novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 900 lir št. 26 (433) • Čedad, četrtek, 7. julija 1988 IL SOGGIORNO AUTORIZZATO DALLA REGIONE Mada brieza in Val Resia è quasi al via E' quasi al «via» il soggiorno culturale-ricreativo Mlada brieza che quest'anno si svolgerà in Val Resia. E' la quindicesima edizione, dopo la serie svoltasi a Tribil inferiore e varie località delle Valli del Natisone, a Debeli rtič in Istria, a Camporosso in Valcanale ed a Trieste. Complessivamente un programma ed un servizio culturale ed educativo di non poca importanza anche per il recupero della cultura e della lingua slovena. Numerosi i ragazzi che hanno partecipato in passato all’interessante programma studiato dal Centro Studi Nediža e che, nelle sue linee generali, rimane immutato: lezioni di lingua slovena, canti della tradizione locale, ricerca d'ambiente, giochi, escursioni, ecc. Quest'anno saranno particolarmente interessanti le ricerche sulla Valle di Resia; nel programma si inseriranno in prima persona gli usi, i costumi, le tradizioni, le musiche, le danze ed i racconti di Resia, con la partecipazione di animatori locali. La sede del soggiorno, che si protrarrà dal 17 al 30 luglio, sarà l’albergo Val Resia di Prato di Resia: ospiterà a malapena i settanta iscritti all’interessante iniziativa, la quale si svolge con l’autorizzazione e la collaborazione della regione autonoma Friuli-Venezia Giulia. Prato di Resia (Ravanca) e il monte Canin sullo sfondo IMPORTANTE CONVEGNO ORGANIZZATO DAL COMUNE DI TAIPANA Il dialetto sloveno ma senza la lingua non ha vita Tipansko narečje: dragoceno bogastvo, ki ga je treba braniti in vrednotiti. Tak je bil naslov posveta, ki ga je v soboto 2. julija priredila v Tipani tamkajšnja občinska uprava v sodelovanju s Gorsko skupnostjo Terskih dolin in Pokrajino Videm. Šlo je za pomembno pobudo, ki je ponovno sprožila v terskih dolinah vprašanje zakonske zaščite Slovencev in to na ravni krajevnih uprav. Uvod v razpravo, ki sta jo odprla tipanski župan Armando Noac-co in predsednik Gorske skupnosti Enzo Degano, so imeli duhovnik Luciano Slobbe, Tipanec, ki opravlja svojo službo v Spetru in že več let piše pesmi v domačem slovenskem dialektu, profesor Pavle Merkù, dober poznavalec in raziskovalec terskega narečja in demokristjanski poslanec Danilo Bertoli. Razprava je bila bogata in odprta, v njej pa je prišlo do izraza drugačno tolmačenje potreb po zaščiti slovenske skupnosti: na eni strani je bil poudarek predvsem na dialektu in potrebi po njegovi ohranitvi, na drugi pa na jeziku. Vsekakor razprava je odprta. Spregovorili so: predsednik Pokrajine Venier, šolski proveditor Giurleo, predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Chiabudini, občinski svetovalec v Tipani Pascolo, predsednik in tajnik pokrajinskega odbora SKGZ Cerno in Clavora in predsednik dvojezičnega šolskega centra v Špetru Petri-cig. Profesor Pavle Merkù predava o terskem narečju I ricordi di un bambino di pochi anni nella notte di Natale, Oman-dis, della primavera e delle rondini, Lastovica, del profumo della polenta, Pulenta, le immagini di una ragazzina morta di tifo, Tuta, quelli di un partigiano e di un tipico personaggio di Taipana, Do-lobrus. Questi ì temi di alcune poesie di don Luciano Slobbe, originario di Taipana. Questi i frammenti di un mondo più che mai vivo nel ricordo del bambino di tanti anni fa, un mondo che vive e respira attraverso il dialetto sloveno di Taipana. Un dialetto che non è solo comunicazione, ma è anche pensiero, storia, conoscenza e coscienza di sè. Ed é stato con guesto tuffo nella cultura slovena locale, quale si esprime attraverso la poesia, che si é aperto sabato scorso nella sala parrocchiale di Taipana un convegno sul dialetto locale organizzato dal Comune, dalla Comunità montana valli del Torre e dalla Provincia di Udine. L’obiettivo dell’iniziativa , illustrata dal sindaco Armando Noacco e dal presidente della Comunità montana Enzo Degano, era quello di discutere sulla necessità di recuperale le radici della comunità, a lungo trascurate, e quindi dei suoi punti di riferimento, cercando di individuare gli strumenti operativi necessari perchè l'ente locale possa intervenire. Un'iniziativa impor segue a pag.2 LIEP USPEH DRUGEGA SEJMA “DAN PO STARIM” V OBLICI Od kolaču do igli Za dobro organizacijo praznika so pomagal vsi vasnjani OD ČETARTKA 30. JUNIJA DO 25. JULIJA Na Liesah velik praznik vse naše športne mladine Začeu je v četartak 30. junija na igrišču na Liesah 4. turnir v malem nogometu, ki ga organizava domače športno društvo. Spet je takuo Garmak ratu center športne mladine Nediških dolin. Vsako vi-čer se za lieško cierkujo, čeglih je do sada bila malomanj nimar slava ura, zbiera veliko število mladih an ne samuo mladih. sportevi ricordate che »ubato 9 luglio alle ore 21 avrà luogo, presso la sala consiliare di S. Pietro, la premiazione del Trofeo Nori Matajur c dello Sportivo delle Valli del Natisone e del Torre. Non mancate! Ideja organizatorjev se takuo iz lieta v lieto kaže, de je bila bila dobra an pametna. V parvi varsti se je takuo podujšala nogometna sezona. Se pa tudi obogati an po- Eestri življenje v naših dolinah, •ruga rieč, ki jo je trieba omenit je tudi tala. Na beškem turnirju se ne pokažejo samuo naši nogometaši. Letos je na liepa sorpreza vič, zak je na Liesa paršu tudi znani Barbadillo. Turnir je v nekaterih vaseh zbudiu tudi vaški ponos an ie pomagu zatuo, de se ie zbrala kupe mladina an nardila ekipo. Takuo je ratalo v Barnasu , takuo je ratalo v Petjagu. Rezultati ponedeljka: Apicoltura Cantoni - Bar al Ponticello 6-2; GDU Ponteacco B - Gubane Dor-bolò 4-8. Od torka pa: Mersino -Interclub 2-15; Clenia - Saccavini srl 4-14. Solatarica Milija z Nadio «Oh, ščica! Tarkaj štakanja smo že predal, de jim ga kumej manjti-njamo. Ob vsieh urah muormo stargat klampier», so mi jal zadovoljni v nedieljo popudan v Oblici. An ries tudi lietos, čeglih so daž an slava ura nagajal an vič-krat vepodil ljudi, je senjam "Dan Po starim" parklicu v Oblico Puno, puno ljudi. Tel obliški praznik je zaries nie-kej posebnega, narlieuš od naših sejmu, čeglih je narbuj mlad, saj ga parvič organizal lan. Pa kaj ima vič ko te drugi? Parvo rieč, ki J° je trieba reč je, de za ga organist an pejat napriej sodeluje an Pomaga vsa vas. Že tuole je vried-oo spoštovanja, saj na žalost ni vič dost takih vasi, kjer bi biu še takuo žiu, čut skupnosti. Ena skupina odraslih, ki igra na skarlan/e Narguorš posebnost obliškega praznika je pa bila, de za tri dni so zaživieli stari cajti, paršla je na dan naša domača kultura, posebno tista, ki se kaže v naših starih jedi. Ne samuo Lahi an furešti, pač pa tudi Benečani, ki so se navadli na pastašjuto an bisteko, so v petak, soboto an nedieljo šli v Oblico za spet pokušat štakanje. Pa ne samuo. Skuhal velike lonce kuhnje, minestrona z ičmenam an štruklje, ocvarli so kupe an kupe šnit, cvar-čjo zeljovo, spekli so kruh z željam an pinco. Za tiste, ki so bli žejni so predajali po kioskih navadne pijače, povsierode pa so imiel tudi batudo. Kot na vsakem pravem beneškem sejmu so možje an puobi iz Oblice an od drugih vasi škampi- njal. Ko se je končalo lepuo zvo-nenje je paršla na obliški targ, na gorico, takuo ki ji pravijo domačini, tudi kolačarica, ali pa jajčarca, kakor so jih pravli drugod. V čarno obliecena an s facuolam na glavi je Milija Tamažinova, kolačarica, parnesla s košo kolače. Po-ložla jih je na zbrinčjo an začela predajat. Pruzapru jih ni spekla dost, takuo, de so jih ji pulil kar iz rok še priet ko jih diela na zbrinčjo. «Nisem irmela dost cajta za jih speč, pa smo jih bli obljubil...Hlietu bo trieba priet začet», nam je jala Milija. An ries marsikaj šan še od mladih Obličanu jih je v nedieljo parvič pokušu. Druga liepa rieč telega obliškega dneva po starim so bile igre za nadaljevanje na 2. strani ,A*v'=ž4 Ekipa od Edilvalli iz Cemurja ORGANIZZATO DAL COMUNE DI TAIPANA, DALLA COMUNITA’MONTANA VALLI DEL TORRE E DALLA PROVINCIA Un dibattito a più voci sul dialetto sloveno I lavori del convegno introdotti da don Luciano Slobbe, il prof. Pavle Merku e fon. Danilo Bertoli segue dalla prima pagina __________| tante quindi anche perchè promossa da uno dei comuni dell'area slovena. La discussione, introdotta dallo studioso Pavle Merkù e dall’on. Danilo Bertoli, ha presentato molti momenti di interesse. Sono intervenuti il presidente della Provincia Venier, il provveditore agli studi Giurleo, il presidente della Comunità montana Valli del Nati-sone Chiabudini, il consigliere di Taipana Pascolo, il presidente del centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone Petricig, il presidente del comitato provinciale dell'Unione culturale economica slovena Cerno ed il segretario Clavora. Attesa c'era naturalmente per l'intervento di Bertoli che, come ha più volte annunciato negli ultimi tempi, ha il compito di preparare la proposta di legge democristiana sul tema della tutela della comunità slovena in Italia e dal quale ci si attendevano delle novità. Questi si è soffermato a lungo sulla necessità di superare il nazionalismo, un retaggio della cultura ottocentesca, e soprattutto sulle enormi potenzialità di crescita, scambio ed interazione che si offrono oggi alla regione Friuli-Venezia Giulia, a patto però che non rimanga vittima della sua storia. I nuovi processi economici e Duhovnik Luciano Slobbe culturali sono già stati avviati, il rischio è quindi per noi quello di rimanerne tagliati fuori. Per quanto riguarda la tutela delle minoranze, che Bertoli distingue tra quelle linguistiche e quelle nazionali (francesi, tedeschi e sloveni del FVG), la strada da percorrere è quella della Costituzione, applicando i due principi fondamentali diuguaglianza e libertà. Per quanto riguarda la tutela degli sloveni, ha detto il parlamentare democristiano, va tenuto conto della ricca varietà dialettale Posveta se je udeležilo veliko število ljudi in krajevnih upraviteljev che va mantenuta viva. E questa è una delle due posizioni riguardo alla legge di tutela che punta appunto sul dialetto. L'altra invece è quella che parte dal dato di fatto che non c'è possibilità di crescita di quest'ultimo senza un legame con la lingua. Questo è il crinale, ha concluso, lungo il quale va trovata la mediazione e la sintesi,senza creare divisioni all'interno della comunità. La sintesi si realizza nella prassi , ha detto Petricig, che ha sottolineato la fioritura culturale della Slavia, l'impegno di tanti giovani. Esistono un lavoro e dei programmi ventennali che , realizzati tra difficoltà enormi, hanno avuto purtroppo risultati modesti perchè è mancato un impegno delle istituzioni. Ora bisogna recuperare il ritardo accumulato, ha sostenuto, i mezzi devono essere efficaci, in grado di incidere e soprattutto bisogna far presto. Da qui l’invito all'on. Bertoli ad accorciare il più possibile i tempi. Sulla necessità di superare i pregiudizi e soprattutto di arrivare ad una legge di tutela che non discrimini nessuno è intervenuto Cerno, mentre Clavora ha insistito sui tempi che debbono essere brevi. Quest'ultimo ha proposto anche una distinzione metodologica da fare tra chi si limita nelle sue richieste ad una valorizzazione del dialetto sloveno, per il quale del resto sono già previsti degli strumenti di tutela e chi invece, ed è la parte crescente, desidera una tutela più ampia, che poggi sulla lingua slovena. Interessante è stato anche l'intervento del provveditore agli studi Giurleo che, nella prima parte soprattutto, ha illustrato la posizione della scuola su questo tema. In linea di principio siamo favorevoli, ha sostenuto, alla valorizzazione della cultura locale, come punto di partenza nel processo educativo. La scuola in questo campo non ha alcuna preclusione, ha sostenuto il provveditore. Nella seconda parte del suo intervento questi ha espresso invece una sfiducia nella possibilità di crescita delle comunità locali, che ha detto, sono destinate a scomparire e questo è un fatto ineludibile, mentre di fronte ai noi si sta aprendo un nuovo mondo, quello dell'Europa del futuro che supera le culture locali. Il convegno è stato preceduto da un incontro in municipio con il presidente Venier ed una rappresentanza del comune di Tolmino. Obliški praznik nadaljevanje s 1. strani____ velike an otroke. Že samuo njih imena povedo odkod pridejo,vič al manj arzložejo kuo poetka igra. Za mlade pa so zaries bile niekej novega, kar so parvič čul an videl. Parva igra, ki smo jo videl — vse so ble na brejarju na gorici — je bila skarlanje (v drugih krajih ji pravijo igrat na flaske) an so jo igral te velie an te mal. Potle je paršla na varsto tukalca an potle pa tačelauka. An še jih je bluo. V adni besiedi je biu zaries liep praznik, kjer so ljudje no malo zaries šli na stare cajte. Po drugi strani je bila tudi nieke sorte gledališča, teatra, kjer so vsi Obliča-nji sodelovali, ni pa bluo umetno, "finto ", glih narobe. Sevieda je biu vse tri dni tudi ples: igrala sta ansambla Pal an Brodniki. Bili so kioski kot drugod, bila je tudi grilja, takuo, de je biu lahko vsak zadovoljen. Sejmu, ki se je lan rodiu po želji domačinov an je traju an dan, so lietos dal njih pokroviteljstvo (patrocionio) komun Srednje, Gorska skupnost Nadiških dolin, Turistična ustanova za Čedad an Na-diške doline an Pokrajina Videm. IL PCI FRIULANO FESTEGGIA I 75 ANNI DI MARIO LIZZERÒ Tanti auguri e felicitazioni, Andrea Antifascista e uomo della resistenza è stato fra i primi sostenitori dei diritti degli sloveni Mario Lizzerò, il leggendario commissario delle divisioni garibaldine friulane Andrea, deputato al parlamento per più legislature e dirigente comunista fin dal periodo fascista, ha compiuto 75 anni. Per l’occasione è stato festeggiato presso un locale pubblico di Udine dalla federazione friulana del PCI, presenti molti anziani compagni e compagne di lotta di Lizzerò, i dirigenti del PCI ed il segretario regionale Viezzi, l'on. Silvana Schiavi, i dirigenti dell'A-NPI e dell'Istituto storico del movimento di liberazione. Tra i numerosi intervenuti c'erano anche Paolo Petricig, del comitato regionale, Giuseppe Bla-setig consigliere provinciale e Paolo Manzini, presidente dell'ANPI delle Valli del Natisone. Con un breve discorso il segretario provinciale del PCI, Elvio Ruffino, ha illustrato la figura di Mario Lizzerò, iscritto al partito dal 1928 e condannato nel 1934, quando aveva 21 anni, a 6 anni di carcere dal tribunale fascista. Lizzerò fu il promotore e la guida politica della Resistenza friulana, fu nella fase successiva un dirigente che cercò sempre strade nuove verso le conquiste democratiche, quali quelle in favore delle minoranze linguistiche ed in particolare di quella slovena. Un uomo che, in ogni epoca della sua vita, ha guardato in avanti anche quando i tempi non concedevano molte speranze nel futuro. Sono poi intervenuti il presidente Vincenti per l’ANPI e Buvoli per l'istituto storico. Lo stesso Lizzerò ha poi ricordato le fasi salienti della sua espe- rienza: fra le cose buone ha posto quella della Resistenza partigiana. Di questa ha ricordato il complesso intreccio di vicende legate al confine ed ai rapporti con l'esercito di liberazione jugoslavo. Lizzerò non ha dimenticato i numerosi compagni di lotta scomparsi, ultimo fra questi il senatore Fermo Solari, del Partito d'Azione e poi socialista, dirigente della Resistenza. La redazione del Novi Matajur si associa a quanti hanno ricordato il 75 compleanno dell'on. Mario Lizzerò (Andrea), uomo dell’antifascismo e della Resistenza, deputato del PCI. Lizzerò è stato fra i primi sostenitori dei diritti della minoranza slovena in Italia, presentatore di proposte di legge, promotore di nuove iniziative, anche attraverso l'ANPI a sostegno della nostra lotta e di iniziative atte a favorire buoni rapporti fra i popoli di confine. Lizzerò è nostro attento lettore ed è sempre presente alle nostre manifestazioni più importanti. Interpellando i sentimenti dei lettori formuliamo ad Andrea i nostri più fervidi auguri. Occhio percentuali! Quelli totali per il 1983 Come si poteva notare a colpo d'occhio, nel numero scorso siamo incorsi in un antipatico errore nello specchietto grande dove si faceva il confronto tra i risultati delle regionali di quest'anno e quelle del 1983 nei comuni della fascia orientale della provincia di Udine. I dati riportati sullo specchietto erano tutti esatti, tranne le precen-tuali totali riguardanti il 1983. Ci scusiamo con i lettori e tutti gli interessatie li invitiamo a correggere l’ultima riga dello specchietto come segue: PCI: 7.438, 12,1%; 9.432, 15,27%. DP: 863, 1,4%; 924, 1,49%. PRI: 1.228, 2,0%; 1.937, 3,13%. MSI-DN: 2.290, 3,7%; 2.471, 4%. LPT: 51, 0,0%; 132, 0,2%. DC: 28.896, 47,1%; 28.798, 46,6%. PSI: 12.222, 19,9; 7.238, 11,7%. US: 83, 0,1%; 201, 0,3%. MF: 1.444, 2,3%; 4.411, 7,14%. LISTA VERDE: 1.611, 2,6%. PSDI: 3.053, 4,9%; 5.258, 8,51%. VERDI: 1.221, 1,9%. PLI: 689, 1,1%; 985, 1,5%. GIUST.e LIB.: 169, 0,2%. ADNA OPINION O ADMINISTRATIVNIH VOLITVAH V DREŠKIN KOMUNE de je zgubila čivika Elezioni 88: il PCI dice grazie a Bruna Sem rad, V nediejo tiedan, 26. junija, smo imiel regionalne volitve tudi mi, kot so jih imiel parbližno an mie-sac odzad po vicih krajih Italije. Rezultati, kot smo videl, so bili parbližni kot drugod dol po Italiji. Krščanska demokracija je povišala vote, socialisti še več. Tisti, ki so narveč zgubili so komunisti in o tem so veliko pisali časopisi. Seveda o tem daje vsak njega spiegacione in tudi jaz bi hoteu dati moje. Danes pa ne bom govoriu o tem. Danes mi stoji na sarcu dat muoj opinion o komunalnih vota-cionah, ki smo jih imieli v naših Nadiških dolinah in prazaprav v dreškin komune. Nekateri giornali in judje so veselo pisali in guoril, da v dreš- kin komune, po petih lietah liste čivike, je nazaj udobila Krščanska demokracija. Drugi judje an časopisi so pa žalostno guoril an pisal, de more bit je čivika zgubila zavojo, ki niso naredil zadost propagande, de niso poviedal ju-den zadost njih programa an kar so nardil v telih pet liet. Srčno poviedano jaz tudi sem zadovoljen, de je udobila Krščanska demokracija, seveda za drugačne motive kot njihovi dirigenti. Jaz želim vse dobro, vse narbu-ojše dreškemu komunu an judem. Prepričan san pa, de nobedna lista čivika ne more obljubit telih reči judem v Dreki. Če so jih bli obljubili, so bili lažnivi, kot so lažnivi tisti, ki jih obljubljajo čez 35 liet. V dreškin komune lista čivika more narest an zid vic al manj, more narest no pot interpoderale vic al manj. Pa ne more obljubiti rešiti dreški komun, ker za dreški komun ni vic rešitve. Dreški komun je preživeu 20 liet fašizma, je preživeu vojno, v kateri so žgali vasi, pobivali judi in kradli krave. Pa ko je vojna končala je bluo v Dreki vse polno judi an je bluo vse živuo. Vse hu-duo je, četudi s težavo, dreški komun preživeu. 40 liet vlade demokristjanov pa je bluo preveč in sedaj umira. Zato sem zadovoljen, de udobila krščanska demokracija. Pravično je, de tisti, ki niso nič storili za rešiti Dreko od smarti, ji nardijo tudi pogreb. Bradač Le sezioni del PCI delle Valli del Natisone, come si legge in un comunicato, hanno tenuto una riunione per valutare i risultati delle recenti elezioni regionali e comunali. Per queste ultime il PCI ha valutato negativamente i risultati di Tor-reano e di Drenchia, dove la DC ha prevalso sulle liste civiche. Oltre ad una caduta della tensione unitaria si sono verificate manovre non chiare che hanno pesantemente condizionato i risultati: a Torreano la presenza di una terza lista ed a Drenchia alcuni interessi particolari di partito. Si assisterà, avverte il PCI, ad un rafforzamento della DC nella comunità montana con conseguenze negative sul dinamismo amministrativo del'ente. Negativo per il PCI il risultato generale delle regionali. Va tuttavia segnalato che i risultati in sede locale sono moderatamente soddisfacenti per le sezioni delle Valli del Natisone: come terza forza locale, vista la caduta elettorale del PSDI, il PCI ha un suo specifico ruolo. Ciò riguarda i problemi economici, quelli sociali e quelli culturali e linguistici, nel corso della riunione è stata festeggiata la candidata alle regionali Bruna Dorbolò Strazzolini, il cui impegno ha contribuito in modo decisivo al risultato in termini di voto e di preferenze. Numerosi interventi hanno espresso l'apprezzamento del partito per il lavoro della candidata indipendente nella campagna elettorale, la quale dovrà trovare ulteriori sviluppi politici nel prossimo futuro. Nas prosijo kos kruha mi jim dajemo smeti! Po Afriki cin Aziji so ljudje, ki umierajo od lakot Nas uči Kristus: «Dajmo lačnim jesti, žejnim piti, obiskajmo bunike, dajmo oblieko te nagim...». Kristus nas uči še puno druzih liepih reči, pa kdo ga posluša? Te bogati, tisti, ki bi mogli nasitit te lačne, utešit žejo te žejnim, ozdravit bunike, oblieč te nage, se požvižgajo na Kristusovo učilo, pa le jih vidimo iti ob sobotah h sveti spovedi, ob nedeljah h sv. maši in svetemu obhajilu. Oni, gospodje, da bi pokazali mašniku, iamoštru, kaplanu, monsinjoriu, škofu, kardinalu, da so pravi kristijani, spoštujejo trečjo od desetih Božjih zapuo-ved, ki pravi: «Spoštuj praznike!» In kako jih spoštujejo...Ne zamude obednega! Od deset Božjih zapovedi, sta dva prej in sedan potle, pa jih ne interešajo, jih ne brigajo. Sparjel so od Boga samuo trečjo zapuo-ved: «Ricordati di santificare le feste!» In so jo takuo riesno spar-jeli, da gorje tistemu, ki jim jo takne. U trečjo Božjo zapoved so spravli tudi zelene in roza pleso-ve. Pa ne more bit drugač. Ko se naješ klobasic, petelinu in slad-čine, je treba zaplesat za prebavo, da «digeriš». Njih dame, žene od te bogatih, pa hodijo v cierku, de pokažejo drugim damam, njih nove oblie-ke, nove kiklje al pa «peličje». Kaj naj nardi Kristus pruot njim, če je parbit na križe? Mu na ostane druzega, kot godarnjat an klet tist velik cvek, tisto civilo, ki mu darži parbite noge, zak če bi jih imeu fraj, bi jih cabnu, br- cnu v tisto zadnjo prešernost, ki ji vsi po domače pravimo rit! Pa pridimo na tisto bistveno rieč, za kar sem začeu pisat tele artikul. Po Afriki in Aziji so ljudje, žene in otroci, ki umirajo od lakot. Lakot tarpe ljudi tudi v Evropi in celuo v bogati Ameriki. V organizaciji združenih narodov (ONU) so organizacije, ki skarbe za te lačne. Narbuj znana je FAO, ki se bori proti lakoti v svetu. UNESCO je tista organiza-cion, ki skarbi za obrambo jezikov, ravoj in kulturo, predvsem ponižanih narodov. Za pomuoč lačnim in nadužnim otrokam je UNICEF. Vse tele organizacije, od prestižnega mednarodnega telesa, zahtevajo od močnih, da bi pomagali šibkim, vprašajo te bogate, da bi pomagali te buo-zim. In kakuo se te bogati obnašajo? Namest moke in kruha, pošiljajo v Afriko strupene smeti! Giornali an televižioni zadnjih tiednu so puni tajšnih umazanih novic. Huduo se mi zdi, da je med tistimi, ki so pošjal v Afriko buozim ljudem, umazano in strupeno pomuoč, tudi bogata Italija. Po drugi strani pa se ni za čudit, saj so pošjali take smeti tudi na Šardenjo. Eh, ja. Šardenjoli so naši, pa so le buj blizu Afrike, kot tisti, ki žive v Milanu... Resnica je, da te bogati se požvižgajo na Kristusovo učilo, na svet Matevžov evangel, na FAO, na UNESCO in na UNICEF. Njih gospod Bog je profit! Vas pozdravja vaš Petar Matajurac V PETEK PREDSTAVILI ZADNJO ŠTEVILKO REVIJE MITTELEUROPA w Vloga Čedada v srcu Evrope Lahko postane kulturno središče delovne skupnosti Alpe-Jadran Mesto Čedad je bilo v preteklosti, kot je znano, pomembno kulturno, politično in ekonomsko središče. Če danes hoče ponovno zaživeti in okrepiti svojo težo tudi v ekonomskem smislu, mora ovrednotiti svojo zgodovinsko in kulturno tradicijo in težiti k temu, da postane kulturno središče skupnosti Alpe-Jadran. Bogastvo zgodovinskih in kulturnih spomenikov, geografska lega v srcu Evrope, pomembna razstava o Langobardih, ki bo leta 1990 v Čedadu in Passarianu in bo imela mednarodni odmev: to so trije važni momenti na katerih se lahko začne graditi nova vloga Čedada. Tak načrt je seveda povezan z novo vlogo, ki jo bo morala imeti na področju sodelovanja med zahodom in vzhodom, dežela Furla-nija-Juljiska krajina kot obmejna in strateška regija Evrope po letu 1992. Okrepitev Čedada je seveda odvisna tudi od kvalitetnega skoka, ki ga mora v tem trenutku narediti delovna skupnost Alpe-Jadran, zato da ne postanejo marginalne po sprostitvi evropskega tržišča ravno dežele, ki jo sestavljajo. Take in podobne misli so bile izrečene v petek v Čedadu na predstavitvi zadnje številke tro-mesečnika Mitteleuropa, prvi del katerega je posvečen Čedadu in Nadiškim dolinam. V čedajski knjižnici, kjer se je zanimiv pogovor odvijal, so se srečali čedajski župan Giuseppe Pascolini, predsednik videmske Trgovinske zbornice Gianni Bravo, deželni svetovalec Pietro Zanfagnini, univerzitetni profesor Amelio Tagliaferri in direktor revije , ki jo izda- « * Lik II palazzo del Procuratore Veneziano dove, ultimati I lavori di restauro, avrà sede il museo di Cividale ja beneška založba Marsilio, Cesare Tomasetig. Srečali so se torej predstavniki političnega, ekonomskega in kulturnega sveta, kar pomeni tistih treh komponent, ki morajo sodelovati zato, da se pripravi dosleden in učinkovit načrt za uveljavljanje Čedada. Ena izmed osnovnih ugotovitev je bila, da mora imeti socialni in ekonomski razvoj neko kulturno osnovo, če se je ne upošteva so vsi posegi neučinkoviti in episodični. Močan poudarek je bil tudi na ekonomskem potencialu skupnosti Alpe-Jadran, saj pomeni tržišče 23 milionov potrošnikov in obenem na njenem mestu v srcu Evropi, ki se je ne more omejiti le na tisti del, ki spada v Evropsko gospodarsko skupnost. Da se vrnemo k reviji, naj povemo, da se odpre s predstvitvijo Čedada, ki jo bogatijo lepi fotografski posnetki. V članku "Čedad kot Spoleto", direktor revije Cesare Tomasetig predlaga , naj postane Čedad središče srečanja gledališč dežel Alpe-Jadran. Sledi intervju s profesorjem Tagliaferri-jem. Firmino Marinig predstavlja odprte probleme Nadiških dolin in prevsem njihovo voljo po preporodu. 'Meja, ki zdužuje", tak je naslov prispevka Zanfagninija, ki obravnava predvsem cestne povezave v sklopu skupnosti Alpe-Jadran. Sledi pesniška predstavitev Nadiže. V drugem zanimivem prispevku, Brigitta Mader obravnava etimologijo in zgodovino vasi Do-lenjane, Prapotno, Sovodnje in Grmek. VSE O ŠPORTU TUTTOŠPORT Cmdale-Castelmonte: vanno forte Cornelio e Venturini L'undicesima edizione della cronoscalata automobilistica Civi-dale-Castelmonte ha visto due nostri piloti primeggiare nelle categorie del gruppo A. Nella classe 2000 cc è arrivato primo Giuliano Cornelio, mentre nella classe 2500 cc si è imposto Marco Venturini, al secondo posto della stessa classe si è classificato Bruno Zanon di San Leonardo. Tutti e tre difendono i colori della scuderia cividale-se Red White. Mancano all'appello Pietro Cor-redig ed Adriano Venturini, questi due nostri sfortunati piloti, hanno dovuto rinunciare alla gara per problemi fisici. Nella classifica generale della gara, vinta dal goriziano Rodolfo Aguzzoni alla guida di una Osella PA/9 in un tempo complessivo nelle due manches di 3'38"74, i nostri rappresentanti si sono classificati rispettivamente: undicesimo Giuliano Cornelio su Vw Golf Grti in 4'36"84; ventiseiesimo Marco Venturini su Fiat Uno Turbo in 4'51’’86; guarantaseiesimo Bruno Zanon sempre su Fiat Uno Turbo in 5'08"82. Marco Susani nel gruppo N, classe 1150 cc si è classificato al tredicesimo posto. Alle prove ed alla gara numerosissimo ed entusiasta il pubblico che, nonostante le avverse condizioni atmosferiche, non si è lasciato intimorire affollando i bordi della strada lungo i quattro chilometri del percorso. Oltre alle vetture di serie, curiosità ed entusiasmo al passaggio delle auto storiche, che con ottimi tempi complessivi di manches non hanno affatto sfigurato. Giuliano Cornelio sopra e Marco Venturini sotto durante la gara INIZIATO IL 4° TORNEO DI CALCETTO A LIESSA Sotto la pioggia brilla una stella: Barbadillo E' iniziato giovedì 30 giugno, nonostante il tempo avverso il 4 Torneo di calcetto a Liessa. Il pubblico ha risposto in maniera massiccia e lo spettacolo a cui ha assistito lo ha ripagato. Nella prima serata la Poi. Tribil ha sconfitto la formazione di Mas-seris anche se quest'ultima ha qualcosa da recriminare in seguito ai cinque legni colpiti. Nonostante il suo gran prodigarsi.il bravo Cernotta nulla ha potuto contro la formazione della Poi. Tribil che ha messo in evidenza le funanboliche giocate di Geronimo Barbadillo il non dimenticato giocatore della nazionale peruviana, dell'Avellino e dell'Udinese. Nel secondo incontro la formazione dei Black Eagles di Vernas-so, dopo l'uscita dal terreno di gioco di Daniele Specogna, è stata costretta ad alzar bandiera bianca nei confronti degli scatenati Under 18 di Clodig. Nella seconda serata il primo incontro, molto spettacolare, ha registrato la meritata vittoria del Legno più che, seppur faticando, alla fine ha avuto ragione del Ci-vidale/Topolò. Nella seconda gara della serata vittoria di misura dell'Edilvalli di Cemur sulla Loc. Ai Buoni Amici. Gara questa ricca di emozioni: quattro pali per l'Edilvalli contro i due degli avversari. Riportiamo qui sotto i tabellini delle gare: MASSERIS - POL. TRIBIL 5-8 Masseris-Imp. Edile Cernotta Cosizza: Cernotta, Donato, Sedi, Sfiligoi, Stacco, Pallavicini, Pup-pin. Poi. Tribil-B^r Da Silvia Oblizza: Vogrig, *Baron, Napoli, Comisso, Cencig, Miano, Barbadillo, Tomasig, Chiacig, Cappelletti. Arbitro: Fontanini Rudi di Cividale. Marcatori: Napoli, Cappelletti, Napoli, Chiacig, Barbadillo, Cap- pelletti, Napoli, Cappelletti (Poi. Tribil); Sedi, Palla vicini, Sedi, Sedi, Sedi (Masseris). BLACK EAGLES - CARNIMAR KET 4-7 Black Eagles Vernasso: Specogna A., Urli, Manzini, Gubana, Zo-gani, Pinatto, Sittaro, Specogna D., Costaperaria, Mulloni. Carnimarket-Under 18 Clodig: Scuderin M., Vogrig, Clodig L., Chiabai, Clodig M„ Scuderin A., Trusgnach Gab., Trusgnach G., Scuderin S., Laurini. Arbitro: Rossi di Cividale. Marcatori: Gubana, Specogna D., Costaperaria, Costaperaria (Black Eagles); Vogrig A., Clodig M., Trusgnach Gab., Clodig M., Laurini, Laurini, Laurini (Carni-market). CIVIDALE/TOPOLO' - LEGNO PIÙ’ 3-5 Cividale/Topolò-Salone Luisa: Di Giorgio, Zorzini, Dugaro T., Caucig, Cicuttini, Gariup, Ber-gnach, Della Bianca, Liberale, Miani. Legno più-Clodig: Zucchiatti, Jussa B„ Jussa M.r Dugaro St., Bait, Primosig, Comugnaro, Stulin A., Paravan, Bassetti. Arbitro: Gregoricchio di Udine. Marcatori: Miani, Liberale, Miani (Cividale/Topolò); Dugaro St., Bait, Dugaro St., Stulin A., Stulin A., (Legno più). LOC. AI BUONI AMICI - EDIL VALLI 5-6 Locanda Ai Buoni Amici-Tar-cetta: Pinatto, Poiana A., Cedar-mas, Poiana P., Stefanutti, Domeniš, Pizzo, Miani P., Scaravetto, Vertucci. Edilvalli-Cemur: Ciccone, Za-brieszach, Cromaz, Martinig I„ Terlicher, Petricig, Simonelig. Arbitro: Rossi di Cividale. Macatori: Poiana P„ Miani P., Poiana P., Poiana A., Miani P. (Loc. Ai Buoni Amici); Petricig, Simonelig, Petricig, Petricig, Simonelig, Petricig (Edilvalli). novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska JSuTT Trst / Trieste ^ Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 20.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 letna naročnina 6.000 din posamezni izvod 200 din OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% Topolovo Mirko an Celesta, kuražno napri Lepa «novica» na fotografiji sta Mirko Gariup-Solukin iz Topoluo-vega an njega žena Celesta, ki sta 25. junija praznovala, takuo ki smo bli napisal, zlato poroko, 50 liet skupnega življenja. Vse dobre so jim ob teli parlož-nosti voščili sinovi an hčere, vsa žlahta pa tudi vsi Tapolučanji, ki so zbrali okuole para na liepi an veseli ojceti. Mirku an Celesti po-novmo naše kongratulacjone tudi mi an jim želmo, de bosta še puno liet praznovala oblietinco njih poroke. SV. LENART Skrutovo Rodiu se je Marco V nediejo 26. junija se je rodiu v špitalu v G emoni Marco Faidut-ti. Njega tata je Roberto, mama pa Oviszach Valentina. Vsi so ga tež-kuo čakal, posebno pa bratrac Pietro, ki ima sada 2 liet an pu. Kadar so malega Petra uprašal, kaj bo Šenku novorojenemu brat-racu, je hitro odgovoriu: «Šenku mu bom ime. Klicu se bo Marco!» in takuo se je zgodilo. Petru in Marcu voščimo puno sreče in zdravja v življenju, ki ga imata pred sabo. Svet Lienart Dobrodošel Simone Marta Trinco - Piernova iz Tar-čmuna an Andrea Paravan iz Gorenje Mierse sta ratala mama an tata. V čedajskem špitale se je v sriedo 29. junija rodiu njih parvi otrok, Simone. Za tole rojstvo se vsi vesele: mama an tata v parvi varsti, pa tudi none, noni, «tete an strici» an parjatelji. Marti an Andreu čestitamo, malemu puobčju, ki bo živeu z dru-žinco v Svetim Lienarte želmo puno sreče an zdravja v življenju. GRMEK SREDNJE SOVODNJE DREKA Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Mariniq) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12. Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandi-ejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Cardiologia doh. Mosanghini, v pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, v če-tartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Luigino Vidotto S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clo-dig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedi 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: I. CHIUCH Od pandiejka do petka od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. GELSOMINI V četartak od 11. do 12. ure V saboto od 9. do 10. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. BATTIGELLI V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 9. DO 15. JULIJA Podbonesec tel.726150 Čedad (Minisini) tel. 731175 Manzan (Sbuelz) tel. 754167 Prapotno Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoó se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Starmica Umarla je Matilde Franz V čedajskem špitale je umarla Matilde Franz. Imiela je 80 liet. V žalost je pustila bratra, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Starmici v petak 1. luja. Subid, nasrečna an tarpinčena vas Vsak tisti, ki piše o fašistih, o partizanih in Rezistenci nasploh, ne more mimo krvavih dogodkov in borb, ki so se razvijale v zapadni Benečiji in Reziji. Tam so bile požgane vasi, nacifašisti so izvršili prave pokole (eccidi). Od Tavorjane (Torreano), Fojde (Faedis), Ah-tna (Attimis) preko Nem (Nimis) do Tipane (Karnahtska dolina) in Barda (Terska dolina), je obstojalo svobodno ozemlje (zona libera), kamor niso vstopili nacifašisti celuo lieto dni. Slovenski partizani so daržali pozicije po gorskih vaseh, kjer živijo Slovenci. U dolinah, u nižjih vaseh, kjer živijo Furlani, pa so tarduo daržali furlanski, odnosno italijanski partizani, ki so sestavljali divizijo «Garibaldi Osoppo». Takrat so imeli Garibaldini in Osoppani skupen komando, kar pomeni, da so se šele bojevali enotni proti skupnemu sovražniku. Kako se organizirati in kakuo voditi gverilio, so se v teh krajih puno navadli Garibaldinci in Ozopovci od slovenskih partizanov. Nujno je bilo sodelovanje in pomoč teh zadnjih. Tega danes ne skriva obedan Rezis-tent, ki z vso pravico nosi to ime. In zavojo vseh reči, ki sem jih zgoraj našteu, se pomaknem tudi jaz iz Nediških dolin med naše zapadne beneške brate. Najprej se ustavim v ponosni in borbeni beneško-slovenski vasi Subid, ki spada pod kamun Ah-ten (Attimis). Oh, Subid, dvakrat požgan od nacifašistu, u trečjo posut od potresa. Oh, nesrečna in tarpinčena, martoriano vas od ljudi in nature! U Subidu so se pokazali parvi slovenski partizani že pomladi 1943. lieta. Tu je bla močna posadka (presidio) alpinov, a bli so vsi mladi rekruti, rojeni 1923. lieta. Puno od njih ni imielo še dvajst liet, zatuo nieso bli navajeni uejskovanja, kot tisti u Za-mieru, ki so pobili 13 partizanov in jih še tarkaj ranili in ujeli (31.5.43). Po pričakovanju domačinov sta se parkazala u Subidu dva partizana, ne ljudje ne alpini pa nieso viedel, dost jih je zadaj. Partizana sta začela streljati na alpine in jih dva ranila. Adan od njih je biu Rodolfo Trus-gnach - Čeku iz Malega Grmeka. Biu je težkuo ranjen, a po 8. septembru 1943, po kapitulaciji Italije, je biu tudi on postal slovenski partizan. Nu, kadar so mladi alpinci zaslišali partizanske strele in videli, da teče kri njih kompa-nju, so pustili vse in utekli u dolino. Bo daržalo, da niesta bla vič ku dva partizana, čene so jim bli lahko pobrali vse puške in ves sudaški material. No malo smiešno, no malo ri-esno, je paršlo tuole parvo srečanje med partizani, Subinjani in Alpinci u štorio pod imenom: «La ritirata di Subit». O nji pravi Miha... (se nadaljuje) Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Dolenj Tar bi Kries za svet Ivan Tudi lietos te mladi od Polisportive Gorenji Tarbi so želiel se zbrat okuole kriesa svetega Ivana an takuo se je zgodilo. Že nomalo dni priet so začel di-elat za ga parpravt, šli so po hosti-eh pobierat darva v fažinah an po-tlè nardil veliko kopo. 23. junija zvičer v Dolenjim Tarbju gor na Kriese (ne za nič tist prestor se kliče takuo!) vse je bluo parprav-jeno. Puno judi je paršlo blizu, tudi iz bližnjih vasi an takuo z no rimoni-ko an z no kitaro je subit parpihu an vietar veseja. Domači ljudje so parpravli tudi an rinfresk, kier ni manjkalo siera, salama, pulente an vina. Tela je na iniciativa vriedna vse pohvale an ki vsi se troštajo, posebno otroc, de puode napri še puno puno liet. Obranke-Bottenicco Rodiu se je Gabriele Nono Giovanni Bordon-Starna-du iz Obrank ponosno darži v na-ruočju malega navuoda Gabriele. An tista liepa čičica, ki jim stoji blizu, duo je? Je Erika, sestrica malega puobčja. Njih srečan tata je Dino Bordon-Starnadu iz Obrank, srečna mama pa Graziella Floreancig-Blascjova, le iz Obrank. Družina živi v Botenize, pa pogostu parhaja v rojstno vas. Mali Gabriele , ki je parnesu veliko veselje v Starnadovo družino an na katerega sta še posebno ponosna nono Giovanni an nona Lidia, se je rodiu 31. maja, takuo de ima kumi an miesac življenja, Erika pa bo imiela miesca setem-berja «že» 7 liet. Dinu an Grazielli čestitamo, Eriki an Gabrielu pa želmo puno puno sreče an veseja v življenju, ki ga imata pred sabo. VENDESI TERRENO Strada panoramica Castel-monte-Tribil, vicinanze chiesa San Nicolò vendesi terreno agricolo 6.000 mq. circa. Condizioni interessanti. Telef. 02/66010225 ore pasti. PIŠE PETAR MATAJURAC 48 — FAŠIZEM, MIZERIJA IN LAKOT