Največji slovenski dnevnik v Združenih državah • $6.00 . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Velja za vse leto • Za gol leta - - - Iistrslovenskihidelavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily the United State*. Issued every day except Seadays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 38?! Entered as Second Class Matter, September 21, 1993, at the Port Office at New York, N. Y„ wider Act ef •f Marca S, 117» NO. 195. ŠTEV. 195. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 29, 1939. — SREDA, 29. AVGUSTA 1939 VOLUMJi lllVIlL — LETNIK XXXTOL GREENOVI NASVETI M ODPRAVO KZAPOS PREDSEDNIK AM. DEL. FEDERACIJE PRAVI, DA BI BILO BOLJE, AKO BI DOBIVALI DELAVCI LETNO PLAČO Pretežni del delavcev ne zasluži niti toliko, da bi bilo za najnujnejše življenske potrebščine. — Nezaposlenosti je nekoliko manj, toda razmere so navzlic temu neznosne. — Delavcem, katere je izpodrinil stroj, je treba pomagati. ZA SVOBODO W. BILLINGSA IN M00NEYA Delavci morajo sedaj bolj odločno zahtevati, naj se oprosti Tom Mooneya in Warren Billingsa. IZ KOROŠKEGA SAMOSTANA V WASHINGTON GANDHI SE BO POBOTAL Z ANGLEŽI WASHINGTON, D. C, I 9. avgusta. — Danes je razpravljal tukaj William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije gljede nezaposlenosti ter glede sredstev, kako bi bilo mogoče izboljšati naravnost obupen položaj. Značilno je, da je pozival le podjetnike, kaj morajo storiti in da ni omenil niti z besedo akcije delavskega razreda. Po njegovem mnenju bi bilo najboljše, če bi imeli delavci letno plačo, ne pa plače od ure oziroma dne. Na ta način bi bil delavec vse leto zaposlen ter bi se industrija in trgovina dosti bolj razvili. Green je mnenja, da se je število nezaposlenih nekoliko zmanjšalo, navzlic temu so pa razmere še vedno neznosne. Zvezni delavski posredovalni sistem je treba razširiti, da bi bilo na razpolago delo predvsem za one delavce, katere so izpodrinili stroji. Amerika zamore absorbirati še dosti blaga. V Ameriki je še na milijone hiš, v katerih ni niti vodovoda, niti kopalne banje, da ne govorimo o avtomobilu, telefonu in radio, torej o stvareh, ki so neobhodna potreba modernega človeka. Ako bi se dalo vsem delavcem priliko, da si nabavijo te potrebščine, bi bilo kmalu konec brezposelnosti. V Ameriki je najmanj pet milijonov družin ki žive v skrajno nesanitarnih razmerah. Ce bi imeli ljudje nekoliko več denarja, bi si lahko pomagali, tako si pa ne morejo. Dela bi bilo za vse dovolj, samo če bi kapitalisti hoteli. SAN FRANCISCO, Cal., 18. avgusta. — Zaslišanje glede oproščen j a Warren Billingsa in Tom Mooneya, To dolgo in nevadno pot Kot pogoja za uveljav- b o napravila biblija, katero je kupil dr. Voli-behr za kongresno knjižnico. CELOVEC, Avstrija, 19. avgusta. ljenje miru bo Gandhi baje sprejel dominjski status ter splošno amnestijo. LONDON, Anglija, 18. avgusta. — Starodavna v usnje vezana knjiga.' Čeprav niso bili objavljeni mirov- Gutenbergova biblija, bo zavzema- katero je uvedlo najvišje sodišče i la častno mesto v kongresni knjiž-Califomije, je stopilo v četrti in niči v Washingtonu. B.blija se ie najbiž zadnji teden. Pričelo se je 29. julija, ko je dospel semkaj iz Baltimorja John MacDonald, ki je skesano priznal, da je vedoma po krivem prisegel vsled naporov takratnega državnega pravdnika Fickerta. Zaslišanje se bo najbrž končalo z zaslišanjem Fickerta samega. V prihodnjih par dneh bo zaslišan pravni zastopnik Billingsa, Edwin McKenzie. Tekom vseh treh tednov zaslišanja ni mogla niti ena priča priporočiti nadaljno zatvorjenje po nedolžnem zaprtih delavcev. Celo Matheson sam je izjavil, da ■ bi bilo oproščenje obeh na mestu, i posebno ker obstajajo proti obema | le okoliščni dokazi. Istotako ostaja tudi Fickert pri | tem, da bi bilo sedaj primerno o- : prostiti oba, a se skriva za "razlo- j ge socijalne pravičnosti". Ed Cunha, ki je zastopal javno obtožbo proti Billingsu in Mooneyu, je sedaj za paroliranje. Zaslišanje je doseglo dosedaj naslednji cilj: Niti enega razumnega človeka ni več, ki bi vrjel v dejansko krivdo Mooneya in Billingsa glede metanja bomb tekom Preparadness-parade. Kljub temu pa je nujno potreono, da zahtevajo vsi delavci oproščenje Mooneya in Billingsa od governerja Younga ter najvišjega sodišča države Californije. nahajala več kot 300 let v samostanu sv. Pavla. Kupil jo je dr. Otto Volloehr za kongresno knjižnico; kolikor je pa zanjo plačal, se ni moglo dognati. Ameriški kongres je bil tekom svojega zadnjega zasedanja dovolil $1.500,000 za nakup starih dragocenih knjig. v Guttenbergovih biblij je bilo pred vojno v Avstriji vsega skupaj sedem. Po vojni, v času velike stiske, so jih pa pet prodali. TISOČ OSEB IZGNANIH IZ ATLANTIC CITY ATLANTIC CITY, Pa., 19. avgusta. — Tekom dveh mesecev, odkar je Harry Bacharach, župan tega mesta, je dal odtukaj izgnati nad tisoč oseb. Osebe sod bile izgnane, češ, da so nezaželjive. — Jaz ne obsojam človeka — je izjavil župan, ki pogleda •seintertja malo pregloboko v kozarec. In tudi ne preganjam tistih, ki stavijo ali igrajo. Nadalje mi ni mar, če kak moški kako lepo deklico poljubi. Z vsemo sredstvi, ki so mi na razpolago, bom pa skrbel zato, da bo zaščitena lastnina vsakega posamez-j nika. Tatov in roparjev ne bom trpel v Atlantic City. CALIFORNIJSKl VINOGRADNIKI SO ZMAGALI Bivša zvezna generalna pravdnica bo zastopala interese velike firme, ki kupčuje z grozdjem. WASHINGTON, D. C., 19. avgusta. — Calif orni jskl vinogradniki so bili pred par meseci v precejšnjem strahu, ker je objavil prohibicijski komisar Dor an, da bo preprečil razpošiljanj« grozdja, oziroma mošta po deželi Toda ostalo Je le pri grožnji. Vinogradniki so zadovoljni, ker so dobili od vlade vse. po čemur so stre-m«4l. Vse kaže, da bodo delali letos Se večje kupčije kot so jih prejšnja le ta. Pred kratkim je bila osnovana za razpošiljanje grozdja in mošta o-gromiu organizacija pod imenom "Oant Fruit Industries Corporation", ki razpolaga s tristo milijoni dolarjev kapitala. Pravna zastoptiica te korporacije bo Mrs. Mabel Walker WUlebrandt. ki je bila svoječaano pomožna generalna državna pravdnica ter strah in trepet vseh butlegarjev in sploh vse, ki so Imeli s pijačo kaj o-pravk». MUSSOLINIJEVA ČRNA LISTA Dosti Amerikancev je o-pazilo svoja imena na proskripcijskem seznamu, katerega so sestavili Mussolini je vi agenti. VTIHOTAPUANJE KAVE V NEMČIJO FRANCOSKE KOPALNE OBLEKE PARIZ, Francija, 18. avgusta.— V kopališču Deauvile so začeli kopalci nositi nove vrste kopalne obleke, ki so povsem kožne barve ter tkane iz najtanjše svile. Na razdaljo dvajsetih čevljev ni ni pogoji Mahatme Gandhija, ki so bili predloženi podkraju lord Irwi-na s posredovanjem dveh indijskih zmernih, se glasi v tukajšnjih diplomatskih krogih, da je Mahatma Gandhi pripravljen ukiniti kampanjo za civilno nepokošrčino pod gotovimi pogoji. Vlada MacDonalda in vlada Indije naj obljubita, da se bosta držali politike dominijskega statusa pri prihodnji konferenci v Londonu in drugič, naj takoj proglasita amnestij d za vse politične jetnike. Pismo Gandhija na podkralja priznava, da je opozicija liberalcev in konservativcev proti vladi McDo-nalda preveč možna, da bi mogla biti neposredna posledica konference takojšnja neodvisnost, da pa bo vlada vprizorila resne napore, da doseže to stanje. LONDON, Anglija, 13. avgusta. Komumkej glede položaja v Indiji tekom zadnjega tedna, pravi, da je položaj na meji severozapada še vedno zelo resen. Oddelki glavne sile afridskih če-Lašev so še vedno ostali v provinci Pešava.r. Velike tolpe so skrivajo v gostem gozdu južno in južnozapad-no od Pešavarja in med skalami proti iztoku. Angleškim četam je skrajno težko ugotoviti jih ter jih kaznovati, ker so neprestani vir stalnih zadreg. Glavna četa Afridov v bližini Kadžuri visoke ravnine se je nekoliko skrčila po številu. Agitatorji indijskega narodnega kongresa si neprestano prizadevajo pobuniti domačine v Kohat okraju. Neoficijelna poročila pravijo, da je Pešavar dejanski obkoljen od oddelkov sovražnih četašev. BERLIN, Nemčija, 18. avgusta. Po raznih hamburških trgovinah je zaplenila policija velike množi- J mogoče razločiti, če ima kopalec ilti ne vtihotapljene kave. Trgovci bo-1 sebi kopalno obleko ali ne. Za to do kaznovani, pravim tihotapcem' novost so posebno ženske navdu-pa še niso prišli na sled. | šene. ČIGAV JE ANTARKTIK? Zahteve Združenih držav bodo temeljile na podatkih, katere sestavlja admiral Ryrd. WASHINGTON, D. C., 19. avgusta. — Podadmiral Byrd pripravlja poročilo, ki bo krilo zemljepisne in druge podatke, katere je zbral tekom svoje zadnje ekspedicije v Ant-artik. Teh podatkov se bo poslužil državni department, da podkreji zahteve te dežele glede Marie Byrd ozemlja in drugih ozemelj, katera je razkrila ekspedicija. Department namerava zahtevati od Anglije priznanje teh pravic potom običajnih diplomatskih zvez, kakorhitro bodo na razpolago potrebne tehnične informacije. Byr-dovo poročilo bo dovršeno približno v enem letu. Zahteve bodo temeljile na razkritjih, katere so napravili ameriški mornariški častniki 1. 1820 in 1840. Ta razkritja so omenjena v Ty-densonovi resoluciji, ki čaka sedaj na akcijo zveznega senata. Ta resolucija zahteva od predsednika, naj se polasti vsega ozemlja v Ant-arktiku. katerega so razkrili ali preiskali ameriški državljani. Ker je Anglija formalno izjavila, da je angleška lastnina vse o-zemlje, ki obsega skoro ves južni tečaj, se pričakuje diplomatičnega prerekanja glede tega vprašanja. V sedanjem času trdijo, da so poslali Angleži Byrdu pismo v Washington, v katerem mu obljubljajo pomoč pod domnevo, da je ! ozemlje, katero bo preiskal, angleška lastnina. SHEPPARD NAJ POSTANE PREDSEDNIK Demokratom svetujejo, naj izvolijo Shepparda kot vodilnega suhača vse dežele. WASHINGTON, D. C., 19. avgusta. — Če hoče demokratska stranka splezati iz odprtega groba ter se zopet po teza ti za Belo hišo, ne more storiti boljšega, kot nominirati moža, kot je senator Norris Shep-pard iz Texasa, ki je vodilni suhui te dežele. Ta predlog je stavil svet metodi -stične cerkve. Ko se je zavzel za nominacijo Shepparda. je lopnil tudi po Dwighi Morrowu, ki si je pridobil senator-sko nominacijo v New Jersey stem, da je potegnil z mokrači. Sheppard je bil so-avtor osemnajstega amendmenta. V Houstonu pa ni bil leta 1928 niti omenjen. AIMEE PHERSON NEVARNO ZBOLELA LOS ANGELES, Cal., 19. avgusta. Znana pridigarica Aimee Semplti McPherson je nevarno zbolela ter se nahaja v "domu svojih prijateljev". Pred dvema tednoma je začela bolehati na živcih, in zdravniki so izjavili, da je njeno stanjo skrajno opasno. m ADVERTISE 'GLAS NARODA" MESTO SLEPCEV MALATIA, Turčija. 18. avgusta. V Mali A2iji je mesto Adiyaman, ki se po vsej pravici lahko imenuj o mesto slepcev. Mesto ima sedem tisoč prebivalcev, izmed katerih jih zamore videti samo 209 Vsi ostali so izgubili vid vsled trahomske bolezni. ŽRTVE ITALIJANSKEGA ! POTRESA RIM, Italija, 18 avgusta. — Fašistična stranka je oficijelno objavila, da je zadnji potres v Italiji za-I hteval 1475 človeških žrtev. Sprva I so cenili izgube na 2142 oseb. NEWARSKA POLICUA PR0H LOTERIJI jI NEWARK, N. J., 1«. avgusta — Tukajšnja policija J« aretirala včeraj v**«n oeeti, ki so prodajali srečke ta kanadsko loterijo. To Je ista Fašistovska diktatura v Italiji postaja vedno bolj objestna, kot kažejo proskripcijske listine, katere je objavil proti-fašistovski list, II Nuovo Mondo. Tukajšnjemu socialističnemu listu 'Nuovo Mondo" se je posrečilo dobiti črni seznam Mussolinijeve vlade, na katerem so zaznamovani vsi, ki ne morejo pričakovati nika-ke "milosti" italijanskih obmejnih patrul. Na seznamu se nahaja cela vrsta ameriških Italijanov ali liberalcev italijanskega izvora. Razven tega pa je še več socijali-stov in strokovnjakov iz vseh delov dežel*1. "Nuovo Mondo" opozarja na dejstvo, da so različna imena opremljena s križcem, d očim so druga imena opremljena s številkami, kar kaže povsem jasno, da so bili do-tični že vpisani v policijske sezname. ZBIRALIŠČE NEWYOR5KIH KOMUNISTOV loterija, v kateri je zadel Brook-Ijrnčan E. P. Doughrety dne 5. junija $149.000. Dougherty je bil pisar ter je zaslužil po dvajset dolarjev na teden. Nevyorski komunisti se običajno zbirajo nit Union Square. Kep se pa le redkokdaj povsem mirno zadr- vmes policija in razšene. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovi Jencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas iadanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez samod« časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene 8 podpisom naslovljencev ln žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. $ 5.75 $11.30 $16.80 $37.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naksu žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. V Jugoslavij O V Italijo Din 500 ____________________ $ 9.35 Ur 100__________ 1000 ___________ $ 18.50 ii 200 ______________ 2500 ____ $ 46.00 $ 91.20 $181.00 n m 300 ~ ...... ........- 5000 ________________ 500 ............ ..i.,_____ 10,000 _____________ 1000 _______________ Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nnjna nakazil« izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK «8 COBTLANDT STREET NEW ¥ORK, K. X. Telephone Barclay 0389 — 0381 ■ *■ mmmmm NEW TOM, WEDNESDAY, AUGUST 2», UM Xlas Naroda" Plme* of n« w. ista of tho corporation and •I of ifion officers: Now York OKy, K. I. QUI H il OOl (Velee of the reoplo) 25« eelo loto volj« tttf in- Kanado A* pol lota Ca te trt leta Sv«ry Day Except Eunda/s and Hobdays. Ameriko Za Me« Torll n cak> leto ,., ...fTJDB Za pol u eelo telo_91M Za pol lota Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan Izvzemtl nedelj ln prasnikov. Popisi bres podpisa ln osebnosti so no pz1občuj«|o. Denar na] m blagovoli poAUJatt po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, pnduo, da so nam tndl prejšnje bivališče nasnonl. da hitreje naj dem n naslovnika. NARODA", 21« w. ISth Street, Now Ttrt, N. Telephone: Chelsea SV71 LEWISOV DOGOVOR V Scrantomi se je vršila konferenca zastopnikov maj-lu.rjev in lastnikov premogovnikov trdega premoga. JJri tej priliki je predsednik majnarske unije John Jj. Lewis*, predložil dogovor, ki naj lii bil veljaven za dobo petih let. Proti dogovoru se je pojavila močna opozicija v vrstah majnarjev. Dogovor namreč prepoveduje stavke, ne določa višjih plač in vsebuje migljaj, da bi bilo baronom vsako leto dovoljeno kontrolirati plačilno lestvico ter jo seveda prikrojiti v svoj prid. Opoziciji sta načelovala Tom Horau in Edward Me-r'rone. Neprestano je bilo čuti vzklike: — Nikar nas ne izročite na milost in nemilost premogovnim baronom! Predsednik Lewis se j t* pa v dolgotrajnem govoru zavzel za svoj predlog ter izjavil, da je najboljši, kar jih je mogel izposlovati tJekom tri talne trajajočih posvetovanj v New Yorku. J)elavske zahteve, ki so bile sprejete na tridistrikt ii konferenci v Hazletonu, je povsem ignoriral. Toda Lewis si jie bil svest zmage. Tako svest, da je povabil delavskega tajnika Davisa k podpisan ju pogodbe. Sledef-i odstavki iz Lewisovega govora so jako značilni:— Ta pogodba ščiti vaše plače in življenske razmere Zasluži, da natančno razmišljate o nji. Vaši uradniki vam jo nudijo in če se na svoje uradnike ne za nesete, delate kri-^ico možem, katere ste izvolili. Med 427 delegati je dosti mladih, vročih glav. Ne verjemite njihovim besedam, pa«~ pa vierjemite linijskim veteranom, ki imajo dolgoletne izkušnje. Konstruktivno zahteve, ki so zastopane v tej p »-godbi, zaslužijo vašega tslobrenja. Opozicija je bila posebno naperjena proti takozva-ni 4 * izboljšani kari''. To se pravi, da bi morale biti kare bolj naložene, seveda za isto plačo, kar pomenja indirekJtno skrčenje mezde. Določba zahteva, da bi moral majnar bolj v«*itno odstraniti iz premoga ves kamen in drugo navlako ter karo kolikor mogoče visoko naložiti. V odgovor na napade se je poslužil Lewis zadnjega sredstva. Kekel je, da bi bila posledica zavrnitve generalni štrajk. — Kdo, — je .vzkliknil, — kdo ima toliko poguma, tla prevzame nase odgovornost za generalni štrajk pre-i »logarjev? Trpljenje in težave generalnega štrajka so občutili premogarji na svoji koži in raje store vse samo da prepnečijo ponovitev teh grozot. Tem njegovim besedam je sledilo tako prerekanje in tak ropot, da je bilo treba sejo odgoditi do prihodnjega dne. Pozneje so spravili iz dvorane pod temi ali onimi pretvezami večinoma vse Lewisove nasprotnike, nakar je bil njegov predlog sprejet. .VAKlJtAK IN LOČITEV ZAKONA. Ako pomislijo, s kako strogostjo Jn odločnostjo je rimska cerkev branila v preJSajih stoletjih neločlji-vost zakona, je vsekakor presenetljivo, da vatikansko sodišče Sacra Rota t tem pogledu ni več tako strogo, i Ani Je to sodišče razpravljalo o 97 takih zadevah. Med temi r 20 prlmorth ločilo zakon, pri- zna vži mu neveljavnost, 38 tožb je bilo zavrnjenih , za ostale se vrše nove poizvedbe. Razlogi za ločitev zakona so bili: Nesoglasnost ene strani za vstop v zakon, obstoj okoliščin, ki se proti vi j o duhu ln namenu zakona, prisiljeni zakoni, za-tajena neprištevttost in okoliščinejki imajo za posledico bresdelnost. PM UBOBR BtOTKRB OJJLT H tLIlR. BOJEVITA ŽENICA Strašen konec fantovskega pretepa. V splošno bolnica so davi pripeljali 17-letnega dninarja Josipa Lavriča iz Zg. Pirnič, ki je postal žrtev napada svojega tovariša, kovača Jerneja Zajca iz Sp. Pirnič. Imenovana sta bila poprej e dobra znanca in sta fan to vala skupaj. Zadnje dneve pa se je njuno prijateljstvo iz neznanega vzroka ohladilo ln pričela sta se naravnost sovražiti. Sovražnosti so prihajale na dan v raznih nastopih, ki sta jih povzročila z besedami in zmerjanjem. 5. avgusta sta se oba fanta zopet pošteno sprla in se obkladala 7. raznimi priiki. Na vasi je bil velik kraval, ki je trajal pozno v noč. Fantje, ki jih je bilo več v o-beh taborih, so se razšli šele proti jutru. Lavrič je šel spat in je hotel zjutraj spet na delo. Komaj pa je prišel na cesto, je skočil predenj podivjani Zaje ter ga napadel z vilami. Lavrič se je skuša!1 umakniti, a se mu ni posrečilo. Bil je že sko-ro za nekim skednjem, ko ga je dohitel nasprotnrfc. Lavrič se je takrat obrnil in že prihodnji trenutek zavpil. Zaje ga je z vso silo sunil z vilami v prsa. Z vzklikom: "Jezus Marija!" je napadanec odskočil, a ga je podivjanec že drugič in še tretjič sunil v prsa, da se je nato zgrudil ves v krvi na tla. Na njegovo bolestno stokanje in vpitje so prihiteli sosedje, ki so videli napadalca bežati proti gozdu. Spoznali so v njem Zajca, ki se je pozneje skril in ga še ni bilo na spregled. Ranjenca so prenesli v hišo, nakar so ga naložili na voz in nemudoma prepeljali v splošno bolnico. Poškodbe napadenega Lavriča so smrtno nevarne. Ima na več mestih predrta pljuča. Napadalca Jerneja Zajca zasledujejo orožniki. Zaje pa se spretno skriva. Izginil je najbrže iz domačega kraja in bo prišel pravici v pest šele po nekaj dnevih. Huda nesreča se je pripetila na celjskem kolodvoru. Z jutranjim marioorskim via kom se je hotela odpeljati v Maribor 39-letna delavčeva žena Marija Belina iz Gaberja pri Celju Istočasno sta stala na kolodvoru oba vlaka, ki vozita v Ljubljano in Maribor. Belinova je pomotoma vstopila v ljubljanski vlak in ko je pomoto opazila, se je vlak že pomikal. Urno je skočila iz vlaka pa jo je zračni val vrgel ob tla, kjer je obležala nezavestna. Prepeljali so jo v celjsko balnico. Ima prebito lobanjo in pretresene možgane ter je njeno stanje zsio resno. Napad na cesti. Delavec Martin, uslužben v neki tovarni na Ljubljanskem polju, je srečal na Šmartinski cesti blizu prostora Stavbne družbe svojega starejšega tovariša Karla in ga brez pravega povoda napadel z ostrim predmetom. Ranil ga je na desni roki, kjer mu je prerezal tri prste, nakar ga je butnil še s kamnom po glavi. Prebil mu je kožo na temenu, da je bil Karol takoj ves v krvi. Nasilnega napadalca so komaj . ukrotili neki pasanti, ki so prikli- J cali tudi stražnika. Martin na po- : liciji ni mogel navesti nikakega! vz-cka, zakaj je napadel tovariša. Dejanje je izvršil v pijanosti in iz neke surove objestnosti. Na sodišču ga bodo podučili o dobrih mani-,ah. Nasilen krošnjar. V gostilno pro Raci v Šiški je prišel 31-letni krošnjar Mate Živko in našel bivšo natakarico Pavlo. Mate je bil že precej natrkan in je zahteval cd Pavle, naj mu plača kozarec žganja, kar pa je ona odklonila. Jel je siliti za njo v točilnico, kjer pa se mu je postavila na pot sedanja natakarica Francka, ki ga je skušala odriniti od vrat. Ker pa ni šlo z lepa, je vzela Francka steklenico sifona in nasilnega krošnjar j a obrizgala. To pa je Mateja tako razkačilo, da je silovito udaril Francko s pestjo po glavi. Divjal je še dalje, a so se ga lotili drugi gostilniški gostje in nasilne-neža postavili pod kap ter ga izročili stražniku. Uboj pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. 4. avgusta so kvartopirski bratci Ivan Slaček, živinski mešetar iz Ra-dehove, Fran Šumandl, posestnik iz Zg. Žerjav in neki Avstrijec Gwied, ki je baje bil tam zaradi živinske kupčije, kvartali naprej v BohlovI gostilno v Sv. Lenartu, ob 23. pa šli v Lešnikovo gostilno in tam nadaljevali. Vmes so tudi pridno zalivali in je vino pričelo zelo vplivati. Šu-mandla so vedne izgube v igri jezile in se je ponovno začel kregati, a soigralca sta j^a vedno potolažila z malimi dobitki. Okrog pol 4. zjutraj pa je končno izbruhnil prepir, ki ga tudi pri sosednji mizi dremajoči gostilničar ni mogel več pomiriti. Baje je Šumandl skočil v Lešnikovo kuhinjo, pograbil tam kuhinjski nož in ko se je vrnil v sobo, udaril z nožem Slačeka, da se mu ie nož zarinil v levo stran vratu in mu prerezal vse žile. Slaček se je sam še par krat zavrtel po sobi in nato obležal, Šumandl pa je šel z Lešnikom na orožniško postajo in se javil. Pravi, da ni op šel v kuhinje po nož, ampak da ga je prinesel Slaček in hotel njega zabosti. V cbrambi mu je nož izvil in pri tem po nesreči udaril Slačeka. Preiskava je v teku. Nadškof dr. Jeglič o svoji upokojitvi. Ob cdhodu v svoje novo domovanje se nadškof dr. Jeglič poslavlja v "Domoljubu" od duhovnikov in vernike v ljubljanske škofije s pismom, v katerem piše o sebi: "Zadnji dve leti naglo pešam. V letih 192« in 1929 sem večkrat precej obolel. Kljub temu sem nameraval še vztrajati v svoji prevzvi-šeni in sveti službi. Toda letos me je zadela možganska kap. Bila je sicer neznatna, vendar sem prvi čas prav težko kako besedo izpregovoril in nisem mogel skupaj spraviti niti onih molitev, ki jih navadno na pamet opravljam. Zdravnik mi je strogo za povedal, da se moram varovati vsakega duševnega napora. In zares, ako bolj naporno premišljujem, mi Louis Gunzy je zahteval sodno ločitev od svoje žene, češ. da grdo ravna z njim. Očital ji je zlasti, da mu skoro pri vsakem obedu meče -krožnike v glavo in da mu je nekoč prebila celo nosno, kost. Poleg tega ga je pa še varala z drugimi. S takimi tehtnimi razlogi je stopil nesrečni mož pred pravičnega sodnika in ga milo prosil, naj ga reši bojevite žene, sicer mu preti mu-čeniška smrt. i . Sodnik se je ozrl na moža in n£ ženo, potem je pa počil v smeh. — Mož meri namreč 188 cm in tehta 85 kg. žena pa meri 155 cm in teh-a 70 kg. Sodnik v Norwalfcu, Conn, kjer se je to pripetilo, je vprašal moža, je-li mogoče, da ga slabotna ženica tako neusmiljeno muči. Mož je pa odgovoril, naj sodnik kar sini vpraša ženo. Sodnik jo je res vprašal in dobil je odgovor, da je m«>ž pri obedu vedno tako klepetal, da si ni mogla pomagati drugače kakor, da mu je metala krožnike j glavo. Pa tudi sama je odprla za-klopnice svoje zgovornosti tako temeljito, da je sodnik brž razdrl zakonsko zvezo po ženini krivdi. i . postane glava zelo težka in tudi telo je nekako izmučeno. Ne bi rad. da bi me večji mrtvo-ud zadel in bi jaz kar v nezavesti zadnji čas svojega življenja preživljal. V teh okolnostih se mi je porodila in vsaki dan bolj razvijala misel, naj sv. Očeta prosim, da mi odvzamejo breme pretežke škofovske službe. In res. okoli velike noči sem prošnjo sestavil in jo takole utemeljil: Star sem 80 let, ljubljansko škofijo upravljam 32 let, zadnje čase hitro pešam, večkrat obolim in letos me je 11. marca zadela kap, nakar mi je zdravnik naporno duševno delo prepovedal. Imam pa tudi j zagotovljenega dobrega nasledni-j ka, ki bo škofijo bolje pravljal. ka-i kor sem jo jaz". Tako priprosto sem prošnjo se-; stavil. Mislil sem si, naj sedaj sv. i Oče odločijo, kakor bodo za dobro spoznali. Ako prošnjo uslišijo: hvala Bogu, ako ne, pa t.udi hvala Bogu! Ko sem 1. maja pri Materi božji na Trsatu maseval, sem prosil Marijo, naj sklepe sv. Očeta vodi tako, kakor bo bolje za mojo ljubo ljubljansko škofijo.- Kmalu sem po apostolskem nunciju dobil poročilo, da so sv. Oče mejo prošnjo uslišali in me imenovali za nadškofa Garelenškega. Naročil mi je. naj povem, do kdaj bi mcgel vse tako urediti, da bi mogel rimske dekrete izvršiti in bi postali pravomočni. Vesel sem odgovoril, naj on vse to ko uredi, da 31. julija preneham biti škof ljubljanski, 1. avgusta pa mi začne slediti dosedanji koadju-tcr. škof dr. Gregorij Rožman. In tako se je zgodilo". ' T NARODA" — List •lovtsn«kftga naroda — Naročajte ga! ■mm? O rednem štedenju. štedeaje Je najboljše cam slabih delavskih razmer. Oni. Id so v časa obilnega sa-sloška itedLi, so polagoaut »tvorili sklad, is katerega lahko črp»|o fttedenje Jo velikega pomena sa delavca, ki hotka kot plačo sa delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti sa bodeče potrebe. Nafia banka pomaga v snstni meri vsem, U hočejo itedl-«. V prvi vrsti pasi na to, da Je denar natočen sirarne in tako, da ca vlačatelj lahko vsak čas sopet dvicne. Nato plača obresti po 4Vz% na leto, pričenš! s vsakim mesecem. TO Je naj-beijfe obratovanje, ki se cn more sedaj pričakovati sa si-funte hranilne vlofe. Vlačatelji isven New Yorfc-a nai pravne Jie po Postal Money Order aH Od aailh rojakov Orders, Drafts infotovtae ▼ KANADSKIH DOLARJIH ter iste v polni vrednosti v amertfklh dolarjih vpMemo v psOJeJo najpri- Sakser State Bank 82~GtoOaitft Street YOME.M . Y. Avto padel v 15 m globok prepad? Na cesti med Prnjavorom in Te-sanjem se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Trgovec Bečir Hadži se je peljal s svojim avtomobilom v Sarajevo. Na nekem ostrem ovinku je nenadoma odpovedal vo-laiv in šofer je izgubil oblast nad vozilom. Ovto je zdrknil preko ceste v 15 metrov globok prepad. V zraku se je štirikrat preobrnil, šofer se je pri padcu ujel za neko vejo in je ob-visel nad prepadom, trgovca pa je pokopalo pod ruševinami docela razbitega avtomobila. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Dopisi Trail, B. C., Canada. Prosim za malo prostora v nam ljubljenem listu. Ker beremo iz vseh delov širne Canade dopise o slabih delavskih razmerah, naznanjam, da je tudi tukaj veliko delavcev brez dela. Posebno težko je dobiti delo nam Jugoslovanom. Tukaj je velika topilnica, takozv. Consolidated Mining Smelting Company. Ko gremo vprašat za delo in izvedo od nas, kaj smo za en narod, nas enostavno odslovijo, češ, da nimajo dela za nas. Precej število Slovencev in Hrvatov dela notri, a ti so se zadelali že prejšnja leta. ko so bili boljši časi. Prednost imajo tukaj Škotje in Italijani. Zatoraj ne svetujem hediti nikomur sem za delom. Nisem mislil, da je toliko Slovencev in Hrvatov tukaj, ki so vsi razkropljeni pc tem hribu. Z velikim začudenjem sem opazoval v nedeljo 10. avgusta ko so priredili piknik na dobro znanem Mr. Kevik renču. To je bil prvi vse-slovanski piknik tukaj v Trail in je izborno uspel. Prišlo je do 150 oseb skupaj, od-rastlih in mladine, pa bi jih prišlo še več, da niso tako slabe delavske razmere. Bili smo skoro vsi Slovenci in Hrvatje, pa tudi dosti Slovakov, Poljakov in Ukrajincev je z veseljem poselilo naš piknik. Vse je bilo dobro razpoloženo, za kar g rt-posebna zasluga našemu dobro znanemu Mr. Keviku, ki si je največ prizadeval, da je zbral toliko število gostov vseh slovanskih narodnosti in skrbel tudi, da se je vsa stvar gladko in izvrstno iztekla. Čast gre tudi Mr. Pavlicu in Mr. Starčeviču, ki sta nam preskrbela in napekla dovolj dobre pečenke, katero so zbrani gosti pridno zalivali z dobrim canadskim pivom in tudi drugih slaščic ni manjkalo. Za dobro razpoloženje sta skrbela izmed mnogih posebno Mr. John Strižich in Rade Davis s svojimi pristnimi hrvaškimi dovtipl. Godba je bila tudi izvrstna. Igrali so tamburaši Hrvatje in njih g^d-ba je žela dosti pohvale. Tudi tu mislijo kmalu ustanoviti tambura-škc društvo. Mr. John Bukavec ie tudi pridno vihtel svojo harmoniko, tako da je s svojimi poskočnicami vzdignil malone vsakega, da si je malo pete nabrusil. Tudi naši Slovenci so zapeli nekoliko slovenskih pesmi in so s tem obrnili nase pozornost vseh zbranih. Radi tolikih udeležencev se je piknik moral vršiti na prostem. Nismo pa bili čisto na prostem, ampak smo naredili veliko barako, kar iz jyelovih drogov in zelenih vej. Veje smo nasekali 8 milj od tukaj, ker tu v bližini mesta je vse drevje suho, ker ga je zamoril škodljivi dim iz topilnice. Udeleženci so se razšli šele pozno v noč s trdnim namenom, da spet kmalu priredijo arugi piknik. Zdaj šele smo videli, da nas je precej Slovanov tukaj v Trail. Če bi se pa vsi zbrali, bi nas bilo nemara še dvakrat toliko. Mnogo pozdravov pošiljamo vsem j vsem prijateljem ln čitateljem Glas Naroda širom Kanade in v Združene države! Martin Klemenčich, John Grahek. Peter Zgaga kako ti u«3ja Kupila sem jo Naroči to se "Glas Naroda" — ▼ Zdrs- ienlh driavah. NAZNANILO in ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, prija-Ijem in znancem, da je preminul moj sin — Frank Laurich dne 11. julija ob 2. ori zjutraj, zaradi poškodb v premogo-rovniku. Star je bil 34 let. B11 je član dveh podpornih društev, št. 187 J. S. K. J. in S. N. P. J. v Eckhart Mines, Md. Pokopan je na katoliškem pokopališču v Prostburgu, Md. Lepo se zahvalim članom obeh društev, in vsem drugim, fciso ga obiskali v bolezni in smrti. Prav lepa .hvala vsem ea darovane vence. Žalujoči ostali:' H2tENA LAURICH, mati ANTON, KAKL in JOŽEF, bratje, ANI, MAKU, JOŽEFIN, ELIZABETH in MARGARET, sestre. — Evo vam par nogavic, če hočete. Samo malo zakrpati jih bo treba, — je rekla gospodinja beraču. — Bom pa kar počakal, saj menda ne bo dolgo trajalo. * — Mi bomo imeli odslej boljše sosede. — Mi tudi. — Kaj se tudi vi selite? — Ne, mi ostanemo tu. * — Gospod, ali pijete kavo s konjakom ali brez njega? — S konjakom, toda brez kave. * — 12 let sem rabil, da sem spoznal, da za pisateljevanje nisem nadarjen. — In si opustil pisateljevanje? — Ne. tedaj sem bil že slaven. ¥ — No. možiček, moja nova obleka? na obroke. — A tako! Torej si oblekla šele prvi obrok. H- — Ni sile na svetu, ki bi me ločila od ženina. — pravi hčerka materi. Tudi on je izjavil, da me od nobenim pogojem ne zapusti. — Kaj pa če mu povem, da bomo stanovali skupaj, ko se poročita? u. — Lepe je bilo v Italiji, samo če bi ne bilo neprestanih potresnih sunkov, — je rekel turist. — Ali se nisi nič bal? — Kaj bi se bal? Sa.i se je zemlja tresla bolj kakor jaz. * Novoporojenca dobita po pošti darilo — dve gledališki vstopnici in listek, na katerem je naisano: "Uganite od koga". — Morda zveva to v gledališču, — pravi žena. Zvedela nista, toda ko sta se vrnila je bilo stanovanje izropano, na mizi je pa ležal listek, na katerem je bilo napisano: "Ali zdaj vesta od koga?" * — No. kako si zadovoljen s svojim predavanjem? Si imel velik uspeh? — Pa še kako! Poslušalci so ves čas sedeli z odprtimi ustmi. — Torej zdehali so. praviš. * — Ste poslušali moj nasvet, da morate jesti čim manj ln držati se raje doma? — je vprašal zdravnik. — Seveda, gospod doktor. Ko sem poravnal vaš račun, mi itak ni pre- ostajalo nič drugega. * — Operacija se je nam izborno posrečila. — pravi zdravnik zamorcu. Ste zadovoljni z njo? — Žal n» morem biti, gosjaod doktor. — Zakaj pa ne? — Ker ste ml kožo sešili z belo nitjo. — Zakaj niste oddali denarnice takoj, čim ste jo našli? Saj ste bili samo nekaj korakov oddaljeni od policijske stražnice, — je vprašal sodnik. — Ker sem jo našel pozno zvečer. sem jo hotel oddati drugo jutro. — In zakaj tega niste storili? — Ni bilo mogoče — bila je prazna * Trije prijatelji se pri čaši dobre kapljice pomenkujejo, kakšna smrt bi bila najlepša. — Po mojem mnenju je najbolje dobro pomeriti in ustreliti se na-ravost v srce — pravi prvi. — Jaz bi pa najraje umrl od starosti. — Meni bi bila pa naljubša smrt -strica Janeza, ker bi pomenila zame najmanj 5000 dolarjev enkratne podpore. * — Če kupite ta aparat, gospa, si boste prihranili polovico dela — je nagovarjal vsiljiv agent svojo gospodinjo. — Ali res? — ga je začudeno vprašala. — Seveda — je res, — ji je zatrdil. — No če je tako, potem ml pa prodajte dva. * V tovarni je zablestel napis: Pri delu je prepovedano govoriti. Tovarnar je mislil, da bo na dobičku, pa 1e bil na izgubi. Kadarkoli so si hotele delavke kaj povedati, so odlo&le nit ln šivanko. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 20 --- j^gai------- -—---- 1130 AO LARGEST ULDYBHB DAIL1 left SKRIVNOST GROFICE BARBARE v njihovi sedanjosti in njhovi pre- j la svoje čirečare, ki seveda niso 1-tekioaiti. Želel bi bil izkoriščati svoj mele nobenega pomena, kakor t>i čas s tem, da bi brskal po starih1 jih želela odmakniti nepoklicanim pismohranah njene zgodovine, toda očem. za to bi bilo potreba denarja, me- Odoardov prihod je naredil ko-ni pa ga je silno nedostajaio. Ka- ' nec mojemu razmotrivanju. Odo-kor zamašit; to vrzel, ki dela na- i ardo me je prijateljski sprejel. Go-poto mojemu veselju do postopa-, voril mi je o svojem nedavnem bi-nja in zasebnega zgodovinarstva? J vanju v Londonu, potlej me prijaz-Ko sem nekoč razmišlja! o teh no vpraševal o meni samem. Ali težavah, mi Je mahoma šinila v j sem se naposled odločil za kakšno možgane usodna misel, ki me je zvanje? Na to vprašanje sem o-privedla semkaj. . gibno odgovoril: hoteč opravičiti Stopil sem v San Marko. Na klooi1 svojemu cincanje, sem se izgovar-sede sem motril dragocene mar-! jal s svojim vesljem do dela no morne podobe in mozaike, ki krase! arhivih. to veledelo umetnosti. Očarala me Odoardo me je blagohotno posluje vse to razprostrto zlato in vse šal. Zase po vsem videzu ni dopt*-to blesteče bogastvo, ki pretvarja ščal drugih opravkov kakor potova-eerkveno notranjščino v čarovito nje, igro. zabave; to sem kajpada ova a jo mrke družinske spletke t?r duplino. Ob tem pogledu me je po-; lahko razumel, vendar pa so se metu: ne drame, zbog katerh so izga- tri občutek mojega siromaštva, ka: j ni zdele učene raziskave tudi po bili tvojo svobodo. Ne! še na kralu se nenadoma domislim vsebine sta-i svoje privlačne. pameti mi ni da bi objokoval svo- rih državnih papirjev, ki sem jin' Tako naprimer sem ondan od-o usodo oziroma ugovarjal ukrepu š? tisto jutro pregledoval v arhivu, kril zanimive podrobnosti o njego-i'k(J" moje osebe Odkar bivam ta.' Bilo ie poročilo inkvizitorjev glede vi babici, groflnjl Barbari. Nekako pred 25 leti 1e Henri de Regnier preučeval v Benetkah arhive in zasledil tale rokopis, kjer se blaznost in groea druži z zločinom in dojemljivo resničnostjo v prikazovanju. Podajem le odlomek. 8 daj, ko me po vseh pravilih i tej e jo ta umobolnega in sem zaprt v to zavetišče pač do konca« svojih dni, ni več nobenega zadrt« ka. da ne bi natanko in po pravici poročal dogootov, ki so me spravili v internacijo. Predv.sem pa si nikar ne mislite vi. kt morda citate pričujoče vrstice, da imate pred seboj enega takih prlsmojencev. ki piSejo ne-,' skotične obtožnice proti zdravniški pameti, čile žrtev so postali, ali ki nI niti enkrat načrt o pobegu v glavo. Nasprotno, moja sta- ni i sin niča v San Servolu zame ni Ječa, marveč zatočišče. Nudi mi varnost, kakršne ne bi našel drugod, in čisto nič me ne miče oditi. Blagrujem debelo zidov je in čvrste rešetke, Ui me poslej za večno ščitijo pr?d človeško družbo ter osobito še pred onimi* ki po svojem poklicu sodijo človeška dejan;a nemškega pustolovca z imenom Hans GlueckSberger, ki je trdil, da umeje pretvarjati kovine. Na svoj posel je prišel sredi XVIII stoletja v Benetke, kjer si je pridobil dokaj pristašev....! Zdajci mi blisk prešine duha. Pozlačeni cbcki Svetega Marka se zavrteli okoli mene in obšla me je omotica. Ker je bila ta čudovita j tajnost nekoč poznana, zakaj je ne Pri teh besedah sem pokazal na portret. Odoardo je bil videti malo v zadregi, nato pa se je hrupno za-; hudiču hijevo fresko, ki jo je po videzu motril s tolikšno pozornostjo, da sem se mu mogel približati, ne da bi bil opazil mojo navzočnost. Preden je mogel krikniti ali ge-nlti, je z zamašenimi usti ležal na tleh. Otrl sem si čelo, potegnil svoj revolver in mu jel razlagati, česa zahtevam od njega. Bolj ko sem govoril, bolj je Odoardo bledel, sinjel. Videti mu je bilo, kot da me niti ne posluša m oči so mu uprto boljile nekam na zid. Samo od sebe so mi šle oči za njegovim pogledom. Opazil sem nekaj tako groznega, da mi je samokres izdrknil iz rok in sem kar ostolbenel od strahu. - Počasi, pa zanesljivo, se Je m freski, kjer jo je bil naslikal Long-hi, grofinja Barbara oživljala s t3jnostnim življenjem. Najprej se je zganil prst, potegi pest, zatem vsa roka, potlej druga roka. Zdajci je okrenila glavo, stopila z eno nogo naprej, nato z dru-j go. Videl sem. kako se je zmezilo blago njenega krila. Da, grof in] a Barbara je zapuščala steno, kjer je bila njena nepremakljiva podoba že sto petdeset let zajeta v barvah in pokostu. In dvomiti ni bilo mogoče o tem. Na mestu, ki ga je zavzemala v sliki, se je začrtala široka bela lisa. Grofinja Barbara je prihajali branit tajno, za katero je bila brez dvoma nekdaj prodala svojo dušo TOŽBE PROTI "ČUDODELNKir ZEILEISU HVALEŽNOST V DRUGEM POKOLENJU Berlinski profesor dr. Lazarus je, me po sebi prestale. Vendar je šla po procesu, ki ga je imel z gallspa- v Gallspach, kjer ji je Zieleis s pal-škim "čudodelnikom" Valentinom j čico v teku 4 sekund ugotovil pre-Zeileisom, osnoval "Odbor za za- dor želodca, želodčne tvore in vnet-ščito oškodovanih Zeileisovih paci- je trebušne mrene. Po nekoliko-cijentov". Že iz primerov, ki jih je dnevnem obžarevanju pa je Stamp-iznesel v razpravi proti Zeileisu, je ferjeva tako oslabela, da jo so mo- Ako bi namreč te vrste sodni- bi jaz zopet odkril? Gotovo so še smejal: — Beži no, prepričan sem, da zasledil kako budalost moje častitljive babice. Ah, vi učenjaki ste vsi enaki. Pomisli, pred kratkim je izšla v Parizu brošura, kjer mlad francoski raziskovalec trdi. da ;e naletel na prav kočljivo dopisovanje med grofico in pustolovcem Ca- prtšle pred oči bi bile zanje nekateri ljudje vedeli zanjo. Na ; sanovo de Seingaltom. bre/ vrednosti kakor tudi zame vsak način je možno najti njih sle-ijrt-s opasnosti že iz tega preproste- dove, dospeti do njih in tudi žaga vzroka, ker sem zaokonito -n' se doseči dobičkonosno razodetje, /dravnl ko zapisan med norce. Ta] Moj sklep je bil storjen. Dobil lastnost mi daje popolno svobodo.' sem od svojcev nov odlog in mrzlič-da govorim brez ovir. j no sem se vrgel na proučavanje. Skrivaj se je ozrl name. Zasmejal sem se tudi jaz. — — He, he! dragi Odoardo, temu se jaz ne bi čudil in prav lahko je mogoče, da je Casanova kaj pripomogel, da se je tvoja ba- Moja blaznost me čuva. Zatega-; okultistovskih spisov in razprav iz biča pričela baviti z alkimističnimi delj sem ob svojem prihodu počel tu vse. kar je bilo treba, da se do-žene moja zadeva. Valjal sem se po tleh, delal sem se, kakor bi hotel zadaviti stražnika, bedaril sem s tolikšno skrb]o in spretnostjo, da bi mogel sam sebe preslepiti. Saj je Slo za to, da si krepko zagotovim svoj položaj in potlej v miru uživam njegove prednosii. Kajti uganili ste že, tega sem ri v vesti. Jaz sploh ne blaznim, ampak sem bil žrtev strahotne do-godbe. ene izmed takih dogodivščin. ki jih človek ne mara in ne more verjeti, a ki so vendarle resnične, čeprav presegajo meje našega slabega razuma. Po poslušajte in sodite. Prva smola mojega življenja je bila to, da sem se rodil ubog, druga pa, da me je narava ustvarila lenega.9 alkemije. Skoraj sem bil preverjen,! zvijačami in čarovnijam. Benetke da zlatodelstvo nikakor ni gola stov. Celo iz inozemstva so priha- bajka. Hans Gluecksberger je /a i jali. trdno imel to moč. Obrazec je no vsej priliki povedal nekaterim svojim privržencem v Benetkah. I*o priprečanje mi je podeseterilo sile. Nadaljeval sem svoje poizvedbe. Iznenada se je sled pokazal. Odoardo se ni več hahljal, vidna nejevolja se ga je po vsej priliki lotila in zdajci je zasukal pomenek drugam. Vrnil se je na vprasanie o službi, ki naj bi si jo jaz čim prtj izbral. Ponudil se je celo, da bi mi pomogei s svojimi zvezami. Ako ga Med Nemčevimi zlatodeji so o menjali neko grofinjo Barbo Grt- na razpolago, manellijevo. Ta veleumna gospa je Ob teh besedah je obzirno po- „ , , ;. . .____. . . .. žvenkljal z nekaterimi zlatniki v po sodobnih izjavah v malo letin ■ . žepku pri telovniku. vzpostavila zelo razdrmano ime:-je svoje obitelji. Ona je dala pre-: zidati rodno palačo, ki jo je Pietro Longhi poslikal na moker omet. Zame ni bilo nobenega dvoma; nepričakovani procvit grofice je izviral iz čudežne tajne, ki je moral biti sedaj njen vnuk Odoardo njen postavni dedič. Ah ta grofica Barbika! pa saj Moji roditelji so iz dobre hiš?,; mi Je bn man njen ^^ y duhu pod palcem pa nimajo bogve koli-, sem jQ gledal ^ ^^ na ko. Vendar so mi pre*krt>eli izvrst- Raterem ^ ^^ rQzne no vzgojo. Dali so me torej v naj-J osebe -u bolj*' beneški zavod. Sem je zaha-. jala plemiška mladež. ndi sem -e seznanil z mladim grofom Odoar-dom Grimaveilijem, o katerem v kratkem izpregovorim. Učila sva se površno in ko sem tako-za silo dovršil svoje študij, so me starši priganjali, naj si izberem poklic. A v tem trenutku se je o-glasila moja prekleta lenoba. Bila Je nepremagljiva in v tem sem pri sten Benečan. Čemu si zagledal luč sveta v najmilejšem mestu pod božjim solncem, ako pa moraš tukaj delati kakor drugod? Benetke same po sebi so mi dajale dovolj opravka. Rad sem se igral z njimi Grimanellijeve rodbine, i razpostavljene okoli igralskih miz.! Prizor je bil zajemljiv in zelo živa- ! hen. z liki prirodne velikosti in varljivem okrasjem. Sredi igralcev je ^ stala grofica Barbara. Velika ženska trdega, oholega izraza. V roki je držala papir, popisan z otajnimi židovskimi znaki. Kako to, da me ie, Sedaj je bila dva koraka od me- I položenja v ne. Nenadoma sem začutil na svoji rami nje težko, ledeno roko. med tem ko so njene oči dolgo in zapo-vedljivo vame strmele. Ko sem se zopet osvestil, sem ležal na postelji privezan z močnim prepasilom. V kotu sobe se je Odoardo pomenkoval s sivobradim gospodom. To je bil vrl ravnatelj blaznice v San Servolu. Ob mojem zglavju sta ihtela moj oče in moja mati. Na mizici je ležal zatič. vrvice i;i samokres. Na srečo so me poslej imeli blaznega, drugače bi mi bila ta dokazila nakopala precej preglavic. Nič ne de, bil sem že na tem. r*a bi o vedel veliko tajnost, in ko bi ne bilo te vražje groftnje Barbe... bilo videti, da se bodo sčasoma Javljali pacijenti, ki jih Zeileisova čudodelna palica ni mogla ozdraviti in da bodo Zaileisa pozvali na odgovornost zavoljo poslabšanja njih zdravstvenega stanja ali pa zahtevali vsaj odškodnino za stroške neuspešnega, ali prilično dragega zdravljenja. Brž ko je bil osnovan imenovani odbor, so v resnici začele prihajati nanj ovadbe v gornjem smislu. Odbor je nato pooblastil dunajske odvetnike dr. Weiss'oergerja. dr Schmelza in dr. Dracha, da v lože tež bo v štirih primerih, v katerih je po mnenju Zeileisova krivda precej jasna. Te tožbe, oziroma razsodbe bodo imele prejudicijelen značaj. zato se odškodninski zahtevki glase razeroma na nizke vsote. Ker ima Valentin Zeileis na Dunaju stanovanje in je tudi tu prijavljen, bodo tožbe vložene pri dunajskem sodišču, da se tako izloči sodišče v Weltu. ki bi bilo morda preveč pod vplivom dogodkov in raz-Gallsoachu. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YOU. N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7« mre ta kabalistična znamenja niso poprej spravila na pravo pot? In življenje, ki ga je živel Odoardo izza svoje polnoletnosti, ni 11 bilo na mah objasnjeno? Rekovno je bilo, da je Odoardov oče pred smrtjo razdejal vso svojo imovin-) in da že dve leti Odoardo čez nemoč troši. Grimanellijevina je bila prenovljena ter Je zopet na široko zaživela. Odoardo je za drage denarje pohajkoval po Londonu In Parizu. Mar ni to dokazovalo, tla ima tudi on v rokah tajnost gro-finje Barbare, Hansa Gluecksberger ja, čudovito skrivnost, katero? sem si hotel tudi ja« prilastiti? To skrivnost sem moral dobiti, naj velja, kar hoče. Počemu bi se Odoardo neki branil deliti jo z menoj, kc pa je moj bistreč izvohal njen obstanek? Toda kako dospeti do svojega namena? Prvi pogoj je bil, da se snidem z Odoardom. V tem trenutku je bil v Benetkah in drugi dan sem se odpravil v Grimanelli j ev dvorec. Uvedli so me v samo galerijo, kjer je bila slika na presno apno. Ker Odoarda ni hotelo biti od nikoder, sem utegnil ogledovan Longhijevo fresko. Ena edina oseba me je mikala: grofinja Barbara. Zbctia me je nje trdost in groin ta. V reki, se je zdelo, je srdito stiska- Ubogi Odoardo. tega nisem hotei od tebe. Meni je bilo do čudežne ta-j jinstvnosti presnavljanja, ki si .10 gotovo imel v rokah, in trdno sem i se bil namenil dobiti jo, bodisi zlepa ali zgrda. Moral sem samo najti j sredstvo, da ti iztrgam skrivnostno, vrhovno besedilo, s pregovarjanjem ali s silo! Oh teh sredstvih sem razglabljal po cele tedne. Vsak dan sem presedel po ure in ure v pozlačeni ■kripti Sv. Marka, možgal in modroval. Često sem najel gondolo in se dal peljati na kar se da osamljeni konec morske plitvine. Molk teh nemih voda je kakor na" lašč za preudarjanje. Neki večer, ko je ladjica drčala mimo starih zidov otoka San Servola, sem sklenil tale načrt: Odoarda poprosim za pomenek med štirimi očmi, ko pa bova zaklenjena sama med seboj, mu bom že znal govoriti. Imel sem neobičajno moč v mišicah. Pripravljen sem bil na vse, da dosežem svojo nakano. Moral sem čakati, da se Odoardo vrne iz Rima, kamor je bil krenil na gledališko predstavo. Nazadnje je napočil usodni dan. Odoardo naj bi me sprejel ob šestih. Pol ure poprej sem se napotil proti GrunaneUijevi palači, i Vse potrebno je bilo ukrejno. V žepu sem imel za tik in močne vrvice, pozabil nisem niti samokre sa. Bil sem j ako miren. Ena stvar1 mi je hodila po glavi. Me li Odoardo sprejme v kadilnici ali pa v shodišču- s freskami? Kadilnica, bolj na samem, bi mi bila ljubša, vendar bom izdeloval tudi v sho-dišču. Naj si bo tako ali tako. svojega uspeha sem si bil svest. Odoardo se ne bo kdo ve koliko otepal intkadar zvem njegovo tajnost, mi bo nemara celo odpustil, da sem nastopil tolikanj brezobzirno. V takih čustvih sem dospel co Grimanelli jevih in povedli so me V shodlšče. Na- vrba stopnišča at je umaknil sluga, ki me je spremil. Nalahno sem vstopil. j* stal1 pred samo Long- Že davno sem bil založil med svoje papirje izpoved gosta na o-toku San Servolu, ko sem oni mesec prišel za kakih štirinajst dni v Benetke. Neki dan sem na izprehodu -o trgu Sv. Marka naletel svojega prijatelja Julesa d'Escoullaca. — Pridite no. — mi je velel, — gledati napresnice v palačo Gri-manelli, ki mi jo ponujajo naprodaj. Grof Grimanelli je onkrat u-mrl v Londonu in njegovi dediči prodajajo njegove Loughije. Podobne vrste so kakor napresnice v Grassijevem dvorcu. Grimanelli! to ime je vzbudilo v meni pozornost. Kje neki sem ga že slišal? Šel sem s prijateljem d'Escoui-lacom, ki je dostavil: — Samo to me jezi, napresnica je pohabljena in ena oseba manjka. Vse kaže, da je nezgoda stara kakih dvajset let. Stena je bržkone pregnila ali se ojluščila. Ti Benečani co tako malomarni in potem, grof ni več prebival v svoji palači! Prispela sva v Grimanelli j evo palačo, ki stoji v San Stae-ju, tik ob Velikem pretoku. Paznik naju j~ spremil gori. Longhijeva napresnica je pokrivala veliko ploskev v mostovžu. Predstavljala je ljudi sedeče o-koii igralnih miz. V sredini p^ se je zares belila velika praznina. Sedaj se spominjam. Tukaj je bila nekdaj podoba grof In je Barbare— In medtem, ko je Jules d'Escou-lac italijanski kokotal s čuvajem, me je spričo tega čudnega in če-larnega naključja izpreletaval občutij a j prepasti in neugodja. D. A. Prva tožba bo vložena v imenu neke Marjete Seh. iz Kapfenberga. ki je trpela bolečine v telesu, katere je smatrala za revmatizem. Bombastična reklama "GalLspaeher Zeitung" jo je dovedla do tega, da j se je dala lečiti Zeileisu. ki je ugotovil zastrupljenje seine kisline. Diagnozo je Zeileis postavil le na temelju dotika s svojo palčico ter obljubil ženski, da jo od popolnoma ozdravil. Devet dni so jo obža-revali po trikrat na dan. nakar je ženska tako oslabela, da je morala oditi iz Gallspacha. Zeileis ji je dejal, da je nje slabe stanje le ozdravitvena reakcija ter ji naročil, naj se vrne čez dva meseca v Gals-pach, med tem pa ne sme obiskati nobenega zdrugega zdravnika. Med potjo domov pa je ženska tako o-slabela, da je morala po prihodu domov takoj v bolnico, kjer so jo operirali in dognali, da je imela abdo-minalni nadorff in da obžarevanja so naravnost pospeševala njegovo rast. Zato je bila operacija zelo težavna in nevarna. Ženska toži Zeileisa za cškodnino 700 šilingov iz naslova stroškov obžarevanja v Gallspachu in operacije v Kapfen-bergu ter 5000 šilingov za bolečine ter delanesposobnost. Lastnica nekega dunajskega kina je imela revmatozem v kolenu, ki ga nobeno zdravljenje ni moglo pregnati. Po nasvetu neke prijateljice je odšla v Gallspach in Zeileis ji je ugotovil tež^to poapnenje žil. Obžarevali so jo in ji dajali neke kapljice, pa se je njeno stanje slabšalo iz dneva v dan. Pojavil se je silen pritisk krvi, udarci žile so padli na 42 in ženska je morala nehati zdravljenje v Gallspachu. Z lahkim revmatizmom je prišla k Zeileisu, sedaj pa je nje stanje da-leko slabše. Zahteva, odškodnino 5000 šilingov, Tretjo tožbo je naperil proti Zeileisu dunajski železničar H. Stamp-fer. Njegova žena je bila v dobi kli-makterija in je imela razne živčne težave. Obiskala je dva zdravnika, ki sta ji dejala, da bodo težave sa- rali prenesti v bclnico in Zeileis je pregovoril tamošnje zdravnike, ki so mu naklonjeni, k takojšnji operaciji. Nekoliko dni po operaciji je ženska umrla. Vdovec je sedaj naperil tožbo proti Zeileisu in navaja za priči oba dunajska zdravnika. ki sta žensko rentgeniziraia preden je odpotovala k Zeileisu. pa nista našla nikakih znakov bolezni, ki jih je ugotovil Zeileis. Izmed teh primerov je gotovo najžalcstneja zgodba nekega hišnega posestnika iz okolice Krohn-leiina. Mcž je že nekoliko le; slep in znanci so mu priporočili Zeileisa, češ, da ozdravlja tudi popolnoma oslepele. Že pri prvem pomen-ku mu je Zeileis baje obljubil popolno ozdravljenje. Ostal je v Gallspachu tri mesece. V tem času je po-irosil svoje prihranke, prodal je hi-^o in si še izposodil znaten znasek. misleč, da s; bo z lahkoto prislužil novo imetje, ako se mu povrne luč >či. V teh treh mesecih so ga obžarevali preko 200-krat ali uspeh je izostal popolnoma. Mož je ostal >lep. prišel pa je tudi na beraško palico. Za razprave vlada seveda v vsej avstrijski javnosti silno zanimanje, kajti čudodelnik Zeileis ima tudi v zdravniških krogih precej pristašev. da ne govorimo o številnih pa-•ijentih, ki so se pri njem zdravili baje z izvrstnim u>pehom. Razprave bodo v prihodnjih mesecih. Kakor neštevilni njegovi rojaki, je prispel tudi ruski častnik Stamin po prevratu v Carigrad, kjer je životaril nad vse bedno. Nekega dne je prišel zaprosit bogatega Turka za pomoč. Turek ga je prijazno sprejel, češ. da mu je naravnost dolžnost pomagati Rusom. Njegov cče, pribočnik Os m an a paše, brani-telja Plevne, je prišel po padcu te trdnjave v rusko ujetništvo. Neki ruski general, ki je bil pri napadu na trdnjavo izgubil eno nogo, se je zavzel za mladega Turka, spravil ga je na svoje posestvo in skrbel zanj kakor za lastnega sina. Pozneje se je Turek vrnil domov. Pred njegovo smrtjo mu je moral sin priseči, da bo pomagal slehernemu Rusu. ki bi ga srečal, po svojih močeh. Tako je pomagal tudi Stami-nu. Ob koncu svoje zgedbe je pokaral Turek temu sliko tistega ru--keea generala. k» se je bil zavzel njegovega creta. In kaj se je Izkazalo! Da je bil to general Stamin. koro izključno zabavo. Včasih je posegel vmes tudi Voirat. Pripovedoval je o svojih potovanjih ter raziskavanjih. Urška Je poslušala z veliko napetostjo, da ji ni ušlo nič, kar je cm doživel ali stremel po njem. - Os tail boste še nekaj časa tukaj, gospod profesor? — je vprašal Arnstetten. dočim je polnil čaše. Will je pogledal Urško. V njenih očeh je ležal izraz, ki mu je ukazal odpotovati čimprej e. On pa se Je upiral temu. Nt hotel prostovoljno zapustiti, kar mu je dalo naključje. Pogled nanjo Je bil prava tolažba zanj. Zakaj naj bi stradal, kajti le slučaj mu je mogel nakloniti kaj takega. Uživati Je hotel par tedno njeno navzočnost. Kdo mu braniti kaj takega? Nikomur se ne godi nikaka krivica. Sklenil je torej ostati še nadalje pri studencu. — Da, ostal bom par tednov da pijem to zdravilno vodo! — Najbrž niste bolni? — Tukaj sem, ker sem imel lansko leto hud bronkijalni katar. Prav nič ne škoduje, če preprečim ponovitev. Urška Je vedela, da Je ostal radi nje ln velik strah je napolnil njeno dušo. Kako naj prenaša to skupno bivanje? Ko je bila pozneje za trenutek sama z Volratom, je rekla hitro: — Izogibati se naju morate, gospod profesor. Kaj ne? Pogledal jo je s svojimi zmagovnimi očmi: — Ne. Urška Užival bom vaša družbo tako pogosto, kot le mogoče! — To je krivica. — je protestirala slabotno, ne da bi mogla preprečiti, da se veseli njene odpovedi. Voirat se Je trpko nasmejal. — Zakaj naj bi bila vse krivica? Zdi se mi, da je krivično vse, kar si človek zeli iz polnega srca. Odkar sem vas zopet videl, se upirajo v meni vsi dosedanji občutki. Ne prestrašite se. Privoščite mi ponižno vesele. da se smem muditi v vaši bližini. Urška, če bi le slutili, kako sem ves ta čas Aeiel vaše družbe, bi ne imeli pogum pognati me proč. >3topila je proč od njega, k oknu, da prikrije bliskanje njenih oči. On *—" na njeno stran. Ali ste jezni name? Zmajala Je z glavo. On je pustil svoj pogled zdrčati ob njeni krasni Uvi. Kako lepa je bila v, tej priprosti, lepi obleki, ki se je prilegala k ni micni postavi. On ni vedel dosedaj, kako krasna je bila Šele sedaj mu Je prišlo spoznanje. 1 Vsdihnil Je globoko in težko. Vse to Je pripadalo nekemu drugemu. Ali ni bil on boljši? Bežal je pred njenim pogledom. Ali si bo prinesel novih trpljenj in bojev' Oetal pa Je kljub temu. ' Tako Je poteklo par tednov v viharnem vrvenju. Urška je stregla svojemu možu ie bolj udano in Iskreno. Ni se umaknila z njegove strani Ni hotela dovoliti Willu Volratu niti ene proste ure. Le v navzočnosti svojega moža Je govoriIt in se šalila £ nJim, kajti le v njegovi navzočnosti se Je čutila povsem varno pred zasledovanji Volrata. V njeno veliko presenečenje Je povabil Arnstetten profesorja, naj pride na njegovo posestvo. Predno Je odgovoril. Je pogledal Urško. Iz njenih oči pa je izginila vsa odpornost, kakor hitro Je zagledal v njih proseč izraz. — Jaz ne morem zagotovo obljubiti. Mogoče pa bom vendar prišel, **dam to vaše idilično življenje, kateto živite na deželi — Je re- Uko mimogrede. pa Je prišlo slovo. Will se Je moral s silo obvladati. Naj raj še tfaiko s strani njenega moža ter zbežal ž njo v neki od-Tega pa seveda ni storil. Ko je bil zopet sam, se je pričel jeziti na Arnstettena. Kakšno pravico ima ta bedak plaziti po gorah ter se pobiti tako, da bo ostal pohabljenec vse svoje življenje? Zakaj se je privezalo to krasno bitje na tega pohabljenca ter uničilo vso tvojo srečo? On Jo mora na vsak način oprostiti iz tega. Ona pa ni hotela tega. Hotela je vztrajati na svojem mestu ter bo tudi vztrajala do konca. Preveč dobro jo je poznal. Bila je njegova z vsako nitko svoje duše. Pripadala pa je drugemu in on je to dobro vedel. Ali mora res pustiti, da igra vse svoje življenje usmiljenko ter se vsaki dan iznova žrtvuje? Napravil je vse mogoče načrte, a jih takoj zopet zavrgel. Za Urško je napočilo izza nju povratka v Arnstetten drugačno življenje. Njena pripravljenost da se žrtvuje, je izginila. Kot temne sence so ležale na njenem življenju. Odkar je zopet videla Volrata, je vedela, da ga ne bo mogla nikdar več pozabiti in da bo vlekla laž svojega življenja naprej brez vsakega zadovoljstva. Postala je bleda in trudna. Njen oče in mož sta jo večkrat opazovala ter jo vpjašala, če se ne počuti dobro? Najrajše bi jima zakričala v obraz: — Ali ne vidita, kako trpim? Mesto tega pa je iskala praznih izgovorov ter se smehljala. Njen oče je mislil, da jo dela skrb za Arnstettena tako bolno. Tako je šlo naprej, dokler ni minula jesen ter je prišla prava zima. Takrat pa je postalo Arnstettenu zopet tako slabo, da je dosti manj natančno motril Urško kot njen oče. Napeto razpoloženje je vladalo med temi tremi. Na srečo je prišel obisk, ki je nekoliko zmotil vse udeležence. Hans Herrenield in njegova žena sta bila skoro vsako nedeljo gosta Arnstettenovih. Vesela in dobrodušna gospa Lota se je izvanredno dopadla Urški Lota je vedela takoj, da tlači Urško še neka druga skrb kot ona za svojega moža. Bila je Urški zelo verno udana. Med obema se je razvilo prijateljstvo, čeprav sta živeli v drugačnih krogih. « 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 We»t 18th Street New York, N. Y. (Dalje prihodnjič.) RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Ženini naše Kopnele .......... Zmote ln kanec cd*. Pavle...... Zlata vas ....................... Zbirka narodnih pripovedk: I. del......................... Zbirka narodnih pripovedk: IL del ....................... Znamenje štirih (Doyle) ....... Zgodovinske anekdote .......... Z ognjem in acfca............. Zločin in kazen, 1. in n. zvezek Zgodbe Napoleonovega bazarja .. Zgodbe zdravnika Muznika ...... Zlati pantar ................... Železna cesta .................. .45 .45 £0 .40 .40 .M .30 3,— 1_ .60 .70 .90 1J5S Kretan je Parnikov — Skipping New« — Je poslovil od nje s tem, da Ji Je poljubil roko. roki kot, pravi peklenski žig. Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših »kupnih izletov, pa bo udobno In brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "De de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET I 2. decenjbra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 Nadaljni Izleti po isti progi: 8, oktobra — "VULCANIA" 28. novembra—"SATURNIA" 10. decembra—"VULCANIA** Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vizejev, per-mltov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa, kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK H2 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 DRUŠT U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, f ZABAVE L A S U J T E "GLAS NARODA" m članstvo, pač pa ni ▼ vasi CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1 sv. Vojnooair ali poganstvo .... J5 L zv. Hudo brezdno .......... .35 3. zv. Vesele povesti ............ .35 1. v*. Povesti In sliko .......... J5 5. zv. Student naj bo. Na* vsakdanji kruh...................... Zi SPISI ZA MLADINO: <<3ANGL) 2. sv. trdo veaano. Pripovedke In pesmi ........................ J69 3. sv. trdo Tesano. Vsebuje 12 po-vuti ........................ M 4. sr. trdo Tesano. Vsebuje 8. povesti ........................ .50 5. st. trdo Tesano. Vinski brat .. JM 8. st. trdo Tesano. Vsebuje 10 povesti ......................... .50 IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz t 0. dejanj JO Cyran de Bergerac. Heroična ko-medija v petih dejanjih. Trdo Tesano ..........................1.70 Edela, drama v 4. dej..........* JO Marta, Semenj v Richmond u, 4 dejanja ...................... JO Ob vojskL Igrokaz v 6tlrih slikab Jt Tončkove saj ne na MIklaviev večer .Mladinska Igra s petjem t 3. dejanjih .......................JO K. C Jt drama v 3 dejanjih s predigro, (Ca pek), ves. .......... .45 Revizor. S. dejan], trda Tesana .. .95 Veronika Deeenlfika, trda ves ....lit Za križ In svobodo, Igrokai t 5. dejanjih...................... J5 Ljudski oder: .0f JO 4. st. Tihotapec, 5. dejanj .. 5. zt. Po 12 letih. 4 dejanja Zbirka ljudskih Iger: Z naših gora ..................L— 3. snopič. Mlin pod zemlje. Sv. ..Neža. Sanje ...................80 13. snopič. VestaUca, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blaaoslev .... JO 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neia ............ .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. JO PESMI IN POEZIJE: AkropoUs in Piramide broširano.......... Azazel, trdo vez. .......... Balade in romance, trda res Bob za mladi zob. trda ves .V. JO .... L25 .. .40 Kraguljčki (Utva) .............05 trdo Tezano .................80 MoJe obzorje, (Gangl) ............1.35 Narodna pesmarica .............40 Narica (Gruden), brofi........... JO Primorske pesmi, (Gruden), ves. .35 Slutne (Albreht) brofi........... .30 Pohorske poti (Glaser) broA .... JO Oton ZupanOC: Ciciban, trd. ves. Sto ugank ...... A0 JO V zarje Vidove, tri. ves..............JO Vijolica. Pesmi za mladost .... JO Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano .... JO Zlateroc, pravljice, trda ves .... J* Slovenska narodna lirika ............JO PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR .75 (Pavčlč) Klavirski album .. (Pavčič) ^ Slovenska koračnica 5 zvezkov. Vsak zvezek po ... JO 5 zvezkov skupaj .............1.25 (Premeri) Tri skladbe ........ JO (Parma) Bela Ljubljana, valček JO (Parma) Pozdrav Gorenjske j, valček ................ J5 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) _____________________.80 Šest narodnih pesmi (Prelovee) M Pesmarica moških zborov (Balatka)___1.— "GLAS NARODA9! Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York, N. Y. >1. avgusta: Berlin, Boulogne 6ur Mer. Bremen 22. avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rot-ter da. m Augustus, Xapolt. Genova 23- avgusta: Minnekal.da, Boulogne bur Mer 25. avgusta: Keliance, Cbertuurf. Hamburg 17. avgusta: [It d« France. Havre Berengaria. Cherbourg Columbus. Cherbourg, Brfmen America. Cherbourg. Bremen New York. Cherbourg. Hamburg 28. avgusta: Dresden, Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Kuroptt, Cherbourg, Bremen Majestic, Cherbourg Pennland. Cherbourg. Aniwrrpcn Volrndam, Boulogne Sur Aler, Rotterdam 30. avgusta: Republic. Cherbourg Bremen St Louis, Cherbourg. Hamburg Con i s Bia.noa.muno. Nat-oil. Genov* 1. septaembra: Paris, Havre 2. septembra: Vukania, Trat 3. septembra: ilauretunia, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg Deutsclilarid. Cherbourg, Hamburg 5. septembra: France, Havre firemen, Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Roma. Napoli. Genova 6. septembra: J .e via Ihan, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 8. septembra: Iiesu'.ute, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Aquitania, Cherbourg I'resident Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 12. septembra: He de France, Havre Olympic, Cherbourg ' Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 13. septembra: George Washington, Cherbourg. Hamburg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Come Granule, Napoli. Genova 15. septembra: Columbus, ChertHjurg. Bremen 16 septembra: Eur».pa. Cherbourg, Bremen 17. septembra: Berengaria, Cherbourg Albert Buliin. Cherbourg. Hamburg 18. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Satuiniu, Trst Majestic, Cherbourg ltoterdarn. Boulogne sur Mer. Rotterdam 20. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg. Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septembra: Mauretanta, Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 25. septembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 26 septembra: France. Havre Homeric. Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Volendam, Boulogne sur Mer, Itotter-dam Augustus, Napoli, Genova 27. septembra: Leviathan, Cherbourg 1. oktobra: Aquitania, Cherbourg President Harding. Cherbourg. Hamburg Deutschland,. Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: Be de France. Havre Europa, Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg 4. oktobra: St. I^ouis, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Conte Bian^amano, Napoli, Genova 6. oktobra: Republic, Cherbourg, Hamburg Resolute, Cherbourg, Hamburg a oktobra: Vulcania, Trst Berengaria. Ch<-«-bourg Columbus, Cherbourg. Bremen President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg. ■ Hamburg 9. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Paris, Havre Majestic, Cherbourg Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 15. oktobra: .Mauritania Cherbourg liMirge Washington. Cherbourg, Hamburg Albert Bsilln, Cherbourg. Hamburg 10. oktobra: Berlin. Boulogne sur Mer. Bremen 17. oktobra: France. Havre Homeric. Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotter- da m 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Co lite Grande, Napoli, Cenova 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Dresden. Cherbourg. Bremen 24. oktobra: lie de Frarte, Havre Saturnia. Trst Europa. Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg, Antwerp« n 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne »ur Mer, Rotterdam 29. oktobra: I/eutschland, Cherbourg, Hamburg America, Cherbourg, Hamburg Berenga ria, Cherbourg 31. oktobra: Mujejitic, Cherbourg Augustus. Napoli. Genova BREZPLAČNI POUR. BOARD OF EDUCATION Dud) brezplačen pouk, U se tele nauči-ti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski soli Stv. 12? tast 41. cesta v petek zjutraj ed 10. de 12^ soba itv. MS, ali pa v |mb deljrk ln srede oh 1 k, m-fca tis. 6 DNI PREKO OCEANAj Najkisjs* ln najbolj ugodna g«: s« ! octovinl« na «tromnl» . arnlklh: lie de France 27. aug.; 12. st-pt. (Opoldnei i Opoldne j PARIS 1. sept.: 19. sept. <4 P. M l (4 P M i FRANCE 5. sept.; 26. sept. (7 P. M.) (7 P. M > Najkrsjfla poi po fteiesnicl Vuito )• v posebni kabini s vsemi M<^1ernl-ml ndobnowtl — Pijana in sLavn* frao~t«ka kuhinja Isrsdno Diske »n« VpraAajt« kateregakoli pooblaiCeaegs. (gesta alt FRENCH LINE 1« STATE CT BUT NIW YORK. N. Y. Kako se potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko. t Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoreraa dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za pavrnitev(Return Permitjiz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA O lasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Starlšl ameriških državljanov, možje a-meriskih državljank, ki so se po I. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovicc pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni r to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila, se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT STREET NEW YORK