27. številka. SC" (Većerno tedanje,) V Trstu, v soboto dne 3. marca 1894. Tečaj XIX. „EDINOST" izliapi po trikrat. nn toilon v šnstili iz-danjih oh torkih, AetPtklh in aobotAh. /.jutranje izv<- z ilubelitni /rkami h« plafnje prostor, ko'ikur oIih.'k« i ava-lnih vmtir. I'k.Iaiik o«mrin m in javnezahvale, ih>-iiimi'i ukinili iltl ii' r ii iiiikjo pn pogodhi. V«i iloplii naj si* poliljajn urednUtvu : ulica l'a»erin» it. lil, Viako pmmo inorH hiti fi-mikovitno, kar nefrankovana m> nn npro j imajo, Rokopisi ne iie vra^sj«. Naročnino, ruklaniscije in og|«4a *pra-jmnn M{travniitl'0 ulicu Caimrma lit. Oilprt« reklamacije ao prmte poAtnino. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. „ ¥ t>HnmtH J« mof I' Katolišk centrum? „Mi pa pravimo : za dano« ali jutri naj bo kakor koli, ali sa prihodnjost obudi nam Bog mož zmotnih in vnetih ta katolilkl centrum i« vseh narodov in kronovin*. Tako pile „Primorski list* v svoji številki s dno 15. februvarja I. 1. in aicor v dodatku k poročilu o govoru posl. K 1 u n a ▼ katoliškem politiškem društvu ta Kranjsko, ko ae je ta poalanre trudil, dA pokaže slo-venskemu »vetu koalicijo v kolikor možno ugodni luči. Se svojim gori navedenim vsklikom ao je „Primorski list* dotaknil vprašanja, ki ae vsako toliko pokaže na povrije natega političnega življenja, a izgine zopet po kratki raipravi o njeni. To vpraianje je velikanske važnosti, kajti od tal gori bi ae moralo spre* meniti vse naie parlamentarno in strankarsko življenje, kedarkoli ae uresniči želja po osnovi katoliikega contruma. Potrebno je torej, da tudi mi povemo svoje meneoje o tem vpraianji. A predno storimo to, želeli bi izraziti svoje zadoičenje na tem, da je „Primorski liat* brez ovinkov povedal svojo samostalno sodbo o gospoda posl. Kluna nasorih glede na sedanji sistem ter da nai tržaški sodrug odklanja tisto breipogojno hvalo, a katero je goap. poslanec obsipal posamične člane seda* njega kabineta. Nočemo reči a tem, da se menenje .Prim. lista* povsem vjema z naiim menenjem, ali smatrati moramo kot veselo znamenje, da ao si visoko čislano osobe, ato-ječe okolo „Prim. lista", ohranile samostalnost v svoji sodbi in da nočejo vsprejeti sleherni sofiiem kot zl«to resnico samo zato, ker ga je itrekel ta ali oni. .Primorski liat* pravi, da koalicija tnači novo zavornico kotoliikemu napredku, da je to isti atari liberalni sistem ; s tem te jo nai drug postavil v protislovje a nasori gospoda poal. Kluna. . Primorski liat* meni, da gospodje preveč računijo s osebami in pre-več itejejo g 1 a t o v o , a ne ssupajo v ideje. In čo je že rea, da te v parlamentu mora računati s itevilom, potem pa naj se tako dela tudi izven parlamenta, t. j. računa naj se c ogromno večino avstrijskih narodov. Sedaj pa k predmetu ! .Primorski list* si želi moža, kateri bi dvignil zastavo katoliikega programa, no smeneč ae sa atrauke; moža, kateri naj bi zisnoval katoliiki centrum, kakorien obatoji že v nemškem parlamentu. V tej mogočni stranki naj bi se zbirali katoliiki možje PODLISTEK. Anton Foerster ml. Tekom prihodnjega todna priredi — kakor smo Že poročali — nai umetnik, pija-niat Anton Foerster ml. svoj lastni koneort v Trstu. Pač redkokodaj nastopi v svoji domovini ta ali oni iz mej naiih umetnikov, kateri, izvršujoč svojo umetnost, živijo žalibog v unij ni tujini. Toda kadarkoli se jo to se zgodilo doaedaj, /miruj se nam jo srce poluilo veselim zadoščenjem, kajti radujoč se nad umetniško dovršenostjo svojih rojukov spo* znali smo, da ti sinovi naie domovino niso zgubljeni sa nas, marveč da tudi pred tujim svetom delujejo v čast in ponos sobi in svojemu rodu t Tako veselje pa nas čaka tudi prihodnje dni ; kajti tudi Anton Foerstor ml. je naie gore listi Kjo je slovenski glasbenik, ki bi ne potnal Ant. Foersterja starejšega ? - Že itne tega naiega dičnoga in velnza-složnega skladatelja samo nam je porok, da je tudi njegov sin umetnik prve vrste. Izve-stno toraj ustrežemo onim našito čitateljem, brez razlike narodnosti, da branijo krščanske in verske ideje. Proti namenom, katere bi bilo isvrševati katoliškemu contrumu, ne zinemo besedico, kajti blagi, plomoniti in svoti so slehernemu katoliku. Hi bi bili le veseli, ako bi bile sedanjo razmure ugodne za osnovo katoliikega centrum«, ker bi smatrali to kot znamenje, da se mori jo tudi pri nas stranke razvrstiti po politiikili načelih in ne po narodnih ozirih. To bi ne bilo le katoliški stvari v korist, ampak zdravemu parlamen-tari zmu sploh. A vendar se za sedaj nikakor no moremo spoprijszniti z idojo katoliikega centruma, in to iz zelo tehtnih raz-logov. Najprvj bi pripomnili, da nikakor ne velja kar slepo posnemati uredbe gori iz nemikega rajhs. Pri nas so povsem drugačne razmero: marsikaj je gori itborno služilo katoliiki stvari, pri nas bi pa le ikodovalo pri sedanjih razmerah. Poleg verskega je pri nas rediti ie drugo veliko vpraianje — narodno vprašanje. To vpraianje prevladuje sodaj, to vpraianje je trkalo do sedaj neprestano na vrata naiega parlamenta in je trkalo na vrata slehernega ministerstva — to vpraianje ne prizanaia niti sedanji dobi .nepolitično politike* Dokler so ne reii narodno vpraianje, ni smeti primerjeti naiih razmer z razmerami v Nemčiji. Nemškemu katoliku jo skrbeti le sa svoje verske koristi in ta svoje gmotno blagostanje, avstrijskemu slovanskemu katoliku se je boriti tudi sa avojo narodnost. Narodno vprsianje je tista volika zapreka na poti do katoliikega contruma v Avstriji; katoliiki centrum j« pri nas sa aedaj nemogoč, ker je nemogoč ukupen jednoten program za vse tiste, kateri naj bi sestavljali to veliko stranko. Ne pomaga nič, ako bi hotoli — kakor dela g. dr. Mahnič — zanikatati moč ndrodne ideje in si zatiskati oči pred njo — to vpraianje treba rešiti. Mislimo si le položaj vnetega katolika in zajedno zavednega Slovenca, ako bi sedel v stranki, kjer no bi smel ali mogel delovati sa narodne pravico svojega naroda. Ali ne bi v njegovi duii moral nastati boj mej dvema najplomonitiiima čutitvoma: verskim in narodnim Y Ali ne bi bila to grozna alternativa: da ostaneš dober katolik, zatajiti nnrui v sebi čut domovinsko ljubezni, čut svojega narodnega ponosa. Za poitenogn katolika in Slovana bilo bi grozno to navskrižje čutstov in dolžnosti. Greiiti bi moral ali na jedno ali na drugo stran. Iločotc-li boljeg« dokaza ? Najbistrejno glave mej nemškimi konsurvativci so upirajo kateri ae zanimajo za našo glasbo in za nA$o glasbenike, ako jioi tukaj v kratkem podamo nekaj podrobnejših črtic o Antonu Poerstcrju mlajšem. Porojen leta lHft? v Senju na HrvaAkcm Primorji prišel ju naš Anton že istega leta — komaj nekaj moseccv star — s svojimi stariši v Ljubljano. V nafti stolnici je vzrnstel, v našem središči jo izvišil gimnazijske unuke leta 18M6. Že od mludili nog uril ga je njegov očo — kakor znano, sam izvrsten pijanist in nedosežen orgljur — v igranji na gluso-viru. Ljubezen do tega glasbenega »ustroja raatla jo v mladem Poorutorju od leta do leta, in ob mnogih prilikah — akademijah ljubljansko gimnazijo iu koncertih — vzbujalo je njegovo igranje občo pozornost. I)o vrhunca pa jo to znnimnnjo dospelo začetkom leta 1887, ko je Ant. Foerster ml. spremljal pri koncertu slavnega češkega goslnrja An-di'ička in so jo tudi sam odlikovul t dovršenim proizvajanjem krasno Chopinovo ;/-mol balade. K malo na to — po Veliki noči 1887 — pa so jo naš umetnik podal na svetovno-znani konzervatorij v Lipskem, da tnm uteii svojo veselo hrepenenje po višji in najvišji dosledno misli o katoliškem contrumu, ker vedo, da ne bi koristil katoliški stvari, dokler se no ustvarijo taki odnoinji, dA bi mogli nenemški konservativci pristopiti k istemu z vso svojo dušo. Toraj ? Na katoliški centrum ni misliti, dokler se ne zruši glavna zapreka — dokler se ne reii narodno vprašanje. Strog« izvedba ntirodno jednakopravnosti je jedina pot do katoliškega contruma. Kdor si želi toraj take skupine v našemu parlamentu, združi naj se, no glede na desno ali levo, z onimi koji, se brezobzirno bore za pravično reiitev narodnega vprašanja. Delavec, njega težnje in želje. — Pomoć delavcu. Pita M. K. Ako je res, da človeštvo napreduje, poten se ne smemo čuditi gibanju mej delavci. Saj je delavec del človeitva in ne naj-manjSi. D* ae človeštvo razvija tako, in ne drugsče, je tavisno od zistemov, po katerih se je sestavljala ilovoika družb«. In tako so se razvijali jedni, drugi pa ao zaostajali. — Napredovanje moj jednimi vzbuja tudi druge, tlačene in več «li manj zaspane stanove, kakor tudi cele narode, da se jamejo zavedati svoje veljave in avoje lastne moči. Gospodujoči stanovi po uporabljajo in izkoriičujejo pridobljeno moč in svojo pozicijo dotlej, dokler se ne vidramijo oni, ki so odvisni, in ne zahtevajo svojih pravic. Ako bi vladali države zgolj previdni, pravični in Človokoljubni ministri in držav-niki, potem ne bi se bali in zgražali nad sedanjim gibsnjem v nižih stanovih. Če veseliti bi se morali na tem gibanju, ako res velja izrek, da se mora človeštvo bližati svoji popolnosti. V razvoju človoštva morali bi vitri eno karakati vsi slojevi in stanovi ; vladni činitelji pa bi morali pomagati onim, ki so vslod nevednosti ie slabi na duhu. Previdnost vlade in nje bistri vid moreta tapre-čiti mnogokatero nepredvidjono zlo. O delavskem titanu aploli. Kar koli je izumil človoiki um, izvriile so člo iške roke. — Delavski stan jo bil in bodo, gospodarji so bili in ostanejo. Te razlike ne odpravi nihčo. Lepa prispodoba o tem nam jo človek sam : glava ukazuje, udje pa ubogajo in izvršujejo, kar jim veli glava. Tako je v družini, tako je v državi. Glava, to je pamet, pravi udom, kaj in koliko treba delati, kedaj počivati in česa izobrazbi v proljubljeni svoji umetnosti. V štirih letih je dovršil konservatorij zbok svoje isrodne nadarjenosti in marljivosti z najodlič-nejšim vspehom. Vendar pa nevtrudljivemu našemu umetniku niti to ni zadoščalo, marveč upopolnjoval se je še nudalje dvu loti pod vodstvom slavnega Martina Krause ja, knteri ju neposreden učenec ranjkega l/szta, največjega pijanista novejše dobe. In tako je Anton Foerster ml. dosegel cilj, za katerim je vedno hrepenel — postal je pravi mojster v svojoj stroki ! To nam priča navdušeno priznanje in velika priljubljenost, ki jo jo mladi naš umetnik našel pri svojih učiteljih in spluh pri nuji odločnejših glasbenih krog h v Lipsiji; to nam pa pričajo tudi izvrstna poročila iz drugih krajev na Nemškem, katera z največjo pohvalo omenjajo in ocenjujejo nastope našega rojaka, n. pr. v Herolinu, \Voimarju, Scliwerinu, Kremenu in drugod. Zares na visoko stopinjo umetnosti so je moral povspeti naš Foorster, če celu strogi Nemci pišejo o njem mej drugim tudi, ,da so mu ni treba bati konkurence, da ne zaostaja celo za največjimi sedaj živečimi pi-jiiuisti, da so bode o lijem brezJvojbeno še uživati. Ako glava pametno vodi in ako udje pridno ubogajo, ostane ves človek tdruv in vesel. Nasprotno pa trpi ves život, ako jo bolan le jeden sam ud. — Mislimo si človeka, kateremu so ohromelo roke in noge! Komu more koristiti, ako je mrtvuden i* Nikomur ! Torej : samo modre glave ne veljajo, treba je ludi pridnih rok in zdravili nog. To velja za vso človeško družbo. Zato pa je tista vlada najbolj«, katera ne zanemarja ni tega ni onega stanu; katera ne gleda le na to, da zadovolji jednim, a pušč« v nemar drugo. Ako so zadovoljni vsi udjo države, to je, vsi stanovi — potem ie lo smemo reči, ta država je srečna. Kjer ni tegs, ni sreče; kjer država no skrbi za vse jednakomerno, toraj tudi za delavski s t s n, tam morA nastati žalostno razmerje, katero jo vzrok velikemu človeškemu zlu. Vladam je toraj dolžnost skrbeti za trpeči delavski stsn. Delavski stan ima prsvico zahtevati, da se mu stanje zboljia; in to na korist ukupnosti, kajti tudi on je važen ud telesa velike človeike družbo. To telo no more biti zdravo, ako boltlia tako vužen ud — delavski stan. Kaj zahteva delavski strni Y Vsak človek hoče živeti. Vsakdo želi in si ubija glavo, kako bi srečitoje živel se svojo družino. Delavec je tudi človek, tudi njemu bije v prsih srce sa ženo in otoke kakor bogatinu. On trp ztso in sa svoje. Ogromna večina delavskega stanu prenaia udano težave avojega stanu. Pameten delavec ne zahtev« mnogo, in ker jo skromen, ga je lahko zadovoljiti. Seveda nehat« tudi njegovo potrpljenje in njegova okromnost: ako vidi, da somu nalag« pretežko in predolgo delo, a da pri tem ne zasluži niti z« živež, kamo-li za tako vzgojo svojih otrok, ka-kori n o si mora želeti kot napro-den delavec: ako novidi nikako nade do boljio bodočnosti, potem seveda jame so gibati tudi v njem črv nezadovoljnosti in gloje in glojo tako dolgo, de-klor so ne odpro vrata do delavčevega stea n« stežaj onim brezvestnim agitatorjem, kateri vnemsjo neizkuiene in neprevidno delavcu sa razno ostudne načrte, ki so aicor neizvedljivi, a vendar vznemirjajo vso človeško družbo v jodnomer; Redek jo delavec, kateri sanja o tem, da bi postal .gospod*. Delavcc želi navadno tečue hrane sebi in svoji družini ter zdrave-ga in človeškega bitju dostojnega Btunovanjn, v katerem bi se mu mogli otroci zdravo raz- veliko govorilo po svetu, d« pri naduljnili študijah v kratkem postane pijanist-veliken prvo vrste" itd. t Iz teh kratkih podatkov pač lahko posnamemo, da imamo v Antonu Puersterju ml. rea pred seboj popolnega umetnika-mojstra v pravem pomenu, da nas toraj pri njegovem koncertu čuka neobičajen umetniški užitek ! Opozarjamo zsto nuSe čitatelje, kateri gojijo g!aabo in so zanjo zanimajo, naj nikar ne zamudć te — žal, da lo preredke — priliko ter naj prihilii v kar največjem številu h koncertu naslajat se a čarobnim igranjem našega Foersterja, Pokažimo dejanski, da vemo ceniti zaslugo umotnika-rojaka, kateri s sijajno-vspešnim delovanjem v daljni tujini proslavlja svoj rod in svojo domovino! Dan, vspored in ostalo podrobnosti o koncertu priobčimo prihodnjič. —a —a— Lepa Anka. Hrvatski »pisul A v % u ■ t S a n o n , /W»rr»i/ l'rtrr Mnhfii'ek. (18) (Dalje.) „Kaj jaz vem. Nekaj časa sem znliaja I pogostimi« v našo hieo. Mojega staičku pila vijati na daha lil telesa, očetu v veselje, dritfi t k o r i » t. Poglejmo le, kako je z delavskim stanom t raznih obrtih in položenjih ! Delavska moć je porazdeljena na razne obrti in stroke. Gospodar, lastnik, najme si delavskih močij kolikor mu treba, da izvršuje svoja dela in dobiva zaželeni iidelek. In ako bi vsi gospodanji postopali tako, kakor nas je učil Kristus, ako bi bili vsi gospodarji zajedno tudi človekoljubje, , tedaj bi tudi delavec rad alužit svojega gospodarja. Skratka: gospodar aiora videti v delavcu — človeka, ne pa mu&ino. Ž al, da se le prepogosto dogaja narobe. Človeška sebičnost ustvarila nam jo premnogo o kainenelih src, ki ne poznajo druzega, nego samega sebe in svoj lastni „jaz". Premnogo je ljudi na svetu, v katerih je zamrla človeška ljubav do svojega bližnjega, da ne vidijo svojega bližnjega — gorjA. Taki gospodarji ne smatrajo delavca Hvojim neizogibno potrebnim sotrudnikom, ampak le kot najeto ali celo kupljeno moč, katera h u vzdržajc in plačuje, dokler Be ne obrabi. Delavec hrepeni po pouku. In če že sam ne more doseči tega, zadovoljen bi bil, ako l>i bila njegovim otrokom zagotovljena dobra vzgoja. Zadovoljen bi bil, ako bi mogel se svojim zuslužkoiu svojim otrokom preskrbeti vse ono, kar potrebuj jo na duhu in telesu. Delavec hrepeni po potrebnem počitku. Delavcu treba privoščiti potrebnega spanja, razvedrila in časa in priložnosti, d a more'spolnjevati svoje verske dolžnosti. In pri tem ne smemo pozabiti na duševno izobraženje. Veliko skrb dela delavcu misel na — starost; kako bodo žnjim in njegovo družino, ko obnemorejo njegove moči, ko izgubi kruh? To so strašno misli skrbnemu očetu in mehkosrčni mu soprogi, materi morda mnogobrojne družine. Kako vso drugače bi bilo vse čutstvovanje delavca, ako bi vedel, da mu je zagotovljena podpora za stare dni in aa slu* čaje nezgod ! Po tem hrepeni delavec. Kaj pa naj rečemo o onih, ki postajajo ob vogalih ure in ure, dneve in dneve, pred-no pride kdo, ki jih najme za malo odškod-nino. In še celo, ako dotičnik ni sam, ako prenašajo tudi drugi njegovo gorje, ako ga pričakujejo na domu žena in otroci, da jim prinese kruha, — a on si ne upa domov — praznimi rokami. Ali ni to grozno, telesno in duševno trpljenje P DA: za brezposelne, za stradajače morale bi v prvi vrsti skrbeti država, dežele in tudi občine. Konečno naj omenimo še onih, ki so izgubili kruh in gospodarja — po lastni krivdi. Sramota in glad preganjata jih iz okraja v okraj; v takem nesrečnežu zaspi le prerada vest in zgodi se zlo. Kako nq bi država skrbela za delavski stan ? Prva in glavna skrb mora biti obrnjena v to, da imajo vsi državljani — delo. Da bi v i gospodarskimi načrti, a meno in mojo hčer z nadležnim dobrikanjem". „Ubogi moj Milani* „Res ubogi ! Sinoči po baronovom odhodu, povedal je Lackovič Anki, kar jej jo prisodil". „A ona" P „Še vprašate P Pritekla je k meni, povedala mi vse, kaj misli oče, namreč da postane baronica. Anka mi je povedala tudi o Milanu in da mislite danes priti k meni. Šla sem k možu, prijela sem ga ostro: kakšna svila, kakšen ocot, kakšen baron P Da jo Anka našla boljšo srečo, naj torej počaka*. „A on P" „Večni odgovor : Dolgo lasi, kratka pamet". „Strašno.* „Kaj ni res strašno ? To som rekla tudi jaz. Odkar sva mož in žena, ni mi rekel žal besede, a zdaj, odkar zahaja v hišo ta nesrečni baron : dolge lasi, kratka pamet*. „Pa verujte moškim !" „Da, prav ste rekla, verujte moškim I Koliko sem mu govorila, Zastonj! Anka bode baronica Lilienfeldova, odrezal se je; punc« tlim. Ne besedice več !* „Strašno !« „A kar je strašnejšo še: da bo baronica v treh dneh !" „Kaj naj storimo ?* .To vprašam tudi jaz ! Zato sem prišla k Vuui", popolni meri dosegli ta namaea, j« seveda jako telko, skoraj nemogoče. A t<> bi bila gotova najboljša in najprAviČnejša rešitev delavskega vprašanja. Približno bi se pa vendar dal doseči ta namen, ako bi vlade uporabljale državne zaklade za potrebna dela kmetijstvu, obrti in kupčiji v korist, namesto fca smrtonosne svinčenke; ako bi se vsako leto odkazovale primerne podpore onim deželam ali okrajem, kjer pomanjkuje dela. Podpore, ki so se odkazovale do sedaj tu pa tam, bilo so le kapljice v morje. Država bi morala tudi postavnim potem skrbeti za to, da se delavska moč ne bode izkorišče-vala na brezvesten način, zlasti bi morsla odpraviti upotrebljevanje žen in otrok po tovarnah. Mučenje žensk in malih otrok po tovarnah vpliva pogubno na delavski stan v telesnem in moralnem pogledu. Vprašanje nastaja, ali je mogoče, da si delavec polagano zboljša svoje stanje vzlic vsem žalostnim razmerami' Mislimo, da! In sicer po izreku : Pomagaj si sam in Bog ti pomore. VeČina avstrijskih delavcev hočejo po postavni poti pokazati vladi pot, kako bi se dalo vsaj približno ugodno rešiti delavsko vprašanje. Večina delavcev je toliko pametna, da ve, da se z nasiljem ne doseže ničesar. Zato so se jeli organizovati, da postavnim potem naglašajo svoje zahteve in da s tem prisilijo vlado v to, da jih bode pošte-vala kot činitelja v državi ter da jim pripomore do materijalnega poboljška in političnih pravic. O tem po pozneje. DOPISI. Il Sežane [lav. dop.j V zjutranji št. 24 z dno 24. feb. t. I. Vašega cenjeniga lista očita „Nekdo" cestnemu odboru Sežanskemu zanemarjanje skladne ceste preko Repenta-bra v Trst in naposled povprašuje prav patetično : „Zakaj se nas tako prezira, saj plačuje* mo tudi mi kakor drugi P" Gospod „Nekdo*, ki je to besede napisal, ne iz nevednosti, temveč s hudobnosti, kar se lahko razvidi že iz tega, da se ni upal s svojim imenom na dsn, ne bi sicer zaslužil resnega odgovora; da ne bi pa častiti bralci Vašega oenjenega lista mislili, da se gospodu „Nekdo* res kaka krivica godi, naj govore številke. Odkar ima podpisani čast biti načelnikom cestnega odbora sodnega okraja sežanskega, — to je sedaj 12. leto —, potroiilo se je za uravnavo ceste od Dutovelj na Sežano: leta 1888 gld. 917:80 „ 1886 , 2533:14 , 1888 „ 1088:49 „ 1889 „ 2464:65 , 1890 „ 402:— „ 1891 „ 445:75 „ 1892 „ 689:54 „ 1893 „ 987:60_ Vkupno . 9528:97 „To je treba zabraniti". „Kako P 1" Gospi ste bile v kaj živem pogovoru, ko se zaslišijo od hiše sem cele litanije latinskih klicev in psovk. Sosedi umolknati. Pokaže se ima čuden prizor. Nek starec rudečega nosu, gole glave in ježevih oči, oblečen s dolgo, prašuo duhovniško suknjo je vlekel za ubo ubogega Milana, kakor nekdaj Ahil mrtvega Ilektorja. Starec je bil rudeč ko rak od jeze, a Milan Be je zvijal od boločine. „Ecce, haecce !* kriči dofilec. „Ali sem to izvlekel iz zakotja pregreh P" „Joj 1* zavpije Milan, „admodum reve-rende, to boli". „Ecce, haecce ! Boli 1 Kaj ne da P Uho te boli. A duša, črni grešnik, duša te ne boli, odšla si, nečista ovca, zapustila si sveti kraj P Servus humillimus, milostive gospe," pristavi debeli prebendar, opazivši gospe pod lipami, „oprostite, da Vaji nadlegujem, ali po ostro zapovedi prečastitega gospoda ujca te pobegle ovce, moram izvršiti irikvizioijo in povrniti jo v sveto zidovje zagrebškega semenišča". Gospi ste se čudili smešnemu prizoru. S šalo reče gospa MiliČka : „Da ste mi dobro došli, velečastiti gospod 1 No, kakor vidim, ste so močno utrudili na vozu". „Prosim, milostiva, per podes apostolo-rum ; na svojih vranoih*. „ Je-li mogočo P Glejte no, kaj ne bi hoteli V°Prcj kupico vina P" (Dalje pri'i.) Za uravasvo ceste z Dutovelj preko Repentabra do opesvke mej* pa: leta 1885 gld. 2828: — „ 1886 „ 550:— „ 1888 „ 160:— „ 1889 „ 1072:35 „ 1891 „ 887:— „ 1H92 „ 17:— Vkup gld. 5314:35 Kar se pa tiče doklad, kstere iznašajo za vaeh 29 davčnih občin našega okraj« povprečno gld. 2700 —, plačuje občina Sežana gld. 552:— torej več kot 5. del vseh doklad, in občine Tomaj, Križ in Dutovlje gld. 360:—, vkupno tedaj gld. 912, to je ravno 3. del vseh doklad. Županija Repno s davčno občino Vogle pa plačuje povprečno gld, 149.—, to je komaj 18. del vseh doklad. V vaeh 11 letih plačali sti tedaj občini Sežana, Tomaj gld. 10032 doklade, občine Repno in Vogle pa le gld. 1539 —. Vzlic temu potroiilo se je za ceBto Dutovlje-Sežana za gld. 504 manj (po zgornjem izkazu namreč vkup gld. 9528), nego so vplačale dotične občine na dokladah : za cesto preko Repentabra pa za 3775 gld. 35 noč. več po omenjenem izkazu, — vkupe gld. 5314.35 nego — iznašajo vplačila občine Repno in Vogle na dokladah. To svoto, namreč gld. 3775.35, moral je tedaj cestni odbor založiti, za cesto preko Repentabra iz drugih svojih dohodkov, in gospod „Nekdo" ima vendar žalostni pogum, da trdi, da se cesta preko Repentabra prezira! Ali ne bi imele ravno druge občine veliko večo pravico pritoževati se, da se z ozirom na pičle doklade občin Repen in Vogle potroši veliko preveč za oesto skozi te občine. Ako se je v poslednjem letu razmerno manj potrošilo za eesto preko Repentabra, iskati je razloga temu v okolnosti, da je ta cesta v dolgosti od 8006 metrov popolnoma nova, izvsemši mali kos od kakih 200 metrov, blizo vasi Kreplje, kateri leži v ravnini in ne potrebuje popravljenjs. Če se pa morda gospod „Nekdo" zato pritožuje, ker cesta ie ni posuta s gruščem, potem naj zna, ako ni znal do sedaj, da se to tudi ua drugih cestah ni zgodilo, — ker ni ie prišel pravi čas za to. Is besed gospoda „Nekdo" bi se dalo tudi sklepati, da se je za uravnavo oeste na Sežano nerazmerno mnogo potrošilo. Tudi v tem obziru hočem poslužiti z dotičnimi številkami. Pred vsem pa moram omeniti, da ae je toliko kos ceste is Dutovelj proti Krajniva-Ki, kolikor tudi cesta po „Kriški gmajni" uravnala v lastni regiji. Prva, dolga 620 m. in široka 6 m., stala je in sicer z odkupilsm potrebnih zemljišč vred, gld. 805:17, a druga, dolga 1050 m. in široka 7 m., le gld. 581:61. Najtolstejša raca pa je trditev gospoda „Nekdo", da se namerava graditi nova cesta iz Branice preko Avberja in Sežane v Trst. Gospod „Nekdo" spal je mtnda posledujih 15 let; kajti pred 15 leti govorilo se je res o taki cesti, potem pa se ja ta misel opustila ; stvar je zaspala, spi in bode v miru spala tudi naprej. In ie bi bo sedaj nameravalo kaj taoega, moralo bi o tem kaj biti znano tudi podpisanemu, kar pa ni. Res je le, da se namerava popraviti ce* sta iz Križa v Avber, in to se mora tudi zgoditi, kajti ta cesta je v tako slabem sta* nju, da ue more posestnik iz Auberja, Gra-dinj aii Dobravelj peljati do Križa niti 10 hekto vina. Če ne bi se popravila ta cesta, bi se prebivalci teb vasi pritoževali z veliko večo pravico, nego gospod „Nekdo", zakaj se jih tako prezira — „saj plačujejo tudi oni kakor drugi". O vseh gori navedenih številkah se gospod „Nekdo* prepriča lahko sleherni dau pri cestnem odboru, pri katerem mu stojč na razpolaganje tudi natančni računi za vaeh pretoklih 11 let. Dokler ni pregledal teh računov, Be mu lahko učita, da sodi o naših cestah kakor slepec o barvah. To je prvi in poslednji odgovor na brezimni dopis. Ako se komu krivica godi, naj stopi na dan z odprtim čelom. Kdor so skriva pod izmišljenimi imeni, mora dopustiti, da so mu očita, da hoče le na neosnovan način hujskati. Sežana, 1. marca 1894. Rajuiund Mahorčič, načelnik centnego odboru /.a Huianski sodni okraj. Politiške vesti. Driavnl zbor. V včerajšnji seji vsprejela je poslanska zbornica odsekov predlog, ds se o novem kazenskem zakonskem načrtu razpravlja v splošni razpravi sumsričuo (skrajšano), ker je pravosodni minister opo-vrgel pomisleke proti skrsjšanemu postopanju. Minister izjavil je tudi, da je neosnovano govoričenje, češ, da bode novi kazenski zakon škodoval avtoriteti parlamenta ; preosnova civilnega pravdnega postopanja da je v tesni zvezi s preosnovo kazenskega zakonika. — Poslanec Marcbet interpeloval je vlado, kako se misli vĆMti nasproti zahtevanju Francije za dovolitev olajhčav na carino za uvažanje vina. — Prihodnja seja bode v torek 6. marca. Demonstracije v Budimpešti. Včeraj de- monstrovalo je v Budimpešti nad tisoč vse-učililčnikov v prid cerkveno-politilke zak. preosnove pred stanovanjem poslanca grofa Apponyja in pred uredništvom „Pesti N a p 1 a", pred katerim so sežgali več številk istega lista. Potem so šli pred poslopje kluba liberslae stranke, kjer so živshno pritrjevali predsedniku Radmanitskyju in justič-nemu ministru 8 z i I a g y j u. Visoki gostje V Opatiji. Z Reke poročajo dne 1. t. m.: Nemški cesar Viljelm in cesarica Avgusta odpotujeta v drugi polovici t. m. z angleškim parnikom „Christabel" iz Opatije v Benetke, kjer se snideta t italijanskim kraljem in kraljico. — Govori se, da pride tudi Koturžan početkom aprila t. 1. s svojo soprogo v Opatijo. Italije. V včerajšnji seji poslanske komore nadaljevale in končale so so interpelacije. Med temi seveda jih je mnogo gledč na odnošaje v Siciliji, toda nobena ni bistvene važnosti. Posl. Paternostro kritikoval je Grl-spijs, češ, da je postopal tak6, kakor postopajo slabotne vlade. Obžaluje sicer izjemne naredbe, vendar pa ne želi, da bi se postavila vlada na obtožno klop, nasprotno želi, da bi se razprave zaključile tako, da more ostati Grispi ie nadalje na krmilu in da dokaže nedotakljivost ustave. Nadeja se tudi, da spregovori kralj kojo besedo, da je pozabil in odpustil to, kar se je godilo v Siciliji in drugod po Italiji. Potom se je pričela razprava o dnevnem redu. Posl. Prampolini razvil je program socijalistov, kateri da obsojajo vlado, ker jo kriila ustavo. Vpraša, kaj namerja vlada storiti proti socijalistom, v tem ko — zaključi govornik — vam zatrjujem, da res obstoji socijalistiška stranka in vam kličem jasno in glasno v lioe: „Živel socijalizem 1* Predsednik zavrnil je govornika s tem, da ni treba klicati v zbornici „živilo to, ali živilo ono", ker „tukaj nismo sastop-niki strank, ampak sastopniki naroda*. — Trdi se, da v seji v ponedeljek predložć poslanci is Sicilije sakonsk načrt, v katerem zshtevajo, da se povzdigne industrija žvepla s prihodki csriue na žveplo. — Včeraj nastal je požar v tovarni orožja v Turinu. Pogorela sta dva skladišča orožja in jedna delavnioa. Ni še dognano, kako je nastal požar in tudi škoda ni še določena. Nemikl driavnl ibor. V včerajšni seji proračunskega odseka omenil je drž. tajnik Hollmanu, ko se je razpravljal proračun za vojno mornarico, da se morejo dogoditi na ladijah take nesreče, kakor n. pr. na parniku „Brandenburg", ne da bi se moglo vsled tega pozvati na odgovornost mornarniško upravo. Kar pa se dostaje omenjene nesreče, more se znati, kdo je prav za prav odgovoren še-le potem, ko konča dotična sodnijska preiskava. Ruski minister Gisrs. Kakor poročajo včeraj iz Peterburga, obrnilo se je Giersu na bolje; zdravniki zatorej ne objavljajo več posebnih poročil o Giersori bolezni. Različne vesti. Gosp. Ivan Kova6, dosedaj uradnik pri zavarovalnici proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo, je imenovan pooblaščenim nadzornikom za imenovane po« krajine. Imenovanja In preme*6en)a. Trgovinski minister premestil je poštnega komisarja dr. Huga Miculo iz Zadra v Trst; imenoval je postnim koncipistom v Trstu: vežbenika Karla S e i t n e r j a in Franja Vidmarja v Trsta, in Ir. Boftifarj* 8we£snyjs tor asistenta Karla C s a r d o, poslednja sedaj t Pragi službujoča. Za družbo tv. Cirila In Mntoda plačal je Kravos 1 krono za zgubljeno stavco in sicer ker Anber ni Auber. Za podruinico družb« sv. Cirila in NU-toda na Crati je daroval g. Matija Bsrtelj 3 gld. ,6o»podar»ko druitvo v škedn u* rltnji-žena tad ruga s neomejenim poroštvom, imelo bode svoj redni občni abor v nedeljo, dne 18. ma?ea, ob uri predpoludne ▼ go- stilni Gatparja Ssncina-Mam. Dnevni red: 1.) Nagovor predaednika ; 2.) poročilo tajnika; 3.) poročilo blagajnika; 4.) rasni predlogi in nasveti; 5.) volitev novega odbora. Nova poitna zgradba v Ljubljani. Kakor pišejo iz Ljubljane, kupil je poštni erar Luk-manovo hišo v Ljubljani (na oglu „Olonove* in „Poštne" ulice) za 90 tisoč gld. Tu poslopje izpraznili so te'dni in je začno takoj podirati. Na njegovem mestu sezidsjo letos ie moderno poštno in brzojavno palsčo. Kakor je videti iz dotičnih stavbenih načrtov, bode nova palača krasna. ObSo dolavako-lzobraiovalno pravt-var-atvano In podporno druitvo v Trstu. Napro-ženi smo, da popravimo vest, katero smo priobčili v zjutranjem izdanju z doč 1. t. m. v tem smislu, da bode navadno društv. zborovanje v ob 9Vi uri dop. v gostilni sodruga Krečiča v ulici Msdonnina hšt. 29» ne pa hšt. 39, kakor nam je bilo poroiano pogrešno. Iz Logaikoga okraja se nam piše: Starosta logaškega okraja, g. Ivan Nep. J u v a -n e c, umrl je na Planini pri Rakeku dne 26. febtuvarja v 78. letu svoje dftbe. Gosp. Ju-vanec je učitetjeval na ve* krajih kranjske dežele, naposled na Planini, kjer je tudi užival trdo zasluženi pokoj. Pogreb njegov se je vršil 27. feb. ob 4. uri popoludne v Planini, Reči smem, da je bil to veličasten pogreb. Zavedni učitelji logaškega okraja so dokazali, da ved6, kaj aahteva kolegijalnost, sakaj k ljubu temu, da je bil 27. feb. šolski dan, udeležilo se je pogreba kakih 15 učiteljev in 5 učiteljic logaškega okraja; vrhn tega so prihiteli pokojniku zsdnjo čast skasst 3 učitelji postojinskegs okrsja. Pred hišo, v eerkvi in na grobu so učitelji aspeli po jedno žalostinko. Peli so pa izborno, tako. da se je poslutalcu miline tajalo srce. Pogrebne ceremonije so opravili štirje gg. duhovniki, njim na čelu g. Podboj, župnik v Planini, znani slovenski pisatelj. Mi smo g. župnika brezpogojno visoko čislali; a s svojim nagrobnim govorom nam je dokazal, da je govornik prve vrste, odličen prijatelj slovenskega učiteljstva. Ob njegovem govoru ni bilo suhega očesa na pokopališču! Ko smo se pn razhajali s pokopališča, izražala se je le jedna želja: „O, da bi vsi gg. duhovniki bili taki prijatelji šolstva in učiteljstva, kakd lepo bi se izhajalo 1 Škoda, da na pokopališči ni bilo stenografa, da bi bil zapisal prekrasni govor !" V zadnjem času je smrtna kosa jela hudo gospodariti med slovenskimi učitelji t „Smrt pobira, nič ne ibira," ta pregovor se sdaj obstinuje pri slovenskem učiteljstvu; ker mrj6 mladi in stari! Kaj naj storimo pod udarci nemile usode P Bratje, slovenski učitelji | Bursum corda I Srca povzdignimo k onej Velemoči, od katere ata odvisna naše Življenje in naša smrt. V bratski ljubezni se tesneje pridružujmo drug drugemu, delujoč za pravo omiko naroda našega! S tem bodemo dostojno čeatili tudi spomin našega dičnega pokojnega staroetc, g. I. Juvanoa, kateremu bodi slava! -Kot zanimivost naj opomnim še, da je soproga rajnikova bila sestra slavnega naiega pesnika iu pisatelja I. Str itarja. Umrla je lansko leto, ter počivata oba zakonska sdaj drug poleg drugega na planinskem pokopališču! R. I. P. Razpisane ao službe. Pri C. kr. pomorskem ravnateljstvu v Trstu razpisana je služba pomožnega sluge z letno plačo 300 gld., aktivitetna doklsda 135 gld. in montura. Prošnje je uložiti do 1. aprila t. 1. — Pri o. kr. okr. sodišču v Rovinju razpisana je služba kancelista. Prošnje uložiti je pri pred-sedništvu istega sodišča do 3. aprila t. I. s dokazom popolnega znanja nemškega, italijanskega in Brbo-hrvatskega jezika. Učlteljeko druitvo za goriški okraj bode zborovalo dne 5. aprila t. I. ob 9. uri pred-poludne v Gorici na slov. oddelku deželne kmetijsks šole s« slodečim vsporedom: 1.) o kmetijskih nadaljevalnih tečajih za učitelje; 2.) o zborovanju „Zaveze" v Gorici let. leta; 3.) o „učiteljskem domu", oziroma o „učiteljskih konviktih* in 4.) posamezni predlogi in nasveti. Z osirom na važne točke vsporeda vabi k posebno obilni udeležitvi Odbor. Policijsko. „Beneficonza italijana1 imela je za 8 raznih oseb tako prijetne nasledke, da ao iste aedaj v zaporu, ker so nspadale dotične „omnibuse", ki so dovajati našemljene „dame* na italijansko maskerado v gledališču „Politeama*. Imena teh napadalcev menda ne zanimajo nikogar, zatorej jih niti ne objavimo. — Delavcu Tomažu R. ukradel je sinoč neznan tat v nekem prenočišču v ulici del Solitario hšt 3 listnico v katerej je bilo 20 gld. v gotovem denarju. Bržkone prisvojil si je listnico kak neznan „ prenoće valeč". — Perici Mariji R., stanujoči v zagati S. Tecla hšt. 10, ukradel je včeraj nepoznan tat omot perila, vrednega 10 gld. — Po ceni mislil si je dobaviti kraško surovo maslo znani 221etni tržaški postopač Anton G. iz Trsta. Ukradel je namreč kmetu Franu T. is Komna kar cel hleb surovega masls, toda pohlepnegs tatu zasačili so in ga spravili v neki kraj, kjer bode jedel kruh brez masla. Izpred porotnega sodlifie. Kakor smo obljubili v današnjem zjutranjem izdsnju „Ed.", priobčujemo tu nekoliko podrobnostij o raspravi proti Steinbock a. 32letni Lucijsn Steinbock is Trata, piaar, sedaj po* strešček v kavarni „S. Giacomo", poročen je blizo 10 let s 33letno delavko Ano Steinbock. Ker pa je Steinbock živel jako razuzdano, in prepuščal vso skrb za domačijo ubogi svoji ženi, katero je v zahvalo ce!6 pretepal, pobegnila je nesrečna žena parkrat žo od krutega svojega moža in se nastanila pri svojih stariših. To je Steinbooka tako razjezilo, da se je že pred par leti grozil, da hoče svoji ženi izbosti oči. Dnd 23. novembra min. leta nažel je Steinbock svojo ženo v hiti št. 1 ulioe S. Servolo pri neki Kata rini Merk in izročivši neko pismo gospodinji, reče svoji ženi: „Moli očenaš, hitro, moli 1* Nato potegne is žepa nožić, jo udari trikrat na očesi in pobegne. Vsled rane izgubila je nesrečnica desno oko. Hudobnega moža prijeli so kmalo zatem v njega stanovanju, v ulici del Farneto hšt. 13. — Pri obravnavi ni marala nesrečna žena vporabiti postavne dobrote, vsled katere jej ne bi bilo treba izjaviti se proti lastnemu soprogu. Povedsla je svoje trpljenje in opisala jasno hudobni značaj Steinbockov. Pokasala je na predsednikov poziv porotnikom tudi »njeno oko, t. j. ne oko, ampak strslno luknjo, v kateri se je blestelo nekdaj oko. Purotniki spoznali so Steinbocka jednoglasno krivim težkega telesnega poškodovanja, na kar mu je pri-ualo sodišče kakor smo bili že sporočili, 6 let težke, s postom poojstrene ječe in ga obsodilo tudi, da mora plačevati svoji ženi 50 nč, na dan, dokler si ona sama ne bode mogla zaslužiti kruha. Danes je bila razprava proti 53letnemu Andreju Furlanu zaradi tatvine. Furlaa je bil namreč v službi pri baronu Josipu Morpurgu in v svoji tedanji službi ukradel je rasno srebrnino, perilo itd., vredno okolo 600 gld. Obtoženi priznal je tatvino, oškodovani baron Moipurgo pa odklanja odškodnino. Porotniki spoznsli so obtoženega krivim, na kar mu je sodišče prisnalo 4 leta težke ječe. — V ponedeljek bode razprava proti Rafaelu Cahinu, obtoženemu izneverjenja v službi. Nssreia na morju. Nocoj je trčil Lloydov parnik „Orion", namenjen is Brazilije v Trst, vsled goste megle pri takozvani „Punta Po-rer* ob Lloydov parnik „Elektra", namenjen iz Trsta v Brazilijo. Na „Orionuu naloženih je okolo 27.000 vreč kave. Da se rešita par-nika, zavedli so ju na peščeno obsl. Samoumora. Včeraj popoludne prišel je v hotel „K črnemu orlu* mladi človek, po priliki 35 let star, in zahteval sobo. Rekel je, da je jako utrujen, ker se je pripeljal ravnokar iz Ljubljane, del je takoj v odka-zano mu sobo, in prosil sobarioo, da ga probudi ob 7. uri zvečer. Sobarioa je res prišla ob 7. uri trkat na vrats, toda ker ni dobila odgovora, povedala je to goapodarju, ki je pozval policijsko komisijo. Ko bo Bobo odprli s silo, našli so tujca v sami srajci ležečega na podu v krvi. Poleg njega ležal je revolver, iz katerega si je bil pognal hiteč v usta. Na mizi bilo jo pismo, pisano s svinčnikom, glaseče: .D aga mati! Sit sem življenja, ker se® trpel prevei. Z Bogom! T«oj sin Josip Rad icci*. — Poklicali so urno zdravnika, a nesrečnež bil je že mrtev. Naslov pismu je bil na gospo Domeniko Radicci, v Trstu, via del Solitario hšt. 19. Po tem naslovom zvedelo se je, da je samomorilec 34letni miiar Josip Radicci, oženjen in oče dveh otrok. Radicci bil je poslednji čas v delu na Reki; sploh trdijo, da je bil jako delaven in pošten človek. Bil pa je ločen od svoje žene in to neznosno stanje gnalo ga je baje v smrt. — Zdravnik je izjavil, da jo kroglja prodrla možgane in da je vsled tega obležal nesrečnež na mah mrtev. Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. — Včeraj popoludne zastrupila se je na kat, pokopališču pri sv. Ani neka okolo 50 let stara prodajalka duhana. Pobližnjega do aedaj o tem samo-umoru še ne znamo. Veliko Izneverjenje pri del. odboru Ga-lilkem. Deželni odbor gališki je prevzel od vlade prodajo soli. Za urejenje te zadeve najel je dež. odbor finančnega komisarja Ki* janskega, kateri je potoval po deželi, da sporoči vladi, kje naj bi se ustanovilo zaloge soli, Na tem potovanju dal se je podkupiti od vseh tistih, ki bi radi dobiti zalogo soli. Vrnivši se v Lvov nadaljeval je svoja sle-parstva. Prodajal je tja dospele množine soli na lastni račun. Da reši „sitnosti* tiste, ki so hoteli položiti kavcije, odvzel jim je jednostavno denar in ga spravil — v svoj žep. Pri prvi preiskavi so dognali, da trpi dežela škodo nsd 20.000 gld Tudi mnogi zasebniki so oškodovani. Sleparskega uradnika so izročili deželnemu sodišču. Sliko Iz Italije. V ,kraljevem* Rimu in po njega okolici niso ljudje več varni svojega življenja. Dne 28. m. m. napadla je tropa brigantov v Campagni romana, komaj 4 kilometre od mesta, rimskega grofinjo da Agreda in njeno spremstvo. Razbojniki so napadli vos in ustrelili konja. Nadporočnik Moretla, kateri je apremljal grofico, moral je tolovajem izročiti ves denar in vrodnostne papirje, da reši življenje sobi in grofici. Nesreča na Vrbekem jezeru. Dne 26. m. m. popoludne bila je na Vrbskem jezeru (pri Celovcu) na ledu soproga arhitekta Schurrja s tremi otroci in služabnico. Kar se je udri lod in vseh 5 oseb izginilo je v vodi. PrihitevŠi ljudje so rešili gospo Schttrr in dva otroka, toda najmlajši sinček in služabnica sta utonila. Samoumor na emrt obsojenega. Is Pariza pišejo, da je bil dne 15. min. m. obsojen na smrt morileo Lesteven, ker je trpinčil razne ženske in potem, ko jih jo zlorabil, vrgel raz okno. Lesteven je 34 let star, rodom Španjec. Obsojeni bil je v ječi „La Ro* quutte*, v katero pridejo le na smrt obsojeni. Dne 27. min. m. ps se je o šetanju ismusnil stražarjem, stekel po stopnicah v prvo nadstropje ječe in se vrgel ras okno na dvorišče. Obležal je na mah mrtev. Nadepolna mladina. V Altoni je neki 17 letni dečak holel usmrtiti svojo lastno mater s tem, da jej je hotel zabosti nož v grlo, med tem ko je spala. Na srečo se mu ni posrečila peklenska nakana, kajti nož je zdrsnil mimo grla ter je ranil samo lice. Sprijeni dečak se je hotel maščevati nad svojo materjo, ker mu je žugala, da ga prijavi oblastim ssradi tatvine. Sedsj pa bode nepridipravu prilika, da premišljuje za zaprtimi vratmi o tem, kako treba spoštovati svoje roditelje. Milijon dolarjev na dnu morja. Dnč 3. julija leta 1865. potopil se je parnik „Blo-ter Jonathan" kakih 10 milj ododdaljen od mosta Crescut City ob ameriškem obrežju. Takrat utonilo je a parnikom 147 oseb, rešilo se jih je le 19. Na potopljenem parniku bilo jo mnogo denarja in nekovanega zlata, vrednega okolo jeden milijon dolarjev (nad 2 milijona goldinarjev). Naravno je, da se je že mnogo poskušalo, da bi se našlo kraj, kjer se je parnik prav za prav pogrcznil, a vso iskanje bilo je brez vspešno. Te dui pa je, kakor poročajo razni severoameriški listi, našel potopljeni parnik potapljalec John, Ryan. Pokazal je razne predmete, katere je vzel na parniku na dnu morja in opisal je natanjko njega lego. Parnik dvigne v kratkem posebna družba, srečni potopljalec dobi 50% vrednosti. NajnovejSe vesti. Dunaj Ministri dr. Pl en«r, gr.»S \Vurm-b r a n d in grof P a I k e n h a v n odpotujejo danes v Budimpešto kjer bode jutri -»kupno ministersko posvetovanje. Dunaj 3. No vi razred volilcev, kateri naj bi se uvel po volilni prmniiovi, Štel bode 45 do 50 poslancev. Zaupniki Hohen-wartovega kluba so se soglasno izrekli proti temu načrtu. Posrednje volitve v kmetskih občinah ostanejo; neposredne volitve v mestih in volitve v kmetskih občinah vršile se bodo po dosedanjih določbah. Klerikalci so baje jako nezadovoljni, ker so se nadejali, da jim preosnova donese izdatno dobičke. London 3. Angleška kraljica vsprejela je Gladatonovo ostavko. Isti priporočil je svojim naslednikom R o s e b o r y j a. Ta ae je izrazil, da vsprejme ponujan > mu mesto. Konkurz (J. kr. doželno sodisče tržaško razpisalo jo konkurz o pre«noženju Ivana Fonovich v Trstu. Konkurztii komisar: c. kr. svetnik vitez Werk, Začasni oskrbnik mase odvetnik dr. Vidacovich. Ročišče za izvolitev definitivnoga oskrbnika 26. febr. t. I. Rok za prijavljen jo tirjatev do 30. aprila t. I. Iločišoe za likvidacijo in razvrščenje tirjatev 7. maja t. I, Ekaekutivne dražbe. C. kr. okrajno sodišče Tolmin. — Posestvo Andreja Škočive iz Vznega št. 12. dne 5. marca in 2. aprila 1H94 cenjeno na 2861 gld. Isto sodiščo. — Posestvo Nožu Kovaćić oziroma Jeronima Caiafura iz Tolmina dne 2. aprila, conjono na 420 gld. C. kr. okr. sodišče Sežana. — 9. aprila 1894 posestvo Antona Skapin iz Tmnaja hšt. 47/17, cenjeno na 3180 for. (relicitacija). Kako najelo konj zgublja moči pri napornem dolu, j« p«* nno slehernemu posestniku konj. Otrp-Ijonos' kit jo mnogokrat sluhu posledica prenapetemu dela. K posebnemu vztrajanju in dolu se vzpodbujajo konji po rudni rubi Kwlido rentitucijske tekočina, c iu k. priv. prulno vode zu konje, (sla se je pokazala i/.vrstlio kot pomagalno sredstvo pri zdravljenju opahnjenja, iimakneiij, otrpljonosti kit. slalto-sti ▼ mtili, ter v kropčanje pred Tolikimi napori in v zoputnn ojačotiju po naporih in voAhunjih. Trgovinski briojavl. Budimpešta Pšentca za spomlad 7 1 rt — 7-17, za jesen 7 -14 -7'45 Koruza 4 79 za maj; za juni 4'Hl --* - Oves za spomlad Hlil)—6 71. PAonica nova od 77 kil. f. 7-30—735, od 78 kil. f. 7-40 — 745, od 79 kil. f. 7-50—7-55, od «0 kil. f. 7 55—7-flO, od 81 kil. for. 7'05 -7 70, U A 6-60-5-80 t oves novi fi-95 7 40. .lečman «05-9-25 ; proso 4-20-|-«0. Srodne ponudbo pSenioe, doliro povpraievaiijo. Prodnlo ho jo 20.000 mst. stot. po stalnih polnili conah. Vreme lopo, Praga. Nerallnirani sladkor: miren. Za februar lfl'flT*/| april 10~2' , maj 10 771 Nova roba september li>-97, brez kupcev. Budimpešta. Špirit, 17 — 17-50. Havre. Kavu Santo« good averugn KH-25, r.s juli 9825 trg miren. Hamburg. Santo* good avenijo zu marc f, 81"75, itlilj 80—, september 78-75. Trg stalen. Dunajska borza k 3. marca 1894. danes vflornj l)r£avui dulg v papirju . • . . 98'50 88 45 » „ v srebru . • , . 98-50 9820 Avstrijska renta v zlatu • . . 120 15 120-25 . .v kronah . . . »8- - »H-- Kreditne akcije .... . . , 3(19 35 307*80 London lo Lst..... . . . 124.80 124.80 Napoleoni...... . . . 9 90'/, 9 IM 100 mark...... . . . 61-- HI-02 v, mO italj. lir..... 43-20 48*10 Tvšne osne. (Cene se razumejo na debelo In s carino vred.) f«ns otl for. do for. Kava Moccu ...... . 100 K. 175.- 177.— Cejlun 1'lnnt. fina . 182.- 184.— . Perl .... „ 192- 194,- .lava Malang . . . n IM — 1R7.- 182.- 184 — Guateinala . . . . „ 105,— 107.— San Domingit • . . „ 157.- 59. Muluhar 1'lant, . . . „ 178. 180,— „ native, . . „ 108. - 171.- Laguayra 1'lant. . . 174.- 17H,— „ native. , , 1BH.— 171. - Santos najUnt.,1 . . , 15«.- 159,- „ srednje lini . „ 154.- 155,- „ srednji , . . „ 150.- 151. - . ordinar , . . * 137. - 139,- Kio oprani . . . . Itt«. - 172.- „ najfiniji . . . . „ 158,- 169. - BkladiiSe : Mt, cl 66500, Sladkor Centrifugal I. vrste . InO K. Concasse..........„ v glavah ..... „ razkosani..........„ Skladišče : Mt. ct. 10700. Šli italijanski fini . . „ srednji ... „ Japan fini............„ „ srednji..........„ Kangon extrn..........„ I...... II...... Petrolej maki v sodih ... v zabojih od '.'9 kil. Olje italijansko nsjflnuji . . 100 K. „ srednjelino . „ bombažno, umerlk. ... „ dalmatinsko............„ Limoni Mesinski ..........zaboj Pomaranče...... h«. 87 37 50 86.— 8630 87JW 75 38,— 100 K. 18,50 19— „ 17 50 18,— 17.50 — „ 1H.25 — .— 13.75 11 50 18.215 5.!»0 5».-50. Uii,— »n. 8.60 4,- lH.iO H,— fiM,- 44-3'J.— 4.-4.50 3titddjni Dalmatinski . . . 100 K. M.— , Bari...... , «7. - Pinjoli.......... . 80-- 82.- Ecilči I >nl mat in*ki ..... „ —•— - — Pulješki...... „ 7.9.1 7.50 Smckve PuljeSkn..... , 12,— U.ftO „ Cli-Ake t vencih . . „ 13.- 13.50 Sultanina ........ „ as,— 3»,— Vamperli.......... 81.— 2;».— CivoM.......... ,. 25.— 86.— Polcn:vke srninj povprečno loco železnica Trst. Tudi glede drugih vrst bilo je nekoliko prodaje po prilično istih cenah, kakor smo jih priobčili v poslednjem poročilu. Drobni otrobi. Popolnoma nespremenjeni. Sklicujemo se zaradi tega na poslednje poročilo. Slanina in maat Tudi ta pridelek je popolnoma nespremenjen ; velja torej poročilo z dne 24. min. mesesa. Goved. Od 22. min. m. do 1. t. m. prodalo se jo v Trstu klavne živino 153 volov in 166 krav in sicer 44 volov is Kranjska, 91 iz Hrvatske. 2 iz Furlanske, 1 iz Istre in 9 domačih. Plačovali so so: voli iz Kranjsko po f. 43—44, iz Hrvatske po f. 42—43. is Furlanske po f. 43 — 44. iz Istre po f. 43—44 in domači po f. 43—44; domače krave po f. 42—43 in krave iz Italije po f. 42 — 43 kvintal mrtve vage. Seno ili alama. V tem tednu prodajalo se je v Trstu a«no I. vrste po f. 4-60, II. vrste po f. 3-40, slama I. vrste po f. 3 50 in II. vrste po f. 310 kvintal. Snrovo maslo, jajca in koko&i. v mi- nolem tednu prodajalo se je kranjsko surovo maslo v partijah od 20—30 kgr. po 86 — 88 nč., v partijah od 30—50 kgr. po 82-86 nč., Furlansko v partijah od 20—30 kgr. po f. do 1 04 in v partijah po 30—50 kgr. po 96 nč. do 1 f, kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1*02 do f. 106 kilogram. J s j c a na debelo po f. 2'10 do 2 40 sto komadov. Kokoši f. 1— do 1 30 komad, piš5eta po f. 1-60— 1 80 par. Krompir, navadni, na debelo po f. 2-50 do 310 kvintal. SVOJI K SVOJIMI V novi prodajalnici X'. Alojaaa Vmaml v Trstu, nlii-a Harriera vecchia it. it, je naprodaj najflneje blago po ugodni ceni. Sladkor, kava, riž in inoka vedno sveža. Olje najfinej, domače in fino. Testenina v velikem izboru kolikor nspolitanska tolikor domača jako dobra. (2(1) Gostilna, „Al T«l«tfrafo", Piazza Dogana št. 2 toči iatrsko vino po 28 nvš. belo po »2 nvč. V družine po 26 nvč. od lednega litra višje. Izborna kuhinja. Sprejemajo ae naročila na obede in večerje po zmernih cenah. Podpisani se nadeja torej, da ga bodo goatje obi-skavali v velikem številu. Udani 2«-5 V. Covafich. Gostilna Ivana Trevna 29. so priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zmirom izvrstna istrska in okoličan-ska vina po najnižji coni. Točna postrežba z gorkim! in mrzlimi jedmi. 2—52 Jn«in Pprtnt urar v Tr8t^' Via Mu(,rt P rcri,,l» Vecehia Št. 1. prodaja iu popravlja ure pu nizki ceni. Priporoča ac slavnemu občinatvu. 5-52 llffln Hoholalf vl* Benvsnuto it. I v Trstu ivail UOUOian, ima zalogo vaakovratnega jedilnega blaga, katoro prodaja na drobno In debelo kolikor v mostu toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč se al. občinstvu zagotavlja pušteno in vestno postrežbo. 2—52 Konj na prodaj, 4 leta star, 1 f)"/4 pesti visok, dober za vse, vozi sam in s parom, lepe no&nje in dobre krvi. Barve je kostanjevorujave. Kje? pove uredništvo togu lista. Voziti listi in tovorni linti v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod ,RFJ) STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v Nev Jork & PMladelfijo konnoBijonovaua črta, od c. kr avstrijsko vlade. Nu vprašanja odgovarja točno : kon-cosijonovani zastop 50—1 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Wejrringergasso 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt - Ilurenu & commercieler Correspon-deut der k. k. Ousterr. Staatsbahnon in Innsbruck. Podpirani je odprl danes „o i m i c o* v sredini Rocola in bode točil svoj lastni pridelek. črno in belo vino po 32 narčlčev liter. Anton Ikerk, ▼ Itocolu hit. 119. Jak. Klemene* TRST W Via S. Antonio St. t. T5B priporoča častitim svojim odjemriikoiu in slavnem občinstvu novo prlapelo blago za moške in žen»ko obleke, volneno robce in pletene zavrutnike, »po nje kitlje pleteno in iz stofa, ogrinjsla iz flanele, harhent beli, sivi in raznobarvan, maje,, spodnje hlače iz volno in kotonine. uogoviee vol-n-ne in iz kotonine, rokovice, flanel za obleke, srajc« bole in v raznih barvali, ovratnike, zapestnice, židane zavratnik« za moške, dežnike, židano robce, čopiče, volnene komate, volno za nogovice, kožuhovino in mule, kakor tudi vae ostale predmete za pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vseh naročbah zagotavlja točno in poAteno poatrežbo. 57 „Tržaška posojilnica in hranilnica4* (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Plccolo it. 1. I. nadstropje. Daje posojila na menjico, na intabulacijo in zastavo vrednostih papirj v proti B'/0 obreatim". Od hranilnih ulog plačuje po obresti. Uradni dnevi ao: Vsaki dan od ». d j 12. ure dopoludne, in vsaki po-neileljok, sredo in četrtek od 3. do 5, uro popoiu-dno. Izplnčuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne. in vsaki Četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni dolnži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki dolei 10 gld. 1— 2« Zdravnik ,a"48 Dr. H. Lukšić - Nižetić ordinira od 3-4 popol. via Madonna del Klare 2, II. (V alučaju potrebo tudi po noči). SVOJO VELIKO ZALOGO olja iz oliv priporoča 3-52 Enrico p. Carlo Gortan via Caierma 4, Trst (naspr. pivarni Pilsen) Kwizdina protinova tekočina. Mnogo let presknieno, bolesti utešujoč« domače sredstvo. Krep-čajoče ilrgn nje pred in po daljših voinjali. Cena '/, steklonice 1 gl a f v., V, steklenice 60 kr. a. v Glavna aalogai Okr. lekarna v Korneuburgu pri Dunaju, G I. Dobiva se v vseh lekarnah. Paziti je na varstveno znamko, zahteva naj se izrečno Knizdiua protinova tekočina. Škropilnice in žvepljalke inilnirja Zivloa. Vsake vrste stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijera, pumpo (sesalke) /.a rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gunte), in pipo, vse kar se potrebuje pri strojih, mml tem tudi olje za mazilo sc dobiva 7miraj v zalogi tvrdko Schivitz &. Comp. t (Živic in družb.) v Trstu, ulloa Zonta B. Tinct. capsici compos. (PA1N-EXPELLER) ce prireja v Blohterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarne Prakinaror v Tratil, P. Grande) obče poznano bolečine ubiužujoče dr^ajanjc, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20, 70 in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim iu je vsprejeti le take steklenice kot pristno, ki so previđene z »sidrom" kot varstveno znamke. Osrednja r a z p o i i 1 j a 1 n i c a: Richter's Apotheke z. Goldenen Ltiwen. Prag. 1-44 POZOR! Podpisani priporoča svojo v via Nuova it. 27 ležeče trgovino z manifakturnim blagom (prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi lidane in volnene robce M. Milio« pivovarne bratov Reininghaus v Steinfeldu pri Gradec ir.e A. DEJAKU, junior, y TRSTU Via Artisti št. S, zastopnik zs Primorsko, Dalmacijo in Levant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolici staroznano steinfnldsko Bkuportno (Hzport), ožujsko (Marzen) in uležano (Lagsr) pivo, tako v sodih kakor po ateklenicah, pod ugodnimi pogoji. Gostilna „AH' antico moro" v ultoft Solitarlo št. 12. toči izvratna vipavska črna In, bela vina iz prvn-Skih vinogradov in kraSka iz Škrbine. Vipavska po 82-40 kr., krniki teran po 40 kr. liter, i Nadejam »e, da me slavno občinstvo, ravnajoč se po Izreku ,Svoji k svojim* počasti j obilem Itevilu. 4-2« Anton Vodapivec. C. kr. dvorna l«k»pn« VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel lori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta riach-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob-Ijubljujoč natančna postreibo z umerjenimi cenami. Članom „Delalakega psdpornega društva* pa naznanja ie posebej, da mu je odbor istega dovolil sprejemati recepte od njih v slučaju, ako njim taksne društvena zdravnika predpišeta. Za dučajne iekarske potrebe 10 priporoča 101-»0 Ivan MljEZMit. Gostilna „Alla Cittk di Viena" Piazza Caserma h. it. 2. (araven Tiskarne Dolenc) toči tavsut I. vrati Iz prvih ktetij iz Kazelj in Avberja po 48 nč. liter, kakor tudi istrsko vino sproti in za domajo vporabo. — G r a t k o pivo, izvratna knhinja (italijanska in nemika) po jako umestnih cenah. — Priporoča se si. občinatvu (10>) Ant. Brovedani. na debals in drobno G. B. ANGELI TRST Coino, Piazza ddle Ltgna 1. Odlikovana tovarna ioplisv. Velika zaloga oljnatih }b nrv. laatni izdelek. Lak sa kočije z Angleikega, is Francije. Nemčije itd. Veiikn zaloga finih barv (in tubetti) za alikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parketa in pode. Mineralna vode iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj sito žveplo za žve-pljanje trt. 104-ss „Kupuj pri kovefiu in ne pri kovatetu!" pravi stari pregovor. To velja po vsej pravici za moj zavod, kajti le tak-i velika kupčija, kakorsna je moja, ima zbok gotovega plačevanja velikanskih množin blaga, in drugih prednosti, cene stroške, kaljo slednjič v korist kupovalcu samemu. Krasni vzorci zasebnim odjemalcem RTstiH in franko. — Bogate zbirke iieorcev, kakor še nikoli, za krojače ncfrankovane. Snovlj za oblake. Pmivicn in doskiiig za veiečastito duhovščino, prodpisane snovij za uniforme c. k. uradnikov, tudi za veterane, ffaailce, telovadce, livreje, suknjo za biljard iu igralne mize, preproge za vozove, lodeu. tudi ne prunioč-Ijiv za lovske suknje, snovij, ki se dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 Ud. Ceno, primerno, poAteno, trajno, čiato volneno sukneno blago in ne debur kup cunje, katere veljajo komaj odškodnino za krojača, priporoča Iv. Stikavofsky, BRNO Maiiolioster). Najvoča zaloga tovarniškega sukna v vrednosti V, milijonu goldinarjev. — Pošilja ae le po poštnem povzetju! KoroHpondoncija v nemškem, čeakem, ogrskem, poljnkem, italijanskem, francoskem iu anglcž-kom jeziku (24) Lastnik politično druitvo .Edinost«. — Izdavatelj in odgovorni urednik : Maks Cotič. — Tiska Tiskarra Dolenc v Trstu.