Knjievnost.
*57
bila v nekoliko popravljeni obliki izdala druba sv. Mohorja.
Pridiga o prilonosti blagoslovitve temeljnega kamena %a novo farno cerkev v Cadramu. Govoril premilostljivi gospod kne^okof lavantinski dr. Mihael Napotnik na pravnik obletnice cerkvenega po-sveenja dne 20. oktobra i8g5. V Mariboru, i8g6. Zalomil pisatelj. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 8. Str. 26. Pridiga je vzor cerkvene zgovornosti.
Narodna ola drube sv. Cirila in Metoda v t. Rupertu pri Velikovcu. Pomnoeni ponatis i% Mir"-a. Izdalo in ^alo^ilo urednitvo Mir"-a. Cena 10 kr. V Celovcu 18g6. Nat. tiskarna drube sv. Mohorja. 1 2. Str. 64. Druba sv. Cirila in Metoda je osnovala prvo slovensko olo za Koroko v t. Rupertu in za pouk poklicala olske sestre iz Maribora. Ta pomenljiv napredek v zgodovini naega olstva nam obirno in natanno predouje knjiica, katero v prid olski drubi toplo priporoamo.
Izvestje c. kr. ni^je gimnazije v Ljubljani o olskih letih l8g4Jg5 in i8g5\q6. Na svetlo dal c. kr. ravnatelj Fran IViesthaler. Vsebina: 1. Konstantin Veliki kot kristijan. Spisal profesor Jos. Jenko. 2. olska poroila sestavil ravnatelj. V Ljubljani i8q6. Zalomila c. kr. dravna ni\ja gimnazija. Natisnil Ig. pl. Kleinmayr d Fed. Bam-berg. Str. 87. Tu nahajamo veleznamenit spis o prvem kranskem rimskem cesarju, napisan na podlagi obilnih tudij in obirnega znanja. Vreden je, da bi ga prekalo ire obinstvo, zato je obalovati, da pride v izvestju le nekaterim v roke.
Hrvaka knjievnost.
Izvjetaj Matice Hrvatske ^a upravnu go-dinui8g5. Naklada Mat. Hrvat. Tisak K. Albrechta (Jos. Wittasek). V Zagrebu l8g6. 8. str. 203. Iz glavne seje Matice Hrvatske dne 21. ronika minulega leta pod predsedovanjem drutvenega podpredsednika Jos. F. Tomia zvemo od drutvenega tajnika in blagajnika Ivana Kostrenia o delovanju in stanju Matinem v letu 1895. Spomenivi se nekaterih za Matico zasluenih oseb, navaja knjige za leto 1896. Matica daje za to leto devet knjig. Dokonala je zaeto knjigo prof. dr. Kipatia Iz bilinskoga svieta", katero je napisal dr. Stjepan Gjurain. Fr. Valla konava Poviest srednjega vieka", oziravi se obirneje na slovanske narode. Dodano je tono kazalo za vse tiri zvezke. Vrh tega se pa e izda Francoska drama od nje-zina poetka do najnovijega vremena", Najnovije pripoviesti ruske", Izabrani spisi dr. I. Demana", Izabrane pjesme" Huga Badalia. Na pragu novega doba", povest, sta spisala brata Hercegovca pod e znanim imenom Osman-Aziz. Kakor je zaela Slov. Matica izdajati slov. narodne pesmi, tako izda tudi Matica Hrvatska Hrv. narodne
pjesmi". Vsa ast Mat. Hrv. v tem oziru ! Do 1. ronika 1. 1896. je bilo vpisanih Matinih lenov 1 1.5 1 7. VI. 1895. so tiskane knjige prekoraile prvi milijon (kdaj pa Slov. Matica?), katere je v 19. letih (18771895.) Matica svojim udom podala. Skupni glavnini imetek znaa sedaj brez drutvene hie v papirjih in gotovini 79.898 gl. 28 kr. Lep napredek! O. H. .
Druge knjievnosti.
Macedonische Studien je nekak posthumus" pokojnega naega uenjaka drja. V. Oblaka.
Ko je 1. 1 89 r. dovril Oblak svoje tudije, na-merjal je potovati v Rusijo, toda Jagi mu je odsvetoval e, da mu mrzlo in rezko rusko obnebje ne bo ugajalo. Napotil se je torej s potnim stipendijem, katerega je dobil od dunajskega vseuilia, preko Belega grada v Solun, od koder je hotel prouevati macedonska nareja. Hodil je od vasi do vasi ter si delal jezikoslovne beleke, dokler ni turka policija naredila nepriakovan konec njegovemu znanstvenemu prouavanju s tem, da ga je 3. suca 1892 prijela in zaprla v Vardarovcih, v mali vasi deset ur od Soluna, ter ga potem iztirala iz Mace-donije. Kljub ti neljubi zapreki je nabral Oblak obilo dijalektinega gradiva, katerega do svoje smrti ni mogel povsem obdelati. V jeseni 1. 1 895. je poslal rokopis cesarski akademiji znanostij na Dunaju", toda uakal ni svojega dela, ki je izlo ele vinotoka 1. 1896. z naslovom Macedonische Studien", pol leta po avtorjevi smrti.
Oblak je opisal v tej knjigi nekatera macedonska nareja v treh skupinah: S u c h o , (v sredi med Solunom in Seresom), nareje severne okolice Solunske (Novo selo, Grdabor, Bu-garievo, VatilT>k, Vardarovci) in Debransko nareje (Galinik, Klene, Oboki). Najvaneje je nareje kraja Sucho, ki je ohranilo nosnike, ima za palatalizacijo jt in d, za i pa d in ed itd. ter se najbolj blia staroslovenskemu jeziku.
Za razvoj slovanske filologije je Oblakovo delo jako vano in bo marsikaj razsvetlilo v vpraanju o domovini staroslovenine. Dovreno je s priznano vestnostjo in tonostjo, ki dii vsa dela pokojnikova. al, da se je urinil marsikak lapsus calami", katerega bi bil Oblak pri korekturi gotovo izbacnil. Tisek in korekturo je oskrbel pokojnikov uitelj dvorni svetnik prof. Jagi, ki ni hotel in smel popravljati na svojo roko. Jagi je dodal tudi Dodatek" (str. 156 182), v katerem je priobil Oblakova pisma iz Macedonije.
Drugi del knjige bi bil obsegal razlago raznih jezikovnih procesov in druga pojasnila, nu neizprosna smrt je z Oblakom uniila tudi njegove narte.1) V.
*) O tem delu Oblakovem je objavil tudi Bolgarski Pregled" (knjiga XII. god. III. str. 135) laskavo oceno,
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si