Leto XXIII.
TRGOVSKI LIST
mesečno 15 din. Tedenska v	m
Plača; mtoži se v Ljubljani. Časopis za	trgovino,	industriio
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za'/t leta 90 din, za '/• leta 45 din,
Številka 132.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 28. Tel 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.053,
lzhal®vsakpwnedcUok’
sredo ln petek
Uubliana, sreda 20. novembra 1940
Cenac;*! T50
in
Preobilica neskladnost predpisov
Od izbruha vojne je izšla že taka množica najrazličnejših predpisov, da so danes že pravniki, ki se bavijo s temi predpisi, v zadregi, kaj je danes predpisano in kaj ne. V kako neprimerno večji zadregi pa so drugi ljudje, zlasti poslovni, za katere so v veliki večini ti predpisi prav za prav namenjeni. Niti pri najboljši volji se v njih ne morejo spoznati in zato je danes poslovni človek vedno z eno nogo v paragrafu. Nikdar ne ve, kdaj ni morda prekršil kakšen predpis in si morda nakopal kazen, ki ga more naravnost uničiti. Kajti posebnost vseh teh predpisov je, da predvidevajo skoraj brez izjeme le drakonične kazni.
Skoraj vsi poslovni ljudje si sicer silno prizadevajo, da bi ustregli vsem poslovnim predpisom in zato zbirajo vse predpise, a tudi vsa tolmačenja in vsa dopolnila. Toda sčasoma je njih zbirka teh predpisov že tako narasla, da tvorijo ti predpisi kar celo knjigo. Pri tem pa morajo neštetokrat konstatirati, da niso ti predpisi vedno tudi skladni, temveč da si dostikrat prav temeljito medsebojno nasprotujejo. Poleg tega se tudi ne izvajajo povsod enako, da je zaradi tega zmešnjava še večja Dostikrat morajo ugotoviti tudi to, da se nekateri predpisi izvajajo z vso strogostjo, drugi pa zelo taksno, nekateri pa sploh ostajajo le na papirju.
Poleg tega pa vsi ti predpisi ne tvorijo nobenega zaokroženega sistema, da bi že notranji smisel vseh teh predpisov mogel služiti kot direktiva. Vse prej ko skladna celota so vsi ti predpisi, da so poslovni ljudje v vedno večji zadregi.
Nadaljnjo veliko težavo pome nijo ti predpisi, ker so izdelani silno na hitro roko, da se pri prvem poskusu izvajanja pokaže njih pomanjkljivost. Potrebna so avtentična tolmačenja, potrebne so spre membe, da je nejasnost predpisov vedno večja, ker tudi ta tolmače nja ne izvirajo iz enega spoznanja. Vedno znova se v vseh teh predpisih vidi, da ni roke, kakor je zadnjič dejal predsednik vlade ki bi po enotno zasnovanem na črtu izdajala vse te predpise.
Nejasni ali pomanjkljivi predpi si pa so vedno bili in morajo biti neučinkoviti. Če ljudje ne vedo, kaj je predpisano in kaj ne ■'.................. .	.	.	,	po-
tem izgube predpisi vsak smisel, Že v interesu oblasti se morajo v takšnem primeru vsi predpisi oči stiti od vse nepotrebne navlake spraviti v medsebojni sklad ter sestaviti tako, da so jasni, za slehernika razumljivi in lahko poj mljivi.
Sedanji predpisi teh prednosti nimajo in zato se morajo popravi ti. Predvsem pa je potrebno, da se vsi dosedanji predpisi o zatiranju draginje in brezvestne špekulaci je, o kontroli cen, o preskrbi pre bivalstva z življenjskimi potrebšči nami ter drugi predpisi, ki spa dajo v to skupino, združijo v enem samem, jasnem in za vso državo veljavnem zakonu. Prečiščena izdaja vseh teh predpisov v enem zakonu, je nujna potreba in prvi pogoj za uspešen boj proti draginji in pomanjkanju blaga.
Od poslovnih ljudi se zahteva, da svoj zaslužek čim bolj omeje, istočasno pa se jim nalagajo vedno večji izdatki tudi zaradi izvajanja izdanih predpisov. Zaradi drakoničnih kazni morajo poslovni ljudje nameščati posebne ljudi,
da skrbe za izvajanje vseh vedno novih predpisanih dolžnosti, s tem pa se režija povečuje in zato naravno tudi cene ne morejo pasti. Preobilica predpisov, njihova neskladnost in pomanjkljivost onemogočajo vsako res koristno akci-
jo in zato je treba že enkrat ustreči ponovno izrečeni zahtevi gospodarskih ljudi ter vse te predpise poenostaviti ter povezati v eno harmonično celoto. Ni misliti na zboljšanje življenjskih razmer, če se to ne bo zgodilo.
Monopoliziranie izvoza
Ostra	srbska	kritika	nar
V zadnji tedenski številki smo objavili naredbo o izvozu fižola.
0 tej naredbi je objavilo »Narodno blagostanje« zelo ostro, a v glavnem tudi upravičeno kritiko, ker je bila ta naredba v resnici mnogo premalo preudarjena. Ker gre tu za važno načelno vprašanje in ker se hoče podobno monopolizirati uvoz, kakor se je izvoz že monopoliziral, objavljamo članek »Narodnega blagostanja« v celoti. Glasi se:
»Na podlagi uredbe o kontroli zunanje trgovine je bila izdana naredba o kontroli izvoza fižola. Izvoz je bil dan pod kontrolo Direkcije za zunanjo trgovino in do nadaljnjega se morejo baviti z izvozom fižola samo Prizad, Direkcija za prehrano, hrvatski Pogod in slovenski Prevod. Izvozne kontingente med te izvoznike pa razdeljuje Direkcija za zunanjo trgovino po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino. Naredba nadalje vsebuje kazenska določila, kazni pa so izključene' od izvoza (fižola) za določen čas ali pa za trajno.
Izvoz fižola je na ta način monopoliziran za štiri državne ustanove, od katerih so tri trgovinske, ena pa upravna, ena centralna, tri pa pokrajinske. Izkoriščanje kontingentov je decentralizirano. Pogajanja o prodaji ter izvoz se bodo torej v bodoče vršili s štirih raznih mest. Dosedaj je bil izvoz fižola na podlagi kontingentov — ker je fižol rastlinski proizvod — v eni roki, le stvar Prizada.
O najnovejši rešitvi vprašanja izvoza fižola se more govoriti načelno in konkretno, o njegovi pravni in gospodarski plati. Na čelno se more pripomniti, da prihaja v tej naredbi, bolj kakor v katerem koli drugem zakonskem aktu od avgusta lanskega leta da Ije, do izraza tendenca cepitve in delitve gospodarskega območja države v večje število avtonomnih edinic. Tu ni več govora o avtonomnem vodstvu notranje trgovinske politike, ki spada po uredbi z dne 26. avgusta v pristojnost banske oblasti, temveč o parceli-ranju zunanje trgovine.
S pravnega stališča ustvarja ta naredba neko popolnoma novo stanje, ki je brez precedenčnega primera. V osnovnem aktu novega stanja, v uredbi o banovini Hrvatski stoji izrečno, da je trgovinsko oz. gospodarsko območje enotno in da ostane zunanja trgovina v pristojnosti centralne vlade oziroma centralnih državnih ustanov. To se izrečno navaja tudi v uredbi o prenosu poslov ministrstva za trgovino in industrijo na banovino Hrvatsko. S pravnega stališča torej naredba o izvozu fižola nima podlage. Druga anomalija te naredbe je v tem, ker se uvršča med izvoznike, a to pomeni med trgovinska podjetja, tudi državni popolnoma upravni organ — Direkcija za prehrano, v uredbi katere ni niti besedice o
tem, da bi se mogla baviti z izvozom. Poleg tendence cepitve enotnega gospodarskega območja krši torej ta naredba z dajanjem pravice izvoza neki državni upravni ustanovi tudi pozitivno trgovinsko zakonodajo. Ustanovi, ki je ustanovljena za popolnoma druge naloge — katerih pa ona nikakor noče izpolnjevati, temveč skuša z vsemi silami uveljaviti se kot čisto poslovno-komercialna ustanova — ki sploh ni organizirana za izvoz, se daje pravica za izvoz, do-čim se od zasebnih izvoznikov zahteva vrsta pogojev kot jamstvo za strokovno opravljanje posla.
V gospodarskem pogledu prinaša parcelacija intervencijske in zunanje trgovine popolnoma novo stanje, motnjo, ki more imeti dale-kosežne posledice, poleg tega pa namesto dosedanje organizacije zunanje trgovine prihaja nov, dražji in bolj kompliciran organizem, čigar delo bo zelo verjetno absorbirano z notranjo borbo avtonomnih interesov. Prvo vprašanje, ki se postavlja v novi situaciji je, na kateri način in po kakšnem kriteriju se bodo delili izvozni oz. uvozni kontingenti, ker bo naredba o izvozu fižola precedenčni primer, po katerem se bo postopalo tudi pri urejanju uvoza. Popolnoma naravno je, da se bo vsa ka edimica, ki je zainteresirana na fižolu, borila za čim večji kontingent. To se bo zlasti pokazalo pri kontingentih, ki bodo manjši od^ razpoložljivega izvoznega presežka. Izvrševanje kontingentov tudi ne bo enostavno. Zato je možnost, da se bodo neenako izvrševali. To pa more imeti zelo neugodne posledice za trg s predmeti, katerih kontingenti se bodo na ta način delili, predvsem na cene, na efekt vnovčenja, t. j. na nakupno moč izvoza. Decentralizacija izvoza slabi nadalje našo pozicijo proti tujemu kupcu, ki dobiva možnost, da izigrava dražjega prodajalca proti cenejšemu. Naš položaj postaja tem bolj neugoden, ker glavne države, v katere je usmerjen naš izvoz, imajo popolnoma centraliziran uvoz, ki se vrši po določenih centralnih mestih. Namesto da bi se proti tem ustanovam postavila tudi ena roka ter s tem zagotovile maksimalne koristi za izvoz tako za državo ko tudi za prodajalce dotič-nih predmetov, se sedaj vse to parcelira na večje število rok, in sicer pod vplivom posebnih interesov svojega politično-gospodar-skega območja.
Nadaljnja posledica te rešitve je, da izvozna trgovina in izvozne ustanove v bodoče sploh ne bodo več svobodne v nabavi izvoznih presežkov. Mogle bodo ta posel opravljati samo na ozemlju politično - komercialnega območja, kateremu pripadajo. To bo avtomatično povzročilo omejitev v gibanju blaga. V konkretnem primeru bo kupoval Prevod fižol v Sloveniji, Pogod v Hrvatski, Prizad in Direkcija za prehrano pa na osta-
gospodarsko ko tudi narodno politično.«
*
K tem izvajanjem bi pripomnili naslednje: Mi smo se dosledno borili proti centralizmu v vsaki obliki in zato tudi proti centralizmu, ki se uvaja sedaj v pokrajinah. Izvajanja »Narodnega blagostanja« so v glavnem sicer naperjena proti decentralizaciji izvoza in bi zato stališče »Narodnega blagostanja« najbrže ne bilo posebno močno, če bi se opiralo le na prednosti, ki jih daje centraliziran izvoz. Toda »N. B.< se je moglo opreti tudi na napake, ki so se zgodile pri decentralizaciji, ki ni le polovičarska, temveč tudi premalo preudarjena. Tako je njena usodna napaka, da monopolizira izvoz za štiri ustanove, ki so čisto različne po svojem značaju in brez vseh izvoznih izkušenj. Te ustanove bi smele imeti kvečjemu kontrolo nad izvozom, ne pa da se same lotijo posla, ki ga ne znajo.
Velika napaka pa je tudi v tem, ker se je premalo spoštovalo načelo enotnosti državnega gospo-morejo imeti avtonomne banske darskega ozemlja. Ta enotnost je ustanove na razpolago sredstev, nujno potrebna in upravičena je ki bi jih mogla mobilizirati in samo ona decentralizacija, ki to
lem ozemlju države. Državna intervencijska politika postaja s tem na trgu z agrarnimi proizvodi nemogoča, tako tehnično ko finančno. V tehničnem pogledu se intervencija na podlagi nakupovanja presežkov bodisi za izvoz ali za notranjo potrošnjo ali pa za ustvarjanje zalog, ne more izvesti, če se vodi iz več mest. V finančnem oziru pa si ni mogoče niti misliti, da bi mogla dajati centralna vlada jamstva za kredit ter da bi prevzemala ev. izgube za avtonomne ustanove, ki so izven njene pristojnosti. Ravno tako ne
uporabiti centralna državna ustanova. Na ta način postaja vprašanje vsa intervencijska gospodarska politika.
O tem problemu bomo še govorili. Za sedaj pa konstatiramo, da je ta najnovejša tendenca v naši gospodarski politiki zelo daleko-sežna in škodljiva tako narodno
enotnost spoštuje.
Iz vsega nujno sledi, da sei mora naredba o izvozu fižola temeljito revidirati, ker v sedanji obliki ne ustreza niti interesom celote, še manj pa našemu gospodarstvu. Zopet je bila izdana naredba, ne da bi bile prej zaslišane gospodarske organizacije.
Hrvatski	trgovci zahtevajo
čani e cen po dnevnih tržnih
cenah
Na anketi vseh gospodarskih zbornic banovine Hrvatske, na kateri se je razpravljalo izključno samo o nadzorstvu cen in prodaji na drobno, je bila sprejeta posebna spomenica o tem predmetu. Ta spomenica je bila nato izročena banu ter poslana tudi Uradu za kontrolo cen. V tej spomenici se kot soglasna zahteva hrvatskih gospodarstvenikov navajajo med drugimi naslednje zahteve:
Najvišji dopustni bruto-zaslužek od prodaje predmetov, ki so pod nadzorstvom cen ali ki še pridejo pod to nadzorstvo, naj se ne določa na podlagi efektivne nabavne cene, temveč na podlagi dnevne tržne cene.
Ce bi ostala dosedanja podlaga, t. j. da bi se cene določevale na podlagi nabavne cene, bi to pomenilo, da morajo vsi trgovci, industrialci in obrtniki svoje premoženje razdeliti med potrošnike, po nekajkratnem obratu svojega obratnega kapitala pa bi ostali brez kapitala in tudi brez eksistence.	j
Zastopniki gospodarskih stanov so nadalje ugotovili, da je vprašanje določanja bruto-zaslužka na podlagi dnevne tržne cene važno tudi za obstoj in napredek banovine Hrvatske, vseh mest v banovini in občin, ker so trgovci glavni davkoplačevalci ter bi v primeru propada trgovcev zelo padli tudi dohodki banovine in občin. Nadaljnja posledica bi bila, da bi morali trgovci in drugi podjetniki odpustiti svoje nameščence, če jim ne bi bilo dovoljeno, da s pošteno kalkulacijo na podlagi dnevnih tržnih cen ohranijo svoje premoženje. To zahtevo smatrajo vsi hrvatski gospodarstveniki kot svojo te-
meljno zahtevo, od katere v nobenem primeru ne morejo odnehati.
Nadalje zahtevajo v svoji spomenici, da se izvede jrevizija seznama predmetov, ki so pod kontrolo cen. Danes je pod kontrolo mnogo preveč predmetov, tudi takšnih, ki niso življenjska potreba, temveč luksus.
Soglasno je bila tudi sprejeta zahteva, da se prošnje za zvišanje ali določanje cen-rešujejo bolj hitro.
Hrvatski gospodarski ljudje zahtevajo nadalje, da se odpravi naredba o kontroli zalog. Zaradi nujno nepretrganega poslovanja v trgovinah, so seznami teh zalog netočni, takoj ko so bili spisani. Zato naj se določba o vlaganju seznamov zalog popolnoma ukine.
Pri izdaji nove naredbe o kontroli cen naj se predvidi možnost priračunavanja in priznavanja efektivnih stroškov, ki jih imajo trgovci sedaj, ko imajo blago na zalogi. Ti stroški so zelo veliki in so danes težaven problem za trgovce, kako najti za nje kritje.
Hrvatski gospodarski krogi so prepričani, da se bodo njih zahteve glede določanja bruto-zaslužka v polni meri upoštevale ter določal bruto-zaslužek le na podlagi dnevnih tržnih cen.
Uredba o koruzi je gotova
Uredba o urejanju trgovine s koruzo je definitivno gotova. Ker se hoče, da velja ta uredba za vso državo, je bil sedaj načrt uredbe poslan banski upravi v Zagrebu, da še ona pristane na to uredbo.
Naročajte »Tra^vski list«!
Ljubljanski trgovci za zimsko pomoč
Iza 23-4%. V istem času je znašala j proizvodnja lignita 1,159.321 ton, proti 933.363 ali za 24-2% več ko Kakor so lansko leto ljubljan-1 Jani ski trgovci z veliko vnemo in iz- Kljub tej znatno povečani do-redno požrtvovalnostjo sodelovali | mači proizvodnji pa je močno na-pri akciji za zimsko pomoč ljubljanskim mestnim revežem, tako so zastopniki ljubljanskega trgovstva tudi letos pričeli takoj sodelovati pri vseh pripravah za zimsko pomoč ter spet pokazali vso iskrenost svojega globokega socialnega čuta. V pripravljalni seji odbora za zimsko pomoč	je zastopnik	Priprave za ustanovitev Osred-
Združenja trgovcev v Ljubljani iz- nie sekcije veletrgovcev z živili javil, da bo Združenje trgovcev z pri Zvezi trg. združenj je vodil vsemi razpoložljivimi sredstvi dra- bivši predsednik trgovinskega od-•ge volje sodelovalo pri akciji za seka Zbornice in veletržec g. Al-zimsko pomoč ter pozvalo ljubljan- M,*n Smrkolj. Obrnili smo se zato sko trgovstvo, naj daruje bodisi v nani s prošnjo, da podrobneje na •denarju ali blagu edino mestni ob- ve'de razloge, zaradi katerih je £ini. Po tem hvalevrednem sklepu prišlo do ustanovitve te sekcije, seveda nikakor ni mogoče priča-p*- Smrkolj se je naši prošnji lju-kovati, da bi ljubljansko trgovstvo beznivo odzval ter nam izjavil: poleg akcije za zimsko pomoč mo- Osrednji odsek se je ustanovil glo podpirati tudi še nabiralne ak- Pod težo razmer, ki grozeuničitiozi-cije raznih drugih organizacij, dru- roma zrahljati temelje naše trgo-štev, šol ter sploh kakršnih koli v*ne’. z^sti Pa veletrgovine. V drugih prosilcev. Omeniti moramo sekciij si hočemo poiskati trgovci tudi, da so tudi višji oblasti vse z živili možnost, da preprečimo, druge nabiralne akcije nezaželene. ^ar se preprečiti da in da popra-
„ .	,.	,	-	.	vimo, kar še ni zamujenega. S
Zato ponavljamo, da so prošnje 1 ,	r 6	,
^ x .i ,	•	i-	J	skupnim naporom se bo morda
kakršnih	kol,	prosilcev	pri	ljub-	^ da‘ gj pridobimo itiv.
ljanskih trgovcih zarad, tega vel,-1 u	£	ge ^ ^
kodušnega sklopa Združenja
.	i	i	I mi ramo.
govcev popolnoma neumestne, ker Velet ina je v t syetu ka.
so vs, trgovci pr,s,1,en., da se rav- k<)r ^	^	g^podarstvo
na,o po tem sklepu svojega pred- tftk(> yažpn finitelj £ ‘rek() nje
stavmštva ter odklanjajo vse dru- .	„	,	, x
5 .	1	3	m mogoče, ako se hoče pravilno
ge pro nje.	|	usmerjatf zamenjava dobrin. Ze
samo dejstvo, da je veletrgovec tisti, ki ima stalno velike zaloge, ki pomaga s krediti detajlni trgovini ter da je organizacijska mreža veletrgovine tako dobro izgrajena,
rastel tudi uvoz premoga. Tako smo v prvih letošnjih devetih mesecih uvozili vseh vrst premoga 499.164 ton, lani v istem času pa samo 323.636 ton. Letos smo torej več uvozili 175.458 ton premoga
ali za 54-47 %. Naš domači trg bi i Nemčija strinjata v vseh vpraša-torej moral imeti letos 1’1 milijo- nPh 111 da Jugoslavija ne prihaja „a ,«„ premoga n» rar.polago
ko lani. Seveda pa je treba od tega izvoz in uvoz in nima interesa, da odšteti izvoz premoga, ki je bil le-1 bi vznemirjala to organizirano dr-tos tudi znatno večji ko lani.
K ustanovitvi Osrednje sekci je
veletrgovcev z
vrsto sadje, t. j. jabolka in slive, za tem vino in žganje, dalje izvoz konj in fižola,, in sedaj se namerava monopolizirati še uvoz riža in tudi mnogi predmeti iz kolonialne stroke. Vprašamo se, kaj naj še veletrgovini preostane, vprašamo se nadalje, ali je potrebno in res v državnem interesu, da imajo to v rokah organizacije, ki še daleko niso kos svoji nalogi in ki ne bodo mogle nikdar tako intenzivno vršiti svojo nalogo, kakor privatna trgovina? Posebno pažnjo moramo posvetiti blagovnemu zadružništvu, ki je na vseh koncih in krajih favorizirano na škodo trgovine. Blagovne zadruge
žavo. Skozi Jugoslavijo gredo številne pošiljke v Nemčijo in Italijo, kar je vzrok več, da se Jugoslavija ne vznemirja. V diplomatskih razgovorih so bila vsa vprašanja med Jugoslavijo in Nemčijo razčiščena.
Mussolini je imel na dan petletnice sankcij proti Italiji pred 1079 vodilnimi člani fašistične stranke velik govor o položaju. Izvajal je med drugim: Govorim na
kljub privilegijem, subvencijam in |	,da2.
davčnim oprostitvam niso b
|	,	i	«	.	,	,	I	-	—	V*	p	UMUUii
enakovredne privatni trgovini in stari svet proti mladim silam, ki
niso v ničemer opravičile orne- sta jih predstavljali Nemčija in
njene ugodnosti, dasi te ugodnosti gredo v težke milijone na račun države, ne da bi javnost imela od tega kake koristi.
Omenjene činjenice dajo dovolj
Italija. Ta dan ste se začela delitev sveta in boj, ki sta ga hotele Francija in Anglija z monakovskim sporazumom zavleči. Krivda za vojno pada le na Anglijo. Mir bi se mogel ohraniti, če bi opustila Anglija svojo politiko obkoljevanja Nem-
zave.
Poravnalna razprava o nameščenskih plačah
Potrošniške zajednice pri podjetjih bodo le na papirju
Zveza industrijcev za dravsko j da prodira v vse kraje, dokazuje, banovino sporoča:	da država ne sme preko nje, ako
One 16. novembra je bila pri noče doživeti gospodarski polom kr. banski upravi anketa zaradi Velike napake, ki so se napravile aprovizacije. Na anketi so pred- pri reguliranju prehrane, so se atavniki kr. banske uprave poro-1 pripetile zaradi tega, ker se niso žali, da bo banska uprava siste-1 upoštevali praktični nasveti vele-matično uredila organizacijo pre- I trgovine, zlasti pa, ker se je šlo ekrbe za vso banovino. Banska v važnih prehranjevalnih vpraša-uprava je že ustanovila lastni Pre- njih preko veletrgovine, ki je edi-hranjevalni zavod (PREVOD) kot na zmožna pravilno razdeljevati vrhovno ustanovo za vsa vpraša- blago in poiskati virov za nabavo nja, ki so v zvezi s preskrbo pre- blaga, bivalstva. Razen tega se bodo usta- Ni treba še posebej poudarjati, novili občinski prehranjevalni od- da je veletrgovina v dravski bano-bori ne le pri onih občinah, ki so vini vedno živela z narodom, da v čl. 1. uredbe o ustanovah za je kri ene krvi, da je to prava na-preskrbovanje izrečno navedene, rodna trgovina, katere srčni utrip iemveč tudi pri vseh ostalih ob- oplaja ves naš narod. Vztrajnost činah. Naloga teh občinskih pre- in solidnost naše veletrgovine sta firanjevalnih odborov bo, da vo- tako veliki, da je mogla ta naša tfjjo evidenco in kontrolo zalog, da veletrgovina tudi v najtežjih časih •kontrolirajo cene, da organizirajo obvaraovati naš narod pred tujim po stvarni potrebi skupne naba- vplivom ter je tekom časa izrinila ve ter da vodijo ev. socialne ak- vse, kar je bilo še tujega. To so ■rije za preskrbo revnih slojev. V dejstva, katera moramo pribiti in leh občinskih prehranjevalnih od- na katera moramo opozoriti priborih naj sodelujejo tudi zastop- stojne činitelje baš sedaj, ko se ni ki onih gospodarskih podjetij v hoče v najbolj kritičnih časih, ko občini, ki nimajo lastnih ustanov gre za pravilno prehrano prebija preskrbo svojih uslužbencev. Z valstva, izločiti veletrgovino. Po-mzirom na zamišljeno sistematično udariti moramo, da veletrgovina organizacijo preskrbe se je anke- ni proti temu, da se v današnjih te izrekla v tem smislu, da more časih dirigira oskrba s prehrano izvajanje določb uredbe o potroš- in življenjskimi potrebščinami, niških zajednicah pri gospodarskih vendar pa smo proti temu, da se podjetjih na območju naše bano- to dela na način, ki v ničemer ne vine odpasti.	vodi do pravega cilja, pri tem pa
;Spričo navedenega smo mnenja, grozi uničiti naše gospodarstvo, da podjetjem, ki smatrajo, da ni zlasti pa našo veletrgovino. Danes, stvarne potrebe za ustanovitev ko je polno ovir, kot pomanjkanje posebne ustanove za preskrbo nji- prevoznih sredstev, zadržavanje hovega delavstva, zaenkrat ni tre- blaga po producentih, oz. pomanjša začeti organizirati take usta- kanje ponudb, a tudi defetizem nove. Uredba predvideva sicer državi neprijaznih elementov, pa možnost postavitve posebnega ko- je že celo neprimerno, podirati misarja pri zasebnih gospodarskih trgovino, ki živi in pade z naro-podjetjih, ki ne bi v določenem dom. Veletrgovina se v polni meri roku ustanovila potrošniške zajed- zaveda svoje važne naloge, da mo-nice za svoje delavce in name- ra biti v teh težkih časih prav po-žčence, vendar smo mnenja, da sobno y službi naroda in države praktično izvajanje te določbe ne hkrati pa mora tudi zahtevati, da
Kakor smo že poročali, je sklical g. ban za 11. november poravnalno razpravo med delodajalskimi in delojemalskimi organizacijami. Na tej razpravi so zastopali Zvezo trgovskih združenj gg. Verbič, Lukič, Klanjšek, Fazarinc in tajnik dr. Pustišek. Delodajalske organizacije so podale naslednjo skupno izjavo:
Kr. banska uprava je odredila današnjo poravnalno razpravo v smislu čl. 15. odst. 2. uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu z dne 12. U. 1937., ki se dobesedno glasi: »Ce je spor večjega obsega (glede na število delavcev ali na pomen stroke ali podjetja), sme odrediti ban oz. upravnik mesta Beograda, da izvede poravnalni postopek inšpektor kr. banske uprave za delo ali pa rudarski glavar, če nastane spor pri rudarskih podjet-ih.<
Poravnalno postopanje je po čl. 15. predvideno samo za spor med delodajalcem in njegovimi delavci. Vsaka obeh strank se mora obrniti na upravno oblastvo, preden se objavi stavka ali izprtje, s prošnjo za poravnanje. Uredba izrečno predpostavlja, da je med delodajalcem in njegovimi delavci nastal spor, ki se sporazumno ne da rešiti. V takem primeru se mora vsaka obeh strank, preden
razloga za to, da si ustanovimo v
okviru Zveze trgovskih zdruzenj co po pogojih, ki jih je predlagala sekcijo veletrgovcev z življenjski- Italija.
mi potrebščinami, ki naj vsa ta . Nato je govoril Mussolini o vojni
 x .	.	„	m dejal, da si m mogel svet m-
vprasanja proučuje in dela na kdar rnisliti, da bo skopnela ko tem, da pridemo zopet do svobod- sneg na soncu francoska armada, ne trgovine, ki edina vodi do pra- Da pokaže svojo zvestobo, se je vega cilja v korist naroda in dr-1 Italija pridružila Nemčiji. Poraz
1 Angležev v Somaliji je bil ravno tako popoln kakor pri Dunkerqueu. V Libiji so bili Italijani tisti, ki so napadali in zavzeli Sidi el Barani. To pa je šele začetek, ne pa konec italijanske bliskovite akcije. Italijanska mornarica je zadajala in zadaja težke udarce sovražniku ter je dosegla, da so naše prometne zveze na Sredozemskem morju in | v Jadranu nemotene. Italijansko letalstvo je še naprej gospodar zraka. Danes izdela Italija štirikrat več letal kakor pred vojno. Nato je izrazil Mussolini svoje priznanje | disciplini in neomajni trdnosti italijanskega naroda, ki mirno sprejema vse omejitve. Narod razume, Ida se bo sedanja vojna končala z
na pristojno oblastvo. Poravnalni postopek je torej izrečno predviden za spore, ki se na miren način ne morejo rešiti in to v primerih, da grozi stavka ali izprtje.
Ugotavljamo, da v našem primeru sploh ni bilo spora med delodajalcem in njegovimi delav-1 uničenjem moderne Kartagine —
ci; na spore med delodajalskimi | Anglije. Narod, ki to zahteva, se in delojemalskimi organizacijami
se pusti trgovini, da opravlja svoje posle neovirano in da se ji ne od jema postojanka za postojanko, temveč da se tako uvoz kakor tudi izvoz prepustita privatni iniciativi,
se pa ta uredba ne nanaša. Ugotavljamo, da niti v našem
tudi ne boji resnice in zato poročamo tudi o vseh dogodkih, o ugodnih ko tudi o neugodnih. Smatral bi za ponižanje ljudstva, 6e se ne bi poročalo po resnici. Zato je
primeru ni bilo sporov, ker se de ™
lodajalskim organizacijam sploh1	-	..........
ni dala prilika, da se izjavijo in so delojemalske organizacije zahtevale poravnalni postopek še
se objavi stavka ali izprtje, obrniti šanja.
to, o čemer so se prepričali, da je resnično.
Mussolini je nato govoril o bombardiranju v Tarantu. Dejal je, da
. ,   , ...	. .	,	,	,	.	i	,so bile tu tri italijanske ladle
preden so dobile izjavo delodajal- učinkovito zadete, toda niti ena se skih organizacij. Obstoječe deloda- ni potopila. Ena bo po daljšem jalske organizacije, pa tudi če bi času, ostali dve pa kmalu popravile no uredbi noklirane za skle- ^eni- Churchill naj bi zaradi izpo-biie po uredbi poklicane za skie polnitve s]lke raje poročal 0 potepanje kolektivne pogodbe, po se- ijeniti angleških ladjah, danjili pravilih za to niso upra- Vstop Italije v vojno je dokazal, vičene	da ni os prazna beseda. Sloga Ita-
.... , .	j , j • i ,	lije in Nemčije postaja vsak dan
Kljub temu so delodajalske or-1 v€čja. Njega druži s Hitlerjem isto-ganizaoije pripravljene, da izdajo vetnost naziranja o novi ureditvi pozive svojemu članstvu, naj upo- sveta. Os noče sklepati miru re-
števajo današnje gospodarske ^^^LtočenS^žnjTm, draginjske razmere in priznajo 10 katerih se je razpravljalo že svojemu nameščenstvu primerne pred vojno. Zato pa morajo biti draginjske doklade, v kolikor te- tudi naše zahteve sprejete brezna še niso storili	pogojno. Po popolni razjasnitvi bo
ga se niso siorin.	mogoče v okviru nove Evrope za-
Po prečitanju te izjave je in- četi novo poglavje o odnošajih med špektor Baraga razpravo preki- Italijo in Francijo. Kakor premir-
nil, da poda ministrstvo za soc. N®’ ^o bo tudi mir skupno delo ,	•	.	Nemčije in Italije. Da se izpriča
politiko in ljudsko zdravje svoje bratetvo nemškega in italijanskega mnenje o pravni strani tega vpra- orožja, se udeležujejo italijanski
letalci neposredno bojev proti An-| gliji.
Mussolini je nato govoril o Grčiji
prihaja v poštev.
Proizvodnja in uvoz premoga
Po uradnih podatkih je znašala I ki je za to edina sposobna, v prvih letošnjih devetih mesecih Prvi udarec je bil zadan vele proizvodnja črnega in rjavega pre- trgovini z žitom, ko se je ustano-moga 4,246.321 ton proti 3,439.393 vila Privilegirana izvozna družba tonam v istem času lani. Proiz- ter monopoliziral ves izvoz žita in vodnja se je torej v letošnjem letu mlevskih izdelkov, kakor tudi ko-povečala za nad 800 tisoč ton ali I ruze. Kmalu nato je prišlo na
Politične vesti
Hitler je sprejel v Berghofu italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, nato pa španskega zun. ministra Sunerja. Po nemških vesteh so ti razgovori v zvezi s pravkar končanimi posvetovanji šefov italijanskega in nemškega generalnega štaba v Innsbrucku, po italijanskih vesteh se bo razpravljalo o Franciji, po angleških pa o pristopu Španije k državam osi oz. o španskih zahtevah po Francoskem Maroku. Poroča pa se tudi, da gre predvsem za koncentričen napad na Gibraltar, da se Angliji zapre vhod v Sredozemsko morje.
Objavljeno je bilo uradno sporočilo, da je kralj Boris te dni obiskal kancelarja Hitlerja. Sporočilo o obisku je bilo objavljeno šele po vrnitvi kralja Borisa v Sofijo. Kralja Borisa je spremljal v Nemčijo, kakor se sedaj objavlja, bolgarski zun. minister Popov.
Nemški in italijanski zunanji minister sta odpotovala na Dunaj, kamor sta na njuno povabilo odpotovala tudi madžarski predsednik vlade Teleki in madžarski zun minister grof Czaky.
Nova bliskovita diplomatična akcija držav osi se je začela takoj po vrnitvi sovjetskega predsednika vlade Molotova v Moskvo. Uvod v to akcijo je bil obisk bolgarskega
kralja pri Hitlerju, nato pa sesta-	ter	dejal,	da. Grki silno sovražijo
nek grofa Ciana in v. Ribbentropa	“P™ tega m mogoče prav
v Salzburgu ter prihod Sunerja v razumeti. Navedel je vec primerov, Berghof Viden izraz je dobila ta kako so Italijani pomagali pri akcija s povabilom zastopnikov osvoboditvi Grčije. Dokazano je, Madžarske na Dunaj, kjer sta seKa e oraJa^eseca ponudba sestala z zun. ministroma Nemčije Grčija svoja vojaška oi»rišca in Italije. Rezultat tega sestanka Franciji in Angliji. Temu stanju hn nnihrv#* odkrit nriston Madžar- I j® moral napraviti konec iti '	Uo so	?
Sledila bodo sedaj še povabila grško mejo• NItate P rimo tu
zastopnikom Slovaške in Romunije oaI»vedova	iooušča
ter nekaterim balkanskim državam.	vojska	se drži odlično
Namen teh sestankov bo, da se iz	»aUJvojsKa se drži odlično.
vse južnovzhodne Evrope ter bal- £Vlim^S Ttao nEu kanskih držav popolnoma z o^	rebra ’Danes zagotavljam,
britanski vpliv ter	da se	Lj^	bom0 polomili rebra Grčiji. Ali
noUtlko velesi? osf”	^	H	te zgodi v 2 ali 12 mesecih, je
NaiboH kočljivo je Pri tem sta- vseeno. Podpora Anglije Grkom ne liSč^ Turčiie Kakor	1e baje	izjavil b0	pomagala. Kadar začne on ne-
nUi iuSv	plpen.	je	po- k0	stvar, je ne izpusti, dokler je
starilena Turčija pred alternativo, ne konča. Mussolini je nato dejal, da seodpove zvezi z Vel. Brita- da ne bo vec zastoja v vojni. Danim ter se orientira v smislu želj nes ima en milijon vojakov pod držav osf to Sovjetske Rusije ali orožjem, če treba, jih bo poklical pa tvega najtežje posledice. Iz An- tudi osem. Treba pa je da se kare poročajo, da se zavedajo, da I stranka zopet dvigne in da obrabo pritisk na Turčijo zelo hud, da cana z vsem miroljubjem ki se pa imajo krepke živce in da mo- skriva pod .
rem vzdržati pritisk	I	mom m univerzalizmom. Nemcev
Glede Španije se poroča tudi to, in. Italijanov je l milijonov in da je Molotov v Berlinu izjavil, da om ze imaj0 2211 ag0 v rokah. je SSSR pripravljena priznati Fran- Japonska je ponudila Čangkaj-covo Španijo če bi ta izrekla to šku mir ter je pripravljena lzpraz-željo. V tej smeri se sedaj udej- niti vso južno Kitajsko. Kakor pa stvuje diplomacija osi.	.	se poroča izCunkinga,_ ni misliti
Na vprašanje ameriškega časni- I na to, da bi čangkajšek pristal kar ja, če bo povabljena na sestan- na mir, če japonska vojska pred-ke tudi Jugoslavija, je izjavil član I hodno ne izprazni vsega kitajske-nemške- vlade, da se Jugoslavija in I ga ozemlja, ki ga je zavzela.
Denarstvo
Stanje Drž. hip. banke
Drž. hip. banka je objavila svoje mesečno stanje na dan 31. oktobra.
Skupna bilančna vsota znaša 26,45 milijarde din proti 24,7 milijarde 30. IX. 1940. To pomeni zelo znatno zvišanje, in sicer za 1,3 milijarde. Najbolj so se zvišala bančna poslovna sredstva, ki so narasla za 759 na 14.154 milijonov din.
Gotovina in blagajniški zapisi so se povečali za 23 na 599.
Vsota dolgoročnih posojil je padla za 2 na 3.834, posojila na nepremičnine so narasla za 3'5 na
1.720 milijonov din. Ta posojila so se zvišala kljub velikim odplačilom starih dolgov, ker je banka dovolila mnoga nova posojila.
Občinska posojila so zaradi dospelosti večine anuitet (v aprilu in oktobru) padla za 5 na ‘2.089 milijonov din.
Posojila vodnim zadrugam so nazadovala na 24-9 milijona din.
Vsa kratkoročna posojila izkazujejo zmanjšanje za 27 na 381-5 milijona din.
Skupni dolg finančnega ministrstva se je zmanjšal za 28 na 755-5 milijona din.
Tekoči računi so narasli za 760-5 na 6.549 milijona din.
Bančni vrednostni papirji so se povečali za 3 na 1.585 milijonov dinarjev.
Vrednosti bančnih poslopij (nova poslopja v Novem Sadu in Pančevu) so narasle za več ko 1 na 207-5 milijona din.
Na pasivni strani se opaža dvig javnih in padec zasebnih vlog. Javne vloge so narasle za 23 na 3.031, zasebne pa so se zmanjšale za 13-5 na 1.104.
Pasivni tekoči računi, med katere spadajo tudi vloge na tekoče račune, so se zvišali za 704-5 na 7.998 milijonov din.
Zastavni listi in obveznice v prometu izkazujejo zmanjšanje za 13-2 na 593'5 milijona din.
Predujmi in depoziti bank so padli za 3 na 231.
Bančne rezerve so se povečale za 10 na 500 milijonov din.
*
Podružnica Narodne banke v Zagrebu je Izplačala raznim dobrodelnim društvom v Zagrebu 80.000 dinarjev podpore. Upamo, da bo-mo kaj podobnega čitali tudi o ljubljanski podružnici Narodne banke.
Na domačih borzah je bilo pokrito vse povpraševanje po nemških markah. Samo v tem tednu je bilo prodanih nad 10 milijonov mark.
Razstava	vzorn
Pred osmimi leti je bilo v Ljubljani kot prvo v vsej državi ustanovljeno Društvo izložbenih aranžerjev. Ustanovitelji in člani so izšli iz vrst agilnih in za strokovni napredek zavzetih trgovskih so-trudnikov. Društvo je vneto delovalo ter v zadnjem času znova povečalo svojo delavnost. Dokaz te agilnosti je aranžerski tečaj, ki se je pričel 14. oktobra. V bivšem kinu »Tivoli«, kjer je bil tečaj ob de-lavnikih zvečer in posebej še ob nedeljah za udeležence z dežele, je zdaj po njegovem zaključku lepo urejena razstava izložb, ki je po veliki večini delo marljivih tečajnikov. Teh je bilo med tednom 32, ob nedeljah pa 10, vsi iz okolice, eden je prihajal celo iz Brežic.
Razstava obsega 25 koj in so samo skromni, tesni prostori vzrok, da niso mogli marljivi tečajniki še v večji meri pokazati uspehov svojega marljivega obiska tečajev in svoje nadarjenosti ter vneme za aranžersko stroko. V sredini glavnega razstavnega prostora je uredil izložbo za tvrdko I. C. Mayer Ivo Deršck, nekaj izložb je napravil društveni predsednik Zvonko Čulk, velika večina pa je delo tečajnikov. Nekatere risbe je prispeval Jože Trpin, grafik Jugoslovanske tiskarne, ki je bil tudi med predavatelji na tečaju. Razstava dokazuje velike uspehe tečaja ter zasluži vso pozornost trgovcev in trgovskega naraščaja.
Trgovci dobro vedo, da je izložba važno in učinkovito reklamno sredstvo. Zato si tudi prizadevajo, da spoznajo, kakšne učinke bi lahko s svojimi izložbami dosegli. V to svrho pa je potrebno strokovno znanje, ki mora potem postati podlaga in pobuda samostojnega ustvarjanja. Razstava je dokaz, da so voditelji tečaja s pridom uporabljali izkušnje in vzore priznanih inozemskih učilišč aranžerske stroke in da so navajali z vso vnemo tečajnike tudi k udejstvovanju po izvirnih osnutkih. V istih dneh kakor tečaj društva aranžerjev se je pričel tudi aranžerski tečaj poklicnega aranžerja Albina Engelmana, kar je dokaz, da je v Ljubljani veliko zanimanje za aranžer-stvo. Samo v Subotici je Trgovska zbornica letos priredila aranžerski tečaj, drugod pa ni nikjer takega prizadevanja v večjem obsegu.
Z uspešnim svojim tečajem in lepo razstavo začenja društvo aranžerjev novo dobo živahnejšega delovanja. V načrtu ima tri sezonske tečaje in v prostorih bivšega kina »Tivoli« bodo tudi strokovna
Amerika na prehodu
Ch. A- in M. B. Bcard
(Nadaljevanje.)
Tudi v zunanji politiki se je predsednik Hoover držal svoje gospodarske filozofije. Leta 1931. se je razločno videlo, da Nemčija ne bo mogla plačevati hkrati reparacije zmagovitim zaveznikom in obresti na privatne dolgove inozemstvu. Ameriški finančniki so bili vtaknili precej denarja v Nemčijo in so začeli pritiskati na svojo vlado, naj se odreče svojim terjatvam na korist privatnih. Zato je Hoover junija 1931. res predlagal enoleten moratorij za medvladne obveznosti. Italija in Velika Britanija sta takoj pristale, Francija pa šele s pridržki. Cene so zato na njujorški borzi res poskočile, a so zelo kmalu spet popustile. Kongres je namreč ratificiral moratorij, toda zelo odločno povedal, da bo treba te dolgove plačati, ker jih ne misli odpustiti. To je bilo resno razočaranje za uvoznike, izvoznike in bankirje, ki so imeli denar v inozemstvu.
Na splošno ukrepi predsednika Hooverja niso imeli tako hitrih uspehov, da bi mogli potlačiti ostro kritiko. Za kritike in napade Pa je bil predsednik zelo slabo
pripravljen. Preden je prišel na predsedniško mesto, je bil vedno v uradniških službah in ne vajen ostrih, včasi krivičnih osebnih napadov, ki so v političnem življenju neizogibni. Zdaj ga niso zadeli samo ti ostri napadi, temveč je bil tudi res žrtev hudih časov. Noben prejšnji predsednik in niti stranke niso preživeli takih pretresov. Tako je 1. 1840. padla demokratska vlada Van Burena, republikanci 1. 1873., leta 1896. je predsednika Clevelanda zavrgla lastna stranka in demokrati so se morali umakniti republikancem. Leta 1932. so morali plačati republikanci. V dobi blagostanja so se bili postavljali, kakor da je blagostanje njihova zasluga, in samo dosledno je bilo, da so morali prevzeti odgovornost tudi za polom.
*
Ob nadaljnjem naraščanju krize je postajala tudi reakcija v vseh slojih močnejša. Pojavljale so se nove ideje, nove odločne kritike sistema, ki omogoča, da je pet ali ali šest milijonov ljudi brezposelnih in da zaman iščejo dela, medtem ko istočasno stojijo tovarne, ki bi mogle ustvarjati vse potrebne dobrine. Oglasili so se posamezni znanstveniki, kakor n. pr. Nicholas Murray Butler, ki je tr-
predavanja. Po novem letu bo risarski, pozneje cvetlični in praktični tečaj. Trgovcem in trgovskim uslužbencem bodo predavanja dajala pobudo za smotrno ureditev izložb ob raznih priložnostih, ki niso važne samo za trgovsko poslovanje, temveč tudi v narodnem in kulturnem življenju. Naši aranžerji bodo v nedeljo, ko bo zadnji dan razstave, povabili k ogledu trgovce ter se z njimi posvetovali o ureditvi božičnih in drugih izložb. Pobudo mislijo dati tudi za ureditev izložb za državni praznik 1. decembra s posebnim opozorilom na tradicionalno prireditev tega dne — novinarski koncert, ki služi letos važnemu socialnemu namenu: podpori revnih dijakov.
Organizacija izložbenih aranžerjev hoče ostati amatersko društvo, združenje idealistov, ki se hočejo
posvečati samo napredku poklica, kateremu so se posvetili, in ki vse svoje izkušnje in pridobitve dajejo na razpolago naraščaju. Če bodo od kake prireditve imeli gmotne koristi, bodo vse vložili v pripomočke za svoje udejstvovanje, v prvi vrsti pa uporabili za nabavo strokovnega tiska in vzorcev.
Trgovcem, ki bi jim dali na razpolago kake strokovne revije, bi, bili zelo hvaležni. Od trgovcev pri čakuje društvo, da bodo ostali naklonjeni prizadevanju aranžerjev, ki služi gospodarskemu in kulturnemu napredku.
Usposobljeno aranžerstvo pa ima važen delež tudi pri merjenju kulturne stopnje mesta in ljudstva, ker so smotrno urejene izložbe važno opozorilo in tudi sotrudni-štvo narodnih in kulturnih manifestacij, in zato pričakujejo naši aranžerji, da jim poleg trgovskega stanu posvetiti! primerno pozornost tudi oblast in vsa javnost.
Vsak napreden trgovec
prodaja te tako blago, s katerim svojini odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil
Priiaviti se mo
ge stavbenega lesa
Na podlagi uredbe o kontroli ■ prijavljanje stavbenega lesa je ku-zalog blaga z dne 15. junija 1940. j bični meter (m3).
ter uredbe o kontroli cen z dne 14. februarja 1940. se pozivajo vsi proizvajalci, uvozniki, trgovci na debelo stavbenega lesa, da prijavijo neposredno uradu za kontrolo cen v Beogradu svoje zaloge skupno, in sicer po naslednjih vrstah:
I.	Les od listnatega drevja.
a) okrogel les za žaganje,
b) drug okrogel les,
c) tesan les,
č) žagan,
d) železniški pragi.
II.	Les iglavcev.
a) okrogel les za žaganje,
b) drug okrogel les,
c) tesan les,
č) žagan,
d) železniški pragi.
Prijave, ki ne bodo upoštevale navedene klasifikacije, se bodo smatrale za nične. Enota mere za
Ze v 24 urah
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Kot proizvajalci se smatrajo vse žage, ki prodajajo vagonsko blago. Kot trgovci na debelo se smatrajo vsi trgovci, ki preskrbujejo industrijo in druge trgovce z va-gonskim blagom.
Vse navedene firme morajo prijaviti stanje svojih zalog na dan 31. oktobra 1940., in sicer najkasneje do 18. novembra 1940., brez ozira na to, če so zaloge prijavile že po stari klasifikaciji, ki se s tem ukinja. V bodoče pa morajo do vsakega 5. v mesecu prijaviti
stanje svojih zalog ob koncu prejšnjega meseca neposredno Uradu za kontrolo cen v Beogradu. Hkrati morajo vse firme od 30. novembra dalje prijavljati v kubičnih metrih proizvedene, nakupljene in oddane količine v mesecu, in sicer po uvodoma naštetih vrstah.
*
Ta poziv je bil objavljen v »Službenih novinah« z dne 14. novembra. Te »Službene novine« so dobili ljudje v nekaterih krajih Slovenije v roke komaj 16., a nekateri tudi šele 17. novembra. Ze naslednji dan pa bi morala biti njih prijava v Beogradu. Tako pozno oglašanje in tako pozni termini pač niso pravilni. Poleg tega pa na en dan pride toliko prijav uradu, da te gotovo niso takoj predelane. Ali ne bi bilo mnogo bolj umestno, če bi se predpisalo, da morajo iz Beograda n. pr. priti prijave do 18. novembra, iz drin-ske banovine do 19., iz banovine Hrvatske do 20. in iz Slovenije do 21. novembra? Tako bi bilo ustreženo vsem, tako uradu za kontrolo cen ko tudi proizvajalcem in trgovcem.
Prijavljanje zalog surovih kož in usnja
V smislu odločbe ministra za trgovino in industrijo z dne 5. oktobra t. 1. in uredbe o kontroli zalog blaga z dne 15. junija t. L, a kot dopolnitev navodila o prijavljanju zalog surovih kož in usnja, izdanega po Uradu za kontrolo cen, daje Urad to-le pojasnilo za prijavo zalog surovih kož in usnja:
1. Vse mesarske in klobasarske obratovalnice, kot tudi industrije mesarskih proizvodov, ki konser-virajo surove kože, morajo prijaviti svoje zaloge surovih kož.
2. Obrtniki-predelovalci surovih kož, ki dobavljajo industriji, trgovini ali drugim obrtnikom, a delajo z najmanj 6 pomožnimi ose-
bami, morajo prijaviti svoje zaloge surovih kož.
3.	Vsi trgovci, ki dobavljajo tudi drugim trgovcem surove kože in usnje kot tudi industriji, so brez ozira na to, ali se glasi njihova protokolacija na trgovino na debelo ali na drobno, dolžni prijaviti svoje zaloge surovih kož in usnja.
Osebe, lci so dolžne, da prijavljajo zaloge surovih kož in usnja v smislu tega pojasnila, se morajo ravnati v vsem — kot to že velja za fabrikante, uvoznike, veletrgovce, prekupce, komisionar-je in hranilce kož — predpisov, izdanih od Urada za kontrolo cen v Beogradu z dne 3. t. m.
Prijave je treba predložiti neposredno Uradu za kontrolo cen v Beogradu vsakega petega v mesecu za stanje zalog koncem prejšnjega meseca.
dil, da manjka zapadnemu svetu zmožnega konstruktivnega in pogumnega vodstva, političnega, socialnega in gospodarskega. Vladajoči sloj ima na vse pritožbe edino ta odgovor: »Čakajmo!« K temu je pripomnil dr. Butler: »Gospoda, če čakamo predolgo, bo prišel nekdo z rešitvijo, ki nam ne bo všeč. Naj vas opozorim na dejstvo, da značilna poteza ruskega eksperimenta po mojem mnenju ni v tem, da je komunističen, temveč v tem, da se izvaja načrtno, medtem ko nasprotniki nimajo ni-kakega načrta. Mož, ki ima načrt — in če nam je še tako malo všeč, ima veliko prednost nad skupino, ki se le pritožuje nad gospodarskim vremenom in čaka, kdaj bo dež nehal.«
Oglasile so se cerkve. L. 1931. je posebna komisija Zveznega sveta krščanskih cerkva izdala spomenico kritike in predlogov, ki naj bi se čitala na delavsko nedeljo. Spomenica je zahtevala, da je treba iskati novo pojmovanje položaja in potreb delavstva v modernem svetu, in najboljši duhovi naroda naj bi se potrudili, da izdelajo načrt za obnovo našega socialnega in gospodarskega življenja po zdravih verskih načelih. Približno istočasno so tudi škofje protestantske episkopalne cerkve izdali pastir-
sko pismo, v katerem so pozivali delodajalce, »naj delajo za sprejetje načrta ali načrtov za vzpore-ditev proizvodnje in porabe, za zagotovitev trajne zaposlitve in trajnih dohodkov državljanom-de-lavcem ... Motiv profitarstva se mora umakniti motivu služenja.«
Za kritiko in pridige drugih slo* jev se poslovni svet ni zmenil, drugače je pa bilo s kritikami iz lastnih vrst. Tako je odličen industrijski vodja Gerard Swope od »General Electric Comp.« predložil načrt za stabilizacijo industrije in zaposlitve, racionalizacijo in očiščenje uprave in zavarovanje delavcev proti neprilikam gospodarskih pretresov; in ta načrt je razvnel živahno debato. Oglasila se je tudi American Federation of Labor (Delavska zveza). Njene tradicije so bile na splošno konservativne in priznavala je kapitalistični sistem. Zdaj pa je bilo na tisoče njenih članov brezposelnih. Zato je izvršni odbor te zveze izdal dolgo poročilo o industrijskem sistemu in o potrebnih ukrepih. V tem poročilu je odbor zavrgel akademično hipotezo, da avtomatično delovanje cen prinaša pravičnost in blagostanje. Zahtevali so, naj predsednik Združenih držav skliče narodno gospodarsko konferenco. Narodni gospodarski
svet naj bi izdelal načrt za vzpo-reditev in zvezni delavski odbor naj bi zbiral podajke, na katere naj bi se potem opirala konstruktivna politika.
V Wisconsinu je guverner Philip La Follette sklical državno zakonodajno oblast na posebno sejo. Na tej seji je ostro obsojal poslovne kroge in jim očital, da ne znajo redno upravljati niti lastno hišo. Kapitalisti upravljajo narodne posle in dobijo za to levji delež dobička. Leta 1929. je 504 glavnih finančnikov poročalo o čistem dobičku po več ko 2 milijona dolarjev. »Niso vredni takšne plače za to vrsto vodstva, kakršno so nam dali,« je dejal. Nato je La Follette predložil načrt zakonov, obsegajoč razširitev javnega lastništva, stabilizacijo zasebne delavnosti, zavarovanje za primer nezaposlenosti, strogo revizijo bančne prakse, izenačenje davčnega bremena ter določajoč načrtno družbeno delovanje. Guverner je povedal zakonodajnemu odboru, da pričakuje hud odpor, toda »vlada, ki je poslala štiri milijone ljudi v vojno, lahko priskrbi petim milijonom ljudi delo. Vlada, ki je zapravila milijarde za uničevanje, lahko porabi še milijarde za delo v miru, ki naj bi zagotovilo boljše življenje.«	(Dalje prih.)
Po upokojitvi priznanje
. . , ,, je bil pred meseci upokojen načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Milan Lazarevič, ki jei bil znan v naši gospodarski javnosti kot eden najodličnejših uradnikov. Posebno pa si je pridobil sloves kot delegat naše države pri vseh važnejših trgovinskih pogajanjih v zadnjih letih. Izredno spretno je zastopal interese države in narodnega gospodarstva ter imel pri tem pred očmi tudi gospodarske potrebe vseh pokrajin, zlasti še Slovenije. Gospodarski krogi so bili zaradi njegove upokojitve ». . presenečeni, s tem večjim zadoščenjem so zato sprejeli sedaj vest, da je dobil dr. Milan Lazarevič priznanje na najvišjem mestu. Na predlog zun. ministra je bil te dni odlikovan dr. Milan Lazarevič z redom sv. Save II. stopnje.
Iskreno čestitamo.
Uvedena je kontrola nad izvozom lesa
Trgovinski minister je izdal na-redbo o uvedbi kontrole nad izvozom lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov.
Po tej naredbi se uvede izvozna kontrola nad okroglim, cepljenim, tesanim in žaganim lesom. Kot lesni izdelki, ki spadajo pod to naredbo se smatrajo finalni in polfinalni izdelki ter les v zvezi z drugim materialom. Kot gozdni proizvodi pa se smatrajo postranski proizvodi gozdarstva, ki se dobivajo s smoljarenjem, z zbiranjem gozdnih plodov, korenin, listja, šišk itd.
Vsi ti proizvodi se smejo izvažati le na podlagi izvoznega dovoljenja, ki ga izdajo Direkcija za zunanjo trgovino in od Direkcije v to pooblaščeni organi. Brez tega izvoznega dovoljenja carinske oblasti blaga ne bodo smele cariniti.
Celotno besedilo naredbe objavimo v prvi tedenski številki.
vinskega ministrstva na banovino Hrvatsko.
Konferenca zaradi mletja moke
Danes se začne v Beogradu državna konferenca zastopnikov mlinske industrije, pekov, industrije testenin, zastopnikov zainteresiranih ministrstev, banovine Hrvatske ter pristojnih privilegiranih ustanov. Dnevni red konference je naslednji:
1. Prehod na novi način mletja s pridobivanjem 80 ali 85% moke enotnega tipa.
2. Proizvodnja 50% bele in 55 ali 50% krušne moke pri določenih mlinih.
3. Dodajanje 20% koruzne moke
ali 15 % krompirja pšenični krušni moki za proizvajanje kruha.
4. Sodelovanje mlinske industrije z javnimi ustanovami zbog pravilnega preskrbovanja prebivalstva s kruhom.
Doma in po svetu
N j. Vel. kralj Peter II. je poslal predsedniku Mtoljsfce občine 100 tisoč dinarjev za žrtve bitoljskega bombnega napada.
O bombardiranju Bitolja je izdala preiskovalna komisija poro-
Uvozniške zajednice se zaenkrat ne bodo ustanovile I čilo, ki pravi, da je ugotovljeno, da Tr v .	.	.	so bile bombe, ki so padle na Bi-
Vprasanje ustanovitve uvozni-1 tol j, vržene iz italijanskega bomb-ških zajednic, ki bi se morale nika. O izidu preiskave je naša ustanoviti do konca tega meseca, ylada obvestila italijansko vlado
16 sedai odloženo knUor	■noivvfoi	I ^ prosila,, da- tudi ona uvede
je seaaj ocuozeno, kakor se poroča preiskavi;> italijanska vlada je na-
iz Beograda, in sicer zaradi inter- to odgovorila, da so v resnici po vencije prizadetih gospodarskih, pomoti italijanska letala bombar-organizacij. Te zajednice bi se dirala Bitolj ter je izrekla svoje ustanovile šele p. podrobnem pm
svetovanju z zainteresiranimi go- škode. Na ta način se bo po za-
spodarskimi organizacijami.
Dobri	Uub
Nov velik dvig našega dolga Nemčiji
Zadnji izkaz o stanju naših kli-
ringov z dne 15. novembra podaja		
naslednjo sliko (vse številke		v mi-
lijonih dotične valute):		
Aktivni kliringi:	15.11	8.11.
Bolgarska din	1-54	1-82
Francija fr. fr.	8’83	8*80
Franc, kolonije fr. fr.	3'03	3-03
Italija din	19‘61	48-54
Nizozemska fl	2'58	2-10
Pasivni kliringi;		
Madžarska din	48-29	42-15
Poljska din	18-75	18-75
Romunija din	4-96	4-96
Slovaška Ks	28‘11	26-81
Češko-Moravska Kč	58-53	55-23
Turčija din	10‘58	14-44
Nemčija RM	29-53	15-78
Ustanove se trgovinski in-		
Pleineniti poziv, s katerim je tudi letos Nj. kr. Vis. kneginja Olga kot pokroviteljica Osrednjega odbora za zimsko pomoč povabila vsa jugoslovanska mesta k zbiranju prispevkov za reveže, je naravno tudi prebivalstvu Ljubljane segel globoko v srce.
Združili so se zastopniki vseh stanov z mestnim županstvom na čelu in zastavili vse sile, da olajšajo revežem njihovo bedo in jih vsaj delno obvarujejo pred tegobami ostre zime.
Tudi letos je akcijski odbor za zimsko pomoč že na delu, ker se zaveda, da so potrebe še večje zaradi narasle in še naraščajoče draginje, ki je poleg drugih najbolj prizadela revne in siromašne sloje našega mesta.
Hvale vredno in z veliko dobrosrčnostjo se je odzvala Ljubljana našemu klicu lansko zimo; zato apeliramo tudi letos na vse in vsakogar, predvsem pa na pridobitne in premožnejše sloje, da pomagajo s svojimi prostovoljnimi
slugi prijateljskih odnosa jev med Jugoslavijo in Italijo smatral ta incident za poravnan.
Nad Bitol.iem in Kičevim so letela zopet tuja letala, ki pa so jih naši letalci in naši protiletalski topovi hitro pregnali.
Pri Danilovgradu v zetski banovini se je ponesrečil angleški bombnik. Pri udarcu na zemljo so
prispevki odboru za zimsko pomoč zbrati potrebno vsoto za olajšanje bede najbolj potrebnim.
Zimska pomoč najbednejšim ni | eksplodirale vse bombe. Našli so
samo zadeva časti in srca, temveč truPk*. treh mož posadke popolno-.	. ,	ma zoglenela, tudi pilot je bil mr-
obenem socialna dolžnost, ki ne j-rv Letalo je bilo popolnoma razpozna in ne dovoljuje izjem. bito.
Podpisani častni in delovni od- Prometni minister inž. Beslič je
bil sprejet od državnega upravite-
bor za letošnjo >Zimsko pomoč« v našem mestu se obrača danes zopet na Vas s pozivom:
Čast ljubljanskega mesta in ra-
lja Horthvja v avdienci.
»Hrvatski dnevnik« se v uvodniku pritožuje, da Suzor še nadalje sabotira avtonomijo Hrvatske. List 7-ahteva, da se že enkrat reši
zumevanje za težki položaj revnili vprašanje Suzorja v smislu hrvat-slojev nam velevata, da z zbirko skih zahtev
prispevkov za »Zimsko pomoč« Minister za soc. politiko je ime-damo na poziv Nj. kr. Vis. kne- noval dr. Milavca za predsednika gin je Olge odgovor, ki bo izpričal	zavoda	za nadali'
srčno kulturo glavnega mesta Slo- trgovinski minister ni razvelja-venije.	Vil svojega odloka, da dobe tovarne
Zavedajmo se, da je danes bolj jedilnega olja na Hrvatskem 48% kakor kdaj koli na mestu klic na- vs®h.razpoložljivih surovin kakor ..	poročajo zagrebške »Novosti«. Ta
sega pesnika:	odlok bi se mogel razveljaviti le s
Odpri srce, odpri roke,	soglasjem bana dr. šubašiča, ki pa
otiraj bratovske solze!	na kaj takega ne bi pristal.
J	V državni odbor za obrambno
Prispevke za »Zimsko pomoč« industrijo so vstopili sedaj tudi
sprejema Mestna hranilnica ljub- zastopniki gospodarstva. Od Slo-
ljanska, upravlja in njih uporabo	ŽlTvSi
pa nadzoruje podpisani odbor.
Župan mesta Ljubljane:
dr. Juro Adlešič s. r.
špektorati
Po najnovejših informacijah iz Beograda, ki so baje tudi popolnoma zanesljive, se pripravlja uredba o Direkciji za notranjo trgovino. Po tej uredbi se postavijo v vsej državi trgovinski inšpektorji pri Direkciji za notranjo trgovino. Ker bo direkcija prevzela tudi vse posle iz prenese' nega delokroga, se bo zaradi koordinacije dela zagrebškega oddelka za trgovino, obrt in industrijo ustanovil svet za gospodarsko politiko, ki je bil predviden v uredbi o prenosu poslov trgo-
Komandant mesta: brig. gen. Ljubomir Stefanovič s. r. Škof ljubljanski: dr. Gregorij Rožman s. r. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo:
Avgust Tosti s. r. komisar Zveza industrijccv:
Franc Heinrihar s. r. Društvo bančnih zavodov: dr. Ivan Slokar s. r. predsednik Krajevna zveza zavarovalnic za Slovenijo: dr. Josip Dermastia s. r. predsednik Združenje trgovcev:
Viktor Meden s. r. predsednik Društvo industrijcev in veletrgovcev:
Stane Vidmar s. r. predsednik Prvo društvo hišnih posestnikov: Ivan Frelih s. r. predsednik Društvo posestnikov novih hiš: Ivan Kos s. r. predsednik Delavska zbornica;
Viktor Kozamernik s. r. predsednik Odvetniška zbornica: dr. Janko Žirovnik s. r. predsednik Notarska zbornica: dr. Andrej Kuhar s. r. predsednik
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1 2°/„!l Vsi drugi pa sc m uči)o in delalo brez ozira na zdravje!
Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega z rdeCIml srci,
našo najboljšo prJrodno mineralno vodo. Zdravje in užitekl
Zdravniška zbornica: dr. Valentin Meršol s. r. predsednik Lekarnarska zbornica: mr. ph. Milivoj Leustek s. r. predsednik
Inženirska zbornica: ing. Milko Pirkmajer s. r. predsednik
Dentist-tchnična zbornica:
Henrik Franken s. r. predsednik
Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane:
dr. Tomaž Klinar s. r.
podpredsednik.
Angleški državljani, ki so bivali v Dalmaciji, so odpotovali v Carigrad. Nekateri so bivali v Jugoslaviji že več let.
Tovarna aluminija v Lozovcu je sklenila, da zviša svojo delniško glavnico od 20 na 30 milijonov din.
Zaradi deževja ter tajajočega se snega so vse vode na Gorenjskem silno narasle. Vendar pa je glavna nevarnost za povodnji že minila, ker je že ves sneg skopnel ter je začela Sava že upadati. Iz Goriške poročajo, da je Soča silno narasla ter prestopila bregove. Pri Gorici je odnesla neki most.
Iz Tirane se poroča, da je bil na fronti ubit od bombe albanski pravosodni minister Džafer Ibil, ki je bil predsednik albanske skupščine, ko je ta sklenila združitev Albanije z Italijo.
Načrt za posvetovalni odbor za gospodarsko politiko
Iz Beograda poročajo, da je že gotov načrt o ustanovitvi posvetovalnega odbora za gospodarsko politiko. Po tem načrtu bo izdajal ta svet načelne sklepe o vseh vprašanjih, ki se tičejo trgovine, industrije, obrta, bančništva, zavarovalnega in menjalnega poslovanja. Sklepi posvetovalnega odbora bodo imeli popolno veljavo za vse državno ozemlje in tako tudi za ozemlje banovine Hrvatske. Zato bodo v tem svetu tudi zastopniki banovine Hrvatske kakor tudi drugih odločujočih ustanov.
Zunanja trgovina
V Beogradu so se v torek začela pogajanja med nemško in našo gospodarsko delegacijo zaradi uvoza in carinjenja nemške stanične volne.
V vsej Romuniji se bo smel en dan v tednu prodajati samo koruzni kruh.
Madžarska vlada je sklenila, da se vsa notranja trgovina z jajci in perutnino koncentrira v rokah enega sindikata. Notranja trgovina se torej monopolizira, dočim ostane izvoz jajc in perutnine še nadalje v rokah dosedanjih izvoznikov.
Letošnja žetev sončnic l»o dala na Madžarskem najmanj 3000 vagonov.
Madžarski fin, minister je zvišal
prodajno ceno za tobak v vsej Madžarski za 30%.
A.ŠARABON ICO.
LJUBLJANA
 s-----------------
Uvoi holonfjalne robe Veletrgovina s Špecerijo tfelepražarna za It«»e
Hlini tad I S aw e
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon št 28-66
Tudi izvoz krompirja in čebule pod kontrolo
Na pristojnem mestu se priprav-
izvoza
ka-
»Službeni list«
Bivši predsednik španske repu- | kr. banske uprave dravske banovine objavlja: Ukaz o sprejetju ostavke ministra Milana D. Nediča
blike Manuel Azana je umrl v starosti 60 let v Mantaubonu.
V vatikanskem mestu je bila I. omejena poraba kruha in makaro- 1,1 imenovanju armijskega gene-nov. Vsak prebivalec bo dobival rala Petra T. Pešiča za ministra odslej na dan 300 gramov kruha za vojsko in mornarico — Pravilen 2 kg makaronov na mesec. n,ik o živinskih potnih listih — Iz Bukarešte poročajo, da se je Spremembo pravilnika o ugodno-
rUh r'“\nT, na r
generala Antonesca z italijanskimi I leznicah in ladjah v državni eks-državniki v Rimu razpravljalo o ploataciji — Odredbo o ustanovitvi ustanovitvi evropskega^ I>c|'r.0'?''" odseka za uravnavano kmetijsko
lja naredba o urejanju izvoza i skee.„ bloka Po tem načrtu bi do-I	*-*	iJ““”
čebule in česna. Po | bivala Nemčija nafto od Rusije, | gospodarstvo m prehrano pri kr.
krompirja, -------- —	-	-	,----------------------- —	 ,,
tem načrtu pride izvoz teh pred-	Italija pa od Romunije.	banski upravi	Naredbo,	s
metov pod kontrolo Direkcije za	šest velesil bo izdalo v	prihod-	tero	se	spreminja	naredba	o	od-
Tunaniri trrrrkvJno V zvezi s tem njcm ,etu za vojaške namene po pjranju in zapiranju trgovinskih m zunanjo trgovino, v zvezi^s tem	a^eriški statistiki okoli 55	milijard \l b t	|h	obra‘tov	v	dravski	bano-
se nadalje poroča, da bodo smele	dolarjeVj in sicer USA od	dohodka	oordlov
izvažati te predmete samo usta- 74 milijard 12 milijard, SSSR od vini. nove Prizad Pogod, Diporis (Di- 7 milijard dohodka 3, Japonska.od ■■
rekcija za prehrano) in Prevod,	Z'%	Okrožni urad za zavarova
Kakor se vidi, se nadaljuje ten- Nemčija 15 milijard dolarjev.	nje delavcev V Ljubljani
denca, da se ves izvoz koncentrira švedska vlada je sklenila, da or- ODOZaria delodajalce v štirih avtonomnih ustanovah, ganizira velika Javna dela, ki boao \ r J
da so v prejšnjem mesecu dostav-
se sedaj iz donavske banovine za-1 ^ « jsove ^-^ta^anja, I geni plačilni nalogi upadli v pla-hteva, da bi se ustanovil enak za- l^mZonOT^toljšanje seda-’ | čilo. Prispevki morajo biti povod tudi za donavsko banovino, njih stanovanj. 100 milijonov za
Kakor jo vse to lepo tn mord, M-1 StMl?ifSfev igin
pre-
ravnani v osmih dneh po jemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko
di dobro, moramo vendar pripom-1 ^“civilna letališča. Javna dela naj niti, da je več ko čudno, če do- bj zmanjšala brezposelnost, bivajo monopol za izvoz one usta- japonska agencija poroča, da je nove ki so bile ustanovljene, da bila sklenjena med Siamom, Vel. I plačani!
skrbi ra prehrano prebivalstva, g^ertte SteffoSS T" . T?“JUTt, ™
Ali bodo te sedaj bolj skrbele, da pogodba, ki bi bila naperjena pro-	'poravnati prispevkov’ mora
ostane v njih ozemlju več blaga ali ti francoski Indokini. Ameriški bodo poravnali prispevkov, mor pa bodo polagale večjo važnost na podtajnik Sumner Welles pa je to urad uvesti prisilno izterjavo brez „Qatc,ia na ta na- vest> ^ J® v resnici zelo fantastic- predhodnega opomina. Urad iz-
izvoz? Vsekakor nastaja na ta na	h	e	socialne dolžnosti,
čin situacija, ki ni bas posebno ugA namcravajoJ do L 1948. iz- *	^lašania
mnogo obetajoča.	I	delati 500 trgovskih ladij vseh vrst. Iki ne dopuščajo odlašanja.
LKlajatell »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar tiska tiskarna »M erkur«, d, d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljub J