videlo že blizu 4000 obiskovalcev. Ob tem smo dolžni zahvalo delovnim organizacijam- (med njimi skoraj ni nobene, kjer nas ne bi sprejeli), ki sprejmejo naše vojake, da se seznanijo z njihovim delom. Sodelovali smo pri domala vseh obrambnih dneh po po- sameznih šolah. Izredno do- bro sodelujemo s Hrastni- kom, saj tudi naša vojašnica nosi ime po njihovem kraja- nu narodnem heroju »Jožetu Menihu-Rajku«. Mislim, da smo veliko na- redili I Je pa še vedno dovolj prostora za še boljše dosež- ke, za še tesnejši stik rok.« Življenje v vojašnici je kot termalni vrelec. Nikoli ne usahne in vedno iz njega te- če samo dobra voda! Skico ob Titovem rojstnem dnevu z obiskom v vojašnici »Jožeta[ Meniha-Rajka« je pripravil TONE VRABL Ob vsaki vojaški zaprisegi se v vojašnici zberejo tudi mladi iz celjskih osnovnih šol. Po uradnem delu pride do prisrčnega tovariškega in prijateljskega stika med pripadniki JLA in mladimi občani Celja. Mnogi športniki in drugi radi obiščejo vojake ter se z njimi srečajo na različnih področ- jih. Tako jih je pred kratkim - vojake in starešine v Celju - obiskal tudi eden najboljših jugoslovanskih šahistov, državni reprezentant. Bruno Parma. Vsem je zadal toliko dela, da se je lahko za trenutek umaknil na kavo, nasprotniki pa so študirali, kako bi ga premagali ali iztržili vsaj pol točke s slovitim nasprotnikom. RADOVAN TKALEC je bil odličen vodič med našim obiskom v vojašnici. Potrudil se je, da je vse teklo, kot »po žnurci«, kot temu radi rečemo. Videlo pa se je tudi, da med starešinami in vojaki vlada resnično pravi, tovariški in prijateljski odnos z vsem spoštovanjem. To pa je tudi garanci- ja za vse dosedanje uspehe in izpeljavo za- htevnih nalog, ki so še na programu. »Deklica za vse« na tako imenovanem po- dročju kulturne in športne dejavnosti je prizadevni Miodrag Teševič, ki je prišel v Celje iz Črne Gore (Plevlje) leta 1960 in se zapisal v vse pore celjskega vojaškega in izven vojaškega življenja. Pravi: »Dosti ljudi me pozna in tudi zato lahko veliko naredim.« Naredi pa predvsem zato, ker je sam prizadeven. VOJAKOVA ČESTITKA TITU ZA ROJSTNI DAN V množici prireditev, 1^.1 so namenjene čim slavnejšemu praznovanju meseca mladosti in 87. rojstnega dne tovariša Tita, je bila izredno prisrčna in kvahtetna prireditev v torek popldne v veliki dvorani Narodnega doma, ki so jo pripravili pripadniki JLA, torej vojaki in starešine iz celjske garnizije. Prireditev pa je bila tudi posvečena 60 letnici rfaše partije, SKOJ in sindikata. Vojaki iz vojašnice »Jože Menih-Rajko« so pripravili proslave skupaj z mladino iz delovnih organizacij in srednjih ter osnovnih šol. Nastopili so pevci, recitatorji, glasbeniki... Bila je to lepa prireditev, ki je poleg ostalega še enkrat potrdila veliko, pristno in tesno sodelovanje med pripadniki JLA in občani, mladino, delavci. V avli in stranski dvorani pa so ob tej priložnosti pripravili tudi razstavo likovnih del, ki so jih napravili vojaki v prostem času med služenjem vojaškega roka. Med njimi vsekakor prednjači Branko Suhi iz Novega Mest?, ki je na svojstven način upodobil naše velike revolucionarje, kot Šlandra, Kidriča, Kardelja... Zdaj priprav- lja v vojašnici tudi spomenik Slavku Šlandru, ki ga bodo predvidoma odkrili za Dan borca, 4. julija. Torkova prireditev je bila ena najlepših v zadnjem času v Celju. O- OP RINKE DO SOTLE - OD mNKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RiNKE. ŽOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RlZ niči so vrata odprta za vse tiste, Iciz zrno vojašnico in vse dejavnosti v njej. ojašnici in to večicrat, še posebno pa ob )čane zaobljube in ko pridejo gostje arši vojakov, ki služijo vojaški rok v Celju dlem«, vendar z velikim in dobrim srcem.« To je tisti most solidarnosti, most, ki veže bregova Volgajne pri Prožinski vasi v Krajevni skupnosti Štore, ki bi ga lahko imenovali tudi Most pripadnikov JLA. Tudi tokrat, kot že ničkolikokrat doslej, so se odzvali klicu na pomoč. Prišli so pripa- dniki celjske garnizije JLA, enote podpolkovnika Svetozarja Vulekiča, in opravili delo v rekordnem času. Za postavitev mostu so potrebovali okoli dva tisoč ur. Pomagali so tudi domačini, štorski železarji. Krajevna skupnost. Celjska občinska komunalna skupnost. Zato most solidarnosti, zato most, ki je še bolj povezal ljudi med seboj in vojaki so tiste dni, ko so delali, postali pravi domačini Prožinske vasi in Most. Svojemu namenu so ga izročili ob koncu aprila. VOJAKI IZ ŠESTIH REPUBLIK IN DVEH AP SFRJ V CELJU VUKAŠIN OBRADOVIČ je gradbeni tehnik iz Ivan- grada v SR Črni Gori: >U Celju sam došao 30. 8. prošle godine. S obzirom da sam prvi put došao u jednu takvu novu sredinu, veoma brzo sam se prilagodio načinu ži- vota i rada. Dobro sam prim- Ijen od strane starešina i voj- nika gdje sam stekao dosta novih prijatelja i poznansta- va i drugih običaja. Što se tiče kulturno-zabavnog živo- ta u Celju mogu slobodno re- či da je aktivnost velika, do- sta suradujemo sa omladi- nom Celja.« MATJAŽ PIRC, doma v Gozd Martuljku na Gorenj- skem, gradbeni tehnik, v Celje prišel služiti vojaški rok 12. aprila 1979: Kot rnlad vojak ne morem veliko Povedati o sodelovanju med občani, zlasti mladino in na- fi^i vojaki ter starešinami. Bolj pa mi je v spominu tre- nutek, ko sem se še kot ,civir približeval vratom celjske vojašnice, kjer bom preživel redni vojaški rok. Pred pri- hodom v vojašnico sem bil rahlo .zbegan', vse pa se je uredilo, ko sem stopil med nove tovariše, prijatelje, ki so me izjemno lepo sprejeli, kot seveda tudi vse ostale, ki so takrat prišli. Zadovoljen sem in upam oz. sem prepri- čan, da bo tako ostalo tudi do konca vojaškega roka.« MIOMIR SPASOJEVIC je kvalificirani delavec iz Svetozareva, SR Srbija: »Po dolasku u Celje mislio sam da ču mi biti teško da se snadem, jer ne poznajem do- voljno jezik a i vrlo malo sam bio u Sloveniji. No vrlo brzo sam se uverio da jezik ne predstavlja nikakvu prepre- ku za sklapanje novih poz- nanstava i prijateljstava. Meštani iz Celja su vrlo prijatni i ljubazno su me pri- mili kao vojnika koji je do- šao iz druge republike i omo- gučili mi da se osečam kao kod kuče. Mislim da je saradnja izmedu vojnika i gradana Celje na visokom nivou u sportskim, kulturnim i dru- gim manifestacijama. Ja sam po zanimanju kva- lifikovani kablovski radnik i aktivno se bavim sportskim streljaštvom i dosada sam bio na dosta takmičenja izmedu vojnika i gradana Celja i drugih opština. Zado- voljan sam životom i radom u kasarni i gradu.« LJUPCO DURCEVSKI je iz Skopja, SR Makedonija, študent gradbeništva: »Voj- niot rok ga služam vo Celje. Tuka bev srdečno primen kako od starešinite, tako tod vojnioite. Za vreme na moe- to služenje na vojniot rok steknav mnogu prijateli od site narodnosti. Kulturno za- bavniot život e odlično orga- nizivan. Za vreme na slobo- dnoto vreme organizivama turniri vo šah, organizivama izleti i marševi do obližite izletnički mesta. No se pak najradosten moment mi be- se koga bev primen vo SKJ.« STANKO ŠAJTINAC je iz Zrenjanina, AP Vojvodina, profesor književnosti: »U Celju sam več 9 meseci na odsluženju vojnoga roka. Za proteklo vreme mogao sam se nebrojeno puta uveriti, kako u veliku gostoljubivost gradana Celja prema nama, vojnicima, tako i u organiza- ciju vojničkog života u sa- mom garnizonu. Buduči da se nalazim na radnom mestu u vojničkom klubu, u prilici sam da svakodnevno naila- zim na primere raznovrsne saradnje izmedu garnizona i omladine Celja. Posebno bih istakao veoma uspešnu sa- radnju sa osnovnim i sred- njim školama. Razmena kul- turnih sadržaja sa njima u poslednje vreme je veoma obimna i razvija se na obo- strano zadovoljstvo. Nadam se da če ova lepa tradicija zaživeti još dugo. Osnovne škole ,1. celjske čete', ,Veljko Vlahovič', ,OŠ Hudinje' kao i pedagoški i medicinski škol- ski centar - svojom aktiv- nom saradnjom sa garnizo- nom, daju nadu da če to po- stati i uobičajena praksa u odnosima izmedu vojnika i omladine Celja.« AGIM STATOVCI, strojni tehnik iz Podujeva, AP KO- SOVO: »Ne Celje kom ardh per ta kryar shrbimin ushta- rak prej fshatit batUave ko- muna e Podujeves. Me fat jom mbartes i us- htris se shokutTitoI Celja es- hte qytet i bukur, ohe njerzit ione temire i siqurt jom qe ta japi jeten time... shikoj kete qytet te bukur dhe mioqsin e qytetarve.« (Prevod: Agim pravi, da je prišel na služenje vojaškega roka v Celje iz vasi Rogovo v občini Dakovica. Srečen je, ker je pripadnik Titove armi- je. Celje je lepo mesto in lju- dje so zelo gostoljubni. Pre- pričan sem, da se bom vse življenje s ponosom spomi- njal dnevov, ki sem jih kot vojak preživel v Celju med prijetnimi ljudmi!) JOSIP KOMPANOVIC, doma v Belem Manastiru, SR Hrvatska, pravnik: »Od početka služenja vojnog ro- ka pa sve do danas mogu re- či da sam izuzetno zadovo- Ijan suradnjom vojnika sa gradanima i radnim ljudima Celja. Ta saradnja očituje se kroz niz zajednički provede- nih akcija i manifestacija. Naročito lijepo suradnju ra- zvili smo sa omladinom i ra- dnim ljudima gradevinskog poduzeča Ingrad i sportsko- rekreacionim centrom Golo- vec. Sa GIP Ingradom u ne- koliko navrata zajednički su organizovani kulturno-za- bavni programi, recitali i slično. Nadalje, suradnja na kulturno-zabavnom i sport- skom planu razvijena je i sa ostalim radnim organizacija- ma poput Hmezad iz Žalca, Cinkarne Celje i drugih. Na ovaj način, po mojem mišljenju, razvije se bratstvo i jedinstvo naših naroda i na- rodnosti, dokazuje se da su Oružane snage i gradani i ra- dni ljudi naše socijalističke zajednice neraskidiva cjelina koja če u svakom momentu biti spremna udruženim sna- gama stati na branik domo- vine. To je največi naš dopri- nos 25. maju, rodendanu na- šeg voljenog vrhovnog ko- mandanta druga Tita." MUSTAFA MEHMETA- GIČ Iz Doboja, BIH, po po- klicu ekonomist: »Vojnički život svako doživi na svoj na- čin. Ja sam u Celje došao pri- je devet mjeseci. ,Tražio sam se...' prvih dana, posmatrao, slušao, učio... Obuka, poli- gon, vojnička disciplina, mnogo novoga... Ubrzo sam stupio u muzičku sekciju, počeo sam svirati u vojnič- kom orkestru. Vježbanje, no- vi drugovi, nastupi u kasar- ni, u gradu Celju, pa i po cije- loj Sloveniji - Žalec, Velenje, Cerkno, Bled, Letuš, Mozir- je. Upoznali smo mnogo lju- di, krajeve, običaje i svugdje smo bili dobro primljeni, ra- do videni. Nakon par mjeseci počeo sam raditi u vojničkom klu- bu. Tu sam tek mogao videti svo bogastvo i raznolikost vanmastavnog života u vojs- ci, bogastvo saradnje sa ra- dnim organizacijama, škola- ma itd. Vojnički orkestar je imao jako, jako mnogo na- stupa za škole, za radne orga- nizacije itd. Reči ču na kraju - u vojsci postoji mnogo i prostora i vremena, postoje materijalni uslovi, zainteresiranost star- ješinskog kadra za sve obli- ke kulturno-umetničkog, sportskog i svakog drugog pozitivnog rada. Onaj koji želi, može aktivno živjeti u vojsci, može mnogo učiti, pronači sebe i možda si otvo- riti vidike za buduči život. Potrebna je samo volja.« Šest republik in dve avto- nomni pokrajini v SFR Ju- goslaviji. Iz vsake po en predstavnik. Jugoslavija »v malem«, vendar z velikim srcem. Meja je samo ena - tista okoli Jugoslavije, ki jo vsi z roko v roki branimo in varujemo, znotraj te meje pa ni mej! 50" SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -O 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 20 - 24. maj 1979 y KORAK Z RAZVITEJŠIMI VSE VEČJE ZDRUŽEVANJE Proizvodnja mleica v iašici občini raste, govejega mesa pa pada Za kmetijsko proizvodnjo v laški občini je še vedno značilno precejš- nje število polikulturno usmerjenih kmetij in nizka tržna proizvodnja, kar prinaša s seboj nizko produktiv- nost, slabe dohodke zaposlenih v kmetijstvu ter ogroža socialno var- nosti kmečkega prebivalstva. Posle- dica tega je tudi precejšen odliv kmečkega prebivalstva v druge go- spodarske panoge, perspektivne kmetije pa ostajajo brez naslednikov. Usmeritev razvoja kmetijstva v laški občini še vedno temelji predvsem na pridobivanju večjih količin Kvalitetne voluminozne krme kot osnove za go- vedorejsko proizvodnjo, nikakor pa ni možnosti za tržno poljedelsko proiz- vodnjo zaradi preskromnih obdelova- nih površin. Predvidevajo, da bi kot dodatno proizvodnjo uvedli - zlasti na manjših, čistih kmetijah - industrijski način reje perutnine in prašičev. Precejšen korak naprej so v občini dosegli pri proizvodnji mleka, saj bele^;^ žijo v razmerju z letom 1977 13% pove- čanje. To je brez dvoma posledica na- črtnega preusmerjanja kmetij v mleč- no proizvodnjo: 35 kmetij oddaja na leto več kot 15.000 litrov mleka. Kljub temu pa je še vedno nad 70% mleka odkupljenega od kmetovalcev, ki redi- jo eno pa do štiri krave, letno odkup- ljene količine mleka pa so manjše od 10.000 litrov mleka. Rezerve so v obči- ni še precejšnje. Zaradi že znanih vzrokov se je proiz- vodnja govejega mesa v občini v pri- merjavi s prejšnjimi leti zmanjšala za štiri odstotke, četudi je kreditiranje v govedorejske objekte v zadnjih letih doseglo sorazmerno visoko stopnjo. Investicijska politika je bila v minu- lih, zlasti pa v zadnjem letu, usmerjena izključno v specializacijo tržne proiz- vodnje. Uspehi so na dlani, veliko za- slug za to pa ima pospeševalna služba pri Kmetijski zadrugi Laško, po drugi strani pa so vseskozi skrbeli za samou- pravno preobrazbo kmetijstva. Tako se je kmetijska organizacija v občini reorganizirala z ustanovitvijo Temelj- ne zadružne organizacije in temeljne organizacije združenega dela. V koo- peracijski proizvodnji je združenih 550 kooperantov, kar je vsekakor vzpod- budno, ugotavljajo v laški občini, če upoštevamo, da je v občini okoli 850 čistih kmetij ali 2500 vseh kmetijskih gospodinjstev, ki imajo več kot dva hektara skupnih površin. Kmetje so tudi spoznali, da je zdru- ževanje v skupnosti vsekakor prava pot do večjih pa tudi cenejših pridel- kov, s tem pa seveda do večjega do- hodka. Tako so kmetje lani ustanovili pet strojnih skupnosti, kar je precej- šen napredek glede na leta nazaj, ko je delovala le ena. Vzpodbudno je, da se v naprezanja za načrtnejši razvoj kmetijstva poleg kmetijske organizacije in specializira- nih ustanov vključujejo tudi vse druž- benopolitične organizacije v občini. KOMENTAR ZA SINA PREMALO DOHODKA Naše kmetije se starajo. Ne le kmetje, ki so na starost ostali sami, tudi gospodarska poslopja, kijih ne obnav- ljajo. Celo zemlja, ki jo prerašča plevel in grmovje, je videti starejša ko takrat, ko je bila dobro obdelana. Kaže, da tega ne znamo zaustaviti. Ali je sploh možno? Gotovo je. Mora biti, sicer bo veliko kmetijske zem- lje šlo v izgubo, čeprav bo treba nahraniti vsak dan več ust. Na preostali izboljšani zemlji bo sicer moč pride- lati več a tudi tam imajo visoki hektarski pridelki svoje meje. Potrebno bo veliko obdelane zemlje. i Bilo je že veliko predlogov in poskusov, kako kmečke otroke zadržati na kmetijah. Pred dvema de- setletjema so kmetje zatrjevali, da bi sin ali hči ostala -j doma, če bi imeli traktor. Zdaj imajo že veliko kmetij- \ skih strojev - a t'idi na nekaterih moderniziranih, so-1 dobno urejenih kmetijah ni mladih, ki bi se posvetili | kmetijstvu. Nekateri sicer še pomagajo staršem, a . kako bo pozneje, se ne ve. i Kmetje iščejo nove vzroke za to. Menijo, da bi mlade zadržalo na kmetijah tako pokojninsko zavarovanje, kot ga imajo delavci, letni dopusti in druge ugodnosti. Vse to je pomembno za mladega človeka, toda večina predlagateljev ne pride do jedra, kako vse to urediti. Pokojninsko in invalidsko .se lahko zavaruje vsak združeni kmet, ki ima dovolj veliko proizvodnjo. Ve- čina kmetijskih del: setev, žetev, spravilo krme, sadja, trgatev je sezonskih in bi med njimi bil možen tudi nekajdnevni dopust, če bi si delo ustrezno uredili. Ce že ne za vse družinske člane naenkrat, pa ločeno. Poglavitni vzrok tiči drugod, kar sc kaže zlasti na moderniziranih kmetijah. Tudi na večji modernizirani kmetiji običajno ni dovolj dela in dohodka za očeta, ki je .star šele okrog 50 let in sina, ki bi se rad poročil, ter za dve ženski. Oče je prestar, da bi se šel iskat drugo delo, torej mora sin. Toda ali se bo sin vrnil na kmetijo, ko bo oče ostarel in oslabel? Morda bo ostal v očetovi hiši, za obdelavo kmetije pa ne bo imel dovolj časa in z leti tudi volje ne. Zato kaže resno razmišljati, kako usmerjati to kme- tijstvo in razvoj podeželja. Ali postaviti še več tovarn, da bodo vse kmečke družine hkrati delavske, ali nam bodo potrebni tudi taki kmetje, ki se bodo posvetili kmetijstvu? Poleg socialne plati podeželskih ljudi bo namreč treba skrbeti tudi za pridelovanje hrane. Mnoge kmečke delavske družine menijo, da je dovolj, če pridelajo le za lastno gospodinjstvo. Ali bodo neobdelano zemljo lahko prevzemala druž- bena posestva ah bo treba zanjo navdušiti kmete so- sede? Začeti bo treba, seveda, pri mladih, že takrat, ko se odločajo za ta poklic. Na kmetijah bodo ostali le takrat, ko bodo imeli dovolj zemlje za polno zaposlitev in ustrezen dohodek. CELJSKA TRŽNICA je v zadnjih dneh dobro založena, kljub temu pa se cene nikakor nočejo kaj bistveno spustiti na nižji nivo. Trenutno na tržnici prevladujejo solata, sadje in različne sadike, med njimi najbolj paradižnikove (3 do 4 din) ter zeljne in cvetne. Sadje: jabolka 15-25, limone 25, pomaranče 22, banane 17, suhe slive 36 ter češnje 60-70 in jagode (oboje iz Srbije) 80 din! Mlečni izdelki: topljeno maslo 75, siri vseh vrst 32, sme- tana 40, kajmak 140 in jajca 2-2,50 (največ je tistih po 2,20). Zelenjava: nov krompir 25-33, star po 7 in 8, stara čebula 10 in nova 40, češenj 70, korenjček 15, špinača 20-50, presno zelje 20, rdeča pesa 20 in cvetača 40. Paradižnika je sicer vedno več, žal pa je cena višja, kot takrat, ko se je v letošnji sezoni prvič pojavil. Zdaj je po 55 do 60. Solatna kriza je mimo. Res je, da ni več regrata, motovilca in radiča, je pa zato več zelene solate. Kristalka je po 30, majniška po 20 do 30 in prav toliko ali kakšen dinar več berivka. Šopek rdeče redkvice stane v poprečju 5 din. Dobro založena je tudi bližnja ribarnica, kjer imajo v poprečju 5 do osem vrst rib, po katerih pa je med kupci veliko popraševanje. T. VRABL: KONJIŠKI m. SAMOPRISPEVEK Do lanskega leta so bili občani in delovni ljudje konjiške občine uspešni pri dveh samoprispevkih, lani pa so začrtali še program III. samoprispevka, ki je po vsebini in obsegu večji od obeh prejšnjih. Že v prvem letu uresničevanja tega samoprispevka so bili zelo uspešni. Tako so pri prihodkih dosegli celo manjšo prekoračitev. Več kot polovico vseh zbranih sredstev so namenili odplačilu kreditov in izgradnji osnovne šole Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah, ki je z lanskim šolskim letom prešla na celodnevni pouk Za izgradnjo športnih objektov so porabili šest. Za izgradnjo športnih objek- tov so porabili šest milijonov dinarjev, znatna sredstva pa so bila potrebna tudi na področju otroškega varstva - na primer za izgradnjo otroškega vrtca v Vitanju. Prav zaradi omenjenih obveznosti in potreb so izo- stala zaenkrat nekatera komunalna dela v krajevnih skupnostih, pa urejanje vodovodov, kanalizacij in raz- širitev električnega omrežja ter asfaltiranje cest. Na vrsto pa bodo morala priti še nekatera popravila objek- tov družbenega standarda v krajevnih skupnostih ko- njiške občine. ...................... _______...........______MmAUMNIK KONJIŠKA »TRŽNICA« - KAKO DOLGO ŠE? V prvi številki Informatorja, novega glasila občine Slovenske Konjice, ki je zagledala luč sveta tik pred prvomajskimi prazniki, smo lahko kot odgovor k tej fotografiji prebrali naslednje vrstice: »da se bodo te dni pričela dela pri ureditvi I. faze tržnice v Slovenskih Konjicah. Tako bodo dobili svoj prostor tudi tisti, ki zdaj kar pogosto razstavljajo svoje izdelke tam, kjer se jim zdi najprimernejše.« Mi seveda lahko dodamo le-to, da upamo, kako pojem »te dni« ne bo preveč raztegljiv! MITJA UMNIK Foto: DRAGO MEDVED STROKOVNJAK SVETUJE mm Nov organsiii fungicid Vsako leto imajo vinogra- dniki zaradi pojave sive ple- sni (Botrytis) velike izgube. Ta bolezen se pojavlja na pecljih, jagodah grozdja in zadnja leta tudi na kabrni- kih. Da bi bil uspeh uničevanja plesni z ronilanom, o tem bo- mo danes govorili, zadovo- ljiv, ga moramo uporabljati v času po cvetenju vinske trte, nato tik preden se jagode str- nejo, to pa je ob koncu julija ali v začetku avgusta in še tretjič v sredini avgusta. Ce je vreme pred cvete- njem zelo deževno, omogo- ča, da začnejo kabrniki na svoji osnovi gniti. V tem pri- meru priporočamo škroplje- nje z ronilanom že pred cve- tenjem. Škropljenje ob koncu cve- tenja ali takoj po cvetenju preprečuje okužbo grozdi- čev oziroma onemogoči na- selitev glivice botrytisa na ostanke cvetov. Najvažnejše škropljenje z ronilanom je takrat, ko se začnejo jagode v grozdu do- tikati. To škropljenje mora biti temeljito izvršeno tako, da je omočena vsa površina pecljevine in jagod. Le na ta način bo zagotovljen nemo- ten razvoj grozdja. S škropljenjem sredi avgu- sta preprečimo okužbo ja- god, ko se le te mehčajo. V primeru, da je jesen zelo deževna, priporočamo še en- kratno škropljenje, toda vsaj 28 dni pred trgatvijo, zaradi karence. Število škropljenj je odvi- sno tudi od sorte grozdja. Sorte z zbitimi jagodami so bolj podvržene okužbi (zara- di ugodnejših pogojev za ra- zvoj glivice) s sivo plesnijo kot sorte, ki nimajo zbitih grozdov. Ronilan se uporablja v 0,1 do 0,15% koncentraciji, to je 100 do 150 gramov ronilana na sto litrov vode. Ce škropi- mo z atomizerjem, je treba povečati koncentracijo za to- likokrat, kolikokrat je bila poraba vode manjša od na- vadne škropilnice. Za eno škropljenje je treba uporabi- ti 1 do 1.5 kilograma ronilana na hektar. Ronilan se lahko meša s pripravki, ki se uporabljajo za zatiranje peronospore (Mycodifol, orthophaltan, antracol, dithahe), prav tako pa tudi s pripravki proti oi- diumu (Bayleton, Karathane itd.) F. SATLER_ št. 20 - 24. maj 1979 NOVI TEDNIK-stran 15 MLADI PIŠEJO »MOJ ODNOS DO STAREJŠIH« V Tednu starejših občanov v celjslii občini so učenci v osnovnih in dijalti v srednjih šolah pisali naloge na temo »Moj odnos do starejših ljudi.« Veliko nalog in še več misli. Takšnih in drugačnih. Mladi so bili iskreni v svojem pisanju. Tudi kritični, predvsem do sebe. To pa je veliko in morda največ, kar smo lahko pričakovali od te šolske naloge. Nekaj teh nalog, ki so jih pisali učenci osnovnih šol, objavljamo danes. Druge pa prihodnjič. KAKO POMAGAM STARIM LJUDEM Petnajst minut hoda je skozi gozd, da se pride od mojega doma do razdrapane bajte. Tam živi že precej sta- ra ženica. Je brez desne roke. Izgubila jo je v vojni. Dela zelo težko. Koruzo o kopava tako, da si motiko priveze na majhen del roke, ki ji je še ostal. Večkrat grem k njej, da ji kaj postorim okoli hiše. Bilo je poletje. Stikal sem po gozdu poleg njene hiše za gobami. Nisem jih imel veli- ko. Oglasil sem se še pri nje- ni hiši. »Dober dan!« sem jo poz- dravil. »Lej ga, ti si!« »Da, jaz sem!« Videl sem, da ima v roki vedro. »Dajte mi vedro, bom jaz!« V lopo sem ji nanosil poln škaf vode. Vprašal sem jo, kako da hodi tako daleč po- njo, ko jo je pa takoj za hišo toliko, da bi jo bilo dovolj za celo vas. »Saj, ko pa imam samo eno roko,« mi je odvrnila. »Ne morem, pa tudi narediti ne znam, da bi se bilo vredno lotiti«. »Bom pa jaz naredil,« sem se ponudil. Odšel sem v napol podrto drvarnico, kjer sem našel kos salonitke, iz katere sem potem naredil žleb. Ko sem jo prinesel iz drvarnice, me je ženica začela pisano gle- dati. »Kaj boš pa s tem delal?« »Žleb bom naredil« Malo sem moral že kopati, potem pa sem položil žleb. Voda je stekla. Nato sem na- cepil še drva. Po končanem delu me je ženica vprašala, s čim naj mi to povrne. Rekel sem, da je to malenkost, a če je že tako, naj mi pove, kje rastejo gobe. In res sem ne- sel domov celo vrečko gob. Zdaj grem vsako soboto k njej, da ji pomagam. SLAVKO KOK, 7. c OŠ Bratje Dobratinšek Vojnik BREZ BESED SEM ODŠLA Tisto soboto je bilo nebo čisto in še bolj jasno kot po- navadi. Zdelo se mi je, da hoče biti tudi narava lepa za predpraznični dan. Brezskrbna sem križarila po mestu in opazovala ljudi, ki so nemo hiteli drug mimo drugega. Le tu in tam sta se našla prijetna sogovornika, ki sta zavzeto razpravljala o novi podražitvi. Pred sabo sem zagledala sključeno postavo, ki se je med hojo opirala na palico. Bila je starka, ki jo ljudje po- znajo kot revno, prizadeto osebo, vendar jih je malo, ki ji privoščijo prijazno besedo. Tako se je tudi sedaj, ko me je zagledala, umaknila na stran, da je bila videti še rev- nejša in neznatnejša. Čeprav me je zanimalo, kam gre, je nisem ogovorila. Nisem si želela njenega spremstva. Z njo že ne - kaj bi si mislili znanci, ko bi me videli. Ni- sem si hotela pokvariti raz- položenja. Zato sem odšla naprej. Nekaj časa sem še brez ci- lja tavala po mestu, nazadnje pa sem stopila še v samopo- strežno trgovino. Pred bla- gajno sem zagledala znan obraz, postalo meje sram. To je bila zopet ta starka. Pogle- dala me je in se veselo na- smejala, da jo vendar nekdo pozna. »Dober dan!« je rekla, jaz pa sem se zazrla drugam, ka- kor da se je ženica zmotila, ko me je pozdravila in si po- pravila svojo strgano obleko. Uprla sem oči v njeno koša- ro. V njej sta ležali dve zemlji in mleko - njena večerja. Odšla je. Kot udarci kladi- va so se mi zdeli njeni nero- dni koraki v prevelikih čev- ljih, Ko je odprla steklena vrata, se je obrnila. Njen obraz je bil droben, oči so zrle vame zaskrbljeno in vprašujoče. Trpko se je na- smehnila in v očeh so se ji zalesketale solze. Vsak njen korak je bilzbodljaj v mojem srcu, vsaka njena kretnja, bolečina v meni... Domov sem šla počasi. Ne- bo se mi je zdelo svinčeno težko in večerja doma je bila grenka, kajti v srcu sem še vedno čutila bolečino njene- ga nasmeha. Vem, da mi je ona v svojem srcu odpustila, toda v m.ojem je še ta spomin kakor ostro rezilo, katerega zarezo bo mogoče zacelil čas. Mogoče... NEVENKA MULEJ, 8. b OŠ Ivan Kovačič - Efenka Celje ODNOS DO STAREJŠIH Nekateri otroci so zelo neobzirni do starih ljudi. Ho- dijo jim za hrbtom in se nor- čujejo iz njihove hoje. Name- sto da hi jih pozdravili, jih zasmehujejo. Stare ljudi moramo vedno vsi spoštovati, posebej pa še mi pionirji. Borili so se med vojno za našo domovino in nam priborili svobodo, v ka- teri sedaj živimo. Spoštovati stare ljudi, to je zelo majhna naloga za nas, toda še te ne izpolnjujemo. PETER GROBELNIK, 2. razred OŠ Socka TETA LOJZKA v šmartnem imamo staro ženico, ki jo kličemo teta Lojzka. Radi ji pomagamo vsi učenci in drugi ljudje. Stara je okoli sedemdeset let. Težko hodi. Učenci ji iz šole nosimo kosilo. Je sama. Pomagam ji na noge, ker jo zelo bolijo. Ko bere časopis, ima očala. Velikokrat sem ji že šla v tr- govino po kruh in po drugo, kar mi je rekla. Včasih mi pripoveduje ša- le ali mi kaj smešnega prebe- re. Vse učence ima rada. JOŽICA IVANUŠIČ, 3. razr. OŠ Šmartno v Rožni dolini DOGODEK V AVTOBUSU Nekega dne sem se peljala v glasbeno šolo z avtobu- PREBOLD: USPELI SMO! Na naši šoli smo imeli obrambni dan. Program je bil pester in zanimiv, tako da je živ-žav ponehal šele po tri- najsti uri. Z izpraznitvijo šole in tek- movanjem v orientaciji smo stopili v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti.« Tisto jutro se je pouk pri- čel tako, kot običajno. Toda, po trikrat prekinjenem zvo- njennju so se pognali skozi dogovorjene izhode. Učenci od prvega do šestega razreda so se s svojimi razredniki od- pravili na pohode. Na poti so se pogovarjali o različnih na- činih obrambe, o načinu pre- hranjevanja v času vojne in še o marsičem. Tudi parti- zanski golaž jih je čakal nek- je v gozdu. Učenci sedmih in osmih razredov so imeli zbirališče pri bazenu, kjer je bil start za orientacijo. Dvajset ekip učencev se je dva meseca pripravljalo za to akcijo. Bili som. V avtobus so vstopile tudi tri živahne deklice. Ker je bilo potnikov malo, so se udobno namestile po sede- žih. Deklice so se med seboj živahno pogovarjale o mo- dnih novostih in zato niso opazile, da se je avtobus na vsaki postaji vedno bolj pol- nil z novimi potniki. »Deklice, ali bi odstopile prostor starejšim ljudem?« je vprašal sprevodnik. Pre- slišale so ga, ker so se prav takrat smejale neki šali. »Ali niste slišale, kaj vam je rekel sprevodnik?« je ponovil ne- ki potnik in potrepljal eno izmed deklic po ramenu. »Prosim?« se je začudeno obrnila k njemu deklica. Ljudje so se spogledali. »Mar ne bi odstopile svojih sede- žev starejšim?« ji je odvrnil vprašani. Deklica se je ozrla po prijateljicah in se v hipu močno razjezila, ker jo je potnik stresel za ramena. »Tudi me smo plačale vozov- nice in imamo pravico sede- ti!« je zabrusila moškemu in jezno pogledala okrog sebe. To je izzvalo med potniki pravcato burjo. Zgražali so se nad takšnim vedenjem in se hudovali na starše ter na šolo, češ, kako slabo vzgajajo otroke. Seveda, deklica ni mislila tako hudo, kot je bila rekla. Zato je že pri naslednji postaji izstopila, prijateljici pa za njo. S povešeno glavo so stopale po cesti. Tudi jaz sem pri naslednji postaji iz- stopila in sem vso pot do glasbene šole premišljevala o tem dogodku. Menda je res, da smo vča- sih premalo pozorni do sta- rejših ljudi, toda vehkokrat nehote ali pa zaradi razposa- jenosti. Prepričana pa sem, da vsi očitki starejših na ra- čun mladih niso upravičeni. URŠKA CIZELJ, 6. b OŠ Slavko Šlander Celje so dobro pripravljeni, saj je v tem času več kot 120 učen- cev opravilo tečaj prve po- moči, se seznanjalo s topo- grafijo, orientacijo po azimu- tu, zgodovino NOB, vpraša- nji iz SLO itd. Urili so se tudi v streljanju ter pridobivali kondicijo. In potem se je pričelo. Na startu sta tovariš Ernest in tovarišica Rozka dajala zad- nje napotke ekipam. Prva kontrolna točka je bi- la na šoli: reševati test iz prve pomoči in nuditi prvo pomoč. Streljanje na drugi kontrolni točki je bilo težje, saj so se tisti, ki niso zadeli, pošteno ujezili in se potem zagrizli v navkreber v Žvaj- go, da so pozabili na minsko polje in ga tako prekoračili. Razočarani in objokani so se učenci vrnili v šolo in niso mogli doumeti, da so napra- vili to napako. Tisti pa, ki so bili dovolj zbrani, so obkro- žili minsko polje in prišli do kontrolne točke štiri, kjer sta tov. Aco in Marija strogo ocenjevala premagovanje ovir. Na kontrolni točki 5 so čla- ni ekip odgovarjali na vpra- šanja SLO ter se urili v pra- vilni nastavitvi maske na obraz. Pri Šmiglovi zidanici, kjer je bila 1938. leta partij- ska konferenca, so učenci odgovarjali na vprašanja NOB. To soboto je obrambnemu dnevu žrtvovala tudi Marko- va mama, ki je ves čas točila vodo žejnim tekmovalcem. Zadnja ekipa je prišla na cilj okoli trinajste ure. V šoli je te učence čakal partizan- ski golaž. Še med jedjo so s polnimi usti pripovedovali »vesele in žalostne« s poti. Navdušenost in zagretost za tekmovanje ni prevzela samo učence, temveč tudi učitelje. -eč LESIČNO: OBRAMBNI DAN Učenci osnovne šole Le- sično smo organizirali obrambni dan. Težko so ga čakali učenci sedmega in osmega razreda, ki so morali pokazati določene spretnosti in znanja s področja topogra- fije, puške, streljanja in prve pomoči, iskanja min, upora- be plinskih mask, metanja bomb in zgodovine NOB. Vključeni so bili tudi učenci nižjih razredov. Učenci od prvega do četrte- ga razreda so se pogovarjali z Adelo Rauter, aktivistko in borko. Učenci petega in še- stega razreda so bili opazo- valci na kontrolnih postajah. Tekmovalo je deset ekip. Zmagala je vrsta sedmega razreda, drugi in tretji so bih osmošolci. Vsi so dobili za nagrado knjigi Male skrivno- sti SLO in Prva pomoč in ROMANCA CEPIN CELJE: TRETJA MLADINSKA URA Mladinci Prve osnovne šo- le v Celju smo pripravili tret- jo mladinsko uro. Izbrali smo si pogovor na temo o usmerjenem izobraževanju, saj je zdaj, v času vpisov na srednje šole, ta tema zelo ak- tualna. Da bi bili mi učenci o tem bolj seznanjeni, smo po- vabili podravnateljico Meš- lovo, da bi nas seznanila z vpisi in pa seveda povedala kaj več o usmerjenem izo- braževanju. Seznanila nas je tudi s potrebami po kadrih in številkah iz predhodnega vpisa na posamezne srednje in poklicne šole. Ob pogovoru z njo smo se sprostili in zvedeli veliko. ANDREJA JANČAR RADEČE: POSTALA JE SKOJEVKA Ustavila sem se pred vrati trgovine pohištva v Radečah in se oddahnila. Namenjena sem bila k Malčki Trepšeto- vi, ki je bila za svoje zalužno delo, ko je bila aktivna mla- dinka na vseh področjih, sprejeta v SKOJ. V Radečah se je OF najbolj razširila v 1942. letu. Z Malč- ko Trepšetovo je hodila na sestanke Cirila Kržan, ki je bila ena najbolj aktivnih ak- tivistk od vsega začetka. Tovarišica Trepšetova je bila sprejeta v SKOJ 1943. leta. Bilo je na Razborju. Te- daj je bila še vajenka v trgo- vini z mešanim blagom. Par- tizanom je pomagala tudi ta- ko, da jim je nosila najrazlič- nejši material, zamenjavala živilske karte, raznašala le- pake itd. SILVA KMETIC, os. šola Radeče LAŠKO: »BILA SEM ZADOVOLJNA!« Pred kratkim smo imeli na naši osnovni šoli v Laškem obrambni dan. Da bi zvedeli nekaj več o pripravah, sva ravnateljici, tovarišici Rate- jevi, zastavili nekaj vprašanj. »Kako so tekle priprave?« »Tudi na naši šoli smo sklonih, da pokažemo, kakš- na je naša obrambna pri- pravljenost. Učenci sedmih in osmih razredov so imeli orientacijski pohod. Pokaza- li so znanje, sposobnost in spretnost, ki so si jih prido- bili pri pouku cbrambne vzgoje. Za nižje razrede smo pripravili urnik iz šole v pri- meru sovražnikovega na- pada. Razredi so postali četa, več čet bataljon. Predsedniki ra- zrednih skupnosti so postali komandirji. Vsak bataljon je imel svoj štab. Organizirana je bila tudi obveščevalna služba. Na terenu je bila or- ganizirana prehrana. Vsi učenci so imeli na tere- nu pouk obrambne vzgoje. Učenci so spoznali, da vsaka enota potrebuje ekipo Rde- čega križa, izvidnico. Pobliže so spoznali vojaške formaci- je. Organizirali so straže, medtem pa so izvajali vaje. Vse je bilo dobro priprav- ljeno. « »Ste bili z izvedbo obrambnega dne zado- voljni?« »Da, bila sem. Komandan- ti so po prihodu v glavni štab poročali. Vse teme so bile obdelane. Pomagali so nam tudi zunanji sodelavci.« MILICA SIRK in SONJA JAZBEC CELJE-VELENJE SODELOVANJE Pred nekaj dnevi je bil pevski zbor naše Prve osnovne šole v Celju povab- ljen v Velenje na osnovno šo- lo Miha Pinter - Toledo. Ko smo z avtobusi prispeli pred šolo, so nas učitelji in učenci zelo lepo sprejeli. Odšli smo v njihovo telova- dnico in tam zapeli. Učenci domače osnovne šole so bili navdušeni. Po na- stopu smo se spoznali z ve- lenjskimi učenci. Nekateri so si izmenjali naslove, da si bodo pisali in še kdaj srečali. Ko smo si ogledali šolo. smo bili zelo navdušeni. Po zidovih so bile različne slike, ki so jih narisali učenci. Ni bilo razreda, ki bi ne bil okrašen s cvetjem in risba- mi. Povabili so nas na kosilo v njihovo šolsko kuhinjo. Po kosilu, ki je minilo med pri- jetnim kramljanjem, smo si ogledali posebno šolo, ki je urejena še lepše kot osnovna šola Miha Pinter Toledo. Kmalu nato smo se spravi- li v avtobus, ki nas je odpe- ljal v Celje. POLONA ŽNUDERL LAŠKO: DAN MLEKA Ker popijemo premalo mleka in pojemo premalo mlečnih izdelkov, se je po šolah začela akcija »Dan mleka.« Imeli smo jo tudi na naši osnovni šoli »Primož Tru- bar« v Laškem. Najprej je bil govor o mleku. Poslušali smo ga po zvočniku. Malica je bila sestavljena iz mleka in mlečnih izdelkov. Bilo je več različnih in vse smo posku- sili. Tudi malica ni bila po obi- čajnem razporedu, ampak nas je prišel dežurni poklicat kar k pouku. Tista jed, ki smo jo največ pojedli, bo v prihodnje vključena v malico. SONJA JAZBEC 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 20 - 24. maj 1979 CELJE: PO TEDNU UPOKOJENCEV DELAVNI, TUDI ZDAJ Leta niso ovira za alitivno delo Obljuba dela dolg. Naša srečanja in kramljanja z upoko- jenci niso dobila svoj prostor v časniku samo v času priredi- tev več kot uspelega Tedna, marveč tudi zdaj in bodo še večkrat za tem. To je naš dolg do ljudi, ki so gradili našo sedanjost in ki tudi zdaj ne stojijo ob strani. In spet: srečali smo se z nekaterimi od mnogih... TEREZIJA JAVORNIK iz Škofje vasi je upokojenka to- varne EMO in Tovarne vol- nenih odej Skofja vas že od 1955. leta. Njeno aktivno de- lo je povezano s stavkami v tovarni emajlirane posode, v času narodnoosvobodilnega boja pa je sodelovala z OF in bila še predvsem povezana s Francem Stekličem. Tudi danes ne počiva. Društvo upokojencev v Vojniku jo uvršča med svoje aktivne člane. KAREL KOVAČ je član Društva upokojencev Lju- bečna, doma pa iz Zadobro- ve. V železarni Store se je izučil za livarja. Potem je obredel lep kos sveta, zlasti pa dežele tedanje avstroogr- ske monarhije. Bil je tudi na bojiščih v času prve svetov- ne vojne. Kot ruski ujetnik je delal v različnih krajih v Azi- ji. Doživel je tudi Oktobrsko revolucijo. Ko pa se je vrnil domov, se je takoj priključil borcem - prostovoljcem za severno mejo. Na vsej tej dolgi bojni poti ranam ni ušel. In ko je končno zavla- dal mir, se je znova lotil svo- jega dela. FRIDA TEKAVC, dolgo- letna tajnica in blagajničarka Društva upokojencev v Voj- niku. Aktivna pa tudi na dru- gih področjih. Sicer pa je takšno njeno delo že vsa leta, še predvsem po vojni. Pred vojno se je zlasti udejstvova- la v dramski skupini in tam- buraškem krožku. Zdaj je tu- di vodja delegacije Skupno- sti pokojninskega in invalid- skega zavarovanja občine Celje. ANTON DOLER, doma v Trnovljah in tudi član doma- čega Društva upokojencev. Svoje delo je vezal na kolek- tiv EMO in železnico. Spo- prijel se je tudi s kontrolo meril. Upokojil se je pred 22. leti. Zdaj pa se zlasti aktivno udejstvuje v organizaciji Rdečega križa. Čeprav v le- tih, nesebično pomaga pov- sod in vsakomur, ki njegovo pomoč potrebuje. Se pred- vsem kot bolničar Rdečega križa. IVAN TOMŠIČ je član Društva upokojencev Trnov- Ije. Za njim je težka življenj- ska pot. Ko se je izučil za mizarja, je delal pri mojstru Vehovarju. Ves čas napre- dno usmerjen, zato so ga Nemci skupaj z družino 1941. leta pregnaU v Srem- sko Mitrovico. Tudi tam se je vključil v osvobodilno giba- nje. Bil je tudi partizan. Ko se je na jesen 1945. leta vrnil domov, je našel izropano do- mačijo. Čakalo ga je novo de- lo doma in v družbenopoli- tičnem življenju. Več let je delal kot tajnik Krajevnega ljudskega odbora, zdaj pa v zvezi borcev, pri upokojen- cih itd. ■ ■ _______ - PAVEL PLATOVŠEK je doma v Zadobrovi, sicer pa član vojniškega društva upo- kojencev. Je upokojenec tekstilne tovarne Metka, kjer je bil mojster v barvarnici. Med upokojenci dela kot po- verjenik za Krajevno skup- nost Skofja vas. V zadnjem času se je še posebej izkazal v odboru za ureditev doma upokojencev v Vojniku. De- laven je vsepovsod, razen te- ga pa človek. LINA ZUPAN sodi med ustanovne člane Društva upokojencev v Vojniku. Zdaj že dolga leta dela v društvenih organih. Poma- ga, kjer koli je treba prijeti za delo. Njena velika odlika je tudi skromnost. POZDRAV IN ŠOPEK ROŽ Da, pozdrav, topel stisk rok in šopek rož za Franca Leskoška-Luko, pokrovitelja petega lubilejnega srečanja pevskih zborov društev upokojencev Slovenije, v soboto, 19. maja v Z!elju. Zdaj ni šlo za formalnost, marveč za pozdrav, ki velja človeku, katerega življenje je prav tako močno navezano na Celje. Zato pozornost, ki je izraz ljubezni in spoštovanja. Tekst: MB FOTO: T. TAVCAR KOROŠKEGA SINA SPOMINI ALI UMIRANJE STARIH HRASTOV Dr. Stanko Silan o plebiscitu in teži tujčeve pete Na obrazu mu je zapisana skromnost. Besede ga izda- jajo, da mu je zibel tekla on- kraj Karavank v Srejah pri Škocjanu v podjunski obči- ni. Misli so mu zbrane, kljub osmim križem na ra- menih, mu je pogled živa- hen in izdaja človeka, ki je vse svoje življenje zapisal le delu in ni imel nikoli časa za prazne marnje in brezde- lje. Maturiral je v celovški gi- mnaziji 1919 leta. Nato ga je pot vodila v Zagreb, kjer je končal medicinsko fakulteto in ostal štiriinštirideset let zdravnik. V vseh teh letih ni bil niti urice v bolniški. To je dolga zgodba. Ko ga je oče peljal v Gradec, da bi se naučil nemško, se dr. Stanko Silan še živo spomi- nja, da sta stala na vogalu dveh ulic in mu je oče dejal: »Sem sem te pripeljal zato, da bi se naučil nemščine, ker jo boš v življenju potreboval. Toda zapomni si, sin moj, če se boš ponemčil, me pozabi, kajti od tistega trenutka da- lje ne boš več moj sin!« »Moj oče je bil zaveden Slovenec. Bil je del tistih sta- rih hrastov, ki na Koroškem umirajo, mladja pa ni,« pravi dr. Silan in oko se mu za spoznanje orosi. Tako ne more tudi mimo zloglasnega plebiscita. »Tisti večer smo vsi doma jokali. Hudo nas je prizadelo. Okoli hiše pa so hodili drugi in nas zmerjali s ,čuši'. Med njimi je bil tudi naš sosed. Naslednji dan se je streznil, prišel se je opravičit, hudo mu je bilo zaradi svojega po- četja, kajti spoštoval je moje- ga očeta in vso našo družino. Nas je rezultat plebiscita za- to tako razočaral, ker smo vedeli, da tisti tisoči, ki smo se odločili za Jugoslavijo, smo to storili zavestno, saj smo vedeli, kaj nas čaka. To so bili za nas najtežji dnevi.« SIN OSTAJA SLOVENEC ZA VSE ČASE Očetovih besed o sloven- stvu dr. Silan ni nikoli poza- bil. V času okupacije je imel priložnost preizkusiti svoje slovenstvo, tako kot tisoči drugih zvestih sinov svoje domovine in naroda. Ko je bila 26. aprila 1941 njegova žena na porodni postelji, so prišli z gestapa v Mariboru in ga odpeljali v zapor. Gesta- povec mu je dejal, da so ga zato zaprli, ker je Slovenec in še inteligent povrhu! Ven- dar so ga oktobra 1941 izpu- stili in je bila vsa družina predvidena za izselitev. Na posredovanje drugih jih niso izpustili, saj so ga rabili kot zdravnika. Zanj se je večkrat zavzel tedanji dr. Tolih. Priš- li so k njemu Nemci in mu predlagali sodelovanje. Pa pravi dr. Silan: »Sodelovanje je kaj širok pojem. Zato vam povem, da strokovno lahko sodelujemo, sicer pa nobeno drugo sodelovanje ne pride v poštev, kajti jaz kot sloven- ski sin in vnuk ne maram menjati barve.« Tako jim je odgovoril in delal dalje kot zdravnik. Zatem je odšel v Vitanje in tam je dočakal tu- di konec vojne. Ko dr. Silan pripoveduje vse to, mu spomin niti za tre- nutek ne zataji. Vse je tako, kot bi bral iz dnevnika, ki ga ni nikoli pisal. Vse ima zapi- sano v spominu, mnogo pa je tudi takega, ki je zapisano v srcu, ki nikoli ne zbledi, ki je trdneje in globlje zapisano kot lahko zapiše katerokoli črnilo na papir. Vse zbledi, le njegovi mejniki slovenstva, ki jih nosi v prsih iz rodne Koroške, ne bodo v njem ni- koli zbledeli. Preveliko ceno je bilo treba plačati za te spo- mine. SAMO SOČLOVEKA JE POZNAL Kot zdravnik - pravi medi- cinec iz fakultete po stroki, sicer pa pravi ljudski zdrav- nik, je služboval v Vitanju do 1951 leta, zatem pa v Vojni- ku, vse do svoje upokojitve 1965. leta. Tudi datuma svoje upokojitve ne bo nikoli po- zabil: 31. december. Res se je vse natanko izteklo. Od kod mu krepkost v teh častitljivih letih? V delov- nem in skromnem življenju. Ustvaril je družino, štirje otroci so šli v svet iz njenega okrilja. Nikoli ni kadil, nikoli ni pil alkohola. Mnogo je pe- šačil, posebno v času epide- mij. Se ko je bil zdravnik v Vojniku, je delal tudi za Vita- nje in Dobrno. Kdo^ bi pre- meril vse njegove prehojene kilometre po oddaljenih do- mačijah, kamor ga je vodila Hipokratova prisega. In naj- težje v njegovem delu mu je bilo zahtevati plačilo za svo- je delo. Njegovo življenje pripove- duje o tem, da ni nikoli delal za medalje, čeprav ima dve visoki odlikovanji predse- dnika republike Tita: meda- ljo za zasluge za narod in red za zasluge za narod s srebrno zvezdo. Ko sedi v domači in prijet- ni kuhinji za mizo, mu roka le kdaj pa kdaj nemirno po- gladi gladko površino mize. Na njej je kava, prijetno diši v prostoru. Njegove oči izda- jajo tesnobo, saj je razkril del svojih dragocenih spomi- nov, ki so vezani na svetinje njegovega življenja. Nisem vedel, kako bi se mu zahvalil za dragocene besede, saj mu je njegova skromnost delala velike preglavice pred naji- nim pogovorom, kajti nikoli v življenju ni dajal izjav za javnost, ampak za svojo tiho in mirno vest. Odgovori za- njo so čisti in jasni, dostojan- stvena podoba življenja in dela koroškega sina. - BESEDILO IN SLIKA: DRAGO MEDVED VOJNIK DOM UPOKOJENCEV Novo žarišče aktivnega dela Vsa leta, odkar dela v Voj- niku Društvo upokojencev, to pa je že sedemindvajset let, imajo težave zaradi po- manjkanja prostorov. Zdaj so temu problemu napravili konec. V okviru Tedna sta- rejših občanov celjske obči- ne so v Vojniku odprli Dom upokojencev. Četudi še ni povsem urejen, je očitno, da so v nekdaj zapuščeno in raz- padajočo hišo vložili že v tem času veliko sredstev. Ko jim je sklad za urejanje mestnih zemljišč odstopil v upravljanje hišo, so se takoj lotili dela. Začeli so z zbira- njem denarja, iskali prosto- voljce itd. Tako jim je samo Zveza Društev upokojencev Slovenije podelila 270.000 di- narjev, sami pa so potem tu- di z deleži celjskega občin- skega sindikalnega sveta. Krajevne skupnosti, pri- spevkov upokojencev in drugih zbrali 330.000 dinar- jev. Toda, če bodo hoteli dom urediti tako, kot si želijo, bo- do morali imeti še blizu 300.000 dinarjev. Razen tega bodo potrebovali še okoli 500.000 din za ureditev pro- storov za domom v dvorano in podobno. V akciji za dosedanjo ure- ditev doma so se lepo izkaza- li tudi domači obrtniki, kot zlasti Boris Platovšek in drugi. Kot vse kaže, pa to ne bo le Dom upokojencev, marveč tudi dom borcev, saj je med upokojenci blizu devetdeset nekdanjih borcev. Seveda, pa bo dom odprt za vse. Za- torej bo že kmalu postal no- vo žarišče dela ne samo upo- kojencev, marveč tudi dru- gih organizacij. Na otvoritveni svečanosti je številne udeležence naj- prej pozdravil predsednik Društva upokojencev, Ivan Sešel, za njim pa je o delu društva in prizadevanjih za ureditev Doma spregovoril prof. Karel Kožuh, medtem, ko je Dom odprla Vida Te- kavc, dolgoletna tajnica Društva.______________..... M B. št. 20 - 24. maj 1979 NOVI TEDNIK-stran 17 ALOJZ GOBEC - 90 LETNIK Njegov življenjepis je dei zgodovine i. slovenstte šole v Celju PIŠE: PROF. ALBIN " PODJAVORŠEK V dobi stare Jugoslavi- je je učil v analfabetskem tečaju tudi nepismene vo- jake celjske garnizije, za kar je sprejel od takratne vojaške uprave oziroma okrajnega načelstva v Ce- lju lepo priznanje in zah- valo. Svoje učiteljsko in pe- dagoško poslanstvo je opravljal naš jubilant po- žrtvovalno vse do okupa- cije 1941. leta, ko je moral zapustiti ljubljeno šolo in mladino ter gledati, kako je zločinski okupator se- žigal slovenske knjige in rušil naše šolstvo. Po osvoboditvi se je ta- koj vključil v obnovo šol- stva v Celju in območju. Vrnil se je v okoliško šo- lo, kjer je nadaljeval s poukom v osmem razre- du s presledkom, ko je so- deloval na nižji gimnaziji kot učitelj zemljepisa. Po reorganizaciji je do- bila okoliška šola naziv I. osnovna šola v Celju. Na njej je Alojz Gobec pou- čeval do 1961. lata, ko je petdesetih letih inten- zivnega šolskega dela sto- pil v zasluženi pokoj. Naj ob tej priložnosti dodam, da je bil Alojz Go- bec vso dobo svojega uči- teljevanja v novi Jugosla- viji velik prijatelj učite- ljev - tečajnikov, ki jim je bil tudi uspešen mentor. Bil pa je tudi velik prija- telj celjskega učiteljišča in je za učiteljske kandi- date rad priredil več od- ličnih učnih hospitacij na višji stopnji. Med njimi so bile posebej zanimive iz slovenščine, matematike in zemljepisa. V svoji vzgojni praksi kot razrednik osmega ra- zreda se je bavil tudi z lo- gopedijo in je pomagal posebno učencem, ki so jecali. Obravnaval je več primerov ječanja in jih uspešno ozdravil. V splošnem se je zanimal tudi za defektologijo in zato ni čudno, da je po svoji upokojitvi več let sodeloval kot učitelj du- ševno prizadetih otrok in mladostnikov na posebni osnovni šoli (zavodu Ivanke Uranjekove) v Ce- lju. Po 54 letih aktivnega šolskega udejstvovanja, je zapustil šolsko delo in se odpravil v resnični po- koj, v katerem razmišlja, sestavlja spomine in se aktivno udejstvuje v or- ganizaciji celjskih upoko- jenih prosvetnih delav- cev. Ob 80 - letnici okoliške šole v Celju je uredil pu- blikacijo »Osemdesetlet- nica prve slovenske šole v Celju« (1955), v kateri je na straneh 35-41 objavil obširnejši članek »Naša šola ob svoji osemdeset- letnici.« Ob proslavi 100 - letni- ce prve slovenske šole v Celju (1975) se je udeležil naš jubilant, tedaj v staro- sti 86 let, slovesnosti in je veder, mladeniško čil in dobro razpoložen sprego- voril s slavnostnega odra nekaj spominskih besed o življenju in delu šole, na kateri je preživel svojo mladost, plodna moška leta in tudi jesen ter v tem času vzgojil več generacij v dobre Slovence, izobra- žene delavce in humane sonarodnjake. Ob tej pro- slavi je sprejel za svoje za- služeno delo tudi pisme- no priznanje, v katerem so poudarjene njegove življenjske zasluge. Osebno je bil oziroma je Alojz Gobec skromen slovenski učitelj, odličen tovariš in vsestransko ve- lik humanist. Kot zelo na- čitan in izobražen pro- svetni delavec je pravcati živi leksikon kulturno- prosvetnega in gospodar- skega dogajanja na celj- skem območju in globok poznavalec najrazličnej- ših osebnosti, ki so kdaj koli delovale v Celju in okolici. Vsak položaj je trezno presojal, v razgo- voru pa je bil preudaren in duhovit. V celjskem prostoru je šlo skozi njegovo vzgojo več generacij. Vsi, ki jih je oblikoval, se ga vedno spominjajo kot svojega dobrotnika z veseljem, ljubeznijo in hvalež- nostjo. (KONEC) JANKO KAČ: GRUNT 12 Prijetna utrujenost je bila v vseh, ko so se vozili po beli cesti sredi poletnega praznika. Vso pot so molčali, dokler niso ustavili kobilico v senci pod lipo pred Kolenčevo hišo. Stari so šli v hišo, Tona je pa pomagal Šimnu izpreči kobilici. Micika se ni vedela kam dati. Sedla je na klop pred hišo. Pri sosedih so stikali glave in kakor ogenj je šla po vasi novica, da imajo pri Kolencu oglede. Ko je Tona opravil pri konjih, je sedel poleg neveste na klop in ji začel pripovedovati o svojem romanju na Višarje pred petimi leti, ker je bil baš ta dan tam glavno opravilo. O vojvodi Dolgem Jurju, o krvavih žuljih, o gorah in dolinah je šla zgodba. Med tem so sedeli za mizo v sobi štirje računarji. Ko je eden govoril, so prisluhnili drugi z napol sklenjenimi pestmi pred ustmi in naježenimi obrvmi. »Kako sem rekel,« je važno poudaril vsako besedo Anza. »Ce bi ne bilo tako, kakor je, bi prav rad odrinil štiri tisočake. Tri bo pa dobila!« »In lepo balo, da ne bo sramota za Kolenčevino,« je pristavila Lena. »Kaj vama nisem povedal, da smo tisto hrasto že odlu- ščili. Kmalu ne bo niti spomina na njo. Sicer bo pa vendar vaša naspol na gruntu,« je gladil Matija s pametno besedo ogla t os t. »Kako si pa mislil, Matija? Za deklo pač gre lahko dru- gam in ne baš na Kolenčevino. Kakor sem rekel - tri dam. No, pa eno jalovco čez, da bo prinesla rodovitnost k hiši,« je stegnil Anza roko proti Matiji. Ta se je pa le še krčil. Pa je Polona segla proti možu: »Na srce nama pa" tudi ni prirasel denar! Ce bo Tonu prav, naj bo še nama.« »Prav govoriš! Midva ga res ne bova dolgo potrebovala. Mlada dva si bosta pa nemara še prste cuzala za njim. No, če je že tako, naj pa bo!« je udaril Matija Anzu v roko. »Kdaj pa pojdemo pismo delat?« Tja v sredo bi stopili, sodim,« je menil Anza, »da se vsa reč ne bo predolgo vlekla in bo konec jezikanja.« »Micika! Tona! Kje pa hodita?« je zaklicala Polona in nalila kozarce. Tona je zgrabil Miciko pod pazduho in jo privedel vso rdečo v sobo. Vsi so dvignili kozarce. Tudi mladima je nalila Polona. »Bog daj srečo!« so želeli vsi prav odkrito mlademu paru, izpraznili kozarce ter hrupno vstajali od mize. »Tak v sredo, ne« je še vprašal Anza, »pa napravimo pismo?« Tonu se je odvalil zadnji kamen od srca. Miciko je pa ta beseda vso prevzela. Jok jo je posilil in so ji debele solze kapale na lectovo srce, da so se poznale rdeče pege na robcu kakor krvave srage. »Lej jo, lej! Ne bodi tako otročja!« jo je hrabrila mati, ki je sami šlo na jok. Tona pa se je sklonil k nevesti in ji šepnil v uho! »Moja sladka ženka!« Oberoč se je naslonila na njegovo ramo, ga pogledala vsa blažena ter se sredi solz sladko nasmejala. Pri notarju so hitro opravili. Stara Kolenca sta si izgovo- rila Napoleonovo sobo, hrano, kar bosta želela pri odprtem kruhu in pipi in štiri tisoč goldinarjev. Tona je nekaj po- strani gledal. Sivolasi notar pa je, videč njegov pogled, dvignil kozarec in rekel: »Se vam, mladi gospodar, mnogo zdi? Vendar imata stara prav! Dartes si, jutri te pa ni, pa pride grunt na tuje. Stara, to vama rečem, še žlico si izgovo- rita!« Oče Matija je zamahnil z roko. Pa so sedli in po vrsti podpisali pismo. Ko so se vračali, sta bila koleslja obložena z zavitki za poroko in svatbo. V petek so dali poroko na oklice in so se pričele skrbi in dirindaj pri obeh hišah. Ko je prihodnjo nedeljo župnik odbral sveti evangelij, so vsi posluhnili. Nadušljivci so pritisnili robce na usta, da se ne bi izgubila nobena beseda. Župnik Miha seje odkašljal in prav razločno oklical: »V stan svetega zakona želita stopiti. Ženin je Anton Ko- lenc, zakonski sin... Nevesta je Marija Sirk... Sta oklicana prvikrat« Zaprl je knjigo in pričel pridigo. IX. Naglo sta minila dva tedna. Jesen je zagospodarila na polju in pri domeh. Kvartni teden je bila vsa dolina v krompirju. Po rjavih njivah so tekle brazde kakor potoki in se je belil na njih krompir nalik ribam, ki se obračajo v vodi na hrbet pred dežjem. Urne roke žensk in otrok so hlastno pobirale debele štruce. Težko so vzravnavaii pobiravci usločene hrbte, ko so nosili zvrhane locnjavke na vozove. Pozno v noč so prebirali pred kmetmi obilni dar zemlje, drobnega v kot za svinje, debelega na oder za hrano ljudem in za prodaj. Komaj je bil krompir z njiv, že so škripali od zore do mraka vozovi, naloženi z mastnim gnojem za setev ječmena. Kdor le more, ga vseje kvartni teden, da se do zime setev obrase in kljubuje zimskim mrazovom in srežu. Krompirjevemu tednu je sledil koruzni. Vse večere je bilo - zaposleno staro in mlado s kožuhanjem. Deset far v dolini [ je letos kožuhalo s Kolenčevim Tonom in njegovo nevesto, ' da niso lezle oči v dremež in roke v počitek. Tona so že obrali prav dd belih kosti. Tudi Miciki niso prizanašali, toda le eno so našli na njej. Da je stiskava. Je pač že stara resnica: Kdor se ženi, mu preštejejo grehe, umrlim pa pretehtajo dobrote. Na zadnjo nedeljo v septembru je župnik Miha tretjič oklical mladi par. Popoldne so se zbrala pri Kovačevih vsa vaška dekleta, da se poslove od neveste, ker zapusti nji- hove deviške vrste in stopi v krog žena. Vsaka je prinesla nevesti svoj poročni dar: ena lepo brušeno steklenico s kozarci, druga je izvezla namizni prt, tretja to, četrta ono. Ves popoldan so odmevale otožne dekliške pesmi po vasi, da je šlo materam na jok, ko so se spominjale svojih porok. Kakor imajo fantje vsake vasi svojega vodnika, tako si tudi dekleta zberejo svojo govornico, da se poslovi od neveste. Marcelakovo Rozo je doletela čast, da izroči nevesti po- ročni šopek iz samih belih nageljnov. Odmotala je v svileni papir zavito kito belega cvetja in jo izročila nevesti. Beseda se ji je tresla, ko je nagovorila tovarišico: »Svečana ura slovesa je odbila, ko odhajaš, ljuba Micika, za vedno iz naše srede. Prišel, je tvoj izvoljeni ženin, da te odvede na svoi dom, da mu boš pomagala nositi breme dela in skrbi ter mu vedrila srce v bridkih urah življenja. Kakor se priveze vlačno drevo za močen kol, da združena kljubujeta pišu in vihri, tako bosta tudi vidva podpirala drug drugega v življenju. Rade smo te imele, zato nam je težko, ko se poslavljaš od nas. Izbrala si po srcu, zato ti želimo vso srečo v novem stanu, saj vemo, da te bo čuval tvoj dobri mož kakor punčico v svojem očesu.« 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 20 - 24. maj 1979 27. ZBOR PLANINCEV PTT JUGOSLAVIJE Od 30. junija do tretjega ju- lija bo v Logarski dolini že sedemindvajseto srečanje planincev PTT Jugoslavije. Organizator letošnjega sre- čanja je PD PTT Celje. Pla- ninci se bodo v Logarski do- lini zbrali v soboto popol- dne, uradna otvoritev sreča- nja pa bo v nedeljo ob deseti uri. Pričakujejo, da se bo v tej dolini zbralo kakšnih 400 udeležencev. Prvega julija bo tudi slavnostna seja med- društvenega odbora. O zbo- ru bomo v Novem tedniku obširneje pisali. J. V. Fotografija je nastala v zaselku Kale v šempeterski kra- jevni skupnosti. Kale so majhna vas nad jamo Pekel in tod okoli se ponujajo lepe možnosti za nedeljske izlete. Vaška idilika kot le še malokje. foto: EDIMASNECi ODPADKI V PLANINAH Planinski turizem je prine- sel v gorsko naravo poleg hrupa še drugo zlo: odpadke vseh vrst. Sodobna živilska industrija uporablja večidel embalaže, ki ne razpadajo po naravni poti: stanjol, alumi- nijsko folijo in plastične ma- se. Upoštevajmo naslednja navodila: 1. Hrano in druge planin- ske potrebščine zavijajmo po možnosti v zgorljive ovitke. 2. Ostanke živil odvrzimo čim dlje proč s poti - pojedle jih bodo živali. Drugih od- padkov nikakor ne odmeta- vajmo, temveč jih spravljaj- mo v vrečko in odnesimo s seboj. 3. Primerna vrečka za od- padke naj postane obvezni sestavni del" osebne opreme planinca. 4. Negorljive odpadke odnesimo s seboj v dolino ali vsaj do najbližje planinske postojanke. GORSKA STRAŽA - IZPITI V nedeljo 27. maja bo poučni izlet na Kopitnik združen z izpiti za gorske stražarje. Zbor udeležencev bo ob 9.00 uri v koči na Ko- pitniku. Seminar za pripravo na izpite je bil pod Reško planino. B. J. ZBOR GS SAVINJSKEGA MDO V nedeljo 20. maja je bil drugi zbor gorskih stražarjev na TRAVNIKU (1637 m). Vo- dil ga je tov. Florjan SON. Zbora se je udeležilo veliko število naravovarstvenikov, ki so se udeležili tudi spo- minskega pohoda na bolniš- nico »CELJE«. Na zboru je o varstvu narave spregovoril tudi tov. Andrej MARINC, podpredsednik ZIS in pou- daril važnost tega dela pri se- danjem srednjeročnem pro- storskem planiranju našega bivalnega okolja. Tov. Adi VIDMAJER pa je tov. Šonu ob tej priliki tudi čestital za njegov 50 rojstni dan in mu izročil knjižno darilo. Čestit- kam se pridružujejo tudi vsi planinci. B. J. IZ ZGODO VINE NOB V CELJU (41) PRIPRA VE NA PREVZEM OBLASTI Piše Franjo Fijavž v mesecih osvobojenega ozemlja so nastajali v Gornji Savinjski dolini in na Koz- janskem voljeni odbori (NOO). Okrožni partijski ko- mite je tedaj v Celju snoval odbore OF, odbore delavske enotnosti, pridobival in spre- jemal najboljše frontovce v članstvo KPS, postavljal ce- lice KP in vključeval mladi- no v osvobodilno gibanje. Veliko mladincev in moških srednjih let starosti je tedaj odšlo iz Celja prostovoljno med partizane. Takrat so tu- di štorski delavci, železarji in samotarji, rudarji iz Pečovni- ka in delavci raznih strok iz mesta in okolice odhajali med partizane. Privabili so jih posebno vojaški usplehi Slandrove, Zidanškove, Tomšičeve in Sercerjeve bri- gade v avgustu in septembru 1944. leta, ko so napadale in tudi zavzele utrjene sovraž- nikove postojanke v Gornji Savinjski in Zadrečki dolini, medtem ko so Vzhodno ko- roški odred, Bračičeva-bri- gada in Kozjanski odred vo- dili kombinirano demonstra- tivne napade v širokem loku okoli napadanih krajev in s tem preprečevali prihod so- vražnikove pomoči oblega- nim postojankam. Uspehi brigad so pospeševali vsto- panje mladine med partizan- ske borce in tudi lajšali mo- bilizacijo. Potem se je skozi tri, pone- kod tudi štiri mesece, doga- jalo in vrstilo na osvoboje- nem ozemlju marsikaj, kar je v tistem času in še bolj ka- sneje, po končani borbi, ko- ristilo in dajalo izkušnje poli- tičnemu aktivu za delo v od- borih in organih ljudske oblasti. Iz raznih krajev Šta- jerske, Prekmurja in Koro- ške so prihajali aktivisti in borci na posvetovanja in obisk različnih tečajev (pro- svetni, gospodarski, politič- ni, vojaški, kulturni), da bi se podrobneje seznanili s svoji- mi obveznostmi, boljšim in pravilnim delovanjem med ljudstvom. V> septembru je bilo v Gor. Sav. in Zadrečki dolini nekoliko političnih zborovanj za člane KP in ak- tiviste OF, na katerih so so- delovali najodgovornejši po- litični in vojaški voditelji (člani Pokrajinskega odn. te- daj preimenovanega Oblast- nega odbora OF, Pokrajin- skega komiteja KPS za Sev. Slovenijo, vojaški koman- danti štaba IV. operativne cone, zastopniki CK KPS in GŠ NOV in PO Slovenije, komandanti in komisarji di- vizije, brigad in odredov na Štajerskem). Nekaterim zbo- rovanjem, udeležilo se jih je tri do štiritisoč ljudi, so pri- sostvovali tudi vojaški pred- stavniki Vel. Britanije, ZDA in Sovjetske zveze. O vsem tem obstoja še danes pisme- no gradivo z izredno zanimi- vimi in lepimi fotografijami.- Kaj vse so le premlevali odgovorni okupatorjevi ve- ljaki v Celju, Maribori, Grad- cu in kako so poročali o vsem tem svojim šefom v Berlin? Nič več niso mogli samim sebi verjeti kot pred leti, da bodo »banditsko tol- po« do konca uničili. Prišli so zmski meseci 1944/45. Dunaju so se pribli- ževali ruski tanki, Budimpe- što so že zavzeli. Da bi zava- rovali prehodne ceste in že- lezniške proge iz italijanske in grške smeri, je bilo treba čistiti nekatere jugoslovan- ske predele in še posebno najjužnejši rajhovski del - prisvojeno Štajersko, Go- renjsko in Primorsko. Osvo- bojeno ozemlje na Kozjan- skem in v Gor. Sav. dolini je bilo opustošeno. V Gornji S. d. so enote IV. operativne co- ne vodile deset dni trde boje, da so zadrževale vdor nem- ških čet iz koroške, šoštanj- ske, kamniške in celjske strani. Potem je prišlo do umika in operativnih poho- dov naših enot. Najbolj so pri vsem tem trpeli številni, slabo oboroženi aktivisti. Za večino je bila ta, velika nem- ška ofenziva, prva vojaška šola. Zato so bile največje žrtve ravno med političnimi, kot smo jih tedaj imenovali, terenskimi kadri. Spomeniki na mestih, kjer so bili ustre- ljeni v decembrski nemški ofenzivi 1944. leta zajeti par- tizani, med njimi je bilo naj- več aktivistov, so postavljeni v raznih krajih Savinjske do- Skupina partizanov, ki je izvedla drzen vpad v Stari pisker. V prvi vrsti z leve: Riko Presinger - Žarko, Ivan Grobelnik - Ivo, Martin Klančišar - Nande, Dominik Lebič - Boris. V ozadju sta Jože Gaber - Brus in Jože Zelinka - Očka (Slika iz arhiva Muzeja revolucije Celje) line in v njenem obrobju. Ustreljenih je bilo preko 500 zajetih borcev in aktivistov (Gorica pri Vranskem 174 žrtev, Ločica-Zaplanina 39, Potok pri Črni (Kamnik) 64, pri Radmirju 149 in še drug- je). Smrt je pokosila tudi ve- liko število ranjencev, ki so se hoteli iz bolnic prebiti na varnejša mesta, V tistih decembrskih dneh si je politični aktiv OK Celje vpisal v kroniko znamenit dogodek. V noči med 14. in 15. decembrom 1944. je šest partizanov (sekretar Martin Klančišar-Nande, Jože Ze- linka-Očka, Riko Presinger- Žarko, Dominik Lebič-Bo- ris, Ivan Grobelnik-Ivo in Jože Gaber-Brus) izvedlo na drzen način osvoboditev 127 jetnikov iz celjskega Starega piskra. Podobnih primerov diverzantskih akcij ni ravno veliko, tudi v jugoslovan- skem merilu ne. Lahko si predstavljamo, da so za to akcijo zvedeli v samem Ber- linu, saj se kaj takega, pri nemškem sistemu zbiranja poročil, ni moglo prikriti. V jesenskem času 1944. le- ta je bilo celjsko področje vključeno v okrajni odbor OF in okrožni komite KPS Celje-mesto in Celje-okolica. Za okolico je bil tedaj sekre- tar Franc Steklič-Luka (pa- del v marcu 1945.). Lenka- Milica Gabrovec je bila član komiteta za Celjsko okrožje, ki je zajemalo takrat več okrajev (Trbovlje, Zagorje, Litija, Hrastnik, Gornji grad, Žalec, Celje, Šoštanj, Slo- venjgradec, proti koncu voj- ne tudi Slov. Konjice). Se- kretar okrožja je bil od sredi- ne septembra Sergej Kraig- her, pred tem več mesecev sekretar Kozjanskega okrož- ja, ko je prišel iz Dolenjske- ga. Koncem decembra je bil postavljen za sekretarja OK Maribor in pozneje, v marcu 1945. za sekretarja PK KPS Oblastnega komiteja) za Sev. Slovenijo. Z veliko naglico in spretnostjo je pripravljal s sodelavci vse potrebno za čas po osvoboditvi. V mestu Celju in v okolici se je tedaj odvijala borba za razširitev frontovske in po- stavitev partijske organizaci- je. Tu so delovali sekretar Martin Klančišar-Nande, Ti- ne Brejc-Zemljak (sekretar odbora OF), najožji Nandeto- vi sodelavci Slava, Marta, Staša in še drugi. Gibali so se v nevarnih razmerah, največ v celjskem predmestju v Ga- berju, Cretu, torej tam, odko- der je začelo osvobodilno gi- banje črpati svoje sodelavce v 1941. letu, da bi potem pre- ko vseh velikih dogodkov, nepopisno težkih, mučnih in žalostnih, nikoli pozabljenih, prineslo trpečim ljudem mir in svobodo, da bi za vedno izgnalo okupatorja in njego- ve pomočnike ter jih kazno- valo za njihovo nasilje in izvršene zločine. Lestvico zabavnih melodij vam po- klanja KONUS TOZD BLAGOVNA HIŠA CELJE s prodajalnami v Celju, Rogaški Slatini in Slovenskih Konji- cah LESTVICA ZABAVNIH MELODIJ: 1. CHIQUITITA - ABBA 2. BICVCLE RACE - QUEEN 3. BITANGA I PRINCEZA - BIJELO DUGME 4. DARLIN' - FRANKIE MILLER 5. BRAKOLOMAC - RANI MRAZ Plošče in kasete melodij, ki ste jih izbrali, so vam na voljo v prodajnih enotah KOVINOTEHNA - TOZD TE- HNIČNA TRGOVINA Celje. LESTVICA DOMAČIH MELODIJ: 1. KRKA SANJAVA - SLAK 2. MOJ HOBI - AVSENIK 3. VENCEK NARODNIH - DOBRI ZNANCI 4. NA PLESU - KREŽE 5. PRAZNIK NARCIS - VESELI PA- STIRJI Nagrajenca: Marjana Rozman, Osredek 5, Šentjur; Natalija Grabar, Svržnjakova 1, Nova vas pri Ptuju Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15, lestvica zabavnih melodij pa vsake soboto ob 17.45. Vsakič nagrada mala plošča.__ FINALE ATLETSKEGA POKALA SLOVENIJE V CELJU V soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja (obakrat s pričetkom ob 16. uri) bo ponovno živahno na celjskem atletskem stadionu, kjer bo tokrat FINALE APS za člane in članice. Sekretar AD Kladivar Štefan Jug, ki je organizator tega zanimivega tekmovanja, je med drugim povedal, da bo prireditev kvalitetna in vredna ogleda, saj bodo nastopili vsi najboljši slovenski atleti in atletinje, med njimi mnogi kandidati za nastop na bližnjih velikih tekmovanjih, kot MIS 79 v Splitu pa Olimpijske igre v Moskvi itd. V obeh konkurencah bo na startu največ predstavnikov domačega društva: med člani- cami ima Kladivar 43 startnih mest, Maribor 35, Olimpija 24, Nova Gorica 21 itd. Med člani ima Kladivar kar 58 startnih mest. Gorica 37, OUm.pija 34, Novo mesto 29 itd. Nastopili bodo tudi Velenjčani. Štefan Jug je povedal, da v obeh konkurencah pričakujejo prvi mesti med ekipami, kot tudi celo vrsto najvišjih uvrstitev med posamezniki. T. VRABL št. 20 - 24. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 19 pO KOME t NI VSE IZGUBLJENO Srčnost zagotavlja uspeh in še kaj drugega Rokometaši Aera so po- novno presenetili. Tokrat z dobro in uspešno igro v sre- čanju proti vodeči ekipi Partizana iz Bjelovara. Bo- doči prvak Jugoslavije je moral tokrat kloniti v Celju z rezultatom 26:29 (10:15). Domačini so bili boljši. Po- kazali so več srčne in borbe- ne igre ter po odličnem za- četku in vodstvu 9:1 vzdržali in osvojili dragocene točke v borbi za obstanek v I. zvezni rokometni ligi. S takšno igro, dobro v napadu in bor- beno v obrambi bi celjski ro- kometaši lahko tri kola pred prvenstvom bili znatno višje na lestvici. Tokrat so namreč pokazali, da znajo igrati-Za- to nas ne čudi izjava trenerja gostov Kruna Turkoviča, ki je dejal: »Ekipa Aera si vsekakor ne zasluži pot v II. ligo. To je mlada in nadarjena eki- pa, ki zna igrati tehnično odličen rokomet. Čudi me, da so Celjani sploh prišli v nevarne vode izpada. To- krat so nas zasluženo pre- magali. Zato jim moram če- stitati k zmagi, ker so vnesli več žara in volje za uspeh,« In v tem je tudi čista resni- ca. Vsi igralci so zaigrali izvrstno. V prvi vrsti Tomič na vratih, ko je v prvih minu- tah obranil kar pet izrednih strelov, katere so pozneje v napadu izkoristili Vukoje in • Anderluh za zadatke in že je bilo 9:1. Mimo te trojice pa moramo omeniti dobro igro Toplaka, iz kola v kolo bolj- šega Peunika in velikega stratega in povezovalca Vla- da Bojoviča. V najtežjih tre- nutkih pri rezultatu 12:15 in 20:24 je ravno Vlado s pa- metno igro umiril svoje soi- gralce in v mnogem prispe- val k uspehu. Le tako naprej. Na drugi strani pa moramo že takoj sedaj povedati, da s to zmago Celjani niso rešeni vseh skrbi. V Celje pride še Kolinska Slovan, ki se je lani borila za obstanek in ravno v Ljubljani izgubila proti Ce- lju. V goste pa morajo Celja- ni Zvezdi in Železničarju v Niš. In od teh dveh srečanj morajo Celjani za miren zak- ljuček osvojiti vsaj eno toč- ko. To je sedaj cilj trenerja Slobodana Miškoviča in ce- lotnega tehniškega štaba pri Aeru. In v soboto, ko igrajo v Beogradu proti Crveni zvez- di, ponoviti petkovo igro. Trener Aera Slobodan Mi- škovič pa nam je ob koncu srečanja dejal: »Ce se bodo igralci potrudili, kot so se sedaj, potem lahko pričaku- jemo uspeh. Drugače pa te- ga ne bo. Sami ste videli, če je volje in žara dovolj po- tem je tu tudi uspeh. Samo od igralcev je odvisno o na- ši nadaljnji usodi. Toda zaupam fantom in pričaku- jem ob koncu prvenstva uspeh.« Upamo, da bodo napovedi ob koncu prvenstva ugodne, kajti vse kaže, da bo lahko v novem prvenstvu nastopil za Aero tudi Miha Bojovič, se- veda če bo Aero prvoligaš?! J. KUZMA Mlada selekcija Celja, ki jo uspešno vodi nekdanji odlični igralec prvega moštva Bojan Levstik (stoji skrajno desno) je v soboto dosegla osmo zaporedno zmago, kar je vsekakor edinstven podvig. To je ekipa mladih igralcev, bodočega kadra najboljše ekipe. Igrajo resnično dobro, brez obremenitev in taktiziranja, z velikim žarom do rokometa in športa. Rokometna ekipa Šoštanja je vse do sobotnega srečanja v Celju vodila na lestvici republiške lige vzhod in bila ena največjih kandidatov za prvo mesto ter končnega skupnega zmagovalca, kar bi ji omogočilo vstop v II. zvezno ligo. V Celju jim je spodrsnilo« v igri z vse boljšo mlado ekipo Celja. Na sliki stoji na skrajni desni trener in nekdanji odlični igralec Štefan Kac. ATLETIKA PIONIRSKA OLIMPIADA Slavnostno in prisrčno kot malokje v okviru prireditev »vse za otroka« in letošnjih jubilejev je bila na stadionu »Boris Kidrič« pionirska atletska olimpiada. Nastopilo je nad 400 pionirjev in pionirk iz 11-tih ŠŠD celjske občine. Že ustaljeni ceremonial je številnim mladim ponovno približal prave olimpijske igre. Za kulturni program je poskr- bela folklorna grupa SSD Hudi- nja pod vodstvom Milene Kolni- kove in pevski zbor OS Ivan Ko- vačič-Efenko pod vodstvom tov. Arbajterjeve. Lepo sončno vre- me je botrovalo pravemu praz- ničnemu vzdušju. Predsednik OK ZSMS Celje Riki Majcen je zbranim spregovoril o razvojni poti naše države, pomembnih mejnikih naše revolucije in iz- gradnje ter vsem mladim čestital k prazniku mladosti ter jim zaže- lel kar najboljše športne rezulta- te. Se mimohod vseh udeležen- cev v živobarvnih dresih, pa po startnem strelu skupina za sku- pino mladih tekmovalcev in tek- movalk. Pravi živi vrelec nadar- jencev, mladih reprezentantov šSD, ki izpopolnjujejo vrste v kvalitetnih ekipah AD Kladivar. Tokrat so najboljši prejemali tu- di za svoje uspehe kolajne, ki so jih podeljevali vrhunski športni- ki in predstavniki DPO. Po številu doseženih kolajn je na 1. mestu Hudinja s sedmimi odličji (3 zl., 3 sr., 1 bron.), sledi Vojnik s sedmimi (1 - 3 - 3), Ivan Kovačič-Efenko s šestimi (1 - 4 - 1), Veljko Vlahovič s petimi (1-2 - 2), Slavko Slander in Dobrna s štirimi (1 - 1 - 2), I. OS s tremi (3 zl.), OS I. celjske čete in Store z dvema (1 zl. in 1 bron.), Polule z eno zlato in Frankolovo z eno bronasto kolajno. Kar vseh 11 SSD je v lasti kolajn, kar kaže na razpršenost kvalitete pionirske atletike v vsej občini. Upajmo, da bodo najboljši v občinski repre- zentanci v srečanju z drugimi ob- činami celjske regije pokazali še več znanja in boljše rezultate. SSD Hudinja, ki v teh dneh skupno s šolo praznuje 20-letnico uspešnega delovanja, pa je izved- la atletski troboj z Vojnikom, Ivan Kovačič-Efenko in svojim društvom. Po številu odličij so bili najboljši domačini pred IKE in Vojnikom. Prireditev, ki je bi- la na atletskih napravah na hu- dinjski šoli, je lepo uspela, mladi pa so s svojim nastopom in rezul- tati izpričali svojo ljubezen do at- letskega športa, ki je ob dobri organizaciji brez dvoma tudi atraktiven šport kot ostale šport- ne igre. KAREL JUG DEKLETA V FINALU ■ V soboto in nedeljo je bilo zaključeno polfinalno moš- tveno tekmovanje za državno prvenstvo v kegljanju. V Celju in Mariboru so nastopili moški. Celjska moška ekipa, ki je nastopila v postavi Tomažič, Urh, Sivka, Vanovšek, Kom- pan, Tisovec in Šrot je med dvajsetimi ekipami osvojila zelo dobro sedmo mesto. Lani so Celjani bili deveti. V finalni turnir pa so se uvrstile danes najboljše ekipe pri nas Gradiš, Carda, Medveščak in Poštar iz Splita. Več uspeha pa so imela dekleta, ki so nastopila v Rovinju. Tu so Celjanke branile naslov državnih prvakinj. V precej izenačeni borbi so celjske tekmovalke uspele osvojiti tretje mesto in se bodo v finalu borile skupaj z Reko 5028, Kon- struktorjem 4965 in Podravko 4956 za končni naslov prvaka. Celjanke so podrle 4959 kegljev. . Najbolj nesrečna pa je bila vsekakor ekipa Hmezada iz Žalca. Za samo en kegelj in z rezultatom 4955 ie ostala na petem mestu in s tem ne bo nastopila v finalu. Skoda, kajti pomlajena ekipa iz Žalca je vsekakor presenečenje prven- stva. Med posameznicami je bila odlična Miloševičevaiz Žalca, ki je dosegla tretji rezultat 883 kegljev. Urhova je bila peta 874, Gobčeva sedma 852 in Marinčeva osma 851 kegljev. J. KUZMA MLADI SO ZADOVOLJILI V STRELJANJU V Samoboru je bilo v počastitev obletnice ustanovitve KP Hrvatske izvedeno prvenstvo Jugoslavije z zračno puško serijske izdelave za mlade tekmovalce. Tega tekmovanja so se udeležili tudi štirje mladi predstavniki iz Celja, ki sicer niso ravno blesteli so pa z doseženimi rezultati zadovoljili. Pri pionirkah kjer jih je nastopilo kar 120 iz v.se države je Cel Janka Barbara Jager dosegla 162 krogov od 20O možnih, Ingrid Vreček pa 161. Obe sta .se uvrstili med prvo polovico nastopajočih. Glede na to, da je to bil njun ognjeni krst na tako velikem tekmovanju smo lahko zelo zadovoljni s tako uvrstitvijo. Pri mladinkah je med 82 nastopajočimi Alenka Jager iz Celja zasedla 11. mesto s 354 krogi od 400 možnih. V konkurenci mladincev, ki se jih je zbralo 85 je Celjan Branko Malec zasedel 10. mesto s 361 krogi. Gotovo je, da bi celjski strelci dosegli še boljše rezultate, če bi bilo v Celju zračno strelišče, tako pa se morajo na treninge voziti v kraje izven Celja. Upamo, da se bo ta problem rešil, saj si to prizadevni celjski strelci zaslužijo. TONE JAGER NA KRATKO MINERVA PREHITELA ŠOŠTANJ V rokometni republiški li- gi so igralci Aera ostali še nadalje neporaženi v spo- mladanskem prvenstvu. V srečanju proti vodečemu Šo- štanju so pokazali izvrstno igro in zmagali z 26:20. Za ta uspeh imata največ zaslug izvrsten vratar Pušnik, ki je obranil osem sedmerk in strelec Peternel, ki je bil s 13 zadetki najboljši igralec sre- čanja. Minerva je z zmago nad Poletom v Murski Sobo- ti 18:17 prevzela vodstvo in težko je pričakovati, da bi re- zultati v zadnjem kolu kaj spremenili. Šoštanj igra namreč doma proti Brežicam, Minerva pro- ti Ormožu in Fužinar s Ce- ljem. Stanje na lestvici pa je pred predzadnjim kolom: 1. Minerva 27, 2. Šoštanj 26 in 5. Celje 21 točk. PORAZ SAVINJSKE Med ženskami je že vse od- ločeno. Velenje je prvo. Sa- vinjska bo ob koncu tretja in Šmartno peto. Žalčanke so v nedeljo izgubile priložnost, da bi bile druge. V gosteh so namreč izgubile proti Polani 20:21. Velenje je gladko pre- magalo Vuzenico 20:6, Šmartno pa je bilo uspešno v Ptuju 16:14. Tako se bodo Velenjčanke pomerile s prvakom zaho- dne skupine za prazno mesto v II. zvezni ligi, Minerva pa pri mošk;iri z Lipo. V zad- njem kolu pa igrajo nasled- nji pari: Šmartno - Brežice, Velenje - Polana in Savinj- ska - Lisca. PORAZ KLADIVARJA NA GLAZIJI V nogometni republiški li- gi je Šmartno popolnoma za- služeno premagalo v Celju Kladivarja z 1:0. Gostje so si- cer v poprečni igri pokazali več in z bolj borbeno igro držali korak s slabimi Celja- ni. Po srečanju nam je te- hnični vodja Kladivarja Ivan Hribernik dejal: »Bolje je, da v bodoče nastopamo z mladinci, ki redno vadijo in trenirajo, kot pa z igralci se- lekcije, ki ne vadijo resno in jim je prvenstvo prava re- kreacija. Z mladimi bomo dosegli enak uspeh in vsaj zadovoljstvo bomo imeli, da igrajo tisti, ki redno va- dijo.« V preostali tekmi je Unior iz Slov. Konjic izgubil v Ma- riboru proti Železničarju 0:5. Na lestvici vodi Šmartno, ki ima 8 točk, Kladivar je četrti s 4 točkami in Unior šesti s 3 točkami. V prihodnjem kolu pa igrajo: Šmartno - Litija, Železničar - Kladivar in Dra- va - Unior. CELJANI NAJBOLJŠI Te dni se je končalo v Ce- lju teniško moštveno prven- stvo regije. Med štirimi eki- pami so največ uspeha imeli igralci HDK Celje, ki so pre- magali Velenje 3:2, Žalec 4:1 in Trbovlje 5:0. Za zmagoval- no ekipo so igrali Furlan, Si- mončič, Božo Godnik in Le- skovar. Drugo mesto je osvojila ekipa Velenja, tretji je Žalec in četrto Trbovlje. USPEH NA SAVI Na Savi je bilo redno kaja- kaško tekovanje za pokal Rašice. Nastopili so tudi Ce- ljani in dosegli lep uspeh. Mlada kajakaša brata Kova- čič sta bila prva med mladin- ci v kanuju dvosedu. J. KUZMA ŠPORT V VRBJU V počastitev meseca mla- dosti je OO ZSMS v Vrbju pri Žalcu pripravila več tek- movanj in sicer v nogometu, rokometu, košarki in šahu. V nogometu je bil najboljši Fe- rralit, ki je v finalu premagal Vrbje z 3:1, tretje mesto pa je osvojil Tabor. V rokometu je zmagal Šempeter pred Bra-. slovčami in Vrbjem. V ko- šarki je bil najboljši Žalec pred Braslovčami in Šempe- trom, v šahu pa je slavil Šempeter pred Gradnjo Ža- lec in Grižami. V skupnem seštevku točk vseh štirih pa- nog je zmagal Šempeter pred Vrbjem in Braslov- čami. JOŽE GROBELNIK NUMAN UKIČ DRUGI Odlični celjski atlet Nu- man Ukič je nastopil na zna- nem »Partizanskem maršu« dolgem 26 kilometrov v Ku- mrovcu v počastitev meseca mladosti in Titovega rojstne- ga dne ter osvojil odlično drugo mesto. MLADINKE PETE Mlade atletinje Kladivarja so nastopile na ekipnem dr- žavnem prvenstvu v Beogra- du ter osvojile peto mesto. Mojca Četina je zmagala v teku na 100 m. V Novem Sa- du so nastopile najboljše mladinske ekipe, kjer pa Ce- ljani nismo imeli predstav- nika. USPELA TRIM AKCIJA V nedeljo je organizatorje letošnje trim akcije »Vsi na kolo za zdravo telo« pozdravilo lepo sončno jutro. Vse to pa je prispevalo, da smo na sedmih kontrolnih postajah srečali mnogo občanov, ki so se podali na kolesarjenje okrog Celja. Vsega skupaj je nastopilo 2658 občanov in 137 družin. Skupaj torej preko 3000 kolesarjev. Samo kolesarjenje je bilo prijetno in lepo. Najstarejši udeleženec je bila 70. letna Amalija Pinter iz Celja, najmlajši pa komaj štiri in pol letna Lidija Fijavž. Največ občanov je stopilo na progo na Otoku in to 791, dalje na Ostrožnem 597 in v Arclinu 371. J. KUZMA 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 20 - 24. maj 1979 ZDRAVILNE RASTLINE: ANGELIKA Med kobulnicami je cela skupina rastlin, ki so zdravilne. Poleg kumine, sladkega janeža in koprca je še po- membna angelika ali tudi gozdni ko- ren (Angelica archangelica L.). V hla- dnejših predelih Azije je rastlina sa- morastla in raste po močvirnatih tere- nih. V Sloveniji raste kot kulturna rastlina, in jo precej gojijo v Nemčiji in Belgiji ter na Francoskem in Holand- skem. V razliko od ostalih kobulnic, kjer je pomembno seme, pa je pri goz- dnem korenu zdravilna korenika. Vse- buje toliko zdravilnih učinkovin, da jo cenijo tudi v lekarni. Najpomembnejša učinkovina je ete- rično olje, z mičnim začimbnim vo- njem, nekaj grenčin, organskih soli, potem še citosteroli, kumarini kot je angelicin, pektini. Korenina gozdnega korena se upo- rablja pri boleznih prebavil, zlasti pri napihovanju, slabem apetitu, po- membna je njena uporaba pri želodč- nem katarju, oziroma vnetju želodčne sluznice. Ljudsko zdravilstvo priporo- ča koren za zdravljenje čirov na želod- cu in dvanajstniku. Vendar velja zmernost tudi pri upo- rabi te zdravilne korenike. Eterično olje, ki je v koreniki (ca. 1%), deluje v večjih količinah na krvni pritisk, srce in dihanje. Razen tega pa prisotni ku- marinski derivati povzročijo fotosenzi- bilacijo, to je da je koža preobčutljiva na svetlobo, in zaradi tega pride do splošnega vnetja kože. Seveda ne pri vseh ljudeh enako in še to če pride občutljiva koža v stik s sokom sveže narezane rastline. Koreniko gozdnega korena veliko uporabljajo za iz*delova- nje likerjev. Če pomešamo koreniko gozdnega korena, seveda zdrobljeno, z encija- nom, meliso, janežem, baldrijanovimi koreninami, kolmežem in s poprovo meto, dobimo odličen napitek za pove- čanje apetita in zoper napihnjenost, ki tare predvsem starejše ljudi. BORIS JAGODIC ALPINISTIČNI KOTIČEK TEČAJ Z MLADIMI Everestovci »evakuirajo« taborišča Preteklo soboto in nedeljo je 6 članov AO Celje popelja- lo 12 letošnjih tečajnikov plezalne šole v steno Kleka na Hrvaškem. To je bila za- nje prva preizkušnja v pra- vih stenah; do sedaj so pleza- li v Tremarjih na naši skalci za trening, kjer so dobili prve izkušnje in tehniko, ki pa je seveda »brez globine«. Vsi so pokazali solidno zna- nje in v navezi s člani pono- vili 14 smeri - skupno 65 vzponov. Najtežje med ple- zalnimi smermi so HPD 90 in HPD z ocenami VI in V. Ko se stene v Savinjskih obletijo, se bo šola nadalje- vala nad Okrešljem in Koro- šico; v načrtu pa je ledeniški tečaj pod Grossglocknerjem v Avstriji, kjer bodo dobili tečajniki poduk v lednem plezanju, člani pa bodo poi- skali najtežje v znani severni steni, kjer potekajo znane in zahtevne kombinirane Naša uspešna odprava na Everest se seli v »bazo« in pobira s seboj najdragoce- nejši material. Seveda bo ne- kaj ostalo na gori. Nemogoče je »pospraviti« vse, kar je bi- lo preneseno v nekaj teden- skih vzponih, pri enem sa- mem sestopu. Veličasten uspeh na gori je zagrenila smrt šerpe-sirdarja, ki so ga člani odprave z velikimi na- pori in tveganjem našli 1800 m niže in pokopali kar na gori. To je prvi primer, da je neka himalajska odprava v tako težki steni iskala smrtno ponesrečenega. Za- radi te nesreče je bilo delo na gori ustavljeno in vsaj 3 ali 4 naveze so s težkim srcem, a z razumevanjem izpustile iz rok vzpon na vrh, čeprav so čakale v zadnjih taborih na start. Vrh je naš, jugoslovan- ski, po novi smeri in vseeno je, kdo je stal na vrhu. Uspeh je delo vseh, pri čemer je de- lež posameznika težko ali ce- lo nemogoče oceniti. 19. in 20. maja so plezali v steni Ospa na Tržaškem štir- je člani. Mesarec in Canžek sta ponovila smer Magična goba, Bornšek in Pepevnik pa Osp 77. Plezali so v hudi vročini 10 ur, obe smeri pa sta ocenjeni kot skrajno tež- ki - VI. Al, A2. Opozorilo: v Savinjskih je še nevarnost plazov. Pristop z Okrešlja na Kamniško sed- lo nemogoč. Višina snega: Okrešelj 150 cm. Savinjsko sedlo 2,30 m, nad Turškim žlebom 2,50 m. CIC Prosto plezanje v težavah, ki že pre- segajo današnjo lestvico ocen. Potrje- na je sedma in blizu tudi osma stop- nja. Toplo vreme je tu. Zato se nam je zdel najprimernejši obisk na športnem oddelku v veleblagovnici T. Tudi vi boste lahko kupi- li tu vrsto praktičnih stvari, primernih za: piknike, planinarjenje in letovanje na morju. Najprej naj vam predstavimo nahrbtnike po 973,25 din. Za v hribe in tudi za deževne dni pa vam priporočamo še zlasti sedaj nakup otroških vetrovk, ki so v sodelovanju s Toprom zni- žane za 20%. Oglejte si tudi čolne vseh vrst, na vesla in motorni pogon, motorje TOMOS in camp opremo. Za kampiranje so tudi potrebni plinski gorilniki (po 336,51 din) in plinske svetilke (284,63 din) in termos steklenice po 164,34 din. Vselej primerni za sprostitev in veselje pa so spodnji rekviziti: tenis reketi (161,20 din), ideal tenis (za igro na travi ali na igrišču po 117 din) in pikado (62,75 din). Izbirajte! ŽIVLJENJSKI JUBILEJ PLANINSKI ZLAT PAR Petdeset let zakona Marije in Adolfa Gračner življenje mladoporočencev Marije in Adolfa Gračnerja iz Podvin pri Planini, ki sta pred petdesetimi leti 19. maj a v Šentvi- du pri Planini sklenila zakonsko zvezo ni bilo prav nič rožnato. Na kmečkem posestvu obsegajočem ko- maj 4 ha hribovite zemlje se nikdar ni cedil med in mleko in sleherni pridelek si je bilo potrebno trdo pridelati. Gospodarska kriza, ki je prav v obdobju po njeni poroki bičala dobršen del sveta in s tem seveda tudi njun dom jima ni prav nič prizanašala. Mlada družina se je povečala z tri člane 2 sina in 1 hčerko in le pridne roke očeta Adolfa, ki je poleg dela na kmetiji še mizaril in gospodi- nje Marije so zmogle pripraviti varno in sigurno družinsko gnezdo. Ko smo se ob slovesnosti na šentjurskem matičnem uradu ob zlati poroki pogovarjali z mamo Marijo, ki se je pred 50. leti pisala Leskošek nam je vsa čila in sveža pripove- dovala, da so bili takrat v stari Jugoslaviji za malega človeka res težki časi. Obleči, obuti in nahraniti pet člansko družino je bilo s skromnimi dohodki bolj težko. V času okupacije zavedno ljudstvo planin- sko-kozjanskega področja ni moglo prene- sti okupatorjevega narodnega zatiranja in se je uprlo. Med uporniki je bil seveda tudi Gračner Adolf, gospodar male podvinske domačije; mobilizacijski val ga je potegnil med borce Kozjanskega odreda. Na doma- čiji so ostali ostareli starši, mladoletni otro- ci in gospodinja Marija. Na vprašanje, zlatoporočenki Mariji, kdaj ji je bilo v zadnjih petdesetih najhuje je povedala, da je bil to 14. december leta 1944. ko so na osvobojeno planinsko ozem- lje prihrumeli ustaši in neusmiljeno požgali njihovo hišo in gospodarsko poslopje in seveda vso vas. Na smrt prestrašena druži- na je zbežala v gozdove ter se ustavljala pri sorodnikih in znancih, katerih odročne hiše požigalci niso dosegli. Najlepše doživetje mame Marije pa je bi- lo ob zori svobode vrnitev moža in očeta Adolfa. Mnogo žena in mater, ki so delile isto usodo z njo so namreč čakale zastonj, saj se njihovi najdražji nikoli več niso vr- nili. Obnovitvena zadruga na Planini je po osvoboditvi z gradbenim materialom omo- gočila obnovitev požganih domov, med nji- mi tudi Gračnerjevega. Že leta 1952. je v vasi Podvine zasvetila električna luč, sledil je vodovod in cesta. Otroci so odraščali, dva sta odšla od doma, radi se vračajo. Z njimi tudi prihajajo otroci, mama Marija in oče Adolf se zelo srečna počutita med svojimi šestimi vnuki. Zlatoporočencema želimo še dolgo trdne- ga zdravja in iskrenega zadovoljstva v kro- gu svojih najdražjih! ERNEST RECNIK št. 20 - 24. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 23 KRONIKA PROM. NESREČE NEPREVIDNO V TOVORNJAK Vili Zavšek iz Trbovelj je peljal tovornjak po cesti Radeče-Zida- ni most ter je v naselju Obrežje zmanjšal hitrost zaradi srečeva- nja z drugim tovornjakom, ki je pripeljal z nasprotne smeri. Tega ni opazil voznik kolesa z motor- jem Miran Kožar iz Vrhovega pri Laškem, ki je vozil za Zavškom. Trčil je z motorjem v zadnji del tovornjaka, padel po cesti in so ga težko poškodovanega prepe- ljali v celjsko bolnico. PAZIL ENEGA, PODRL DRUGEGA Julius Zorinič iz Pregrade je peljal s kombijem skozi Grobel- no, kjer je ob vožnji po blagem klancu navzdol opazil, da nekdo iz kolone z nasprotne smeri pre- hiteva. Umikal se je temu vozilu, ob tem pa zadel na svoji desni strani pešca Karla Plahuto iz Grobelnega, ki je peljal ročni vo- ziček naložen s krmo. Najprej je zbil voziček, ta pa pešca, ki je ob tem dobil težje poškodbe. PONOVNO MOTORIST z motorjem je Martin Jazbec u Senovice v šmarski občini take močno zapeljal čez železnišk prehod v Šentvidu na relaciji Ce Ije-Rogatec, da ga je vrglo po ce sti in so težko poškodovanegž prepeljali v celjsko bolnico. Ma terialna škoda je minimalna. PREHITRO V OVINEK Franc Plavčak iz Zagaja v šmarski občini je prehitro pripe- ljal v križišče v Podplatu ter ho- tel peljati proti Rogaški Slatini. Zaradi prevelike hitrosti je vozilo (tovornjak vlačilec) zaneslo levo in se je prevrnilo na bok. Ob tem je bil šofer lažje poškodovan, ma- terialna škoda pa je 40 tisoč din. UMRLA ZA POSLEDICAMI Do težje nesreče je prišlo izven naselja Topolšica in to zaradi ne- nadnega prečkanja ceste. Iz Šo- štanja proti Topolšici se je peljal z osebnim avtomobilom Jože Po- ličnik iz Velenja. Ko je pred se- boj opazil skupino kolesarjev je zavil v levo in zmanjšal hitrost. Z nasprotne smeri pa je šla pešaki- nja Marija Lipnik, stara 82 let, iz Gornjega Doliča, ki je nenadoma prečkala cesto, ne da bi to prej nakazala. Poličnik jo je hotel ob- voziti, vendar mu to ni uspelo in je pešakinjo zbil. Težko poškodo- vano so prepeljali v bolnico, Kjer je nekaj ur kasneje umrla za po- škodbami. PADEL PO MAKADAMU Od Smartinskega jezera proti Vojniku se je po makadamski ce- sti peljal kolesar Franc Jesenek iz Celja. Na precej strmem delu ceste ga je zaradi neprevidnosti in verjetno prehitre vožnje vrglo po cesti ter so težko poškodova- nega prepeljali v bolnico na zdravljenje. Z MOTORJEM V PEŠCA Iz Tepeinja proti Slovenski Bi- strici je v sobotnih večernih urah peljal z motorjem Slavko Robin iz Draže vasi. Dohitel je skupino pešcev in jo tako tesno prehite- val, da je pri tem zbil Tomislava Miličeviča, starega 42 let, iz Re- snika, zaposlenega pri Ingradu. Pri trčenju je pešec Miličevič do- bil težje poškodbe za katerimi je umrl med prevozom v bolnico, huje pa je bil poškodovan tudi povzročitelj nesreče motorist Ro- bin. Ostala dva pešca nista bila poškodovana. PADEL POD TRAKTOR Iz Breze proti Oleščam v Laški občini je peljal traktor s priklop- nikom in na njem 1,5 tone ce- menta Stanislav Videč iz Olešč. Zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje lokalne ceste je na strmem delu voznik zavrl pri tem pa je priklopnik porinil traktor tako, da se je vse skupaj obrnilo in voznik Videč se je znašel pod težo vozila. Težje poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnico. MRTEV IN HUDO POŠKODOVAN Do nesreče s traktorjem je priš- lo tudi na lokalni cesti izven na- selja Podkraj pri Radečah. Iz Hrastnika proti Radečam je pe- ljal traktor s priklopnikom in na njem hlodovino Alojz Vene, 43, iz Podkraja. Po izjavi sina Romana, ki je sedel poleg očeta na traktor- ju, je prišlo do nesreče zato, ker se je odlomil levi krak vlečnega droga, kar je imelo za posledico, da je potegnilo vozilo najprej proti betonski škarpi in od tam po nasipu proti Savi. Hčerka, ki je sedela na priklopniku, je med- tem odskočila in se ni poškodo- vala, sin Roman je dobil težje po- škodbe, oče Alojz pa je umrl na kraju nesreče. Z MOTORJEM ČEZ AVTO Iz Šoštanja proti Topolšici je peljal z osebnim avtomobilom Zoran Avramovič iz Velenja. Pri stanovanjski hiši št. 10 v naselju Florjan mu je z nasprotne smeri v desnem nepreglednem ovinku po levi strani pripeljal motorist Milan Stropnik iz Topolšice in s sprednjim delom tako močno treščil v avto, da ga je z motorjem vred vrglo čez avto. Pri tem je bil težje poškodovan motorist in 5,5 letna punčka S. M., ki jo je imel na motorju. Materialna škoda je 10 tisoč din. S CESTE V DREVO Voznica osebnega avtomobili Jožefa Kočevar iz Založ pri Pol zeli je peljala iz Polzele proti Pa rižljam. Pred železniškim prela zom, kjer je sicer cesta ravna, j« iz doslej neznanega vzroka zape Ijala s cestišča na desno bankino od tam pa v sadovnjak in treščiU v drevo. Voznica je pri tem dobi la težje poškodbe, sopotnici Maj da Kočevar in njena trinajstletna hčerka iz Velenja pa lažje. Vse tri so prepeljali na zdravljenje v celj sko bolnico, materialna škoda pa je 20 tisoč din. PADEL NA MOSTU Po Celjski cesti v Velenju se j< pripeljal s kolesom z motorjen Branko Anclin iz Lokovice pr Šoštanju. Na mostu čez Pako j« ustavil skrajno desno, nekaj čast sedel na motorju, nato pa nena doma omahnil na cestišče. Težke poškodovanega so prepeljali \ slovenjgraško bolnico, kjer jf ostal na zdravljenju. OTROK V DVIGALU Do nesreče v dvigalu stano- vanjske stolpnice v ulici Bratov Vošnjakov št. 5 v Celju je prišle 16. maja ob nekaj več kot petnaj- sti uri popoldne. V dvigalo so vstopili Albert Korošec, njegov leto in pol star sin Boštjan ter žena. Otrok je porinil roko v od- prtino med podom dvigala in vhodnimi vrati, kar pa ostali niso opazili in dvigalo je odpeljalo. Zaradi otrokove roke v odprtini se je ustavilo med prvim in dru- gim nadstropjem. Otroka, kate- rega so rešili celjski poklicni ga- silci, so težko poškodovanega prepeljali na zdravljenje v celj- sko bolnico. NENADOMA ZAVIL LEVO Po lokalni cesti iz Tepanja v Oplotnico je peljal z osebnim av- tomobilom Janez Makovšek iz Nove Dobrave. Ko je pripeljal v naselje Novo Tepanje je pred se- boj opazil voznika kolesa z mo- torjem Antona Kotnika iz Pre- log, ki je nenadoma zavil levo pred avto ter mu zaprl pot. Pri trčenju je bil Kotnik težko po- škodovan. PONOVNO MOTORNO KOLO Zaradi nepravilne hitrosti (pre- velika) je prišlo do nesreče na regionalni cesti Šoštanj - Gore- nje v naselju Skorno. Voznik mo- tornega kolesa Bojan Pandev iz Mežice je pripeljal v Skorno, kjer ga je v nepreglednem desnem ovinku zaradi prevelike hitrosti zaneslo in se je preveč nagnil. Tako je s sprednjim delom mo- torja treščil v osebni avto Jožeta Dobnika iz Latkove vasi, ki je v tistem trenutku pripeljal z na- sprotne smeri pravilno po svoji vozni strani. Pri nesreči je bil tež- je poškodovan sopotnik na mo- torju Miran Krivec iz Javornika. NA PREHODU V PEŠCA Po Kidričevi cesti v Velenju je pripeljal z osebnim avtomobilom Anton Vodlan iz Velenja. Križi- šče s Kersnikovo ulico je pravil- no po označenem prehodu za pešce prečkal Martin Petek iz Velenja. Vodlan ga je zbil in z nezmanjšano hitrostjo odpeljal dalje. Hudo poškodovanega peš- c:a so odpeljali v slovenjgraško bolnico na zdravljenje, povzroči- telja nesreče Vodlana pa so od- krili že nekaj ur kasneje in med drugim ugotovili, da je vozil tudi 3rez vozniškega dovoljenja. UMRL V BOLNICI 9. maja se je v večernih urah '.godila na Ljubljanski cesti v Ce- ju prometna nesreča, kjerje voz- lik osebnega avtomobila Franc Sučar iz Frankolovega zbil pešca Jožeta Žnidaršiča, starega 49 let iz Celja. Leta je nenadoma preč- kal cesto izven prehoda za pešce. Za hudimi telesnimi poškodba- mi dobljenimi v tej nesreči je ne- kaj dni kasneje v celjski bolnici umrl. SMRT POD TRAKTORJEM Franc Fišer, star 39 let, iz Plat je peljal neregistriran traktor s priklopljenim kmečkim vozom in na njem hlodovino iz Plat pro- ti Rogaški Slatini po lokalni ce- sti. V naselju Ceste je iz neznane- ga vzroka na ravnem odseku ce- ste zapeljal levo in zdrsnil čez rob v obcestni jarek, kjer se je traktor prevrnil. Pod njim je na kraju nesreče obležal mrtev Franc Fi- šer. S KOLESOM V OGRAJO Po Cesti na Grad v Celju se je v večernih urah peljal s kolesom Ivan Zupane iz Gotovelj pri Žal- cu. Zaradi nepazljivosti je pri hiši št. 1 zadel v vrtno žično ograjo in padel po cestišču. Ob tem se je težko poškodoval in so ga prepe- ljali v celjsko bolnico na zdravlje- nje. NI NAKAZAL SMERI Iz Celja proti Teharju se je pe- ljal po Kidričevi cesti v Celju voznik osebnega avtomobila Sta- nislav Lupše iz Celja. Ko je pri- peljal v neposredno bližino odce- pa ceste za Javna skladišča je ne- nadoma pred njega zavil ne da bi ob tem kazal spremembo smeri kolesar Milorad Miladič iz Lopa- te pri Celju. Lupše je kolesarja zbil. Ta je dobil težje telesne po- škodbe in so ga prepeljali v bol- nico. Škode je za 17 tisoč du>.. ČRNA KRONIKA MILIJON OB SAVINJI Iz Zidanega mosta proti Celju je peljal tovornjak s prikolico (oboje je bilo naloženo s 26 tona- mi pločevine) Cvetko Tanevski iz Stenča pri Gostivaru v Makedo- niji. Izven naselja Veliko Sirje je iz doslej neznanega vzroka zavil desno, s kolesom treščil v desno drsno ograjo, jo prelomil in zdrsnil približno sedem metrov globoko proti Savinji, kjer je to- vornjak ostal prevrnjen na stre- ho. V kabini sta poleg šoferja bila še dva sopotnika, na srečo pa nihče ni bil poškodovan. Izredno velika je materialna škoda, ki znaša kar milijon novih din! PO POBEGU ZASPAL Ko je pripeljal v bližino kraja Trška gorca na cesti Planina - Šentjur par volov Martin Flis iz Brez nad Laškim je za njim pri- peljal z mopedom Vladislav Krajnc iz Kostrivnice v šentjur- ski občini. Krajnc je pri tem zbil Flisa in se odpeljal s kraja nesre- če. Flisa so težko poškodovanega prepeljali v celjsko bolnico, pov- zročitelja nesreče Krajnca pa so miličniki izsledili na njegovem domu, ko je že spal. PODTAKNJEN POŽAR Prejšnji petek popoldne je za- gorelo na gospodarskem poslop- ju Ivana Gubenška v Imenem. Zagorelo je tam, kjer je bilo spravljeno seno. Ob tem je zgore- lo celotno gospodarsko poslopje s hlevom, poljščinami in kmetij- skim orodjem. Skoda je predvi- doma 300 tisoč din. Domnevajo, da je požar podtaknila 65-letna G. G. UKRADENA ZLATNINA Med 1. in 18. majem je bilo iz stanovanja P. S. v Celju ukrade- no več zlatih predmetov v skupni vrednosti okoli 32 tisoč din. Za storilcem še poizvedujejo. ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU PO SINGAPURU IN INDONEZIJI MASAŽA m PROBLEMI PIŠE: JANEZ VEDENIK Odločil sem se torej, da si privoščim masažo. Malce ne- prijetno mi je bilo, ko sem v hotelu Oberoi Imperial vsto- pil v oddelek za tovrstno kre- pitev telesa in s tem v zvezi tudi duha. Simpatična Kitaj- ka mi je povedala naj se sle- čem in potem se je korektno umaknila. Ko se je vrnila, sem pred njo stal v Adamo- vem kostimu. No, samo spodnjice sem imel na sebi. Stopila je predme, se nasme- jala in mi razložila, da so tudi te odveč. Na trebuh sem po- tem legel na mizo, naoljila me je in pričela masirat. Kar se masiranja tiče, moram priznati, da ponavadi name ne deluje kdo ve kako prijet- no, tokrat pa so zaigrale vse violine v mojem srcu. Samo to me je skrbelo, kaj bo, ko bo treba zamenjati položaj in leči na hrbet. Ni naključje to- rej, da sem s simpatično punco pričel pogovor. Izve- del sem, da ji je ime Maria, da ima pri masaži kar precej dela in da sploh nisem prvi Jugoslovan, ki ga obdelujejo njene ročice. Potem se je naučila nekaj slovenskih be- sed, jaz nekaj kitajskih in kot bi trenil je minilo nekaj mi- nut, ki sem jih preležal na trebuhu. Obrat za 180 sto- pinj, prevrat na hrbet in... Nežno mi je razložila, da je popolnoma normalno, če se moškemu zgodi to, kar se pač večini zgodi. Sploh pri mojih letih. Petindvajset singapurskih dolarjev sem plačal za masa- žo. Maria mi je potem ponu- dila še japonsko masažo, ki naj bi bila kar v moji sobi, zanjo (za masažo namreč) pa naj bi dodatno plačal še tri- deset dolarjev. Popoldne naj bi bila ta masaža, toda kaj ko me je že čez tri ure čakalo letalo za Djakarto. Kasneje sem izvedel, kakšna naj bi bila japonska masaža, ven- dar moram priznati, da imam tudi svoja načela. Vsaj tako prijetno kot ma- saža, je nakupovanje v Sin- gapuru. Majhne trgovihe so na vsakem koraku. Tudi ne- kaj velikih blagovnic je, ven- dar so tiste majhne prodajal- ne mnogo bolj simpatične. Ponavadi sicer nakupom ne posvečam prevelike pozor- nosti, ker me na potovanjih kaj drugega bolj zanima kot tržaška idilika, v Singapuru pa bi po trgovinah lahko ho- dil dan in noč. Prodajalci so tako vljudno vsiljivi, da mo- ra biti človek že pravi moj- ster, če hoče, da ničesar ne kupi. Takoj ko vstopiš v tr- govino ti ponudijo pivo, so- kove, Coca colo, whiskey in še kaj. Vsakdo lahko spije kolikor mu srce in želodec preneseta, medtem pa te tr- govci oblegajo. Pijača, ra- zumljivo nič ne stane, pa če- prav potem tudi ničesar ne kupiš. Ce pa že, potem bodi- mo prepričani, da je v ceno izdelka vračunana tudi pija- ča tistega, ki je bil tam pred nami, pa ga trgovec kljub vsemu ni mogel prepričati, naj se odloči za nakup. Tako kot v Ameriki Disneyland, je v Singapuru park HAW PAR VILLA. Zanimiva stvar, ki pa vsaj za Evropejce ni niče.sar drugega kot kič. Vsekakor pa budi otroško domišljijo. TO IN ONO O LASEH (3) KAKO ZGOVORNI SO LASJE? Kaj je vzrok, da lasje nena- doma in v velikih množinah izpadajo? Vzrok so lahko ra- zlične infekcijske bolezni kot angina, škrlatinka, tifus, sifilis, vnetje kože na glavi in poškodbe. Telo ima važnejša opravila kot je proizvodnja las in pod vplivom nekaterih zdravil (talij, rentgenski žar- ki) lasje celo prenehajo rasti. Lasje začnejo izpadati v množinah v obdobju rasti. Je res, da strah'čez noč po- beli lase? To je varljiv videz. Organi- 'zem telesa ne more nakna- dno vplivati na barvo las, ki so že zrasli. Ce pa zaradi du- ševnih naporov izpadejo mnogi pigmentirani -lasje, pridejo sivi lasje, ki so že v lasišču, veliko bolj do izraza. Ali sodna medicina res de- la zaključke po laseh umrlih, oziroma že davno pokopanih ljudi, za katere nastane sum, da niso umrli naravne smrti? Res je, da se lasje poleg kosti najdlje ohranijo. Res pa je tudi, da sodni medicini povedo manj, kot mislijo bralci kriminalnih romanov. Las ni kot odtis prsta, tudi spol in starost umrlega se ne dajo ugotoviti, razen če gre za lase ploda pred rojstvom in razliko otroških, mehkih las od las odraslih oseb. Ne- katere zaključke je pod po- sebnimi mikroskopi in ke- mičnimi analizami moč ugo- toviti, na primer sledove ko- vin in strupov. Rastejo lasje še nekaj časa po smrti? Tudi to je le navidezno. Po smrti se koža skrči, zaradi te- ga so vidni poganjki las, ozi- roma brade, ki so bili poprej še nevidni, oziroma še pod kožo. Ali je res, da imajo noseč- nice posebno lepe lase? Da, to drži. V zadnjih še- stih mesecih nosečnosti je žensko telo prepojeno z žen- skimi hormoni, ki povzroča- jo rast las. Tudi jemanje ta- blet proti zanositvi, ki pov- zročijo takoimenovano »mi- ni-nosečnost«, ima podoben učinek. Po porodu radi lasje spet izpadajo in tri mesece po tem se spet ustali stanje, kakršno je bilo pred noseč- nostjo. Zakaj so ženski lasje med mesečnim perilom bolj neu- bogljivi za friziranje? Za kaj takega ni nobenega medicinskega vzroka. Najbrž ženske, ki to trdijo, zapadejo v nekakšno sarno- prevaro. Nerade si v teh dneh perejo lase, čeprav so mastni in visijo v štrenah z glave. Najbrž so ženske tudi slabe volje, nervozne in ne spravijo skupaj potrpljenja, ki je za urejevanje pričeske sicer na voljo. Kolikokrat prati mastne lase? Pogosto, kot je le mogoče, svetujejo strokovnjaki. Pra- nje lasem ne škoduje in po- trebna mast v korenu las s tem ni prizadeta. Mnogošte- vilne znojnice so pod vpli- vom hormonov. Zato imajo moški, zlasti fantje v puber- teti, veliko bolj mastne lase kot ženske. Ali so cepljivi in lomljivi lasje znak bolezni? Niso. To so samo posledice zunanje poškodbe. Kemična sredstva so tu na delu, preo- stre krtače, vozljanje pri tu- piranju pričeske itd. Te po- škodbe pa ne prehajajo naj narastek las, ki sledi. In trajne, kako je z njimi? j Delovanje temperature, raznih barvil in podobnega spreminja strukturo las. To ženske morajo vzeti v zakup zaradi želje po lepi pričeski. Kreme in laki ščitijo zaradi frizerskih posegov prizadete lase. Zares škodljiv je fizični pritisk in vlek. Lasnica ali sponka, ki je vselej na enem mestu, lahko povzroči tudi izpadanje las na tem mestu. Tudi močno zavezan »konj- ski rep« lahko povzroči rast in to usodno. KONEC Zgoraj zdrav las. V sredini zvozljan zaradi tupiranja, spodaj natrgan zaradi ostre in trde krtače. JUGOSLAVIJA V ŠENTVIDU PRI PLANINI Takole so si uredili zunanjost domovanja brigadirji, ki prihajajo vsako leto na zvezno delovno akcijo iz vse Jugoslavije. Hiša stare osnovne šole je močno spremenila svojo zunanjo podobo. Sicer pa se močno spreminja celo okolje, saj v njeni neposredni bližini raste tudi nov kulturni dom, ki bo tudi brigadirjem s pridom služil in bodo zato letos vanj vložili nekaj svojih žuljev. Foto: DRAGO MEDVED »LEPOTA JE TOVARIŠ TITO« Pisatelj Miroslav Antič je v drobni knjižici, ki jo je naslo- vil »Svinčnik ne piše s srcem«, zbral in uredil ljub- ke izjave najmlajših in njiho- va otroška pojmovanja so ta- ko prisrčna, da jih vsaj nekaj ob prazniku mladih velja za- pisati tudi v našem listu. - Kaj je svinčnik? »Svinčnik ne piše s srcem, ker je srce zlezlo vame tiste- ga dne, ko me je zdravnik slikal. Zdaj ima svinčnik sa- mo nekaj črnega.« - Kaj je hiša? »Hiša je, če jo babica 30 let ureja, pa ji otroci vse razvle- čejo.« »Hiša je čisto hišna stvar.« »Hiša je ena zraven druge, pa se to imenuje vas. Ce pa je ena na drugi, se to imenuje mesto.« - Kaj je lepota? »Lepota je tovariš Tito.« »Lepota je, če ti rečem: le- pota moja, ljubim te.« »Lepota smo mi, ljudje moji.« - Kaj je sveča? »Sveča se naredi iz čebele, ki joče.« - Kaj je slika? »SLika je za zidove, da se kar naprej sprašujemo: le kaj je naslikano?« - Kaj je svet? »Svet mora biti nekaj širo- kega. Svet je gneča, pa se v tej gneči nekomu svetiš.« »Svet je začetek moje ma- me, a moja mama je daljša od sveta, ker ji je ime Svet- lana.« Prevedla in priredila: __MATEJA PDD JED - Ljubi, zakaj vedno greš na balkon, kadar po- jem? - Da bi ljudje v sosešči- ni ne mislili, da te prete- pam. ★ ★ ★ - Ste poročeni, vpraša uradnik kandidata za de- lovno mesto. - Nisem. Pa vseeno storim vse, kar se mi reče. TOLAŽBA Zdravnik pacientu, potem, ko ga je pregledal: Takale je zadeva. Ni se vam treba več sekirati zaradi rastočih prometnih nesreč in kriminanalitete, pa tudi zaradi onesnaženja okolja in atomske bombe ne. - PREPOZNO Lahko vprašam, lepa tovarišica, kakšne namene imate za zvečer? Tisto, kamor ciljate vi, imam za danes že za seboj. - m NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 16L Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo —Cena poš. štev. 5din - Celol. naročnina 230 din, polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon! oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.