stev. 52. o Ljubljani, v ponedeljek, dne 4. marca 1901. Leto xxxu. Velja po poŠti: M celo leto naprej K 26'— ta pol leta pol leta „ „ 15- — ta cctrt leta „ „ 6 50 ii en mesec tt n 220 V upravništvu: sa telo leto naprej K 20'— ta pol leta pol leta „ „ 10' ta četrt leta „ „ 5' — ta en mesec ,, n 1-70 'j poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC 13 h 8 Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat , . , za dvakrat . . , za trikrat . za Jel ko trikrat V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem objavljanju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez __dvorile nad tiskarno). — Rokopisi se me vralajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —-- Vsprejtma naročnino, inserate in reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Shod ljubljanskih volivcev zaupnikov 5. L. I Ljubljana, 3. marca 1907. Danes je razvila S. L. S. svojo zastavo pred ljubljanskimi volivci zaupniki. Udeležba ogromna. Navdušenje veliko. Stranka in nje pristaši, ki jo tvorijo, so s shodom lahko popolnoma zadovoljni, ponosni nanj. 1231 volivcev zaupnikov ljubljanskih jc prihitelo na shod v zavesti, da so na zborovanju, kjer sc zastopajo prava ljudska načela. Nanašamo, da so bili na shodu ljubljanski in ne drugi volivci. Ta za boj zbrana množica daje najlepše nade, da sc Ljubljana dviga izpod ntagi-stratnega jerobtsva. XXX Shod otvori načelnik S. L. S. dr. Ivan Susteršič, živahno pozdravljen. Naglaša, da je sklicalo vodstvo S. L. S. shod, da sc raz-govorimo o političnem položaju in pa, da sklenemo, kakšnega kandidata postavimo v Ljubljani pri volitvah v državni zbor. Vsak povej odkrito svoje misli. (Dobro- in živio-klici.) Voli se predsedstvo shodu, izvoljeni so: dr. Ivan Susteršič, predsednik; njegovi namestniki: tesarski mojster Frančišek Pust; predsednik »Strokovnega društva tekstilnega delavstva za Kranjsko« Frančišek Jeraj; tvor-ničar Ivan Pollak; zapisnikarja sta: solicita-tor Alojzij Kocmur in krojaški mojster Jernej Ložar. Predsedstvo prevzame podpredsednik Frančišek Pust, ki podeli besedo dr. Ivanu Šusteršiču, da poroča o političnem položaju. X "XX Dr. Susteršič izvaja: Predvsem me veže dolžnost, da se poslovim od Vas, ki ste bili kot volivci S. L. S. dozdaj moji volivci, ker ste me volili v peti skupini. Zahvaljujem se Vam za zaupanje, ki ste mi ga izkazali, ko ste me volili leta 1900 v državni zbor in za dobo šestih let, ko sem imel dolžnost, da Vas zastopam v državnem zboru. Ves čas sem čutil in delal ne samo za kmečke interese in koristi, ampak delal sem tudi za. interese in koristi bele Ljubljane, mesta, prvostolice slovenske (Dobro- in živio-klici). Odslej ne bom več poslanec ljubljanskega mesta, a uverjeni hodite, volivci ljubljanski, da hočem tudi v bodoče zastaviti vse svoje moči in sile za interese in koristi bele Ljubljane. (Odobravanje. Zivio!) Predvsem mi je pa dolžnost, da poročam o političnem položaju. Politični položaj na Dunaju je zamotan, osobito glede na ogrsko vprašanje. Težave glede na razmere med Avstrijo in Ogrsko obstoje. Od rešitve tega vprašanja jc odvisen obstoj vsake in tudi Dečkove vlade. (Res je!) Za S, L. S. jc dana podlaga, kako stališče naj zavzame nasproti ogrskemu vprašanju. Naša stranka zavzema stališče, da ni zoper novo pogodbo, a ta mora biti taka, da varuje interese, koristi naše trgovine, naše obrti, koristi kmetskega in delavskega stanu. Za tako nagodbo smo. Gotovo pa jc, da bomo vsi poslanci S. L. S. glasovali kot en mož proti vsaki nagodbi, ako bi vsled ošabnosti in predrznosti Ogrske taka nagodba nc bila mogoča in stali zato, da bodimo vsak ob svojem. (Odobravanje.) Videli bomo potem, kako daleč bodo prišli Mažari. V resnici je položaj danes ta, da je Avstrija odvisna od Ogrske. Mi pa tc odvisnosti ne moremo več prenašati. Priznavamo Ogrski samostojnost, nc moremo pa priznati, da smo mi odvisni od Ogrske. Bodimo enakopravni. Danes pa tega ni. Medtem ko plačujejo Ogri k skupnim potrebščinam 30, mi pa 70 odstotkov, imajo pa dejansko Ogri 70, mi pa le 30 odstotkov pravic. (Žalostno.) Cc ne pride do poštene pogodbe, potem bodimo samostojni in imejmo samo z Ogri eno skupno: enega vladarja. Poroča sc o pogajanjih med našo in ogrsko vlado in da stvari slabo stoje. Da jc prišlo do tega, da so imeli Ogri več pravic kakor mi, ic bil kriv ravno krivični način sestave državnega zbora pri nas. Ogrski državni zbor ic bil voljen na bolj pametni podlagi, kakor naš, in konec je bil, da smo bili mi vedno spodaj. (Tako je!) Zdaj bo novi naš državni zbor mnogo močnejši, kakor ogrski. Vlada nc bo govorila kakor dozdaj le v lastnem imenu, marveč govorila bo v imenu vseh 26 milijonov avstrijskih državljanov. Padla bo vsaka vlada in sc ne bo vzdržala 24 ur, ako se bo igrala z ljudstvom. (Durno odobravanje.) Vladalo pa nc bo več tudi visoko uradništvo. Nastopila bo doba parlamentarnih vlad. Ze sedanja vlada se proglasuje za parlamentarno vlado, ker sedi nekaj poslancev v njej. To se bo vdomačilo po novem državnem zboru brez dvoma popolnoma. Konec bo, da bo vladal državni zbor, vlada bo pa le zvrševalni činitel.i državnega zbora. (Živahno odobravanje.) Vlada bo sestavljena iz članov državnega zbora: poslancev. (Prav tako!) Za S. L. S. bo nastopilo vprašanje, ali postane vladna stranka ali pa vstopi v odločno opozicijo. Tret.e poti ne bo. S. L. S. si izbere eno ali drugo pot. Ce bo mislila, da služi bolje svoji stvari, bo vladna stranka, čc bo pa uvidela, da služi bolje svoji stvari, vstopila bo v opozicijo. Vse je odvisno od zaupanja, ki ga bodo imeli zastopniki S. L. S. do vlade. Sedanja vlada v sedanji svoji sestavi ni več vzdržljiva. Sestav vlade se izpremeni po bodoči večini v državnem zboru in sc odloči, ali sc pridruži sedanja vlada večini ali pa odstopi. Bodite, velecenjcni volivci-zborovavci, uverjeni, da sc pridruži S. L. S., kamor ii bo velevala vest in kakor bodo zahtevale koristi celokupnega slovenskega ljudstva. (Zivio! Hrupno pritrjevanje.) Potrebno .ie, da si ogledamo sovražnike, s katerimi sc bo boriti S. L. S. v sedanji državnozborski volivni borbi. V beli Ljubljani se bomo udarili z liberalno in socialnodemokraško stranko. S. L. S. stoji že leta in leta v brezobzirnem odločnem boju z liberalno stranko. Nadaljevala bo ta boj brezobzirno, ker je liberalna stranka v škodo in sramoto slovenskemu narodu. (Tako je! Bučno pritrjevanje.) Glasilo liberalne stranke »Slovenski Narod« sc je pečalo predvčerajšnjim s kandidaturami, ki jih je postavila S. L. S. v četrtek. Jako Ijubeznjivo se je buvil »Slovenski Narod« z mojo osebo, da sem drzen političen slepar. (Sramota.) Kdo jc političen slepar? Kajneda, tisti, ki drugače govori in drugače dela. (Tako je!) Dne 15. novembra I. I. so zbobnali liberalci skupaj klavrni shod, kateremu so nadali ime zaupni shod narodno-napredne stranke. Bilo jih jc komaj petina toliko s ccle dežele, kolikor Vas jc danes skupaj. In tam na tistem shodu so sklenili : »Slovenska narodna napredna stranka stoji na načelu splošne in enake volivne pravice.« lin teden pozneje so pa glasovali njihovi poslanci na Dunaju v državnem zboru za neenako volivno pravico (Bučen smeh), namreč za pluralitetno volivno pravico, po kateri bi imeli nekateri, ki so bolj ošabni, ko drugi, pravico do več glasov, da bi obdržali vpliv nekateri, ki ga izgube po splošni in enaki volivni pravici. Sc en teden se niso mogli liberalni poslanci držati svojega programa in glasovali so proti svojemu pred tednom sklenjenem programu. Kdo je torej večji politični slepar, kakor tisti, ki slepi ljudstvo in ki glasuje proti svojemu programu. To jc politično sle-parstvo in predrznost, ker vedno vpijejo o sleparstvu, a so sami pravi politični sleparji. (Tako je!) Pravijo, da jc »Slovenski Narod« glasilo inteligence. No, »Slovenski Narod« je visok v psovkah in v surovostih in v tem ga ne preseže nobena baraba. (Dučen smeh.) Cc obstoji v psovkah in v surovostih inteligenca, potem nc vem, kaka bode prihodnjost slovenske inteligence. Resnica pa je, da je zbrana za »Slovenskim Narodom« neka klika, ki je hotela vzeti v zakup inteligenco. In proti tej kliki gre naš boj. Z dežele smo jih prepodili in da bodo prepodeni tudi iz bele Ljubljane, zato jamčite Vi volivci, ki ste se zbrali v tako ogromnem številu na našem shodu. (Tako je! Zivio0 Liberalno glasilo jc tudi pisalo o enem naših kandidatov, in siccr o delavskem kandidatu, da se bodo smejale Drobničeve krave, ko bodo izvedele o Gostinčarjevi kandidaturi. (Smeh.) Svetujem »Slovenskemu Narodu«, naj ne piše preveč o Drobničevih kravah. Naj bo prepričan, da se bodo dne 1-4. maja Drobničeve krave gotovo smejale, ko bo zmagal naš delavski kandidat. (Smeh.) Crknile pa ne bodo Drobničeve krave ta dan, ampak crknil bo nekdo drugi, namreč liberalna stranka. (Bučen smeh. Pritrjevanje.) No, če bi bila resnica, da dosežejo samo učeni ljudje kaj v državnem zboru, bi že razumeli ošabnost liberalne stranke in pa ošabne st njenega glasila. Saj so imeli liberalci v državnem zboru samo učene ljudi, ki so študirali na vseučiliščih. Bili so državni poslanci liberalne stranke dolgobradati notar Plantan, dolgi dr. Ferjančič in okrogli dr. Ivan Tavčar. (Smeli.) Sami gospodje, učeni in izštudirani. A kako so se pokazali s pridnim in intenzivnim delom v državnem zboru? Zadnji delavec bi gotovo boli pametno in pridno zastopal koristi svojih volivcev v državnem z!x)ru, kakor so to storili ti gospodje. (Res je!) Kaj je storil dr. Tavčar za stolno mesto Ljubljano, kaj zastopnik gorenjskih in notranjskih mest dr. Ferjančič in kaj za dolenjska mesta in trge notar Plantan? Povejo naj svojim volivcem, kaj so storili? Kadar sem videl na Dunaju kakega teh treh mož, ni mi bilo potrebno gledati v pratiko, vedel sem, da je prvi v mesecu in da so prišli po svoje dijete na Dunaj. Drugače jih nisem videl. Na vprašanje, kaj jc storil dr. Tavčar za Ljubljano, kaj dr. Ferjančič za gorenjska in notranjska mesta in notar Plantan za dolenjska mesta, je odgovor velika ničla. O vsem njihovem delu bi se dalo reči. da so se edinole zavzemali za ožjo svojo kliko, za avanzma onih, ki spadajo'v to kliko. Fdino in izključno skrb so imeli, da spravijo naprej nekatere izmed svoje ožje kiike. Kaj imajo volivci, kaj ima uradništvo od tega, da ie avanziral hitrejše kak pristaš tc klike? Ni-Ii to največja krivica, da pridni in zvesti uradnik ni imel prilike, da avanzira, ker je bil preteriran, ko jc bil na vrsti, v korist kakemu pristašu te ožje klike. To .ie velika krivica za one uradnike, ki sc niso greli v solnč-nih žarkih ožje klike. To je bilo vse. zakar so preletaii ministrstva. Kaj drži meščanstvo? Obrtnija, delavstvo, trgovstvo. (Tako je!) In kaj so storili liberalni poslanci za te stanove? Nič! Nobene besede niso izpregovorili. S tako zaspanimi poslanci, ki so se odlikovali s popolno nedelavnostjo in lenobo, si je pridobila liberalna stranka splošno zaničevanje v državnem zboru še cclo pri delavnih somišljenikih drugih liberalnih strank. Tako lenih, za vsako delo nesposobnih poslancev, kakor so bili slovenski liberalni poslanci, nisi dobil v državnem zboru, čc si jih iskal podnevi s svetilko. Sc vsenemški Malik je duševni velikan v priueri s slovenskimi liberalnimi poslanci. (Živahno odobravanje.) Državnozborski stenografični zapisniki potrjujejo, da še ust niso odprli v zbornici. V obrtnem odseku je bil član tudi LIK6K. Godec Marko- Spisal S. S. Oni dan pa je prišel v našo vas godec Marko. Bilo je nenavadno mrzlo jutro, velik sneg ic ležal nad pokrajino in ljudje so se skrbno zavijali v kožuhe. Tja črez polje se je vlekla žalostna zategnjena pesem m vrane so liripavo krakale na visokih jagnjetih. Vsepovsod je bila puščoba in nikjer ni bilo čuti nič veselega. Umrla jc narava in zdelo se ic, da so umrli tudi ljudje. Godec Marko pa ni bil tih in miren človek. Cez hrbet mu je visela harmonika, na nogah je imel velike čevlje, na glavi pa kuč-mo-polhovko, malo na levo uho pomaknjeno. Večen smeh ga je bil in nikdar ni bil žalosten. Prinesel jc s seboj veselje in radost. Godcc Marko ni poznal očeta niti matere; tudi bratov in sester ni poznal — vsi so mu umrli, ko ie bil šc majhen. Sorodnike jc sicer imel, toda ti so bili razkropljeni po vsem božjem svetu. Prišel je v vas, pa nihče ni vedel, odkod. Šel ic k županu veselega obraza in brez skrbi in mu povedal, da bi se rad nastanil v vasi: Rekel je, da nc bo v nadlego ne njemu, ne drugim ljudem. Zupan ga je vprašal, odkod je pravzaprav, pa Marko mu ie odgovoril: »Godec Marko jc od povsod.« Zupan ga ic vprašal za potni list. pa Marko mu je dejal: »Oj, dobri človek, poglejte harmorniko, ta je moj potni list.« In zraven sc je zasmejal tako brez- skrbno in veselo, da jc vdobrovoljil še župana, ki je bil drugače siten in čmeren človek. »No. dobro, godec Marko,« dejal mu je slednjič župan, »pa ostani pri nas v vasi, če žc ravno želiš. Ampak povej mi, ljubi godec, kjer misliš stanovati. Nikjer v vasi ni zate pripravnega kotička. Tam gori v tisti Krajčkovi bajti bi žc lahko bil, pa sc jc ravno pred enim tednom strop udri v sobi. Drugega prostora pa res nc vem zate. Kaj misliš storiti?« Godec Marko jc pokazal bele zobe in se zvonko nasmejal: »Ves svet jc moj, oče župan! Danes tukaj, jutri tam.« Tako je rekel, obrnil sc na peti in šel počasi iz sobe. Na pragu sc je šc enkrat obrnil in se vnovič zasmejal; potem pa je odšel veselih korakov naprej po vasi. »Čuden fant je to, Katra,« dejal ie župan po odhodu veselega godca svoji ženi. »Nič mu ni mari, kje bo jedci in kie bo spal. Meni sc zdi, da jc fant malo prismojen; vendar nočem govoriti slabo o ljudeh, katerih šc nc i>oznam dobro. Zdi se mi sicer, da je pošten, in ako je, potem bo vse dobro.« Godcc Marko jo jc zavil naravnost v krčmo. Ko jc stopil notri, videl ni drugega, kot krčma rja in dva pijanca z zabuhlima obrazoma. »No, takih ljudi pa žc zlepa nisem videl, kot so v tem kraiu. Kmalu naredim konec tei žalosti.« In Marko sc je dobrovoljno nasmehnil pod črnimi, skrbno navihanimi brki. Naročil jc krčmarju, naj mu prinese polič vina, postavil jc harmoniko v kot pri peči in sedel za mizo. Krčmar ga je ogledoval začudeno, kakor preje župan. Postavil jc pred njega vino in vogel belega kruha. V sobi je bil molk in ni bilo čuti drugega, nego enakomerno tiktakanje stare stenske ure. Onadva človeka z zabuhlima obrazoma tudi nista nič govorila; oba sta imela glavo oprto v dlani in gledala nepremično vsak v svoj kozarec pred seboj. Neka nejevolja sc jc pokazala Marku na obrazu, šel ie k peči in segel po harmoniki. Toda premislil se jc, šel nazaj k mizi. sedel na stol in si natočil polno kupico vina. Tedaj pa sc jc zgodilo, da je stopila v sobo Ana, krčmarjeva lepa hči. Pogledala jc godca Marka in tudi on jo jc pogledal. Vjelc so sc njune oči, ona jc zardela in Marka je prešinilo neko sladko čuvstvo. »O.i, lepa deklica!« vskliknil je, »pojdi sem pit mojega vina iu povei mi, kako ti je ime.« Ane jc bilo sram, pa šla je vseeno k mizi, kjer jc sedel Marko, pomočila samo ustne v vinu in postavila kozarec nazaj pred njega. »Ana mi jc ime,« rekla je sramežljivo in brž stekla iz sobe. Marko pa jc bil ves iz sebe, kajti prišlo je nadenj vse kar hipoma. Zahrepcnel ie po deklici in sam ni vedel, kaj bi storil, ako bi jc nc videl več. Šel ie k peči, vzel harmoniko in zaigral tako veselo pesem, da sta celo pijanca povzdignila glavo in sc tudi onadva zveselila. Marko pa ie godci in godci do večera, kajti ni ga bilo tedaj srečnejšega človeka od njega. Prišli so v krčmo šc drugi ljudje, prišli so fantje in dekleta, katere je privabila vesela godba. Toda godcu Marku se je zdela Ana najlepša izmed vseh deklet. Ljudje so pili, razvneli so se nazadnje in zaplesali, zaljubljeni Marko jim jc pa godci. Ana je imela veliko dela. Vedno je tekala po sobi in nosila pivccm vina na mizo. in Marko ui odvrnil niti trenutek očesa od nje. Bilo jc žc pozno v noč, ko so se odprla vrata krčme in v sobo jc stopil visok, močan mladenič, za glavo višji od drugih in sedel za mizo k pivcem. Ana jc brž pritekla k njemu, podala mu roko in sedla na stol jooleg njega. Govorila sta precej časa, nato pa mu je prinesla vina na mizo. Kar ie zagodel Marko na harmoniko urno polko. Fantje in dekleta so planili kvišku in sc začeli vrteti. Dolgi fant je ponudil roko Ani in zaplesala sta tudi onadva z drugimi. Tačas pa je vprašal godec Marko fanta, ki jc sedel poleg njega, za ime onega dolgina, ki je plesal z Ano. In fant mu ic odgovoril: »Pobcrinov Jože jc, krčmarjevc hčere bodoči mož. Ali ni postaven, kaj? Pa močan je iu nc boji se nikogar. V nedeljo bo zadnji oklic, potem pa poroka.« Tako je pravil fant Marku. Tedaj pa jc naenkrat zaječala harmonika, kakor drevo, katero zlomi vihar. Plesalci so se spogledali Marko ni več godel. Vstal jc nekoliko bled, djal harmoniko na ramo, plačal, kar je spil in snedel in šel počasi iz sobe. Predno pa je prijel za kljuko pri vratih, obrnil se ie šc enkrat nazaj po sobi in dejal: »Oj, zbogom krčma, zbogom krčmar in njegova lepa hči, zbogom dragi ljudje, videli me ne boste več.«-- V jutro jc prišel godcc Marko v našo vas, odšel ie iz vasi ponoči, nepoznan, kakor je bil bil prišel. dr. Ferjančič. Tudi jaz sem bil član tega odseka. In v vseh teh šestih letih ni bilo videti dr. Perjančiča nad trikrat v tem važnem odseku, ust pa sploh nikdar odprl ni. In to je bil zastopnik naših obrtnikov v slovenskih gorenjskih in notranjskih mestih! Druga stvar je, ko se je šlo za potresno posojilo. Kdo je kaj storil, da se je zlajšalo plačevanje potresnega [»osojila? Samo naša stranka. Liberalni poslanci so celo ovirali to akcijo. Stavil sem leta 1901 predlog, da se brezobrestno potresno državno posojilo odpiše. Zoper ta predlog je nastopil dr. Tavčar, poslanec ljubljanskega mesta. (Sramota.) Kake težave smo imeli, da kaj dosežemo, uvidite, ko je celo dr. Tavčar nasprotoval delu za koristi svojih volivcev. (Sramota.) Sam ljubljanski župan Hribar je to občutil in je v zadnjem času prišel k meni na Dunaj in me prosil, naj mu grem na roko, kadar se je šlo za koristi Ljubljane. To ni nobena tajnost in zato to lahko povem. In tudi za žu-patia Hribarja je to častno in ne sramotno, da je iskal pomoči pri načelniku S. L. S. Uvi-del je, da ni imel poslanec Ljubljane nobenega ugleda in pomena. In jaz sem za Ljubljano storil vedno vse, kar je bilo v mojih močeh. Vsaj sem bil kot poslanec pete kurije tudi zastopnik ljubljanskih volivcev in je bila to moja dolžnost. Za slovo od liberalne stranke bi še rad povedal neko povest. Ne vem, če ste že čuli povest od »Zelenega osla«. (Klici: Povejte! Smeh.) Torej povem. V nekem mestu so imeli gostilno »Pri zelenem oslu«. Gostilničar je bil prijazen, postrežljiv. In ljudje so radi hodili vanjo. Nič čudnega, da je zabogatel gostilničar »Pri zelenem oslu«. In kakor nekateri ljubljanski gospodje, postal je gostilničar »Pri zelenem oslu« ošaben. Ni bil več tako prijazen, postal je moški, postregel tudi ni več tako, kakor prej. Seveda posnemalo ga je tudi njegovo osobje. Gostilničarja »Pri zelenem oslu« je jezilo njegovo gostilniško ime. Seveda, osel ni nobeden rad. ln odpravil je desko nad gostilno z napisom »Pri zelenem oslu« in nabil nad gostilniškim vhodom napis: »Pri dunajskem mestu«. Neki drugi gostilničar je že dolgo opazoval in zavidal gostilničarju »Pri zelenem oslu«, zdaj »Pri dunajskem mestu« njegovo blagostanje in hitro je porabil priliko in dal na svojo gostilno desko z napisom: »Pri zelenem oslu«. In ljudje, siti prevzetnosti in ošabnosti gostilničarja »Pri dunajskem mestu«, so jeli zapuščati gostilno »Pri dunajskem mestu« in pričeli zahajati v gostilno z napisom »Pri zelenem oslu«. Kar naenkrat je postala prazna gostilna »Pri dunajskem mestu«. To pa seveda gostilničarju ni bilo nikakor všeč. Mislil je in mislil in končno razobesil desko »Pri pravem oslu«. (Bučen smeh pri vsakem govornikovem stavku.) Gostilničar, ki je končno obesil nad svojo gostilno napis: »Pri pravem oslu«, to je stara liberalna stranka, oni pa, ki je po zgledu starih obesil napis »Pri zelenem oslu«, to je pa mlada liberalna stranka. Volivci! Glejte, da se bo reklo po volitvah o liberalcih. To je stranka »Pri pravem oslu«! (Zivio-klici. Smeli. Ploskanje.) Nekaj besed naj izjavim o socialni demokraciji. Socialnodemokraška stranka je edino resna stranka, s katero se bo borila kot z upravičeno stranko S. L. S., ker liberalna stranka ni vzdržljiva, zato ker nima korenin v ljudstvu. Edini resni nasprotnik S. L. S. jc socialna demokracija, ker ima svoje korenine v ljudstvu in je demokratična, kakor naša stranka: Odkrito izjavljam: boj socialnodemo-kratični stranki velja na celi črti, ker vodijo njena načela do katastrof in do velike nesreče med narodi. Odkrito pa tudi svetujem onim, ki so še pripadniki liberalne stranke: Kdor nima nobene vere več, kdor nima več krščanskega svetovnega naziranja, ta naj gre s socialno demokracijo. Kdor si je pa še ohranil versko prepričanje, takemu svetujem, naj vstopi v naše vrste. Sprejmemo ga z vese ljem. Nikdrr mu nihče očital ne bo, da je kdaj pripadal liberalni stranki. S. L. S. želi, da vse sloje združi v svojih vrstah, da bomo sposobn zastopati celotno slovensko ljudstvo. Največjega pomena je tudi za Ljubljano, da izvol 14. maja za poslanca pristaša S. L. S. Kako bo zastopal en liberalni poslanec koristi Ljubljane, saj trije niso bili v stanu, da to store Kaj je pa en sam med 516 poslanci, ki lx našel naše nasprotstvo? Ljubljana, ako hoče biti zastopana v novem državnem zboru, mora imeti poslanca S. L. S. Ljubljana, glavno mesto Kranjske, se ne sme pod nikakim pogojem ločiti od dežele. Dežela in glavno mesto morata skupaj korakati! Ponosno bo slovensko ljudstvo na prvostolico slovensko, ako se izvoli poslanec S. L. S. Cela S. L. S. bo zastavila vso svojo moč in silo za podporo beli Ljubljani, ako zmaga v njej njen pristaš Stara suknja liberalna je postala stara, uma zana jc, strgana. Krpanje ne pomaga, krpe ne izgledajo čedno. Naj dobimo po volitvah novo, čedno, neomadeževano slovensko zopet belo Ljubljano. V to pomozi Bog! (Živahno odobravanje. Ploskanje. Zivio-klici.) XXX Dr. Šusteršič prevzame predsedstvo, podeli besedo deželnemu poslancu dr. Janezu Ev. Kreku, da poroča o nastavljenju kandidata S. L. S. za mesto Ljubljana. Dr. Krek razvija sledeče misli: V imenu glavnega odbora S. L. S. mi je čast, da poročam o predlogu, ki ga stavi vodstvo S. L. S.glede na državnozborsko kandidaturo v Ljubljani. Predno pa se lotim vprašanja, mi je dolžnost, da dokažem: 1. da je upravičen današnji shod postaviti državno-zborskega kandidata za mesto Ljubljana, in 2. da je upravičena S. L. S. postaviti kandidata za Ljubljano. Dokaz, da ste upravičeni sklepati, o tem dokazuje Vaše število. Svojim zaupnikom smo strogo naročili, da naj vabijo na današnje zborovanje le mestne, ljubljanske volivce. To naglašam, ker vem naprej, da se bo poizkušalo zatreti \ tis današnjega shoda in da se bo zato naglašalo, da so navzoči na shodu tudi iz okolice. Zavestno in možato ste se odzvali strankinemu vabilu. Poznam Ljubljano iu vem, da je v tej dvorani zbrana taka množica ljubljanskih volivcev, kakršne še ni zbrala v Ljubljani nobena stranka sama na svojem zborovanju. Drugo očitanje slove, da smo samo kmečka stranka, stranka nižjih slojev. Bralo se je v »Slovenskem Narodu«, da se je zabavljalo v četrtek na shodu zaupnikov S. L. S. proti slovenskemu meščanstvu. Ako to trdi list, ki ni priobčil kandidatov S. L. S. ob onem času, ko izhaja »Slovenski Narod«, vse sprejete kandidate, potem lahko sodimo, koliko verodostojnosti gre takemu listu. Ce očita meni, da sem trdil preveč, češ, da v četrtek ni bilo dovolj prostora poleg zaupnikov z dežele tudi za zaupnike S. L. S. iz mesta, pravim: Poglejte tc vrste in recite: je-li bilo mogoče v četrtek vse te vrste spraviti te prostore? (Ni mogoče!) Kar so trdili v svojem listu, ni resnično, to potrdi lahko vsak, ki je bil tu v četrtek in ki je navzoč danes. Pritrjevanje.) S. L. S. je upravičena, da stopi pred vas in vam nasvetuje kandidata za Ljubljano. Gorje stanu, ki stoji danes na vzvišenem stališču in hoče biti več, kakor drugi stanovi. Le v zvezi z drugimi stanovi je mogoče, da se zravnajo nasprotja. Mi nismo in nočemo biti samo kmečka stranka, nismo in nočemo biti samo obrtna stranka, nismo in nočemo biti samo uradniška stranka, nismo in nočemo biti samo duhovska stranka, nismo in nočemo biti stranka kakega posainnega stanu. Zbiramo vse demokratične. sloje k skupnemu delu. Ravno to ie razloček med našo in liberalno stranko, da si misli meščanstvo, da bodi neka posebna četa v družbi, ker je boljše oblečeno in hodi zato ločeno in se ogiba tistih, ki nimajo tako lepe obleke. Misli: zaničujmo nižje sloje, S. L. S. ne priznava. S. L. S. priznava načelo: vsi smo politično popolnoma enakopravni. (Dobro-klici.) Odločno sem in nastopam proti natolcevanju, češ, da se dela, naj bi imel moj stan kake posebne predpravice. Izključeno je, da to načelo prodre v demokratični družbi. V onem trenotku, ko bi imel kak stan več predpravic in vpliva, v tistem trenotku bi to škodovalo največ stanu. Da ima naša duhovščina vpliv med ljudstvom, je vzrok, ker je naša duhovščina demokratična. (Res je!Pritrjevanje.) Ko bi ne bila naša duhovščina demokratična, stala bi osamljena. (Tako je!) Srednji vek je umrl. Ne zbujajmo mrliča. Danes ni več stan nad stanom, kakor v srednjem veku, ampak stoji stan poleg stanu. Gorje stanu, in bodisi uradniški, trgovski, duhovski ali katerikoli, ako bode odklanjal in sc upiral tej resnici. Nujno je, da si pridobi vsak stan tudi vpliv v družbi na demokratičnem temelju. Ni pa mogoče, da bi stal v naši družbi stan nad stanom. (Odobravanje.) Iz vsega srca pritrjujem svojemu načelniku dr. Šusteršiču, da mora pasti popolnoma liberalna stranka, ki zaničuje ljudstvo, ki mi sli, da so višji sloji več, kakor nižji, ki se boji priti med ljudstvo in ne priznava, da smo si vsi enaki. Ta stranka mora propasti. Kdor pripomore k temu propadu, pomaga, da se vzdi gne ugled našega naroda, države. Naš narod, majhen, nima plemstva, ki bi igralo kako vlogo. Ce se trdi po slovenskem izobraženstvu da naše slov. ljudstvo ni izobraženo, vprašam, kdo je kriv, da ljudstvo ni izobraženo? Ljudje, ki jih ti zaničuješ, delajo. In če jim manjka izobrazbe, si ti kriv, da je.manjka. Uči ga, zbiraj ga, potem bo sposoben, da nastopi kot izobražen narod. Cc sc hoče delati, ne sme se delati razloček med sloji. Ikidoč-nost imajo stranke, ki ne poznajo meščanstva kot posebni stan. Vi vsi spadate v kategorijo ljudstva. Ta misel je prava, v to ljudstvo spada vse. Kdor misli in sodi drugače, ta je že prespal razvoj družbe zadnjih 30 let. To stališče zastopata dve veliki struji. ki imata pri hodnjost. lina ljudska struja z brezverskimi načeli, socialna demokracija, druga demokratična ljudska struja s krščanskimi temeljnimi načeli. V veselem medsebojnem prihodnjem boju teh dveh mladih, svežih strank s svojimi jimi ideali, s svojimi načeli, takrat bo vmes stisnjena vsaka stranka, ki ne priznava enakopravnosti stanov. (Pritrjevanje.) S tega stališča je postavila kandidate S. L. S. Kandidati morajo biti vzeti iz vseh slo jev. 1'ri posvetovanjih o postavljanju kandidatov se nismo vprašali, koliko premoženja ima kak kandidat in kaka šolska izpričevala ima. Vsak sloj imej zastopnika, to je bilo vodilo. Sloj ne imej zaupnika, ki bo zastopal njegov stan, marveč imej svojega zastopnika iz lastnega stanu. Stranka zastopa vse sloje naroda. Poslanci morajo zastopati tudi vse sloje. Za kontrolo je dovolj, da ima zastopnik poslanec dovolj srca za svoj stati. Ni treba da pozna postave, državno upravo, da ima juridične študije. Dovolj je, da se vestno udeležuje posvetovanj in pazi na koristi svojega stanu. V tej stranki in tudi v poslancih te stranke imamo dovoli moči in inteligence, da si pridobimo ugled. Besedam v »Slovenskem Narodu«, da je dr. Krek prismojeni hujskač, najodločneje ugovarjam. Vem o njem, da je slab človek, a vem tudi. da je to, kar zna, točno in vestno študiral. Zmaguje pa s svojo logiko, dosled nostjo, to vam o Kreku, ki ga dobro poznam, lahko povem in zanesite se, da je res tako. (Živahno pritrjevanje.) Culi smo tu in tam ugovore: Saj srno videli, da ie dr. Žitnik v državnem zboru spre- tno zastopal koristi obrtnikov. To je že res. Pa velikanski razloček je, ako govori o stvari obrtnik sam ali pa kdo drugi. Za pridigarja, za inštruktorja je dober dr. Žitnik. A da bi vso stranko vnel in vžgal za zahteve svojega stanu, zato mora biti obrtnik sam poslanec v stranki in zato mora biti v naši državno-zborski delegaciji zastopan obrtni stan. Razna mnenja so bila v stranki, kdo in kje naj bi se postavil kandidat obrtnega stanu. Tu se pa predstavi načelniku S. L. S. odposlaništvo obrtnikov, ki ga je naprosilo, naj postavi stranka kandidatom kakega obrtnika. Načelnik je prosil odposlaništvo, naj mu naznani kraj in osebo. Cez nekaj časa se je predstavilo dr. Šusteršiču zopet odposlaništvo obrtnikov, ki je izjavilo, da žele obrtniki, naj bi kandidirala stranka obrtnika v Ljubljani in sicer naj bi bil kandidat Ivan Kregar. (Zivio!) Načelnik je poročal o tem strankinemu vodstvu in po sklepu strankinega vodstva vam o tem poročam in priporočam kandidaturo Ivana Kre-garja. (Zivio-klici!) Očitajo Kregarju, da je klerikalec. Klerikalec ni bil nikdar in biti ne more. Klerikal-stvo pomenja nadvlado duhovščine. Te pa naša stranka ne mara in se ji protivi, kakor nadvladi vsakega posameznega stanu. Ivan Kregar je bil in je še naš pristaš. Le svojega pristaša mora priporočati naša stranka. Kdaj pa je nastopal Kregar za nadvlado duhovskega stanu? Nastopal je odkritosrčno javno le za obrtni stan in za njegove koristi. Glede na zastopanje obrtnih koristi se ni bal nobene zamere. Kadar se je šlo za obrtne koristi, je bil Kregar tak prijatelj liberalnim, kakor našim obrtnikom. Zato je bilo mogoče, da so se združili obrtniki za njegovo kandidauro. To pa jc mogoče bilo le, ker je Kregar demokrat. Trdno pričakujem, da bo stal Kregar na skrajnem demokratičnem krilu naše stranke, kjer stojiva skupno s strankinim načelnikom dr. Šusteršičem in upam, da se nama pridruži z Jožefom Gostičarjem tudi Kregar. V organizaciji naše državnozborske delegacije ne pomenja načelnikov in moj in nobenega drugega glas več kakor en glas. Nič več in nič manj ne bo veljal Kregariev glas kakor glas našega načelnika. Organizacija naša državno-zborska je demokratična, kakor .-ie demokratična cela naša stranka. Hlapčevskega duha Kregarju ne moremo očitati. Ne boji se nikogar in vsakemu pove odkrito resnico. (Pritrjevanje.) Prepričan sem, če store naši somišljeniki svojo dolžnost, zmagal bo v Ljubljani Ivan Kregar. (Dobro. Pritrjevanje.) Nobena grožnja ni, kar zdaj povem. Je priprost sklep, ki ga je stavil na shodu zaupnikov S. L. S. tukaj v četrtek kmečki župan: stranka podpiraj le svoje ljudi. Ta sklep je bil tudi sprejet. To je zdaj dolžnost stranke. Naši poslanci vsled tega sklepa vezani, ne bodo smeli podpirati nepristašev. (Prav tako!) Politične razmere so pri nas razdiiane. Poizkusila je organizacijo našega ljudstva socialna demokracija, a izvedla jo je naša stranka. KiU pa pomenja list, ki ga ima liberalna stranka? Slabo urejevali. O današnjem shodu bodo pisali, ko vidite sami, koliko da nas je: da nas je 40 do 60, nekaj mežnarjev, farjev in skupaj prignanih backov, meščanstva pa da ni. Vi boste lahko potem sodili o resničnosti tega lista. Z odprtimi rokami sprejmemo v našo sredo vsakega prijatelja naših načel. Prva podlaga je versko prepričanje. Gotovo v tej stranki deluje z uspehom, ki ima dobro voljo za ljudstvo. Lahko se bo reklo, kaj vse, to in to potrebuje naše mesto. Prepričan sem, da bomo lahko merili uspehe po tem, kar bomo storili. Ako pokažete vsi, kar vas je dejansko tu, svojo strankino zavest, da oddaste svoj volivni listek za kandidata, ki si ga izberete danes in da dobite zato še, ki jih danes ni tu, ne dvomim, da zmaga v Ljubljani naš kandidat. Končno priporočam v imenu stranke še enkrat in prosim: pritrdite kandidaturi Ivana Kregarja. (Živahno odobravanje.) XXX Predsednik dr. Šusteršič otvori razpravo in podeli besedo kolarskemu mojstru Anžiču, ki iskreno pozdravlja predlog vodstva S. L. S., ki priporoča kandidatom mesta Ljubljane obrtnika Kregarja. Naglaša, da je on iskren prijatelj S. L. S. A kljub temu naglaša, da so sicer govorile mnoge stranke lepo, a pozneje niso države svoje besede in zašle na neprava pota. In zato jc |>otrebna kontrola o strankinem delovanju po volivcih in to kontrolo morajo volivci vršiti. Kandidaturo Kregarjevo najtoplejše priporoča. Kregar se je priboril do mojstrstva in ima še zdaj žuljave roke. Kar je, je postal z žuljavimi rokami. Ponovno naglaša, da je iskren prijatelj S. L. S., a stranka mora zastaviti vse svoje moči proti vojaštvu. Pozovcjo me na orožno vajo in me ne vprašajo, če imaš kaj jesti in če strada doma tvoja žena. Zahteva: Slovenska Ljudska Stranka zavzemi odločno protivojaško stališče. (Odobravanje.) Dr. Šusteršič |x>deli besedo tov. Jeraju ki se tudi strinja z izvajanjem predgovornika glede na vojaštvo. Pravi: Ce se nisi naučil pri vojakih v treh letih dovolj, zakaj se moraš potem še učiti vsako drugo leto. Zakaj se vsako drugo leto ne zahteva, da bi ponovili, kar smo sc naučili v ljudski šoli? Glede na Kregarjevo kandidaturo izjavlja, da je vzeta ljubljanskemu delavstvu iz srca. Zavzemal se je Kregar vedno za delavstvo in zato jo priporoča v imenu delavstva. (Živahno odobravanje.) X X X Predsednik dr. Šusteršič podeli besedo pasarskemu mojstru Ivanu Kregarju, ki iz vaja: Ravno prihajam od zadružnega shoda kovinske zadruge in čujem, da se Je mene predlagalo kot kandidata mesta Ljubljane za prihodnji državni zbor. Sprejmem delo, vsaj sem od svoje mladosti navajen dela. Poleg svojega dela sem pa nastopal tudi agitato-rično in sicer za stranko, ki danes tukaj zboruje. Bil sem pred leti izvoljen v okrajno bolniško blagajno in sem postal načelnik. Storil sem, kolikor se je dalo storiti, posebno za delavstvo. Dokaz temu je, da me ie mestni magistrat po kratki dobi svojega delovanja suspendiral, z motivacijo, da preveč pustim izplačati bolnim delovcem. Pa tudi z delodajalci smo se razumeli. Šlo je vse gladko. Druga korporacija, v katero sem bil izvoljen, je trg. in obrtna zbornica. Moje delovanje v tej zbornici mislim, da je vsiin, posebno pa gospodom obrtnikom znano. Stavil sem veliko predlogov v prospeh malega obrta, pa tudi važnih za splošnost. Vam pa hočem narisati v kratkih potezah moje delovanje v novem državnem zboru v slučaju izvolitve. Glavno vprašanje v prihodnjem državnem zboru bo pogodba z Ogrsko. S. L. S. bo glasovala za pravično pogodbo ali pa za popolno ločitev. Zanimal se bodein za obrtno vprašanje. Obrtništvo je danes v obupnem položaju. Temu treba odpomoči. Obrtni zakon je še vedno pomanjkljiv. Res je sedaj potrjen obrtni red, katerega je sklenil državni zbor. Priznati moramo, da je veliko boljši nego je bil stari. Stavil sem tudi v trgovski zbornici predlog v prilog zasebnih uradnikov. Culo se je, da sklepajo nekatere obrtne in trgovske zbornice prošnje do gosposke zbornice, naj ta nikar ne potrdi zakona glede na starostno zavarovanje zasebnih uslužbencev kakor ga je odobrila poslanska zbornica. Povod do tega predloga mi jc dalo načelo: boljše nekai, kakor nič. In ravno to je trdil zadnjič na shodu zasebnih uradnikov v Narodnem domu poročevalec. Vstal pa je župan Hribar in govoril proti predlogu. (Medklici: Banka Slavija!) Naglašati mi je, da je bil ravno poslanec S. L. S. dr. Žitnik za najradikalnejše zahteve malih obrtnikov. Priznam, da je novi obrtni red nekoliko boljši, a manjka mu še veliko. In potem uprava: Kako delajo nekateri uradniki obrtne oblasti, nam je vsim obrtnikom predobro znano. Vsaj čujemo vsak dan pritožbe, kaj se je temu ali drugemu pripetilo. In razlaganje postav, vsak po svoje, ta obrtni komisar po svoje, drugi zopet |xj svoje. Točnosti in jasnosti je treba v postavi, potem se marsikaka krivica ne bode pripetila. Dalje se mora odpraviti konkurenca obrtnikom po kaznilnicah. Pobrigati sc bode treba za vojaška dela. Ministri vedno povdarjajo in obljubujeio vsaj delne vojaške nabave malemu obrtništvu. A vse obljube ostanejo samo v medenih besedah, delo pa dobiio veliki kapitalisti. (Medklici: Jud!) Oglejmo si, kako oddajajo državna dela in kako se potem obrtniki plačujejo. Krasen zgled nam je naša nova justična palača. Celih pet let je bilo treba čakati, da so razni obrtniki prišli do svojega zaslužka in še to le po dreganju poslancev S. L. S. Državljanski zakon se bo tudi moral iz-premeniti, da ne bodo računi obrtnika zastarali šele čez 30 let, marveč vpeljati se mora, da sc to zgodi k večjem po preteku enega leta; popolnoma trgovsko. Ena najglavnejših stvari za obrtni stan pa je kredit. Naši obrtniki nimajo kapitala, malo jih je, da bi dobili od svojega očeta kapital. Snovati bo treba obrtno kreditno društvo, katero naj bi podpirala gmotno država, dežela, a tudi občina. Sploh pa izjavljam, da sprejmem program »Obrambene obrtniške zveze« in bom v slučaju izvolitve deloval, da se isti uresniči. O delavskem vprašanju izjavljam, da sprejmem v celoti program krščansko socialnega delavstva. (Odobravanje.) Pripravljen sem v slučaju izvolitve, da posredujem za ljubljansko delavstvo, ki ima posebne interese, kakor n. pr. delavstvo tobačne tvornice in drugo. Storil bodem vse, kar bode v moji moči. V prihodnjem državnem zboru mora priti na vrsto preosnova zakona glede na nezgode. Poznamo sedanje postave. Tako, kakor zdaj ne more iti naprej. ZavarovaJnice proti nezgodam stoje pred polomom, delavci pa ne dobijo, kar jim gre. Bivši ministrski predsednik Korber je predložil žc načrt reforme zakona glede na nezgode. A s tem načrtom niso zadovoljni ne delavci, ne delodajalci. Potrebna so temeljita posvetovanja, a zgoditi se mora, ker klic po reformi zakona o zavarovanju proti nezgodam odmeva ravno tako glasno, kakor jc odmeval klic po splošni in enaki volivni pravici. Ravno tako se pa čuje splošno glas po ljudskem starostnem zavarovanju. To se mora urediti in uvesti, ker le tam je ljudstvo zadovoljno, koder gleda brez strahu v bodočnost. Vso svojo skrb hočem posvetiti ob slučaju izvolitve železničarjem, ki jim niso nastlana tla z rožicami, niti uslužbencem in tudi uradništvu ne. Vprašam Vas, kako se godi našim hišnim posestnikom v naši beli Ljubljani? V spominu imamo šc grozno potresno katastrofo. Prišla je od države pomoč. Nekatere osebe so dobro zadele, vendar velikanska večina naših hišnih posestnikov je trpela precejšnjo gmotno škodo. In še danes to bridko občutijo, ko morajo vračati od države posojene vsote. Bivši zastopnik ljubljanskega mesta ni v tem oziru storil ničesar, in to se čuti. Hišne posestnike tarejo šc razni krivični davki, n. pr. hišno-razredni davek, dalje hišno- najemninski davek, ki je že itak previsok in ga morajo plačevati tudi zadolženi hišni posestniki, kar je go- tcvo krivično, ker dotični gospodar nima ni-kakih dohodkov od najemnine. Dostikrat mu še zmanjka, ako je treba plačati obresti in druge potrebščine. Sploh se pa dd o davkih veliko govoriti, še več pa, kako ga odmerjajo. Kako n. pr. odmerjajo obrtnikom dohodninski davek, kako odmerjajo osebni davek, posebno bi se pa dalo veliko govoriti, kako nekateri organi šikanirajo davkoplačevalce, kolikokrat zahtevajo pojasnila, ko jim vendar vsak natančno naznani, kar zahtevajo. Klasičen stavek sc pa tudi glasi v poli, v kateri zahtevajo pojasnila: Vi ste premalo napovedali, ako ne bodete v 8 dneh napovedali več, bo komisija (X) svoje odmerila. Vprašam, kdaj sc je> pa še to zgodilo, da bi komisija po svoje ne bila odmerila? Redek slučaj, in zelo mora biti pri koncu, ako mu znižajo, drugače pa raste in raste vedno višje. Mnogokrat brez vsega povoda zvišajo. Sedanji sistem je za nič, to mi pritrdi vsak, ki pozna razmere. Poudarjam, da se bode moralo v bodoče tudi na poštne uslužbence bolje ozirati. Zjutraj ob 5. ali 6. uri morajo biti v uradu, cel dan do 6. in 7. ure zvečer z malimi presledki. Na vsak način pa sc mora za provizorično nastavljene osebe kaj storiti, da bodo vsaj v enem letu nastavljene in da se jim ta doba vračuna v službeno dobo. Ravno tako bo treba kaj storiti za poštne oficijante, kateri opravljajo ravno isto službo kakor državni uradniki. Mora sc jim primeroma njihovem težavnem delu in odgovornosti plača zvišati in jih ik) prestanem izpitu takoj provizorično nastaviti, po preteku enega leta pa jih defini-tivno imenovati poštnim oficijantom. Naglašarn tudi, da se ne bodem brigal samo za meščanstvo, marveč tudi za tisti del našega prebivalstva, ki se peča s kmetijo. To so zlasti naši vrli Trnovci, Krakovci in Marjani. Za splošni uradniški stan se bo treba tudi pobrigati. Treba bo še marsikatere reforme. Nasprotniki trde. da jc večina uradnikov v nasprotnem taboru, in da se bodo nekateri protivili moji izvolitvi. Jaz tudi ne pričakujem, da bi sedaj oddali vsi svoje glasove za kandidate S. L. S., ako ravno je ta stranka mnogo gmotnih uspehov dosegla v prid uradništva. Rad pa izjavljam, da bodem pripravljen vedno posredovati tistim uradnikom, ki bodo oddali glasove za kandidata S. L. S. Izjavljam tudi, da v slučaju izvolitve se hočem potegovati, ako se do novega dr-žavnega zbora ne zgodi, da sc uvrsti Ljubljana iz tretjega v drugi razred. Tudi za pisarniške pomočnike se bo moralo kaj storiti. Priboriti jim bo treba aktivitetne doklade. Saj jc znano, da ti večkrat največ delajo. Vendar dela se večinoma za višje. Višjim v 4., 5., 6. razredu se precej pozna, dočim se manjšim mečejo majhne drobtinice. V verskem vprašanju povdarjam, da sem jaz za popolno versko svobodo. Vsakega, katcrikolisibodi, se mora njegov verski čut spoštovati. V ostalem se bodem v slučaju izvolitve držal programa S. L. S. in kadarkoli bi prišlo kako tako vprašanje na površje, bi glasoval s kolegi S. L. S. in v soglasju strankinega programa. V kratkem sem vam narisal glavne misli, kako bi si delo uredil v slučaju izvolitve. V slučaju izvolitve, ne bodem kazal kve-drov ministrom, boljše bo dati ministru prijazno, smehljajočo besedo, samo da se bode za ljubljansko ljudstvo kolikor mogoče izvo-jcvalo. ((Pritrjevanje.) Delati hočem v slučaju izvolitve za vse sloje, tudi za one, ki so bili dosedaj brezpravni. Storil bodem, kolikor sc bode dalo, vi pa bodete sodili po delu. (Živahno odobravanje.) XXX Po Kregarjevem govoru dd predsednik dr. Ivan Susteršič na glasovanje po dr. Kreku predlagano kandidaturo Ivana Kregarja na glasovanje. Po končanem glasovanju konšta-tira, da je soglasno odobrena po shodu volivcev zaupnikov ljubljanskih S. L. S. za mesto Ljubljana po dr. Kreku v imenu strankinega vodstva predlagana kandidatura Ivan Kregar, pasarski mojster, načelnik zadruge kovinarjev, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. (Živahno odobravanje) in da v imenu S. L. S. kot njen načelnik proglaša to kandidaturo. (Zivio-klici. Po dvorani zaore klici »Zivio kandidat Kregar« 1) Nadalje, ker se nihče več ne oglasi k besedi, naznanja, da mu je predložil tov. Jeraj v glasovanje sledečo resolucijo: »Poslanci S. L. S. se pozivljejo, da postavijo vse sile za olajšanje vojaških bremen, osobito, da se zniža službena doba in kolikor mogoče odpravijo vojaške vaje reservistov. — Rcsolticija obvelja soglasno. Dr. Susteršič: V državnem in deželnem zboru je vedno storila S. L. S. to. kar je obljubila. Mi nismo nikdar prelomili svoje besede, katero smo dali. (Tako je! Istina!) Kar smo izjavili, to smo tudi držali in izvršili do zadnjega. Kar se tiče vojaškega vprašanja, obljubim, da bo storila stranka, kar bo v njeni moči. Mislim, da gospod Anžič sam in nihče ne želi, da bi bila naša armada slabejša kakor laška, in si gotovo ne želi, da pridemo pod laškega ali pa pruskega kralja. Armada naj bo močna, da varuje našo državo. Zastopa pa naša stranka načelo, da se skrajšaj službena doba od 3 na 2 leti, odpravijo naj sc nepotrebne vojaške vaje in če začno razoroževati druge države, je potrebno, da razorožujc tudi naša država, kar bi bilo v veliko srečo. Delovali bomo nato, da bo imel obrtnik in tudi mali kmet (Medklici: Nc samo judi) koristi od dobav za armado. Naglaša nadalje, da bo IX)spcševala S. L. S. vsa vprašanja glede na napredek LJubljane in osuševanje ljubljanskega barja. Smejo se zanašati, da bo storila stranka svojo dolžnost. Danes smo zbrani v tako ogromnem številu. Zahvaljujem se vam za tako veliko udeležbo. Držimo skupaj in vsak, ki je tu, naj tudi 14. maja odda svoj glas za kandidata, ki smo si ga izbrali. A ni dovolj, da stori vsak svojo dolžnost. Vsak mora pripeljati s senoj tudi doto, druge volivce, tudi ob tej priliki, ob volitvah. .Držimo se zvesto, kar smo sklenili in skrbimo, da danes izbranemu kandidatu prav vsi oddamo svoj glas. Ce to storimo in pridobimo še druge, idimo narazen v zavesti: 14. maja mora biti zmaga na naši strani! (Živahno odobravanie.) Ob 12. opoludne je predsednik dr. Susteršič zaključil zborovanje, ki je trajalo dve uri. voliunl bo]. (IzvrSevalni odbor slovenskega krščansko socialnega delavstva in državnozborske volitve.) Priporočamo po za upnih shodih S. L. S. odobrene kandidature za državni zbor. Delavci, delajte na to, da se povsod na Kranjskem izvolijo kandidati S. L. S., ki je postavila svojim kandidatom tudi delavskega zastopnika Delavke nimate sicer še volivne pravice, a vaša agitatorična moč je velika, zato i ve na delo za kandidate S. L. S., ki je pravična delavstvu. Nujno potrebno je, da se delavstvo dne 14. majnika udeleži volitev. Zato naroča ,Izvrševalni odbor slovenskega kršč. - soc. delavstva' vsem delavskim organizacijam, naj nastopijo dostojno pri svojih delodajalcih, da se da na dan volitev dne 14. majnika dopoldne delavstvu prosto in se mu tako omogoči, da lahko zvrše delavci volivci svojo volivno pravico kot državljani. Od delodajalcev pričakujemo, da dajo prostovoljno delavstvu na dan volitve, oziroma ožje volitve, prosto dopoldne in tako priliko, da zvrši delavstvo svojo volivno pravico. Shod na Premu, ki ga je včeraj popoludne priredil državnozborski kandidat dr. Žitnik, je bil dobro obiskan in se je vršil v stari graščini v najlepšem redu. Prostor je bil okrašen s papeževo in cesarjevo podobo ter mnogimi zastavami. Kandidat je v daljšem govoru pojasnil program S. L. stranke, osobito z ozirom na kmetiški stan. Liberalci so že po svojih načelih nasprotniki kmetu in njegovim težnjam. To so pokazali v državnem in deželnem zboru. Govornik je mej živahnim odobravanjem poslušalcev dokazoval gorostasne budalosti, ki jih je znani ljubljanski prihajač na letakih raztrosil po bistriškem sodnem okraju. Ta cunjar pravi, da bivši poslanec dr. Žitnik ni storil drugega, nego da je zvišal davke. No, ko bi bil zvišal davke, potem Žitnik gotovo ni taka ničla, kakor ga opisuje „Narod". Sicer je pa državni zbor v zadnjih letih dovolil edinole davek od železniških voznih kart. In proti temu davku so glasovali kot en mož vsi naši poslanci, torej tudi Žitnik. Dalje trdi liberalni krošnjar, da so dr. Susteršič, dr. Žitnik in tovariši glasovali za kanone, bojne ladje in nove bataljone. -Kolikor trditev, toliko laži. Stroške za vojake, kanone in bojne ladje ima pravico dovoljevati le delegacija, v kateri pa dr. Žitnik nikdar ni bil. Torej Žitnik tudi glasoval nikdar ni za kanone in ladje. Pač pa je bil zadnja leta v delegaciji dr. Susteršič, ki pa je, kar stoji črno na belem tiskano v zapisniku, glasoval proti izdatkom za nove kanone. Liberalni metlar gotovo računa na zabitost svojih zaslepljenih pristašev, ko pravi, da so naši poslanci zginili v državnem zboru kakor muha proti slonu. Na drugi strani tiskane cunje pa laže, da so se naši bivši poslanci že za bodoče obvezali vladi, da bodo glasovali za topove in dovolili denar za vojsko. Krave na pre-serski gmajni niso tako neumne kakor liberalni podrepnik, ki lovi notranjske zavedne kmete v svoj tabor. Ce so bili naši poslanci muhe, potem je vlada gotovo raje iskala slone. Toda čemu bi se dalje razgovarjali z liberalnimi bratci, katerim se že otroci smejajo. Na koncu shoda je prišel zopet prodajat svojo nestalnost znani Znidaršič iz Bistrice, kateremu pa so takoj razburjeni možje zamašili usta. Predsednik shoda, gosp. nadučitelj Ravnikar, predlaga naj vzdignejo roke, ki so za kandidaturo Zitnikovo. Z navdušenjem vzdignejo volivci roke. Ko predsednik zahteva, naj vzdignejo roke tisti, ki so proti Žitniku, še Znidaršič in njegov bratranec iz Bistrice ne vzdigneta rok. G. nadučitelj Ravnikar mej burnimi živio-klici na cesarja zaključi zborovanje. Liberalci pa so imeli svoj shodek doli v Bit-njah pri Klobučarju, kamor so vabili volivce s pijačo, kar je sedaj po zakonu strogo prepovedano. Volivni shod v Št. Vidu nad Ljubljano se je včeraj popoldne sijajno izvršil. Prostrana Belčeva dvorana bila je natlačeno polna. Poleg volivcev domače občine, prišli so tudi ugledni volivci — župani, svetovalci itd. — sosednih občin: iz Šmartna, Medvod, Ježice, Črnuč, Zg. Šiške, Dobrove itd. Predsednikom je bil soglasno izbran g. župan Belec, podpredsednikom pa šmartinski župan g. T e r š a n. Ko ie predsednik dal besedo kandidatu S. L. S. dr. Šusteršiču, so viharni živio-klici zaorili po dvorani. Dr. Susteršič je v tri-četrturnem govoru razvil program S. L. S. Oovor so volivci napeto poslušali in večkrat prekinili z živahnim odobravanjem. Ob koncu govora sledilo je burno odobravanje Po dr. Šusteršičevem govoru razvila se je zanimiva debata. Volivci so izražali svoje želje in stavili do g kandidata razna vprašanja, na koja je odgovarjal v občno zadovoljnost. Ko konečno predsednik kandidaturo dr. Šusteršiča da na glasovanje, bila je ta z viharnimi živio-klici soglasno sprejeta. Na predlog g. župana Belca bile so soglasno sprejete resolucije radi lovskega zakona in pa radi spremembe zakona o osebni dohodnini v prilog kmeta. Iz Komende. Nad 200 mož iz devetih občin se je zbralo včeraj popoldne pri volivnem shodu, ki mu je predsedoval dež. poslanec Mejač, poročal je na njem dr. Krek. Pokazala se je popolna edinost in soglasje. Iz Kamnika. Zvečer smo imeli včeraj volivni shod v lepi, prostrani dvorani, društva Kamnik. Predsedoval je Benkovič. V poldrugournem govoru je pojasnjeval dr. Krek pomen in namene S. L. S. Volitve bodo pokazale, da ima stranka tudi pri nas večino. (Zaupni sestanek) imajo danes zvečer .mladi" v Novakovičevi gostilni v Sodnij-skih ulicah. Posvetovali se bodo, ali jim kaže postaviti lastnega kandidata za državnozborske volitve v Ljubljani. (Volitve v Istri) Laški listi javljajo, da so Lahi postavili v volivnem okraju Buje kandidata v osebi dr. Benatija, ki je bil že doslej poslanec, v okraju Pazin pa Viktorja Mraka, da tu preštejejo svoje glasove. Kandidata za Pazin, s katerim volijo tudi Buzet, Labru in Barban, doslej hrvaška stranka še ni postavila kandidata, a bo skoro gotovo Laginja. Poslanec Spinčič bo kandidiral v volivnem okraju Volosko Krk Čres, kateri okraj je doslej zastopal. (Poljski narodni svet). L v o v 3. Pod predsedstvom kneza Czartoryskega se je vršil shod delegatov poljskega narodnega sveta, ki se ga je udeležilo 400 odposlancev iz cele Galicije. Izvolili so v izvrševalni odsek 12 Poljakov; Judje so sklenili izstopiti iz narodnega sveta, ker se nobenega Juda ni izvolilo v eksekutivni odbor. Narodni svet bo postavil kandidate za vse gališke volivne okraje pozneje. (Volivni dan). Češki železničarji so naprosili ministra dr. Pacaka, naj posreduje da bodo železničarji 14. maja prosti; vsaj tovorniški promet naj se ustavi. Minister se bo za to zahtevo zavzel. (Proti svetosti zakona). Praga 3. Tu se je vršil shod za „reformo" zakona, katerega se je udeležilo 1500 oseb. Poročevalca sta bila Čeh Bauček in Nemec Ženker. V debato je posegel seveda tudi profesor Masaryk. Shod je sklenil resolucijo, kjer poživlja vse zakonodavne činitelje, predvsem pa prihodnje liberalne državnozborske poslance, naj se zavzamejo za civilni zakon ter za odpravo vseh zakonskih zadržkov, ki se tičejo veroizpovedanja in višjih du-hovskih redov. (Mladočeškl strankarski shod) se ravnokar vrši v Pragi. Prof. Fiedler poroča o reformi programa in organizaciji mlado-češke stranke. Dnevne novice. + Železniška vest. Uradni list železniškega ministrstva objavlja imenovanje nadzornika g. Palassmanna v Beljaku načelnikom prometnega oddelka pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Dosedanji načelnik tega oddelka, višji nadzornik pl. Fggen-berger je upokojen. Poroča sc nam z Dunaja, da kuhajo v železniškem ministrstvu ravnokar velevažne osobne premembe pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Da nc dočakamo neugodnih presenetenj iz kuhinje parlamentarnega ministra na dunajskem »Schil-lerjevem trgu« — čuvajo naj naši merodajni faktorji tudi v brezparlamentarnem času! + Dr. Edvarda Gregra osemdesetletnica. Danes praznuje svo.io osemdesetletnico češki pisatelj dr. Kdvard Gregr. Pisatelj je žc od 1. 1861. Dasi svobodomiseljnega mišljenja, ga nc sovražijo niti politični njegovi nasprotniki. Kljub svoji starosti je ostal živ in mlad in mu žele celo njegovi češki politični nasprotniki še mnogo let. + Poveljnik tretjega armadnega zbora, Fduard vitez Succovaty bo 1. maja vpokojen. Njegov naslednik bo ali Potiorek ali pa Moric grof Attems. + Lekarne se podržavfjo, pa nc v Avstriji, ampak na Hesenškcin. Lekarnarji bodo ondi drž. uradniki, zdravila pa se pocenijo. — Tri laške ogleduhe so včeraj prijeli v Radovljici. — Pasivna reslstenca v Trstu končana. Uradno poročajo: Na shodu dne 2. t. m. uslužbencev južne in državne železnice sc je sklenilo končati pasivni odpor, a takoi zopet pričeti s pasivnim odporom, ako bi ne držali danih obljub. Nezadovoljni so žc nestalni uslužbencih obeh železnic, ki hočejo nastopiti samostojno in so izbrali zato svoj lastni odbor. Služba se vrši od polnoči dne 2. t. m. na obeh železnicah normalno. Llubllanske novice. lj Javno predavanje. Opozarjamo na javno predavanje g. prof. Knifica, ki bo jutri ob pol 8. uri zvečer v »Slovenski krščansko socialni zvezi«. lj Sloviti govornik P. Polllka, redempto-rist se je pripeljal v soboto zvečer v Ljubljano. P. Polifka, ki jc tudi znan pisatelj, jc včeraj zvečer imel v stolnici prvi svoj govor. Do 12. marca bo imel v stolnici času primerne govore in siccr vsak večer ob pol sedmih, obe nedelji, to je 3. in 10. marca pa tudi ob pol desetih. K govorom sc vabijo vsi meščanski in posebno pa še izobraženi sloji in stanu uradnikov, profesorjev, učiteljev, "trgovcev; vabijo sc p. n. gospe in gospodične. Ij Kipar Andrej Rovšek umrl. Včeraj ob pol 3. uri zjutraj je umrl v tukajšnji deželni bolnici širom slovenske domovine znani in spoštovani g. Andrej Rovšek. Pokojni Andrej Rovšek je otvoril pred dobrimi 15 leti v Ljubljani svojo podobarsko delavnico in njegovo ime je hipoma zaslovelo po izbornih delih, katerim ie mož globoko verskega prepričanja razumel vdihniti izraze prave nabožnosti. Njegova dela so pravi kras cerkvam. Povsod IX) Ljubljani jc pokojni Rovšek nastopil odločno kot naš somišljenik. S svojim moškim nastopom, združenim z ljubeznjivostjo in prijaznostjo, si jc povsod pridobil splošno spoštovanje, zato za njim odkritosrčno žalujejo vsi krogi, ki so poznali pridnega in podjetnega moža. G. Rovšek je že dalje časa bolehal, v soboto so ga prepeljali v bolnico, kjer jc bil včeraj zjutraj operiran, a je operaciji podlegel. Naj počiva v miru blagi mož in naj dobi plačilo pri Bogu, za katerega čast in slavo je mnogo storil po slovenski domovini. — Pogreb g. Andreja Rovška bo jutri ob pol 3. uri popoludne iz deželne bolnice. lj Občinski svet ima redno sejo v torek, dne 5. marca 1907 ob 5. uri pop. v mestni dv orani. Na dnevnem redu je: Personalnega in pravnega odseka poročilo o županovih nasvetih glede na izpremembo občinskega reda in občinskega volivnega reda. Poročevalec dr. Oražen. Ij Prvi katehetski shod se bo priredil v Ljubljani med letošnjo počitniško dobo. Posvetovanja se že vrše. Pripravljavni odbor opozarja vse ljubljanske gg. katehete, da sc udeleže jutri ob petih popoldne tozadevnega sestanka v knezoškofijskeni dvorcu (pritličje). Ij Dobrodelna prireditev vrgla je blizu 1700 K za oskrbovalnico za jetičnike. Skupin dohodki znašali so nad 2000 K, stroški nekaj nad 300 K. Ij Prestopil jc včeraj v stolnici g. Nikolaj Cižmič iz pravoslavne v katoliško cerkev. Ij Iz gostilniških krogov. »Slovenski Narod« z dne 21. svečana jc prinesel med drugimi novicami tudi notico: »Domača vina«, v katerej gospod dopisnik, (menda lastnik gospod »birt« Rohrman sam) slavo poje edino le eni gostilni, kjer sc toči edino pristno domače vino. Na to samohvalo mu bodi povedano, da smo ljubljanski gostilničarji točili pristno domače vino še predno je gosp. Rohrman »birt« postal, in vedel kaj od gostilniške obrti. Gosp. dopisnik namigava, da je prva gostilna »pri Roži«, ki toči pristno domače vino. Nato bi vprašali slavno sanitarno oblast, zakaj nc nadzoruje tudi drugih gostilen, da se prepriča, kje sc toči le pristno vino in ne »domača mešanica«. Dalje, zakaj obrtna oblast tako protežira tujce, da dovoljuje tuja vina uvažati v Ljubljano ter dovoljuje baran-tije z koncesijami, da tako nastane toliko »lajikov«, kakor jih dopisnik imenuje. Nastane tudi vprašanje ali je mogoče točiti pristno »domače« vino po 28 kr. liter, uštevši užit-nino in drugi trošek, ker gosp. Rohrman kot izvežban trgovec, gotovo nc pušča dobička iz vidika. Kakor je iz dotičnega dopisa razvi-diti, je gospod Rohrman, »birt« »pri Roži«, pokupil vse domače pristno vino, to je lepo, pri tem bo imel ogromnih dobičkov, Bog ne daj, da izve o tem davčna komisija! Znano pa je, da vkljub temu, da jc gospod birt Rohrman pokupil vse pristno domače vino, kakor on misli, imajo tudi drugi gostilničarji v Ljubljani pristna domača vina, ker nikakor ni misliti, da je za vino »pri Roži« sijalo posebno narodno solnce, — so tudi drugi gostilničarji narodni. Gospodu »birtu« bi pa priporočali, saj ima denar, — naj kot narodnjak svojo reklamo objavlja v inseratnem delu, ne pa brezplačno med dopisi. — Več ljubljanskih gostilničarjev. lj Samoumor. Danes dopoludne so našli obešenega v podstrešju hiše št. 9, na Franca Josipa ccsti 27-letnega slugo Luckmannove banke Franceta Ahlina, rodom iz Moravč. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Uzrok samoumora jc neznan. lj Mrzlo kopelj si jc privoščil včeraj popoludne v Gradašci neki sobni slikar. Poprej sc ga jc bil malo preveč navlekel, potem pa ic skočil v vodo. Ta jc pa bila tako mrzla, da jc slikarja stresla, nakar jo jc popihal iz vode. Ij Panorama Kosmorama. Glavno in stolno mesto Bavarske. Monakovo, slovi po celem svetu, ker sc tam goji umetnost, zlasti slikarska in kiparska. Mnogo zanimivosti Mona-kova vidimo tekoči teden v »Panorami-Kos-morami«, posebno notranjosti raznih dvoran, polnih umetniških proizvodov. Lepe so zlasti mnogoštevilne cerkve, ki iih vidimo v krasno izvršenih naravnih posnetkih. Ogled sc toplo priporoča. Prihodnji teden »Vzhodna Indija«. lj Smrtna nesreča. Ko so v soboto popoldne nakladali hlapci tvrdke J. C. Mayer pod skladiščem v Kolodvorskih ulicah št. 7 na voz razne zaboje, je 27letnemu hlapcu Francu Ogrincu iz Grosupljega padel 350 kg težak zaboj na hrbet, ki ga je tako poškodoval, da je nesrečnež čez par minut umrl Po komisijonelnem ogledu, so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Ogrinc je nameraval v kratkem odpotovati v Ameriko. Ij Tatvini. Branjevki Mariji Jakolinovi je bil ukraden dne 1. t. m. med 7. in 8. uro na Pogačarjevem trgu zaboj citron, vrednih 4 K. — Premogokopu Rudolfu Urankarju iz Konderš v litijskem okraju, je bila ukradena iz žepa, ko je v soboto zvečer na ulici v Pristovskih ulicah zaspal listnica, v kateri je imel 174 K denarja. Izgubljene in najdene reči. Apolonija Dež-manova je izgubila denarnico s vsoto 3 K in nekaj drobiža. Neka dama jc izgubila črn muf vreden 16 K. Gimnazijalec Ivan Uran je našel srednjo vsoto denarja ter jo oddal na magistratu. Zahtevajte „S'ovenca" v vsen $o-stlinoh! — Zahtevajte »Slovenca" _na Kolodvorih?_ Štajerske novice. Za častne kanonike so imenovani: č. g. Martin Jurkovič, duh. svetovalec in dekan v Ljutomeru, č. g. Anton Šlander, duh. svetovalec in dekan v Starem trgu pri Slovenjemgradcu, in Franc H ras tel j, duhovni svetovalec in dekan v Konjicah. š Štajerski deželni zbor. Poslanec Ha-genhofer je vložil volivno reformo za štajerski deželni zbor, ki posebno razširja volivno pravico za kmeta. Vsak kmečki zastopnik, ki plačuje 100 goldinarjev realnega davka, naj voli v veleposestniški kuriji. GREGORČIČEVEMU SPOMINU. Slavnostni večer, združen s koncertom bo v nedeljo, dne 10. marca v veliki dvorani hotela »Union«. Sodelovali bodo trije pevski zbori in siccr moški zbor društva rokodelskih pomočnikov, društva za delavke in mešani zbor »Slovenske krščansko socialne zveze«. Pevski zbori pojo v Gregorčičev spomin več novih skladb, ki so bile prirejene nalašč za ta večer. Prolog za ta večer je zložil g. dr. Miha Opeka in ga sam govori. Veleugledni pisatelj F. S. Finžgar predava Gregorčičevemu spominu »Hčerke trenotka ...« Sodeluje odlična pevka gospodična Erna Povšetova, kot dekla-matorja pa gg. Ravnihar in Orehek. Cisti dohodek je namenjen Gregorčičevemu spomeniku. Natančnejši program jutri objavimo, za danes kličemo: Prihodnjo nedeljo vsi častilci Sim. Gregorčiča v veliko dvorano »Uniona«! Telefonska in brzojavna poročila. NEZAUPNICA DR. KOGOJU. Jesenice, 4. marca. Na včerajšnjem shodu savskih posestnikov in davkoplačevalcev se je enoglasno sklenilo dati jeseniškemu županu dr. Kogoju nezaupnico. KRŠČANSKI SOCIALCI IN KONSERVATIVCI NA TIROLSKEM. I n o in o s t, 4. marca. V Sterzingu se je vršil strankarski shod tirolskih krščanskih so-cialcev. Schraffel je prebral izjave o kompromisu s konservativci. 40 za, 300 proti. Sprejeta je bila Schrafflova resolucija proti kompromisu. PASIVNI ODPOR NA JUŽNI 2ELEZNICI KONČAN. Dunaj, 4. marca. Južna železnica naznanja, da se od danes zopet sprejema tovorno blago za Trst. izvzemši les. ŠKANDALI NA LVOVSKEM VSEUČILIŠČU. L v o v, 4. marca. Danes so bili na tukajšnjem vseučilišču velikanski škandali. Poljski dijaki so hoteli, naj rusinski dijaki zapuste vseučilišče. Rusinski dijaki so se branili. Prišlo je do pretepa. Poljski dijaki so rusinske dijake nesli iz vseučilišča. Končno je morala posredovati policija. Vseučilišče je začasno zaprto. SAMOUMOR TOVARNARJA. Dunaj, 4. marca. Drug tvrdke za svetilke Ditmar Adolf Ring si je pognal kroglo v glavo. VELIKA STAVKA KROJACEV. Berolin, 4. marca. Tu stavka 1700 krojačev. Danes se razširi stavka na vse tvrdke. NAJNOVEJŠE IZ RUSIJE. Peterburg, 4. tnarca. V Peterburgu je vse vojaštvo konsignirano v vojašnicah, ker se ob otvoritvi dume boje štrajkov in nemirov. Vojaki imajo strojne puške. Peterburg, 4. marca. Kakor znano, je mesto Peterburg izvolilo med drugim za svojega poslanca tudi prosvitljenega duhovnika Petrova.ki je zdaj za kazen Interniran v samostanu Ceremenec. Sveti sinod se je bavil z vprašanjem, kako naj se postopa s Petro-vom, ako zapusti samostan, da se udeleži dume. Sklenili so, da ga bodo v tem slučaju tožili zaradi nepokorščine. Zanj je govoril samo metropolit peterburški, Antonij. Berolin, 4. marca. Antisemit Kruše van je na volivnem shodu v Peterburgu na povedal ljudsko sodišče. Ljudstvo bo revolu-cionarce in levičarje potopilo v krvi. Baje bo car sprejel tiste poslance dume, ki so člani »Zveze pravih ruskih ljudi«. Kijev, 4. marca. 2000 dijakov je vdrlo v kijevsko vseučilišče, razbilo opravo in uničilo v knjižnici mnogo knjig. Nato so na dvorišču zborovali ter sklenili oster protest proti postopanju vlade pri volitvah. R e v a I, 4. marca. Sest neznancev je umorilo estlandskega veleposestnika, članadr-žavnega sveta, barona Budberga. (Budherg Je bil po rodu Nemec, po mišljenju pa odločen pristaš ruskega samodržtva. Moskva, 4. marca. Tambovskl gu-bernator Muratov zahteva v nekem vladnem listu, naj se vsakokrat, kadar kak revolucio-narec ubije kako vladno osebo, določi izmed znanih revolucionarcev z žrebom več oseb, katere obsodijo na smrt. Vsak policaj je vreden dva. vsak minister dvajset revolucionarcev, ki naj bi se ua ta način obsodili. Peterburg, 4, marca. Včeraj je 1500 policistov obkolilo politehniko in izvršilo preiskavo. Dobili so pri dijakih 12 bomb, 2 funta dinainita in več drugih eksplozivnih snovi. Več oseb je aretiranih. OTVORITEV DUME. P e t e r h u r g, 3. marca. Duma bo otvor-ena v torek ob 12. uri opoldne v tavrijski palači. 2RTEV SVOJEGA POKLICA. K r o n s t a d t, 4. marca. Na kugi oboleli preiskovalec kuge, zdravnik Scheiber, je danes umrl. Truplo so sežgali. NEMIRI V OSREDNJI AMERIKI. W a s h i n g t o n, 4. marca. Čete republike Nicaragua so zasedle honduraško mesto El Corpus, odkoder se lahko pride do glavnega mesta Tegucigalpa. t Globoko potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, daje moja iskreno ljubljena sestra, gospodična Helena Leve včeraj zvečer ob pol 11. uri po kratki in mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 63. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke bode v torek dne 5. t. m. ob pol 7. uri zjutraj iz hiše žalosti na žup. pokopališče v Mengšu. Predrago pokojnica priporočam v blag spomin. Mengeš, 4, marca 1907. Janez Leve brat. t 456(1-1) Uradništvo ,,Okrajne hranilnice" v Slovenjemgradcu naznanja pretužno vest, da je dolgoletni in velezaslužni ravnatelj in pisarniški predstojnik, prečastiti gospod Anton Jazbec kn.-šk. svetovalec in mestni župnik v Slovenjemgradcu danes ob 5. uri zjutraj nenadoma preminul. V Slovenjemgradcu, 3. sušca 1907. Lovro Vaupot, Albin Kosem, Josip Žnidar. V L. J. Frohlich ffig se priporoča najtopleje v v IJ! s črno kredo, v akvarelu ali z oljnatimi barvami. Prosim naj se ogleda razstavljena slika v trgovini s steklom gosp. Pavschin-a v Wolfovi ulici. 453 3—1 Vabilo k rednemu občnemu zboru »posojilnice u Radovljici", registrovane zadruge z omejenim poroštvom, kateri se viši v četrtek, dne 14. marca t. I. ob 3. uri popoludne v lastni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva 2. Potrjenje letnega računa za I. 1Q06 3. Razdelitev čistega dobička 4. Volitev ravnateljstva 5. Volitev nadzorstva 6. Določitev vstopnin novih zadružnikov 7. Slučajnosti. <51 1-1 Ravnateljstvo. 3HK3HB Zahvala. Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti iskreno ljubljenega sina oziroma brata časti-tega gospoda Jegliča Ivana duhovna v. p. izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kakor tudi darovateliem krasnih vencev našo najprisrčnejo zahvalo. Posebno se zahvaljuiemo preč. g. dekanu A. Kobler-ju, preč. gosp. dr. J. Oebcvc-u za ganljivo - tolažljiv cerkveni govor v slovo ranjkemu in za mnogokratne obiske, preč. g. M. Koželiu, kakor vsem drugim čč duhovnikom in bogoslovcem, ki so od blizu in daleč prihiteli in rajneega spremili na zadnjem potu. Istotako se zahvaljujemo gosp. učitelju V. Zirkel-bachu, ki se je udeležil pogreba s šolsko mladino in gg. orožnikom! Zahvalo izrekamo tudi vsem žup-ljanom, ki so s svojo obilno udeležbo pri pogrebu pokazali svoje spoštovanje in ljubezen do pokojnika. Podbrezie, aH. sveč. 1907. i) Globoko žalujoči ostali. 465 t Marija Rovšek naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni in dobri soprog, oziroma sin, brat, stric in svak, gospod Andrej podobar danes, dne 3. marca, ob pol 3. uri zjutraj po dolgi in hudi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 43 letu starosti blaženo zaspal v Gospodu. Pogreb bo v torek ob pol 3. uri pop. iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv Križu. Sv. maše zadu^nice se bodo daro vale v raznih cerkvah. Ljubljana, dne 3. marca 190?. Drultvo za krščansko umetnost v Ljubljani naznanja s tem žalostno vest, da je njegov večletni član in marljiv odbornik, gospod Andrej Roviek, £ podobar, v nedeljo, dne 3. t. m rano zjutraj mirno in blaženo v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek, 5. t. m. popoldan ob treh iz deželne bolnišnice na pokopališče pri Šv. Križu. Blagi pokojnik bodi priporočen v pobožno molitev in trajen spomin. LJUBLJANA, 4. marca 1907. Trgovsko bolniško in podporno društvo v l.jubliani javlja tužno vest, da je njega večletni član gospod Karol Fabiani trgovec v Kranju danes ob pol 8 uri zjutrai po dolgi bolezni previden s sv, zakramenti v 40. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v torek dne 5. marca ob 3. uri popoldne na pokopališču v Siofjiloki. Dragega rajnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, 4. marca 1907. pariški modeli Dvoje majhnih stanovanj z eno sobo in z dvema sobama s pridatki se odda za maj t. I. v Salendrovih ulicah 6. 461 2—1 Poizve se tam v 111. nadstr. pri gospodarju. so ravnokar doSli I Angleško skladišče oblek O. Bernatovič LJubljana, Mestni trg 5. 463 3—1 n II II Odbor In ravnateljstvo ,,okrajne hranilnice" v SlovenJ-gradcu naznanja s tem žalostno vest, da je dolgoletni, velezaslužni član, ravnatelj in pisarniški predstojnik, prečastiti gospod Anton Jazbec kn. šk. svetovalec in mestni župnik v Slov. Gradcu, v starosti 70 let, dne 3. t. m., ob petih zjutraj nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Pogreb ranjkega gospoda vršil se bode v torek dne 5. t. m. do-poludne. Bodi mu blag spomin. V Slovenjem gradou, dne 3. sušca 1907. August Giinther, okrajni načelnik in predsednik odbora. Janez Pungarscheg, predsednik ravnateljstva. 455 U rt > — JIT3 73 £ . i ¥ E .m K » "<"2. a v "i c a •tj u o C in X C S rt " E E3 « o » •a n » Veletrgovino z dalmotinshlm vinom domaČega pridelka. Br. Novakovič, Ljubljana. Slavnemu občinstvu naznanjamo, da smo prevzeli, popolnoma prevre-. d II in odprli staroznano gostilno ,,pri Vitezu", Kimska cesta št. 5, kjer točimo pristna dalmatinska vina domačega pridelka, enake vrste in po tistih cenah, kakor v Vinotoču v Sodnijskih ulicah st. 4. Zahvaljujemo se za do zdaj nam izkazano zaupanje in se priporočamo, zagotavljajoč sl. občinstvu solidno in ceno postrežbo. Z velespoštovanjem 416 3-3 Br. Novakovič. » -S- _ 0 B 'S o ■o o S H tn a S B Spadaj! Sliki, talafaaa »*•»■ l»7. min m-m — Zadeva rusinskih visokošolcev. Glede na zaprte rusinske vseučiliščnike so nastala nesporazumljenja v zadnjem ministrskem svetu. Minister Dzieduszyeki je grozil, da izstopi iz ministrstva, ako ne kaznujejo rusinskih dijakov. Predsednik Ivovskega višjega deželnega sodišča vitez Mnicsek-Tchorz-nicki je nastopil polletni dopust, s katerega se najbrže ne povrne več. Utrujen je tudi podpredsednik Ivovskega deželnega sodišča Przyluski in najbrže upokoje tudi ravnatelja Molnyka. Rusinski metropolit grof Szeptycki se je podal z dvema grškima katoliškima škofoma na Dunaj, da doseže s sodelovanjem pravosodnega ministra Kleina, da ustavi cesar kazensko postopanje proti rusinskim dijakom. sl Zopet slovaški duhovnik obtožen. Slovaški župnik Rudolf Kocurek je tožen radi trojnega ščuvanja v svojih propovedih. Tožbo je provzročil kasprunski občinski tajnik, ki niti v cerkev ne hodi, torej propovedi niti slišal ni. Obravnava se bode vršila v Požunu; dan še ni določen. Niti staremu, 691etnemu duhovniku ne dajo Mažaroni miru - pišejo »Lud. Nov.« — Bog povrni brezverskemu obrekovalcu po zaslugi! Ako mažaronski duhovnik raz prižnice zmerja Slovake, njih voditelje in časnike, to ni ščuvanjc, za to je še pohvaljen! sl Letopis sofijske univerze. Sofijska univerza, ki je sedaj vsled dijaških nemirov po vladnem ukazu zaprta, je izdala «Letopis za 1. 1905—1906«. Letopis je velikanski zvezek, poln dragocene vsebine, ki gotovo zamaši usta vsem obrekovalnim časnikarjem, ki zatrjujejo, da profesorji sofijske univerze niso sposobni in zmožni za znanstveno delovanje. V knjigi so med drugim študija dr. Ivana Georgova :(Prinos kam gramatičnija razvoj na dčtskiia govor«), dr. Teodorov-Balana: (»Knigopisnijat trud u Blgaritč«) itd. Razne stuari. Prihodnja dinastija sveta. Židovski listi poročajo vsi iz sebe od veselja: Cesto so primerjali barone Rotšilde z evropskimi vladarskimi rodbinami. Ne glede na to, da mnoge izmed njih prekašajo s svojo velikansko močjo, ki v mnogih deželah odloči o miru in vojni, so jim jako podobni v tem, da se ženijo le med seboj. Na ta način so prišle razne rodbine Rotšildov, dunajska, londonska, pariška in frankobrodska, v tako zamotana medsebojna sorodstva, da bi se tudi sami jako težko kar iz spomina spoznali. Zenitve baronov in baronic Rotšildov izven lastnega kroga so jako redke. Pretekli teden so poročali o zarokah dveh Rotšildov, ki se pa nista držala stare navade. V Parizu se je 271ctni baron Robert Rotšild zaročil z gospodično pl. VVcrt-heimstein. Gospodična Nelly Beer pripada ro-dovini, ki zavzema med francosko finančno aristokracijo jako uglcuno mesto. In če se nc motimo, je pariška rodovina Beerov v sorodu z berolinsko patricijsko rodovino istega imena, katerej pripadata tudi Giacomo Mayer-beer in pesnik Viljem Beer. Ženin gospodične pl. VVertheimstein bo najbrže sledil svojemu starejšemu samskemu bratu v dostojanstvu angleških peerov, ki ie bilo njegovemu očetu 1885 podeljeno kot prvemu njegovega vero-izpovedanja. Odtlej ne rabijo angleški Rot-šildi nič več pristajajočega jim avstrijskega naslova baron. Sin lorda Rotšilda se imenuje: The honorable Cherres Rothschikl in njegovi bratje se nazivajo »Mister Alfred dc Roth-sdiild« in »Mister Leopold de Rothschild«. — Izmed živečih Rotšildov je lord Rotšild gotovo najbolj zanimiva in izrazita osebnost, morebiti najbolj znamenita. On je često dosegel skupno, mogočno delovanje vseh Rotšildov, če se je šlo za to, da se nasprotnik ukloni njih volji. Le eden primer! Nekoč je severo-amerikanskemu trgu odtegnil toliko zlata, da je nastala na borzi panika, ki je napotila državnega tajnika zunanj. zadev, da je, prav kakor je želel lord Rotšild, napram venezuelski republiki zavzel mesto sovražnega prav miroljubno stališče. Slavnosti, ki sta jih priredila lord in lady Rotšild v svoje.i londonskej palači, ali na gradu Tring, ki ga je nekoč podaril Karol 11. svojej ljubici Nell Gwynn in pri katerih redko manjka kralja, prekašajo po krasoti vse prireditve najvišjega angleškega plemstva. Vrhutega se odlikuje lord Rotšild po skromnosti kot že njegovi^ predniki, ki je položila temelj njihovi moči. Ce jc v Londonu, dela vsak dan več ur v svojej pisarni v mestu; če se pelja iz Tringa v mesto, ima preprosto iu dostojno oblečen pod pazduho veliko, črno usnjato mapo; vsled tega ga jc smatral neki sprevodnik nekoč za odvetnika iu ni ravno preveč lepo ravnal ž njim, dokler ni prihitel ves iz sebe postajenačelnik, ki je svojega uslužbenca poučil, da ima pred se- boj moža, ki v vsej okolici, ki jo Angleži imenujejo Rotšildovo deželo, ni manj spoštovan, kakor kralj sam. Jezaijevo prerokovanje se je torej uresničilo. Kako se čita z obraza? Izšla je v angleščini knjiga, ki se peča, kako naj se ugane z obraza človekov značaj. Črne oči kažejo, da ima človek strastno dušo, svitlo modre oči pomenjajo, da zna dotičnik računati, da e hladen in odločen. Svetlorjave oči pome-njajo razum, milino, nestanovitnost, ljubezen in značaj, ki se hitro izprcniinja. Vidni dokazi dobrega govornika so naprej stoječe oči. Ljudje, ki imajo dober nos so vedno posebno nadarjeni. Več delavnosti ima oseba z velikim nosom, kakor ona z manjšim. Vsi veliki vladarji in voditelji kakor \Yellingt011, Napoleon, Cezar in drugi so imeli velike nosove. Mož z manjšo množino možgan, ki ima velik nos, stori več, kakor pa mož z veliko množino možgan in z malini nosom. Velika nosova odprtina pomenja srčnost, majhna strah, dolge ozke nosne odprtine pomenjajo živahnost in osebno eneržijo, široke na stran obrnjene nosne odprtine pomenjajo ljubezen do konj. Oni, ki mu visi spodnja ustnica, ni odločen. Kateri ima stisnjeni ustnici, je čist. Sovraštvo raztegne ustnici tako, da sc vidijo zobje. Človeška kuga v Indiji. S strahovito silo nastopa človeška kuga v Hindostanu. Po uradnih izkazih sc .ie primerilo v času od 2. do 22. decembra 1906. 1. 22.970 slučajev te strašne bolezni in od teh jih je 18.228 umrlo. Radi muhamedanskih potnikov v Meko treba je posebne pozornosti, da se ne raznese kuga po svetu in so se uže odredili zdravstveni predpisi za tc potnike, oziroma za ladje, na katerih isti potujejo. Dosedaj se ined potniki še ni primeril noben slučaj, pač pa so bili koncem januarja t. I. v Djeddaii (Turčija) slučaji kuge, zbolelo jc 16 oseb in od teh 15 umrlo, Tudi na Japonskem, v Braziliji in Avstraliji so se pojavili slučaji tc kužne bolezni, dasi nimajo vobče nevarnega značaja za razširjenje. Religiozne verze Carduccijeve, nedavno umrlega italijanskega pesnika, prinaša katoliški dnevnik rimski »Corriere d Italia«. Doslej niso bili znani in dokazujejo, da je bjl veliki pesnik v zadnji dobi svojega življenja dostopen tudi religioznim čuvstvom. Prvo religiozno pesem jc zložil za podstav čudel-nega razpela Giulija Monteverdeja. V njej izraža željo, naj usmiljeni Zveličar vzame tudi grešnike seboj v raj, kakor je to storil tudi razbojniku. Nekej mladej deklici .ie kupil Carducci za prvo sveto obhajilo molitvenik »Duša z Bogom«, ki ga spisal kardinal Cape-cclatro. Pri izročitvi ji je dejal: »Na, moli v dobri italijanščini.« Napisal je vanj kot posvetilo ljubko pesmico, govorečo o mladem srcu, ki se v prvem sv. obhajilu odpre liki cvet žalostne Matere božje. Tudi »Osservatore Romano« zatrjuje, da je bil Carducci navzlic svoicj svobodomiselnosti napram duhovnikom in vernim osebam vedno zelo vljuden. Zopet mažarski jezik. V vojni akademiji v Dunajskem Novem mestu se bodo morali učiti vsi gojenci vsled naredbe vojnega ministrstva mažarščine, torej tudi Hrvatje. Ponesrečeni princ. Stric danskega kralja princ lians sc je izpodtaknil nad neko preprogo in padel tako nesrečno, da si je zlomil rebro. Velik pes ki tehta 50 kg in je naučen raznih umetnosti, Leposlovni mesečnik JJ Dom in je naprodaj SlfCt" pri Jož. Naglič u v Šmarci, p. Kamnik. Cena po dogovoru. 431 2—2 stane za celo leto 9 K. — Naroča se v Ljubljani. ®(gHg) (g)®© Gostilna pri 9Rabue Krakovski nasip 4, 436 3-2 se takoj odda v najem. Pogoji se izvedo istotam pri lastniku. ® '................. Razglas. Radi oddaje popravila župnišča na Kopanju pri Grosupljem vršila se bode dnč II. marca 1907 v župnišča na Kopanju s zmnnjMno dražba s in sicer ob 9. uri dopoldne; do iste ure se bodo tudi sprejemale pismene ponudbe. Dotične načrte, stroškovnik in stavbene pogoje si vsak lahko ogleda v župn ?ču na Kopanju. Stavbena dela so proračunjena: 1. Podiranje starega zidovja . . . 108461 K 2. Kopanje kleti....... 308 10 »» 3. Zidarsko in dninarsko delo 515658 4. Betonsko delo ...... 776-55 5. Tesarsko delo....... 2728-29 6. Mizarsko, ključavničarsko, steklar- sko in pleskarsko delo .... 4355-81 n 7. Kleparsko delo...... 421-72 n 8. Pečarsko delo....... 700-— 9. Slikarsko delo....... 191 — „ Skupaj 15.722-66 K Vsak ponudnik mora vložiti 5% varščine; ponudnik, kateremu se bo oddalo delo, mora v 8 dneh po podelitvi popolniti varščino na 10%. Stavbeni odbor si pridrži pravico, razna dela oddati enemu ponudniku ali pa posameznim. Tudi ni zavezan oddati dela najcenejšemu ponudniku. Kopanj, 28. februarija 1907. 4ii 3-3 Jtaubeni odber. Katol. bukvama v Ljubljani priporoča dela učenega jezuita p. Wctsmann Je moderne Biolosie und die Entuicklunss-tiieorie". Dr tte stark vermehrte Auflage 1906, Cena 9 K 60 h. -j- 530 strani in 7 tabel. m ,.instinkt und Intelligenz im Tierreich", kritiseher Beitrag zur modernen TierpsychoIogie. Dritte stark vermehrte Auflage, (XIV -j- 276 strani). Ceria broš. 4 K 80 h. „Uer$Ieiciiende Studlen iiber das Seelenleben der Ameisen und der iioheren Tiere" Zvveite vermehrte Auflage, veliki oktav (Vili -j- 152). — Cena 2 K 40 h. »Menschen- und Tierseele". Eine Studie. - Cena 72 h. Razen tega se dobe v zalogi tudi starejša Wasmannova dela, dalje dela protestantovskih naravoslovcev o Haecklovi teoriji: Dr. Arnold BraB, »Ernst Haeckel als Biologe und die Wahrheit«. Cena 1 K 80 h. Dr. phil. Dennert: »Die Weltansohauung des modernen Naturforschers«. Cena 8 K 40 h. 382 1-4 Podružnica s v Spljetu. : Delniška glavnica: i i K 2.000 OOO. i i Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani, mvv ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom. Dovoljujem predujem na srečke in druge vrednostne papirje. Zamenjava valute in noice po dnevnem kurzu, devinkuluje kulantno devize v laških lirah. Vlnee ra kmižice in v tekočem računu obreMu.;e od dne vloge do dne vrdiga po 4i/j°/o. Rentni davek plača banka sama. Podružnica s v Celovcu, s i Rezervni fond i i i e i K 200.000. : i i