Starozgodovinski pomenki.
Castje indiskega Boga Skanda na rimsko-slovenskih spomenicih.
Razložil Davorin Terstenjak.
Sin bogaZiva-ta, kteri saje tudi velel Rud r a, in sester G ange in Ume, od kterih je perva bila žena vsih bogov, druga pa samo žena Rudra-ta, se je imenoval Skanda (Vollmer Myth. str. 995,) Rudra pomeni toliko kot „flere faciens" (primeri rusko besedo ry-da ti = plakati), in mi na noriskih kamnih zares naj-
—    342   —
demo  ime  PLOCAMVS in  PLOCAMA   *)   od glagola
plokati, kakor še se od Pohorja do Bliberga (Blei-berg) na Koroškem dandanašnji govori. Plokami, p lokama, p loka m o, je staroslo venski participium prae-sentis passivi, in je clo primeren sanskritskemu R u d r a.
Skanda je bil prejet od zvezd Kartigas šest Vil (nymph), ktere so ga umile in zredile, zatega voljo ima tudi priime Kartikeva, in je postal tako svetel, da je solnce nadsijal. Kartikeja pomeni po Paullinu rejenec kuret (der Huhnerzogling), in Slovenec še zdaj zvezde pozna, ktere imenuje kureta, koklo, kokoši.
Zdaj si lahko razjasnimo: zakaj se imena CACV-SIVS 2) (kakuš, kokos), CVRVS, CVRITA, COVRIA, CVRENA 3) (kur, kurena) na nonških kamnih najdejo*
Razun tega priimena še je tudi imel drugo in sicer Guha, kar pomeni „ex antro ortus". Na koroških kamnih se najde ime VOTIGOVT 4) = Vrotligout, der hohle Schlund, antrum, luknja. V Bohinji na Gorenskem še živijo rodovine Guhar 5). Tadi priime Kumara, ju-venis, se najde v indiških bukvah in ime CVMARIVS 6) na veueških kamnih. Besedi kumara primeri slovenskc-horvatsko Kum, kumovati. Korenika te besede je sanskritski glagol a m zz amare. Zato Horvat reče sosedu wkume"! to je: moj dragi! in Slovenec vsakemu stric, kar po sanskritski koreniki pomeni gospod (jglej; Bopp Gloss. Sansc. s. v.)
Po iudiškern basnosiovju je Skanda bil odločen za vojvoda nebeških vojsk v boju bogov proti demonom (hudim duhom) in duhom pekla. Zato njegovo ime toliko pomeni (po Paullinu) kakor „celeriter iensa. Eich-hoff 7) prestavlja glagol sanskritski skand z besedo hupfen, skakati, latinski scandere. Meni se Pau-linov prestavek resničnejši zdi, ker imena PRSABINA s) in polatinčeni CELERINVS CELERIANA CAELERINA9) ktera se na koroških kamnih pogosto najdejo, za ta prestave^ pričajo.
Že smo omenili, da je Skanda bil vojvoda proti hudim duhom. Hude duhe pa so si stari Indianci in Slovenci predstavljali pod podobami sanov — kačjih d rakov 10)Schiangendrachen, Lindvvurm, zato najdemo imeSAANIVS n) na štajerskih kamnih, tudi ime DRACONIA 12), kakor tudi obraze sanov, kačjih drakov na rogačkih 13) in celovških rimskih kamnih. Sani se tudi najdejo obraženi v pagodah indiških boga Z i va-ta u), ker je Živa tudi bil bog pekla, tedaj gospodar čez hude duhe. Ktera mvthiška oseba je v severno-slaven-skem basnoslovji enaka indiškemu Skanda-tu? Mislim, da češki K rok in poljski Krak. Zakaj pomen imena Krok od koračiti „ceieriter ire" pomeni tisto, kar Skanda ali Br za v i na. Na celovškem tergu stoječega moža, kterega po krivem za Herkula imajo, in kteri z buzdavanom umori sana (Lindvvurm) , imam jez za Skanda-Kroka.    (Konec sledi)
') Ankershofen IV. 511.
Y) Ravno ta V. 623.
a) Muhar 363. 362 in drug. mest.
4)  Ravno ta V. 578.
5)  Prezgodaj umerli naš slov. domorodec g. Juri Plemelj se je tudi po hiši zval Guhar. Na Gorenskem od Mojstrane v zgorni Radovni stoji hiša, kjer se veli „pri Guharju", in res je cela okolica ozka in luknji podobna. Zna biti, da še na Gorenskem kdo besedo Guha = antrum pozna. Na Pohorju sem cul besedo skintra, kar pomeni iskra5 primeri latinsko „scintillaf{ in gerško <j7tivtr,o.
h Apian CCIL
H Eichhoff 223.                                               ^^
6)  Ankershofen V. 574.                                   W^r 9) Ravno ta 511.
10)  Majer Myth. II. 175. Massius, fig. 34. §. 220.
11)   Muhar 393. 416.
,2) Ravno ta 416.                   #
I3) Muhar Gesch. der Steierm. Abbild. Tafel X. fig. 1.
!4) Dapper Asia str. 110.
—    346    —
Starozgodovinski pomenki.
Častje indiškega Boga Skanda na rimsko-slovenskili spoinenicih.
Razložil Davorin Terstenjak, (Konec.)
Vsaki čitatelj pozna povest odcelovike^^a sana ; kteri je ne pozna, naj jo bere pri Wagnera v bukvah: ^jTopographische Beschreibun^ des Herzojsrthums Karn-then^^ Al manj znana je povest poljskega Kraka, ktero iz Kadlubekove zgodovine (Vinc. Kadlubek Hist. Polon ep. IV.) posnamem, in ktera ee tako glasi: „Na povratku iz Koroškega pokliče Krak (Cracus) vse Poljco v zbor. Poljci želeči večin spomin Kraka imeti, eo osnovali krasno mesto okoli spodnje pečine, ktero so po imenu njegovem Krak Krakovio zvali. Bil je pa v ber-logu neke skale zmaj strašne grozovitosti, ki so ga nek 01 op h a gu m (vse požerečega) imenovali. Vsaki teden se je moralo požrešni pošasti določeno število goved žerto-vati (darovati), namest kterih, ako bi jih ne bili poljedelci žertovali, bi bilo ravno toliko človeških glav zmaju zapadlo. Tisti Krak, pervi Poljski kralj, je slul pred Kristusovim rojstvom več kot 400 let, pred Aleksandrom Velikim pa blizo 100."
Ne veliko različna je koroška povest, samo da eo povestničarji velik anachronizem storili, ker to povest 60 med 7. in 8. stoletje po Kristovem rojstvi postavili ^).
Ta povest ni samo neskončna važna za mythologa, temoč tudi za zgodovinoslovea. Že Nestor 2), ruski le-topisec, pravi, da so pervi Slaveni prišli iz Norika v severne kraje, — Kadlubek da tudi iz Koroške Kraka priti in sicer 400 pred Kristusovim rojstvom. Ta opazka je znamenita, ker je brez dvombe preselovanje Slavenov iz Helvecie , Vindelicie in zapadnega Norika čez Tatranske gore (Karpate) se začeti moglo zavoljo izselovanja Cel-togallov, ktero historiki med leto 388—383 pred Kristusom stavlajo ^j, čez Alpe in Rajno. Tisk Celtogallov je vzročil, da so v Helvecii prebivajoči Slaveni dalje naprej rivali proti baltiškem morju, in tako basen Skanda-Krakov (Krokov) do VItave in Visle prinesli.
Da je praviica od celovškega sana starejša kakor iz 7.,  8. ali 9. stoletja po Kr.,  nam poterdujejo lastna
*) Povesti od umorjenja drakonov (lindvernov) se pri severno-slovenskih narodih pogosto najdejo, to je znamnje, da je basen o Kraku bila občinska (glej: Tkany II. stran 158.) Že ostrountni Rakowiecki (pravda ruska I. str. 160, 166, H. str. 303) je Kraka in Leha za basnoslovske osebe imel. Mi bomo v članku „o Norei, o Čehu, Lehu, Mehu" itd. obširneje govorili. Tudi ruske povesti poznajo drakoubivca in njegovo ime je Kurilo, nekteri pišejo Čurilo (k == o, primeri feaca in caca, ketnsc in četna). Ali ni Kurilo pre-stavek priimena Kartikeja?
*) Nestor, edit Simkovski 17. 18.
O Dion Sic. XIV. 313.
imena na rimskih kamnih, ktere so iz Skandatovega častja vzete in podobe sanov na rimskih kamnih, kakor tudi ime SAANIVS in DRACONIA. Še žive vspomene na Krakovo častje imamo, in sicer predmestje Krakov o v Ljubljani i) in ime vesi Krakau v gornjem Štajeru. Koroške zgodovinarje, posebno pa visokoučenega g. barona Ankershofen-a, kteremu se pri tej priložnosti očitno zahvalujem za prijazno sprejetje in pri-pomoč, ktero mi je skazoval, ko sem letos v celovškem lepo uredjenem historlškem muzeji si gradiva nabiral za domačo zgodovino, živo opomnim: naj povest od celovškega sana vsestranski uvažavajo.
*) Ne daleč od Krakovega (poldrugo uro) še stoji hiša, ktera se veli „pri Škandru!" Tudi kraj Škanderce opominja na Skanda. — Kolik^o čisto indiškihimen še je na Kranskem najti: Škander, Cander (kar pomeni mesec), — Ažman kar v sanskritu pomeni pečina, skala, Felsen, Klippe), — Vega, kar pomeni berzost, velpeitas — Berzavina, Cae-lerina, Celerinus, — Cunder, Šunder, kar pomeni slu-ževni, — Arko, kar pomeni toliko kot Jarin, Jerala. Jarsa (jarko solnce). Prosim slovenske rodoljube: naj mi takošne imena nabirajo in pošlejo, kterih korenika ni slovenska ali nemška.                                                       Pis.