MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo bi upravni Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 2486 Izhaja razan nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja meaatno prajeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljali na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v tj ubljanl i PoStnl Sekovnl raiun St 1<4W 99 JUTRA’ 99 Naši notranji problemi in ]RKD IZ GOVORA MINISTRA GOSPODA IVANA PUCLJA* zn - ipbiCaSšie vsakdanje in nam vsem v°ane človeške napake, s katerimi smo l 1 °bretnenje:nr, so največja ovira .vsa-napredka v javnem življenju, čip* Je človek in kakršen je doma med rimi stenami, takšen je tudi na ulici, udi če ga postavite v politiko, ponese ,t>oj svoje napake iz vsakdanjega živ-. aja-« S temi besedami je pričel na ne-. ®ern shodu JRKD svoj govor gorju} Minister za socialno politiko in na* "o zdravje Ivan Pucelj in orisal nato str° napačno politiko tistih, ki stoje ob j anh- namesto da bi pomagali graditi v Ustvarjati,'kakor tudi onih, ki prvim , ruiejo in nasedajo. Toda naj se zgodi n>r 1'dče, naj opožicionalci stoje obštra-, 'n njihovi pristaši verujejo v spre-sta^e* eno ie gotovo; povratka v staro s(™ie ni več. Prepiri in bolestne strasti tTa strank so privedle na rob propa-v ijašp državo, in če bi se bilo to samo lo^.3*0 nadaljevalo, bi bila razpadla. Za (en' ^io žrtvovanih »a milijone živ-se najboljših sinov našega naroda, to ^,n® more porušiti. Zato je vsako tako - 0'anje in pričakovanje samo izguba r ^ in. slabljenje nove fronte, ki bo zato ,at% sicer nekaj daljšo dobo za izved- 0 svojih nmetiov, a izvedla jih bo. 1 dosedanje delo novega parlamenta ? vlade je pokazalo, da je dobro. Nista JCer še dosegla vsega, ker to ni mogo-f, - moreta pa biti skupaj z vsem naro-Jn 2 njim zadovoljna. Vlada se je tru-l a m tudi dosegla, da je zmanjšala dr-(j0.ae izdatke in bo tako storila še v bo-v,j'e' »Vse naše d?!ovanje,« je'nadalje-to i°sp°d minister, »je usmerjeno na C bi se čim bolj omilile posledice j ‘*e- Zakon o razdolžitvi kmetov je dal a Ill)ino olajšanje, da ni bilo eksekucij, ČrtSe^ai ie pred nami nov zakonski na-ij.1 0 katerem je obširno, razpravljal tu- »anovmski odbor naše stranke. Ta l(j °n bo nesporno pomagal vsem tistim, hočejo s trudom svojih rok rešiti hrivT^"’ v isatere s0 zabredli brez lastne e* Pred nami je tudi zakon o obči* „ je izrednega pomena, saj bo v Hia n'k in velikih občinah lahko ljudstvo vprašanja reševalo doma. Na ^rf'nCln rec*u ,c na do danes ne vemo, ker tega niso ni-^‘‘razložili; Po njihovih agitatorskih Ij bi bilo to mleko in med, nekaj, čez noč vse rešilo. Mi pa hočemo v .Omenitev e* trsi«* uprave,y prenos In delokroga na banovine, okraje V ' ^ 1 so mprejo zadeve t*r?o re* n,., ah\ Ali ni tragika usode, da danes ko Sp.v,arjamo to »avtonomijo«, tistih go-stj ^v, ki so celih 12 let podžigali stra* Ut’ ,n' zraven, da, ndčejo pomagati, ko . V:ir!amd v resnici in v pametni ohfi- Preprečcn atentat na elekirovod (,j,^j-RLlN. 10. novembra. Sinoči te 5* Do naključju odkrit nameravani na veliki električni vod, ki do-k*8 električni tok iz premopokopne-Schornowltza v Tratten-A. .1 do Berlina. Okrog 11. ure zve-lL. sporočil neki mlad človek po- tjj, nostaji v Karlschorstu, da so "Ica 2?* v Buscheide razdejane trač-W Takoj jje odšla tja komisija, ki ie dej da tračnice sicer niso raz-ne* Dač oa ie bilo naidenlh pod ki to, kar so oni neprestano samo obljub* ljali.« »Kriza ni samo v naši državi,« je nadaljeval g. minister- Pucelj, »ampak je kakor povodenj, ki se ne ustavi na mejah posameznih parcel in poplavi vse. Ce vam zato kdo pravi, da bi jo lahko rešil, če bi prišel- na vlado, mu lahko mimo odgovorite, da je slepar. Če bi se s spremembo vlade mogla odpraviti kriza, bi to v Angliji vsak dan dvakrat poizkušali in v Ameriki, Nemčiji, Franciji in pri vseh drugih narodih. Toda s tem se kriza ne da rešiti, rtasprotno s tako agitacijo, z vzbujanjem nezaupanja, z ubijanjem dobre volje za delo, se kriza še povečuje.« V nadaljnjih izvajanjih je g. minister podrobnb našteval in pojasnjeval razne ukrepe, ki jih je podvzela vilia-da za olajšanje gospodarske in socialne stiske. Na primerili iz svojega resora socialne politike je pokazal, kako izredne važnosti in velike koristi je tudi podrobno administrativno delo. Omenil je med drugim, kako se mu je posrečilo pomiriti in zediniti veliko invalidsko organi* zacijo. Danes je invalidska organizacija konsolidirana in ima zopet voljeno upravo. Invalidom so bili letos izplačani zaostanki iz prejšnjih let, od česar je odpadlo na dravsko banovino 900.000 Din. 31 invalidom iz Slovenje je bila izplačana odkupnina v znesku skoro pol milijona dinarjev, nadaljnjim 21 je že odobrena v znesku 284.000 dinarjev. Za izplačilo redne invalidnine je do danes odobre no finančni direkciji v Ljubljani nad 9 milijonov. Velike zneske je dravska banovina prejela iz socialnega ministrstva v obliki podpor, milijonske vsote pa v obliki brezobrestnih posojil iz raznih fondov. Med gladujoče prebivalstvo je bilo v dravski banovini brezplačno razdeljeno 70 vagonov koruze iti 28 vagonov pšenice, poleg tega pa je bilo izdanih več sto brezplačnih ali polovičnih prevoznic za hrano. G. minister je naštel še več drugih svojih ukrepov za olajšanje bede in ?.a izboljšanje socialnega položaja. Dotaknil se je tudi problema stanovanjske zaščite, ki je zelo kompliciran, ker so stališča interesentov v ostrem nasprotju in ker so razmere skoro v vsakem kraju drugačne. Zato je v ministrskem svetu prevla* dalo mnenje, naj se da banom zakonsko pooblastilo, da lahko vsak uredi stanovanjsko vprašanje za svojo banovino. 'vite trdni!« je zaključil g. mini-stev svoj govor. »JRKD zbira v svojem okrilju vse poštene in dobro misleče ljudi, ne tiste, ki zabavljajo, nego tiste, ki hočejo dek-ti. Organizirajte sc, bodite v krajevnih,-organi racijah dobri in marljivi v' d, tu zabav.,.,.e, tu zahtevahp ;« tu kritizirajte, čim več boste zahtevali, tem več boste doseili. Ne vse, a mnogo se da doseči pr~„' ali slej. Posa: :znik ni nfč. Čim ra se združimo v veliko močno • 70; nepremagljiva sila.« električnim kablom 46 eksplozivnih nabojev, ki so bili zvezani s posebnimi vžigalniki. Če bi se bil ta atentat posrečil v celoti, bi bil Berlin ostal v popolni temi in bi bili ostali brez toka tudi vsi obrati in prometna sredstva. Mladenič, ki ie prijavil nameravani atentat, zatrjuje, da je slučajno opazil več liudl. ki so kopali na progi in ie bil takoj prepričan, da nameravajo razdejati nroeo. Zato je zadevo nemudoma prijavil, ne da bi poprej pogledal, kai pravzaprav neznanci počenjajo na progi. Policija je uvedla stroeo preiskavo* Komunistična revolta v Ženevi NASTOPITI JE MORALO VOJAŠTVO S STROJNICAMI. DOSLEJ 18 MRTVIH IN OKOLI 50 RANJENH. VELIKO VZNEMIRJENJE. ŽENEVA, 10. novembra. Včeraj zvečer je nastala v Ženevi tako ogromna ra-buka, kakor je sploh ne pomnijo. Nacionalisti so zborovali v bližini palače Društva narodov. Ker se komunistom ni posrečilo doseči prepovedi tega zborovanja, so v veliki množici navalili proti poslopju zborovanja. Komunisti so predrli policijske kordone, podrli na tla službujoče stražnike ter nato Vdrli s truščem v dvorano, kjer so pričeli pretepati navzoče občinstvo. Policija je bila brez vsake moči, nakar so poslali po vojaštvo. Komunisti so bili tako razjarjeni, da so pričeli trgati vojakom puške iz rok ter jih pobijati na tla. Ko je bilo vojaštvo že obkoljeno, je dal poveljnik povelje za streljanje s strojnicami. Že po prvi salvi se je zgrudilo 15 mrtvih in okrog 50 težko ranjenih. Nastala je strahovita panika. Vojaštvo je takoj pričelo patruljirati z oklepnimi avtomobili po mestu ter je predvsem zavarovalo palačo Društva narodov, ker so se raznesle vesti, da hočejo komunisti vprizoriti napad na to pa- lačo, ki je sedaj zavarovana z močno vojaško posadko in strojnicami. ŽENEVA, 10. novembra. Policija je v teku noči in današnjega dopoldneva aretirala okoli 200 komunistov. Da prepreči nadaljne spopade, je začasno pozaprla tudi vse voditelje socialistov in komunistov. Vse mesto je silno vznemirjeno in napetost je uprav nepopisna, Davi so se razširile vesti, da bo v Ženevi ostala splošna stavka. Predsedstvo socialistične stranke je interveniralo pri vlad!, naj takoj odpoltliče iz Ženeve vojaštvo, odstrani poveljnika, ki je dal covelje za streljanje in suspendira šefa policije. Via da pa je odgovorita na to zahtevo s tem, da je poklicala v Ženevo še en poikpe-iicfri in bfttaJjc^ ':«,rod$e srarde. Identiteta mrtvih še ni ugotovljena, Dopoldhe so v bolnišnici umrli še 3 ranjenci, dočim jih 17 umira. Večinoma so ranjeni y glavo, prsa in trebuh. Med ranjenci je tudi več tujcev in nedolžnih radovednežev. Po Rooseveltovi zmagi DEMOKRATI DOBILI V SENATU ŠE 25 MANDATOV. RAZMERJE V ZBOR. NICI. ODMEV V PARIZU IN LONDONU. NEWYORK, 10. novembra. Po zadnjih uradnih poročilih so dobili demokrati v senatu še 25 mandatov, tako da se je dvignilo njihovo število na 56, dočim so dobili republikanci le še 4 in jih imajo sedaj 34. V kongresu je že sedaj 241 demokratov in le 78 republikancev, dočim je usoda 115 mandaov še neodločena. Uradno štetje je ugotovilo 17.5 milijonov glasov za Roosevelta in 12.3 za Hooverja. Predsednik Roosevelt je imel včeraj v radiju govor, v katerem se je zahvalil ameriškemu ljudstvu za zaupanje in izvolitev. Volilni uspeh je mnogo večji kakor stranka sama in presega njene moči. To je najboljši dokaz nacionalne moči liberalne ideje, dokaz več, da se z dobro zasnovanim programom iahko vpliva na obnovitev države. PARIZ, 10. novembra. Listi razprav. Ijajo o izidu volitev v Ameriki in na-glašajo, da je Roosevelt zelo simpatičen predsednik. Roosevelt ima iste koncepcije kakor WiIson. Ker bo Youiig postal zakladni kaneelar, se bo dalo sporazumno rešiti vprašanje dolgov. LONDON, 10. novembra. Zmaga Roo« sevelta je napravila v Angliji dober utis. Agleška vlada se bo v kratkem obrnila z detnaršo na ameriško radi ure. dltve vojnih dolgov. Fašistični teror v Sotiji SOFIJA. 10. novembra. Sofijski listi, v prvi vršti opozicijski, objavljajo podatke o organiziranem terorju, ki ga izvajajo fašistični visokošolci in srednješolci nad dijaki, ki so njihovi politični nasprotniki. Na iniciativo nekih vladnih krogov so se ustanovile »Omiadinske nacionalne legije«, ki kažejo svojo delavnost vsak dan s spopadi na sofijskem vseučilišču. Ob tej priliki piše opozicijski »Mir«; »Ko ie država, izražena v takozvanem Narodnem bloku, prenehala z oznanjeni vere, da je narodna straža, so se pojavile organizacije, ki se dajo prostovoljno najemati za ulogo narodnih braniteljev. Nacionalistični dijaki hočejo vladati na vseučilišču. Omiadinske nacionalne legije so se pojavile tudi že na gimnazijah«. Možnost parlamentarne vlade v Nemčiji BERLIN, 10. novembra. V zvezi s predvčerajšnjim govorom državnega kancelarja von Papena na banketu zastopnikov tujega tiska pišejo listi o možnosti sodelovanja sedanjega kabineta z novim parlamentom. Papen je namreč v ‘svojem govoru izjavil, da stremi do pravi nacionalni koncentraciji brez oziu na osebna vprašanja. »Deutsche AHgemeiuc Zeitung« piše. da sedaj ni važno, kaj bo ukrenil von Papen. temveč kaj namerava Hindenburg. Samo državni predsednik bo odločil, če se bo sledilo vzgledu in običajem vseh parlamentarnih držav, to je, če se bo predvsem poveril mandat za sestavo nove vlade voditelju najmočnejše parlamentarne stranke. »Berllner Tageblatt« meni, da nemški naclonalcl niso naklonjeni sodelovanju, temveč zahtevajo borbo proti državnemu zboru. Levičarski listi naglašajo, da bo igralo v novem parlamentu 11 poslancev ljudske stranke važno ulogo. če bi se teh 11 poslancev pridružilo koaliciji narodnih socialistov in cenlruma, bi bila s tem ustvarjena gotova večina tudi brez nemških nacionalcev. GRČIJA PRED NOVO KRIZO. ATENE, 10. novembra. Grčiji preti nova vladna kriza. Tsaldaris si ne upa spra viti pred zbornico, ki ima venizelistično večino, vprašanje zaupanja, dočim Kon-dylis to zahteva in grozi sicer z demi-sijo. V primeru TsaldarisoVe demisije, bo sestavil Kafandaris manjšinsko vlado, razpustil zbornico in razpisal nove volitve Stran 2 Mariborski »VE C ER NIK« jutra V M a T! S o r u, dne 10. XI. 1933^ Dnevne vesti Razstave Mariborske jeseni PERUTNINARSKA RAZSTAVA. V^se jesenske mariborske razstave so oile prirejene pod protektoratom mariborskega mestnega župana g. dr. Franja L i p o 1 d a, do čim so bili prireditelji prireditveni odbor »Mariborskega tedna«, »Združenje sadnih eksporterjev in trgovcev za dravsko banovino v Mariboru«, »Selekcijska zadruga za rejo perutnine v Mariboru« in podružnica »Slovenskega lovskega društva« v Mariboru. Pri ocenjevalni komisiji na sadni razstavi, o kateri smo priobčili podrobno poročio že v včerajšnji številki, so bili ooleg obeh stalnih članov, mestnega podžupana g. Rudolfa Golouha in mestnega gradbenega nadsvetnika g. inž. Albina Černeta tudi gg. Josip Priol, ravnatelj viuorejske šole, Fr. A p.'e n c, inštruktor vinorejske šole, Srečko Krajnc, veletrgovec s sadjem, Franc K r a m e r, šolski upravitelj in Josip Blaževič, okrajni kmetijski referent v pokoju. Takoj poleg sadne in vrtnarske razstave do kota unionske verande, so se vrstile v štirikratni vrsti vedke, vsem modernim in higienskim zahtevam urn-rega perutninarstva odgovarjajoče kletke, polne krasnih eksemplarjev kokoši, petelinov, rac, gosi, kopunov in puranov. Vsek kletk je bilo 78 in je imela ocenjevalna komisija, obstoječa iz omenje* tiih stanih članov in gg. inž. Bena V e n k a, banovinskega referenta za živinorejo, Martina Zupanca, okrajnega kmetijskega referenta, Frama Pirnata, veter, nadsvetnika v pok., veleposestnika Pavla Glančnika in posestnika Stanislava Žnuderla, v petek popoldne in v soboto dopoldne polne roke dela. Namen razstave je bi. podati vsem, zlasti pa prebivalcem naših severnih okrajev, ki še niso imeli prilike ogledati si kokoši na velesejmih v Ljubljani in drugod, ogled štajerskih kokoši po zunanjosti, ki naj odgovarja standardu (s iki, opisu), ki ga je na pobudo banske uprave določil sestanek strokovnjakov na predlanski anketi v Celju in pa pregled, koliko je napredovala reja naše štajerske kokoši med ljudstvom. Razstava ie bilo skrbno pripravljena, žal pa je bila udeležba razstavljalcev zadovoljiva le iz obeh mariborskih okrajev, dočim je iz o-stalih okrajev banovine z majhnimi izjemami popolnoma odpovedala. Iz vse razstave pa sc vendar vidi, kako se korak za korakom razvija vrnitev naše domače kokoši na njena, od nekdaj ji prh padajoča mesta, to je na dvorišča našega posestnika, odkoder jo je v drugi po-ovici preteklega stoletja izpodrinil val tujih kokoši. Bilo je treba ogromnega truda, volje, gmotnih žrtev in idealizma, da so se dosegli sedanji uspehi. Splošen vtis razstavljenih živali je bil zelo ugoden in je prekosil vse dosedanje razstave kokoši in ostale perutnine na bivšem Spodnjem Štajerskem. Opazile so se med razstavljenim zarodom tudi še nekatere pomanjkljivosti oziroma nepopolnosti, zlasti v pogledu razstavljanja premladih živad, ki jih ni mogoče pravilno oceniti, toda to celotni prireditvi ni povzročilo izrazite škode. Razstava sama je imela več oddelkov, in sicer so razstavili: Štajersko rjavo kokoš (s kontrolo nesnosti in rodovnikom), več petelinov in kokoši: Glančnik s Pragerskega, Margareta Kuhn-Tauscho-va iz Razvanja, uprava banovinskega veleposestva Popoviče pri Litiji, Twicklo vo oskrbništvo v Krčevini, Urek z Globokega, Lukman iz Središča, Esih s Pobrežja, Simončič iz Krčevine, Rajšpova 5 Sp. Polskave, Medved' iz Prelog, Sfili-gojeva, Eberle in Thaler iz Št. lija, Mei-er, Birtič in Šnuderl iz Maribora, oskrbništvo posestva Wimdischgratza v Konjicah in Vinarska ter sadjarska šola v Mariboru. V drugi skupini rjave štajerske kokoši brez kontrole pa so razstavili Peteline z dvema ali tremi kokošmi: Gril iz Bistrice, Hartman iz Celja, Korošec, Onič, Mlakerjeva, Šantl in Novak iz Razvanja, Kafer, s Pobrežja, Sagajeva iz Selnice, Kramberger iz Rogoznice in Ši-janec iz Lokavcev. Belo štajersko kokoš je razstavil samo Stanko Ravter iz Maribora. Grahaste štajerske kokoši so razstavili: šol. upr. Lukman iz Maribora, M. Blaževič ter kapucinski samostan iz Studencev; štajersko kokoš sulmodolko Ofenheimerjeva iz Rač in pekarna Furthner iz Ptuja, štajerske kopune Rajšpova s Sp. Polskave, Kramberger iz Rogoznice in upravnik Šumenjak iz Peker. Krasne eksemplarje racmanov z racami so razstavili: Ofem-heimerjeva iz Rač, Kuhn-Tauschova iz Razvanja, oskrbništvo Brandhof, Simončič iz Krčevine, Albertova iz Stenjevea pri Zagrebu, čopaste race pa- Weitzl iz Melja. Gosi, in sicer več vrst, so razstavili: Oskrbništvo Brandhof, Kulm- Tauscheva in Albertova iz Stenjevea. Veliko zanimanje so povzročali pri obiskovalcih tudi lepi purani in pure Ivana Oreha z Globokega, Albertove iz Ste-njevca, Jurce iz Vurmata, oskrbništva Brandhof, Kaferja s Pobrežja in Vinka Verliča iz Grušove. Simfonija bregov kinu Union krasen planinski in spoitni film dane* v Vsega je bilo razstavljenih: 57 petelinov, 148 kokoši, 7 kopunov, 7 racmanov, 11 rac, 5 gosakov, 6 gosi, 6 puranov in 6 pur. Razen tega so bile razstavljene v kotu tudi vse živali roparice, ki so so* vražnice perutnine. Zbirko je s krasnimi eksemplarji opremila mariborska podruž nica SLD. Obiskovalci pa so mogli tudi videti razne potrebščine pri reji perutnine, kakor so obročki za perutnice, tehtnice, tiskovine, orodje za kopunjenje :td., ki jih je pribavila »Selekcijska zadruga za rejo perutnine v Mariboru«. Pripomniti moramo še, da ocenjevalna komisija razstavljene perutnine ni ocenjevala po njeni lepi zunanjosti, temveč po gospodarski vrednosti živali, torej glede nesnosti in vrednosti ter množine mesa. Prirejenih je bilo ob tej priliki tudi dvoje lepo uspelih strokovnih predavanj, ki so jih obiskali predvsem naši podežel* ski gospodarji. Prihodnje leto se bo priredil, seveda če bo dovolj zanimanja med našimi perutninarji, velik sejem plemenske perutnine z izrazito trgovskim obeležjem. Smrtna nesreča na Fali Tragična smrt petdesetletnega delavca Antona Gradla. Pri menjavi-službe se je včeraj popoldne ob 14. uri pripetila v falski elektrarni smrtna nesreča, ki si je izbrala za žrtev 50-letnega delavca Antona Gradla, stanujočega v Selnici ob Dravi. Smrtna nesreča se je pripetila le po nesrečnem naključju in smo o njej izvedeli naslednje podrobnosti: Delavec Anton Gradel je ob 14. uri, preden je prišla na delo druga skupina, pregledoval v 20 metrov globokem kesonu mehanične naprave. Pri vhodu v keson pa je zgoraj sedel neki delavec na leseni, približno 3 kilograme težki kocki. Ko je delavec vstal, je pa na nesrečo prevrni! kocko, ki se je zakotalila proti vhodu, zgrmela v globočino ter priletela na dnu kesona zaposlenemu Antonu Graditi na glavo. Iz globočine je slišal delavec smrtne klice in bilo mu je takoj jasno, da se je zgodilo nekaj strašnega. O dogodku je brž obvestil delovodje, ki so se spustili v keson, kjer so našli delavca Gradla z razbito glavo že nezavestnega. Na kraj nesreče je prispel tudi zdravnik dr. Zorec iz Ruš, ki pa je mogel ugotoviti le še smrt, zato je odredil prevoz trupla na selniško pokopališče. Tragično preminuli delavec Anton Gradel zapušča žalujočo ženo, s katero sočustvujejo vsi pokojnikovi prijatelji in znanci. Mariborski pododbor »Udruženja rezervnih oficira i ratnika« vabi rezervne častnike in bojevnike, da se udeleže zanimivega predavanja »Čudo na Nagori* čani«, ki bo v ponedeljek 14. novembra ob 20. v dvorani hotela »Zamorec«, Gosposka ulica. Predaval bo naš član gosp. Desnica. Ker je predavanje v zvezi z obletnico začetka balkanske vojne, je dolžnost vsakega člana, da se ga udeležil Pedagoški teden. Vsa dosedanja predavanja v pedagoškem tednu pod okriljem Mariborske Pedagoške centrale so bila dobro obiskana, kar je dokaz, da se tudi starši živo zanimajo za nove smeri današnje vzgoje mladine. Včeraj zvečer je predava! o vzgoji in o nekaterih otroških napakah urednik »Popotnika« g. Senkovič. Njegovemu predavanju so z velikim zanimanjem sledili vsi navzoči, ker tako zrna govoriti le vzgojitelj, ki pozna do dna otroško dušo. Drevi pa bo govorila staršem in vzgojiteljem kot dopolnilo k prejšnjim predavanjem gdč. Stupanova. V nadaljnjih predavanjih bo prof. g. Žitnbrek predočil, kako vpliva starejša generacija na mladino, g. Miar* tinc pa bo orisal staršem njihove vzgojne grehe, jim izprašal vest in pokazal nova pota boljše in uspešnejše vzgoje. Predavanja so v veliki kazinski dvorani in je začetek vsak dan ob 20. uri. Vstopnine ni. Tyrševa ulica. Na sejo mestnega občinskega sveta je stavljen predlog, da se preimenuje gornji del Gosposke ulice v Tyrševo ulico. S tem predlogom se strinja gotovo vsa narodna in napredna jav* nost, misli pa, da hi se morala Tyršu pokloniti cela Gosposka ulica, ne le en del! Ulica se zlasti sedaj ne da več deliti na dva dela in bil bi tudi že skrajni čas, da bi izginilo ime »gosposka«, ki je ostanek starih nedemokratičnih časov ter daje nekaterim povod, da jo imenujejo še vedno Herrengasse. Prepričani smo zato, da bo občinski svet v celoti osvojil ta predlog javnosti. Ljudska univerza v Mariboru. Predavanje danes v petek 11. novembra odpade radi pedagoškega tedna. Prihodnje predavanje bo v ponedeljek 14., in sicer govori z ozirom na 400 letnico g. arh. ravn. Baš o turških vpadih n:a slovensko ozemlje in mesto Maribor, Simfonija brstov t rasen planinski in . poitni film danes v kinu Union Zanimivo predavanje o kavkaških gorah. Sinoči je predaval v Ljudski univerzi znani dunajski turist in plezalec Hans Slezak o kavkaških gorah. Zanimanje za to predavanje je bilo ogromno, — dvorana je bila nabito polna. Predavatelj je povedel poslušalce v osrčje kavkaških gora, pokazal je celo vrsto vrhov in pokrajin v krasnih slikah. Slezak je pokazal tudi nekaj diapozitivov iz Rusije, od koder se je povzpel na vrhove Kavkaza. Ekspedicija, ki jo je napravil Slezak v družbi štirih tovarišev, je bila zelo zanimiva, ker je bilo kavkaško pogorje doslej prav malo raziskano. Pred vojno in deloma tudi po vojni so kavkaške gore naskočili Nemci, Angleži in Rusi, od naših ljudi je pa bil na Kavkazu samo Ra-divoj Peterlin-Petruška, ki je objavil tudi nekaj spisov in potopisov, istočasno kakor predavatelj sam, pa se je mudil v teh gorah tudi Vladimir Dougan iz Trsta. Predavatelj g. Slezak je žel ob zaključku predavanja, ki je trajalo dve uri, navdu* šeno priznanje. Dan miru. Na jutrišnji dan, kot obletnica sklenitve miru, se bodo ob 11. uri dopoldne ustavili vsi obrati, vse delo bo počivalo in šole bodo obmolknile za dve minuti, vse v spomin padlih žrtev svetovne vojne. Tako bo počastil dan miru ves svet in se bo tej počastitvi priključila tudi naša država. Svetovna vojna je zahtevala nad 10 milijonov človeških živ Ijenj, zato jc konec krvavega svetovnega klanja važen datum v zgodovini in je naša dolžnost, da se tega dne spomnimo z dveminutnim molkom v počastitev padlih žrtev, obenem pa se spomnimo vseh grozot svetovne morije. Stanje ranjenih paznikov Brodnjaka In Dolinška. Primarij dr. Černič je bil včeraj ad consilium poklican v tukajšnjo bolnišnico, kjer je preg.edal ranjena lovska paznika Brodnjaka in Dolinška, ki so jih obstrelili divji lovci. Ker so se Brod njaku rane ognojile, so ga zdravniki operirali in mu jih očistili, V njih so našli večje število svinčenih zrn. Stanje ranjenega Dolinška pa se ni poslabšalo. Primarij dr. Černič je mnenja, da bosta oba okrevala, če ne nastanejo kake komplikacije. Na odhodnlci inšpektorja g. Rafailovl- ča v hotelu »Orel« se je nabralo po gosp. Dragu Paljagi 350 Din za revno deco mariborske občine! Denar naj se dvigne pri upravi »Večernika«, Narodno gledalp Repertoar. Četrtek, 10. novembra: Zaprto. Petek, 11. novembra: Zaprto. Sobota, 12. novembra ob 20. uri: »Gosp« ministrovka«. Prvič. Red C. Nedelja, 13. novembra ob 15. uri: »Gv nevesti«. — Ob 20. uri: »Friderika«. Sobota in nedelja v gledališču. V soboto, 12. t. m. bo letošnja premiera Nu-šičeve izborne šaloigre »Gospa tnrni* strovka«, ki je pred dvema sezonama dosegla velik uspeh ter je ugajala zlasti S • Dragutinovičeva v naslovni ulogi m|n* strovke. Zasedba je deloma spremenjen-režira J. Kovič. — V nedeljo 13. t. m. o ' sta prvič v letošnji sezoni dve predsta • Popoldne ob 15. uri se uprizori vese Golarjeva igra »Dve nevesti«, zvečer 20. uri pia se poje Lebarjeva na nase odru zelo uspela opereta »Friderika«, d lo silno lepe glasbe in divnih melodij- žolčnih »Franc Pri boleznih žolča in jeter, kamnih, zlatici uravna naravna Jožefova« grenčica prebavo na naff ], nost popolen način. Izkušnje na potrjujejo, da učinkuje domače zdravic nje s »Franc Jožefovo« vodo posebno bro, če jo, mešano s toplo vodo, izP>1 mo zjutraj na tešč želodec. »Franc J fova« grenčica se dobi v vseh lekarn drogerijah in špecerijskih trgovinah. Za ženo, za moža in za otroke „7EMPOu čevlji na obroke CELJE MARI0® 1g Aškerčeva 3 SloveH»K ' alii®< LJUBLJANA Gledališka « V petek: 11. se ponovi Svengali humoristični večer, s popolnoma no sporedom v »Veliki kavarni«. Divji lovci v rokah pravice. Tezen* orožniki so aretirali vseh šest dl - lovcev, ki so osumljeni, da so Pr soboto zvečer navalili na lovske PaZ ^ ter obstrelili Dolinška in Brodnjaka- ^ likor so mogli doslej ugotoviti, so to lavec France Krašna, posestnikova s va Anton in Jože Kukovič, pleskar®' močnik Ludvik Blumberger in ,SII1ga. kolarskega mojstra Martin in Jož® glica. Pri prvem zaslišanju so krivdo ^ loma priznali, deloma pa zanikali- D retaciji so orožniki našli pri njih s v vojaško puško, dočim so vse ostalo žje skrili nekje v gozdu. Simfonija bregov krasen planinski in spoitni film danes v kinu Uni?5 Smuška gimnastika se vadi redno torek in petek ob 20. uri v Narodnern mu v III. nadstropju. Vhod pri ‘IlSpjg-levo. Vadita gg. ing. Rungaldier in .}t0 ka. Vsi smučarji, ki se hočejo te?0jo-pripraviti na bodočo sezono, sodom šli! ZSO-SPD. Lutkovno gledališče Sokola matice^ novi v nedeljo 13. t. m. ob 15. uri v pravljico »Jaka Požeruh«. t idij4 Posestno gibanje. Posestnica u‘^0. Videmškova je prodala hišo št. 36 v roščevi ulici inž. Robertu in Matu« der v Rušah za .310.000 Din. Predavanje za mojstrske izpite« Uc3 je priredila mariborska p0SOVtav0' zborničnega obrtnopospeševalnega ,8 da, so se včeraj zaključila. Prire;dl oSe-še za udeležence mesarske stroke bej jutri, v petek zvečer ob 19- ji> družnih prostorih, Vetrinjska u.v.cv nie-predavanje o higieni in kalkulaciji sarski stroki. Tečaj je tako po ste apj deležencev kakor po vsebini Pf® na-popolnoma uspel in med obrt.n „ie z* raščajem znatno dvignil zanmran jgeli nadaljno izobrazbo. Danes so se; s8 praktični mojstrski izpiti, na ka retiČ' prihodnji ponedeljek priključijo fini. V prvi skupini jesenskega ro^ ■ puščenih k izpitom 29 kandida eIl. rokodelskih strok. Druga Par ‘ deškega roka pride na vrsto m cembra. . ll3p0' Vreme. Vremenski preroki na ^js]0in vedujejo pravo jesensko vre ge megleno kakor zadnje dni, kraji11 zanaprej. Včeraj je bilo P _ien0 le pa naše države oblačno in f jugu je sijalo solnce. ri js stopi* kazal v Mariboru baromet 742.9, n in h 745.1. reduciran na nici v Maribor u, Ane 10. XI. im 'MGHB8¥$!Ef VVTfCERNrK« Jfifrl SffSa 3 Veletrgovec s človeškim blagom ŽIVLJENJE IN KONEC ZLOČINCA EL GHARBIRJA. Te dni & umrl v kairski kaznilnici člo-ki mu v današnji dobi ni zlahka najti Primera. Bil je to hermafrodit El Ghar-blr> moralna propalica, ki bi si jo težko zamislila bujna človeška domišljija, ob-ehem pa bogataš, ki je zapustil ogromno Premoženje. Svoje bogastvo si je nakopičil kot lastnik številnih javnih hiš. Umrl je zapuščen in bi bila država de-c njegovega bogastva, da se ni javil S'n> ki zahteva premoženje svojega oče-• Ce bodo držale sinove trditve in če ?e dognalo, da je opravičen dedič, bo Jez noč postal najbogatejši človek nek-tako slavne egiptovske dežele. ”1 Gharbir je prišel kot dvajsetletni Pnsdenič v Kairo s trebuhom za kruhom. * žepu ni imel beliča, in je izpočetka Prhel za vsako delo, pri čemur ga je Podžigala pokvarjenost. Bil je postaven Mladenič Čudovitega izraza, globokih in j-jnih oči, ki so vžgale srce vsakega de- eta in marsikatere žene, ki so padale ruga za drugo v njegove mreže. El narbir jih je izkoriščal na ogaben način ,n si kmalu pridobil toliko denarja, da 6 odprl prvo javno hišo. Takšen je bil “‘-etek njegove kariere. Za nekoliko let b Pil lastnik javnih hiš po vseh mestih Egipta. . El Gharbir je imel dobro organizirano ,ružbo, ki mu je dovajala mladenke in vene 2 vsega sveta. Za časa svetovne “■Pe, ko je bilo v Egiptu na desettisoče .peških posadk, si je nagrabil težke f !1J’one. Svojim gostom na čast je pri-, JaI najogabnejše orgije in je bilo splo- 0 znano, da so njegove hiše prava ^Oc>oma in Gomora. Dolga leta mu niso °8li do živega, ker je imel odlične zve-,e- Šele francoskemu časnikarju Gallar-P ie uspelo prisiliti varnostne oblasti, So podvzele potrebne korake proti El ■P^rbirju. , Vse argumentacije francoskega časnika pa bi bile skoro brezuspešne, da j* ni v eni izmed El Gharbirjevih javnih odigrala strahovita tragedija. Njegovi pstaši so pred letom dovedli v javno ,0 vaško lepotico Azizu, za katero je P'a£al El Gharbir njenim staršem 100 eS'DtoVskih liver. Mlada Aziza pa je bila nesrečna in je vedno mislila, kako 1 Pobegnila. Ko je za njene nakane iz-!edel El Gharbir, je posebej naročil svo- oi evnuhom, naj pazijo na njo, ki se je «,e(l tem spoznala z nekim Italijanom . Ptteom, kateremu je zaupala vso svo-1° bol. Mladeniču se je smilila in ji je ob-"bil, da jo bo rešil. Prvi poizkus poberi Pa jima ni uspel, in ker so ulovili be-Pnko na dvorišču prav v trenutku, ko ,e nameravala preplezati ograjo, jo je a* El Gharbir pretepsti do krvi. Nekoliko tednov pozneje pa se je po-TeČilo Matteu osvoboditi mlado sužnjo. 0 se je nekega popoldne solnčila na te- ^r°E Hinko Druzovič: Prva „Velika beseda" mariborske Čitalnice Uvodni govor o priliki proslave sedemdesetletnice dne 5. novembra 1932.) . domena prve »Velike besede«, ki se * Priredila dne 3. avgusta I. 1862. ob ”°slavi prve obletnice obstoja Čitalni-ne’ »e smemo presojati samo nacional-,cj5a, temveč istotako s pevskega vidika. ] j0 Proučujemo dobo okoli šestdesetih prejšnjega stoletja, se nam odpirajo Pregledi, kajti seznanim se z dogod-l1.’ ki jih je že davno zatemnil tok časa, Pa so za poznavanje naše kulturne jSodovine temeljne važnosti. Treba jih u *°rej osvežiti, da moremo pravilno j: e|ojati one dogodke, ki otvarjajo v na-l domači zgodovini začetno etapo pred .Q!’čnim ciljem velike dopolnitve — pobega osvobojenja. Videli bomo, da ubrali isto pot, katero so hodili pred ^ pd drugi narodi v drugih odnošajih, pa 1 'štimi stremljenji po ustvaritvi samo-S*ne Pevske kulture. 2godovina kaže, da se v pomembnih lavljajo nove ideje, ki s polno jjjc i°, zagrabijo v pravem trenutku mno-c|.e in jih takorekoč dvignejo iz dote« tCr Je miselnosti v novo miselno smer, h\, tak°rekoč povzročijo popolno du-n° Preorientacijo. Po Napoleonovih rasi javne hiše, je neopaženo prinesel pleteno testvo, po kateri je splezala na vrt in od tam skrivaj pobegnila. Matteo in Aziza sta si poiskala skromno stanovanje v siromašnem okraju razkošnega Kaira. Vse dneve je bila zaklenjena in skrita v stanovanju, ker je slutila, da El Gharbir ne bo miroval, dokler je ne izsledi. Nesrečnemu dekletu pa ni prizanesla njena usoda. Ko je prišel nekega večera Matteo domov, ni našel doma več ljubljenega dekleta. El Gharbirjevi privrženci so izsledili njeno skrivališče in jo odgnali. Matteo je obupan prijavil zadevo policiji, ki je povedla obširno preiskavo in kmalu ulovila storilce, ki za nobeno ceno niso hoteli izdati, po kate- rem naročilu so odgnali dekle. Priznali so, da so jo zadavili in vrgli v Nil, kjer so pozneje našli njeno truplo. Tragedija vaške lepotice je bila povod, da je francoski časnikar Gallard prižel znova rovariti proti El Gharbirju. V svojih člankih je Gallard bruhal ogenj in žveplo na El Gharbirja in končno strl njegovo moč ter prisilil oblast, da ga je aretirala. Aretacija El Gharbirja je izzvala veliko senzacijo, ker ni bilo konkretnih dokazov, da bi ga mogli po egiptovskih zakonih obsoditi. Zato so ga kot javni morali nevarnega človeka internirali. Dva meseca nato pa je El Gharbir v internaciji umrl. O El Gharbirju krožijo najrazličnejše govorice, eno pa je gotovo, da je bil eden izmed najogabnejših kriminalnih tipov današnje dobe. Goethejeva življenjska pot Predavanje ravnatelja »Uranlje« dr. Ger-nota. Ravnatelj graške »Uranie« g. dr. Ger-not, ki je storil naši Ljudski univerzi že veliko uslug ter ji pomagal v premnogih prilikah, je pokazal na sobotnem večeru v mnogih slikah Goethejevo zemsko popotovanje. Predavanje, ki ga je posetilo mnogoštevilno občinstvo, je bilo namenjeno nazornemu prikazovanju oseb, krajev fn rokopisov, ki so bili v organični zvezi z velikim možem ter je bilo prav primerno urejeno za najširše plasti občinstva. Prikupljiva osebnost predavatelja je na moč zajela poslušalce, v vsakem pogledu vzorno predavanje pa je vzbudilo na j večje zanimanje. Tako je Ljudska univerza na dostojen način položila svoj delež geniju na oltar, ki je prav letos prekipeval darov vsega kulturnega sveta ob lOOletnemu spominu. V Goetheju zre kulturni svet edinstven pojav književnosti vseh časov in narodov. Četudi so ga mnogokrat v posameznih panogah drugi prekašali (Shakespeare, Dostojevskij itd.), stoji vendar nje gova celotna podoba osamljena, ker je našla najvišjega izraza v vseh možnih oblikah umetniškega dejstvovanja, objemala sever in jug, zapad in vzhod z enako veliko razumevajočo dušo ter pro-niknila v najglobje temine človeškega srca. Neposredna toplina in resničnost čuvstvovanja, ki ga odeva božanstveni mir izvoljenca bogov, da stopi v najtišje predore lastne duše ter dvigne zaklade svojih gledanj in prividov, njegova nepri-stranost in pripravljenost na naslado in odpoved, to je tvorilo genija Goetheja, ob katerem se je tako močno ogrel naš veliki Vuk Karadžič, ki ga je veličal, ko ga je ovirala mrzla domovina, kajti plemenit je bil Goethe, postrežljiv in dober. — Koprivc vojnah je po vsej Evropi vrelo in dvigala se je narodnostna ideja. Prilike so bile take, da je doživela največji razmah takoj v Nemčiji. Kot neposredna posledica tega časovnega toka so bila pevska in telovadna društva, ki so začela nastajati in katerih število se je množilo v ogromni meri. Bile so izraz razpoloženja najširjih mas in trdilo se je, da so pomagala ustvarjati tla za poznejšo novo državno tvorbo, ki je izrastla po nemško-francoski vojni 1870/71. Umevno je sedaj tudi, zakaj se je avstrijska vladna politika takoj v začetku tako močno branila ustanavljanja pevskih društev. Met-ternich jih je smatral za najhujši strup. Le po velikih ovinkih se je dunajskim pevcem 1. 1846 posrečilo, dobiti oblastveno dovoljenje za ustanovitev društva. Z veliko naglico so se tedaj snovala nemška pevska društva in leta 1847 je že nastopilo tako pevsko društvo tukaj v Mariboru, ki je letos proslavljalo 851et-nico obstoja. Ko je padel 1. 1848. zloglasni Metternich, so se tega najbolj veselili pevci ter prirejali pevska zmagoslavja. V Ljubljani so bile v tem letu prve besede, ki so imfele na sporedu slovenske zborove pesmi. Drugod pa, kjer Slovenci še niso razpolagali s pevci, se je poudarjala bratska sloga. Tako v Gradcu ob priliki pevske manifestacije. Oba Ipavca sta tudi v letih 1851-52 prirejala tam slovenske »Besede«, kjer je pela sloven- Sokolstvo Plavalni odsek Sokola matice Redni zimski treningi plavalnega odseka se začno v petek 11. t. m. Treningi bodo ob petkih od 18.30 do 20.30 za iz-vežbane plavalce, ki so posedali treninge že poleti ter za začetnike v starosti od 13. do 16. let. Ob sredah bodo treningi za moško deco od 18.30 do 19.30 do 13. leta, za ženske oddelke, za izvežba-ne plavalke in za začetnice do 16. leta pa od 19.30 do 20.30. Začetniki, ki so starejši od 16 let, se naj priglasijo le, če imajo posebno veselje do plavalnega športa, da ne bi po nepotrebnem tratili časa. Vežbali se bodo v prsnem stilu ter hrbtnem in prsnem cravvlu. Za začetnike se smatrajo vsi, ki doslej še niso izrecno trenirali omenjenih stilov. Začetniki, ki niso vešči plavanja, ne bodo sprejeti. Kopalna pristojbina za vsak trening znaša 2 Din. Plavalci naj prineso s seboj poleg kopalne obleke še toplo ogrinjalo, ki sega čez glavo in o-brisač, ter naj prihajajo k treningom v mestno kopališče v Kopališki ulici točno. Vaditelji naj razglase razpored pava-nja pred posameznimi oddelki in naj o-pravičijo telovadcem zamujene ure. K treningom pa lahko prihajajo tudi telovadci ostalih mariborskih društev, če prineso s seboj potrdilo svojega načel nika, da redno obiskujejo te ovadbo. Sestanek prednjakov(čic) Sokolskega društva Maribor * matica je danes v četrtek 10. novembra ob 18. uri zvečer v društveni sobi v Narodnem domu. — Statistike se morajo prinesti s seboj. Zdravo! Sokolska koledarja za leto 1933, in sicer »Jugoslovanski sokolski koledar« za članstvo in koledar za sokolski naraščaj bosta izšla te dni. Cena članskemu koledarju je 9, naraščajskemu pa 2 Din. Naročila sprejema Jugoslovanska sokolska matica v Ljubljani. ska vseučiliška mladina. Bili so na razpolago odlični koncertni lokali in bile so to prve slovenske pevske prireditve na bivšem Štajerskem. V Mariboru pa, kjer Slovenci še niso tvorili samostojen društveni element, vsega tega ni bilo. Edino dijaki gimnazije so pod svojim pevskim učiteljem Janezom Miklošičem, bratom slavnega slavista, peli tudi slovensko, ker je to pospeševal pevoljubni ravnatelj J. Lang, ki je še poskrbel, da je prišla na vzpored slavnosti stoletnice zavoda (1858.) zraven nemških še ena slovenska in ena hrvatska pesem. Slovensko razumništvo, kolikor ga je bilo v Mariboru, je pa bilo večinoma včlanjeno v nemških društvih, v Kazini in v Moškem pevskem društvu. Tukaj se je prilagodilo vladajočim prilikam in je bilo takorekoč asimilirano. Tako najdemo v odboru pevskega društva poznejšega predsednika čitalnice, dr. J. Serneca in med izvajajočimi člani že omenjenega J. Miklošiča. Med podpornimi člani sta bila dr. Prelog in dr. Matjašič. Kakor je raz vidno iz koncertnih sporedov, se je pa nemški značaj vedno poudarjal, ker so se popevali zbori, kakor: Was ist des Deutschen Vaterland; Lied der Deutschen i. dr. Nastop ustavne dobe, 1. 1860, je položaj korenito izpremenil. V cesarskem razglasu so se narodom zajamčile pravice jezika in narodnih zadev, kar je, kakor vemo, pozneje v izvedbi dobilo dru- ^impaiiaieg Iz sokolskih žup. Mostarska župa bo priredila zlet v juniju 1933. — Sokolska župa Varaždin bo namesto župnega, priredila dva večja okrožna zleta. Letošnjo zimo bo priredila tudi smuški tečaj. — V sarajevski sokolski župi je preteklo nedeljo opravilo 15 članov in 3 članice župni prednjaški izpit. — Prihodnji teden bodo prednjaški izpiti v skopljanski župi. Šport Ilirija zopet v Mariboru. V nedeljo 13. t. m. bo na igrišču I854C Maribora zopet zelo interesantna nogometna tekma. Srečala se bosta SK Železničar in SK Ilirija iz Ljubljiane. ISSK Maribor v Ljubljani. Belo-črni gostujejo v nedeljo 13. tm. v Ljubljani, kjer bodo odigrali proti ASK. Primorju prvenstveno tekmo. SK R«pid:SSK Celje. Zadnja kvalifikacijska tekma za vstop v prvi razred se bo odigrala v nedeljo 13. tm. na. igrišču SSK Celja v Celju. Medmestna tekma Zagreb-Sofija bo v nedeljo 13. t. m. v Zagrebu. Zagreb bodo zastopali naslednji igralci: Mihelčič, Bivec, Rajkovič, Gayer, Ralič, Pikič, Kokotovič, Živkovič, Hitrec, Podvinee in Babič. Tekmovanje za balkansko prvenstvo rokoborcev, ki se je vršilo v Carigradu, je bilo v nedeljo zaključeno. Klasifikacija po državah se glasi: 1. Turčija 19 točk; 2. Romunija 13; 3. Jugoslavija 7 in 4. Grčija 3 točke. Na glavni skupščini Zveze motoklubov Jugoslavije, ki je bila v Ljubljani, je bila izvoljena naslednja nova uprava: I. predsednik Funk (Zagreb); tajnik Radovič (Za« greb); blagajnik Cavor (Zagreb); odborniki: Kroušek, Frobl, Hraščan (vsi Zagreb), Anton Antončič (Maribor), W£ch-tersbach (Osijek), Tausig (Bjelovar). go lice. Društveno Življenje se je začelo bujno razvijati in žarišča vsega nacionalnega in kulturnega pokreta so postale čitalnice. V Mariboru je nastala prav kmalu po razglasitvi ustave. S tem so mariborski Slovenci začeli stopati iz dosedanjega pasivnega položaja v aktivnost in nekaj je k temu gotovo pripomogla tudi navzočnost čeških inženerjev in nameščencev pri gradnji koroške železnice. Tudi nemško pevsko društvo je imelo od nemških inženerjev svojo korist. Položaj je bil torej tak, da se je lahko že mislilo na ustanovitev čitalniške-ga pevskega zbora. Vodstvo je prevzel že znani nam Miklošič in začele so se kmalu vaje. Pritegnili so se gimnazijci in bogoslovci in pri takozvanih "““j" besedah«, ki so se prirejale v določenih presledkih v društvenih prostorih na Rotovškem trgu, se je pridno popevalo. Odgovarjajoč namenu društva, ki bi naj služilo izobrazbi in zabavi, so bile prireditve tako urejene, da so bile na sporedih vedno tudi pevske točke, zborove in solistične. Načrt za prireditve te vrste je izdelal škof Slomšek, ki se je še sam oglašal pri takih prilikah kot govornik. Da so bili med pevci tudi čla*ni mariborske češke kolonije, razvidimo iz tega, da so se popevale češke budnice. Če so se potem prirejali nedeljski izleti v okolico. se je vodno popevalo. (Se bo nadaljevalo.) Mgribfrški >VHgElTNIKr^ ' V M ¥r i '5 Wi«7 3ife '107 XIJ®& jOčeere £o*fe i £atijpva ženitev ntnuuui 44 Vzhod je bil miren in lep; vse ponočne prikazni so naenkrat izginile; prebudil sem se iz onih mračnih sanj, čuteč se Čisto prenovljenega in telesno zopet svežega. Inko sem kmalu nato v lepem jutranjem solncu zagledal otok Tahiti, prestolnico Papet, kraljičin grad, kočo pokojnega brata Ruerlja in Moorejo — ne več mračno in fantastično, ampak vso okopano v zlati solnčni svetlobi — tedaj sem naenkrat znova spoznal, kako še vedno ljubim Oceanijo kljub vsej praznini, ki je nastala okoli mene in kljub žalostnemu odkritju, da je bila vera v krvno sorodstvo samo bolna laž. Zato sem se skoraj tekoč napotil k syqji dragi hišici, v kateri me je čakala mala moja Rara-faii . . . XXV. Tako je naposled napočil tudi dan, ki ga je bila mala kneginja Pomare določila za izpustitev ptic, ki sem ji jih bil prinesel iz Kalifornije. Za izvršitev tega važnega posla ie bilo zbranih tedaj pet ljudi; voz, ki ga je dala na razpolago kraljica, nas je popeljal do vboda v tesni potoka Fataua, od koder »mo odišli peš v gozd. Mala kneginja Pomare, ki so nam io bili povedli, je šla čisto počasi med me* noj in med Rarahu, držeč se naju za roke; za nami tremi sta šli dve dvorjanki in nosili na palici kletko z njenimi dragocenimi prebivalci. Na nekem prekrasnem mestu v gozdu ob potoku Fataua je kneginjica želela, da se ustavimo. Bilo je zvečer; solnce, ki je bilo že zelo nizko, ni več prodiralo s svojimi žarki skozi gosto vejevje stoletnega gozda. Nad bujno goščavo so se dvigale strme gore, ki so metale na nas svoje sence. Modrikasta svetloba, ki se je spuščala v nižavo kakor vi odprto klet, je legala na drevesa, na veje, debla in tla pod našimi nogami, koder so poganjali mali in veliki praprotovci. Pod velikimi drevesi so rastli kje pa kje limonovci, ki so se belili od cvetja. Iz daljave je prihajal skozi vlažni zrak šum slapa, sicer pa je bila vsenaokoli globoka tišina polinezijskih gozdov. Mračna, čarobna pokrajina, ki se je zdela ko v trenutku umiranja... Pomarina vnukinja ie resna in dostojanstvena sama odprla vrata kletke, potem smo se pa vsi umaknili v primerno daljavo, da. ne bi motili odleta ptic. Toda tem malim bitjem se ni prav nič mudilo zapustiti udobno ječo in odleteti v svobodo. Prva, ki ie opazila, da so vrata odprta in je pomolila svojo glavo skozi odprtino — bila je debela konop-ljevka brez repa — je radovedno ogledovala okolico, nato pa se je vrnila k ostalim svojim tovarišicam, kakor da bi jim hotela sporočiti:' »Slabo bo za nas v tej deželi; Stvarnik vanjo ni izpustil ptic; ti hladi niso za nas ...« Morali smo jih drugo za drugo vzeti iz kletke in izpuščali v gozd, in ko je bila zunaj že vsa jata, nemirno skakljajoča z veje na vejo, smo se vrnili v kraljevski Papet. Bil je že popoln mrak, ko smo jih še slišali, kako so ščebetale in pele. Njihovi glasovi so utihnili šele takrat, ko smo prišli iz gozda..;. XXVI. ...Ne morem popisati nenavadnega utiša, ki ga je napravljala name Rarahu, kadar je govorila angleško. Pa tudi ona sama se je tega prav dobro zavedala in je zato govorila angleško samo takrat, kadar, je bila prepričana, da bo brezhibno povedala ono, kar je hotela in pa kadar me je hotela presenetiti. Njen glas je bil tedaj nenavadno mehek in poln čudne otožne dražesti. Bilo je nekaj besed, ki jih je izgovarjala zelo dobro in tedaj bi mogel človek za trenutek misliti, da je dekle moje rase in moje krvi. To naju je včasih zbližalo na tajinstven in nenavaden, nepričakovan način... Rarahu je tedaj že uvidevala, da ni mogoče niti več misliti na to, da bi ostal pri njej, da je ta nekdanji načrt sedaj opuščen kakor otročji sen, da je to popolnoma nemogoče in da je vsega za vekomaj konec. Najihi dnevi so bili šteti. —• Gpvoril sem samo še o vrnitvi, a Ra- rahu tudi temu ni več verjela. Kaj je bila delala za časa moje odsotnosti, seveda nisem vedel, a mbce vedel, da bi bila imela ljubimca med c ropejci — a to je bilo tudi vse, kar s želel slišati. — Imel sem vsaj na nje domišljijo neki upliv, katerega tudi do ga, enoletna odsotnost ni zabrisala ki ga nihče drugi ni mogel imeti. Po ’v nitvj mi je darovala vso ljubezen, Ki J more občutiti strastna šestnajstletna * klica, pa sem vendarle videl, da se zadnje dni oddaljevala od mene. Smejala se je sicer še vedno s svoji® mirnim smehom, toda kljub temu se občutil, da ji je srce polno £rei? ’ razočaranja, tajne jeze in popolno razuzdanih strasti divjakov. Kako težko mi je bilo zapustiti jo, ® to še izgubljeno!... Saj sem jo tako, tako zelo ljubil.•• »Draga moja prijateljica«, sem Ji voril, »mila moja mala Rarahu, onna se dobro po mojem odhodu. Ako bo d dal, se bom zopet vrnil k tebi. Ti veruješ v Boga, istega Boga kakor J * moli, pa se bova, če ne prej, videla pet pri Njem v nebesih.« . -e »Pojdi tudi ti,« — sem ji dejal, ^Ki pred njo na kolenih, — »pojdi daleč P od Papeta; pojdi za svojo Ppt viRr Tiahujo v kakšno oddaljeno sehšce, KJ. se boš poročila in imela družino ka krščanska žena, kjer boš rodila otr in jih vzgajala, pa boš mirna ih s čna...« Obrtno gibanje v Mariboru V oktobru so bile izdane te obrtne pravice: Mirko Kosi, krojač, Aleksandrova c. 26; Vinko Štuhec, krojač, Aleksandrova c. 26; Jan Stumpf, Špedicija, Aleksandrova c. 61; Avgust Mlinarič, slikar in pleskar, Kopališka ul. 11; Anton Me-iihen, trgovina z mešanim blagom, Jadranska ul. (paviljon); Anton Kosi, trgovina z mešanim blagom, Tattenbachova ul. 24; Videmšek Josip, trgovina in ekspert sadja na debelo, Koroška ul. 36; Tvrdka »Favorit«, Fossl & Kunst, izdelovanje grebenov za tkalne stroje; Štefan Gašparič, čevljar, Orožnova u’,. 1; Franjo Koštomaj, brusilec, Mlinska ul. 8; Anton Pinter, trgovina s tehničnimi predmeti, Gosposka ul. 58; Ivan Zaba-§y, mesar, Vodnikov trg 3; Neža Kamenikova, branjarija, Ob bregu 16; Konrad Raner, trgovsko in umetno vrtnarstvo brez vezanja vencev, Dalmatinska ul. 13; Jera Pobežinova, trgovina s premogom in drvami, Gregorčičeva .1;, Ivan Tomovič, slaščičar, Langusova ul. 3; Viktoj Petrovič, klepar, Tržaška c. 6; Maks Plauc, trgovina In izvoz sadja ter trgovina z deželnimi pridelki, Koroška c. 3; Anka Belamaričeva, trgovina z delikatesami, Jurčičeva ul. 3; Ivan Pečar, lesorez, Dravska ul. 10; Nabavljal-na izadmga uslužbencev drž. železnic, r. z. z o. z., prodajalna Maribor, gostilna, Frankopanova c. 34; — Izbrisane pa so bile naslednje obrtne pravice: Milan Vrabič, medicinatea drogerija, Aleksandrova C. 13; Plrc^GlojnariČ Ernestina, pripravljanje strupov in izdelovanje tvarin, ki so namenjena zi zdravila; Marija Wallnerjeva, posredovanje služb in mest za posle v zasebnih hišah in gostilnah, Rotovški trg 8; Anton Rotner, konjski mesar, V r banova ul. 8; Josip Munda, čevljar, Koroška c. 9; Ana Levakova, modistinja, Aleksandrova c. 26; , Franc Girstmayer, izdelovanje parfumerij in kozmetičnih izdelkov, Stolna ul. 6; Fr. Kosi, trgovina z mešanim blagom, Tattenbachova ul, 24; Rudolf Ligofsky, trgovina z mešanim blagom, Maistrova ul. 3; Neža Widgajeva, trgovina z zelenjavo, Glavni trg (stojnica); Frančiška Ra-yer, belošivanje iti vezenje, Verstovško-va ul. 4; Marija Jurgečeva, gostilna, Kacijanarjeva 17; Franc Marko, točilnica alkoholnih pijač na stoječe goste, Meljska 16; Zofija Mencingerjeva, trgovina i delikatesami, Koroška c. 50 in Terezija Vračkova, šivilja, Mlinska ui. 9. Konjice Nov cerkveni konkurenčni odbor za župnijo Konjice je bil izvoljen preteklo nedeljo od občinskih odbornikov občin Konjice trg, Konjice okolica, Bezina in Tepanje, ki spadajp v konjiško župnijo. Soglasno so bili izvoljeni naslednji gg.: Alojzij Križnič, zas. v Konjicah, Ciril Vr-hovšek, trg. v Konjicah, Jakob Mlakar, pos. v Zg. Pristavi, Pavel Konec, župan in pos. v Prelogah in Franc Ungar, mizar V Tepanju. Z izvolitvijo novega odbora je pričakovati, da se bo vendarle uredilo naše silno zapuščeno pokopališče in uredila mrtvašnica ter druge nujno potrebne zadeve, ki spadajo v delokrog tega odbora. Novo ležišče premoga se je odkrilo v Konjiški vasi. Premog ima po mnenju strokovnjakov 7000 kalorij in se pričenja Široka plast nad Konjiško vasjo ter sega bržkone daleko pod Konjiško goro. Z izkopavanjem so pričeli in je tako pričakovati, da bodo v prvi vrsti naši revni delavci v Konjiški vasi prišli do zaslužka. Za okraj pa je novi premogovnik velikega gospodarskega pomena ter želimo podjetju mnogo uspeha! Sestanek sokolskih delavcev dravinjskega okrožja je bil preteklo nedeljo. Sestanka se niso udeležila edinice Zreče, Oplotnica in Vitanje. Došli delegatje so poročali o stanju edinic, nakar se je razvila živahna stvarna debata. Večina edinic se mora boriti zoper skrajno predrzno protiagitacijo sokolskih nasprotnikov. V zadnjem času se opaža tudi, da mojstri in gospodarji druge narodnosti, ovirajo svoje uslužbence Pri sokolskem delu in sc je storil zadevni sklep, da se nastopi zoper nje. Določilo se je v glavnih obrisih prosvetno delo za zimsko dobo. Glede prireditev in posebej vprašanje okrožnega zleta v prihodnjem letu. so se dali nasveti, ki se bodo sporočili zboru društvenih načelnikov okrožja. Okrožni referent dr. Mejak je po 3 urni seji zaključil uspešni sestanek s pozivom na vztrajno delo v prihodnjem letu. Velikega shoda JRKD v Mariboru preteklo nedeljo so se poleg članov banovinskega odbora udeležili tudi številni pristaši vsedržavne stranke iz vsega okraja. Poročilo o shodu pa se bo podalo na prihodnji seji okrajnega odbora JRKD, ki bo v kratkem. Sokolsko društvo Konjice in tudi d, ge nacionalne organizacije je zadel udarec s smrtjo vaditelja in °db°r^. br. Alojzija Sterguljca, učitelja ttiKajs • ljudske šole. Pokojnik je bil povsod P ljubljen radi svojega blagega in tnirnfg^ značaja, požrtvovalnosti in agilnosti ' nacionalni javnosti. Vsi, ki smo & p znali, ga bomo ohranili v najlepšem s^.j minu. Pogreb dragega pokojnika ie . preteklo nedeljo v Celju ob številni P ležbi Konjičanov in drugih znancev* _ grobu je pelo pevsko društvo <’ govorila sta g. Ivan Nemec in £■ upravitelj Schell. Šol* Moderno pohištvo v faraonskih kal* Angleška ekspedicija, ki je PrelS grob egiptovske kraljice Hekeferese zu Kaira, je naletela v grobnici na ne, čudno leseno napravo, ki je bila še izr no dobro ohranjena. Izpočetka si r . iskovalci niso bili na jasnem, ^emUetll, služila naprava faraonskim mogotce^ šele pozneje so ugotovili, da je b , a, zložljiva postelja, ki je bila obenem ra, pa tudi praktičen naslonjač. Iz } m sledi, da so ljudje v dobi faraonov i® že velik smisel za moderno pohištvo* Pred oltarjem jo je vščipnlla štorij V Segedinu je te dni stal pred oi jem mladi par. Med poročnim obred ^ pa je nenadoma prebledela nevesta ^ ženinu je bilo takoj jasno, kaj se J ^ njo zgodilo. Še preden je mogla Prl ^ zakonsko zvestobo, so jo morali °“pe ti V porodnišnico, kjer je povila kr£P deklico. Ko bo mlada mati okrevala,, morala kot nevesta ponovno pred 0 Hran. knjižico od hran. posojilnice v Prevalju Din 50.000.— prodam radi pomanjkanja gotovine ali pa zamenjam za karsibodi. Ponudbe na upravo lista POd »Hišni nakup«. 3740 Kuhinjska kredenca in železen štedilnik ceneno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 3738 ■T.1! 1 !*" Uložno kpjižico velebanke na Din 30.0010,— ali v dobro tekočega računa, prodam za Din 24.000,—. Interesenti naj javijo svoj naslov na upravo v, »Večernika« pod štev. >3.700«. 3.700 Šolske torbice, aktovke, denarnice v veliki izbiri. Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.___________________________ 3693 Prodajalko zmožno slovenščine in nemščine z lepo pisavo «prejmem. Pismene ponudbe z podatki in zahtevami pod »Zmožna« na upravo. 3706 Knjigovodjo ali knjigovodkinjo popolnoma verziranega v dvostavnem knjigovodstvu išče ind, podjetje v Mariboru. Ponudbe z referencami je pred ložiti upravi lista pod »Sposoben 2362«. 3741 Veliko sobo s štedilnikom oddam eni ali dvema osebama. Pobrežje, Zerkovska cesta 24. 3725 Inštrukcij išče odličen dijak, višje šole. Nas'ov pri upravi. 3734 Najboljša nalivna peresa po konkurenčnih cenah dobite v papirnici knjigarne Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in STANKO DETELA v Mariboru Tiskovne zadruge Maribor, Aleksandrova cesta i3 imščlna ' ^.ed! Hiter, brez učenja posameznih bese ^ siguren uspehi Nasi, v up ‘ —~ urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.dn predstav Solnčno dvosobno stanovanje, i) parketirano (plin, elektrika, vat7°.nici. oddam s 1. decembrom mirni str ^ Tomšičev drevored, Slomškov3 ^ Vprašati: Šiško, II. nadstropje. Dvosobno zasebno stanovanje v stari in novi hiši oddam, Jn70sti'' Smetanova ulica 54, vprašati v ni. Lep stroj za valjanje perila, ^ »Alfa« kotel in salonsko obleko dam. Naslov v upravi »Večerni za urs^ Sadno drevje, lepotično grmičevje itd. — , h!tePi* vašega sadonosnika in ^ »Drevesnici« Josip Rosenbe g, bor, Tržaška cesta 64.